265. ittvllKn.
tf Uubiloni,«ponedeljek. 19. novembra 1906.
XXXIX. leto.
fefelja vsak dan ivačar, iaimii aatlfcjl ra praaii**.«* <t        po posli *r«;*m&i. sa arairc ^*«a Uaaaia aa n* i»te sb It, aa pu i*ta t* K, £ta čafcrt ista S il -»« h, s* »n tfasaa 1 K 30 a.   Za Ljubljano * padanja« na dan aa raa lat% Sj aa »*{ !«ta 12 K, aa ćatrt lata 8 K, sa as 8 It   Sdcr bedi san j^uj, »;&5a aa vsa Ut» -28 K, aa pol Ista 11 K, aa ćatrt lato 6 K 50 h, xa aa ices«*« 1 K SO h. - Za tuje dsiela taiika ?t5, kalikar inaia poštnina. — Na oarača«
■*-as tetodabaa Faaii^atTa uars5siua sa na »sira. - Za oananlla sa piaSaJa »d $«tura*tap»a patit-rota pa 13 h, 3a ta »scanila tiska oakrst, pa 10 Ji, 5a sa dvakrat in po S h, <5* s« tiska trikrat ali teSkrat. — Dopisi naj sa i«to16 'rankevati. rdto?šsf sa aa vračaja   -  Uradnlatvo ta uprevniatvo *a • ^nafsvih alteak 6t 6, te siear arads=i5tva t L aadstr., apravniifcra pa v yritliQa, -   UaravaiSt-m naj a« bUgOMal^a aažUJati oaraftaina,  akJamaaiJa, aananila, t. J. adminiitrstiTu« strar
.^dslštva čoleSoa AL 34.
Mdsečna priloga: „Slovenski Tehnik".
Poaanez&e številke $0 10 k
Jpravnlžtva telefon it 85*
Balkanske pisma.
Novo srbsko posojilo in nabavka topov. — Ekonomski  konflikt   z  Avstro - Ogrsko. — Slučaj z Gjorjem Skopljančetom. — Vesti iz Stare Srbije in Makedonije.
Belgrad, 15. novembra.
—lit. Srbska vlada je že zaključila novo posojilo in odloČila se je tudi v topovskem vprašanju, ki je vzdignilo toliko nepotrebnega prahu ne samo v Srbiji, nego v celi Evropi. Poslednjih let se je skoraj vsa notranja srbska politika vrtela okolu teh dveh vprašanj pa tudi na zunanjo politiko države sta ti dve vprašanji zelo mnogo vplivali in čas je že, da se definitivno rešita. Vlada je sedaj že vse končala in treba je samo še, da skupština sprejme zakonski projekt, ki ji ga predloži vlada o tem in da kralj potem da svojo sankcijo. Tudi to se izvrši brez velikih težav, ker ne samo da ima vlada v narodni skupštini dosti močno, sigurno veČino, nego bo tudi gro opozicije objektiven v kritiki tega zakonskega projekta. Nacionalisti bodo, istina, kričali in se repenČili, ker oni mislijo, da so jih volilci poslali v narodno skupštino samo zato, da a priori vstanejo najenergičnejše proti vsakemu vladnemu predlogu in naj je on še tako dober in državi koristen. Objektivne kritike vlada ne more pričakovati od te majhne parlamentarne sknpine, ali ni se ji treba niti bati te stranke, ki v narodu nobenega upliva nima in ga nikdar ne bo imela — ker nima v svojih rokah orožniškega in administrativnega aparata, ki ji je nekdaj dajal Bvečino J, da je potem mogla z nogami teptati zakone.
Posojilo dajo Srbiji neke francoske in ženevske banke — torej sami Francozi. Znašalo bo posojilo 95 milijonov frankov nominalnih s kurzom 90"/0J kar znači, da dobi Srbija efektivno S6 milijonov; obresti bo plačevala  Srbija na   to posojilo
Ali 0f
Topove vzame  Srbija  pri Šnaj-
derju v Creuzotu v Franciji in sicer naroči 60 poljskih in 25 gorskih baterij, v skupni vrednosti 30 milijouov frankov.
Pri zaključenju posojila in pri nabavki topov igral je veliko, morebiti celo glavno vlogo političen moment, ki je govoril odločno proti temu, da se vzame posojilo — as tem je ozko spojena nabavka topov — v Avstriji, ali Nemčiji, ker — to sem že enkrat naglasil — vprašanje je veliko, bi-li Srbija pravočasno dobila topove od Škode ali od Kruppa!
In tako je vprašanje o posojilu in o nabavki topov poučno rešeno. Naroda skupština sicer še ni dala svoj votum in tudi kralj ne svoje sankcije, ali pri vsem tem se že danes lahko smatra vprašanje definitivno rešenim, ker gro opozicije (samostojni radikalci) bo objektiven v kritiki, ker je posojilo sklenjeno pod zelo povolj-nimi pogoji, a nacionalci, ki bodo vpili zato, ker mislijo, da je to njihova sveta in edina dolžnost, dokler so v opoziciji, ne opravijo ničesar, ker so preslabotni — edino osmešijo se, v kolikor se niso osmešili že do sedaj s svojim komičnim nastopanjem. Poslanci te stranke sedijo v skupštini, ako se čita kak kraljev dopis in pravijo, da so drugi poslanci servilni, ker poslušajo čitanje kraljevih dopisov stoje. Dobro, ali zakaj nacionalisti niso sedeč poslušali čitanja kraljevih dopisov takrat, ko so po milosti kralja in s pomočjo bajonetov predstavljali v skupštini večino ? Njihovo sedanje vedenje je močno slično ženski, ki preživi mlada leta razuzdano, a pod starost postane — moralna . . .
a
Sedaj se jasno vidi, kako silno se je prevaril Dunaj, ko je, pi ovo-ciravši carinski konflikt s Srbijo, mislil, da ta poslednja vsled tega takoj upogne tilnik in vsprejme mirovne pogoje tako, kakor jih bo on mogočno diktiral. Takrat je vodil zunanjo politiko avstro-ogrske monarhije grof Agenor Goluchovvski, ki je
gotovo komaj čakal, da pride Čas, ko zakliče Srbiji: „Vae victis!u Revež je moral iti v arhiv, a da tega svečanega za njega in ponižujočega za Srbijo momenta ni doživel — a ne doživi tega niti njegov cenjeni naslednik baron Aerenthal, ker s r b-ski izvoz je danes že ves osiguran in Srbija nima nobene potrebe več, da bi zaključila z Avstro - Ogrsko trgovinsko pogodbo, oziroma škode ne bo imela nobene, ako te pogodbe ne zaključi.
Poskusi z eksportom žive živine čez Solun v Genovo in Aleksandri j o so se obnesli zelo dobro, tako, da Srbi že sedaj vidijo, da je bolje, ako živino prodajajo v Genovi in Alek-sandriji, kakor pa v Budimpešti. Boljše so cene in — nobenih šikan ni, katerim so bili izloženi vedno srbski eksporterji, dokler so izvažali živino v Budimpešto. In v Genovi in Aleksandriji se proda lahko vsa živina, kolikor je Srbija izvaža! Sedaj je „polna sezona" za eksport in ta je tako živ, da cena živini v Srbiji Čisto nič ni padla, kar bi se gotovo zgodilo, da je eksport manji kot prejšnja leta. Tudi na denarnem trgu se vidi, da je eksport normalen, ker je zlatega denarja v Srbiji toliko, da je njegova vrednost enaka srebrnemu, oziroma papirnatemu denarju.
Svinje se ne izvažajo žive, nego zaklane. Francoska tvrdka Pigeon je zaključila z veliko belgrajsko klavnico pogodbo, po kateri bo klavnica preskrblj evala to tvrdko celo leto 1907. s svinjskim mesom, katerega mora dati v celem letu 15 milijonov kilogramov! Klavnica bo morala — da pošlje toliko mesa — zaklati 150.000 svinj, a do sedaj se ni nikdar eksportiralo več od 130.000 do 140.000 svinj!
Cem dalje, tem bolj se vidi, da je za Srbijo carinski konflikt z Avstro - Ogrsko prava blagodat — a kake posledice zadenejo avstrijsko industrijo od carinske vojne, je stvar onih na Dunaju. *   * *
Eno blamažo si je del srbske žurnalistike mogel prihraniti. Zgodilo se je, da je prišel iz Vranje, blizu turške meje v Belgrad nek popolnoma neznaten človek, ki najbrže zelo rad razširja laži, ker je v Belgradu takoj lansiral vest, da je umrl glasoviti voditelj srbskih vstasev v Stari Srbiji in Makedoniji, vojvoda Gjorgje Skop-ljenče. Vest se je bliskoma razširila po prestolnici in prinesli so jo tudi dnevniki, ki so pisali o velikih zaslugah Gjorgja Skopljančeta za srbsko stvar na Turškem. To so storili listi, ki se ne lovijo za senzacijami, a nekateri listi se s tem niso zadovoljili, nego so izmislili glas, da je bil Gjorgje Skopljanče ubit po naročilu centralnega komiteta iz Belgrada, kateri se ga je hotel rešiti radi tega, ker da je komitet slabo gospodari lz denarjem, kar da je Gjorgje Skopljanče obsojal.
Stvar je postala zelo resna. Tuje časopisje je dobivalo od tukajšnjih svojih dopisnikov brzojavke o teh Časopisnih glasovih in ker so nekateri belgrajski listi sami na najgrši način obdolževali člane centralnega komiteta, da se bogatijo z denarjem, ki ga narod zbira za revolucionarno akcijo v Stari Srbiji in Makedoniji, kei so ti listi pozivali meščanstvo naravnost na to, naj linča člane centralnega komiteta, je dunajsko časopisje z neko pravico pisalo, da je v Srbiji vse korumpirano do kosti, ko se celo iz najsvetejših nacionalnih idealov — dela kšef&!
A vse to je bila laž! Teh dni je prišel vojvoda Skopljanče na poziv centralnega komiteta iz njemu odmerjenega akcionega rajona v Belgrad in je sam, osebno, demontiral vsa zlobna, perfidna obrekovanja in vse obdolžitve!! A obrekovalci so se stisnili v kot in sedaj milo vzdihujejo, da so bili — mistificirani . . .
„Samouprava" pravi, ko o tem piše, da je Časopisje, ako ga vodijo pošteni ljudje, javno dobro, ab* da ono postane javno zlo, ako ga imajo v rokah špekulanti, brezvestni
ljudje, ki so pripravljeni, četudi niso dovoljno prepričani o krivdi svojega sočloveka, trditi s popolno gotovostjo, da je on lopov, ki zasluži vislice . . .!
