Leto XXII., št. 129
Ljubljana, torek 9. foni ja 1942-XX
Cena cent. 70
Upravništvo : Ljubljana. Puccinijeva ulica 5.
Telefon St. 31-22. 31-23. 31-24 Inseratni oddelek: Ljubljana, Puccinijeva ali* ca 5 — Telefon št. 31-25, 31-26
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Računi: za Ljubljansko pokrajino pri poštno-čekovnem zavodu it. 17.749, za ostale kraje Italije Servizio Conti, Corr. Post. No 11-3118
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr. Italije in inozemstva ima
Unione Pubblicità Italiana S. A. MILANO
I z b a ) • vsak dan razen ponedeljka Naročnina naia mesečno Lit 12-—v
za inozemstvo pa lir 22.80
Uredništvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica štev. 5, telefoo štev. 31-22. 31-23, 31-24_
Rokopisi se ne v r a č a jo_
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA pet la pob-
blicità di provenienza italiana ed estera : Unione Pubblicità Italiana S. A. MILANO
Naraščanje plena v Afriki
Sto topov zaplenjenih, mnogo oklopnih avtomobilov
uničenih
Važni sklepi Ministrskega sveta
Pod Ducejevim predsedstvom je sprejel Ministrski svet vrsto važnih sklepov na področja vojnega gospodarstva — štednja pri državnih izdatkih — Poostritev kazni za kršitve ukrepov o potrošnji
Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 8. junija naslednje 738. vojno poročilo:
Oddelki naše pehote so v Marmariki gladko odbili sovražne protiofenzivne sunke, ki so jih podpirala oklopna vozila. Ujetih je bilo 150 Angležev. Uničenih je bilo nekaj oklopnih avtomobilov in lažjih tovornih voz. V ogromnem plenu, ki je bil dosežen pri zmagoviti operaciji in fei je bil objavljen v včerajšnjem vojnem poročilu, je poleg velikih množin vojnih potrebščin tudi 50 topov in približno toliko protitankovskih topov. Med ujetniki je tudi general, poveljnik indijske 10. motorizirane brigade.
Nad Akromo so naši lovci sestrelili 6 sovražnikovih letal, ne da bj sami izgubili kak aparat. Z operacij v zadnjih dneh se štiri naša letala niso vrnila.
Skupine italijanskih in nemških letal so znova bombardirale letalska in pomorska oporišča na otoku Malti. Na področju ponovno zadetih naprav so izbruhnili obsežni požari.
V pretekli noči so angleška letala bombardirala Cagliari. Nekaj poslopij sredi mesta se je zrušilo. Druga so bila poškodovana 12 ljudi je bilo ubitih, 15 pa ranjenih. Zadržanje prebivalstva je bilo mirno in disciplinirano.
K položaju v severni ASriki
Berlin, 8. jun. d. »Dienst aus Deutschland« se v daljšem članku bavi s podatki v včerajšnjem nemškem vojnem poročilu o položaju v severni Afriki. List naglasa, da že samo dejstvo, da je nemško vojno poročilo prvikrat objavilo podatke o položaju v Marmariki, izpričuje po dosedanjih izkušnjah nemških vojnih poročil, da se nemške operacije tamkaj upapolno razvijajo. Nemška ofenziva na tem področju je sedaj v znamenju ponovnih močnih napadov nemških in italijanskih sil, kar pomeni, da si je general Rommel osvojil postojanke, ki so vsekakor ugodne in dovolj močne za novo oživljenje ofenzivnih opera cij. Nato navaja »Dienst aus Deutschland«, da znači 10.000 ujetnikov, 550 tankov, 200 topov in mnogo drugega materiala, ki ga kot vojni plen navaja nemško poročilo, v borbah na puščavskem terenu že naravnost velikansko vojaško silo, za katero je bil sovražnik oslabljen. Tudi sama britanska poročila so javljala, da je nadaljnji razplet puščavske bitke odvisen od tega, »ali bodo mogli Angleži v pravem času dobiti ojačenja iz Egipta.« Transporte teh ojačenj nemške in italijanske sile očitno uspešno drže pod svojo kontrolo. Končno omenja »Dienst aus Deutschland«, da je treba prav poseben pomen pripisati pod-črtanju v nekem nemškem poročilu, da so
It Hitlerjevega glavnega stana, 8. Jun. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
V	južnem odseku vzhodnega bojišča so madžarske čete zavrnile ponovne sovražne napade.
V	zaledju srednjega odseka se je naval na obkoljene skupine sovražnika kljub neugodnemu vremenu uspešno nadaljeval.
Na fronti pri Volhovu je sovražnik ponovil svoje hude napade na močno zavarovano mostišče. V srditih bojih je bil zavrnjen in so mu bile prizadel velike izgube ter materialna škoda.
V	severni Afriki trajajo hude borbe dalje. Letalstvo je uspešno napadlo letalska in pomorska oporišča na Malti.
Na južni obali Anglije je bila z bombami poškodovana tovorna ladja srednje tonaže.
Ob nizozemski obali so se minolovci v ncči na 7. junij spopadli z angleškimi hr-zimi čolni. Poškodovali so z granato težjega kalibra sovražni brzi čoln, sami pa niso imeli nobene izgube.
Boji ob Doncu
Berlin, 8. junija s. Kakor se je zvedelo iz vojaškega vira, so nemški planinci na južnem bojišču razpršili sovjetske oddelke, ki so se približevali nemškim postojankam. Skušali so prodreti čez Doneč, a so bili odbiti. Podoben uspeh so dan prej dosegle madžarske čete. V teh bojih je padlo nad 500 sovjetskih oficirjev in vojakov. Mnogo ljudi je bilo ujetih in zaplenjeno je bilo večje število strojnic in metalcev min.
Nemški lovci so nad Doncem sestrelili 9 sovražnikovih letal.
V	srednjem odseku bojišča so nemška letala uspešno bombardirala letališče južnovzhodno od Moskve in na njem razdejala celo vrsto sovražnih letal. Porušenih je bilo več hangarjev. Vzletišče je bilo razora-no od bomb. Nastali so tudi veliki požari v okoliških poslopjih. Druga nemška letala go bombardirala železniške postaje in uničila večje množice železniškega parka
V	severnem odseku vzhodnega bojišča so nemške čete z vrsto napadov iztrgale sovjetskim silam več krajev.
S finskega bojišča
Helsinki, 8. junija, s. Na fronti Kare-lijske ožine je finsko topništvo učinkovito obstreljevalo oddelke čet in inženjercev, ki so se kretali vzdolž prednjih postojank. Sovražni oddelki so utrpeli hude izgube. Na fronti Aunuške ožine so bili odbiti vsi poizkusi za dosego finskih položajev v
italijanske in nemške sile z zadnjimi sistematskimi napadi na Malto popolnoma zavarovale svojo oskrbovalno pot preko Sredozemskega morja, tako da se je moč nemških in italijanskih sil v severni Afriki v zadnjem času zelo povečala.
Uspela grožnja
Berlin, 8. jim. s. Grožnja z represalijo je zalegla, še preden je potekel rok, kakor sta ga določili nemško in italijansko vrhovno poveljništvo, je angleško vojno ministrstvo objavilo komunike, v katerem deman-tira, da bi bilo angleško vrhovno poveljništvo izdalo kakršnekoli odredbé, ki bi bile v nasprotju z določbami in duhom mednarodnih konvencij glede postopanja z ujetniki, ni pa izključeno, da je kako podrejeno poveljništvo izdalo tako odredbo, če bi se to izkazalo za resnično, bodo eventualno izdane odredbe preklicane.
Nemško vrhovno poveljništvo je sprejelo na znanje to izjavo in je seveda sklenilo, da ne bo izvajalo zagroženih represa-lij. Stvar se potemtakem lahko smatra za zaključeno, zaključila pa se je, kakor ugotavljajo krogi v Berlinu, z moralnim porazom Angležev. Vsakdo lahko ugotovi, da pomeni londonska izjava glasno priznanje zločina, kakor sta ga ugotovili osni povelj-ništvi. Zatrjevanje, da ukaz ni izdalo poveljništvo, je čisto formalnega značaja. V ničemer se dejstvo ni spremenilo" s priznanjem, da je morda za tako odredbo odgovorno kako podrejeno poveljništvo. že samo priznanje, da lahko podrejeno poveljništvo izdaja take svojevrstne odredbe tako, da zanje vrhovno poveljništvo niti ne ve, ima svoj poseben' pomen. Predvsem se lahko domneva, da je vrhovno poveljništvo molče priznalo ali pa celo na tihem zauka-zalo tako odredbo. Na stališče osnih službenih krogov pač ne bo treba dolgo čakati. Trenutno se v Berlinu omejujejo na pripombo, da kaže londonski odgovor, kako zelo so bili v Londonu v zadregi. To so ugotovili tudi že nevtralni opazovalci v Londonu. V ostalem pa so se v Londonu zelo osmešili. Agencija Reuter je skušala spraviti nemške grožnje z represalijami v zvezo z razvojem operacij v Marmariki, ki naj bi po londonskih polslužbenih vesteh ne potekale tako, kakor je Rommel pričakoval. V berlinskih krogih beležijo z velikim zanimanjem silen vtis, ki ga je napravil sistem, kako so ga pričeli uveljavljsti v Cirenaiki proti vojnim ujetnikom, tudi v nevtralnem svetu. Berlinski tisk posebej opozarja na ogorčenje, ki je zaradi tega nastalo v Španiji, in navaja madridske komentarje, v katerih se naglaša, da bi bilo treba meniti, da imajo osne sile v severni Afriki opravka z boljševiškimi četami, če se ne bi vedelo, da so tam Angleži. (Piccolo.)
I osrednjem in vzhodnem odseku. Pri poizkusu vdora v finske postojanke je padlo mnogo sovjetskih vojakov. Na Karelijski fronti je finska pehota odbila napad močnega sovjetskega oddelka na finske postojanke. Na sovražnikovi strani so bile izgube hude. Finsko topništvo je razpršilo za nazadajočim oddelkom se nahajajočo večjo sovražnikovo edinico. V južnem odseku vzhodne fronte je finsko letalstvo učinkovito težkočalo sovjetske transporte in je uničilo številna motorna vozila. Sovražno letalstvo je bilo zelo živahno nad vzhodnim predelom Finskega zaliva. Alarm je bil v Helsinku in v drugih obalnih mestih. Finsko protiletalsko topništvo je odbilo sovjetska letala, ki so se približali Kotki. Finski lovci in finsko protiletalsko topništvo je na področju Lou-hija sestrelilo 6 sovjetskih lovcev ter poškodovalo hudo en bombnik in enega lovca. Po poročilu glavnega stana ni bilo dogodkov na drugih odsekih razen delovanja patrol in obojestranskega topniškega delovanja v severnem in osrednjem odseku fronte v zliodni Kareliji.
Pohvala rumunski vojski na Krimu
Bukarešta, 8. junija s. Rumunski listi so objavili na prvih straneh dnevno povelje generala Mannsteina rumunsklm četam, ki so se zmagovito borile na Kerču. General Mannstein je pohvalil pogumne zavezniške čete, ki so dosegle tako sijajno zmago. V svojem dnevnem povelju je objavil tudi definitivne podatke o izgubah, ki so bile prizadete sovražniku. V 12 dneh so bile uničene tri ruske armije. V teh ar-mijah je bilo 17 strelskih divizij "in 2 planinski, 3 brigade pehote, 2 konjeniški diviziji in 4 oklopne brigade. Ujetih je bilo 149.256 ljudi, zaplenjenih pa 1133 topov, 258 tankov in ogromne množine raznega drugega orožja ter vojnih potrebščin.
Ta zmaga, pravi general Mannstein v svojem dnevnem povelju, je bila dosežena s tesnim sodelovanjem nemških in rumun-skih čet ter Richthofenovega letalskega zbora. Naša odločna volja po zmagi je triumfirala nad sovražnikom.
Objavljeno je bilo tudi dnevno povelje maršala Bocka, višjega poveljnika zavezniških sil na Krimu, ki je izrazil svojo zahvalo in svoje občudovanje rumunsklm in nemškim četam ter naglasil, da je sijajno zmago na Kerču pripisati v enaki meri tako vodstvu operacij kakor junaškemu zadržanju čet.
Rim, 8. junija, s. V soboto dopoldne se je pod Ducejevim predsedstvom sestal Ministrski svet, ki je po Ducejevih odredbah odobril vrsto važnih sklepov. Posamezna ministrstva morajo na novo proučiti proračune svojih izdatkov za poslovno dobo 1942-43, ki se nanašajo na civilne službe in predlagati omejitve po kriterijah stroge štednje. Predloge bo proučil minister za finance in jih predložil Duceju. V poslovnem letu 1942-43 bodo ukinjeni prispevki za železnice v znesku 320 milijonov, ki so bili določeni za stroške elektrifikacije železniških prog.
Štiri milijarde, ki so bile določene za financiranje javnih del, se znižajo na 2 milijard: in pol. Redigirajo in uredijo se cene za vojne dobave ter se pripravi odredba za ureditev dnevnih podpor družinam vpoklicanih.
Ministrski svet je odobril odredbo, ki se tiče sprememb državnega proračuna za leto 1941-42. Pri reduciranju civilnih izdatkov se bo prihranilo 483.4 milijona. Ministrski svet je odobril nakazila vsot za stroške, ki so v zvezi z vojnim stanjem. Sprejete so bile odredbe glede konverzije delnic, ki so jih izdale družbe s sedežem v Italiji, ki pa krožijo v Libiji. Delnice je treba izročiti do 30. junija podružnicam Italijanske banke v Libiji.
Na Ducejev predlog je bila sprejeta odredba glede zgradb, ki imajo umetniško ali zgodovinsko vrednost ali ki so namenjene kulturnim svrham. Da se ščiti umetniško in kulturno premoženje naroda pred škodo, ki lahko nastane zaradi električnih, vodovodnih in toplotnih naprav, je bila izdana vrsta odredb, ki določajo izvajanje teh naprav.
Odobren je bil zakonski načrt glede izvršljivosti sodb in drugih ukrepov v anek-tiranih ozemljih bivše Jugoslavije. Priključitev Dalmacije h Kraljevini Italiji 4e vsililo vprašanje izvršljivosti na samem ozemlju sodb in drugih ukrepov; ker veljajo na priključenih ozemljih dodatne zakonodaje, je bilo treba določiti, katere sodbe in drugi ukrepi se na tem ozemlju lahko izvršijo po krajevni zakonodaji in pod kakšnimi pogoji.
Na predlog m:ni?:n za zunanje zadeve je bilo odobrenih več odredb.
Na predlog Duceja. notranjega ministra, je bila sprejeta odredba, po kateri se smatrajo za večje družine one s 6 otroki, ako je oče padel v vojni ali za narodno stvar. Take družine bodo priključene fašistični zvezi kot družine z več otroki, ki bodo deležne vseh olajšav, ki so določene za take družine. Sprejet je bil načrt zakona, ki določa povečanje ozemlja občine Mantova.
Na predlog Duceja .je bil sprejet načrt odredb o kaznih za dobo vojne. Pojavilo se je zločinsko delovanje izredne teže. za katerega pa v veljavni zakonodaji ni primernih sankcij. Predvsem gre za protipo-stavna dejanja pri nabavljanju blaga z nakaznicami, boni in podobno ter za nedovoljeno kupčevanje s temi dokumenti. Kot poseben delikt se smatra odvzemanje blaga iz normalne potrošnje. Poostrene so kazni za nekatere običajne delikte zlasti v primerih, ko kršitelj pri tem zlorablja svoj položaj. Poostrene so tudi kazni za prekrške določb, s katerimi se ščiti promet Razširja se področje posebnega sodišča glede zatiranja zločinov in razširja se kompetenca tega sodišča.
Na predlog ministra za pravosodje je bil sprejet zakonski načrt, ki vsebuje odredbe, s katerimi se ureja položaj vpoklicanih notarskih kandidatov in se določajo olajšave teh pri notarskih izpitih. Sprejete so bile tudi odredbe z olajšavami pri napredovanju v službi za sodnijske uradnike, ki so vpoklicani pod orožje.
Na predlog ministra za finance je bil sprejet sklep, ki odobrava izplačilo predujmov na pokojnine tistim italijanskim državljanom, ki bi morali prejemati pokojnine iz sovražnih držav ali iz držav, s katerimi so diplomatski stiki prekinjeni. Odobren je bil sklep, ki določa 5ft/o lavšči-no na hipotekarne vpise za denarna posojila ter odredba, s katero se omejuje umetno nalaganje denarja v špekulacije z nepremičninami.
Na predlog ministra za narodno vzgojo je bil odobren zakonski načrt glede osebja Kr. srednjih šol in glede posebnih natečajev za stolice in šefovska mesta na višjih šolah.
Na predlog ministra za javna dela je bil odobren urbanistični zakon, s katerim se modernizirajo regulacijski načrti. Dosedaj veljavne določbe so bile izpopolnjene na podlagi pridobljenih izkušenj. Sprejet je bil-zakonski načrt o posvetovalnih organih v zvezi z javnimi deli ter zakonski načrt, s katerim se odobrava regulacijski načrt Pavie in se določajo norme za izvajanje tega načrta
Na predlog ministra za poljedelstvo in gozdove je bil sprejet zakonski načrt, s katerim se določajo norme za nakazovanje kreditov nekaterim odsekom ministrstva za poljedelstvo in gozdove. Odobrena je bila tudi odredba o reorganizaciji službenih mest v ministrstvu za poljedelstvo in gozdove.
Na predlog ministra za promet je bil odobren zakonski načrt, ki se tiče podelitev spričeval usposobljenosti za radioelek-trično službo na trgovinskih ladjah. Dva sprejeta sklepa se tičeta pristaniške milice. S sprejetim zakonskim načrtom je bilo urejeno tudi vprašanje napredovanja specialistov v dobi vojne.
Ministrski svet je svoje zasedanje zaključil ob 12.30 ter se bo zopet sestal 1. avgusta.
Rim, 8. jun. s. Rimski listi obširno komentirajo zadnje pomembne sklepe ministrskega sveta.
»Giornale d'Italia« posebej opozarja na drastično omejitev izdatkov posameznih ministrstev z revizijo proračuna za leto 1942/43. Ta odločitev ima dvojni namen. Predvsem naj bi se koncentrirala likvidna finančna sredstva za vojne namene in neposredno za prehrano, poleg tega pa naj bi se zajezil denarni obtok in odpravile inflacijske nevarnosti. Denarna politika režima se tako v celoti Izvaja Država je dala dober zgled pokrajinam, javnim in zasebnim ustanovam ter državljanom, ki jim morajo slediti zvesto in disciplinirano. Važna je v tem pogledu odredba, da se prihrani del dnevnih podpor družinam vpoklicanih vojaških obveznikov. Ta prihranek bo šel seveda v korist prizadetim družinam. V produkcijskem obtoku bo ta denar predstavljal sredstva, ki bodo na razpolago kmetijstvu in obrti, ki se bosta na drugi strani na svoj način razvila v prilog prizadetim družinam. Druga važna odredba je povečanje kazni za vse oskrbovalne prestopke. Režim dela za narod. Pri tem hoče zaščititi elementarne potrebe ljudskega življenja in ljudstvo varovati red vsemi špekulacijami in zlorabami. Oskrba je bistvenega pomena za narodni odpor, duh in socialno pravico. Zaradi tega se ne sme dopuščati nobena izjema ne zlorabe. Krivci so pravi izdajalci in bodo kot taki hudo kaznovani
»Tribuna« naglaša, da se morajo mobilizirati v sedanjem zgodovinskem trenutku vsi viri, da bi se lahko vojna nadaljevala do zmage. Zaradi tega ni mesta za izdatke, ki so morda utemeljeni spričo socialnih in političnih potreb, a ni njihov namen oja-čenje vojne v javnosti. Na drugi strani pomeni skrčenje izdatkov, kolikor ne gredo za vojno, močan jez proti inflaciji, proti kateri se je italijanska finančna politika po Ducejevi volji odločno postavila.
List opozarja tudi na pomembne ukrepe na področju oskrbe, razdelitve živil in cen.
V bodoče, ugotavlja iist, bo posebno sodišče za zaščito države pogosteje nastopalo proti vsem prestopkom na tem področju, ki so v skrajnem nasprotju z zahtevami države v vojni.
»Tudi »Lavoro Fascista« obširno komentira ukrepe ministrskega sveta. Vojna, kakor si jo zamišlja in jo izvaja režim, naravnost zahteva tudi strogo življenje. Ki ne dopušča nikakih slabosti. Vse sile se morajo mobilizirati, politična in gospooar-ska uprava se morata spraviti v sklad z duhovnimi in materijalnimi potrebami vojne. V znamenju totalitarnosti je treba presoditi in ceniti vse važne ukrepe, ki jih je ministrski svet sprejel na svoji sobotni seti. Revizija proračunov posameznih ministrstev je omogočila, da so se odpravile nekatere postavke, kar dokazuje, kako vlada skrbno kontrolira svoje izdatke, da bo denar trdno zaščiten in se bo preprečilo napačno trošenje finančnih sredstev, zato pa bolje zagotovile vojne dobave. Tudi ta list obeležuje pomen odtegljajev od podpor družinam vpoklicanih vojnih obveznikov m ukrepov proti vsem kršilcem socialne discipline na področju notranje oskrbe.
