Političen list za slovenski r« mM rr«]eauiB Talja: Z» oelo leto predplačan 15 rld., x» pol leta 8 (Id., u oetrt lets 4 rld., za en mesee 1 fld. 40 kr. ▼ »imliiiitrmeiji prejenan Telji: Za celo leto 12 za pol leta ft fld., za četrt leta I fld., za en meiec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiijan velja 1 fld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Hareinino prejema opravniitvo (adminictracija) in ekipedieijs, Semeniške niiee it. 2, IL, 28. Kasnanlla (inaerati) se sprejemajo in velj4 tristopna petit-vrsU: 8 kr.. Se se tiska enkrat; 12 kr oe se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večtmtnem tiskanji se cena primemo zmanjša Eokopisl se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. TredniStvo je v Semeniškili oiicah h. št. 2, L, 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob *;i6. ari popoludne. V Ljubljani, v sobota 15. februvarija 1890. Letnik XVIII. Državni zbor. | z Dunaja, 14. tebruvarija. i Justične zadeve. | Slovenski poslanci so imeli danes med sejo pod načelstvom grofa Hohenwarta obširen razgovor z justičnim ministrom grofom Schonbornom o justičnih razmerah po slovenskih deželah in pokrajinah. Njih pritožbe so se ozirale na poslovanje pri sodiščih sploh in na imenovanja justičnih uradnikov. Tudi se je izročila spomenica ministru, ki je odgovoril, da se bo na izražene želje tem raje oziral, j ker so se mu naznanile zaupljivo in se mu ne do- I zdevajo neizvršljive. Dolenjska in vipavska železnica. Ne samo dolenjska železnica, ampak še neka druga proga je na dnevnem redu sedanjih političnih obravnav. Zaradi prve seje poslanec Šuklje po dogovoru s svojimi tovariši s Kranjskega podal na Dolenjsko, da se s prizadetimi krogi dogovori za-stran doneskov, katerih se je od njih nadejati za zgradbo nove železnice. Poročila iz kočevskega političnega okraja, ki obsega sodnijske okraje: Lašiče, Ribnica in Kočevje, so ugodna, ker se je nadejati, da se v tem okraji speča več kakor za 50.000 gld. glavnih delnic. V dunajskih finančnih in druzih merodajnih krogih se s hvalevredno marljivostjo v soglasji s svojimi slovenskimi tovariši in konsorcijem za to reč poteguje baron Švegelj, ki s tem dokazuje, da je dolenjska železnica važna zadeva, od katere je odvisno blagostanje dežele Kranjske, ne pa kaka strankarska reč. Zaradi velike veljave, katero ima baron Švegelj pri večjih finančnih zavodih in v političnih krogih dunajskih, je bilo torej [ jako prav, da so ga privzeli v konsorcij, ki dela potrebne priprave za dolenjsko železnico. Ako dobimo še iz druzih političnih okrajev na Dolenjskem tako ugodna poročila, kakor s kočevskega, nadejati se je, da pride dolenjska železnica še v teku tega leta, morda že po veliki noči, gotovo pa na jesen pred državni zbor. Ce se pa našim poslancem posreči do- gnati dolenjsko železnico, državna cesta iz Ljubljane v Novo Mesto zgubi svoj pomen, ker se bo vse blago raje in ceneje prevažalo po železnici, kakor z živino po cesti. To je tudi glavni vzrok, da je vlada pač privolila preložiti cesarsko cesto čez Gorjance in iz Novega Mesta proti Šentjerneju, da se pa s preložitvijo klancev in bregov proti Ljubljani obotavlja, češ, da bi bil ta denar zavržen, ako se zgradi dolenjska železnica. Druga železnica, ki zadeva naše slovenske dežele, je proga, ki se ima narediti iz Logatca čez Vipavsko dolino v Gorico. Vojnemu ministerstvu se zdi ta črta iz vojaških ozirov tako važna in potrebna, da zahteva od vlade njeno zgradbo. Ali površno računjeni troški zii-njo bi znašali kskih 20 milijonov goldinarjev, kar je vlado toliko oplašilo, da tej progi ni posebno naklonjena. Za vipavske in goriške pokrajine bi bila pa ta železnica velike važnosti, zato so začeli iz omenjenih krajev pošiljati državnemu zboru peticije za njeno grajenje. V zadnji seji izročil je poslanec 'dr. Tonkli dve taki peticiji, namreč peticijo političnega društva .Sloga" v Gorici in peticijo občinskih predstojnikov ajdovskega okraja iu goriške okolice. Rubežen zarad zaostalih davkov. Justični minister je danes odgovarjal na neko interpelacijo zarad troškov, ki jih napravljajo sod-nije z rubežnijo zarad zaostalih davkov. Minister je o tej zadevi pozvedoval pri sodnijah na Češkem, Avstrijanskem in Štajarskem in iz dotičnih poročil, kakor pravi, sprevidel, da dotični troški niso tako veliki, kakor se je trdilo v interpelaciji. Židovske zadeve so bile danes po rešitvi došlih vlog in pisem prvi predmet dnevnega reda. Druga galerija bila je da-nos zopet natlačena, na prvi pa je bilo malo poslušalcev, ker so menda mislili, da za glavno razpravo ne pride nič več zanimivega. Ali varali so se. Precej pri § 1. oglasil se je židovski dunajski odvetnik dr. Jaques, ki je pričel novo splošnjo razpravo in se v potu svojega obraza trudil pobijati antisemite. Predsednik dr. Smolka je bil predsedstvo prepustil Chlumeckemu, ki je pa pustil svojega liberalnega tovariša pri miru, ne da bi ga bil opominjal ostati pri stvari in ne segati v splošnji razgovor. To je dalo anti&emitskemu poslancu pogum, da se je tudi on oglasil k besedi in po slabem zgledu Jaquesovem govoril o rečeh, katere s § 1. niso imele nič opraviti. Ce je smel dr. Jaques tako govoriti, rekel je Kaiser, mislim, da tega g. predsednik tudi meni ne bo branil in da imajo v tej zbornici vsi poslanci enake pravice. Chlumeckjr je moral molčati in dovoliti, da sta v enakem smislu govorila še Weitlof in Turk. Tako se je prevelika popustljivost proti somišljenikom kaznovala nad po-pustljivcem samim, ne da bi se bil smel pritoževati. Ko je prišlo do glasovanja, šli so skoraj vsi poslanci obeh desniških klubov iz dvorane, ker načeloma državi odrekajo pravico vtikati se v notranjo vravnavo verskih občin, in ostalo je v njej tako malo zastopnikov, da niso bili sklepčni in da je moral predsednik dolgo in dolgo zvoniti, predno jih je prišlo toliko, da je bilo mogoče glasovati. Pri drugih paragrafih je bila razprava bolj stvarna in zato tudi manj obširna in manj zamudna, zato je bil do treh popoludne rešen celi zakon. Glede cementovanih sodov izročila je vlada danes dva predloga; eden določuje, da imajo na Ogerskem cementovani sodi pri nas enako veljavo, kakor če bi bili cementovani domd, ako ogerska vlada enako pravico priznava naši posodi, eden pa prepoveduje na cementovano posodo vžigati ali vrezovati kake številke ali znamenja. Pogodba zastran gališkega zemljiščno - od-veznega dolga in prememba državnega volilnega reda za veliko posestvo na Češkem bile ste tudi danes predloženi poslaniški zbornici, ki ima prihodnjo sejo pustni torek 18. t. m. iVaša društva. L — in — Da nam Slovencem nedostaje društev, pritoževati se pač ue moremo. Ako vsporedimo naš