Ta slučaj naj služi kot resen me-mento onim časnikarjem, ki ne marajo čakati, da se neka krivda dokaže, nego lahkomiselno izrekajo obsodbo — nad poštenimi ljudmi. Radi te lahkomiselnosti je doživel del bel-grajske žurnalistike blamažo, veliko in zasluženou blamažo — brez vsake potrebe. Morebiti bo to blagodejno vplivalo na ozdravljenje nekih nezdravih pojavov na delu belgrajske žurnalistike, kar bi bilo samo želeti in kar bi lahko vplivalo tudi na sanacijo t elega javnega življenja v Srbiji.
a
Srbska akcija v Stari Srbiji in Makedoniji ima vedno lepše uspehe. Srbskih čet je tam sedaj že dosti in one čuvajo srbske vasi od vsakih napadalcev. Vstaška organizacija je izborna. Generalni štab nadzoruje celo akcijo in potuje zato — po gorah, seveda, ne po lepih cestah! — po celem ozemlju, na katerem je akcija razvita. Vsaka posamezna četa, ki šteje navadno 20—30, največ 40 mož, ima točno določen svoj rajon, na katerem deluje in iz katerega se ne sme oddaljiti brez dovoljenja generalnega štaba, ki sestavi večkrat iz posameznih rajonskih čet večjo Četo — za večje operacije.
Ali pri vsem tem so nemiri, prelivanje krvi in druge take lepe reči še vedno na dnevnem redu v Stari Srbiji in Makedoniji. Na najbolje poučenem mestu sem izvedel za neke najnovejše vesti iz teh dežel in jih podajam tukaj. V Prilepu, nekdanji prestolnici slovitega in znanega kraljevića Marka, na klasičnih srbskih tleh, opevanih v onih nedosežnih srbskih narodnih pesmah, je tudi srbska šola in učitelj Milan KovaČič se je hotel teh dni ženiti. Ali v predvečer poroke ga je napadel neki Bolgar z revolverjem in ga nevarno ranil — po naroČilu one bolgarsko-makedon-
LISTEK.
Hoje letovanje.
Pripoveduje dr. V. K. (Dalje.)
Prav tako so se vedli, ko se je zaročila z mano dotasta gospodična Pok. Zavist jih je zvijala, kakor zvija podagra izžete ude starega lahkoživca. Bil jih je pa spet sam sladkor in med, ko se je najina zaroka razdrla. Kadar jim pa v gostilni pri Raci zleze cviček v lase in so v tistem stadiju, ko človek govori, kar misli, zbadajo me in mi očitajo kmetavzarsko kmetav-ščino, češ, kako se more olikan človek toliko spozabiti, da si začne vpričo dame obrezavati nohte. Zlasti jih bode v oči moj edini spomin tako trpko Končane ljubezni, moj nohet. In tedaj jim sekundira še celo upokojeni pismonoša z nabuljenim nosom, venomer jecljajoč: „Pa res, omikan Človek! To je že preveč! Jaz bi tega nikdar ne storil."
Tem mojim meditacijam o pravem prijateljstvu je bil konec, ko sem   pri vozil   k   Direnskemu jezeru
Diirrensee). Prekrasna leža in kri-stalnočista voda sta obrnili nase vso mojo pozornost. Zdaj se mi je prvič pokazal sloviti Monte Cristallo v vsem svojem veličanstvu. Njegovi razriti vrhovi so se zrcalili celo v jezeru. Počasi sem vozil mimo, da sem si zamogel ogledati vso to lepoto, in kmalu sem prišel v Schlu-derbach. To je letovišče z elegantnimi hoteli, ležeče 1440 m nad morjem. Tukaj sem pustil kolo in sem jo peš udaril po stranski cesti, ki vodi od Schluderbacha proti jugovzhodu. Ogledati sem si namreč hotel tudi sve-tovnoznano Mizurinsko jezero, ki leži od glavne ceste kaki dve uri vstran sredi Dolomitov. Ta stranska pot je mestoma sicer strma, tako da morajo tudi oni, ki se vozijo na vozeh, stopati z njih, vendar pa mostoma bi mi bilo kolo dobro služilo in zato mi je bilo že žal, da sem ga pustil v Schluderbachu. Ker sem imel p eš hode še več prilike naslajati se na prirod-nimi lepotami, katerih je tukaj toliko, da ne veš, kam bi najprej obrnil svoj pogled,Gmi je bilo tudi tako prav. Zanimal me je zlasti veličastni Monte Cristallo, ob katerega severovshod-nem vznožju sem hodil. Njegove gole
in navpične rdečkaste stene so kaj lepo kontrastirale z belot snega, kije bil nasut po razsekah in rovih. Ko pa prekoračim italijansko mejo, ki se tukaj globoko zaje v Tirolsko, odprl se mi je na severni strani razgled na Rdečestenec I Rotwand), katerega stene so se rdečile v jutranjem solncu, kakor bi bile prevlečene s škrlatom. Turisti, katerih je bilo na cesti, kakor pri nas semnjarjev, kedar gredo na semenj, so tukaj postajali, oziroma stopali z vozov in opazovali prekrasni panorama, ki ga je nudil od solnčnih žarkov obliti Rdečestenec. Postal sem tudi jaz in se divil prirodni krasoti.
Ko sem se nato povzpel malo višje, prikazal se je izza vzhodnega obzorja slikoviti Trivršec ^Drei Zin-nen). To je gora posebne vrste. V višini kakih 2500 m se vzdigujejo iz ruševitih tal druga tik druge tri velikanske, več 100 m visoke skale, katerih srednja je najvišja, najnižja pa je vsa razrita kakor kaka podr-tina. Njih od jutranjega ali večernega solnca obsevane stene se rdečijo kot kri, doČim so odsojne strani plavkaste barve. Kaj lepo se je videlo tudi prostrano turistovsko zavetišče  ob Tri-
vršcu, natančno sem pa razločil tudi turiste, ki so lezli proti njemu.
Ko sem čital pred več tedni v časnikih, da se je ubil neki Berolinec, ko je plezal na Trivrščev mali vrh iKJeine Zinne), se nisem prav nič čudil; priznati pa tudi moram, da mi je vzbudila njegova nesreča prav malo sočutja. Kdor je tolikanj ne-umnodrzen, da se iz gole malenkostno-smešne nicemurnosti podaja v tako oČividno smrtno nevarnost, je po mojem mnenju prej vreden obsodbe kot sočutja. Tega mnenja pa nisem samo o onih, ki plezajo na vrh Trivrščev — mogoče, da v normalnih razmerah pot nanj ni tako nevarna, ampak ravno tako o tistih, ki lazijo po nepristopnih stenah na Triglav, Mangart ali magari ludi na Šmarno goro. Kdor že na vsak način hoče izvršiti umor na samem sebi, stori naj na takem kraju, kjer ga ne bo nevarno iskati. Na ta način vsaj ne tira v smrtno nevarnost še drugih, ki radi živijo. S tem pa seveda nikakor ne mislim reči, da je ideal turista tisti mojih prijateljev, ki iz same previdnosti gre k Sv. Joštu samo enkrat na leto, pa še tedaj ne zaradi razgleda ampak zaradi polnoobložene mize, in
ki hodi tako oprezno, navzdol navadno plazeč se po vseh štirih, da rabi za to turo po cele štiri dni. Sta pa tista prijatelja moja že bližja planinskemu vzoru, ki iz samega planinskega navdušenja hodita k^Sv. Joštu po dvakrat na dan in tur ne štejeta po de-seticah,  ampak  po stoticah na leto.
Mizurinsko jezeru, kamor sem nato prišel, leži na mali planoti in je obdano okrog in okrog od slikovitih Dolomitov, ki so pa v tej višini (1800 m) še obrastli z zelenjem. Od jezera je posebno lep razgled na opisani Trivršec in druge nebotiČne gore. Paviljoni in hoteli stoje ob jezerski obali in se z obrobnimi gorami vred zrcalijo v kristalni vodi. Turisti so prihajali in odhajali in že itak pestro življenje je oživljal oddelek laških gorskih lovcev, ki so bivuaki-rali ob jezeru. To je bilo seveda spet nekaj zame. Ko bi bili vedeli, da pridejo „?ri Raci" pod moje kritične rešeto, izvestno bi se kretali drugače, kakor so se. Tako so pa prostaki polegali po travi, častniki se pa sprehajali ob obali in žvižgali pred se arije iz laških operet.
(Dalje prih.)
ske organizacije, katere spiritus agens je Nemec knez Ferdinand in ki postoji samo zato, da „iztrebljuje" Srbe v Stari Srbiji in Makedoniji . . . vBratsko" delo, kaj ne?
Turški zaptije (orožniki) so ubili pod vodstvom nekega svojega čauša (narednika)" glasovitega arnavtskega razbojnika Etima Ramida, ki je bil strah in trepet vasem okoli Sieniča blizu Prizrena. Njegovi tovariši so zato te dni uapadli pri vasi Kostanjeva tega čauša, ubili njega in deset orožnikov, ki so bili v njegovem spremstvu.
Turška oblast je prepovedala prihajati v mesto Djakovico pod orožjem in ker se nekateri Arnavti na to prepoved niso ozirali, se je vnel pred nekaterimi dnevi boj med njimi in med orožniki; bila sta ubita dva vojaka in dva Arnavta.
Poslednja dva slučaja pokazujeta, da so na Turškem Arnavti država v državi. Srbe ubijajo, kjer le morejo in ropajo, kjer kaj dobijo, a oblasti se ne pokoravajo. To je narod razbojnikov in divjakov brez najmanje trohice kulture. Zverine v človeški podobi so to — in tem zverinam razdeljuje Avstro-Ogrska puške in municijo! To je frivolna, ostudna politika, vredna dr. Šuster-šiČa, ki jo s tako vnemo podpira — samo zato, ker Avstrija skrbi tudi za katoliško propagando . . .! Ali ni to sramotno ? _
Državni zbor.