Mornariški dan
Rim, 8. jul. s. Odredbeni list Nacionalne Fašistične Stranke je objavil naredbe glede praznovanja mornariškega dne. V krajih, kjer so kakršnekoli mornariške oblasti, bodo zvezni direktoriji, zastopniki GIL in drugi zastopniki fašističnih organizacij čestitali mornariškim poveljnikom in drugim zastopnikom mornariških oblasti. Duce je odredil, da dan mornarice ne bo posvečen le vojni, marveč tudi trgovski mornarici. Dne 10. junija, ko bo potekla ^ruga obletnica vojne, bodo zastopnice fašističnih ženskih organizacij razdelile ranjencem v vojaških bolnišnicah darove. Organizirale se bodo še druge podporne akcije. V dopolavorskih dvoranah bodo prirejene posebne gledališke in filmske prireditve za vpoklicane vojne obveznike.
Napad podmornic na avstralski luki
Japonske podmornice so obstreljevale New Castle in
Sydney
Sanghaj, 8. jun. d. Iz britanskega vira v Avstraliji javljajo, da so bila obstreljevana predmestja New Castla in Sydneya v Avstraliji. Avstralsko poročilo sodi, da so napad na New Castle in Sydney v noči na ponedeljek bržkone izvršile japonske podmornice. Avstralsko poročilo označuje povzročeno škodo za lažjega značaja in pravi, da je bilo število človeških žrtev le majhno. V glavnem stanu zavezniških sil v Avstraliji je bilo o tem drznem japonskem napadu objavljeno posebno poročilo, ki pravi, da se je napad pričel kmalu po polnoči. V New Castlu in Sydneyu je bil takoj odrejen letalski alarm in sta se obe mesti zagrnili v popolno temo.
Rim, 8. jun. s. Glavni stan zavezniških vojnih sil v Avstraliji je objavil komunike, v katerem pravi, da so japonska letala bombardirala Sydney in NewCastle na vzhodni obali Avstralije. Bil je to prvi napad z morske strani na ta predel avstralskega ozemlja.
New Castle leži kakih 150 km severno od Sydneya. Napad na mesto je trajal 30 minut Po prvih podrobnih informacijah je bila ob tej priliki potopljena ena zavezniška podmornica.
Pomorska bitka pri Midwayskih otokih
Rim, 8. jun. s. Severnoameriška admi-raliteta je že v soboto objavila kratek komunike, da je prišlo med severnoameriškim in japonskim brodovjem do nove pomorske bitke. Položaj, beleži komunike, ni jasen in še ni vesti o severnoameriškem brodovju.
Rim, 8. jun. s. Londonski radio je objavil, da v Zedinjenih državah priznavajo, da je bila v bitki okrog Midwayskih otokov potopljena ena severnoameriška nosilka letal.
Gospodarska obnova
v Surabaji na Javi
Tokio, 8. jun. (Domei) Iz S ura baje na otoku Javj javljajo, da so bile v polnem obsegu obnovljene vse železniške zveze Surabaje z ostalimi mesti na otoku Fe-paracijska dela v Surabaji se nadaljujejo z veliko naglico. Do nedelje je japonskim pionirskim oddelkom skupaj z domačim delavstvom uspelo dvigniti že 30 manjših in večjih ladij, ki so bile potopljene v surabajski luki. V teku so priprave, da bo dvignjenih še približno nadaljnjih 70 parnikov, med katerimi je tudi 10 ladij po 3000 in 5000 ton. Iz luke in z obale je bilo odstranjeno že vse od ognja zvito železje porušenih pristaniških objektov in ladjedelnic, ki je onemogočalo normalno kreta-nje ladij. Veliki nakladalni žerjavi, ki so jih razdejale japonske bombe, so bili že vsi popravljeni. Tri mesece je minilo, odkar so japonske čete zasedle Surabajo, pa so v gospodarskem središču vzhodnega dela Jave že docela izginili sledovi nekdanjega nizozemskega vpliva. Vse trgovine ob glavnih cestah so odstranile nekdanje angleške in nizozemske napise in jih nadomestile z japonskimi. Imena železniških postaj in celo prometni napisi in tablice po vozilih so sedaj le še v japonščini in ma-
lajščini. V Surabaji so obnovile poslovanje podružnice »Yokohama Specie Bank« in »Bank Taiwan«. Po ulicah se vidi zmerom večje število japonskih mornarjev in trgovcev. Večina industrijskih podjetij v mestu in okolici je obnovila obratovanje. V surabajski luki je vse živo džunk, do vrha naloženih z gradbenim materialom in poljskimi pridelki. V luko prihajajo in odhajajo iz nje v zmerom večjem številu veliki oceanski parniki kot znak obnavlja-jočega se blagostanja Surabaje.
Obnova brzojavnega prometa s Hongkongom
Tokio, 8. junija d. Asahi« javlja iz Hong-konga, da je bil 5. junija ob navzočnosti japonskega generalnega guvernerja otoka Hongkonga Istogaja otvorjen brzojavni promet po kablu med mestom Victorijo in Japonsko. Nadalje je bila popolnoma obnovljena železniška proga od Kantona proti otoku Hongkongu. Promet na progi ie bil v popolnem obsegu obnovljen že 20. maja.
Zamenjava angleških in japonskih državljanov
Tokio, 8. junija d. V japonsko luko Kobe je včeraj prispel transport okrog 100 britanskih državljanov iz Mandžukua. Britanci so bili ob pričetku vzhodnoazijske vojne internirani po raznih mandžurskih mestih in odpremljeni sedaj na Japonsko, kjer bo« do v doglednem času izmenjani z japonskimi državljani, ki se vračajo iz raznih britanskih pokrajin.
Bangkok, 8 junija d. Ameriški državljani, ki so bili internirani v Siamu, bodo do konca meseca odpremljeni v Portugalsko Vzhodno Afriko. Nato bodo po informacijah iz službenih krogov odpremljeni iz Siama v teku meseca junija tudi še Internirani britanski državljani.
Reforma Šolstva v Siamu
Bangkok, 8. junija d. Siamska vlada je odredila, da se bodo smele v bodoče v vseh Šolah na ozemlju siamske države uporabljati le še učne knjige v domačem jeziku. Kot izjema bodo dovoljeni samo učbeniki tujih jezikov. Odredba določa, da se morajo tudi po siamskih univerzah postopno vse znanstvene knjige prevesti v siamski jezik.
Podpore za družine
siamskih vojakov
Bangkok, 8. junija d. Da olajša položaj družinam, katerih poglavarji služijo v Siamski armadi, je siamska vlada izplačala doslej že za tričetrt milijona »tikalov« vojaških podpor.
Žrtve letalskega napada na Köln
Berlin, 8. jun. Službeno je bilo objavljeno, da je zadnji angleški letalski napad na Kola zahtevail skupno 305 človeških žrtev. (Piccolo.)
Obnovite naročnino!
Nemško vojno poročilo
Izjalovljeni sovjetski napadi — Uničevanje obkoljenih sovjetskih čet v srednjem odseku vzhodnega bojišča
Japonsko čiščenje v pokrajini čekiang
Kitajske čete so pobegnile v gorovje
Tokio, 8. jun. (Domei) S pristojnega japonskega vojaškega mesta se je snoči zvedelo, da so japonske čete zavzele citadelo v mestu Cučovu v kitajski pokrajini Čekiang in s tem zaključile okupacijo mesta Cučova.
Tokio, 8. jun. (Domei.) Z bojišča v Ce-kiangu javljajo, da so po okupaciji mesta Cučova japonske sile pričele čistiti teren preostalih čungkinških kitajskih oddelkov. Po porazu v Cučovu je del sovražnikovih čet zbežal v gorati svet okrog Cučova. V ponedeljek zjutraj so japonske čete povzele svoje ofenzivne operacije velikega obsega na čekianškem frontnem odseku.
Tokio, 8. jim. s. Iz Fučova poročajo o srditih bojih, ki so se v soboto razvneli v mestu med japonskimi in kitajskimi četami. Japonci so kmalu porazili Kitajce in se docela polastili mesta. Velike japonske kolone med tem že prodirajo v okoliško gorovje. Včeraj je prišlo do hudih spopadov okrog železniške postaje Nienlihijeh ob progi od Cekianga proti Cangčovu, 10 km južnozapadno od Fučova.
Nanking, 8. jun. d. Službeni zastopnik tiskovnega urada japonskih ekspedicijskih sil na Kitajskem polkovnik Ivasaki je v razgovoru z novinarji podal naslednjo sliko o razvoju japonskih ofenzivnih operacij v kitajski pokrajini Čekiang:
Japonske sile so zaključile priprave za popolno uničenje precej številnih čungkinških sil, ki še poskušajo nuditi odpor na področju mesta Cučova. Japonske sile so ob pričetku svoje ofenzive v tretjem čung-kinškem vojnem pasu v dveh dneh uničile sovražnikove sile pri Čukiju, prekoračile nato reko Tungijang in zasedle nato po šestdnevnem prodiranju mesto Kin-hvo, ki je predstavljalo strateško zelo važno sovražnikovo postojanko v pokrajini Čekiang. V drugem tednu svojih ofenzivnih operacij so si na ta način Japonci osvojili vse najvažnejše sovražnikove postojanke v tej pokrajini. Drug oddelek japonskih sil, ki je pričel prodirati od Nan-r čanga, je že peti dan po pričetku ofenzivnih operacij zasedel mesto Fučov in zavzel postojanke za napade v sovražnikovo frontno zaledje. Te uspehe japonskih sil v sedanjih ofenzivnih operacijah je treba ceniti tem višje, ker so zavzete sovražnikove postojanke bile po večini zgrajene v večletnem trdem delu. Nadalje so se japonske vojaške operacije razvijale navzlic skrajno neugodnim vremenskim razmeram. V sedanji deževni dobi, ki vlada na tem področju, so reke visoko narasle, ceste pa so se izpremenile v blatna korita. Japonske sile so ves čas borbe ohranile svoj borbeni duh na višku. Zastopnik tiskovnega urada je končno pripomnil, da se v pregledu razvoja dosedanjih japonskih ofenzivnih operacij v tretjem čung-kinškem vojnem pasu ne sme spregledati, da je bila mornarica skupaj z letalstvom glavna gibalna sala japonskega prodiranja. Sovražnik je dobil povelje braniti Cučov in Kinhvo, skušal je nuditi odpor, toda ni
mu uspelo zadržati japonskega pritiska. Dosedanje japonske vojaške operacije v Cekiangu so tudi odkrile, da je od pričet-ka velike vzhodno azijske vojne znatno popustila odporna sila čungkinških čet
Sanghaj, 8. jun. d. Kakor javljajo iz Cungkinga, se obkoljevanje kitajskih čet v poteku sedanje japonske ofenzive širi na zmerom večje število frontnih odsekov. Tako javljajo iz Cungkinga, da so japonske čete pričele sedaj pritiska na čungkin-ške sile tudi s severa in sicer iz Notranje Mongolije. Japonske vojaške operacije so se na ta način od sedanjih petih frontnih odsekov razširile še na šesti frontni odsek, čegar središče bo v kolenu, ki ga tvori reka Hoangho.
Pomanjkljiva oskrba čunkinga
Sanghaj, 8. jun. d. Za naraščajoči razkroj, ki ga je dolgotrajna vojna povzročila v Čungkingu, je prav značilen govor, ki ga je včeraj imel maršal Čangkajšek na konferenci organizacije, ki ji je poverjena oskrba Cungkinga z živežem. Maršal Čangkajšek je v najostrejših besedah ožigosal zanikrnost čungkinške uprave in brezobzirnost oderuhov in grabežev, ki se Čez mero zalagajo z vsakovrstnim blagom, za katerega vlada v širokih ljudskih plasteh veliko pomanjkanje. Čangkajšek je obtožil upravo čungkinške aprovizacije nesposobnosti, kritiziral je zadržanje veleposestnikov in očital bogati kitajski vrhnji plasti pomanjkanje sleherne požrtvovalnosti. Iz- . javil je, da je rezulat psotopanja bogatega kitajskega življa ta, da so se vsa vojna bremena prevalila na rame siromašnega kitajskega prebivalstva.
Preokret v kitajskem
javnem mnenju
Tokio, 8. jun. (Domei.) Posebni odposlanec nacionalne kitajske vlade v Nankingu, zunanji minister Khu-Mini, ki se mudi v japonski prestolnici, je včeraj v razgovoru z dopisnikom lista »Asahi« izjavil, da se kot eden najvažnejših rezultatov velike vzhodnoazijske vojne opaža zmerom globlja preosnova v mišljenju vseh vzhodnoazijskih ljudstev in da se ta preobrazba zmerom bolj občuti tudi v samem Čungkingu. Khu-Mini je naglasil, da se izprememba staJiš -, posebno opaža med tistimi plastmi Kitajcev, ki so bile prej docela odvisne od Zedinjenih držav in Velike Britanije. Tako pričenja tudi proameriška klika v Čungkingu izpreminjati svoje stališče. Japonska okupacija vseh širših ozemelj, ki so bila doslej pod čungkinško kontrolo, bo ta razvoj le še bolj pospešila. Kitajski minister je pripomnil, da je sicer še zmerom precej privržencev Cungkinga, ki niso doumeli pomena velike vzhodnoazijske vojne, toda zmerom večje je tudi število ljudi v deželah pod kontroho Cungkinga, ki vsaj skrivaj zagovarjajo sklenitev miru z Japonsko. Njihovo število se naglo veča.
Madžarski min. predsednik pri Hitlerju
Berlin, 8. jun. s. Agencija DNB je objavila naslednji komunike iz Hitlerjevega glavnega stana:
V soboto 6. junija je madžarski ministrski predsednik in zunanja minister Kailay prišel na obisk k Hitlerju v njegovem glavnem stanu. Groifa Kallaya so spremljali ar-mijski general Vitez Koèros, legacijski svetnik Szenit Mikios, legacijski svetnik Szagedy-Machak, madžarski poslaniški ataše Krištof Kaillay, madžarski poslanik v Berlinu Sztoja in nemški poslanik v Budimpešti v. Jagow. Hitler je sprejel madžarskega ministrskega predsednika v svojem glavnem stanu in je imel z njim več razgovorov o političnem položaju. Prisojen je bil tudi nemški zunanji minister Ribbentrop. Razgovori so potekli v duhu nemško-madžarskega prijateljstva in v duhu bratstva, ki veže narode trojnega pakta v skupni borbi proti boljševizmu
Ko so se politični razgovori zaključili, so Hitler, ministrski -predsednik Kailay in nemški zunanji minister Ribbentrop razpravljali o vojaškem položaju. Razgovoru o teh vprašanjih so prisostvovali maršal K eitel, general Jowel in nemški vojaški ataše v Budimpešti polkovnik Pappelheim z nemške ter armijski general Vitez Koeroes in madžarski vojaški ataše v Berlinu armijski general Homlök z madžarske strani.
Včeraj je bil madžarski ministrski predsednik in zunanji minister Kailay gost nemškega zunanjega ministra, s katerim je imel dolg razgovor o aktualnih političnih problemih. Razgovor je potekel v duhu prijateljstva obeh držav.
Madžarska in ameriška vojna napoved
Budimpešta. 8. jun. s. Zedinjene države so Madžarski napovedale vojno. Vojna napoved ni napravila nikakega vtisa na madžarsko javno mnenje. Tukajšnji politični krogi opozarjajo, da je Madžarska zaveznica sil osi in da je sunaitrala sovražnike Italije in Nemčije vedno tudi za svoje sovražnike. Zaradi tega washingtonska vojna napoved v ničemer ne spreminja stvarnega sitanja. Predsednik dolarske demokracije, beleži »Magyaroirszag«, naj ve, da je Madžarska zvesta svoji tisočletni civilizacijski tradiciji in da se bo še nadalje borila ob strami sni osi, dokler ne bodo boljševizem m njegovi plutožidovsiki zavezniki premagani.
Popoln neuspeh angleške blokade
Berlin, 7. jun. d. Cilj britanske blokade, da prisili Nemčijo in njene zaveznike h kapitulaciji zaradi pomanjkanja živeža, se je v polni meri ponesrečili. To dokazujejo pravkar javi jeni službeni statistični podatki o nemški kmetijski proizvodnji. V glavnem je iz teh podatkov razvidno, da je število v nemškem kmetijstvu zaposlenega delavstva v zadnjih dveh letih neprestano naraščalo, ne pa padalo, kakor so nasprotniki pričakovali po skušnjah iz prve svetovne vojne. Število v nemškem kmetijstvu zaposlenega delavstva je v zadnjih dveh letih naraslo
metroma 25 pistetožkeBž«	_
Guverner Italijanske banke v Budimpešti
Budimpešta, 8. junija s. Fjnančni minister Remany Schneller je imel v soboto popoldne daljši razgovor z guvernerjem italijanske banke Eksc. Azzolinijem. Razgovor je potekel v duhu prisrčnega prijateljstva in tesnega sodelovanja, ki sta značilni za odnošaje med Italijo in Madžarsko.
Obletnica protiangleSkega upora na Malti
Rim, 8. jun. s. Po vsej Italiji je bila z velikimi fašističnimi in ljudskimi manifestacijami praznovana 23. obletnica protian-gleškega upora na Malti. 2e tedaj se je oblastnoet Angležev v razmerju do italijanskega elementa na povsem italijanskem sredozemskem otoku izražala v dejanjih nizkotne maščevalnosti, ki niso mogli izzvati nič drugega kakor neposreden upor prebivalstva, kar se je tudi zgodilo. Nelojalno in izsiljevaino postopanje angleške vlade, ki je dajala obljube, a jih nikoli ni izpolnila, se- je na ta način popolnoma razgalilo nele pred italijanskim prebivalstvom otoka, marveč tudi pred vso svetovno civilizacijo. Položaj pa se sedaj ni le spremenil, marveč popolnoma izp re vrgel. Italija, oprta na svoje oborožene sile in na svojo sijajno politično in moralno zrelost, kakor ji jo je vtisnil režim, ponosno uveljavlja tudi svojo stoletno pravico do Malte ter odločno pritiska ob tla angleško za-hrbtnost in prizadeva sovražniku najtrše udarce, spričo katerih si nikoli več ne bo opomogla.
V okviru vojne, ki jo Italija vojuje junaško in vztrajno, zavzema Malta eno prvih mest Spomin in poveličevanje malt-skih mučenikov iz krvavih in nesrečnih dni od 7. do 9. junija 1. 1919 pomeni potemtakem obljubo tem nesmrtnikom, da bo njihovo željo, za katero so žrtvovali svoja življenja, fašistična in vojna Italija nedvomno izpolnila. To je bil globoki pomen včerajšnjega praznika, ki je še enkrat združil vse Italijane v zatrdilu, da se lahko maltsko prebivalstvo zanese na to, da se bo združilo z Italijo, da se lahko zanese na junaštvo, požrtvovalnost in plamtečo voljo borečega se italijanskega naroda, ki hoče doseči višjo pravico. V vseh pokrajinskih glavnih mestih so fašistični govorniki obeleževali pomen maltskega upora. Njihove navdušene besede so izzvale povsod viharne manifestacije za Duceja in za italijansko Malto.
Italijansko odlikovanje
maršala Mannerheima
Helsinki, 8. junija s. Maršal Mannerheim je včeraj sprejel italijanskega poslanika Cicconardija, vpjaškega atašeja polkovnika Roera di Cortanza in letalskega atašeja podpolkovnika Klingerja. Poslanik je maršalu izročil ob tej priliki Savojski vojašKi red častniške stopnje ter mu izrazil čestitke Nj. Vel. Kralja in Cesarja ter Duce.ia. Izrazil mu je velikò občudovanje oboro t -nih sil fašistične Italije za junaška dejanja finske vojske pod njegovim vodstvom. Maršal Mannerheim je v svojem govoru izrazil svoje spoštovanje do Nj. Vel. Kralja ;n Cesarja ter svojo zahvalo Duceju, ki ga je predlagal za tako visoko odlikovanje in hotel s tem ustvariti idealno zvezo med italijansko in finsko vojsko, ki se na isti fronti borita za nemške cilje. Nazadnje _e izrazil svoj ponos, ker je bil deležen visokega odlikovanja, s katerim so bili odlikovani le najbolj junaški borci italijanskih oboroženih siL
Poveljnik danskih prostovoljcev padel
Kodanj, 8. jun. s. Poveljnik zbora danskih prostovoljcev, polkovnik von Schalburg, je padel v borbah pri jezeru Ilmenu. Rodil se je pred 36. leti v Rusiji kot sin danske družine. Ob izbruhu revolucije je pobegnil na Dansko. Zbor danskih prostovoljcev je 2. t. m. v trdih borbah osvojil 37 utrjenih ruskih postojank ter zadal sovražniku težke izgube in zajel mnogo ujetnikov ter vojnega materijala.