LISTEK. Kritiška pisma. xin. Gospod vrednik 1 Da številka ^trinajst" ne ozna-njuje sreče, prepričal sem se stoprav zdaj, kar namreč pišem svoja »kritiška pisma". Dočim se je dvanajst mojih pisem srečno »izmuznilo" po nevarni soteski med Vašim vredniškim košem in pogubljivim vredniškim črtalom, zapalo je trinajsto brez usmiljenja usodi Libitine. Zaradi tega premišljujem danes, ko pripravljam drugo izdajo svojega konfiskovanega truda, ali je bilo trinajsto moje pismo preveč kritiško ali pa preveč kritično, da so mu Rojenice pristrigle že v vred-niški roki življenja nit. *) Pri tej za-me, ali bolje rečeno, za mojo kritiško sitnost nekoliko opasni priliki sili mi misel v glavo in stavek v pero, da v Slovencih še ni popolno jasen pojem, kaj je »kritiško" in kaj jo »kritično". Motite se. Številka 13 je menda že med potjo nekje rpadla med neusmiljene roke". Ko bi bil jaz modroslovec, ki se bavi vse svoje življenje le z abstraktnostjo svetovnih pojmov, ali vsaj jezikoslovec, ki vzdihuje dolgih deset mesecev na leto v aktivnih in pasivnih oblikah slovenskih glagolov, trdil bi, da Slovenci nismo vstvarjeni niti za abstraktno modroslovje, niti 2a aktivne oblike v svojem slovstvu, temveč da je konkretnost, ki napeljuje vsako kapljo vode le na svoj mlin, in pa preobčutna pasivnost največje bogastvo našega ubogega rojstva. Baš tu opevana naša sreča pokopala je brez kadila in zvonu kritičnost mojega trinajstega pisma, mojemu neznanemu tovarišu Hoteboru — pa se je prepevala že po petem njegovem članku »libera" iu so mu brali »levite" v »Slovenskem Narodu". In te javne »levite" služile so se z nenavadno slavnostjo in mnogobrojno »asistencijo" vseh najnovejših političnih fraz, s katerimi lepšamo Slovenci svoje osobne boje. V najnovejši ddbi so se najele na narodno tlako tudi najbolj neokretne gorjanske coklje iu okovane kvedraste pete, in za justifikacijo političnih grešnikov služijo nam najbolj strme stop-njice in pa kameniti pragi, ki nam nadomestujejo znano zgodovinsko tarpejsko skalovje. Ce s takimi, na vsem omikanem svetu cenjenimi in skrajnimi pomočki ne dospemo Slovenci do narodne sloge in opevane svobode, potem nas reši le še mlinski kamen in pa neizmerno morje, katera smo pozabili doslej — v svoji neprestani složnosti. Najbolj zanimiva v tej naši najnovejši »praski" je istina, da smo se obdelovali z okovanimi petami in s poetično „kneftro" zopet jedenpot le za »kozjo dlako" in da smo dvigali svoje nežne buzdovane le proti mlinom na sapo. „Duobus ligitantibus tertins gaudet." Poslednjega izreka in pa naše najivnosti radu-jejo se baš sedaj avstrijski Nemci vseh barv. Dočim se prepiramo mi in postavljamo na glavo, ali nas reši .Slovensko katoliško drnštvo", ali pa le »Katohško društvo", postavljajo si Nemci svoje varne šotore na razvalinah devetnajstega odstavka, ki vlada Slovencem še vedno »tu partibus infidclitim", In vendar smo napredovali tudi v ravnopravnosti Slovenci, in osobito naš jezik je postal v zadnjem času nekako »salonftihig" na lestvici uradniška hierarhije. narod z drugimi, spoznamo, da imamo za svoje sile društev dovo)), morda še preveč. Kakor časniki j^re-sezajo po iMviiu niše duševne moči, tako bi se moglo reči tudi o naših društvih, bo'df-si že te Ali oce barve. Da pa našk društva, ako nečemo prV tirati, z večine životatijo, tiči vzrok temu v razntfc pojavih. Nij^ej bi prišli do glavnega vzroka, al^o poudarjamo ok^auizacgo in kolportažo. Teh dveb lastnostij naša ftiruštva najbolj pogrešajo Da pa se ne bodemo sukali le okrog teorije, pomudimo se raje pri posamičnih društvih. Važno mesto imajo pri nas bralna društva, kakor se nazivajo. Kdor ne meži na obe očesi, priznati mora, da so se bralna društva pri nas že nekako preživila, rekel bi. Ni ga več tolikega zanimanja, ne delovanja teh društev. Kaj je vzrok temu? Ko so se snovala naša prva bralna društva, tedaj je bilo pri nas še v marsičem drugačno življenje in mišljenje. Narodna zavest je še spala; nemški in laški živeij je poplavljal ter dušil narodni ponos. Posamični rodoljubi so britko čutili to moro in prepričani so bili, da bode snovanje bralnih društev imelo dober vspeh pri narodu, ki je začel ravnokar vstajati iz dolzega spanja. Komur le ni čisto izginil iz srca narodni čut, sprejel je z veseljem take nasvete takrat še sporadičnih domoljubov. Živa potreba narodnega prebujenja in preporoda, britka, pa resnična misel, da se utopimo v nemškem ali laškem morji, ako si sami ne pomagamo in se potegnemo za svoje naravne pravice, birokratski pri-tisek na maso narodovo, liberalna brezobzirnost v jezikovnih vprašanjih itd.: vse to je moralo spraviti v tok zastalo kri slovenskih src. Prihajali so domoljubi vedno bolj do spoznanja, da se moramo ustavljati svejim sosedom: „klin s klinom," druge rešilne poti ni bilo. Takrat ni bilo še Slovencev, ki bi se zadirali tudi v področje katoliške cerkve, katere stari in iskreni sinovi so bili Slovenci od nekdaj. Da bi prišel kak naradnjak v konflikt s sv. vero, ni se nikomur uiti sanjalo. (Seveda ne štejemo rodoljubov z matematično natančnostjo.) Takrat ni bilo še Slovencev-prvakov, ki bi jim bil lastni žep in lastna oseba več nego narodnost ali vera. Takrat se stanovi — bodi-si katerikoli — niso napadali v govorih ali časnikih; autoriteta se je hranila in negovala. To so bili zlati časi, da-si s trnjem venčani in z osa-tom postlani. Vsi Slovenci, kolikor jih je bilo zavednih in inteligentnih, bili so zložni in drugega nasprotnika niso poznali, kakor Nemca, Laha ali Mažara. Ali ti časi so minuli. Dosti smo že dosegli Slovenci v zadnjih desetletjih, kaj pa da največ s svojimi močmi. Nemškega jarma smo se otresli dokaj, osobito na Kranjskem. Kakor hitro pa je nem-škutarska vlada pala pod klop, od tistega časa je na Kranjskem zopet drugačen boj — v domačem taboru. Seveda moramo zabeležiti še žalosten kos zgodovine iz leta 1873 in 1874. A to je bil le nekak predhodnik poznejših bojev domačih ter je pokazal, da bode moralo prej ali slej priti tudi do prelivanja domače krvi. Takrat še nismo bili zreli za domači boj — preveč je še pritiskal nemški liberalni duh na nas. In boj zoper tega je prevagal. Doslej smo občevali brez škode v slovenskem jeziku le s svojimi hlapci in pestunjami, in če smo bili „radikalni narodnjaki" celo v kakem prijateljskem pismu, sedaj pa je razglasil pravosodni minister, da se ne sme šteti slovanski materni jezik nobenemu državnemu uradniku na škodo, kar pa še ne izjavlja, da je potrebno Avstriji znanje tudi ka-kovega slovanskega jezika, ali pa da utegne takova nepotrebnost celo koristiti komu. Gosp. minister grof Schonborn je brez dvoma najbolj odkritosrčen naš prijatelj, kajti kar se niso upali javno