Dunaj, 18. novembra. Včeraj je zbornica nadaljevala najprvo debato o tretji skupini volilne reforme (razširjenje avtonomije za Galicijo . Posl. Romanczuk je ostro govoril proti predlogom ter rotil vse stranke, naj ne izroče treh milijonov galiških Malorusov in milijonov poljskih kmetov prevladi in samovolji vladajoče stranke v deželi. — Posl. Daszvnski je izjavil, da ta predloga ni v nikaki zvezi z volilno reformo in tudi nima nič skupnega z nar. avtonomijo, ki jo je propagirala njegova stranka. Njegova stranka ne more glasovati za razširjenje oblasti gališkemu deželnemu zboru, dokler izmed 1,600.000 odraslih mož en milijon nima volilne pravice v deželni zbor, dokler vlada v deželnem zboru 2000 veleposestnikov na temelju volilnih privilegijev in dokler se ne uvede za deželni zbor splošna in enaka volilna pravica. — Posl. Suklje je izjavil, da bo njegova (?) stranka glasovala za vse odsekove predloge. — Posl. grof Sternberg je po svoji navadi napadal krono ter izjavil, da v Avstriji ne bo noben anarhist tako neumen, da bi vrgel bombo proti schunbrunnskemu gospodu. O volilni reformi je rekel, da ni varovanec ministrskega predsednika, temuč otrok prostitutke. — Glavni govornik contra, posl. Gessmann, je izjavil, da bo njegova stranka glasovala za odsekov predlog. — Glavni govornik pro posl. G labinski se je zavzemal za Me-talkov predlog. Pri glasovanju je le malo manjkalo, da ni dobil Metalkov predlog dvetretjinske veČine; sprejet je bil odsekov predlog.
Potem se je začelo razpravljati o četrti skupini (volitev v državni zbor v ožjem zmisluj. Ker pa so se prijavljeni govorniki deloma odpovedali besedi, deloma niso bili navzočni, je porabil posl. Gessmann priliko ter predlagal konec debate. Zavladalo je nepopisno razburjenje, dokler ni Gessmann umaknil svojega predloga, a obenem se je seja zaključila. Glasovalo se bo o predlogu šele v ponedeljkovi seji.
Parlamentarni položaj.
Dunaj, 18. novembra. Vlada namerava pustiti parlament zborovati do 28. januarja. Nove volitve bodo po celi Avstriji 25. marca. Razen volilne reforme hoče spraviti vlada še pod streho pogodbo z L1 o y d o m, zakon o pospeševanju mornarice, devetmesečni proračunski provizorij, zakon o lokalnih železnicah in o rekrutih.
Po današnji seji je povabil mini-srski predsednik k sebi člane m a -loruskega klub a, da jim je odgovoril na zahteve glede izboljšanja volilne reforme.  Malorusi so zapustili
ministrovo sobo zelo razburjeni, kar dokazuje, da z vladnimi nasveti niso zadovoljni.
Predstojeće zasedanje delegacij
Budimpešta, 18. novembra. Razen obširnega poročila ministra barona Aehrenthala se predložijo delegatom Še posebna podrobna poročila o diplomatičuih dogodkih v preteklem letu, in sicer rdeča knjiga o maroški konferenci in o reformni akciji v Macedoniji; nadalje rujava knjiga o carinskem konfliktu s Srbijo.
Madžarsko nasilstvo.
Budimpešta, 18. novembra. Slovaški poslanec župnik F r. J u r i g a je bil v Požunu obsojen zaradi nekega članka, v katerem je baje ščuval proti madžarski narodnosti, v dveletno ječo in globo 12 00kron. Slovake, ki so po obsodbi demonstrirali pred sodiščem, je policija razgnala z golimi sabljami.
O srbskem prestolonasledniku.
Belgrad, IS. novembra. Inozemsko, Srbiji sovražno časopisje, je zadnje dni raztrosilo vesti, da je srbski prestolonaslednik Juri na umu bolan. Navajalo se je več dokazov za prinčevo abnormalnost, n. pr. da Ščuva pse medseboj na klanje in na zaprte srne, da je svojemu vzgojitelju, francoskemu majorju L e v a s s e u r j u vrgel steklenico vode v glavo, da je kraljevega zdravnika dr. Dimića klofutah da je nekemu Macedoncu izstrelil oko, da pokaže, kako dobro strelja, da strelja svojima adjutantoma med razkoraČenimi nogami v tarčo itd. Obenem se je zatrjevalo, da se princ Juri izključi od prestolonasledstva ter ga pošljejo v neki sanatorij v inozemstvu. Z merodajne strani se vse te vesti zanikujejo kot zlobne izmišljotine. Prestolonaslednik Juri je popolnoma zdrav, zelo inteligenten ter ima posebno nadarjenost za naglo opazovanje in zdravo razsojevanje, sploh ima vse lastnosti bodočega vladarja. Res je le, da je zelo živahnega temperamenta ter se ne more vedno premagovati. V svoji vroČekrvnosti prizadene včasih res svoji okolici kako krivico, toda krivico takoj uvidi in obžaluje. Sicer pa so vsi člani rodbine Karagjorgjevićev bili nagle jeze, a z leti se bodo tudi pri prestolonasledniku ublažile strasti.
Nemiri v Macedoniji.
Carigrad, 18. novembra. Glasom statističnega izkaza, ki ga je sestavila turška vlada, vznemirjajo ma-cedonske vilajete sledeče vstaške čete : v solunskem vilajetu 30 bolgarskih in 14 grških čet; v skopeljskem vilajetu 14 bolgarskih in <J srbskih in v bitoljskem vilajetu 37 bolgarskih in 6 srbskih čet. Razen tega je v bitoljskem vilajetu v gorovju Kajmak-Calan več grških čet, ki tukaj niso vračunjene.
Sofija, 18. novembra. Ako je verjeti turškim poročilom, je bila nedavno v gorovju Džilovo in ( erešnovo (okraj [Kopriili; velika bitka med srbskimi četami pod vodstvom poglavarjev Josif, Dušan, Vel-Stjepan in Smilko in bolgarskimi četami pod vodstvom načelnikov Vasil, Dačo in Razvirigo-rov. Izgube na obeh straneh, posebno pa pri Srbih, so bile zelo velike. Raz-virigorov je tudi obležal mrtev. — Pri Pečišti (bitoljski okraj) pa je bila bitka med srbsko in bolgarsko četo.
Carigrad, 18. novembra. Novo vstaško gibanje so provzročile grške čete, ki so zadnje Čase morile in plenile po bolgarkih vaseh. To je zbudilo bolgarske čete k novi akciji, da se maščujejo. Bolgarski odbori so se preskrbeli z denarjem, puškami in strelivom. Sestavljajo se nove čete in nekatere so že prišle preko meje. Pripravlja se tajni shod voditeljev čet.
Dogodki na Ruskem.
Varšava, 18. novembra. V P o 1-tavi so neznani ljudje ustrelili na ulici garnizijskega poveljnika generala Polkovinkova.
Moskva, 18. novembra. Na postaji Voskrosenski je 25 oboroženih roparjev napadlo iz Moskve došli tovorni vlak ter so odnesli 40 stotov (?) tovornega blaga.
Pruska vlada proti Poljakom.
Lvov, 18. novembra. Pruska vlada je nastopila proti Poljakom zaradi šolskega štrajka z novimi nasil-stvi. V bromberškem okraju je odstavila nad 200 občinskih prodstojnikov in šolskih načelnikov, ki so na sumu, da so podpirali šolski štrajk. Gostilničarji morajo imeti gostilne že ob 8. zvečer zaprte, a državno pravdništvo nastopa povsod proti rodoljubnim poljskim duhovnikom po kancelparagrafu. Zaradi pisanja v prilog šolskemu štrajku je bil obsojen urednik lista „Gonieo ~\Vielkopolskiu, Szotanski, v globo 200 mark, urednik „Prace", Switala, pa v enomesečno ječo.
Vinska razstava in vinarski shod.
C. kr kmetijska družba kranjska je priredila te dni v Mestnem domu vinsko razstavo, ki je otvor-jena tri dni, soboto, včeraj in danes, in ki vsakemu obiskovalcu dokazuje, kako izborna vino rode vinogradi po Kranjskem. Obenem z vinsko razstavo se je vršil vinarski shod.
Otvoritev vinske razstave.
Slavnostna otvoritev vinske razstave se je vršila v soboto popoldne ob 5.
Izmed povabljenih gostov so se udeležili sledeči gospodje otvoritve: deželni predsednik S e h \v a r z, de-želnovladna svetnika pi. L a s c h a n in dr. pl. Cron, predsednik dež. sodišča Levičnik, fiaaučni ravnatelj dvorni svetnik L u b e c , predsednik trgovske in obrtne zbornice Lenarčič s tajnikom trgovske zbornice dr. Viktorjem M u r n i k o m in pristavom trgovske zbornice dr. W i n d i s c h e r-j e m, predsednik mestne hranilnice K o 11 m a nn, predsednik Kranjske hra-nice B a m b e r g, obrtni nadzornik Santruček, deželni odbornik grof Barbo, ravnatelj umetno - obrtne strokovne šole Subic, dež. svetnik dr. Zbašnik, stavbni svet. Duffe, policijski šef dr. Zarnik ravnatelj „Zadružne zveze" Rozman, več gg občinskih stvetnikov itd. Izmed vojaštva so prišli sledeči gospodje : feldmaršallajtnant pl. Dillmann, generalmajor S e i b t, polkovnik K rz i \v an ek, podpolkovnik pl. Lau-ningen, major Tischina, stotnik generalnega štaba Lunzer ter drugi častniki najrazličnejših strok.