Izpred vojaškega sodišča
Ljubljanski odsek vojaškega vojnega sodišča je razglasil naslednjo
obsodbo
v razpravi proti:
1.	Dragu Mrvarju, sinu Karla in Terezije Mehle, rojenemu v Žužemberku 24. aprila 1S23 in stanujočemu v Ljubljani,
2.	Mihaelu Zefranu, sinu Mihaela ln Frančiške Cundrove, rojenemu v Ljubljani 4. aprila 1920 in tu bivajočemu. ter
3.	Andreju Verbiču, sinu Josipa in Marije Tomšič, rojenemu na Vrhniki 25. maja 1925 in tam stanujočemu,
ki so vsi v zaporih in
obtoženi
A)	zločina v smislu 4. člena Ducejeve odredbe z dne 3. X. 1941, ker so sodelovali v združbi, ki je imela namen z nasiljem iz-prevrniti politični, gospodarski in socialni red, kakor je ustanovljen v državi,
B)	zločina v smislu 16. člena omenjene odredbe ker so sodelovali v oboroženih krdelih: prvi nedoločeno dobo od 1. oktobra
1941	dalje v nekem taborišču na hribu Kureščku in pozneje v taborišču v Zali, drugi v času od 18. do 27. januarja 1942 v taborišču blizu Karljeka, tretji pa od 1. januarja do nedoločenega dne v februarju
1942	v taborišču krdela »Borovniška četa«, v bližini Kožljeka;
C)	zločina v smishf 2. člena Ducejeve odredbe z dne 24. oktobra 1941, ker so v času, ko so se mudili pri krdelih, protizakonito hranili, prvi 120 nabojev, drugi puško s 125 naboji in tretji puško;
tretji obtoženec še posebej:
a)	zločina v smislu 7. člena Ducejeve odredbe z dne 3. X. 1941, ker je 1. februarja 1942 na Verdu napadel italijanske vojake in jim stregel po življenju ter se tedaj udeležil napada na vojaške posadke v bližini železniške postaje,
b)	zločina v smislu 8. člena omenjene odredbe, ker je v okoliščinah, v času in na kraju, kakor so zgoraj omenjeni, sodeloval pri napadu na železniško postajo na Verdu, da bi iz političnih razlogov poškodoval prometno progo.
Iz teh razlogov
proglaša za krive Mrvarja Draga, Zefrana Mihaela in Verbiča Andreja zločinov, ki se jim pripisujejo v točkah A), B) in C) obtožnice in obsoja vsakega izmed njih v dosmrtno ječo z vsemi zakonskimi posledicami, na plačilo sodnih stroškov in v preventivno varstvo.
Oprošča Verbiča Andreja obtožbo pod A) in C) ker ni zagrešil dejanja
Odreja, da se ta sodba objavi enkrat in v izvlečku v listih »Piccolo« v Trstu in v »Jutru« v Ljubljani na stroške obsojencev.
wrnsm» a. mm am
Ljubljanski odsek vojaškega vojnega sodišča je na javni razpravi objavil naslednjo
sodbo
v zadevi proti
1,	Marjanu Ambrožu, sinu Marije Ambroževe, rojenemu v Postumi j i 24. oktobra 1923. bivajočemu v Ljubljani, mehaniku, in
2.	Antonu Trentu, sinu Antonije Trento-ve, rojenemu v Triestu dne 8. VIII. 1916, bivajočemu v Ljubljani, dijaku, ki sta oba v zaporu in
obtožena
a)	zločina v smislu 16. člena Ducejeve odredbe z dne 3. oktobra 1941, da sta sodelovala v oboroženem krdelu, prvi od IS. januarja do 12. februarja 1942. tako, da se je podal najprej v gozd na Večni poti, nato v Samatori co in nazadnje v hribe blizu Kozljeka, drugi tako, da je bil od nedoločenega dne v mesecu septembru do 16. oktobra 1941 v šolskem taborišču na Zali,
b)	zločina v smislu 2. člena Ducejeve odredbe z dne 24. oktobra 1941, da sta v istih okoliščinah, v istem času in na istem kraju; kakor so zgoraj omenjeni, imela prvi eno puško in eno ročno granato, drugi eno strojno puško,
prvi nadalje,
a)	zločina v smislu 7. člena Ducejeve odredbe z dne 3. oktobra 1941, da je 1. februarja 1942 stregel po življenju italijanskim vojakom s tem, da se je udeležil napada na vojaške posadke v bližini železniške postaje,
b)	zločina v smislu 8. člena iste odredbe, da je v istem času in na istem kraju, kakor sta omenjena pod prejšnjo črko, napadel s svojim krdelom železniško postajo na Verdu z namenom, da bi iz političnih in terorističnih razlogov poškodoval prometne zveze in druge javne naprave,
drugi pa nadalje
razen zločina v smislu 7. člena Ducejeve odredbe z dne 3. X. 1941, da je v Velikih Laščah 10. X. 1941 stregel po življenju italijanskim vojakom s tem, da se je s svojim krdelom udeležil napadov na vojaško posadko, ki ga je izvedel z namenom, da bi se polastil protitankovskega topa.
Iz teh razlogov
smatra v smislu člena 483. kazenskega zakonika obtoženca za kriva dejanj, ki se Jim pripisujejo in ju obsoja na smrtno kazen z ustrelitvijo ter z vsemi zakonskimi posledicami.
Odreja, da se sodba objavi v izvlečku po enkrat v listih »Piccolo« v Triestu in »Jutru« v Ljubljani.
Zunanja trgovina Italije
Kakor smo že poročali, je bil nedavno z Bolgarijo sklenjen dodatni sporazum, ki predvideva nadaljnje povečanje obsega blagovne izmenjave od sedanjih 800 na 1000 milijonov lir letno. S tem sporazumom so več ali manj zaključena najvažnejša trgovinska pogajanja za tekoče leto.
Te dni je bilo vrhu tega v Rimu zaključeno zasedanje italijansko-španskega odbora za zunanjo trgovino, pri čemer je bil sklenjen sporazum o blagovni izmenjavi za leto 1942-43, ki sta ga podpisala predsednik španske delegacije minister Groizart in predsednik italijanske delegacije senator Giannini.
V trgovinskem prometu z inozemstvom bo tudi v bodoče daleč na prvem mestu Nemčija. Trgovinski odnošajl z Nemčijo so se letos nadalje poglobili in se bodo še razširili, ker je pričakovati, da bo obstojala dodatna možnost uvoza blaga tudi iz zasedenih vzhodnih pokrajin, zlasti lz baltiških držav, s katerimi je imela Italija do Izbruha vojne naraščajočo blagovno izmenjavo. Pa tudi v prometu v Belo Rusijo ln Ukrajino obstoja možnost blagovne Izmenjave. Enako je pričakovati, da se bo letos razširila trgovina z Rumunijo, Madžarsko, Slovaško ln Finsko, pri čemer bo Rumunija povečala dobave mi-, neralnih olja, Madžarska pa bo dobavljala kmetijske pridelke iz Bačke. V Novem Sadu se gradi velika Izvozna klavnica, ki bo predvsem namenjena izvozu mesa v Italijo. Tudi s Hrvatsko se bo dala še bolj razširiti blagovna Izmenjava, v prometu s
Vprašanje obnove lastninske pravice v zasedenem delu Sovjetske Rusije
Z uvedbo nemške uprave v zasedenem delu Sovjetske Rusije je stopilo v ospredje vprašanje, kakšno stališče bodo zavzela nemška oblastva k vprašanju podržavlje-nja zasebne lastnine od strani sovjetskih oblastev. To vprašanje Je zlasti aktualno na področju bivših baltskih držav, ki jih je Sovjetska Rusija zasedla šele 1. 1940, nakar je izvedla razlastitev. Isto velja tudi za področje bivše Poljske, ki ga je po končani nemško-poljskl vojni zasedla Sovjetska Rusija. V ostalih področjih pa je bila razlastitev izvršena že pred več nego dvema desetletjema ln je od tedaj prišlo do dalekosežnlh strukturnih sprememb celotnega gospodarstva. S tem vprašanjem se obširno bavi ministrski dirigent dr. Brautigam v listu »Ostwdrtschaft«:, kjer pisec poudarja v glavnem naslednje:
Po mednarodnih načelih ima okupacijska sila pravico razpolagati z Imovino sovražne države. Razlastitev brez odškodnine, kakor jo je izvedla Sovjetska Rusija, pa je v nasprotju z nemškim pojmovanjem lastnine. Zato je nastalo vprašanje, ali more Nemčija kot pravna naslednica prevzeti nacionalizirane in razlaščene premoženjske vrednote v zasedenih področjih v skladu s svojimi pravnimi nazori. Na to vprašanje odgovarja pisec takole: V starih pokrajinah Sovjetske Rusije razveljavljenje razlastitev od strani sovjetske vlade ne more priti v poštev iz političnih, gospodarskih in upravno-tehničnlh razlogov. Četudi Nemčija ne priznava prvotnih sovjetskih zakonov o razlastitvi, mora vendar po 24 letih tega stanja upoštevati dana dejstva. Praktično bi vzpostavitev prejšnjih lastninskih pravic zahtevala Izredno obsežen upravni aparat, ki bi lahko jvoje delo izvršil šele v desetletjih.
Tudi stari Inozemski upniki bi prišli s svojimi terjatvami. Ruske caristične državne obveznice so še danes v prometu, zlasti v Franciji. Razen Nemčije se nobena država še ni odrekla svojim terjatvam iz predbolj-ševiške dobe. K temu pa je pripomniti, da se nemška vlada tudi pri dalekosežni zasedbi sovjetskega področja ne bo smatrala za pravno naslednico Sovjetske Rusije in se zaradi tega zahteve splošnega značaja proti Sovjetski Rusiji od strani imetnikov državnih papirjev lz caristične dobe ne morejo staviti na Nemčijo. Kolikor so sovjetska oblastva razlastila in nacionalizirala prejšnjo imovino Nemcev, tudi ne bo mogoče kar obnovili prejšnje lastninske pravice, ker je medtem tudi na objektih samih prišlo do znatnih sprememb in pride le v poštev, da se prizna bivšim lastnikom prednostna pravica za nakup do-tičnega objekta ali pravica za odkup enakovrednega objekta po ugodnih pogojih.
Drugačno Je to vprašanje, kolikor se tiče bivših baltskih držav, kjer se Je razlastitev izvršila šele v letu 1940 in pozneje. Nemčija Je šla v vojno s Sovjetsko Rusijo pod parolo, da se mora vreči boljševizem. Zato Nemčija ne more priznati razlastitve zasebne imovine brez odškodnine, ki Je bila izvršena šele nedavno v bivših baltskih državah, ln mora upoštevati stanje, kakršno je bilo v Juniju 1940. V interesu urejene uprave pa Je seveda mogoče Izvesti reprivatizlranje lastnine le postopno. Tudi v interesu vojnega gospodarstva je potrebno, da so zlasti večji premoženjski objekti še začasno pod nemško upravo, dokler se v konkretnem primeru vprašanje vrnitve do kraja ne razčisti. Enaki pogoji kakor v baltskih državah obstojajo tudi v področju bivše oPljske, ki pripada generalnemu komisarijatu Bele Rusije in državnemu komisarijatu Ukrajine. Postopanje bo tu nekoliko različno, kolikor je poljska prej na tem področju namenoma naseljevala Poljake.
Gospodarske vesti
- Nova letina v Italiji. V zadnjih tednih so posvetili na merodajnih mestih v Rimu vso skrb vprašanju, kako zaaiguratl delovne moči, da se spravi letina, predvsem žitna letina, ki se Je na Jugu že pričela. V tej zvezi so na merodajnlh mestih ukrenili vse, kar je potrebno. Predvsem Je sklenjen med Konfederacijo kmetov in kmetijskih delavcev sporazum glede pravične razdelitve razpoložljivih kmetijskih delavcev. Vojaška oblastva bodo kakor lani dajala od časa do časa kmetom ln kmečkim delavcem 10-dnevne dopuste, vpokli-
Srbijo pa so zaenkrat možnosti izmenjave omejene. Isto velja za Grčijo.
Po informacijah lista »Corriere della Sera« je pričakovati, da se bo trgovinski promet s Švico letos nekoliko zmanjšal, ker se je zmanjšala sposobnost Švice dobavljati blago, ki zanima Italijo (stroje, ure in sir). Ce se bodo zmanjšale švicarske dobave, bo seveda tudi Italija ustrezno omejila svoj izvoz, zlasti Izvoz svile, ki je eden najvažnejših italijanskih Izvoznih predmetov v prometu s Švico. Isto velja za trgovinske odnošaje s Francijo zaradi razmeroma slabe izvozne kapacitete nezasedenega dela Francije. Trgovinski promet s Španijo In Portugalsko se je lani ponovno razširil, v zadnjem času pa so nastopile ovire, ker skuša Anglija rr otiti redni promet. Ugodni Izgledi obstojajo glede prometa s Turčijo, zlasti v trenutku, ko bo obnovljena edina železniška zveza med Bolgarijo in Turčijo.
Italijanska vlada je storila vse potrebne ukrepe, da se rezervira čim več blaga za izmenjavo z inozemstvom. Tu pridejo v poštev predvsem proizvodi italijanskega vrtnarstva in tudi v drugi vrsti tekstilni izdelki. Tekstilna industrija je ena najvažnejših izvoznih industrij Italije, zato je upravičeno prizadevanje, da se zaposlitev v tej Industrijski stroki' v vsakem pogledu zajamčl. Lani v jeseni je bila uvedena po vsej Italiji oblačilna karta, v znatni meri tudi iz ozi-rov na potrebe izvoza, tako da Ima Italija na razpolago tudi tekstilno blago za izvoz v zamenjavo za druge važne uvozne proizvode.
cani strojniki za velike mlatilne stroje pa bodo imeli daljše dopuste. Kjer bo potrebno, bodo vojaki iz okoliških garnizij pomagali pri spravljanju letine. Tudi delavci industrijskih podjetij bodo lahko brez škode za «voje pravice iz socialnega zavarovanja v času od 1. junija do 30. septembra dobili 20-dnevni dopust. Končno pridejo v poštev tudi novi predpisi za civilno delovno službo, ki obsega vse prebivalstvo od 16. do 70 leta. Z nedavno izdanim e~otnim zakonom za delovno službo je država ustvarila možnost, da po potrebi uporabi razpoložljive delovne moči za spravljanje le-line v zaključenih formacijah. Tako je vse pripravljeno, da bo letina brez zakasnitve spravljena. To je letos tem bolj potrebno, ker je bilo vreme ves čas ugodno in kažejo vsi poljski pridelki lep razvoj.
= Omejitev dohodkov od tantjem v Hrvatski. Iz Zagreba poročajo, da je pravkar izšla zakonska odredba, po kateri nihče ne sme imeti več nego 5 upravnosvet-niških mest ali mest v nadzorstvenih svetih delniških družb. Posamezna delniška družba ne sme upravnim svetnikom plačati več nego 40.000 kun tantjem na leto, članom nadzorstvenih svetov pa ne več kakor 25.000 kun. Izjeme lahko dovoli zgolj ministrstvo za obrt, industrijo ln trgovino.
= Obvezna oddaja hrastovega ali smrekovega lubja ter zbiranje šišk na Madžarskem. Da se zasigura potreba tanina in strojil za usnjarsko industrijo, je madžarska vlada izdala naredbo o obvezni oddaji smrekovega in hrastovega lubja, ki se mora odvzeti deblom, kadar Sß drevesa posekajo. Obvezno je tudi zbiranje šišk na vseh večjih posestvih.
— Japonska kontrolira 50*/t svetovne proizvodnje čaja. Leta 1939 je znašala japonska proizvodnja čaja 58.500 ton, od tega je šlo za izvoz 23.500 ton. Odkar pa ae je po zasedbi Nizozemske Indije razširilo japonsko vplivno področje, kontrolira Japonska tudi vso proizvodnjo Nizozemske Indije, ki je znašala leta 1939 81.000 ton (od tega se je izvozilo 79.900 ton), poleg znatnega dela proizvodnje Kitajske, Siama in Indokine. Japonska sedaj kontrolira 50% svetovne proizvodnje čaja in približno dve petini normalnega svetovnega izvoza. Ogroženo pa je tudi drugo največje svetovno področje proizvodnje čaja v Indiji. Samo na Cejlonu je znašala leta 1939 proizvodnja 103.500 ton. Izvoz čaja lz Indije skozi Bengalski zaliv iz Ceylona je zaradi nevarnosti plovbe zelo ogrožen.
Naše gledališče
DRAMA
Torek, 9. junija ob 17.30: Poročno darilo. Red B.
Sreda, 10. junija ob 17.30: Vdova Rošlln-
ka. Izven. Zelo znižane cene od 10 Ur navzdoL
Četrtek, 11. junija ob 17.30: Konto X.
Red Četrtek. Petek, 12. junija: Zaprto.
»Poročno darilo« je naslov italijanske veseloigre v treh dejanjih, ki je je napisal G. Forzano. Igra je prijetna zgodbica med mlado farmacevtko v podeželski apoteki in tujcem, ki po naključju zaide tja. Prikupno je podan značaj samostojnega dekleta, ki je sàmo v življenju in si skuša na pošten način služiti kruh. Srečanje z neznanim avtomobilistom vede do usodnega koraka. Igro je zrežiral prof. šest; insce-nator: inž. E. Franz.
OPERA; Tore.\ 9. junija: Zaprto. Sreda, 10. Junija ob 17.: Prijatelj Fric.
Red Sreda, Četrtek, 11. junija ob 17.: Boccaccio. Cpereta. Red A.
Pietro Mascagni: »Prijatelj Fric«. Lirična opera v treh dejanjih. Peli bodo: Su-zo-Vidalijeva, Frica-Francl, cigana-Golobo-va, doktorja-Popov, Hanza-Dolničar, Friderika- Kristančič, Katarino-Poličeva. Dirigent; D. Zebre; režiser: R. Primožič; zborovodja : R. Simoniti.
Opozarjamo na dijaške predstave Puccini jeve opere »La Boheme«, ki jo bodo peli v petek ob 15. uri po zelo znižanih cenah od 12 lir navzdol. Zasedba bo ista kot pri zadnji predstavi: v tenorski partiji Rudolfa bo nastopil Janez Lipušček, v partiji Collina pa Friderik Lupša. Oba mlada pevca sta se pri njunem nastopu zelo ugodno uveljavila. Nadalje bodo peli: Mimi-Vidali-jeva, Marcela-Janko, Musetto-Polajnarje-va, Schaunarda-Dolničar, Beonita-Zupan, Alcindorja-Anžlovar. Farpignola-Kristanč-.č. Dirigent: D. Zebre; režiser: C. Debevec; zborovodja R* Simoniti.
Splošna asanacija Italije
»Plag zaorje brazdo, mei pa jo brani. Lemež in rezilo sta obadva is kaljenega jekla, kakor vera vaših src.« — Te Mussolinijeve besede so geslo naslednjega zanimivega poglavja iz Nicoterove slovenske knjige o zgodovini fašizma.
Besedi »splošna asanacija«, ki sta šli v svet hkrati s fašistično slavo, pomenita največje delo za javno korist izmed vseh, kar jih je izvršil režim. Ko je Vodja oktobra 1928 nagradil poljedelce, ki so zmagali v žitni bitki, je izrekel trditev, da pomeni splošna asanacija ozemlja vse države pobudo, čije izvedba bo sama zadostovala, da ostane revolucija Črnih srajc slavna skozi stoletja.
Lahko bi razložili samo z nekaj besedami, da si je režim s to asanaci j o postavil namen, spremeniti okrog 5 milijonov hektarjev nezdravega ozemlja domače grude v obdelano zemljo; toda kljub impozant-ni številki, ki je enaka celotni obdelani površini nekaj pokrajin, to še ni dovolj, da bi mogli razumeti velikopoteznost Mussolinijeve zamisli in ogromne količine sredstev, ki so bila uporabljena pri izvedbi programa, ki bi se v drugih dobah zdel neizvedljiv za človeške moči.
Mussolinijev zakon iz leta 1928. ni imeil pred očrnj samo izsušitve in uposobljenja zemljišč za obdelovanje, na kar so poprej vedno mislili, ko so govorili o melioracijah. To pot si je zadal fašizem mnogo radikalnejšo nalogo in je imel v načrtu predvsem etično vprašanje povratka k zemlji, propagando ljubezni do zemlje ter je v zamisel melioracije vnesel še širšo politično in socialno misel, ki sega v najgloblja čustva italijanskega naroda, to je misel o zdravem značaju poljedelskih narodov nasproti propadanju narodov, ld zapuščajo zemlja
Toda tudi pritisk naseljenosti in ostra-crzem velikih demokratičnih plutokracij, ki so gospodarile po svetu in so ovirale priseljevanje iz proletarskih dežel na ogromne prekooceanske neobdelane planjave, sta prav tako ustvarjala potrebo, da se zgodijo pogoji za poljedelsko življenje nekaj stotisočev Italijanov na novih velikih površinah domače grude. Naj bo že kakorkoli, L 1928. se je fašistični režim odločil izdelati popis neobdelanih in malaričnih zemljišč v vseh pokrajinah Italije in sprejeti ta zemljišča v program del, ki so zahtevala ne več samo navadne hidravlične ureditve močvirnih tal, temveč tudi direktno pomoč države v pogledu zgraditve kmečkih hiš in cest in v pogledu prvega poseva, da bi bilo lahko mogoče preseliti v a sanirana področja družine ko-lonov, tako da bi že prej imeli vse urejeno za bivanje, in jim olajšati z najpleme-nitejšim ukrepom čisto fašističnega obeležja pridobitev zemljišča, ki bi zadoščalo njihovim življenjskim potrebam.