izreči njegovi predniki, pove nam on v obraz, ter prihrani s to svojo izjavo g. Gauču odgovor na vprašanje, kdaj preneha naša šolska „dre-sura", katere glaven smoter je pravilo: „riba —lisch, miza = tisch". Naposled je ravno prav, da se bliža konec predpustu in ž njim marsikateri naši smešnosti. Upajmo, da nas spravi pepelenje pepelničine srede zopet v resno postno d6bo, kjer se bodemo postili pri »suhih prestah" za svoje politične pred-pustne grehe. Psevdonim. Tak6 ua Kranjskem. V dt-ogih slovenskih de-žeUli pa se II niso otresli tako v obilni mefi tujega živi)'«; tato mej seboj lil postopaji illožno, ker spo-illajo, ko bi v tem obziru posneMlS krAtjiike sosede, da bi moVih k^al^ izgubiti iSe tisto, kar so si priborili s tolikim trudom. Kadaf pa dosežejo v pravicah kranjske sosede, takrat boi^'^ pač tudi pri njih t&ko, kak't>t- pri ote. Bog daj, bi se varal! Goriška je že nekoliko pokazala v zadtk)1ti časih, da prosteje diše na domačih tleh. Ako si torej pokličemo v spomin ravnokar napisane vrstice iz slovenske zgod6Vine zadnjih desetletij, jasno nam je takoj, zakaj hirajo naša bralna društva? Komentarja ni treba. Kod prospevajo najbolje se bralna društva? Ali ne na mejah? Pri nas na Kranjskem pa hirajo, močno hirajo. To je lahko umevno. Bralna društva imajo poglaviten namen vendar-le ta, buditi narodno zavest. Ta zavest pa ima zopet namen, potezati se za svoje pravice. In ravno teh pravic se že kranjski Slovenci veselimo. Ali pa je narodna zavest tudi že dovolj probujena na Kranjskem, to je zopet drugo vprašanje. Toda bralna društva imajo še drug namen. In ta je zdaj odločilen za kranjske Slovence. Namen je namreč td, da bralna društva širijo veselje do branja. Ako pa se vprašamo, kako izvršujejo naša bralna društva ta namen, tedaj — roko na srce! — tedaj recimo odkrito: jako slabo. Pisatelj teh vrstic ne govori samo po tem, kar so mu drugi povedali, tudi ne samo po tem, kar ve iz časnikov, ampak tudi po tem, kar je sam videl in skusil. Bralna društva so večinoma ali krokarska, ali kvartopirska, ali samo na papirji. Enkrat na leto zbobnajo skupaj kako veselico — to je vse. Prav rad bi postregel naravnost z imeni in fakti, a tega nečem, ker mi je le za stvar in ne maram nikogar žaliti, ampak le želim, da bi se v tem obziru kaj na bolje obrnilo. Bralna društva, kakor so vzlasti nekatera, bilo bi bolje, da bi jih ne bilo. Kajpada so izjeme, silno redke. Toda o tem ne govorim več, drugače bi kmalu kdo utegnil misliti, da so te vrstice iz iste kovačnice, kakor one stare „Soče". i Bralna društva* imajo torej namen širiti veselje j do branja. Branje pa mora biti slovensko, kar je jasno kakor beli dan. Zato mi ne gre v glavo, kako da imajo nekatera društva toliko nemških časnikov. Ali se to zlaga spravili in namenom? In ko bi še bili pošteni nemški časniki? Nemške židovske liste »der schiirfsten Tonart" najdeš lažje v kakem takem društvu nego slovenske konservativne liste. Kako se to ujema z načeli! Zato se mi je zdelo pa še tem bolj najivno, ko sem bral, da je ljubljanska čitalnica izbacnila goriško »Sočo" radi tistih zloglasnih vrstic o društvih. Ko bi gospodje pregledali in primerjali te vrstice z berilom nemških časnikov v čitalnici ljubljanski, kako bi mogli priti do takega sklepa? Strast je pač strast! Najnavadnejši razpor, ki nastane v naših bralnih društvih, je pač naročanje časnikov. Odkar se dela pri nas dvojna politika, imamo tudi dvojne barve časnike. Kajpada je povsodi — tudi po kmetih, koder so zvečine bralna društva — malone vselej dvoje strank. Ako ni druge inteligence, kakor duhovnik in učitelj, vendar strankarstvo mora biti. To je pač moda! Tako nastane tudi v bralnih društvih strankarstvo. Pri zborih občnih se bije boj, a cepi se zvečine dlaka. Vprašamo: ali je tega treba? Ne! Zakaj? Pri izbiranji časnikov mora se gledati na večino udov. In kdo so udje, ali vsaj morali bi biti udje bralnega društva? Ali ne priprosti ljudje, recimo: kmetje? Saj ravno to je namen bralnih društev: vzbujati veselje do branja. Ali se bode še le pri intilegenci vzbujalo to veselje? To lastnost mora imeti in jo ima tudi inteligenca, ako hoče veljati kot taka? Inteligenci 80 bralna društva navadno za potuho, da ji ni treba sami naročati časnikov. Če pa je ud bralnega društva, tedaj z malim doneskom lahko prebira mnogo časnikov. Časnikarstvo in knjiga slovenska pa trpi pri tem znatno kvaro. Na ude se je torej treba ozirati, in sicer na ude, katerim je najbolj potreba berila, do katerega drugače priti nimajo take prilike. Za priprosto ljudstvo pa so namenjeni v prvi vrsti časniki, kakor: »Domoljub", »Mir", »Dol. Novice«, »SI. Gospodar", »Soča", »Edinost", »Vrtec", »Dom in Svet"; dalje družba sv. Mohorja, knjižnica sv. Cirila in Metoda, »Kršč. detoljub" itd. Nikar ue silite priprostemu ljudstvu dnevnikov in beletrističnih listov, ki so za inteligenco. Vsakemu svoje. S tem jih delate le nezaupne. In ko bi mogel priprosti bralec vselej presoditi, kar bere. Saj še izobražencu časih ni mogoče izreči svojo sodbo o tem ali onem vprašanji, a|o se ga ni d6 dobrega pro-tti^i^, kar pa ni vselej lahko k. pr. itko ka- kemu berila željnemu kmetu kdo da v h^ko list ,S1. Naroda" 20. jan. 1890, koder —.r.— odgovarja foriški »Soči", ali je mogoč*, Al "ie bi dobil, prebravši tisti članek, nekako mi4ljjo do duhovnikov sploh, vzlasti mlajših? Raperto črede expertoI Zakaj stvarnti pisati Iti s kolom biti — to ja vtilk razloček! Ko bi mogel tak priprosti bralec, — če je tudi že mož, jasno soditi o dotičnih razmerah, potem bi bilo seveda drugače. Tako pa ne more in — UsU! Politični pregled. v Ljubljani, 15. februarija. dežele. Praški mestni zastop je sklenil poslati vladi in državnemu zboru peticijo, da bi .se vstavilo v proračun za vravnavo Moldave namesto 50.000 gld. 300.000. JDr^avnozborska volitev. Pri dopolnilni volitvi v državni zbor je namesto grofa Romana Po-tockega bil izvoljen s 301 glasom graščak Kazimir vitez Zaremba. Rusinski protikandidat profesor Ju-lijan Romanczuk je dobil 185 glasov. GaliSki deželni odbor je končal poizvedovanja o revščini ter prosil vlado daljne pomoči. Posojilo naj bi znašalo milijona. Tnanje držare. Srbija. Iz Belega Grada se poroča: Kmalu poteče čas srbskih trgovskih pogodb z drugimi državami, in treba bode nov načrt glede teh pogodb napraviti. Te pogodbe sklenile se bodo najprvo z Angljijo, potem Bolgarijo, Srbijo in Rumunijo. Da se sklene trgovska pogodba tudi z Rusijo, priča potovanje Pašica, predsednika skupščine, v Petersburg, kjer bo izrazil voljo Srbije, da se sklene trgovska politična pogodba z Rusijo. — Dalje se poroča iz Belega Grada, da bode srbski kupčijski minister podal skupščini načrt za vstanovitev