Predsednik kranjske kmetijske družbe gosp. dež glavar Oton pl. Detel a je pozdravil v imenu družbe vse obiskovalce vinske razstave. Zalivali! se je za udeležbo deželnemu predsedniku g. Schwarzu, predsedniku dež. sodišča Levičniku, finančnemu ravnatelju, dvornemu svetniku g. L u b e c u , predsedniku Mestne hranilnice g. Kollmannu, predsedniku Kranjske hranilnice gospodu Bambergu, predsedniku kranjske trgovske in obrtne zbornice g. Lenarčiču in vsem c. kr. in av-tonomnim uradnikom, ki so se odzvali vabilu. Zahvalil se je nadalje za obisk divizijonarju g. D i 11 m a n n u in brigadirju g. Seibtu ter vsem štabnim oficirjem. V nadaljnem govoru je dejal gospod predsednik, da je centralni odbor kmetijske družbe priredil vinsko razstavo po opetovaui želji kranjskih vinogradnikov. Nameravana je bila tudi sadna razstava, a je morala od-pasti zaradi slabe letošnje letine. Vinska razstava je historičnega pomena. Ona dokazuje, da je bil uspešen boj proti trtni uši, ki je od leta 1884. do 1894. pokončala skoraj vse naše vinograde. Ustanovila se je nato deželna filokserna komisija. Kako uspešno je delovala, kažejo nastopne številke: leta 1888. je rodilo 2300 ha preje okuženih vinogradov, leta 1889 5<S00 ha, leta 1891 7750 ha, leta 1892 7150, leta 1896 7888, leta 1897 s400 ha, leta 1898 9200 ha, torej 83" „ vseh okuženih vinogradov, leta 1900 pa 10.685 ha. V to je bilo potreba pouka, kako se pokončuje trtna uš, treba je bilo ameriške trte in mnogo denarja. Vodja kmetijske šole na Grmu, g. Dolenc je vzbudil novo življenje v pokon-čavanju trtne uši. L. 1894. je bil nastavljen g. Gombač kot deželni vinarski učitelj, 1895 pa gosp. Ska-licky kot učitelj kletarstva. Država in dežela sta dajali brezobrezstna posojila, in sicer prva 598 500 kron, druga pa 578.600 K. Tudi Kranjska hranilnica je izdatno podpirala velikanski napor. Danes je nevarnost srečno premagana in se je pomnožila kvaliteta in kvantiteta vina. Leta 1894. se je pridelalo 56.000 hI vina, lani pa že nad 200 000 hI. S tem se je izdatno zvišalo narodno premoženje na Kranjskem. Lahko obhajamo veselo otvoritev vinske razstave vsled tega. Govornik je s klicem: BBog živi cesarja! Slava mu!" otvoril razstavo.   Njegov klic so ponovili vsi
udeleženci, nakar je zaigrala godba cesarsko pesem.
Nato je g. glavar povabil goste, naj pokusijo razstavljena vina.
Aranžma razstave je bil v spretnih rokah ravnatelja kmetijske družbe g. Gustava Pirca in vinarskega komisarja g. G o m b a č a. Zato se ni čuditi, da je napravila najugodnejši vtis na vsakega obiskovalca. Vina so izborna in še le tukaj vidimo, kako fino kapljico rodi vinorodna kranjska dežela.
Vina so razstavili sledeči gospodje vinogradniki: iz krškega okraja: Anton grof Barbo, Ivan Pfeifer, Tvan (iloboČnik, Dr. I. Hočevar, Turnska graščina (Lenarčič), Gustav Del Cott, Anton Ulm, Albina Schimer, Gombač in Pire. Krna Wutscher, Martin Cola-rič, Lavos. Bučar, Ivo Gregorič; iz vipavskega okraja : Kmetijsko društvo Vipava, Fran Kavčič, Filip Semič, Mirko Perhavc, Ivan LavrenČič, Štefan Hrib, Ivan Premru, grof Lanthierv, Jul. Schwickert, Ed. Tavčar, Anton Hrovatin, Alojzij FerjančiČ; iz novomeškega okraja: Grmska šola, Državna klet, Anton Urbančič, Marija Koncilija: iz metliškega okraja: Fr. Skušek, Franjo Guštin. Anton Rajmer in iz litijskega okraja: Franc Miklavčič,
Vina so večinoma iz let 1904 in 1905, g. dr. Hočevar je pa razstavil vina tudi iz let 1894,  1895 in 1896.
Razstavo je obiskalo veliko občinstva v soboto in včeraj. Posebno vina državne vinske kleti v Novem mestu so hvalili ljudje.
Vinarski shod
se je vršil včeraj dopoldne ob 10. uri na Starem strelišču. Bil je dobro obiskan ; ne bilo bi pa napačno, če bi bil prišel nanj še kdo, ki ni prišel. Predsednik odbora za prireditev tega shoda g. grof Barb o je pozdravil navzoče, posebno deželnega predsednika g. Schvarza in okrajnega glavarja g. Crona, dež. glavarja g. pl. Detelo, nadzornika g. Matja-šiča kot odposlanca štajerskega na-mestništva, g. Stiblerja od štajerskega deželnega odbora, gosp. pl. SchOppla, zastopnika Kranjske hranilnice ter ravnatelja društva za varstvo avstrijskega vinarstva gosp. ~\V eni seka. Ko so zborovalci zaklicali trikratni rživio" cesarju, je naznanil odborov tajnik g. Gombač, katere korporacije so bile povabljene na shod, kateri so se odzvali in kdo je poslal pozdrav. G. ^'eniseh je v imenu svojega društva pozdravil vse, in priporočal to društvo, ki ima namen vinogradništvo obdržati na sedanji stopnji in je povzdigniti.
Nato je govoril gosp. Rihard Dolenc, vodja dež. kmetijske šole na Grmu, katere žlahtne trte kaže na Kranjskem razmnoževati z ozirom na podnebje, zemljo in vinsko kupčijo. Ker išČemu pri nas v vinogradništvu svoj vsakdanji kruh, moramo skrbeti za trte, ki dosti in dobro rode. To pa tudi zato, da se moramo uspešno boriti s konsumom piva. Poročevalec je priporočal na Vipavskem sajenje sledečih trt: veltlinec, zelenika, rizling in Španjol, Dolenjci tostran Gorjancev naj bi sadili iste vrste, le namesto zelenike portugalko, Belokranjci pa samo portugalko.
G. dr. E Kramer, vodja kemičnega preskuševališča je navajal vina, ki so jih kemično preskusili in koliko so imela   sladkorja in kisline.
Vinarski nadzornik gosp. Ska-licky se ni strinjal z nazori gosp. Dolenca. Tudi je bil mnenja, da kemična analiza grozdja ni nierodajna za kakovost vina. Govornik se je zavzemal za Vipavsko za namizna vina, današnja so preveč alkoholna. Vipavcem je treba pinole, zelena, sipe in grganje. Odsvetuje veltlinec, ker je preobčutljiv pri suši. Boljši bi bil „rdeči vrh", ki ni tako občutljiv. Istotako je priporočati burgundca, ki je na razstavi v Mestnem domu najfinejše vino. Za Dolenjce je gospod Skalickj- priporočal rizling, a le v sposobnih krajih, principijalno pa je proti črnim vinom, ker nam delajo istrska in dalmatinska prehudo konkurenco. Portugalka je pa vrh tega po dveh letih sama voda.
Deželni vinski komisar, g. Fran Gombač je govoril nato, kako pospešiti kupčijo z vinom in dvigniti izvoz kranjskega vina. Od leta 1894. se pridelek kranjskih vin silno veča. To leto se je pridelalo 58.582 hI vina, 1895 že 97.890 hI, 1896 101.000 hI, 1897 122.000 hI, 1898 114000 hI, 1900 175.000 hI in 1903 206.000 hI, dasi se obdeluje sedaj samo polovico vinogradov, kakor preje, predno jih je uničila trtna uš. Upati je, da se bo v 10. letih na 8000 do 10.000 ha vinogradov pridelalo 500.000 vina. Da se je kupčija z vinom povzdignila, pripomogli so mnogo vinski semnji, ki privabljajo vedno več kupovalcev in so zdaj zlasti v Krškem velikega pomena. Kranjska vina pa moramo razpečavati tudi v tuje kraje. Najboljša odjemalka bi bila Koroška, ki ga že zdaj nekaj pokupi, potem pa OeŠka in Galicija. V dosego tega je predlagal poročevalec nastopni dve resoluciji:  Kmetijska  družba kranj-
ska se naprosi, da ustanovi v Ljubljani založno klet, kjer naj bi naj razpeČavala fina in starejša vina; država in deželni odbor se pa naprosita za podporo v svrho prireditve vinskih sejmov na Kranjskem in Koroškem in za udeležbo na razstavah v Češki in Galiciji.
Za sprejetje teh resolucij sta govorila gg. Skalicky in Rohrman, pristav kmetijske šole na Grmu. G. Rozman je predlagal, naj se sklene, da se vinorejskim zadrugam posveča največja pozornost, čemur sta pa ugovarjala g. Z m a v c, češ da je taka stvar zelo nevarna in g. Gombač, da so vinski sejmi namesto njih tukaj.
G. S a n c i n iz Buzeta v Istri je predlagal, naj se sprejme resolucija, da «e uveljavi zakon, s katerim se bodo ponarejalci vin ostro kaznovali, ker so največji sovražniki vinogradnikov. Predsednik opomni, da se že snuje tak zakon in bo najbrž kmalu rešen.
Sprejete so bile nato resolucije in sicer GombaČevi in Sancinova.
Ker je g. Barbo moral odpotovati, prevzel je predsedstvo g. Gustav Pire.
Poročal je nato g. Bohuslav S k a 1 i c k y, v koliko morejo umetna gnojila (fosforova, kalijeva in dušikova) nadomestiti hlevski gnoj v vinogradih. Govornik se je pri tem bavil z vprašanji, katere snovi rabi vinska trta, koliko in v kaki obliki jih rabi. Koncem govora je nasvetoval nastopno resolucijo: Kmetijska družba kranjska naj bi v zvezi z društvom za varstvo avstrjskega vinarstva pospeševala praktične gnojilne posku-šnje, kakor se je godilo svoj čas na Tirolskem. Umetna gnojila naj bi se dajala brezplačno. Sprejeto.
O streljanju proti teči je poročal potem g. komisar Gombač. Gre se zato, ali naj se streljanje nadaljuje ali opusti. Država in dežela sta ustavili svoje prispevke. Razni možje in tudi poročevalec so mnenja, da je boljše pustiti vse skupaj, kakor pa delati površno, kot se dela zdaj. Govornik predlaga, naj bi se naložila pri obč. davkih doklada, da bi ljudje manj čutili. V krškem okraju imajo to uvedeno že tri leta. Na Fraucoskem imajo veliko dobička od streljanja proti toči, ki pobije komaj 20. del tega, kar je preje
G. Z m a v c se je zavzemal za splošno obligarorično zavarovanje proti toči, za kar naj se poslanci pobrigajo, g. San c in je bil pa proti občinskim dokladam, ker so kmetje proti njim. K stvari so govorili še gg. TV e n i s c h, potovalni učitelj iz Gorice, r> t r e k e 1 j  in S k a 1 i c k v.
Sprejeta je bila nato resolucija g. G o m b a č a, naj se deluje na to, da se ustanovi splošna deželna zavarovalnica.
S tem je bil končan ves spored.
G. Pire se je zahvalil referentom za poročila, ravnatelja g. We-niseha pa prosil, naj pri centrali sporoči vse želje in resolucije shoda, kar je ta obljubil.
Ko je predsednik pozval udeležence, naj delujejo v smislu sklepov v procvit lepega vinarstva, je bilo zborovanje končano ob tri četrt na eno.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 19. novembra.