Če pustimo ob strani čisto gospodarsko kccrist splošne asanacije, se moramo ozreti tudi na njen higijenski namen, ker je znano, da za zatiranje ognjišč malarije ne zadostuje samo izsušitev, temveč je potrebno tudi obdelovanje izboljšanih zemljišč, ali z drugimi besedami, potrebna je popolna osvojitev teh zemljišč.
Po zakonu o melioracijah izvaja država vsa dela, katera zadevajo skupno korist, ln določa pri tem kulture, ki naj se gojijo na dotičnih zemljiščih. Za svoje delo pri Izboljšanju prejemajo zemliiški lastniki finančno pomoč države in olajšave pri plačilu obresti za posojila.
Ta politika, ki ji je posvetil Vodja dolgo vrsto let velik del svojega dela in ljubezni, je dala uspehe, ki jih je svet sprejei z občudovanjem. Po svoji velikopoteznosti so ti rezultati posebno jasni na Pontin-skem polju blizu Rima. Kjer se cesarjem in papežem kljub ponovnim poskusom ni posrečilo odpraviti malarična močvirja, je danes na ozemlju okrog 100.000 ha zrasla cela nova pokrajina z glavnim mestom Littoria in z drugimi ljubkimi naselji kakor Sabaudia, Aprilia, Momezia, kjer je posejanih na stotine kmečkih hiš, v katerih že deset let blaženo živi in izvršuje poljsko delo toliko kmečkih dru&n, ki bi bile sicer obsojene na najbednejše življenje v revnejših pokrajinah.
Teh kmečkih hiš je približno tri tisoč: približno pet sto kilometrov novih cest se vije po novi pokrajini. Za namakanje teh zemljišč je v načrtu namakalen sistem za štiri tisoč hektarjev zemljišča. Asanacija Pontinskega polja predstavlja razen socialne, politične in tehnične zmage tudi gospodarsko zmago, ker je čista cena za posestva samo nekoliko višja od 10.000 lir za hektar, kar je z ozirom na donos popolnoma pravična cena. Pri donosu so za-
MBBBBBBBS^=BÌ;j....L_i.mi .i, irrrgisg
KULTURNI PREGLED
beležili maksimum 83 stotov pese na hektar. Vzporedno napredujejo druge kulture in živinoreja. Letni donos odrešenega pp-lja se računa na sto milijonov lir.
Medtem ko je prvotni načrt predvideval spolovinarstvo in dvajsetletno dobo, da bi naseljenec lahko postal resnični gospodar svojega zemljišča, je novi načrt omogočil dokončno izročitev posestev s 1. okt«* brom 1941-XIX z ugodnim sistemom odplačil.
Prebivalstvo 60.000 ljudi je bilo vrnjeno zemlji v ozračju miru in blagostanja, ki ga vdihavamo v pokrajini Littoria
Prav tako čudovit procvit človeškega življenja opažamo v mnogih drugih italijanskih pokrajinah na drugih širokih področjih, ki jih je spremenila v kulturna zemljišča sama država, od Sicilije do Puglie, od Kalabrije do Toskane, od Romarje
<v> Benečije od Sardinije ào Lombardi j«.
Spodnji del Voltuma, Puljsk« visoka ravan, »ciljska veleposestva so časovno zadnje asanacije, ki jim je fašistična vlada posvetila svoje napore, da dvigne na. višjo gospodarsko stopnjo prebivalstvo teh* revnih krajev. V Siciliji je bilo pol milijona hektarjev odtrganih od veleposestev in razdeljenih na 20.000 posestev, kamor se bo naselilo ravno toliko družin sicilj-skih kmetovalcev, ki so bili doslej brez vseh najosnovnejših gmotnih sredstev. To je najobsežnejše kolonizacijsko podjetje, ki so ga kdaj podvzeli na svetu.
Da je do tega prišlo. 'e bilo predvsem potrebno, da smo imeli velikega državnika, predsednika vlade, ki je poznal prave potrebe italijanskega naroda in se jih znal lotiti v okviru splošnega reševanja vseh narodnih problemov. Hkrati s tem totalitarnim pogledom ter s pogumnim in vztrajnim značajem ima Mussolini predvsem pravo prirojeno ljubezen do življenja na
deželi. Ta ljubezen Je prepričala državnika da je treba posvetiti cele milijarde denarja poljedelstvu, če hočemo odpraviti pojave gospodarske krize in padanje naseljenosti, ki prizadevajo narodom toliko skrbi in strahu.
Njegova vera je bila v tem pogledu vedno popolna, kakor tudi v vsakem drugem oziru glede italijanske bodočnosti. Ta vera dela Vodjo za največjega Italijana.
»Splošna asanacija zemlje bo dala zemlje in kruha milijonom Italijanov, ki bodo prišli za nami«, — tudi to so Njegove besede.
Se en svetel stavek označuje to dobo velike delavnosti: »Osvaja se zemlja, ustanavljajo se mesta«. Te besede nam kažejo pravi obraz fašizma, obraz miru, ki je bil dosežen s težkim delom, z dolgim pripravljanjem in z zmago nad nasprotnimi elementi v vsakem pogledu in na vsakem polju.
Pokrajina v pestrem razkošju
Orjašld kačnik — amorphophallus titanum — je pravcati mamut med cvetočimi rastlinami v našem botaničnem vrta
Ljubljana, 8. junija
Bujno se je razbohotilo življenje, košate so hoste ln mehko valovi v rahli sapici visoka trava, okrašena z neštetimi cvetlicami, med katerimi prevladuje rumeni-lo nagosto posejanih zlatic in istobarvnih zvezdnatih kozjih bradic, kar daje barski ravni v dobi pred košnjo značilen barvni odtenek. Na zelenorumenem morju se vrste otočki, ki jih tvorijo skupine rvoče-rjavih kiselic, kobulastocvetnih, belih bi-bernelic in marjeticam podobnih, samo bolj visokih ivanščic. Naši stari so v mraku pred tajinstveno kresno nočjo spuščali s strmin navzdol gorače kol o bai-j e v znamenje, da bo žlahtno sončece, v katerem so spoštovali daražljivega boga, odslej polagoma skrajšalo svoja vsakdanja pota na sinjem nebu in da je konec najpre-lestnejše dobe leta.
Vesna, ki je naravi vcepila življenje, se umika. Lada, boginja rodovitnosti, stopa na njeno mesto, žito začenja rume-niti, klasje se pod težo zrna pripoglba, med žitnimi stebli se pa svetijo vellko-glave rdečelase purpoiice, čipkaste pia-vice, zvončice, ivanščic«, kokolj ln drugo bilje, žitna polja so podobna postrobarvni tkanini, ki jo zmore le priroda. Kmet gre v zoreči dobi kaj često na polja, skrbno opazujoč nebo, saj mu nevihta lahko na-mah uniči, kar je po trudapolnem delu v sragah svojega obličja posejal.
Življenje in borba po vodah
Kakor na kopnem Barju, prevladuje tudi v vodah rumenilo. V lokvah ali na blatih, v globljih jarkih je že zgodaj razvil rumeni lokvanj ali blatnik svoje ploščate liste in jih razgrnil na gladini v zadovoljstvo veselo regljajočih zelencha-ljastih pevcev, ki preže tam na frfotajoče zračne potepuhe. Ko začno njegovi listi vdihavati sveži zrak, se zaveda korenika,
Oglasi v »Jutra«
imsm veduta !
da je treba pognati cvetno steblo h gladini, ker je vodostanje že ustaljeno. Na-lik bobnarski paläci je na koncu cvetnega stebla kroglica in ko dospe na gladino, se v božajoč ih sončnih žarkih polagoma, sramežljivo odpira. In ko jo prevzame sla po življenju, odpre na üroko svoj rumeni, po svetlobi hrepeneči cvet. Tudi ob obalah stremi med mečastimi listi vitko steblo k višku in kmalu se razvijejo pravcati svetlarumeni umotvori, krasen cvet povodne perunike, ki so jo stari Slovenci ie v svoji zakarpatski, % blati posejani domovini posvetili grom ovni ku Perunu, ki se začenja oglašati baš r tej dobi.
V vodah samih mrgoli življenje. NeStete ribice so pravkar predrle mreno Iker in splavale pod gladino; tudi majhne ličinke pupkov in žab se gnetejo ob rastlinah, na dnu je pa pravcato vrelo življenja. Vse to se peha, se giblje, plava in umira, se bori ln upira, kakor pač veleva nagon. Borba za obstanek v vodah je kruta, močnejši se ne ozira niti na lastni rod tn vsak je vsakomur na poti. Zlasti so ličinke vodnih hrošč ev silne požeruhinje: kar le srečajo, popadejo z močnimi kleščami. Vkljub temu se pa ,število živalic ne zmanjšuje. Mati Priroda skrbi za to, da se najbolj zatirani rodovi in vrste tue* najobilnejše plode.
Obisk v botaničnem vrta
Komur so izprehodi v tej lepi, vendar topli dobi prenaporni, tega bodo obiski botaničnega vrta na začetku Ižanske ceste gotovo zadovoljili. Tisočere rastline so se združile tu na malem prostoru v lep, prijeten in vestno oskrbovan park. Ustanovili so ga 1809 Francozi pod generalom Marmontom. Zanimivo je, da so oskrbovali vrt v 134 let dolgi dobi samo tri dolgoživi ljudje. Tretji je sedanji oskrbnik
gospod J u v a n, ki z redko vestnostjo, vedno veder in čil, opravlja svojo gotovo ne lahko službo. Mnogo rastlin z visokih planin in krotkih ravnin naše domovine je zasadil v ta mali, prelestni rajčič. V tem vsakomur pristopnem vrtu stoje ée tri drevesa, ki so gledala dogodke davnih dni: vzklila so namreč pred približno 300 leti. Sanjavo mrmrajcC v vršičih, nam pripovedujejo stari brest, Usa in lipa zgodbe o mirnih in nemirnih časih naše prelepe domovine. Pestrost in lepota vrta, kjer je zastopano tudi vodožitje, nam pa osveži srce in krepi duha.
En sam list mamutne cvetlice Je kakor drevo velik ln obsežen
Začetek dela nove ljubljanske mestne uprave
Ljubljana, 8. junija župan mesta Ljubljane general Leon Rupnik in podžupan comm. dr. Salvatore Tranchida sta v soboto sprejela načelnike mestnih uradov, zavodov in podjetij ter jih je župan pozdravil z jedrnatim nagovorom, predvsem je pa poudarjal, da je najvažnejša naloga mestnega uslužbenstva v sedanjih časjh lajšanje težkih razmer vsemu prebivalstvu. S tovariškim sodelovanjem bo mogoče ohraniti dobri glas Ljubljane kot središča slovenskega življenja, napredka ln kuUture ter z dobrim zgledom najbolj koristiti vsemu našemu narodu. Prizadevanja mestnega uslužbenstva morajo prav posebno objeti najsiromašnejše občane, s prav vsemi, brez izjeme naj bodo pa mestni uradniki in uslužbenci ljuoeznivi ali pa vsaj vljudni, kajti v teh časih tudi prijazna beseda dobre dé.
župan je predstavnike mestnega uslužbenstva posebno opozarjal ée na odgovornost pri sodelovanju v korist občine m vsega prebivalstva. Nato je izpregovoril podžupan co mm. dr. Tranchida ter izrekel uslužbenstvu svoj tovaiiški pozlrav in izrazil prepričanje, da bodo občinski uradniki z diseplino in čutom za odgovornost 'ojal-no sodelovali z novo upravo, ki Ima trden namen delovati v korist prebivalstva z vso odločnostjo, toda hkrati z mirno objektivnostjo in pravičnostjo.
Z ljubeznijo do dela, pravega reda In discipline — je pristavil podžupan — bo Ljubljana, ki po Ducejevi volji varuje svoj-
ske značilnosti kulture, tradicij in Seg, postala vzorno upravno srelišče te pokrajine, ki je že vključena v veliki državni organizem faš;stične Italije.
Po teh prisrčnih tovariških besedah so se predstavniki mestnih uradov, podjetij in zavodov pridružili podžupanovemu pozdravu Veličanstvu Kralju in Cesarju ter Duceju.
V imenu načelnikov ln uslužbenstva mestne občine ljubljanske je v toplih besedah pozdravil župana in podžupana direktor mestnih uradov Fran Jančlgaj.
Ko je direktor mestnih uradov Jančlgaj po teh govorih predstavil vse načelnike županu in podžupanu, ki sta imela za vsakega prijazno besedo ter pekazala veliko zanimanje za vse njih naloge, sta župan in podžupan pridržala načelpike glavnih uradov na kratki konferenci o najnujnejših vprašanjih mestne uprave.
Pogreb dijaka Turka
Ljubljana. 8. junija V Šmihelu je bil pogreb dijaka Mihaela Turka, učenca gimnazije v Novem mestu, ki so ga barbarsko umorili komunisti, ker ni hotel slediti njihovim roparskim pod jet -fem. Pogreba se fe udeležila številna množica prebivalstva. Türk je bil zelo priljubljen v svojem okraju, ker se je vneto udej-stvoval v katoliških organizacijah in je bil znan po svoji naklonjenosti do Italije.
Pastirska Idila
Že četrtič je izšla povest Janeza Jalena »Ovčar Marko«, tokrat v ilustrirani izdaji (Slovenčeva knjižnica št. 13, z ilustracijami Èvgena S a j o v c a, z uvodom dr. T. D e -beljaka). Leta 1928 v »Mladiki« objavljena povesit je dosedanje najboljše delo Janeza Jalena: po obdelavi snovi, po prevladujočem poetičnem tonu in po tisti posebni stmosferi domačnosti in planinske lepote, ki Sie odraža na njenih' najlepših straneh-S »Tropom brez zvonca«, ki opisuje lovsko življenje v polpreteklem času. tvori ta povest dvodelno literarno fresko iz planinskega življenja.
Z obema povesti ma je pokazali pisatelj približno isto usmerjenost in isto metodo svojega pripovedovanja. Tu kakor tam se je lotil snovi z dvema prijemoma ki sta zanj enako značilna: prvi je njegovo doživljanje narave, planinske narave, ki jo gleda z občudujočimi očmi pesnika, drugi pa njegovo idilično gledanje na preprosto človeško življenje, združeno s toplim domačnostnim duhom, s/ čaščenjem domačega kraja, ognjišča, rodbine. V tem so Jalenove sončne in tudi — senčne strani. Zakaj v svojih opisih stvarnega življenja in krajevno določenega sveta vidä pisatelj predvsem to. kar hoče sam videti: ko piše o ljudeh in njihovih življenjskih odnosih, ne opazuje ne raziskuje, n« razčlenja. kvečjemu izbira med skušnjami glede na njih moralni učinek. Ni realist v literarnem pomenu besede, marveč pesnik, ki projicira iz sebe idealizirano podobo,sveta, kakor je zaživela v njegovih sanjah in željah. Ta način je v idilični prozi skoraj
normalen, zakaj idile so vedno nastajale iz posebne razpoloženosti pisateljev, iz sanj in hrepenenja bolj kakor iz študija in opazovanja stvarnih razmer, t. j. iz obiektivnega odnosa do sveta. Kajti življenje .ie v bistvu protiidilično, ravnodušno mrzlo in neizprosno v svoji stvarno®ti. Samo pesnik ga osvetljuje z magično lučjo svoje fantazije in išče v njem tega. kar mu živi v duši Jalenova proza je v tem pogledu očiten purimer idealistično zasnovane, z rožnatim steklom idile osvetljene in moralno umerjene povesti.
»Ovčar Marko« se dogaja sredi osemnajstega stoletja, vendar pa v njegovem socialnem svetu ne čutimo teže fevdalnega časa s podložni št vom in popolnim usmerjanjem tedanjega življenja. Zdi se, kakor da se je fevdalna moč ustavila pred našimi planinami. Jalenovi ljudje žive po svoje, ne meneč se za ostalli svet. ki ga nekoliko poznajo samo vozniki ali pa kakšen Jok. ki je romal v Komposteljo. So to pravi otroci narave, zraščeni tesno z domačim krajem, ki jih je trdno zaikoreninil v svoja osrečujoča tla ... Slabosti in napake teh ljudi so prav za prav neznatne, skoraj že normalne v vsakem človeškem življenju in v glavnem neodvisne od časa. Če bi ne bilo pa ri zar j ev na cestah in še nekaterih epizodnih znakov (v povesti nastopa čebelar Anton JanSa. Marko bere iz starega Paglavčevega moilitveniika), bi či-tatelj komaj vedel, da se dogaja ta povest iz ljudskega življenja v času, ko ie nas člo vek Hačaqiti tudi gospodi- Pastirske idile so po navadi nadčasovne: tudi v njih klasičnem vzorcu, v Longosovi »Daphnie in Chk>e«,
se zdi. kakor da so zabrisani sledovi časa in da si stojita nasproti samo človek in priroda. Zato bi bilo treba samo nekaj retuš in »Ovčar Marko« bi se lahko dogajal v istem času kakor »Trop brez zvoncev«. Pisatelj je pač opisal svet pastirjev in gorskih kmetov, kakor se je zasnoval v njegovi pesniški duši, k; ljubi ta tla in njihovo ljudstvo. Fluid ljubezni obdaja vse stvari, ljudi kakor živali, gore m gozdove, človeške vrline, in slabo&ti. V Jalenovem idiličnem svetu ni ničesar, kar bi ljubezen ne odpustila in česar bi ne mogla olepšati. Zdi se. da je pisat©!; Rotijinega Tevža in njegovo mater vpletel v povest samo zato. da je dobil pripovedni vozel, netivo za konflikt in kontrast Markovemu značaju. Posebno »načilno je kako opisuje Jalen v obeh povestih živali, /lasti še psa. saj je v »Ovčarju Marku« Volkun skoraj že »oseba«, kii zapušča v bralcu prav tako prikupen vtis kakor kakšen človek Tudi ta podrobnost kaže. kakšen klilik je pisatelj »Ovčarja Marka«.
V povesti, ki »e dogaja (če izvzamemo epilog »Leta«) od pomladi do pomladi, je Jalen osredotočil okrog Marka skromno, s skrbno planžarsko življenje. A še tega je pomaknili v zdavnaj minulli čas da je tem laže sledili svetili in čisti potrebi svoje domišljije: opevu planinskih t»* in preprostega. tihega življenja. Ze naslovi posameznih poglavij kažejo, v koliki meri se ritem človeškega življenja, kakor ga opisuje pisatelj. približuj« naravi, ki gospoduje pad vsem: Beginice. Resje cvete. Reber zeleni. Bečole roje. Sleč žari, Jagode zore. Murke tore itd. — to «o naravni simboli v »top-njevanju Markovega pastirskega življenja, to so postaje v poteku kmečkega leta pod ßorsTwi. na pai-nikih. med planšarii. Liube-«en Marka in Ančke ali Pod Upnika in njegove žene, dalje Markova vnem« v pastir-
stvu in hrepenenje zdravega, močnega fanta, da bi prekosil druge — vse to m drugo so samo epizode v poglavitnem toku Jaleno-vega pripovedovanja: v njegovem nostalgič-nem opevu dragih domačih gora in življenjske borbe njihovega zvestega in poštenega človeka. So nekateri prizori, ki se pewebej vtisnejo v spomin: na primer smrt starega pastirja Jerneja.
K epičnim nedostatkom Jalenove povesti štejem njeno s postranskimi dogodki in z obilnimi liričnimi ornamenti nekoliko pre-obteženo konstrukcijo. Zaradi tega stvari ne »dihajo« dovolj, nimajo zadostnega prostora in se ne vidijo tako jasno, kakor bi bilo trebi za tisti končni vtis. ki ga čitatelj odnese od knjige, ra tisto vizijo krajev in važnejših oseb. ki ostane nekaj časa v spominu tudi tedaj, ko so se ostale reči izgubile. Toda ta, dejal bi tehnična slabost je v naši prozi že tako domača, da jo opazimo samo tedaj, če primerjamo s te strani kakšno po sižeju in obsegu podobno mojstrsko delo iz drugih slovstev z našimi pripovednimi kompozicijami. Vrhu tega ne odlikuj« Jalena močna invencioznost, zato so si njegove povesti precej podobne po značaju svojih dekorativnih elementov (opisi krajev, ljudskega življenja itd.) in posebej še po zgradbi značajev (zilasti ženskih oseb).
Janez Jalom je že v tej povesti pokazal, da ga usposablja za pisateljevanje dobro razvita stilistični čut. Razpolaga z obilnim in dobro nšansiranim besediščem. V »Ovčar Hi Marku« ima njegov jezik nekoliko arhaičen nadih, kar pa j« takile idili iz »starih, dobrih časov« samo v prid. Slovarček lokalizmov in srbaizmov ob koncu knjige olajšuje bralcu -razumevanje.