srbske paro-brodne družbe z državno garancijo in načrt za že-leznično progo iz Cuprije v Senj, kjer je bogata zaloga premoga, za kar se zahteva kredita v znesku 700.000 frankov. Slednjič bode predlagal načrt, da se sošteje ljudstvo in živina. Bolgarija. Dosedanje vspehe preiskav glede zarote Panice prikriva bolgarska vlada. Mnoge podrobnosti, ki jih poročajo listi, so večinoma izmišljene. Gotovo je, da je bila zarota velika. Da bi bili že vse voditelje zarotnikov pozaprli, je dvomljivo. Voditelji vladne stranke se večkrat zbirajo in po-svetujojo; in enako tudi ministri. Iz pokrajin dohajajo vesti o vedno večjem pomirjenji. V časopisih, izhajajočih v Sofiji, piše se hladnokrvno o tem. Opo-zicijonalni listi molče, ali pa še celo ne izhajajo. No, zato govore pa inozemski listi toliko več; seveda mora se tem izmišljotinam in kombinacijam le malo verjeti. Vse sedanje politično stanje v Bolgariji je omahljivo. Upajmo, da bi se našim so-bratom obrnilo kmalu vse na bolje. Francija. Minister vnanjih zadev je povedal ministerskemu svetu 13. t. m., da mu je nemški poslanec grof Munster izročil izjave nemškega cesarja gled^ delavskega vprašanja in da naj grof Miinster prigovarja Francijo vdeležiti se predlagane konference. Minister je sklenil poprositi nemško diplomacijo, da mu poroči tudi podrobnosti omenjenih izjav. Gotovo se ne bo Francija še tako hitro odločila za te izjave. V parlamentnih krogih so bolj tega mišljenja, da ne bo sprejela Francija izjav. — Vsi francoski listi pišejo mnogo o sodbi princa Orleanskega. Republikanski listi hvalijo povsem postavo, po kateri je bil princ obsojen. List »Journal des Debats" omenja demonstracije rojalistov, katere bodo gotovo obtežile pomiloščenje. Vlada se pa ne bo nič zmenila za te provokacije. »Gaulois" pa hvali obnašanje in lepe namene princa Filipa Orleanskega. »N. Fr. Pr." poroča iz Pariza mej drugim to-le: Princ Orleanski moral se je zapreti v drugo ječo, katera nima okna na ulice. Te dni je pisal princ na košček papirja naslednie: »Ravnokar sem bil obsojen na dvoletni zapor. Živela Francija!" Monar-hijski listi menijo, da bo Carnot že v teku 10 dnij pomilostil princa. Najbolj se monarhijski listi pritožujejo nad prinčevo obsodbo. »Figaro" pa piše, da se je postava mehko uporabila. S princem se ravna, kakor z drugimi jetniki, le hrano ima boljša. Jetničar ga je vprašal, katerih obiskovalcev si želi, in ta jih je imenoval osemnajst. Vsi listi trdijo, da ga bode predsednik republike pomilostil. Portugal. Driavni podtajnik Fergusson je poudarjal v spodnji angleški zbornici, da se Anglija ne more zadovoljiti s predlogi portugalskimi, da bi se njih prepir razsodil mejnarodno. Trdi se, da hoče portugalska vlada ponuditi Angliji okraj na »zlatem obrežji", a za odškodnino da hoČe imeti prejšnji deželi Nyassa in Mašona. Švica. »Pol. Corr." poroča, da je poslala Švica dn^ 7. februvarija dunajskemu ministerstvu povabilo h konferenciji radi delavskega vprašanja. (Dalje Y prilogi.) Priloga 38. ž te v. „Sloveiica" dn6 15. lebruaiija 1890. — Temu listu nasproti piše „Ag. Hav.", da se Švica odreka prvotnim svo|im idejam glede konference ter da se bode pridružila nemškim predlogom. ,Bund" pravi, da pride skoro gotovo do sporazu menja, da bo prva konferenca v Berni, potem diplomatska konferenca v Beroiinu. Švico močno veseli, da je nemški cesar in večina nemškega prebivalstva sprejela s takim veseljem predlog in izpodbudek Švice. ' Turčljn Balkan naj bi se imenoval rajši Vulkan, kjer se kuba, vre, šumi in grmi. Še nam zvene tožni glasovi o zaroti Paničevi, a evo je druge i zarote. Iz Carjigrada se poroča, da so prišli novi zaroti na sled. Zarotniki so večinoma uradniki iu politični fanatiki, ki zahtevajo prenaredbe ne le za Malo Azijo, temveč tudi za Albanijo in Macedonijo. Ta zarota pa ni naperjena toliko proti življenju sultanovemu, marveč proti političnemu redu sploh. Zarotniki mislili so vzbuditi vstajo v Macedoniji, ua Kreti in v Armeniji. Veleizdajstva zatoženi so pa le vsled svoje zveze z vstaši na Kreti. Izvirni dopisi. z Goriškega, dn6 14 februvarija. Oudua vojska med nekaterimi rodoljubi vendar ui zatrla delovanja in .skrbi za duševni in gmotni napredek slovenskega naroda na Goriškem. Prvaki so si bili v laseh, narod sam pa, — namreč društva in županstva in politična društva, — so sestavljali peticije in podpisovali; eno za duševni, drugo za gmotni napredek. Prvo je napravila „katoliško-politična čitalnica v Cepovanu", namreč peticijo do ministerstva za uk in bogočastje, proseč, da ustanovi v Gorici gimnazijo s slovenskim učnim jezikom, katere prvi razred naj se odpre z bodočim šolskim letom. Potreba slovenske gimnazije je jako uujua, kajti da bodo naši uradniki mogli slovenski urado-vati, treba, da se izobrazijo v tem jeziku. Naj opozorim samo na naša sodišča. Kolikokrat je že ministerstvo zapovedalo, uaj sodišča občujejo z strankami v njihovem jeziku; toda dotični gospodje niso dosti vajeni narodnega jezika, zato pišejo tudi proti ukazom vedno v tujem jeziku. Vendar te vojske za uradovanje v slovenščini ne buderao prebil), dokler se bo naš naraščaj izobraževal v tujem jetiku. Tir-jatev slovenskih srednjih šol le torej čislo naravna. Zato ni čuda, da se je peticija za slovensko gimnazijo podpisovala z veliko navdušenostjo. Pritrdili so jej in jo podpisali: 1. tri politična društva; 2. šestdeset županstev; 3. devetdeset samostojnih duhovnikov. Tedaj okoli stoinšestdeset uradnih zastopstev slovenskega naroda na Goriškem. To je gotovo glas naroda, ki mora imeti vpliv pri ministerstvu. S to peticijo si je posebno duhovščina osvetila lice. Nihče ne bo mogel reči, da jej je mar samo verska šola, narodna pa ne. Drugo peticijo so napravila županstva ajdovskega sodnijskega okraja, namreč z.i železnico iz Logatca čez Ajdovščino v Gorico. To podpišejo županstva ob imenovani črti. Pri shodu županov radi te železnice je bil navzoč tudi naš državni poslanec g. dr. vitez Tonkli. On je tudi v imenu političnega društva »Sloga" napravil peticijo do ministerstva in državnega zbora, ter je zbranim zastopnikom županstev predložil svojo peticijo v podpis; toda možje so odklonili podpis. Temu sta dva razloga. Prvič so hotela županstva samostojno peticijo napraviti; drugič nekako ponehuje zaupanje do g. dr. viteza Ton-klija. Po sedanjih naših razmerah se namreč sme že zdaj reči, da boj med dvema ^Sočama" bo največ škodoval vitezu Tonkliju. Pastir ne sme vedno hoditi pred Čredo svojih ovac, ampak včasih tudi za njo, drugače se mu ovce pozgubljajo. Ako železnico po vipavski dolini dosežemo, bo mnogo koristila tej dolini in Gorici, zato jo prosi in želi mesto in dežela. ' Peticija za slovensko gimnazijo