— Šuklje peša in vidnu in ra-pidno pojemajo njegove duševne zmožnosti. Sicer se trdi, da Suklje ni bil penzijoniran, ker je postal nesposoben za delo, ali kdor je prečital njegov zadnji državnozborski govor, bo priznal, da je Suklje res zaslužil svojo pokojnino, da je res zrel za penzijon. Dokler je bil Suklje liberalec, je bil kolikor toliko duhovit in spreten govornik, ali odkar je postal klerikalec, govori in piše v j argonu Lampetov in Stefetov in se vidno trudi, da bi si popolnoma osvojil vzneseni slog „Donioljubau. Ta prememba bi bila psihologična uganka, če bi ne vedeli, da se je Šuklje v dobi tega svojega preobrata zdravil v Mozirju. Govorček, ki ga je imel Šuklje 9. t. m. v poslanski zbornici, je oo vsebini prazen in ubožen, po obliki pa kakor ustvarjen za vSlovenca". Cisto ničesar ni v tem govoru, kar bi bilo vredno uvaževanja, kvečjemu fenomenalna smelost, s katero je govoril lastnik popravljenega Kamna o našminkani etiki, ko je vendar njegova lastna etika prišla na sum, da ga more o dpr a viti le nepristranska parlamentarna preiskava, katere p a se Šuklj e tako bran i, kakor da biimel vzroke se je — bati.
— Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko v LJubljani ima
■r sredo dne 21. novembra 1906 ob polu 5. uri popoldne v dvorani mestnega magistrata redno javno sejo s sledečim dnevnim redom: 1. Predložitev zapisnika zadnje seje. 2. Naznanila predsedstva. 3. Naznanila tajništva. 4. Poročilo o osnovi obrtnega pospeševalnega zavoda za Kranjsko. 5. Prošnja za podporo gremij alni :r£0vski šoli v Ljubljani. 6. Zborni proračun za 1. 1907. 7. Volitev sa imenovanje sodnikov-laikov pri kr. deželnem sodišču v Ljubljani. S. Volitev za imenovanje sodnikov-laikov pri c. kr. okrožnem sodišču v V vem mestu. 9. Poročilo o imenovanju cenzorjev pri ljubljanskem zavodu avstrijsko-ogrske banke. 10. Po-ročUo o obrtnih pripravljalnih in na-.b j ovalnih šolah na Kranjskem v ; Vsem letu 1905 1906. 11. Tajna seja.
— „Slovenska Matica." Ma-
ratni svetnik g. Evgen Lah seje odpovedal tajništvu „Slov. Matice". Jrravljal je ta  posel   mnogo   let z največjo   vestnostjo  in nata»čnostjo ter si pridobil za rMatico" resničnih zaslug. Izkušnje so pokazale, da rMa-::oau ne more izhajati   brez tajnika, ee naj   napreduje   in   se razvija, mora  imeti  tajnika,  ki je v stanu, posvečevati zavodu vse svoje moči. jr,  svetnik  Lah je kot tajnik imel skrbeti le za administrativne posle in o je zamogel tajništvo opravljati postranski posel,   'T'udi to pač le t- ed svoje velike marljivosti. Toda ri -Matici" je poleg administrativnih del tudi  mnogo takih, za katere neba literarnih sposobnosti, kajti od c bornikov   se  ne   more zahtevati, naj   bi   še   nadalje   sami opravljali ste posle literarnega' značaja, ki bi jih prav za   prav   moralo 1 opravljati tajništvo.   Z   ozirom   na   to !se nam I dozdeva,   da   bi   bilo   za rMaticou jako   dobro in koristno,  ce  bi |na tajniško me^to  postavilo literata, ki I bi bil res  tajnik v pravem pomenu le in ki bi posvetil -Matici" vse je  sile.   S  kakim  uradnikom ali profesorjem, bi „Matici" ne   bilo po-_...^ano: naj ima uradnik ali profe-s . Še toliko veselja —  manjka mu časa in vedno mu bo „Slov. Matice" ti-Jnistvo  le   postranska skrb, posel, k: se mimogrede   opravi ali pa samo ■ -transki zaslužek.   Kolikor je nam zr.ano, je tudi mnogo odbornikov, ki ?c takega mnenja in zato upamo, ... bo to mnenje obveljalo, zlasti ker i bi   -Matica"    takega   tajnika lahko izbrala   izmed   naj odličnejših sloven-: liter a: ;v.
— Zaupni shod In — ponavljaina šola. Ponavljaina šola je zaLi', to pa čujte in strmite, radi tega, ker sem se udeležil v četrtek ^zaup-nega shoda v Ljubljani. Tako stoji v sobotnem -Slovencu" z dne 17. t. m. Če visi ponavljaina šola na enem samem Četrtku, potem tudi jaz trdim, da je zanič in tem bolje zanjo, čim-preje se odpravi. No^vsa zadeva je nekoliko drugačna. Znani „ Slovencev" dopisnik je zopet/[enkrat, prav ^na debelo denuncirah" Zvedel . bi^ bil lahko pri veroučitelju J. Barletu, da sem poučeval od 8.—10. ure, od 11. ure nadalje pa   namestnik.   Pa, kaj,
j ena laž več ali manj, saj jej kato-^ka. Oudim se le gospodom okrog .Slovenca", da me imajo za tako naivnega, da se bom v očigled jjrepri-jaznim razmeram, ki tu vladajo, tako izpostavil. Poučili bi se lahko pri rojeni dobrem in blagem župniku Kioblarju. Le-ta me je že spravil parkrat v disciplinarno preiskavo. In uspeh ? Koblarju se je nos vselej izdatno podaljšal. Da, da, dopisunče: Der gr<"-~:^ ><;*huft im ganzen Land ist und bleibt der Denunziant!
Fr. Luznar.
— Odlikovanje. Ravnatelj urada 2& punciranje v Trstu Rudolf Maver Je dobil naslov cesarskega svetnika.
— Iz gledališke pisarne. Jutri, v torek, igra se drugič Stobitzerjeva - eloigra „Na višavah", v kateri Nastopi skoro vse dramsko osobje. V Petek: „Rigoletto".
— Slovensko gledališče. »Svatbeno potovanje". Drama v treh dejanjih. Italijanski spisal Giannino An t. Traversi. Premiera dne 17. Novembra — »Svatbeno potovanje" je drama posebne vrste. Nena-Tadna po drznosti svojega ustroja, Nenavadna tudi po energičnosti, s ka-iero se Traversi, njen avtor, zavzema
moralični princip, ki ga v njej ob-
ravnava, za takozvani „princip dvojne morale", nenavadna končno po svojih mimičnih zahtevah. Njen ustroj je baš nasproten tistemu, ki ga od dram v obče zahtevamo, odkar so uveljavljeni Aristotelovi principi dramske tehnike. Kar bi si dramatik Aristotelove šole prihranil za konec drame, to je Traversi stavil na kones njene ekspozicije : katastrofa se zgodi naj-preje, potem šele izvemo — ne iz dejanj, marveč iz besedi soudeležencev tragične katastrofe, — kaj je ubogo Lauro tiralo v prostovoljno smrt. Vsebina je namreč sledeča: inženir Filippo in Lavra sta iznenada prekinila svoje svatbeno potovanje in se vračata k Laurinim staršem. Kaj naj je vzrok temu nenavadnemu in nerazumljivemu njunemu ravnanju? Laurini starši so zbog brzojavke, ki jim naznanja nenaden povratek novo-poročencev, vsi zbegani in ugibajo, kaj ju je do vedlo do tega izjemnega koraka. NovoporoČenca prideta, Laura oči vidno vsa potrta, Filippo, njen mladi soprog, ves hladen in tuj. Kar navajata kot povod nenadnemu svojemu povratku, so očitno izgovori. Pozno v noč je, vse naj se pojasni drugo jutro. Laura in Filippo ostaneta sama. Strašen prizor. Filippo hoče svojo mlado ženo ubiti — pa se hladno okrene in jo ostavi samo, samo za vedno. Ostavljena novoporo-čenka zgrabi v svojem obupu za revolver in se usmrti. II. dejanje: Jutro potem. Našli so Lauro borečo se s smrtjo Nihče ne ve, kaj je provzro-čilo ta obupni konec svatbenega potovanja. Pietro, Laurin oče, ne more misliti drugega, nego da je Lauro ustrelil Filippo. Vse govori proti njemu. Znano je, da je Filippo, predno se je zaročil in poročil z Lauro, imel intimno razmerje z neko Fioretti, da je pred dvema dnevoma zapadla menjica za 20.000 fr., ki se jih je bil Filippo obvezal izplačati Fioretti, najde se testament, v katerem zapušča Laura vse svoje premoženje Filippu, in izve se, da je bil Filippo še to jutro zopet pri vdovi Fioretti. Obremenuje ga polumljiva izpoved bebastega Laurinega brata Giulija, ki je videl, kako je Filippo dvignil svojo roko nad Lauro, ho teč jo ubiti. Pošljejo po Fiiippa — ali Filippo se ne more oprati, ker ga veže prisega, dana Lauri, da ne bo izdal pravega vzroka njene smrti, predno ni sama govorila s starši. III. dejanje: Opoldan istega dne. Ni več upati, da bi se Laura rešila smrti. Zato hoče Filippo govoriti: ni je umoril on, umorila se je sama. Za njegovo razmerje s Fioretti je vedela, vedela je, da je tisto razmerje čisto končano, da je Filippo povsem svoboden, da hoče tistih 20.000 fr. — odkupnina za svojo svobodo — plačati iz lastnega — ali usmrtila se je, ker nikdar ni mogla postati njegova, ker je bila svoje devištvo že preje darovala nekemu drugemu. Ta sramota in pa strašna zavest, da je bila svojega Fiiippa goljufala, ker mu svojega položaja ni bila razkrila, dokler je moralo priti do spoznanja
— to jo je tiralo v prostovoljno smrt.