Ilustracije Evgena Sa j ovca so » svojo tèhmiko dokaj prilagojene osnovnemu tonu povesti m bi na boljšem papirju učinkovale
i Pogrebe so «s Mašili GanaraL Pcvalfnik
1 divizije Isonzo, Okrajni komisar, Tajnik novomeškega FaUja. ravnatelj in učiteljski zbor gtmnaetje, gojenci gimnazije in učenci šmihelske osnovne Me. Številna fe bila uda-leiba tudi duhovnikov ln članov katoliških organizacij.
Po opravljenih pogrebnih obredih so po-kojn kovi tovariši prenesli njegovo truplo na domače pokopališče. V poslednje slovo so spregovorili gimnazijski ravnatelj, predsednik Marijine kongrcgacije in pokojnikov tovariš iz razreda. Nato so truplo spustili v grob k večnemu počitku.
Rdeči križ poroča
Iz Srbije je prispela pošta, katero naj spodaj imenovani dvignejo med uradnimi urami v tajništvu poizvedovalnega oddelka I. R. K., Puharjeva 2.
Ažman Marija, Aplenc Boža, Batista Josipina, Bizjak Tone, Breskvar Rudolf, Eu-rlč Helena, Cesar Martin, Cvenko Matevž, Cerne Jože, Duklč Adolf inž. Domainko Dragutin, Drinovec Francka, dr. Dokler Maran, Deisinger Marija, Fer an Sonja, dr. Fink Mira, Finžgar Marija, Furlan Franc, Gomiljšek Ljudmila, Gorjanc Ivan, dr. Oračner Jože, Hribar RozS, Inkret Alfonz, Jaklič Pavlina, Jesenovec Jožica, Jereb Milan, dr Janžekovič Janez, Jezeršek Mara, JoSt Tinka. Jug Riko, Justin Terezija, Kalin Savel, Kahne Mira, Kenda Vanda, Klin Majda Kočevar Jernej, dr. Kos Franc, Kofiir Pavla, Kovačič Micika, Kranjc Je-lica, Krištof Mimi, Kržan dr. Franc, Labe rnik Felicita, Leben Ivanka, Lipovec Tine, Ixrk Dora, Lužovec Poldka, Martelanc Ivan, Majer Miha, Mihelčič Hilda Marčlč N., Makuc Landa, inž. Marakič Lote, Mar-kovič Bogdan, Martelič Marija, Meršal Milka, Medvešček Leon, Mihelčič Valentin, Micher Anči, Mercina Franc, Mlakar Zor-ko, Milač Ivan, Mihelčič Josip, Mišič MIlan, Močnik Pepca, Nachtig&l Stanislav, Naglič Vladko, Nedeljkovič Angela, N «glia Mici, Nešič Ana, Normali Jožef, Novak Stanislava, inž. Oblak Ivan, Oblak Ivan, Obrtna zbornica, Ocepek Martin, Oj-striš Mici, Ojstriš Anica, Okorn Tončka, Osovnik Tone, Pangarc Anton Paulin Milica, Pavlič Karel, Pečnik Ivan, Perko Mila, Perito Franc, Perko Anton, Pertl Marica, Perušek Dana, Petek Ivan, Petek Tončka, Petejan Josip, Pfeifer Aleksander, PI an ee ki Iva, Pirnat Marjeta. Pišot Franc, Platner Alojz. Plavšič Zora, Plesničar Lojzka, Pllverič Fani, Plutova, Podboj Marija, Podlogar Anica, dr. Pokorn Jože, Polak Anka, Porekar Justa, Fotisch Milica, inž. Potočnik Milan, Potokar Sanka, dr. Prevc Vladimir, Prime Mimi, Pristavec Maf ja, Puhar Ivo, Puteani Heda, Rajhart Vili, Rajhman Zlatka, Rajnar Josip, Razpotnik Srečko, Rebec, Rekar Mila, Rehar Ivan, Renče Volkar, Rode Alenka, Robljeko Janja, Romih Alojzij Royar Krista, Rovan Ljudevit, dr. Rupnik Ivan, Samsa Fani, Saksida Franc, Savinjšek Jaki, Satler Pavel, Saks Ivanka, inž. Sax Mirko. dr. Sfl-ligoj Josip, Sitar Ada, Skru.tnij Lado, SmericolJ Anton, Snoj Anton, Splndler Slava, Sretenovič Dragoljub, Stare Anton, Strajnar Pepca, Strgar Joško, Stritar Albin, Svetlin Mici, Suhadolnik Ivan, Sape-ric Tonček, Senica Alojz, Smerdu Fran, Strgar Erna, Strgar Joško, Sterie Mimi, Strašek Jožica, dr. Savnik Zofija, dr. šap-lja Anton, dr. Simonič Zdravko, dr. šimec Malka, inž. 6ivic Anton, Spicar Jakob, šolske sestre, štih Milena, Sembrek Terezija, šertel Franc, èircelj Fanka, dr. šijanec Franjo, škufca Franja, šnajder Ivanka, Schidichen, šlibar Anton, štember-ger Drago, Schanp Sergej, Schaubach Lea, štukelj Joško, Tarter Malči, Tavčar Olga. Trpin Ivan, Todorovič Milena, dr. Tomšič Franc, Tome Ivan, Trampuž Franc, Tratnik Vlasta, Traner Julka, Traven Ani, Trtnik Blažena, Tumpej Lojzka, Turtc Mira, Turel Anica, Tuječ Božena, Valenčak Vlasta, Varda Slobodan, Vatovec čsedka, Vehovec Srečko, Vahovec Agnes, Vilar Venčeslav, Viher Marija, Vičič Emil. Vidmar Mirko, Vodeb Dušan, Vogrinc France, Vojc Jože, Volk Ivan, Vovk Anton, Vran-čič Gusti, Vrezec Nada Vrtačnik Marjja, Vranjek Smiljan, Udruženje vojnih invalidov. Urbas Fanči, Ušaj Andrija, Za c Vi-dojka, Zabukovšek Anica, Zalar Zalka, / Zacherl Mimika, Zamejlc Ema, Zalokar Ana, Zaletel Vinko, Zdolšek Alojzij, inž. Zelenko Franjo, Zemljič Angela, Zupančič Gusti, Zoreč Črtomir, dr. žemva Miha, žerjav Mihael, dr. žibert Ivan, Zidan Ivafl, žnidar Cene, Župančič Ačim.
Vljuden zna biti proti ljudem samo tisti, ki je že kdaj na sebi občutil nevljudnost drugih.
nekoliko rahleje. Zunanja oprema (J. Bera n e k) pa ni prav nič v skladu z osnovnim stilom Jalenove povesti, namreč z idilo. Taka sflika bi pristojala kvečjemu kakšni krvavi, napeti zgodbi z Divjega zapada, ne pa Jalenovemu, po osnovnem tonu liričnemu opevu planinske prirode in tihega pastirskega življenja. Tu so spopadi z volkovi samo take epizode kakor vihar v planinah: epizode, ki ne dajejo tona vsej povesti. Zdi se, da so ovojne slike na knjigah, če ne gre za kolportažni šund indijanaric in detektivk, še najbolj učinkovite tedaj, če se omeje (kakor vidimo zlasti pri J. Vilfanovi) na izrazito dekorativne elemente, upoštevajoč v oblikah in barvah prevladujoči ton povesti same.
Janez Llpitšček in F. Lupša v „Bohème"
V soboto je debutiral v vlogi Rudolfa mladi slovenski tenor, bodoči absolvent Glasbene akademije, Janez Lipušček. Odgovorna in težka naloga je biJa zanj, zlasti ker je pevsko in igralsko vloga tako znana in podana po pevcih svetovnega slovesa. Lipušček je zrasel iz naše srede. S požrtvovalnostjo in s prizadevanjem mu je uspelo, da .'e stopili na oder v samostojni vlogi, za katero je zastavil vse svoje znanje, svoj sveži, mladostni, mopda se nekoliko plahi, toda prijetni in zadosti obsežni glas in pa igralsko izkušenost, ki si jo je pridobil v operni šoli Cirila Dcbevca. Muzi-kalno oblikovanje fraz je dalo slutiti lep naraven smisel za melodično frazranje p« tudi za izrazno stopnjevanje. Pohvalno je treba omeniti, da se pevec ni dai zavesti od tenorske tradicije, po kateri se ob koncu prvega dejanja vzpne glas v oktavah c »opranom oa visoki c, temveč je ostal *
Duce izroča prapor botar Ifrmu „M" v vojnem področju
Pomirjenje na Hrvatskem
Dne 2. junija je bilo izdano obvestilo glavnega stana Poglavnika štev. 4, ki se
glasi:
Več tednov je že minilo, odkar so četni-ki, ki so bili v raznih krajih države v bojih z oblastvi Nezavisne Države Hrvatske, začeli kazati pripravljenost, da se vrnejo na svoje domove in začno z rednim življenjem. Med ostalimi pobudami jih je k temu dovedlo tudi prepričanje, da njihovo čptnikovanje lahko služi in koristi vsakemu prej kakor samemu prebivalstvu, ki je prenašalo največje gorje kot posledico nemirov in nerednega življenja. Nazadnje je prevladalo prepričanje, da skušajo agenti Moskve prebivalstvo, ki je pobegnilo od doma, izkoriščati za boljševi-ske namene s tem, da so ga silili v tako zvane partizane v prazni nadi, da bi na ta način pomagali boljševiški vojski, ki se na vzhodnem bojišču lomi pod težkimi udarci zavezniškega orožja.
Ko so četniki v mnogih krajih naslovili na oblastva piesmene predstavke, v katerih so izrazili svojo željo, je izdal glavni stan Poglavnika pristojnim vojnim in upravnim oblastvom, potem ko je obenem poslal tudi posebne zaupnike, zapoved, naj z vsemi onimi, ki v tem pogledu pokažejo dobro voljo in se podvržejo potrebnim pogojem, stopijo v stik in jim po dobljenih navodilih omogočijo povratek na domove k mirnemu življenju.
Na ta način je bilo doseženo pomirjenje:
1.	v veliki župi Sana In Luka, v prostoru Ključ—Varcar—reka Vrbas do Ba-njaluke — reka Sana;
2.	v ozrenjskem področju, ki meji na zapadu z reko Bosno od pritoka Spreče do izliva Krivaje, na severu je meja reka Spreca do občine Kuračič, na jugu reka Krivaja od izliva v reko Bosno do vasi Podvoljnjak in nato vključno vasi Trni-či, Podstoga, Hadžiči, Miljeniči, Cvijano-viči, močvirje do reke Krivaje; na vzhodu teče meja vključno vasi Vukcvina. Pribit-kovič. Lozna, Orahovica, Muslimansko Milino selo, Ližje do reke Spreče.
četniki so po svojih odposlancih podpisali zapisnike, v katerih izjavljajo, da priznavajo suverenost Nezavisne Države Hrvatske in kot njeni državljani in pripadniki izražajo lojalnost in vdanost njenemu poglavarju Poglavniku ter privrženost Nezavisni Državi Hrvatski. Tega dne prekinjajo vsa neprijateljska dejanja proti njenim vojnim in civilnim oblastvom.
Istočasno izjavljajo svojo pripravljenost z vsemi sredstvi pobijati partizanske (komunistične) izgrede in v vsakem pravcu pomagati državnim oblastvom pri urejevanju splošnih razmer.
Državna oblastva jim jamčijo vse pravice, ki jih imajo državljani v Nezavisni državi Hrvatski in jim bodo pomagala popraviti škodo, ki so jo pretrpeli v svojem kraju zaradi neurejenih razmer.
V	svojih krajih bodo četniki sodelovali v krajevnim upravnih oblastvih in kot do-brovoljci pri pobijanju partizanskih tolp z vojaškimi silami in pod njihovim vodstvom.
Takoj po podpisu teh zapisnikov je v omenjenih področjih zavladalo normalno življenje. Pomirjenje se izvaja tudi na drugih področjih, kjer so doslej obstojali
nesporazumi.
Dve Sronti
O neverjetnih težavah, ki se je morala z njimi nemška in zavezniška vojska boriti v pretekli zimi na ruskem bojišču, poroča v »Frankfurter Zeitung« vojni poročevalec Hans Po-lag. Njegova izvajanja bodo gotovo zanimala tudi naše čitatelje, zato j ili v izvlečku reproduciramo.
Brezkončno se širijo ruski gozdovi za hrbtom fronte. V skoro neprekinjenih lokih obkrožajo vasi in naselja ter revne koče dežele; svoje pohlepne jezike stegajo prav do cest in železnic in oklepajo vsa pota, po katerih se oskrbuje nemška vojska, v zevaj očo temo. Nikake primere ni med to vzhodno džunglo in nemškim gozdom. Nobena oskrbovana steza ne vodi skoznje k okrevališčem, ki jiji zastonj iščeš. Vsepovsod je sama goščava in zapuščena divjina. Narava je postala človekov sovražnik, polna neizprosnih bridkosti, kakor je človek neizprosen v boju proti svojemu rodu.
V	silovitem naletu so prodrle nemške armade skozi to tako tujo deželo; oklopni vozovi so se bobneče prebijali po cestah, pehota pa je korak za korakom vztrajno in nepopustljivo v vročini in prahu, v snegu in mrazu varovala krila nemške armade, vedno prevzeta s slo po prodiranju, ne pazeč na to, kaj se godi poleg nje in za njo. Železni obroči so obkrožali sovražne armade in kar ni bilo uničeno ali ni prišlo v ujetništvo, je pobegnilo v gozdove. Razbite neregularne čete zato nimajo nikake pravice, da bi jih še kdo smatral za redno vojsko.
Navajeni stoletja nadvlade tujih narodov in gospostva, so se ljudje navadili priliznjenega životarjenja in razvili v Srednjeevropcu nepojmljiva bitja, ki črpajo svojo odporno moč v neprehodnih goščavah svojih gozdov. Če imajo sploh kako tradicijo, potem je to tradicija oboro-
legah, kakor jih predpisuje Puccini v izvirniku. Hvalevredno je zato, ker kaže, da stremi pevec bolj k izrazno poglobljenemu podajanju kakor k blestečemu popevanju, za katerim se dostikrat skriva puhla praznina. Skromnost in prikupna prisrčnost sta odsevali iz vsega njegovega lika. Občinstvo je to instinktivno čutilo in je simpatičnega pevca nagradilo z mnogimi šopki in obilnim priznanjem. Nedvomno bomo Lipuščka prihodnjo sezono radi pozdravili v njemu primernih vlogah. Res se mora glasovno še razviti in zlasti v višjih legah tehnično utrditi, v vzdržljivosti ojačiti in v igri poglobiti do skrajnega doživetja. Toda Lipušček je pevec, ki ima pred seboj zaradi naravne daro-vitosti prav lepo razvojno pot. če bo ostali zvest svoji umetnosti in resnemu prizadevanju. Operno vodstvo pa ima nallogo, da nam pevca, ki se je v prvem svojem nastopu tako lepo izkazal, ne preobremeni, da mu odkaže primerne vloge, da ga seveda od-veže — in to brezpogojno — od dosedanjega petja v zboru in da ga z vso obzirnostjo, ki je potrebna za mladega pevca na zgodnji razvojni stopnji, vsaj prva leta njegovega delovanja varuje. Potem bomo Lipuščka mogli uvrstiti med redke dobre in obenem tmizikalne tenorje, z vso njihovo uporabnostjo in zaželjenostjo.
Kot Colilin je sodeloval F. L u p š a. Ustvaril je živahnega, za nas prav novega filozofa. lik. ki je gotovo precej oddaljen od tradicionalnega Collina, ki z jedkim, a fleg-maitičnim humorjem umevajoče motri življenje okrog sebe Nič manj pa ni bil Lupša zato zanimiv ali izrazno šibkejši. Nasprotno, že po postavi markanten je bij po temperamentu močno dinamičen, nič manj od svojih tovarišev mnogo bolj dinamičnih strok. Z glasom, ki je njegova velika od-
lika, je sijajno obvladal akustični prostor, kjer se je njegova dikcija do kraja razumela. Sveža in topla barva diči njegovo petje.
Zbor je bil točen tudi na vseh tistih mestih. kjer je bil ob Gost i če vem gostovanju negotov. Režijsko se mi je zlasti drugo dejanje zdelo dokaj eksaktnejše izvedeno, četudi se je režiser ob višku dejanja — v prizoru v kavarni Momus — odrekel gledalcem na cesti. Pravega montmartrskega vrvenja pa na našem ozkem odru režija ne bo mogla prikazati, ker gre to preko naših moči in razmer.	Marijan Lipovšek.
ZAPISKI
Maggio musicale
Kljub vojnim razmeram in odsotnosti široke mednarodne publike se florentinski Glasbeni maj razvija tudi letos prav zadovoljivo. Dolga vrsta umetniških prireditev zvablja v Firenze množico umetniških en-tuziastov od blizu in daleč. — Najprej je gostovala dresdenska državna opera s »Fi-deliom« in »Kavalirjem z rožo«. Prireditvi sta dosegli velik umetniški uspeh. Potlej ie prišel na vrsto italijanski Mozartov »Don Giovanni« pod vodstvom Herberta von Ka-rajana in v režiji Guide Saflvinija. V Verdijevi »Moči usode« so nastopili nekateri vodilni italijanski pevci, kakor Maria Ca-niglia, Gino Becchi i. dir. Beethovnova »Missa soilemnis« je začela serijo koncertov. Med nadaljnjimi opernimi predstavami je bila posebno zanimiva novost uprizoritev C. Monteverdija opere »Ritomo di Ulis»» in patria«. To delo je imelo krstno predstavo pred tri sto leti v beneškem Teatro S. Cassiano, nakar je stopilo v pozabi jen je. Splošno so smatrali, da je tudi rokopis iz-
teke, požirajoče ln deželo pustošeče tolpe, ▼ kateri so se vse te »vrline« združile in zgostile. Od Borisa Godunova, Katarine II. in vstaj v prejšnjem stoletju so živeli v teh krajih vedno organiziranj četniki ali partizani, ki so motili mimo življenje, blagostanje prebivalstva in se nazadnje pogubili v medsebojnem uničevanju. Se celo tedaj, kadar so bili nagibi za četni-ško vojevanje plemeniti, so bili njihovi zagovorniki na koncu brez moči. Še leta 1925. so se v deželi bojevale skupine ca-rističnšh armad, dokler tudi slednje niso izginile v neizmernem prostoru.
Nič čudnega torej ni, da so se boljševiki v svojem obupnem boju proti prodirajoči sili nove Evrope poslužili dediščine čet-niške vojne Komaj so nemške in zavezniške čete predrle obmejne utrdbe, je Sta-Mn pozval vse k oboroženemu četništvu. Poziv je bil poslušno izvršen. Razpršene čete redne armade in civilisti so se umaknili v gozdove, odkoder so začeli napadati nemška oporišča in preskrbovalna pota. Tako so se v tej zimi, ne da bi domovina mnogo o tem vedela, poleg krvavih obrambnih bojev v prednji črti vršili tudi boji, ki niso bili nič manj grozotni, za hrbtom fronte. Čete, ki so spremljale dobave na fronto, policijski bataljoni, vojaštvo, orožništvo, edinice organizacije Todt in milica, sestavljena iz domačega Nemcem naklonjenega prebivalstva, so se morali brez odmora boriti proti nasprotniku, ki mu v njegovem brezupnem položaju ni bilo nobeno sredstvo preslabo, nobeno zve-rinstvo prepodlo za ugonobitev sovražnika.
Kdor je preživel minilo zimo na vzhodu, ve povedati o junaških in pogumnih ko-mandosih, ki so s svojimi akcijami ob železniških progah in cestah v temni noči izvrševali povelja, dovažaii municijo in druge potrebščine, odpremljali ranjence ali bili na delu za zavarovanje katerekoli druge stvari. Velüko je število onih, ki se niso več vrnili, zato pa bodo še častneje zapisani v zgodovini. Vojaki, ki so stražili železniške proge in druga oporišča ter bili pogosto napadani od premočnega sovražnika, so se največkrat krepko upirali ure in ure dolgo, dokler jim niso prispela na pomoč ojačenja. Kdor je moral z vozom ali peš potovati križem dežele, ta se bo najbrže nekoč po dolgih letih, že v mir-neme času in v samoti nenadoma zdrznil tn hotel zgrabiti za revolver, misleč, da je za vsako zemeljsko vzpetino in v vsaki goščavi krvoločni in neusmiljeni sovražnik.
Kdo v domovini si more predstavljati ta boj, to morjesnje in požiganje, ki ne pozna nobene šege in zakona. Bliskoma, kakor je prišel, sovražnik spet izgine, potem Jco je izropal vas, razdrl cesto, prekinil železniško progo. Kakor zajec po poljskih brazdah in lisica proti svojim skrivališčem, poznajo ti ljudje vsako stezo, po kateri se lahko umaknejo in izginejo v vaseh, ki jih ne najdeš na nobeni zemljepisni karti. Civilisti so in nikomur ne moreš čitati s čela, če se ni uro poprej, preden si ga izsledil, boril s tvojim oddelkom. Nikdar se partizani ne pojavljajo v večjih skupinah, čeprav imajo dovolj pešadijskega orožja, tudi težkega Celo s topovi so oboroženi. V pretekli zimi so neprestano napadali manjše nemške oddelke, ki se zaradi visokega snega niso mogli oddaljiti s ceste in si pomagati. Tudi proti svojim rojakom so bili partizani neizprosni. V nočnih napadih so jim pobrali poslednjo živino, požgali hiše in hleve, pregnali žene in otroke v ledeno noč in s pretnjami silili za orožje sposobne moške, da pomnože njihove vrste.