se glasi: { „Visoko C. kr. ministerstvo za uk in bogočastje! Spoštljivo podp sani urad podaja uljudno prošnjo: Visoko C. kr, ministerstvo za uk in bogočastje naj izvoli ustanoviti v Gorici gimnazijo s slovenskim učnim jezikom, in naj blagohotno uredi, da se bo prvi razred odprl s prihodnjim šolskim letom 1890/91. Ta prošnja je opravičena zahteva vseh Slovencev goriške dežele. Tehtne, neovrgljive razloge za ustanovo slovenske gimnazije v Gorici je naš narod že večkrat ponavljal po svojem političnem društvu .Sloga" v Gorici, po deželnem zboru goriškem in po svojih državnih poslancih v visokej državnej zbornici. Pišoči urad je prepričan, da je državi sami v največji prid, ako narode zadovolji, ter je pomiri za-dostivši opravičenim prošnjam po narodnej šoli; in ta razlog je pri nas na meji državi podvojene veljave. Z navzočo prošnjo zahtevamo to, kar zahtevajo prvi šolniki vseh narodov, ki tirjajo šolski poduk v materinem jeziku. Tu velja pa tudi razlog praktičnega življenja; mladeniči se morajo izobraževati v svojem materiueui jeziku, da bodo sposobni v svojem bodočem stanu vspešuo delovati med svojim narodom. Ker konečno našo prošnjo podpirajo tudi temeljni državni zakoni in večkratni obeti c. kr. ministerstva za uk in bogočastje, nadejamo se, da bo visoko Isto našo ponovljeno prošnjo brez odlašanja usli.šalo ter nam dalo v Gorici slovensko gimnazijo, katere tako živo potrebujemo in že toliko let prosimo po svojih poslancih." Dnevne novice. (Imenovanje.) Z Dunaja se nam poroča, da sta od pravosodnega ministra imenovana notarska kandidata g. Janko Rahne za notarja v Senožečah, g. Rupert Bežek zi notarja v Tržiču. (Z (loriškega) so nam došle vesele vesti: „Katol. pol. čitalnica v Cepovanu" je naučnemu ministerstvu poslala peticijo za slovensko gimnazijo v Gorici. To peticijo so podpisali: Vsa politiška društva, šestdeset županstev in devetdeset samostojnih duhovnikov. Drugo peticijo so odposlala županstva ajdovskega sodniškega okraja za železnico iz Logatca v Gorico. Obširneje v današnjem dopisu. (Poročil) se je danes g. August Kleč, učitelj v Cerknici, z gospodč. Karolino Ahn. hčerjo pokojnega gimnazijskega profesorja dr. Abna. („Katol. politično drnštvo") je imelo včeraj dn^ 14. t. m. svojo četrto odborovo sejo. Na dnevnem redu je bil razgovor o poslovnem redu od-borovem, ki se je ua podlagi načrta, katerega je izvršil odbornik g. dr. Sušteršič, v nekaterih točkah formalno spremenjen, sprejel in potrdil. Določili so se tudi prt dmeti, ki se imajo obravnavati na prvem društvenem shodu, ki se bode vršil v prvi polovici meseca marcija. — Oglašenih in sprejetih je bilo v tej odborovi seji 24 novih udov. — Društvu sta darovala gg.: Avg. Šinkovec, kapelan v Žužemberku, 50 gld. in And. Kalan, kapelan trnovski v Ljubljani 50 gld., kar odbor objavi s posebnim veseljem in iskreno zahvalo; priporoča društvo tudi drugim rodoljubom slovenskim v blagohotno podporo, vzlasti, da prav obilno pristopajo društvu kot udje. Olajšal je odbor pristop k društvu tudi manj premožuim vzlasti kmetom in obrtnikom s tem, da je pripravljen pošiljati jim list „Domoljub" brezplačno, ako plačajo 1 gld. društveuine; taki torej plačujejo za društvo le 20 kr., kar gotovo zmore vsak, kdor se zanima za politično življenje. (Čevljarska zadrnga ljubljanska) je imela te dni svoj občni zbor v mestni dvorani ob navzočnosti obrtnega komisarja g. magistratnega tajnika Šešek-a. Navzočnih je bilo 35 mojstrov; predsedoval je načelnik zadrugi gosp. Jarnej Žitnik, kateri je naznanil, da se je delovanje zadruge pričelo dne 20. januvarija 1889. Od tega časa bilo je 13 zadružnih sej, v katerih se je razpravljalo oCl došlih vlogah. Glede došlih pritožb, da se izvršuje čevljarska obrt brez dovoljenja obrtne gosposke od neopravičenih oseb iu da trgovci prodajejo izdelano čevljarsko blago, storili so .se pri obrtnih uradih potrebni koraki. Da bi se ustanovila zadruga za surovo blago (Rohstoffgenossenschaft), o tem so bile po začasnem odboru že obravnave, ki se še nadaljujejo, isto tako je razprava še tekoča, da se zadruga vdeleži dela za c. in kr. armadne potrebe. Zadruga šteje 77 članov, 15 učencev je v preteklem letu skušnjo zadovoljno izvršilo, 15 novih pa se je vpisalo. Dohodkov je imela zadruga prvo leto 174 gl. 60 kr., troškov pa 106 gl. 45 kr., tedaj jo ostalo 68 gl. 15 kr. premoženja. Večji prvotni troški bili so zaradi tiskovin in druzih izdatkov pri u.stanov-Ijenji. Zadrugo sta izvrstno podpirala mestni magistrat kot prva obrtna instanca, pa kupčijska in obrtna zbornica, za kar se obema soglasno izreče zaslužena zahvala. Pri razgovoru o doneskih družabnikov zadruge izjavi se član gosp. T u m a proti temu, da bi zadružniki donašali za zadrugo po 1 gld. na leto, kar pa se potrdi. Cian g. Vovk smatra zadruge za popolnoma nepotrebne, njih delo- vanje za brezvspošno, na kar se mu odtegne po vladnem komisarju beseda. Načelnik zadruge gosp. Žitnik opominja družabnike zadruge, naj vplačajo zaostale letno doneske, čemur skušata zopet ugovarjati člena Vovk in T u m a, katere pa odločno zavrne načelnik. Pri volitvi štirih članov v odbor izvolijo se gg.: 11 o n i g m a n n , H i n t e r-lechner, Ušenica in Vrtnik, kot namestnik pa S p a n. Pri posameznih predlogih toži član 11 i n t e r 1 e c h n e r , da .se prodajajo na starinar-skem trgu novi popolnoma izdelani čevljarski izdelki na škodo obrti, ne da bi imeli prodajalci starinarji zato pravico, iu naprosi se zastopnik te obrtne oblasti, da to prepreči, kar isti obljubi. Predsednik Žitnik izreče gosp. Š e š e k - u zahvalo za njegov trud in sklene zborovanje. (Slavjanski v Brnu.) Filharmoničnemu društvu „Brnske besede" se je posrečilo pridobiti rusko pevsko družbo gosp. Slavjanskega za jeden koncert koucem marca. Slavjanski zdaj koncertuje na Oger-skem. V zadnjem koncertu v Budimpešti, ki je vse druge nadkrilil z ogromnim vspehom, imela je gospa Olga Kristoforovna Siavjanska francoski govor, v kojem j« poudarjala miroljubivo sporazumljenje vseh narodov Govor je bil vsprejet z burnim ploskanjem. Slični »ruski vpad" je všeč Madjarom. Gospa Siavjanska govori pravilno iu gladKo deset jezikov ter dobro umeje poljski, češki in srbski. (Vojaški beguni.) Policijski vestni k za Kranjsko („Polizeiblatt fiir Krain") z dne 10. t. m. objavlja, da so pobegnili nastopni vojaki domačega pešpolka: Jiuez Obermann i? Vidošič (our. Črnomelj), Janez Husič iz Gribeij (okr. Črnomelj), Jurij Pahor iz Hude Loke (okr. Sežana), Janez Ostermann iz Spod. Nemške Loke (okr. Kočevje), Josip Ostermann iz Vasi (okr. Črnomelj), Miha Hočevar iz Vranovič (okr. Črnomelj), France Mravinec iz Sečjega Sela (okr. Cruomelj), Jurij Matekovič iz Radovice (okr. Črnomelj), Marko Belopavlovič iz Jugorij (okr. Črnomelj), Peter Šterk iz Predgrada (okr. Črnomelj), Polde Lušiu iz Sajvojč (okr. Kočevje), Miha Mavrin iz Jeluuje vasi (ukr. Črnomelj), Josip Šuštarič iz Sta-riha vrha (okr. Črnomelj), Janez Tomazin iz Poni-kev (okr Kočevje), Jurij Kastelec iz Draščic (okr. Cruomelj), Franc Regancin iz Izlakov (okr. Litija). Večinoma so vsi napomin&ni rezervni vojaki ter so jo baje, — kakor dostavlja policijski vestnik, — vsi popihali — v Ameriko! (Nesreča.) Iz Št. Vida se poroča, da je dne 11. t. m posestnik Valentin Reš v gozdu pri Podutiku tako nesrečno pal pod naložen voz, da je v kratkih minutah umrl. (Protestantizeni in politika.) Da ne uganja samo v Rusiji, temveč tudi v Avstriji protestantizem svojo posebno politiko v proslavo prusijanstva, pokazalo se je minolo nedeljo v Toplicah na češkem povodom nemškega shoda. Kakor čitateljem že znano, bilo je vse mesto v zastavah razven katoliških cerkva; nasprotno pa je z ondotne protestantske cerkve vihrala velika zastava, iu sicer ne v avstrijskih ali deželnih barvah, ampak: črno-rudeče-žolta. (Razni ministerski nazori.) Čitatelji naši gotovo še pamtijo odlok notranjega ministerstva, s koj-m je bil odklonjen reknrz opav.ske mestne občine zoper naredbo šlezijske deželne vlade; mestna občina razpisala je namreč natečaj za popolnjenje služb dveh mestnih uradnikov ter dostavila, da morata prošnjika dokazati z dokazili, da sta nemške narodnosti. Ministerstvo notranjih zadev je odklonilo priziv opavske občine, nagUšujoč, da je tak ukrep protipostaven in oporeka državnim temeljnim zakonom. Tako se je izrazil jeden minister glede mestnih uradnikov, torej službenikov samoupravnih uradov. V .Beilage zum Verordnungsbiatt filr den Dienstbereich des k. k. Ministeriums fur Cultus und Unterricht, Jahr-gang 1889, Stilck XIV." (v prilogi k vestniku za službeno območje c. kr. ministerstva za bogočastje in uk, zvezek XIV.) pa je na str. 82. razpisana služba ravnatelja občinske nemške gimnazije v Mostu (BrQx). In kaki pogoji se ondi navajajo za to mesto? V natečaju slove: „Deutsche Nationalitilt bedingt", t. j. prosilec mora nepogojno biti nemške narodnosti. To postopanje pač zasluži, da si je zapomnimo, zlasti ker uam napominani konkurz tudi "pove, da ima mosteška gimnazija reciprociteto, t. j. pravico, ko bi kak učitelj s tega zavoda prestopil k državni gimnaziji, da se mu službena leta na mo-steškem zavodu vštevajo in obratno. Iz tega slučaja nam je pa jasno, da čuvamo sami nad seboj, in kedarkoli uvidimo, da se godi itrivda narodnosti naši, oglasimo se in branimo svoja prava. Alio je ministerstvo notranjih zadev proglasilo tak pogoj pri občinskih uradnikih za protipostaven, moralo bi to veljati tudi pri nameščenji ravnatelja ua zavodu, ki je bolj podvržen državnemu nadzorstvu, nego občinski služabnik. (.Kmetska posojilnica ljubljanske okolice" v Ljubljani) vabi k 8. rednemu občnemu zboru, kateri bode dnž 23. februvarija 1890 ob "" ^»P«- ludne v pisarni zadruge. Dnevni red: 1. Nagovor ravnatelja. 2. Poročilo blagajnika. 3. Poročilo nadzorstvenega odbora. 4. Volitev ravnateljskega odbora in sicer: a) ravnatelja, b) blagajnika, c) kontrolorja in d) 2 namestnikov, f) volitev 3 članov v nadzorstveni odbor. 5. Predlogi društvenikov. K polno-številni vdeležbi vabi častite deležnike najuludneje ravnateljski odbor. (Katoliško društvo rokodelskih pemočnikov v Ljubljani) priredi domačo predpustno veselico v dvoraui lastne hiše (Poljske ulice št. 10) v nedeljo, dn6 16. februvarija t. I. — Vspored: 1. A. Hajdrih: .Petelinčkova ženitev"; šaljivi zbor s I. in II. tenor-samospevom. 2. Fr. Vilhar: „Rožica"; tenor-solo s spremljevanjem glasovira. 8. J. Volarič: ,0j z Bogom, ti planinski svet"; zbor s tenor-solo. 4. »Srečna vdovca«, komičen prizor v enem dejanji. 5. »Graščak in kmeta", šaljivi trospev s spremlje vanjem glasovira. 6. Tombola. 7. Prosta zabava. — Začetek ob 6. uri zvečer. (Strašne smrti) je umrl v občini Stjenovice (okraj Plzenj) 701etni župnik v pokoji, č. g. P. Vyh-Q&lek. Minoli teden v četrtek po noči bil je sam doma. Ker je bil žejen, šel je sam k vodnjaku po ?odo. Krog vodnjaka bilo je vse ledeno. Starčeku je izpodletelo ter je pal v vodnjak, kajti ograja je zelo nizka. A revež ni pal v vodo, temveč obvisel na nekem tramu. Klical je sicer na pomoč, a nikogar ni bilo. Druzega dni našli so ga v tem položaji — mrtvega. Telegrami. Novo mesto, 15. februvarija. Izvolil se je poseben agitacijski odsek za nabiranje doneskov za dolenjsko železnico. Zanimanje in požrtvovalnost rasteta. Nadejati se je, da bodo v mestu podpisali mnogo glavniških delnic. Berolin, 14. februvarija. V državnem svetu je cesar naglašal varstvo delavcev proti brezmejni zlorabi delavske moči. Pariz, 14. februvarija. Poučeni krogi trdijo, da bode princ Orleanski v kratkem pomiloščen. Vri^meuMko H|>oroMlo. Umrli ho: 12. febr. Jera Trampuš, kaj/.arica, 47 let, Kravja dolina 11, jetika. 13. febr. Antonija Mohar, delavka, 20 let, Mestni trg 10, jetika. V bolnišnici: 10. febr. Marija Lov?inger, gostija, 66 let, vnetica rebernc kožice. 11. febr. Jožef Jentel, umirovljeni uradnik, 64 let, marasmus Zahvala. Težavno je stališče, ki je zavzema akademično društvo »Triglav" v najnemškejšem mestu. Edino le plemenito rodoljubje narodnjakov slovenskih, ki uva žujoč pomen našega društva blagohotno podpirajo namene naše, edino ta zavest, da nismo osamljen otok v tujem morji, nam daje pogum. Najiskreneje se radi tega zahvaljuje odbor akademičnega društva .Triglava" gospici P., J. in B. Sernečevi, Olgi in Veri Berdajsovi, ki so za bodočo našo zastavo nabrale pri mariborskih rodoljubih svoto 50 gold. Slava jim I Za odbor: opazovanja 14 7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zvec. « " Stanje .g g ^ ------ ----------- Veter Vreme š zrakomera toplomera ^ T mm po Celiijn g ^ffO^^^^S^e sfCvzn ^oblaiVno 741!) 0 0 si. vzli jasno 0 00 7419 -4-6 Jos. Fon, cand. iur. t6. predsednik. Ivan Jenko, stud. med. t6. tajnik. DunajMka borza. (Telegrafično poročilo.) 15. februarija. Papirna renU 5% po 100 gl. (s 16% davka) 89 gld. 15 kr. Srebrna „ 5* „ 100 „ „ 16 » ..... 5% avstr. zlata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta .... Akcije avstr.-ogerske banke .... Kreditne akcije ........ London ........... Srebro ........... Francoski napoleond....... Ceearski oekini......... Nemike marke........ . 110 „ 70 . 101 „ 75 .929 , - . 321 „ 75 .119 „ - ■ 9 n 44'/, . 5 „ 59 . 