— Oče njen, Pietro, vsega tega ne more verjeti, da pa je vendar de res tako, kakor pripoveduje Filippo, izpriča Laurina mati Anna, ki je vse to vedela, pa istotako pregrešno molčala. Padejo zadnje besede strašnega pojasnila, Laura izdihne, njen oč^-Pietro zblazni. „Pojdimo, da ji odpustimo." — Kakršni so značaji, ki nam jih riše Traversi, je moralo priti do te katastrofe — za Lavro ni bile rešitve. Ona ljubi svojega Fiiippa z vso strastjo, vzljubila ga je šele zadnji čas, ker se ni mogla upreti sili njegove ljubezni. Njena krivda je v tem, da se njegovi ljubezni ni izognila, dokler zanj še ni čutila nič globljega, in njena največja krivda je, da mu tudi potem, ko se več ni mogla ustavljati žaru njegove ljubavi ni odkrila, da ni on prvi, da sploh nikdar ne more biti njegova Zdaj ga ljubi — pa on se studom obrača od nje. Bodisi njena krivda še tolika, naš gnjev se ne obrača nanjo, naš gnjev se marveč obrne proti njemu, ki je v svoji zahtevi tako krut, da jo raje pahne od sebe v sramoto, nego da bi ji odpustil, — on, ki je živel, on, ki se mora šele z denarjem odkupit« malovredni ženski, da more ves biti Laurin. Disharmonija, ki leži v takozvani „dvojni morali", po kateri mora ostati ženska čista, dočim bodi moškemu svobodno, živeti pred zakonom, zveni iz tragičnega slučaja v familiji Pietro Sarti v groze polnih, turobnih zvokih črez plan naše javne, družabne morale: Lavra je morala končati, ker ni imela moči, ogniti se njenim strogim zakonom. — Dasi tej drami nedostaje dejanja, ki je pravzaprav vse koncentrirano na prvi akt, dasi je razvoj dejanja postavljen na glavo, kar nas frapira — vendar je Traversijevo Svatbeno potovanje drama redke glediške efektnosti. Nič nebistvenega, stroga teatraiika, prepojena s tragičnimi momenti, ki gredo skozi mozeg in živce. Poldrugo uro traja drama — pa odidemo izpred pozorišča nemi in razburjenih živcev,
trepetajoči vsled sile njene tragike. Do popolne veljave more priti „Svat-beno potovanje" le na odrih, ki razpolagajo s samimi resničnimi umetniki, vsaka posamezna uloga terja od svojega interpreta vrhunec mimične dovršenosti. Tu ne veljajo poze in velike geste. „Svat. p." zahteva intenzivnejše, (podrobnejše in izrazitejše diskretne mimike laške šole Ermette Zacconija in Eleonore Duse. Lauro — po svoji obsežnosti sicer kratko, po svojih mimičnih detajlih pa tem težavnejšo ulogo — je prevzela gospa Taborska. Samo po sebi umevno je, da je ne primerjamo Dusi, kakor za ostale predstavljalce ne nastavljamo zgorej omenjene mere vrhunca mi-miške umetnosti. Primerjati sploh nima pravega zmisla pri umetnikih, ki so tako samonikli, tako individualni, kakor je n. pr. gospa Taborska, ki se nam ob vsakem nastopu kaže v novi luči. NiČ maniriranega, vedno nova enota in novi detajli. Njena Laura, mladenka, boreča se za svojo ljubezen in pred sramoto bežeča v smrt, je nekaj divnega. Vrhunec realistične tragike je dosegla g. Taborska v zadnji sceni, ko jemlje od življenja slovo in ko zgrabi za orožje. Resnično, nedostaje mi besedi Spustiti bi se moral le v podrobno analizo — pa zato ni prostora. Nad vse prijetno iznenadil j« gospod Nučič kot Filippo. Uloga je naporna, polna največjih potežkoč in veseli me, da morem zabeležiti, da je bil sobotni Filippo najboljše, kar je g. NuČiČ sploh kelaj ustvaril. Vidi se Šola gospoda Taborskega in g. Nučič ni slab njegov učenec. Njegov Filippo je vzbudil občo pozornost in najboljše nade. G. B o 1 e š k a je bil zopet v >vojem elementu. Giulio, Laurin bebasti, duševno zaostali brat, je karakterna študija, ki jo more psihološko, odnosno psihopatiški pravilno izvesti le umetnik izredne nadarjenosti, marljivosti in zmožnosti. Koc norec je g. Boleška žel triumfe v Halbejes-i Mladosti, kot bebec pa si je v Svatbenem potovanju zvil nov venec umetniškega zmagoslavja. Ne morem si misliti Giulia dovršenejšega nego je bil Giulio gospoda Boleške. G. Dragutin O vi 6, priznano rutini-ran, povsem resen interpret detajlno mimični laški šoli približajoče se vrste, je izborno absolviral težavni svoj penzuni kot poštenjak in nesrečnik Pietro. Resnično umetniški je bil zadnji prizor, ko zblazni in omahne. (V tekstu sicer ne čitam, da bi Pietro moral zblazneti.) Pa tudi sicer mu nimam ničesar oporekati izimši morda, da so tu in tam njegove sicer dobro Študirane kretnje neiepe. Isborna soigralka mu je bila gospa Danilova kot sokriva soproga Ana. Za prve scene prvega dejanja, posebno za prvi prizor, bi priporočal stilizova-nejšo, diskretnejso in mirnejšo igro, kakor jo predpisuje avtor, ki je sploh vsem ulogam podrobno predpisal interpretacijo. Inače pa se nam je g. Danilova zopet enkrat pokazala na tisti visini svoje umetnosti, na kateri jo poznamo kot resno dramatko že dobro vrsto let občega priznanja. Ostale uloge so bile v prav dobrih rokah: g. Kočevarjeva, Danilo, Bukšek, Molek (več možate elegance!) H a b i Č. Režijo je vodil g. T a b o r s k y, torej je bila drama vestno izcizelirana, naštudirana in izvedena. Oe bi v soboto ne bilo nad vse važne vinske razstave, bi gledišče ne bilo na pol prazno ostalo. Igra naj se ponovi in preverjen sem, da bo hiša polna, ker „Svatbeuo potovanje", povsem resna, kabinetna drama to zasluži. Fr. K.
— Za otroški vrtec družbe sv. Cirila in Metoda na Savi pri Jesenicah so zložili „Prvi abitu-rijenti druge državne gimnazije v Ljubljani leta 1904." v več obrokih pokroviteljnino v znesku 200 K. Prištejejo se pokroviteljem I. ljubljanske podružnice. Zastopal jih bo g. Ivan Kcelj, sedaj medicinec na Dunaju. S prav posebnim veseljem in hvaležnostjo je sprejelo vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda to pokroviteljnino, ki izpričuje ne le narodno zavest, ampak tudi vztrajnost mladih gospodov. V zelo neugodnih gmotnih razmerah so z malimi darovi na tihem delujoč storili veliko delo. Še mnogo več, nego gmotni dar, je vreden vzorni zgled, ki so ga dali slovenski mladini.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
— Divji kozel. Piše se nam iz Litije: Prosim vljudno glede na dnevno vest v Vašem c. listu od dne 17. t. m. št. 264 „Divjega kozla je ustrelil" sprejeti sledečo izjavo : Ni res, da sem jaz Viktor pl. Wurzbach ustrelil divjega kozi a, ker sploh tisti dan nisem bil na lovu. Resnica pa je, da je ta lov moj in g. Fr. Hrena in najin lovec N. Obreza je divjega kozla živega ujel v Hotiču ter tudi živega peljal domov ter ga doma usmrtil. Obstreljen pa ni bil nič. Z odličnim spoštovanjem Viktor pl. Wurzbach.
— V Tremarjih pri Laškem trgu je v nedeljo, dne 18. novembra
t. L, posetniku Blažu zgorela hiša in gospodarsko poslopje. Vsled silnega vetra se je ogenj hitro razširil in ga ni bilo moči ukrotiti. Na požarišče je došla požarna bramba ter zabranila, da se ogenj ni lotil še drugih objektov v vasi.
— Kridator Kaiser iz Ptuja je
že prispel v New York. Razen kri de ima na vesti tudi ponarejanje menic v zelo visokih zneskih.
— Prememba posesti. Spinar-jevo hišo v Konjušnih ulicah Št. 1. je kupil g. Anton Zupan, restav-rater in mesar na Starem trgu v Ljubljani.
— Današnje vreme. Danes smo
imeli v Ljubljani najrazličnejše vreme. Solnce je sijalo, pihal je veter, divjal je vihar, bliskalo se je in grmelo, vlila se je silna ploha, kot bi se oblak utrgal, in debela toča je padala, da so bile šipe v nevarnosti. Pričakovati smemo, da nam kmalu pobeli sneg hrib in plan.
— Nesreča na južni železnici. Včeraj zjutraj ob 6. uri 18 minut ie dospel iz Zagreba tovorni vlak št. 10 na tukajšnji južni kolodvor, na tir, kjer je bil za Trst namenjeni tovorni vlak št. 172, v katerega je zavozil s tako silo, da so bili trije vozovi tre-notkoma razfiiti, stroj in 11 drugih vozov pa je bilo več ali manj poškodovanih. Tudi precej blaga, ki je bilo v teh vozovih, je bilo uničenega. Ko je strojevodja zapazil pretečo nevarnost, je dal takoj kontra paro, a je bilo že prepozno. Voz, v katerem je bil vlakovodja, je popolnoma razbit in bi bil tudi vlakovodja zapadel gotovi smrti, ko bi ne bil skočil iz voza. Skoda je velika, a se še ne ve natančne vsote. Človeške žrtve k sreči ni bilo nobene. Preiskava se vrši.
— Tatvini. Dne 1. t. m. so bili neki dami ukradeni zlati uhani z bri-ljanti, vredni 300 K. — Danes dopoldne je bila gostilničarki gospe Heleni BoštjanČičevi na trgu ukradena iz žepa denarnica, v kateri je imela do 85 K denarja.
— V električni voz se je zadei
v soboto zvečer pred Nagvjevo trgovino na Vodnikovem trgu llletni šolski učenec Jakob Jereb. Deček se je ustrašil nekega psa, ki je pritekel iz veže in se mu hotel izogniti na cesto. V tem trenotku pa pridirja električni voz, ki je Jereba zadel in ga na levi roki k sreči le lahko telesno poškodoval. Deček se je pri tem tudi močno prestrašil.
Delavsko gibanje. V soboto *e je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 10 Hrvatov in 4 Slovenci, nazaj so pa vrnili 35 Macedoncev zaradi očibola. V Heb je šlo 25, v Ino-most 35, v Beljak pa 25 Hrvatov. Na Dunaj se je odpeljalo 24 Kocevarjev. — Včeraj se je pripeljalo iz Amerike 165 Slovencev, Hrvatov in Macedoncev. 34 Hrvatov je prišlo iz Heb a, 60 Lahov pa iz Spodnje Avstrije.
— Izgubila sta se nekod v mestu dva ključa, nezvezana. Oddasta naj se v našem uredništvu.