Široko razpredena vohunska mreža po bivakih in oporiščih nemških čet je partizanskim oddelkom še bolj omogočala učinkovitost njihovega prizadevanja. Za to službo so bili angažirani vsi, ki so mogli količkaj koristiti: komisarji, ki so s«e poskrili po uničevalnih bitkah lansko poletje, z letali poslani politični agitatorji, mlade žene, ki so bile dolga leta v šoli bolj-ševiške agitacije, domačini, ki so jih k temu silili partizani, matere, ki so jim grozili umoriti otroke, če jim ne povedo, kaj vedo v nemških četah njihovi možje v službi pri milici.
Kdor je prestal te grozote za hrbtom in s'Iovite napade rednih ruskih čet, ki pa so bili vsi razbiti in zavrnjeni, ta zna pre-
PRI TELOVADBI
Gospod učitelj hoče izpraševati o srca in potrka učencu na prsi:
—	Kam bi prišel, če bi te tukajle prehode! a temle svinčnikom?
—	V zapor, gospod učitelj.
TAKO JE
—	Ali veš, Lojzek, kdaj je najugodnejši čas za obiranje sadja?
—	O, ja, vem, gospod učitelj. Kadar je pes privezan.
gubi jen. Leta 1881 so ga našli m identificirali v dunajski državni knjižnici. Sele 'etos je ta izrazito baročna glasbena stvaritev zopet zaživela na odru, k čemur je največ pripomogel dirigent Mario Rossi, medtem ko je Mario Labroca preskrbe! stilu te opere ustrezajočo inscenacijo. — Neke vrste novost je bila uprizoritev v Italiji malo znane opere Ferraccia Busonija »Doktor Faust«, v kateri vidi kritika zanimivo ,>p<rož'tev italijanskega in germanskega duha (Busoni je potekel od italijansko-nemških staršev.) »Doktor Faust« je imel pred sedemnajstimi leti krstno predstavo v Dresdenu Delo je interesantno tudi kot izviren prispevek k staremu favstovskemu vprašanju. — Tako stoji letošnji Maggio musicale v Firenzi predvsem v znaku italijansko-nemškega kulturnega sodelovanja.
M. Begovica »Pustolov pred vratima« v italijanskem prevodu
Miilan Begovič je dober znanec slovenskega gledališkega občinstva, čeprav ne moremo reči. da bi naše gledališče uprizorilo vsa njegova pomembna dela. Medtem je postal dramatik, ki ga mednarodno upoštevajo. Že prej so igrali njegove drame, posebej še »Pustolova pred vratima«. na mnogih tujih odrih. Sedaj mu je pripomoglo k slovesu še t», da velja za vodilnega hrvatskega dramatika, in ker se zaradi državnega položaja Hrvatske kaže v srednji Evropi povečano zaniman je za hrvatsko kulturo in posebej še za gledališče, gre to tudi Bego-viču v prid.
Najnovejši zvezek torinske revije »11 Dramma« priobčuje v prevodu Giana Capo Begovič evo tragikomedijo v devetih slikah -»Pustolov pred vratima* (L'awen-
KAJ VEM? KAJ ZIMAM?
71. Kako se Imenuje znameniti praški grad?
7«. Kdaj se je začelo 20. stoletje?
73.	Katero vrsto čet imenujemo prav za prav »vojsko« ?
74.	Kako »e imenuje glavno mesto Islandije?
75.	Iz katere dobe izvirata izraza »kom-
partija« (stotnija) in »regiment« (polk) ? •
76.	Vajenec se je naučil misliti.
To je bilo še v mirnem času. Velika trgovina je imela navado, da je svojim kupcem za Novo leto pošiljala vsakovrsten propagandni material, šef tvrdke je želel, naj bi imela vsaka pošiljka neko oseono noto in naj bi vsak kupec dobival tisti reklamni material, ki bi mu ustrezal. Na ta način je bilo treba odpremiti seveda pošiljke različne teže. Vajenec je imel nalogo, da jih po ustrezajočih seznamih zavije in frankira, pri tem pa bi moral paziti, da bi jih ne frankiral ne preveč ne premalo. kajti v prvem primeru bi imelo podjetje škodo, v drugem pa bi bila stvar te neprijetnejša, ker bi morali ljudje pla<*-vati kazenski porto. Vajenec je spravil pošiljke k tehtnici ln začel vestno tehtati vsako pošiljko posebe. šef je njegovo delo nekaj časa opazoval, potem je dejal: »če bi malo pomislil, bi si mogel delo zelo olajšati!«
Vajenec je malo pomislil in je uganil, da je delal v resnici malo prekomplicirano.
Kakšen preprostejši način je uporabil nato ? •
77.	Obrezani kvadrat.
Kvadrat je razdeljen v določeno število manjših kvadratov, M jih je manj nego 100. če obrežemo rob tega kvadrata okrog in okrog v širini majhnih kvadratov, nam ostane spet kvadrat, ki je razdeljen v določeno število majhnih kvadratov, a to število je proti prvotnemu številu majhni-A kvadratov v istem razmerju kakor 4:5. Koliko kvadratkov je Imel velita kvadrat, koliko smo jih odrezali in koliko jih je
ostalo v novem kvadratu?
•
78.	Detimo s črkami!
V matematični uri so nam zastavili delilno nalogo, M - je imela namesto številk črke in je bila videti takšna:
ABCCD -: ED = D FD ACD GGC GAH
ACD ACD
Vaka črka je nadomestovala določeno številko. Z malo poštevanko in nekoliko premisleka smo nekateri med brihtnejšimi v razredu nalogo nedvoumno rešili ter postavili na mesto črk ustrezajoče številke. Kako?
79.	Potegavščina.
Miha to Jaka sta bila na izletu. Korakala sta zadovoljno po deželni cesti. Naproti jima je prišel možak.
Miha ga je ustavil: »Povejte nama, ljubi mož, ali vodi ta cesta do Podgorice?«
Možak je odgovoril: »Seveda, če bosta nadaljevala po njej v dosedanji smeti, prideta najkasneje v eni urici tja.c
Miha in Jaka sta se vljudno zahvalila in odšla v isti smeri po cesti naprej, stopala sta z enakim korakom ta se nista nikjer ustavila. A po treh urah še vedno nista dospela do cilja.
In vendar ju možak nI nalagal. Kaj pravite vi k temu? Ali gre za potegavščino ali ne?
•
80.	čudni prerez.
Pred nami je četverokotnik, ki se da z enim samim, premočrtnim prerezom, to sicer brez vsakega gubanja aH zlaganja, razdeliti v tri trikotnike. Kakšno obliko ima četverokotnik?
REŠITEV VPRAŠANJ 7. t. m.
61.	Atrij je bil veža rimske stanovanjske hiše.
62.	Neka vrsta ženske jopice se imenuje po španskem narodnem plesu bo-leru.
63.	Secesija pomeni oddvojitev, odcepitev.
64.	Srednjeveške postelje so bile opremljene z nebom za zaščito proti mrčesu, ki bi utegnil padati s stropa na spečega.
sojati najhujšo zimo, ki so jo morale nemške in zavezniške čete prestati na ruskem bojišču. To pa tudi ve, da bo sovražnik z nastopajočim toplim vremenom poražen in strt
65.	Največja evropska reka je Volga, ki jo Rusi imenujejo »matuško«, »mater«. Dolga je 3700 km, je najvažnejša celinska vodna zveza Vzhodne Evrope in posreduje promet med severom ter jugom. Ze pri Jarosiavu je široka 700 m, v srednjem delu 1500 m, v spodnjem toku pa doseže širino 5 do 8 km. Navzlic ogromni širini in globini te velereke pa je promet na njej zavoljo nedostatne regulacije še zelo nerazvit. Plitvine, peščene sipina, spod.iede in led. ki jo pokriva 3 do 6 mesecev, predstavljajo velike ovire. Se neugodnejše je to. da se Volga ne Izliva neposredno v odprto morje, temveč v celinsko Kaspiško morje. Ta nedostatek naj bi odpravila velika prekopna dela.
66.	Čarobni kvadrat:
9	22	15	28	21
26	14	27	20	8
13	31	19	7	25
30	18	11	24	12
17	10	23	16	29
67. Za spretne računarje:
11 + 11/11 = 12. *
68. Zamotano sorodstvo:
če sta se dva brata poročila z dvema sestrama, tedaj je družba obsegala najmanj štiri osebe.
*
69.	šahovski problem:
Beli stolp lahko stoji na 64 poljih, črni pa na 63. Račun 63x64 nam pokaže, da je možnih 4032 različnih medsebojnih položajev obeh stolpov.
*
70.	Nedeljska križanka:
Vodoravno: 1 prirodopis, 9 on, 11 osa, 14 Reval, 15 si, 16 Tibet, 19 rt, 20 Oton, 21 km (= kilometer), 22 poza, 23 orel, 25 to, 26 abrazija, 29 klada, 30 Ero. 32 Aa, 33 era, 34 ariman, 35 kiparstvo, 38 tlaka, 39 tkanina, 40 Maroko, 42 hi, 43 oaza. 44 Artemide, 46 tod, 47 Ito, 49 estet, 50 torta,, 52 Antonin, 55 enolične, 57 trime&ter, 58 niti 59 la.
Navpično: 1 Protektorat 2 retorika. 3 Ivo, 4 rana, 5 ol, 6 Osma, 7 pi, 8 stoja, 9 oba 10 ne, 12 sreda, 13 Atlantida, 17 Iza, 18 toliko, 21 krasna, 22 pirometer, 24 rama, 27 Bari, 28 zev, 29 »Krakatit«, 31 opaziti, 34 al od, 36 anatom. 37 Tarent, 38 Triton 41 amen, 42 hotel, 45 T(one) S(eli-škar), 46 trn, 48 one, 51 oči, 53 n(a) razpolago), 54 is, 56 Li (= litij).
ZA SMEH IN KRATEK ČAS
Lizikina starejša sestra ima poroko, Lizika sedi z materjo v cerkvi. Nenadno je deklica opazila, da si mati briše solze. Začudeno je vprašala:
»Čemu pa jokaš, mama? Saj to vendar ni tvoja poroka!«
A N E K D O T A
Neki plemič je moralv predsobi kralja Ludovika XIV. dolgo čakati na avdienco. Šele ko je iz salona odšla neka zeleno oblečena dama, so mu dovolili vstopiti
»Vaše veličanstvo je videti danes hudo utrujeno,« je pozdravil plemič kralja.
»Ni čudno,« je odgovoril Ludo vik XIV. »Vso noč sem imel mrzlico, komaj pred malo časa me je zapustila.«
»Da, da, zdi se mi, da sem jo v predsobi srečal, «je menil plemič.
VSAK DAN ENA
»Gospod Mlinar, vaša žena ima nožice kakor punčka. Mislim, da kaj manjšega sploh ni na svetu!« »Je, je! Njeni čevlji!«
turiero davanti alla porta). Je to poleg »Bez trečega« Begovičevo najbolj priljubljeno delo: značilno ne le za njegovo dramatiko koncepcijo- marveč tudi za razvoj hrvatske povojne dramatike. V tej igri čutimo močne odmeve novih idejnih tokov, ki so vplivali po prvi vojni na dramatiko. A. Tilgher je napisal, da je osrednji problem sodobnega evropskega gledališča: v čem se razločuje resnica od sanje, fikcije. fantazije, iluzije? Tudi »Pustolov pred vratima« je zgrajen na ločevanju med življenjem in sanjo, med stvarnostjo in hrepenenjem. Poglavitna njegova vsebina se odigirava v sanjskih vizijah umirajoče deklice, ki doživlja zaželeno in zasanjano življenje. Zdi se, da čutimo v igri zlasti Pirandello^ vpliv in bližino psihoanalitičnega dušeslovja. Iz dejanja se oglaša volja do življenja — četudi ob spoznanju, da je sreča nedosežna in da leži na življenjskih poteh obilno trnja. Naj navedemo odlomek iz zadnje skike:
Neznanec: In tako site spoznali življenje.
Dekle: Hvala.
Neznanec: Ga želite podaljšati?
Dekle: Življenje me je utrudilo.
Neznanec: In če bi vam velel: vstanite in pojdite še enkrat tja, katero pot bi si bili izbrali?
Dekle (nekoliko živahneje): Prav tisto, po kateri sem hodila malo prej.
Neznanec: Morda: brez bolesti in obupa?
Dekle (prepričano) :Ne, z vsemi bolestmi in vsem obupom.
Neznanec: Toda brez podlosti tn ndzkot-nosti.
DekUe: Ne. ne — ® podlostmi m nizkot-nostjo.
Neznanec: Tedaj p« vsekako brez ljubezni.
Dekle: Ne, to bi ne bilo več življenje.
Neznanec: Toda bila bi nemara sreča. O nji človek neugnano sanja, njo išče in za^ radi nje se uničuje.
Dekle: Da. Toda sreča ni v življenju. Življenje je nemir življenje je v tem, da trčimo. ko se srečujemo, in da smo žalostni, ko se poslavljamo. Sreča pa je mir: odmikanje življenju, ravnovesje vseh njegovih gibanj. Ko se zapre srce. tedaj šelle se začenja sreča.
Neznanec: Niste živeli zaman: to je poslednja izkušnja...
In tedaj izreče umirajoče dekle svoj molitveni slavospev življenju: Bodi blagoslovljeno življenje — v vseh svojih mukah, v vseh razočaranjih in prevarah!...
Begovičevo delo je še vedno dmamatski močno. Prevod Giana Capo je v glavnem točen, le tu in tam je retuširan — najbrž po novem, malce revidiranem tekstu (primerjal sem po prvi izdaji izvirnika, Zagreb, 1926). — Igro je uspešno uprizorila Compagnia del Teatro delle Arti v Rimu v režiji znanega režiserja in dramaturga Antona Giulia Bragaglia. — V »II Dramma«, ki prinaša tudi Begovičevo sliko, je napisal Giovanni Ponti kratko življenje-pisno in bibliografsko študijo o avtorju »Pustolova pred vratima«. V nji označuje Begovičev literarni razvoj od prvih začetkov do najnovejših del, uvrščajoč sa med na j reprezen tati v-nejše osebnosti sodobne hrvatske književ-i osti.
Vojna in kulturno zbliževanje. Iz Tokia poročajo, da je v ta mošnji H ibbva-dvorani prisostvovalo okrog 3000 Janoncev izvajanju Havdnovega oratorija »Stvarjenje sveta». Zbor 300 06eb, sestavljen iz gojencev državne glasbene akademije. peü v nemškem jeziku. Dirigirati je Helmut FeUmee,
Kronika
*	Madžarski teden v Milanu. Zavod za staro kulturo v Milanu priredi od 11. do 20. Junija poseben madžarski teden, ki paj bi poglobil stike med prijateljskima drža-vama. Istituto di Alta Cultura posveti vsako leto poseben teden kakemu prijateljskemu narodu (lani na primer Nemčiji). Pn-četek madžarskega tedna bo 11. junija, ko bo spregovoril tiskovni šef in pooblaščeni minister Anton pi. Ullein-Reviczky, k: prispe kot odposlanec madžarske vlade v Milano. Na sporedu bodo posvetovanja italijanskih in madžarskih vseučiliških profesorjev, predavanja, koncerti in umetnostna razstava.
*	Zdravil ne sme primanjkovati. Vojne razmere, pravijo nemški listi, zahtevajo, da se pridelovanje zdravil izvršuje po strogem načrtu. Cela vrsta izdelovalnih preparatov, ki se dajo pogrešati, je zaprta. Državno zdravstveno vodstvo je sestavilo poseben delovni odbor, ki mu pripadajo veljavni možje iz medicine, farmacije in gospodarstva. Ta odbor izdeluje načrt za nadaljnjo racionalizacijo zdravil. Vsi nepotrebni proizvodi bodo odpravljeni. Pri tem pa se mora vzdržati dosedanja proizvodnja res potrebnih zdravil. Farmacevtska industrija tudi sama izvršuje racionalizacijo na te način, da zmanjšuje zavojčke.
*	Dr. Aljehin na Dunaju. Svetovni šahovski prvak dr. Aljehin se je v soboto pripeljal na Dunaj. V kavarni »Palače« je predaval o svojem pokojnem tekmecu, nedavno umrlem velemojstru Capablanci. Sledila je tekma, v kateri je dr. Aljehin igral proti najmočnejšim dunajskim šahi-stom.
*	Najstarejša Francozinja je gospa Pa-nisova, ki živi v kraju Nicherneu pri Li-mogesu. Te dni je praznovala 108. rojstni dan. V visoki starosti je telesno ta duševno še vedno čila.
*	Dopusti za poljsko delo. Italijanska industrijska podjetja bodo na prošnjo dovoljevala svojim nameščencem v času od 1. junija do 30. septembra 20 dnevne dopuste za poljska dela.
*	350 gledališč v Rajhu. 215 gledaliških družin je v sezoni 1941/42 igralo v gledališčih velike Nemčije. V njih je 328.686 sedežev. število pri nemških gledališčih zaposlenega osebja je v tem času znašalo 41.269 oseb. K temu je treba prišteti še gledališča v Protektoratu s 14.632 sedeži in 1745 zaposlenimi osebami. V sezoni 1939/40 je bilo v nemških gledališčih zaposlenih 38.330, naslednje leto pa 38.508 oseb.
*	Verižniki z moko obsojeni na smrt.
Policija v Katovicah je razkrila obsežno verižništvo s kruhom, moko in krušnimi nakaznicami. Pred posebnim sodiščem v Katovicah so bili zaradi tega obsojeni na smrt: zakonca Kwiatkowski, brata Zajon-ca Ignac Domasik ter Žida Siissmann Izrael Bath in Hain Izrael Wachsmann. Prav tako je bil na smrt obsojen nemški pekovski pomočnik Emil Morgenweg, ki ;e zdrževal stike z židovskimi in poljskimi verižniki.
» Skrivne igralnice v Grčiji. Policija v Atenah je zadnji čas razkrila celo vrsto beznic, kjer so lahkoživci igrah za velike vsote. V kratkem času je spravila policija na dan mnogo hazarderjev, ki jih je odgnala v zapor. Obenem je zaplenila znatna vsote ter tudi razkošno opremo vseh teh skrivnih beznic.
« Od doma sta odšla 27. maja 151etni Bogdan F. in 121etni Tone K. Bogdan je oblečen v sive pumparice in siv suknjič ter nosi rdečo športno srajco. Levo roko ima pohabljeno. Kdor bi o dečkih kaj vedel, se naproša, da sporoči najbližji karabinjerski pos,-taji ali Kr. Kvesturi v Ljubljani,
*	Ob priliki zadnjega angleškega letalskega napada na Pariz je letalska bomba razdejala tudi spomenik angleškega kralja Edvarda VTI., ki so ga postavili na istoimenskem trgu v spomin na angleško-francosko antanto. »Paris Midi« je objavil sliko razdejanega spomenika. Na podstavku je videti še napis PPF, znamenje Doriotove francoske ljudske stranke.
*	V Ameriki nameravajo prepovedati prodajo alkoholnih pijač. Po poročilih ameriškega radia bodo v kratkem popolnoma prepovedali prodajo alkoholnih pijač. Ta ukrep bo v veljavi samo do konca vojne, podobno kakor je bilo za časa prve svetovne vojne.
*	Uvedba civilne poroke v Ukrajini. S
posebno odredbo je bilo v Ukrajini uvedeno v nemških deželah običajno bračno pravo. Poroke se bodo sklepale na poročnih uradih. Novoporočencem je dano na prosto, če se hočejo tudi cerkveno poročiti. Za sklenitev zakona je določena najnižja sta-
rost pri moških na 18 let, pri ženSkah pa na 16 let.
* Najtežji človek na »vetu. Kdor tehta v današnjih časih 289 kilogramov in meri čez pas 2 metra, se pa že lahko bahavo postavi javnosti. Mož takih izrednih mer se piše John Barnei ta nastopa v cirkusu v Lizboni. Po nedavni smrti ameriškega debeluha, o katerem smo poročali, je John Barnei svetovni prvak v težki kategoriji, toda ne v boksu, temveč samo po lastni teži. Te dni si je k sreči našel sebi vredno družico. Nevesta, ki jo je pcvedel pred oltar, tehta 230 kg. Obema je bilo pri poroki jako vroče.
« Najmočnejši strup. Najmočnejši učinek strupa sta te dni ugotovila dva raziskovalca na univerzi v Oslu. Novi strup se imenuje um hadenla. Pridobivata ga lz redkega soka neke rastline, kl raste na bregovih reke Limpopo v Transvalu. Rastlina je le nekaj centimetrov visoka, lističi so nenavadne rubinasto rdeče barve. Norveška znanstvenika ugotavljata, da je učinek hadenije 5000 krat močnejši od strihnina.