58 „ 05 Srednja teinpenttuia —2-7" /,a 2-4° pod normalom. Tržne cene v Ljnhljani dne 15. februarija. Pšenii'a, hktl. Rež, Ječmen, „ Oves, Ajda. Proso, ,. Koruza, „ Krompir, „ Leča, „ Grah, Fižol, Maslo, ast, Ipeh svež. 6 66 5 50 5 - 3 10 5 50 4 55 5 -3 39 12 - 12 - 10 - 1 10 - 78 - 60 Speh povojen, kgr. Surovo maslo, „ Jajce, jedno „ Mleko, liter . . . Goveje meso, kgr. Telečje „ Svinjsko „ „ Koštrunovo „ „ Pišanee .... Golob .... Seno, 100 kgr. . Slama, „ „ Drva trda, 4 □ mtr. „ mehka, „ - 68 1 — - 3 — 8 - 58 - 65 - 54' - .^K - 70 - 25 2 23 2 50 () 90 4 25, Priporoča svoje izdelke prečastiti duhovščini in p. n cerkvenim predstojnikom po najnižji ceni v najnovejših in lepih oblikah. (3) Na željo pošilja načrte in ilustrovane cenike. Staro orodje in posode jemlje v popravo. (truge) za nu-liče, najnavadnejše, kakor tudi lepo ozaljšane v različni velikosti, belo, črne in višnjeve (plave) so vsaki čas dob«^ po jjilco iiis^Ui <*oiii pri (4-1) Jakobu Petrinu, iiilzarskeiii mojstru, v llireii<» ili iiliciJili s^st. A^f ,^^ ' •'"e 31. decembra 1889. _ 1. Gotovina v blagajni sklepom leta 1889 2. Denarji naloženi pri denarnih zavodih 3. Posojila in sicer: a) proti intabulaciji . . . gld. 52962.— b) proti menici .... » 59913'— c) proti menici in zastav- nem pismu .... » 10310'— 4. Inventar po 10 % odbitku za obrabljenje 5. Zaostale obresti........ 6. Neporavnani prehodni znesek . 1. Glavni deleži (KM) ii 100 gld.) . . . 2. Opravilni deleži (326 k 5 in 14 a 1 gld.) 3. Reservni fond glavnih deležev . . . 4. Posebni reservni fond...... 5. Hranilne vloge......... 6. Kapitalizovane obresti od hranilnih vlog 7. Za leto 18iK) sprejete obresti posojil . 8. Neizplačana dividenfla opravilnih deležev 9. Dobiček........... 1(KX)0 1644 4714 938 117819 4386 14(i0 1996 142990 82 LJubljana, dnč 9. februvarja 1890. raviin-toljslci oor: Jan. Knea, m. p. V. Jenko, m. p. Oton Batjr, m. p. A. Knez, m. p. J. Vrhovnik, m. p. j Nadzorstvo >KmetsVe posojilnice ljubljanske okolice« je pregledalo in primerjalo letno račune za 1889 loto in naznanja, da so pregledani letni računi in bilanca razpoloženi na spregled v zadružni pisarni, kakor to zahteva g. al. 4 dru.^tvenih pravil. (3-1) E, Lofniker, m. 2». />»'. '^os. Vošnjak, m. p. V. Of/orelec, m. p. Gospodarska tehtnica '/5 iiariiviie veiikobti. odlikovana, nedo-sežna, dobra in po ceni z 10 klgr. nosivnosti, zajamčeno jako trajna in natanka (kaže staro in novo težo) za čudovito nizko ceno le treh goldinarjev komad. Tudi zasebuikom pošilja proti gotovini ali povzetju „Klossovo opravilstvo s patentovanimi novostmi" v Brnu. (lo-u) Ko bi hluf/o ue tujajulo, povrne se tlenar. SldilL I UbO r. Gregorija Riharja, katerih lastnica je bila do svoje smrti sestra skladateljeva, Jerica Rihar, se dobivajo sedaj le še pri podpisanem. Leopold Rihar, (10—5) kapelan v Križih. Pošta Tržič. Tovarna za lesovino in papir v Medvodah vzame v službo dva ali tri rezalce papirja (I^apiei-»eliiieii'i Trebnji na Dolenjskem je iia prodaj z g^ospodarskimi poslopji, pri kateri je 7 oralov travnikov, 10 oralov njiv, 3 orale grozda, 1 oral vrta, vkupe 31 oralov zemljišča. Slučajno se da tudi za več let v najem. Pri gradu je cerkvica s tremi kapelami. Več se izve pri posestniku Vinegorice, pošta Trebnje, Dolenjsko. (3_i) St. 607. (3-2) Razpis službe bišnika. Za poslopje meščanske bolnišnice v Ljubljani (kresija) je oddati s prostim staiiovaiijeiii in mesečno plačo 5 goldinarjev. Prošnjo za to službo, do katere imajo pred vsemi drugimi pravico ljubljanski meščani, vložiti je z dokazi o starosti in sposobnosti (lo 1. marca t. 1. pri podpisanem magistratu. dne 15. januarija 1890. Dve hiši v Novem Mestu štev. 82 in 83 z vrtom in O oral. ^ozda poleg glavne ceste in mostii, tik Krke zidani, posebno pripravni za obrtnike in trgovce, sta za prodati iz zapuščine poprejšnje lastnice. Dolgov ali drugih bremen ni nič. Zamenjali bi se tudi s posestvom v Ljubljani ali okolici. — Ponudbe vsprejema tli*. X^apcž, odvetnik v Ljubljani. (i) Trgovina z železnino Albin C. Ahčin-a v T^jiil>l jaiii, ima vedno bogato zalogo staTbiiiNkega orodja, lopat, krampov, orodja za podzemeljska dela, okov za vrata in okna, pantov in ključavnic, zapahov, žebljev iz drota, vijakov, železa pleha, drota, mesing^a, bakra kositarja, cinka, naklov, precepov z vijakom (šraubštokov), ter vrtalnih strojev za ključarje in kovače, kladev, svedrov, obličev, pil in dletov, tudi dinamita, vžig^alnih vrvic in kapic. (24-1) Staro železo, inesing, baker, kositar, cink, svinec kupuje se vedno po najvišjih cenah. Trgovina z železnino Albiii-a 0. Alicin-a v Ljubljani, Gledališke ulice št, 8, priporoča svojo bogato zalogo poljedelMkega orodja, posebno plugov, lepo in močno izdelanih po najnižji ceni, plužnih delov, motik, lopat, amerikanskih gnojnih vil, prav lepo in lehko izdelanih, a poleg tega vendar trpežnih, zobov za brane, žag za na vodo, pil za žage, delov za vodnjake, mesingastih plošč za komate, potem rož, steselcev, os, zavomic za vozove, okov za vozč itd., šin za kolesa, podkev, cokel, konjskih žebljev, slokih žag, kos, srpov, slamoreznih kos, klepalnega orodja, sekir, cepinov, železnih grabelj. (28-1) _ Staro ieleso, niesing, baker, kositar, cink, svinec ktipuje se vedno po najvišjih cenah. ^ EDVARD ZBITEK, izdelovatelj transparentne steklene mozajike r Olomticu na Morarskem, (dclavnica v Neustiftu pri Olomueu) priporoča strogo obredne, v vseh velikostih ter posebno opozarja na sv. grobove, ki so napravljeni za manjše prostore ter se razpošiljajo celotni v dveh zabojih. — Ilustrovani in opisovalni ce-nilniki na zahtevanje zastonj in IVanko. Predragi gospodi Sv. grob smo hvala Bogu dne 19. m. m. ncpohabljen dobili ter se neizrečeno veselim, da si smemo čestitati, kajti sv. grob je vsestranski všeč. Spoštovanjem bilježi dr. Štefan, ' (5-2) konzistorijalni svetovalec in mestni župnik v Karlovcih v Sirmiji, 2. dan aprila 1880. Gradec: Lekarna Vendelina pl. Trnk6czyja, deželna lekarna, Sackstrasse. Dunaj: Lekarna Viktorja pl. Trnk6czyja, „pri sv. Frančišku" (ob enem kemična tovarna) V., llundsthurmerstr. 