— Jugoslovanske vesti. —
Hrvatski sabor je imel v soboto sejo, na kateri je vložil Starčevićanec dr. P e t r i č i ć nujni predlog, tičoč se splošne in enake volilne pravice. Po njegovem načrtu bi bilo na Hrvatskem 112 volilnih okrajev. Volilna okrožja s > sestavljena seveda tako, da bi „Starčevićanska stranka prava" imela od tega največ koristi. Ker se predlog v bistvu ujema s predlogom drja. Lorkovića, se je sklenilo, da se razpravlja o njem zaeno z Lorkovi-ćevim predlogom. Nato je dobil besedo dr. Petričić, da utemelji svoj predlog. Dr. Petričić je v svojem govoru polemizoval s koalicijskimi poslanci ter jim očital, da ne mislijo resno z uvedbo splošne in enake volilne pravice. Med njegovim govorom je prišlo do ostrih spopadov med Starčevićanci in koalicijonaši. Ko je Petričić končal, se je nadaljevala razprava o predlogu dr. Lorkovića. Govorili so Srb dr. P o p o v i Č, Fran 8 u p i 1 o in Starčevićanec dr. Bošnjak. V današnji seji se bo nadaljevala ravprava o predlogu dr. Lorkovića in dr. PetriČića ter sklepalo o predlogu StarČevićanca Pavelića o razveljavljenju naredbe, s katero se prepoveduje, imeti koze v Liki in o poročilu pravosodnega odseka o zo-petni uvedbi porote.
— Napad na uredništvo „Pokreta". V soboto popoldne po saborski seji so frankovci napadli uredništvo „Pokreta", metali kamenje v poslopje in razbili vsa okna. Člani uredništva so streljali z revolverji, da so prepodili frankovsko sodrgo.
— Vstaj en j e „madj aronske stranke". V petek so imeli poslanci
bivše „narodne stranke" pod predsedstvom dr. Egersdo r f erj a sejo, na kateri so sklenili, da se združijo v skupino pod imenom „izven strank stoječi poslanci". Skupina bo podpirala vlado, votirala proračun in glasovala za adreso koalicije. K tej skupini nisć pristopili poslanci dr. T r o-poch, Sekulič, Rajačić in dr. P e r š i 6.
— Verifikacij ski odsek hrvatskega sabora je verificiral vo-
litve poslancev drja. Banjavčića, dr. Lorkovića, Šupila, Mna-čevića, dr. Roj ca, dr. Vrba-nića, dr. Bošnjaka, dr. Horvata in Gedeona Ilica. Volitev Jovana Ševića v Hrtkovicih ni bila verificirana. O veljavnosti volitve Cira Milekića bo razpravljala posebna parlamentarna komisija, ki se bo informirala o volitvi na licu mesta v Mitro vici.
* Najnovejše novice. Zaradi
poneverbe dveh milijonov dolarjev je zvezno sodišče v San Frančišku zaprlo vseh osem odbornikov odseka za podporo po potresu prizadetih. Zaprti so zgolj odlični meščani.
— 24 milijonov za dobrodelne namene je zapustila v Londonu žena znanega oderuha Lewisa.
— Vodja ogrskih klerikalcev, urednik dr. Gyurky, je osle-paril razne duhovnike za več sto tisoč kron ter pobegnil.
Telefonska m urtojduna
poročila,
Dunaj 19. novembra. Gosposka zbornica bo imela v petek sejo. Na dnevnem redu je drugo brarvjs lekarniškega zakona Vsi lekarnarji iz cele države zahtevajo, naj se črta od stavek, po katerem se ne sme ustanoviti javna lekarna, kjer ima zdravnic domačo lekarno Provi-zorji groze s splošnim štrajkom, če 83 ti zahte i ne ugodi. — Olani desnice v gosposki zbor niči bodo imeli v sredo in v četrtek posvetovanja o volilni refo r mi.
Dunaj 19 novembra.   Ta te den   predlož    finančni minister Korytcwski poslanski zbornici budgetni  provizorij  za več mesecev.
Duna) 19. novembra. Uradni list prijavlja cesarjeva lastnoročna pisma na ministra zunanjih del barona Aerenthala in na ministrska predsednika Becka in Wekerla, s katerimi pismi se sklicujeta delegaciji na dan 25. t m. v Budimpešto Prestoini govor bo imel cesar 25 t m. po poldne.
Dunaj 19 novembra. S^cij-ski šef v trgovinskem ministrstvu, S ti bral, pojde v pok j Njegov naslednik postane Rdssler.
Brno 19 novembra Pri če rajšnj h ožjih volitvah jz splošoe kuri e v deželni zb^r je zmagal le en M adcčeh, prof Smrček, in neodvisni kandidat drž posl. Reich-stiitter, sicer so v češ k h ckrajih zmagal sami klerikalci in socialni demokratje.
O pava 19. novembra. Podpredsednik poslanske zbornice, Kaiser, je tu imel shod, na katerem je jako ostro govoril zoper volilno reformo. Rekel je, da se hoče s to volilno reformo doseči vladi vedno pokorno večino, ki bo vse dovolila, kar se bo zahtevalo in grozil, da si poiščejo Nemci drugo domovino.
Rim 19. novembra V cerkvi sv. Petra je včeraj opoldne poleg nekega altarja nastala m o gočna eksplozija, ki je pr -vzrooila nepopisno paniko. Vse je strahoma bežalo iz cerkve, tudi kardinal R a m p o 11 a Detonacija je bila tako velika, da se je čula daleč naokoli, a ljudje po hišah in ulicah se niso vznemirili, ker so mislili, da je počil top, s ka terim se vsak dan naznanja poldne. Izkazalo sa je, da je bila v cerkvi počila neke vrste bomba, ki pa ni napravila nobeno škode. Vlada je obljubila 1000 frankov nagrade tistemu, kdor najde storilca.
Rim 19. novembra. „Bomba", ki je eksplodirala v cerkvi Sv. Petra, je bila Škatlja od pleha napolnjena z navadnim smodnikom. Eksplodirala je med altarjeni Lan-franchi in med spomenikom papeža Klementa XIII. Eksplozija je zbegala ves Rim toliko bolj, ker je šele te dni v kavarni Arrago blizu cerkve Sv. Petra eksplodirala bomba in ker je neki anarhist šele te dni v Napolju umoril profesorja Rossija.
Škatljica 40 vin. Po v8 e h kfe&TDsb
Učinek presenetljiv.  Ob pričetku nah<><i
skoro nezmotljiv uspeh. 3764—5
Borzna poročila.
Ljubljanska
,fKreditna banka v Ljubljani".
Uradni kurzl dun. borze 17. novembra 1906.
Naloibeni papirji.
4-2° t majska renta .
4J, avstr. kronska renta . . 4%, . zlata „ . . 4°/0 ogrska kronska renta . 4°/0 „ zlata 4° 0 posojilo dež. Kranjske 4l 9°0 posojilo mesta Spljet
It !o ■
4V'2°o bos.-herc
Zadar železniško posojilo 1902 .   . . 4° c češka dež. banka k. o. 4%
41 o
n   i 0
Al 0
*  i g
■ o' a o
4 V
41/ o/
a
* 19 10
Al c n 1
p. O.
• ž- o. zast. pisma gal. dež. hipoteC-ne banke . . pest. kom.  k. o. z
10' , pr......
zast.  pisma Innerst.
hranilnice.....
zast. pisma ogr. centr. dež. hranilnice . . . z. pis. ogr. hip. ban. obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. ... obl. češke ind. banke 4    prior. lok. želez. Trst-
Poreč......
4° 0 prior, dolenjskih žel 3° o prior. juž. žel. kup. 4       avstr. pos. za žel
Srečke.
Srečke od 1. 1860' 5   .   . . od 1. 1S64 ....
„ tizske......
,    zem. kred. I. emisije
, ogrske hip. banke . „ srbske a frs. 100 — „ turške......
Basilika        srečke .  . .
Kreditne »    .  . .
Inomoške » ...
Krakovske „ ...
Ljubljanske        , ...
Avstr. rdeč. križa , ...
Ogr.     „      „    ,     .  . .
Rudolfove 9 ...
Salcburške „ ...
Dunajske kom.  9 ...
Delnice.
južne železnice ..... faržavne železnice .... Avstr.-ogrske bančne deln.. Avstr. kreditne banke . . Ogrske „ » • • Živnostenske „ • • Premogokop v Mostu (Briix) Alpinske montan . . . . Praške žel. ind. dr.   .  . .
Rima-Muranyi.....
Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne, tovr. družbe Češke sladkorne družbe
Valut«.
C. kr. cekin......
20 franki.......
20 marke.......
Sovereigns.......
Marke ........
Laški bankovci.....
Rublji ........
Dolarji........
Denar
99 1R 100 15
99 -H7 15
95
11345
98-60 10050 99 30
99 70 98 80 99
Blago
99 35 10G35
99 20 117 3
95 20 113 6b
99 r>0 101 50 100 30
100 70 99 30 99 50
100 40 101-40
105
106 —
100—   101—
9975
100-;
;l 100- j 100 —
9990'
99-501 314-75| 100 15
218 60 273-153*25 280-290 50 2o7 — 103-50 163-90
22 80 455 50
79 -
88
58 50 47 75 28 5' 55-71-5' 4
173-674 50 768 — 67V 25 816 242 50 708 -60525 ^669-567 50 280 — 666 — 147 —
11-35 19 13 23 51 2405 117-55 95-60 2 54 4-84
100 20 100 36
100 20 101--
100-31675 101 15
224 50 27550 155 25 290 — 3' 0 50 262 — 110*— 164 90
24 8 465 50
87
94-64 5C 49 75 30 50 gO-78 -514 —
174 -67555 768 — 67825 817 — 248-50 712 — 6C6-25 679 -568 50 282 -570 — 148 50
1139 19 17 2358 24 1 i
117-75 95 80 2-55 5 -
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 18. novembra" 1906 Termin* .  . za
Pšenica za april   .  .  . za 50 kg K
Ri , april    ... , 50 » m
Koruza ,   maj 1907 .   . „ 50 B „
Oves *   april   ... n &° » »
Slabo vzdržno.
Meteorologu poročilo.