♦	Rekord v naglem govoru. Nočemo biti žaljivi, zato prosimi zamere, če omenimo, da utegne tale beležka poeebno zanimati ženski svet. V listih namreč čitamo naslednjo najnovejšo ugotovitev, človek lahko v eni sami minuti izgovori sto do stodvajset besed. V enem letu lahko doseže rekord z 11,800.000 besedami. Bilo bi zanimivo razpisati natečaj z nagradami ali brez njih. Ni dvoma, da bi se tudi v današnjih časih našlo mnogo rekorderjev. In kar se tiče čitateljev časopisja, je bilo ugotovljeno, da se oči vestnega čitatelja v enem letu sprehodijo po nič manj kakor 400 kilometrih tiskanih vrstic.
*	Poenostavljenje nemškega filmskega dela. Novo ustanovljena Nemška družba za razpečevanje filmov je začela te dni poslovati. V njej so združene dosedanje raz-pečevalne organizacije Bavaria, Terra, Tobia In UFA. Na ta način bo nemško filmsko ustvarjanje močno racionalizirano m bo nemška filmska produkcija tekla po enotnem načrtu. Poleg nemških filmov bo nova družba razpečevala tudi vrhunsko filme druge evropske proizvodnje.
IZ LJUBLJANE
u— Sončno vreme traja dalje. To je
tembolj pomembno, ker je bil véeraj* god sv. Medarda, ki je med najvažnejšimi vremenskimi patroni v naši kmetski pratiki. Po kratkem deževju, ki je prejšnji ponedeljek nekoliko namočilo zemljo, imamo žte drugi teden krasno vreme. Tu in tam se prikažejo oblaki in obetamo si dež, ki ga je zemlja že potrebna. Toda nastopi veter in oblaki se razpršijo. Pretekla nedelja je bila doslej najtoplejša v letošnji pomladi, že zgodaj je pripekalo once in živo sre-Oro se je že zjutraj pomaknilo proti 20« C, čez dan pa je nato prvič v letošnjem ;etu preseglo "0° C. Bilo je sicer nekaj vetra, ki pa ni ublažil vročine. Terase, vrtovi, kopališča (oficielna in neoficielna) — vse je dobrodošlo za sončenje. Razume sev da je bilo kopališče Ilirije kar oblegano, že dopoldne je bil tam velikanski živžav. V prvih popoldanskih urah pa je bil naval, da enakega še zlepa ne pomnimo. Velika terasa je bila celo popoldne polna kopalcev in kopalk, trušč je bil v bazenu, mladina je imela svoj raj. — Ob sončnem vremenu gre cvetje v zor. Češnje so polne drobnih, zelenih sadežev, prav tako hruške in jablane. Po vrtovih uspeva sočivje in zelenjava. Vse kaže, da se bodo obnesli tudi novi nasadi na javnih prostorih.
u— Nov grob. Dotrpela je ga Marija Troštova, roj. Balestra. Za njo žalujejo družine Trošt, Sovdat, dr. Muha, Pe-rič in drugo sorodstvo. Pogreb drage pokojnice bo v torek ob pol 16. iz kapele sv. Krištofa na Žalah na pokopališče pri Sv. Križu. Naj v miru počiva! Užaloščenim svojcem naše iskreno sožalje!
u— Cepljenje proti davicl se je v Ljubljani že začelo ter bo, kakor smo Citali v listih, ta teden prvo cepljenje po vseh okrajih mesta tudi končano. Starši si lahko sami izberejo kraj, ki je najbližji in najlaže dostopen. Cepljenje gre zelo hitro izpod rok, zato naj bodo pa starši točitf, da cepljenja ne zamude. Na glavnih cepilnib postajah se cepljenje začne vsak dan ob 17. uri. Ko bo cepljenje na kakem kraju končano, bo zdravnik takoj odšel in ne bo čakal na zamudnike, ki bi morebiti prišli prepozno kot je bilo določeno. Posebno pa še poudarjamo, da so bila vsa šolska vod-
Nadzornice za dečje kolonije
Ljubljana, 8. junija V eni izmed dvoran GILL so bili predvčerajšnjim izpiti obiskovalk tečaja za nadzornice v dečjih kolonijah. V komisiji, kl ji je predsedoval Zvezni Podpoveljnik so bili dr. Aldo Duce, sanitetni načelnik. Zvezna Nadzornica GILL, načelnik podpornega ta zdravstvenega urada ter trije zdravniki, ki so poučevali v okviru tečaja.
Obiskovalke, ki so zabajale k predavanjem z velikim zanimanjem, so se v celoti izkazale zares sposobne, da opravljajo tako delikatno funkcijo v okviru GILL.
Vsaki izmed njih bo Zvezno poveljstvo oskrbelo ta izstavilo odgovarjajočo diplomo o sposobnosti za nadzornice v dečjih kolonijah.
stva naprošena, naj k temu cepljenju pošljejo vso ono šoloobvezno mladino, ki iz katerega koli vzroka dosedaj še ni bila cepljena proti davicL Starše takih otrok pa prosimo, naj šolska vodstva pri tem podpirajo v korist zdravja svojih otrok ter se tako izognejo kazni, določene za vse one, ki bi svoje otroke brez tehtnega vzroka odtegnili obveznemu cepljenju.
u— Občni zbor »žegoze«. V nedeljo je bil v poslopju železniškega ravnateljstva X. letni občni zbor železničarske gospodarske zadruge. Vodil ga je predsednik Rafael
Kampuš. Ker je izostala volna angorcev iz Banata ta štajerskega, se je zadruga odločila ustanoviti farmo angorskih kuncev doma. Prvi začetki so storjeni ta v Muljavi pri Stični rede že okoli 80 plemenskih živali, »žegoza« je opravila v preteklem letu skoraj neprecenljivo delo. Preskrbela je mnogo krme za rejo malih živali; rejcem je razdelila okoli 9 vagonov krmil. Odbor se ukvarja z vprašanjem predelave in uporabi krvi, pridobljene v mestni klavnici, za živilsko pičo. Začeli so zbirati tudi kosti, da bodo pridobivali kostno moko. Za nakup zimske krme se bodo začela zbirati sredstva že sedaj, kajti obročna plačila bodo rejce lažje zmogli. Zadruga je lani dobro gospodarila, čisti prebitek znaša 14.226 lir, v zalogi pa ima tudi precej blaga. Za uresničenje svojih načrtov pa bi zadruga potrebovala mnogo denarja in bi morale za njeno delo pokazati več zanimanja bogatejše železničarske ustanove. Poročila funkcionarjev so bila soglasno sprejeta in nanovo izvoljeni dosedanji člani odbora.
u— Nesreče. Z desnico je po nesreči udaril po šipi in se hudo porezal llletni sin kurjača Franc škerlj iz Ljubljane. — Opeka je padla na glavo 341etni delavki Mariji škrabljevi z Viča.. — Na voz se je obešal llletni sin delavca Milan Laznik z Dobrove. Med vožnjo je fantek padel in obležal z zlomljeno desno nogo. — Podobno nesrečo je doživel 7-letni posestnikov sin Stanko Pajčič z Vrhnike. Z vozom se je peljal na njivo, medtem pa so se konji splašili, da je dečen padel z voza in si zlomil nogo. — Ponesrečenci se zdravijo v ljubljanski splošni bolnišnici.
u— Na Viču bo cepljenje proti davicl današnji torek '9. jimija ob 17. uri v šoli, a za one, ki ne morejo čez kontrolno črto, bo cepljenje tudi današnji torek ob 17.30 v gostilni Karo na Cesti dveh cesarjev. Jutrišnjo sredo 10. jimija ob 17. bo pa cepljenje v meščanski šoli v Mostah, a za one, ki zaradi kontrolne črte ne morejo v mesto, bo cepljenje tudi jutri 10. junija ob 17.30 v prostorih gostilne Schwentner na šmartinski cesti.
u— Na Barju bo cepljenje proti davici v soboto 13. junija <>b 17. uri v šoli, na kar opozarjamo vse Barjane, ker je v objavljenem razporedu po pomoti izpadlo cepljenje za barjanske otroke.
u— Podpornemu društvu za gluhonemo mladino daruje rodbina Zupančičeva iz . Ljubljane-Galjevica, v počastitev spomina blagopokojne gospe Apolonije Karlinove znesek 200 lir. — Sostanovalci hiše Poljanska cesta 18 poklanjajo namesto venca pokojnemu administratorju hiše g. Ivu Per-šuhu znesek 260 lir. Prisrčna hvala!
Pogreb blagopokojne gospe
Albine Kosèr
je bil preložen na torek 9. junija 1942 ob 5. uri popoldne iz kapele sv. Andreja na 2alah na pokopališče k Sv. Križu, ker hčerka ni prispela pravočasno lz inozemstva.
u— Promocija. V četrtek 11. t m. opoldne se bo vršila slovesna promocija v zbor-
Telovadni nastop ljubljanske šolske mladine
Sodelovalo Je okoli 1400 dijakov in dijakinj, Id so nastopili
▼ petek na Stadionu
Ljubljana, 8. junija
Dne 5. junija je bil na ljubljanskem stadionu telesnovzgojni nastop učencev ljubljanskih osnovnih ln nižjih srednjih ter meščanskih Sol. Ob 8.45 so že čakale vse skupine pripravljene ta pazljive na začetek skušenj. Igrišče prepreženo z sugestivnlmi belimi ta črnimi črtami je bilo živo od deklet ta dečkov, ki so se samozavestno obnašali, polni navdušenja, poleta, volje ta popolni v svoji športni obleki. Z obrazov te mladine se je razodevala živa želja: osvojiti si lovorjevo vejico zmage.
Točno ob 9. so bili sprejeti Zvezni poveljnik, Zvezni Podtajnik ta Zaupnica ženskih Fašijev od Zveznega Podpoveljnika, Kr. šolskega Komisarja, Zvezne Nadzornice in Vrhovnega Poveljnika. Oddelke je predstavil centurion prof. Maraspin, načelnik urada za telesno vzgojo ta vodja nastopa. Ko je bilo dano povelje za dvig zastave, so se vsi sodelujoči postavili v strumen pozor
nični dvorani ljubljanske univerze. Promo-virani bodo za doktorje prava ga. Marija Rueh, gg. Franc čermak, Belizar Keršlč, Boris Menard, Jože Sem in inž. Jože Suha-dolc, vsi iz Ljubljane, čestitamo!
u— šubičeva ulica je končno izročena svojemu namenu. Ko so odstranili del asfaltnega pločnika v šelenburgovi ulici, ki je zapiral izhod, so morali urediti še kanalizacijo in druge naprave, ki so z ulicami sodobnega me^ta v zvezi. Ta dela so za nekaj dni odložila otvoritev. Zdaj je nova ulica že sposobna za kakršenkoli promet. Tudi robniki za ogle novih pločnikov so že pripravljeni.
u— Kulisama ometa na in pobeljena. Nova kulisama na Viktorja Emanuela cesti je bila v zadnjem čsau primerno ometana in pobeljena Kakor znano so novo ta za gledališče zelo potrebno napravo sezidali že lansko leto, vendar le v sirovem stanju.
Z Gorenjskega
Radovljiški župan Jožef Babnik je te dni poročal na občinski seji o svojem enoletnem delovanju. Zdaj je v delu načrt za pozidavo mesta. Načrt se bo izvršil seveda šele po vojni. Namesto stare tehtnice bo postavljena nova za tovore do 5 ton. Kanal. omrežje se bo povečalo. Urejajo se nove ceste in parki, šola je notranje obnovljena, šolska ambulanta za preglede ta zo-bozdravniško zdravljenje • bo v kratkem gotova. Mestna knjigarna dobro uspeva. Za mladino je radovljiška občina pridobila potreben prostor, kjer bo urejeno športno igrišče. V kratkem bodo odprli zavetišče za 15 starčkov. Prostovoljni gasilci dobijo shrambo za orodje in novo vežbališče.
Bivši bojevniki * so imeli zadnji čas v kranjskem okrožju 10 zborovanj. Doslej je bilo v kranjskem okrožju ustanovljenih 15 tovarišij. Kranjsko okrožje vodi Rudolf Möslacher. Ustanovljeni bodo častni in strelski odseki.
Dva požara po nesreči. V vetru je nastal na domačiji Jerneja Grosa v.Kranju požar, ki se je zaradi suše naglo širil. Gasilci pa so požar kmalu omejili ta preprečili, da ni domačija zgorela do tal. Nadalje je po nesreč; nastal požar v Spodnjem Brniku. Dva skeun^a Franca Fona ter hiša ta gospodarsko poslopje Marije Kimovčeve so pogoreli. Gt-silci so se trudili, da se ogenj ni razširil na sosednja poslopja, gorečih poslopij pa niso mogli več rešiti. Ogenj so zanetili otroci, ki so se igrali z vžigalicami.
Novi otroški vrtci. Na Jezerskem so te dni odprli nov otroški vrtec. Otvoritev je bila združena z večjo svečanostjo, ker je to deseti otroški vrtec, ki je bil v zadnfh dveh tednih odprt na Gorenjskem. Pet novih otroških vrtcev je v kamniškem, pet pa v kranjskem okrožju. Vsega skupaj je zdaj na Gorenjskem 25 otroških vrtoev.
Uradno zborovanje. V Kranju so se zbrali uradni predstavniki nemške delavske 'ronte na Gorenjskem. Govoril jim je deželni propagandni vodja Otokar Trumbl iz Celovca. Rekel je, naj gorenjski delavec ne stoji ob strani, ko je treba pripomoči k uspehom, katere zahteva Adolf Hitler.
Na Golniku )e priredila organizacija nemške delavske fronte v nedeljo popoldne ljudsko veselico v gostilni Janeza Dolžana. čisti dobiček je bil namenjen nemškemu Rdečemu križu.
Na vzhodni fronti so padli koroški rojaki: Alfonz Fercher, Rihard Zierngast, star 28 let, 261etni Baltazar Herbst, 291etni Hermann Unterilberbacher, 291etni Eduard Rainer, 251etni Ernest Kocher, 211etni pro-
to vsak poveljnik posamezne skupine Je pozdravil po rimsko.
Primerno opremljeno igrišče je bilo razdeljeno na tri odseke: Prvi je bil za oddelke deških ta dekBških ljudskih Sol, kl jih Je bilo 35, drugi in tretji pa za oddelke meščanskih in nižjih srednjih ,fiol ki Jih je bilo 10 moških ta 10 ženskih. Vsak oddelek Je sestavljalo skupno s poveljnikom 25 učencev ali učenk. Skupno jih je torej nastopilo okoli 1400. Vsak oddelek je izvedel štiri vaje: prosti razvoj, obvezne proste vaje za 1. XX®, vaje z majhnim orodjem, plezanje na drog ali plezaifje po vrvi ali met velike žoge. Za vsako posamezne vajo je funkcioniral pristojni sodniški zbor, ki so ga sestavljali po trije člani.
Zvezni Tajnik je prišel na igrišče in se dolgo razgovarjal z vsakim posameznim oddelkom izražajoč svoje živo veselje za odlične uspehe, kl so jih dosegli pod vodstvom učiteljev za telesno vzgojo.
stovoljec pri SS Herbert Buchhaas, Karel Fritzi, prostovoljec Hans Marktl, star 21 let, oče dveh otrok, 231etni Heribert Stonič, 331etni Hubert Fila, 231etni Edvard Ntss-mann, 201etni Erik Benedikt, 20 letni Leopold čarf, 261etnj podčastnik Andrej Kröpfl, sanitejec Hubert Krumpel in bataljonski poveljnik stotnik Jurij Himpe.
Iz Spodnje štajerske
Novi grobovi. V mariborski bolnišnici je v četrtek popoldne umrla 54 letna urad ni kova vdova Justina Miheličeva, po rodu Brav-nikova. V petek zjutraj pa je umrl njen oče, 771etni Karel Bravnik, ki je živel v Mariboru v pokoju. Bil je svoj čas gostilničar ta veleposestnik v Pekerjah, v mlajših letih pa je bil uslužben pri železnici kot mizarski mojster. Na Koroški cesti 9 v Mariboru je umrl 421etni čevljarski mojster Franc Petek. Nadalje je umrla v Mariboru Elizabeta Petkova. Na vzhodni fronti je padel 211etni vojak Viljem Harner, doma iz Maribora. V Celju so umrli Marija Cigelžkova, Marija Kajtnarjeva, Marija Apnarjeva in Anton Resnik, vsi iz Celja, ter Marija Lesjakova iz Trnovelj. V Velenju in okolici so umrli Oton Mager, Franc Pajer, Franc Ocepek, Elizabeta Cančeva in Jernej Vovk. Na Dobrni je umrl Anton Arlič, v Braslovčah pa 581etni Franc Va-šel. V Mariboru je po daljšem trpljenju umrl v starosti 56 let mizarski mojster Alojz Munì a, ki je bil več let načelnik mizarske zadruge. Pokopali so ga v nedeljo popoldne. Zapustil je vdovo, sina in hčerko.
Številne nesreče so se primerile zadnji čas v raznih spodnještajerskih krajih. Mon-.ter Jože Kovačič si je zdrobil nogo, ko je bil na delu v Topolšici pri Šoštanju. Delavec Anton Udovič si je prav tako zdrooil nogo, ko ga je v Sevnici odbila lokomotiva. Fran Kregar iz Ar je vasi je paiel s kolesom pod tovorni avto in obležal s pretresenimi možgani. V nekem celjskem podjetju si je železniški delavec Janez šoštar hudo poparil noge s paro iz stroja. Franc čulk z Gomilskega je dobil hud udarec od konja in je obležal s pretresenimi možgani. V Konjicah se je Mihael žigert v pijanosti z bitvijo nevarno ranil. Zadel se je namreč v trebuh in so mu izstopila čreva in želodec, vendar so mu še rešili življenje. 34-letna Katarina Zelingerjeva, zaposlena v tekstilni tovarni na Pobrežju, stara 34 let, je zašla z levico v stroj in je dobila zelo hude poškodbe. Vsi poškodovanci ao bili pripeljani v bolnišnico.
Razdeljevanje mleka in mlečnih izdelkov je zdaj na Spodnjem štajerskem popolnoma preurejeno. Dobavitelji mleka morajo vse mleko oddati pristojni zbiralnici. Pridržijo lahko samo toliko mleka in presnega masla, kolikor najnujneje potrebujejo za svoj dom. Pripravljanje kislega mleka, jogurta, kefirja in podobnih izdelkov ter oddaja mleka sladoledarjem je prepovedana.
Kje je dedič?'Uradno razglašajo: Elizabeta Kolaričeva, posestnica v Adrijancih pri Ormožu, je umrla letos 8. marca. Zapustila je oporoko. Njen dedič je Peter Ko-larič, orožnik na Hrvatskem; njegovo bivališče pa ni znano. Pristojno oblastvo ga poziva, naj se v teku 6 mesecev zglasi pri sodišču v Ormožu. Po poteku tega roka bo zapuščina izročena ostalim dedičem.
Za mrtvo bo proglašena Ivana Podbev-škova, po rodu Bergantova, rojena 1. 1914. v občini Blagovici v kamniškem okrožju. Ko je bil njen mož lani v Tržiču na orožnih vajah, je Ivana zapustila tri poslovilna pisma. Menda je nato šla v Savo. Ker doslej za njo ni sledu, je uveden uradni postopek ta bo po treh mesecih oglašena za mrtvo.
Nekaj besed o naših gostolevcih
Janez Trdina pripoveduje nekje v svojih spisih, da se je šele na Dolenjskem naučil spoznavati naše ptice-pevke po imenu in petju in da se je začudil, kako dolenjski človek rad prisluškuje žvrgolenju, dočim na Gorenjskem ljudje nimajo takega prisrčnega odnosa do ptičje prirode. O Kra-ševcih pa pravi dr. Hinko Dolenec, da se na jutranjih pohodih, ko gozd in dobrava odmevata od gostolenja, domačin marsikdaj začudi in veselo vzklikne: »Ej, kje se le to jemlje!« To najbrž ne velja v splošnem, vendar pa je značilno, da je Gorenjec Trdina postal na to pozoren.
Ta mesec bo ptičjega petja še nekoliko, ko pa bo večina odpravila svoje življenjsko delo: rejo potomstva, "pa bo po velikem delu konec petja. Kos, ta veleodlični pevec neštetih napevov bo utihnil, kobilar bo le sem pa tja zagostolel svoj »si že bi v?« in še to frazo bo nekako skrajšal, ščinkavec je že opustil svoj pomladanski ljubezenski verz. Moža zdaj tarejo druge skrbi, ker mora sam prehraniti godne mladiče, ki so poleteli iz gnezda in jih je treba na tleh posvetiti v vse podrobnosti pobiranja hrane. Čudno je, kako da starši natanko poznajo svoje otroke, dočim slednji tekajo in odpirajo kljunčke za vsakim odraslim ščinkavcem, kakor dete često vsakemu moškemu pravi ata.
Sinice drže svojo mnogoglavo družinico dalje časa skupaj. Ljubka jatica se podi za svojo materjo, cvrČi sitno in presunljivo in ne da svoji hranilki niti toliko časa, da bi pripravila zalogaj za pitanje. Opazovalci ptičev so že opazili, da si<nice posnemajo klice drugih ptičev in človek se ne more načuditi, da sliši iz siničjega
kljunčka značilni šinkavčji klic. Cižek v kletki se tudi kaj kmalu nauči kanarčko-vega petja le da jo po svoji navadi in naravi zaokroži in zaključi z nekakim hri-pavim akordom Tudi kos v kletki se nauči po nekoliko taktov kake melodije, toda kmalu zaide v svoj prirojeni repertoar in dodaja umetni pesmi prav neumestne zaključke.