113. Nepresegljivo za zobe je Dunaj: Lekarna Julija pl. TmkAczyja, „pri zlatem levu", VlII., Josefstadterstrasse št. 30. Dunaj: Lekarna dr. Otona pl. Trnk6czyja. „pri Radeckiiu". . saiciiaa asm voaa aromatična, vpliva okrepčevajoče zabranjuje gnilobo zob ter odstranjuje iz ust neprijetni duh Jedna velika steklenica 60 kr. LsalicilnizoliiipraSel; splošnje priljubljen, vpliva jako okrepčevajoče ter ohranjuje zobe svetlo-bele, a 30 kr. Navedeni sredstvi, o katerih je došlo mnogo zahvalnih pisem, ima vedno sveil v zalogi 'skam Mouf zraven rotovža v Ljubljani. Zunanja naročila se s prvo pošto ixvrša-MiO' Kašelj, hripavost, Satu?n {iljuč ozdravljajo katraiiove nastile ekarja PiccoH-ja v Ljubljani. :^ivatljica kr. Vnanja naročila izvršujejo se z obratno poŠto._(lo) priporoča raznovrstne vizitiiice po nizki ceni. sHSSHSSsssaasHssasHsasHSH^ Oiem svetinj! oljse ročie liamoaike z 1, 2 in 8 vrstami tipk, orliestr»loa harmonika z jeklenimi »;lasovi, in usnjati mehovi lastnega izdelka, kakor vsi godiMni Instrumenti, gosli, citre, flavte, klarineti, trompete, lajne, glasbene ikatljice, ustne harmonike, okarine, lajnice, aristoni, lajnice za ptiče, aibnmi z godbo, pivni in vinski kozarci, necessairs za gospe z godbo itd. luli/IH JAN. N. TR] toTarna harmonik, (30-24) JJunaJ, VIL, Kaiserstrasse 74. Ceniki franko in zastonj. pustne krofe (6-5) priporoča vsak dan J.F(IDEi!L-OTai!Mi;ii;i Ulita Lingarjeve ulice — Ljubljana. vzajemni zavod za zavarovanje škod na Dunaji, i., Biickcrstrasse 14, l(oncesijovan vsled ministerske naredbe z dnem 28. februvarija 1889. Zavod zavaruje: Pmrtljivo ii neiirialdjiro mim proti M\ po požare, streli in oUoninVI i — ^^ zavarovama jamčijo solidarno prvi vzajemni zavarovalni zavodi, lil uKulIlU/ilJl, kateri so člani razdelilnega društva vzajemnih zavarovalnic. Vsled zveze z vzajemnimi zavarovalnimi zavodi zamore »UNIO" zavarovanja v največji vrednosti sklepati in daje ua podlagi te zveze svojim zavarovancem največjo varnost. Vsakoletni prebitek razdelil se bode mej zavarovance. Zavod vpeljal je tudi novo, doslej še ne poznato stroko zavarovanja, namreč: cerl[veEili ztomt proti proloii ali razpolm.' v to stroko spadajo one škode, katere niso'nasledki požara, temveč ki nastanejo vsled druzih katerih-koli slučajev. K vdeležbi v tej zavarovalni stroki vabijo se ^si prečastiti cerkveni predstojniki. Tudi posreduje zavod pri prvih vzajemnih zavarovalnicah zavarovanje na življenje in proti nezgodam. Vprašanja glede zavarovanj blagovolijo naj se podpisanemu glavnemu zastopu ali pa okrajnim gospodom zastopnikom dopošiljati. Zastopništva po deželi oddajamo zaupnim osebam, katere se naj pismeno ali ustno pri podpisanem glavnem zastopu oglase. Ljubljana, meseca februvarija 1890. Glavni zastop zavoda „Ux\IO CATHOlJCA" v Ljubljani za Kranjsko, Spo^e-Štajarsko in Primorsko. Andr. Druško vic trgovina z železnino na mestnem trgu 10, priporoma po zelo nizki ceni okove za okna in vrata, Morje zu štokadoranje, samokolnice, traverze in stare železniške šine za oboke, znano najboljši kamniški Portland- in Roman-ce-ment, sklejni papir (Dachpappe) in asfalt za tlak, kakor tudi lepo in moeiio narejena sledilna ognjišča To(ln.Jake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v maiili urah in majhnimi stroSki iia pravem mestu do V0(le priti; ravno tako se tudi dobivajo vsi deli za izkopane vodnjake, železne cevi in železoliti gornji ntojali, kakor tudi la lesene cevi mesingaste tnunbe in ventile in železna okovu. polJc^d«^!««-^«* X (6) vsake vrste orodja, kakor: lepo In močno nasajeni plugi in plužna, železne in lesene brane in zobove zanje, motike, lopate, rezovnice, krampe itd. Tadi se dobiva »mirom sveii dovski mavec (Lengenfeldcr GijpsJ »a gnojenje polja. Stiskalnice zazelenopičo in žir Bluntov patent, za oliranjevanje razniii pič, sladkih in zelenih, detelje, turSice, repnih peres itd. so odlična iznajdba nove dobe, dokazana s prakso, ter veliko koristijo kmetijstvu; tlolcazauo je s tem, koliko strojev smo dosedaj prodali, kakor tudi z mnogoštevilnimi sijajnimi spričevali ob-lastnij in kmetijskih prvakov. tekom enega leta smo 700 K Ne pozabiti iti si posebno kajti zadnjeletni poskusi so (okazali da so repna peresa izvrstna zimska krma. komadov prodali samo v Nemčiji in Avstro - Ogerski, kar dokazuje njihovo korist in važnost. Navodila rabe, ki jamčijo gotov vspeh, kakor tudi prospekte, ocene in spričevala gratis in franko. PH. MATFARTH & Comp.,J;:"'""" Dunaj, II., Taborstrasse 76. (lo-si Frankobrod ob M. in Berolin N. edini opravičeni izdelovatelj stiskalnic s samostojno in nepre« ti^ano delujočim navornim pritiskom, patent Blunt. C. kr. piiv. zavarovalnica .ASSICURAZIONI GENERALI' (Obeno zavarovalno društvo v Trstu.) (Ustanovljeno 1. 1831.) Jamstveni zaklad družbe . . . gld. Izza ust. je plačala družba škod za » Zavarovalno stanje v oddelku zavarovanj življenja 31. dec. 1888 » Premijski listi in premije, ki se bodo v poznejših letih pobrale v 38,369.84910 217,257.39475 110,813.920-80 odd. zavarovanja zoper požar DruJ . 23,202.77410 žba zavaruje: 1. na človeško življenje v vseh mogočih sostavah. 2. Zoper škode po požaru na cerkvena, graščinska in kmetska posestva, stanovanja in gospodarska poslopja in njihovo vsebino, raznovrstno blago, žetve, les in oglje na prostem, kakor tudi zoper škode vsled podiranja in spravljanja, vsled strele, plino vega razpoka in onega pri parnih kotlih. Občinam, cerkvam, samostanom, pobožnim ustanovam in graščinam dovoljuje Assicurazioni Generali 20''/„ odpust normalne premije. 3. Zoper škode vsled prevažanja na blago, pridelke, lauije in druga prevaževalna sredstva mej prevažanjem na morji, rekah, prekopih, jezerih in po suhem s poštnimi vrednostnimi pošiljatvami vred. 4. Zoper škode vsled razbitja zrcalnih oken in ogledal. 6. Zoper telesne nezgode na račun prve sploSnje za- varovalne družbe zoper nezgode na Dunaji. Pri zavarovalni stroki na življenje jamčijo zavarovalni pogoji zavarovancu razven drugih prednostij: veljavnost polic v slučaji samoumora, dvoboja itd. po petletnem obstanku; nezastavljene police ne morejo ugasniti po triletnem obstanku; pravica de obnovljenja (tekom 3 mesecev) polic, ki so ugasnile zaradi neplačevanja zavarovalnin, popolnoma neodvisno od zdravja Se živečega zavarovanca; omejitev ničnostih razlogov za slučaj nameravane in dokazane goljufije; brezplačno razširjenje zavarovalne veljavnosti do zneska 1,').000 gld. za slučaj, ko bi bil zavarovanec poklican k črni vojski, in sicer po enoletnem obstanku; zavarovanje ne preneha mej vojskinim službovanjem za zavarovance, ki so člani stalne vojne ali domo. branstva, ter se v tem slučaji priračunavajo naju i/,0 dopolnilne premije. Nevojniki na suhem (uradniki vojaške pošte in brzojava, vojaški zdravniki, vojaški živinozdravniki, vo jaSki lekarnarji, vojaški duhovniki, računski in inten-dančni uradniki! ali vojniki na suhem od feldveblja navzdol ne plačajo dopolnilnih premij, za vojskino zavarovanje do zneska 3.500 gld., ako je polica že tri leta veljavna. Zavarovalni oddelek na življenje je popolnoma lamostoien. Ima lastno premoženje in je od drugih strok tako ločen in neodvisen, da tudi slučajna zguba pri zavarovanju zoper požar ali škode pri prevažanju ne more vplivati na to stroko. Družba jamči za olajšave, ki se strinjajo z zdravim trgovinskim poslovanjem, tako pri odmerjanji zavarovalnin, kakor tudi pri likvidaciji Skod, katere vedno točno izplačuje. (4) Olarni zastop t Ljubljani: C. TagUapietra, Gradišče št. 4. 16211218