Vlilna nad morjem   00-3.  Srednji sratrai Uak 736 o
7-42 6B1 615 7 32
Novemb. |	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm	• • ■ . fi. » a « fH 3	Vetrovi	Nebo
17.	9. SV.	73C9	8-7	al. jzah.	oblačno
18. n	7. »J. 2. pop.	734 3 732 6	96 10.6	al. jzah ar. j zahod	oblačno oblačno
n	9. sv.	730 8	12*2	sred. jzah del. jaano •	
19. n	7. zj. 2. pop.	725 5 7228	103 10 7	si. svzhod p. m. jjzah	oblačno nevihta
Srednja predvčerajšnja in včerajšnja temperatura: 8 4° in 10 8°; norm.: 3 2° in 3*0°. Mokrina v 24 urah 0 0 mm in 17 mm. Ob poi dveh neurje a točo.
Zahvala.
Med dolgim trpljenjem naše preljubljene soproge in matere kakor tudi ob nje prezgodnji smrti smo prejeli toliko dokazov presrčnega in odkritega sočutja, da ne moremo se vsemlposameznim za to zahvaljevati, kar pa storimo tem potom.
Iskreno, presrčno se zahvaljujemo vsem onim, ki so nam ves čas izkazovali sočutje, vsem, ki so drago pokojnico spremljali na poslednje počivališče, obenem pa tudi za podarjene cvetlice. »jpfl ,.-4153
V Ljubljani, 19. novembra 1906.
Žalujoča rodovina Konrad.Lachnik.
Prodajalka
i/uČtMia v špecerijski  stroki, Želi takoj
nastopiti. 4152—1
Ponudbe Daj se pošiljajo pod MS» V. št. 28" poste restante, Ljubljana
i novih hišah na Selu
tik glavne ceste z 1. 2 ali 3 sobami Liti 11 *    m drngimi pripadki   se takoj oddajo po zelo nizki ceni.
Več se ponve v Ljubljani, Ambrožev trg št. 7, priti. 3315-38
Kavarna
,,LE0N"
u Ljubljani, na Starem trsu 30
vsak torek,  četrtek,   soboto in nedeljo
vso noč odprta.
Z odličnim spoštovanjem
3455 9       Leo in Fani Pogačnik.
St. 31.829.
4154 — 1
Razglas.
Da se v siučaju konstatovanja sanitarne dopustnosti take naredbe določi primerni rok za nadaijno porabo že prenapolnjenih zasebnih grobnic in žardi na pokopališču pri Sv. Krištofu, vabi podpisani mestni magistrat vljudno vse Ustnike takih grobnic in žardi na dan 5. decembra 1906 ob IO. uri dopoldne na razgovor v veliko dvorano   Mestnega doma".
Mestni magist at ljubljanski,
dne 7. Dovembra 1906.
Naznanilo,
Na zemljišča „Frlovec" poleg nove pen. vojašnice
SO
zemljišča G. Auerjei dedičev
parcelirana in na prodaj.
Poizvedbe v pivovarniški pisarni Wolfove uliee št. 12 in pri J. N. Plautzu, Rimska cesta št. 24. 4156-1
Dražbeni razglas.
Zaradi oddaje zgradbe
nove Sole v Poljanah nad Škof jo Loko
proraČunjene oa 32.000 K, vršila se bo
dne 20. decembra 1906
ob devetih dopoldne v starem šolskem poslopju v Poljanah ustna zmanjševalna dražba.
Stavba, ki se bo dala le enemu podvzetniku, mora priti leta 1907 pod streho in mora biti do konca julija 1908 popolnoma izgotovijena. Načrti, stroškovnik, dražbeni in stavbni pogoji so pri podpisanem okrajnem Šolskem svetu do dneva licitacije vsakemu na vpogled.
Do pri četka licitacije sprejme krajni šolski svet ali frankirano po pošti ali neposredno tudi pismene ponudbe z 1 krono kolekovane s priloženo varščino 3000 (tri tisocj kron v zavitku z napisom „ Ponudba za Šolo".
Krajni šolski svet v Poljanah nad ŠkofjoLoko
dne 16. novembra 1906.
4143 2 Jernej Ramoveš, načelnik.

Jfe samo eden
ampak dva dolga zimska damska paletota -   ali dve zimske suknje za gospode -
za 10 gld.
Res   velikanska izbira damskih in dekliških koljejev, dalje moških sakojev s kožuhovino, izprehodnlh in potovalnih kožuhov. Največja zaloga moške in damske konfekcije.
Čudovito nizke cene!
Angleško skladišče oblek
O. BERNATOVIĆ
v Ljubljani, Mestni trs St. 5.
4114—3
1 mfmi mf'1
4fc
erand hotel „UNION".
U sredo, Zl. novembra 1.1.
41671 v veliki dvorani
elitni vm
celotno vojaške godbe peškolka štev. 27 pod osebnim vodstvom g. kapelnika Christopha.
Začetek ob osmih.    Vstopnina 30 kr,
1]
se sprejme pri   3878—i p
H. Sutt&erjn v Ljubljani
414U
se proda
na Dolenjski cesti št. 6
Službe
soiicitotorjc
ev. stenografa v odvetniško pisarne išče cand. jur z ugodnimi referencami, Ponudbe pod „Alfred" na upravn, „SIov. Naroda". 4l3o 2
Oes. kr. avstrijske
državno železnice.
Izvod iz vozneaa
Veljaven od dne 1.
reci s.
Odhod iz Lfubl{ane |už. žeLi
7**0 zjutraj. Osebni vJak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. f.el., Trst c. kr. drž. žel., Celovec, Glandorf, Salcburg, Inomost, Line, Budcjevice, Praga.
7mi7 /;utraj. Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Straža-TopIicc; Kočevje.
H-30 pre »poletne. Osebni vlak v smeri; Jesenice, Gorica c. kr. drž že! Tr^t , kr drž. žel., Trbiž, Beljak, Franzensl ec, Salcburg, Inomost, Bregen<
I05 po poldne Osebni vlak ^ »/o mesto, Straža-Toplice, Koli.
* 00 >cp < d o. Osebni viak Jesenice, Gorica c. kr. drž žel Trsi c kr. drž. žel., Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Stajer, Line, Budejevice, Praga, Dunaj zahodni kolodvor.
7-03 .*-č< r Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Kočevje.
7 3» zvečer. Osebni vlak v smeri: Trbiž.
iO*23 ponoAt. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Beljak, Inomost, Monakovo.
Dohod v LJubllano fuž. tel.:
7-09 zjutraj. Osebni vlak iz Trbiža. a-44- zjutraj. Osebni vlak iz Novega mesta, Kočevja.
oktobra 1906. leta. 1113 prodooidne.   Osebni v'ak Iz Gor c. kr. drž. žel., Trbiža, Celovca, Lin Prage, Dunaja zahodni kolodvor. 2-32 poucone   Osebni vlak iz Straži
Toplice, Novega mesta, Kočevja. 4*3o popoiun^.  Osebni vlak iz   Sel d Celovca, Inomosta, Monakovega, Beij: Trbiža, Gorice c. kr. drž. ž., Trsta c. kr. d; / 8-33 zvečer. Osebni vlak iz Straže-Toplk Novega mes^a, Kočevja.
8- 45 i^fcor. Qsebni viak iz Prage, Li Dunaja juž. žei, Celovca, Beljaka, Trbižs Trsta c. kr. drž. žel., Gorice c. kr. drž. Ji'
n-34 ponoči.   Osebni vlak iz Pontat.
Trbiža, Trsta c. kr. d. ž., Gorice c. kr. c Odhod iz i^uV'jane drž. kolodvor: 7 28 zjcitr^j. Mešani vlak v Kamnik. 2-OS pop Idn.i. .Mešani vlak v Kamnik. 7 10 zvečar. Mešani vlak v Kamnik. K> 45 ponoči Mešani vlak v Kamnik. (Samt
v oktobru in le ob nedeljah in praznikih Dohod v Ljubljano dri. kolodvor: e-49 zjutraj. Mešani vlak iz Kamnika. IO-59 predpo.dno. Mešani vlak iz Kamnika a-io zvočor. Mešani vlak iz Kamnika.
9- 55 ponoči. Mešani vlak iz Kamnika. (Same v oktobru in le ob nedeljah in praznikih
(Odhodi in dohodi so naznačeni v sred: evropejskem Času.)
C. kr. ravuatelistfo državnih železnic v Trstn.
Št. 392 pr.
Razpis službe.
413<
Vsled sklepa občinskega sveta z dne 6. novembra t. 1. je popolniti pri mestnem magistratu izpraznjeno službo
magistralnega policijskega svetnika
z nanovo sistemizovanimi službenimi prejemki VII. cenovnega razreda magistratuih uradnikov, to je 8 temeljno plačo letnih 4800 K, z dejalnostno doklado T00 K na leto ter s pravico do Štirih v pokojnino vfctevnih petletnic po 600 K.
Za namestitev v tej službi zahtevajo se poltg za vsako stalno namestict potrebnih običajnih pogoiev:
1. ) dovršene pravne in državnoznanske Študije in z dobrim uspehom prebiti trije teoretični državni izpiti;
2. ) z dobrim uspehom napravljeni praktični izpit za politično poslovanje.
Prosilcem za omenjeno službo je vlagati njih pravilno opremljene proŠuje predpisanim potom pri predsedstvu mestnega magistrata
najpozneje do 30. novembra 1.1.
Zakasnele ali pa pomanjkljive prošnje se pri oddaji  službe ne bodo vpoštevale.
Mestni magistrat ljubljanski
dne 15. novembra 1906.
Samo  yw» m vinarjev
stane 1 Itilo
olja proti prahu
priznano najboljše vrste pri
Adolfu Itauptmann
touarna oljnatih baru, flrnežeu in s tek I. klela
;J25IS 11
y«njH po naj razno TntneJ mik ko«binaorjah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica Zlaatl ja ugodno nav aro vanje na d osivele in imrt s b>ai.-jfiajo6lnii »• vplaAttl.
Tank  Oaa hna po  pretek«   patlk lat pravimo do dirideada.
j. „SLAVIJA"
-   -   -   -   vzajemno  zavarovalna banka v Pragi.   -   -   - -R*z. fondi: 34,788.837-76 K. Izplačane odškodnine in kapitalije 87,176.383*75 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica nase države
b Tteiktil nI«* nn«hi»-n»roda« sprava.
Vm paJMBa* mmfm:
aaalep V L|ubi|aal, čigar pisarne «o T inainej banŽiMJ kiši
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najniljth cenah Škodu i'Hniui^ takoj in najkulantneje. 1'iivs   LHiboltBi   »*lovt»», koder posluje
Dovoljaje is čistega dobioka tadatn« podpora ▼   narodne  i a onćnokormt:
Kasto Pust osle m še k.
Lastnina in tisk nNarodne tiskarne4*.
5275
9D
30