3. Finančni načrt sklada za pospeševanje gostinstva in obrti v občini Ljubljana Moste-Polje v letu 1973 A.DOHODKI 1. Prenesena sredstva iz leta 1972 281.9OOdin 2. Dotacija občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje 175.000 din 3. Anuitete od danih kreditov 120.000 din 4. Drugidohodki 10.000 din SKLJPAJ 586.900 din B. IZDATKI 1. Krediti, dani iz sredstev sklada za pospeševanje gostinstva in obrti 550.000 din 2. Makete - orientacijske table 16.000 din 3. Dotacija turističnim društvom 5.000 din 4. Drugi izdatki 1.000 din 5. Nerazporejena sredstva 14.900 din SKUPAJ 586.900 din Sklad za pospeševanje gostinstva in obrti je ustanovila občinska skupščina leta 1970, da pospešuje razvoj družbenega in zasebnega gostinstva in obrti. Sklad za pospeševanje gostinstva in obrti je v letu 1972 dodelje-val kredite s sprejetimi smernicami. Sklad je v celoti odobril 340.000 dinarjev posojil sedmim poso-jilojemalcem, zasebnim gostincem oziroma zasebnim obrtnikom. Za razliko od prejšnjih let, ko so se kot interesentje pojavljali zgolj zasebni gostinci, so v letu 1972 ,kot prosilci prevladovali zasebni obrtniki storitvene dejavnosti. Posojilo so namreč dobili štirje zasebni obrtniki, in sicer mizar, dva avtomehanika (med njima en začetnik) in ženski frizer za nameravani nakup novega lokala. Teh posojil je bilo 210.000 dinarjev, razlika 130.000 dinarjev pa odpade na zasebne gostince. Iz namensko dodeljenih sredstev skladu v skupnem znesku 300.000 dinarjev je bilo v zvezi s programom preureditve gradu Kodeljevo v gostinsko-turistični objekt odobrenih 250.000 din brez obveznosti vračanja. Posojila sklada se obrestujejo s 6 %-no obrestno mero. Najdaljši možni odplačilni rokje 5 let. V letu 1973 bo sklad razpolagal s 586.900 dinarji in bodo formi-rana iz dotacije občinske skupščine in iz drugih virov, ki po svoji naravi pripadajo skladu. Letošnja sredstva bodo težkd pokrila vse potrebe, ki se nakazu-jejo že sedaj; kljub temu pa znaša indeks zahtevka v primerjavi z realizacijo v letu 1972 le 74. Razpoložljiva sredstva v letu 1973 bo sklad za razliko od prejšnjih let v večji meri usmerjal v družbeni sektor lastništva in le manjši del za razvoj zasebne storitvene obrti.