Kričači so v gozdu: brglez, ki se večno prepira s tovariši, šoja, žolna, detal in sraka, ki vsemu gozdu takoj naznanijo, da je vlomil v zeleno domovanje človek z ne-lepimi nameni, Defal strahotno zmerja, če se nevede približaš duplu, kjer ima mlade, šoja pa je neutrudna v zmerjanju, če ležeš v senzo blizu njenega gnezda. Nekoč sva se z nečakom zarotila, da ji bova kos in sva jo oponašala. Vrstila sva se vsak po deset minut in sva se drla izmenoma. Toda ni se unesla ona, midva sva se naveličala in opustila nehvaležni posel. Ko sva osramočena odhajala se je drla za nama kakor obsedena, sam ljubi Bog ve, kaj nama je v svojem jeziku očitala blebetava babura. Osmešila naju je pred vso ptičjo javnostjo.
Kako je prav za prav s ptičjim petjem? Podrobna opazovanja so dognala pri raznih ptičjih vrstah znatno glasbeno nadarjenost Ko nekateri ' ptiči posnemajo petje drugih tako dovršeno, da spravljajo vsakogar v zmoto, je jasno, da imajo ti »oponašala« poleg odličnega posluha, tudi visoko razvit organ za proizvajanje različnih glasov. Po vsem tem gre tedaj za glasbeno predelavo tujega petja v možganih. Nobeno drugo l?itje, ne izvzemši n:« človeka, nima glasu, ki bi bil toliko spo-
soben za razne modulacije. Tudi se opaža pri tem poseben dar za intonacijo in mora človek nehote misliti na zmožnost kompozicije. Kos in slavec tako zelo izpreminja-ta teme, obračata akorde, podaljšujeta posamezne fraze, menjavata tempo in barvo glasu, da je to nemogoče brez izrazite?» muzikalnega daru, da brez izrazitega dani kompozicije.
Sposobnost kosa. da se nauči cele muzi-kalne stavke, n: slučaj ali samo mehanično posnemanje, prej bi se zdelo, da ima ptica neke vrste glasbeni občutek. Kos v kletki Je osobito občutljiv za skladbe v A-duru in D-duru. Ob teh postaja nemiren. jih ponavlja ter jim odgovarja v istem ritmu in taktu. Na liščke in kanarčke pa to ne upliva prav nič, pač pa jih C dur in G dur spravljata v pevsko razpoloženje. Znano je, da je anatomska zgradba ptičjega ušesa silno enostavna v primer j s človeškim in so tudi dotičru deli ptičjih možgan zelo malo razviti. Zato je tem večji čudež, da kažejo ptice pevke, zlasti nekatere, z nedostatnimj sredstvi ušes in možganov tako čudovito glasbeno sposobnost, ki ne gre samo do reprodukcije marveč celo do kompozicije, deskripcije, para-fraze in drugih skladateljskih obratov.
Toda to je že siva učenost. Poslušajte samo kosa, slavca, kobilarja — kaki odlični koncertni mojstri so to. In to brez dolgoletnega šolanja glasu. Kos že pozimi ä-deč pod grmom poskuša, da bi mu grlo ne zarjavela Zamaknjen poje pianissimo, kakor bi že pred sv. Gregorjem občutil potrebo po petju. Gorak februarski dan izziva tudi pri sinicah in ščinkavcih pomladansko glasbeno frazo in taščica Jima odgovarja s svojim glasom ki spominja na ton dna pločevinaste škatlice. Kadar nastane čas ženitve. ^ sinica nežj in gosrtoli
kapriciozno kakor mladič, — to je menda samcu osobito po godu, ko ima njegova izbranka tako mladostne al ire. Nežni ščinkavec zna malo varijacij, zato pa samci izkušajo drug drugega prevpiti. Izredno koničen je njihov »indijanski ples« okoli samice, ko skačejo po eni nogi in brusijo peruti ob tla. Tudi bojevit je krotki in boječi ščinkavec ob tem času, nekateri samci so naravnost zlobni nasilniki.
Čudno je. da se kosi tako strastno sovražijo med seboj. Ce mu vržeš krmiva in je v bližini kak soplemenjak, se najprej zapodi vanj, nastane ravs in kavs, zmagovalec se vrne na torišče, kjer so mu medtem že drugi vse pobrali. Sploh je ta veliki glasbenik v praktičnem življenju taka jad-na in bedasta prikazen, kakor da nima niti trohice pameti; dasi je velik, ga napodi vrabec, sinica, taščica in celo ščinkavec. Oprostimo mu to, kajti v zelenem bukovju, vrhu kaline, v mestih celo na dimniku pa se le izkaže kot odličen umetnik. Ima pa eno hudo hibo: Sredi najlepšega miru in brez vsakega povoda mu pride na misel svarilni klic, da vsa perjad jadrno pobegne v grmovje. Toda mojster tega ne dela iz zlobe, kar tako mu prihaja na misel, saj pravijo poznavalci, da je trapast v vseh pogledih, le glasbenik je velik in to odtehta vse drugo.
Sinica pa se svarilnega klica posluži kot zvijače. Vržeš pinjolo, ki bi jo rada sama pobrala. Vse se vrže na seme. Ona pa ne ljubi gneče, zato presunljivo zavrešči, kakor da je v bližini skobec. Vse se skrije, ona pa odnese pinjolo. Krotki ščinkavec takisto ne ljubi gneče in prerivanja, vsakomur se ogne, dočim taščica, ki je sicer plaha po blisk ovo plane na zalogaj in je takoj prpravliena. da se stepe zanj tudi z močnejšim Taščica je posebno lep pti-
ček s svojimi velikimi očmi, oranžno liso pod vratom in skromno rjavo suknjico. Vdomačijo se najbolj sinice. Starka privede vse svoje mladiče, da plezajo po tebi, ti sedajo na rame in na klobuk in jih mora včasih svariti pred tako zaupljivostjo, kajti človek je le človek — nepreračunlji-vo bitje.
Mnogo je ptic, ki beže od člbveka kakor od kuge. Oči vidno jim je tisočletno izkustvo vcepilo neodoljiv strah pred dvonož-cem. Cižek, ks se v ujetništvu privadi človeka in je silno domač, ga isti trenutek ko ga izpustiš, zataji popolnoma in naslednjo minuto čisto podivja. Lišček je slabe glave in ga še v ujetništvu težko privadiš nase. Brglez, ki je siničje vrste, se te prav kmalu privadi, kakor vse sinice, faz-n dolgorepke, ki vedno leta le po vrhovih dreves in čopke, ki prihaja k nam v nižino le v zimskih mesecih. Zimski gost je tudi pinoža, sorodnik našega ščinkavca, ta-itisto plah kakor ta, je le sezonska prikazen iti se skoro nič ne privadi. Žolne zaradi svojega prav posebnega jedilnega lista suvereno prezirajo ptičje prijatelje, saj je nekoliko težko nuditi jim drevesne črve . in mravljince. Žolni je gotovo udobneje ' ako sama prebrskava mravljišča, kakor pa da bi čakaa na kakega prijateja prirode. Ista je s škorcem in s kukavico; ta dva očitno ne jesta špecerije, ki je druga perjad nikakor ne zametava. Tičistanci bi radi privadili tudi kraljič-ka, repefijčka, pogorelčka, pénico, cme-kavčka in še toliko drugih, pa je na žalost nemogoče. Število privajenih menda nikoli ne bo seglo prav visoko preko ducata.
SPORT
Bitka je dobljena
Roma je premagala zadnjo resnejšo oviro in bo osvojila nogometno prvenstvo Italije
Mnogo možnosti je nudila včerajšnja predzadnja prvenstvena nedelja v italijanski nogometni diviziji A za presenečenja in spremembe v tabeli, toda to pot so en krat prišli na račun oni, ki delajo račune po formi na papirju in sestavljajo napovedi po stvarnih vidikih, ne glede na to, da gre navsezadnje vendarle za izide z nogometnih tekem. Vse se je končalo ša-blonsko — tako na splošno — in situacija je na vrhu prav taka, kakor je bila pred tednom dni.
Roma, Torino in Venezia so vsak spravili po dve točki in se tako z enakimi razlikami pomaknili dalje proti, vrhu, ki ga zavzemajo. Romei z eno odn. dvema točkama pred obojimi. In vendar ta razlika ni ostala enako pomembna za vse tri, kajti prihodnji termin je zadnji v letošnji sezoni in kar se bo zgodilo ta dan, bo zapečatilo usodo vseh udeležencev v tej diviziji, V zadnjem ali XXX. kolu pa je razpored parov takšen, da bi se moral zgoditi pravi čudež, če bi kdo hotel Romi še odnesti prvenstveni naslov. Saj igra doma z najšibkejšim izmed vseh partnerjev (Modeno), medtem ko mora drugo-plasirani Torino na gostovanje v Firenze, Venezia pi bo doma sprejela nevarni Lazio. Naloga za Torince, da b; zmagali še enkrat, ni najtežja, toda Roma si bo svoj delež lahko osvojila sama in to pomeni, da je od nedelje dalje že do 99% novi italijanski prvak v nogometu.
Med izidi zadnje nedelje zaslužijo večjo pozornost izidi z repa kakor pa z vrha tabele, predvsem obe zmagi, ki sta jih dosegla Napoli in Florentina v važnih dvobojih z Juventusom odn. Bologno. Na-politanci so predvčerajšnjim še enkrat potegnili z vso voljo, namahali neoporečno drugo torinsko moštvo, dobili dve točki, prehiteli cepljajočo moštvo Livorna in se skoraj gotovo rešili povratka v nižjo divizijo. Krepak korak od nevarnih tal so storili tudi Fiorentinci, ki so si celo na tujih tleh privoščili nič več in nič manj kakor lanskega prvaka Bologno in se povzpeli na deseto mesto v tabeli.
Torej Roma, favorit sezone in skorajšnji novi prvak, je igrala v Livornu in se vrnila z vsem izkupičkom. Rezultat je bil 2:0, kar kaže tako na prvi pogled, da so se domačini pridno branili in preprečili vsako katastrofo (kakor jo je pred tednom dni doživela Ambrosiana), toda za dosego karkoli pozitivnega so bili le preslabi.
Se dvakrat po 2:0 je bilo javljeno med izidi predzadnjega kola, in sicer v korist Venezie proti genovski Ligurii in za Torino v tekmi proti Triestini. Oba najbližja zasledovalca Rome sta torej držala korak in niso se uresničile nade onih, ki so mislili na prednost domačega igrišča za Ge-novčane, niti onih, ki so govorili, da je Triestina v teh zadnjih nedeljah zmožna najbolj drznih podvigov. Torino in Venezia sta ostala drug za drugim na svojih častnih mestih, verjetno celo do končno!
Bolj krajevnega pomena je bilo srečanje obeh milanskih enajstoric, Ambrosiane in Milana, ki se je ob napetem pričakovanju za sport tako navdušenega milanskega mesta končalo z delitvijo točk.
Radio Ljubljana
TOREK, 9. JUNIJA 1942-XX.
7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: Pesmi in napevi. — V odmoru (8.): Napoved časa 8.15: Poročila v italijanščini. 12.15: Koncert sopranistke Rezike Lipušček-Koritnikove (pri klavirju Marijan Lipovšek). 12.40: Sekstet Jandoli. 13: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.17: Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. šijanec. — Operetna glasba 14.: Poročila v italijanščini. 14.15: Pisano glasbo izvaja orkester pod vodstvom dirigenta Gallina. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Du et harmonik Malgaj. 17.40: Koncert harfista Luigija Magistrettija. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Lahka glasba. 20: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Vojaške pesmi. 20.45: Koncert ritmosimfoničnega orkestra Cora, vodi dirigent Semprini. 21.45: Predavanje v slovenščini. 22.: Orkester pesmi vodi dirigent Angelini. 22.45: Poročila v italijanščini.
Tako je Milan obdržal svoje osamljeno 9. mesto med 16 udeleženci, med tem ko je Ambrosiana v družbi še dveh z enakim številom točk za tri mesta na slabšem.
Modena, ki je ta dan morala igrati z Genovo doma, je izgubila spet in ji zdaj seveda ni več pomoči. Zbrala je vsega 19 točk (iz 29 tekem) in pri tem bo tudi ostalo, kajti z Romo, ki jo čaka še eno zadnjo nedeljo, ne bo imela drugega opravka kakor zabeležiti zgoditke in ji prepustiti še zadnji dve točki za končno zmago. Lazio je odigral svojo tekmo z Atalanto spet uspešno in zavzema slej ko prej svoje četrto mesto — v čast in ponos prestolniškega noge meta, ki se je letos uveljavil kakor že dolga leta ne.
Od številk iz XXIX. kola so danes naslednje:
v Bologni: Fiorentina—Bologna 3:2, v Napoliju: Napoli—Juventus 4:1, v Modeni: Genova—Modena 3:2. v Livornu: Roma—Livorno 2:0, v Milanu: Ambrosiana—Milano 2:2. v Rimu: Lazio—Atalanta 2:1, v Genovi: Venezia—Liguria 2:0, v Torinu: Torino—Triestina 2:0 Stanje v tabeli je takofle: Roma (53:21) 40 točk, Torino (59:37) 39 točk, Venezia (40:22) 38. Lazio (53:37) in Genova (50:35) 35, Juventus (46:40) 31, Triestina (29:31) 29, Bologna (49:36) 28 Milano (53:51) 27 Fiorentina (49:49), Liguria (38:56) in Ambrosiana (30:46) 25, Atalanta (33:46) in Napoli (32:48) 23, Livorno (33:57) 21 in Modena (23:57) 19 točk.
Bari se ne da ustaviti
Enajstorica vodi s 4 točkami pred Padovo in Pescato
V	diviziji B je bil spet Bari, ki se tudi to nedeljo ni dal ustaviti na poti od zmage do zmage. To pot je bila Novara, ki je morala kloniti pred njim, njegovo vodilno mesto pa je od nedeJje do nedelje manj premakljivo. Enako Je ukrenila — in sicer precej izdatno — tudi Padova, ki je z lahkoto obračunala s šibko Reggiano in se še bolj usidrala na svojem drugem mestu. Tretja je potem Pescara na račun Vicenze, ki si je dala odnesti točko z domačega igrišča — čujte in strmite — od neznatne Fiumane, ki je že odrejena za odhod v divizijo C. S krepkima zmagama sta se v ta termin vpisali tudi Spezia (nad Udinom) in Pro Patria (nad Fanfullo).
Evo, onih devet izidov in glavne podatke iz prvenstvene tabele:
V	Spezzi: Spezia—Udinese 4:1, v Vicenzi: Vicenza—Fiumana 1:1, v Pratu: Prato—Lucchese 2:1, v Bariju: Bari—Novara 3:2, v Savonì: Siena—Savona 1:0, v Atessandrii: Alessandria—Brescia 2:1, v Bustu Ars.: Pro Patria—Fanfulla 4:0, v Pescati: Pescara— Pisa Iti in v Padovi: Padova—Reggiana 8:1.
Stanje v tabeli: Bari 43 točk Padova 39. Pescara 38, Vicenza 37, Bresc'a 35. Novara 33, Spezia 32, Alessandria 31, Pisa 29. Udinese io Pro Patria 28. Savona in Siena 27, Fanfulla 26, Reggiana 21. Fiumana 20. Prato 19, Lucchese 9 točk.
Dve teniški novici
V	teniškem turnirju za romski pokal, ki so ga igrali Madžari in Hrvati v Zagrebu, je bilo stanje po drugem dnevu izravnano (2:2). Hrvati so zmagali najprej v obeh singlih, gostje pa so nadoknadili razliko v obeh doublih.
V	tekmovanju za isto lavoriko so se v Milanu sestali Nemci in Italijani. Po delitvi točk iz novih dveh singlov — oba podrobna izida smo objavili že v naši po-nedeljski izdaji — sta prišla drugi dan na vrsto oba doubla, v katerih so se obakrat uveljavili Italijani. Po drugem dnevu je torej na milanskem turnirju vodila Italija s 3:1.
(Končne izide s podrobnimi izidi z obeh turnirjev bomo še objavili.)
Iz Hrvatske
Gradnja doma dr. Starčeviča. Vsa društva v Sisku so sklenila, da bodo v spomin na obletnico države zgradila društveni dom, posvečen dr. Ante Starčeviču. Z gradnjo so pričeli 27. maja svečana posvetitev temeljnega kamna pa bo 13. t. m.
Nagrajene hrvatske matere. V soboto pred hrvatski materi in otroku povsečenim tednom, je sprejel Poglavmk večje število
mater a številnimi otroki; Vsaka mati Je bdla obdarovana s 5 kg fižola, 8 kg moke, razen tega pa je dobila ie 300 kun v gotovini. Za vsakega od otrok so dobile matere po 100 kun.
800.000 kun za v vpjnl prizadete. Velika župa Pliva in Rama je prejela od ministrstva za socialno politiko 800.000 kun kot podporo za v bojih prizadete družine.
Razstava hrvatske mladinske književnosti. V okviru »Hrvatskega tedna matere in otroka« je prirejena razstava hrvatske mladinske književnosti v Zagrebu.
Nova imena zagreMkih uHc. Dosedanja Hesrcegovačka ulica se zdaj imenuje Ulica St j epana Koeače, bivša Daničičeva ulica pa je dobila ime po hrvatskem književaiku Miljutinu Cihlar-Nehajevu.
Radijski zvočnik v Osijeku. Mestno na-čelstvo v Osijeku je dalo namestiti na Po-glavnikovem trgu Stiri radijske zvočnike. Pozneje bo Število zvočnikov Se pomnoženo, tako da bo prebivalstvo lahko v vsakem mestnem delu poaluSaJo radijska poročila in zabavne sporede.
Nemško Šolstvo na Hrvatskem. Po podatkih poblaSčenca za nesnSko Šolstvo je na Hrvatskem zdaj 270 nemških ljudskih Sol s 533 razredi in 21.000 učenci. V Šolah poučuje 330 učnih moči, od katerih je 210 kvalificiranih, ostali pa so pomožni in potovalni učitelji, število nemških srednjih šol na Hrvatskem se je v preteklem letu tudi pomnožilo. Letos posluje učiteljišče v Osijeku in Rumi ter meščanske Sole v Zemunu, Indjiji, Vinkovcih, Djakovu in Verecu. Kljub mnogim težkočam se je posrečilo vodstvu nemške narodnostne skupine v manj kakor peri lepa. nemško Šolstvo tako rekoč dvigniti iz ra.1.
Ureditev Kvaternikovega trga v Zagreba. 2e lani jeseni so začeli urejati Kvaternikov trg, ki je danes največje odprto tržišče z živili v Zagrebu. Stroški so znašaM 1,750.000 kun.
Hrvatski ujetniki sc vračajo. Po poročilu agencije Croatia se je vrnilo v domovino 2.000 Hrvatov, ki so bili v Nemčiji kot bivši jugoslovanski vojni ujetniki. Val so se pohvalno izražali o postopanju nemških oblastev z njimi.
V spomin muslimanskega romarja. Sinovi pokojnega Avdage Pašiča iz Tuzle, ki je umil na romanju v Meko in Medino, so na dvorišču »Sarene džamije« v Tuzli dali zgradit' nov marmornat vodnjak v spomin na svojega očeta.
\ Pelrinji grade kopališče. Hrvatsko planinsko društvo v Petrinji je dalo pobudo za gradnjo kopališča na Kolpi. V sodelovanju s krajevnimi oblast vi se bo uredilo kopališče z vsemi potrebnimi prostori. Dela ps se že pričela
OsijeSko gledališče na gostovanju v Va-raždinu. Kakor znaro, osi ježka drama že dalj časa gostuje v Varaždinu in ima pr. vsaki predstavi velih uspeh. Zdaj je prispela v Varaždin tudi osijeSka opera in v nedeljo je bila prva piedstava. Vprizorili so Gotovčevo delo »Ero z onega sveta«.
Kopališče na Dravi v Varaždinu je prešlo v mestne roke. Mestna občina v Varaždinu je odkupila kopališče na Dravi, ki je bilo doslej zasebna last. Kopališke naprave bodo še letos razširili in modernizirali.
Hrvatska legija na vzhodnem bojišču
Milanski list »Corriere della Sera« <e priobčil zanimivo poročilo svojega vojnegi poročevalca iz Donešfce kotline, v katerem opisuje prvi nastop hrvatske legije v okvi-ru italijansKega ekspedicijskega zbora. V svojem poročilu pravi, da je legija že pr:d tremi meseci prišla iz Hrvatske v Ita'i^o, da se vojaško do kraja izvežba. Legija je imela nalogo vključiti se v italijansko divizijo, ki pripada ekspedicijskemu zboru na vzhodnem bojišču. Vojaki so prejeli v Italiji nove uniforme in Sleme z liktorskimi wnaki. Uniforme so povsem enake italijanskim z razliko, da imajo vojaki na levem rokavu hrvatski ustaškl znak. Se preden so prispeli na bojišče, so med potjo doživeli svoj prvi ognjeni krst in se spopadli z oddelkom boljševikov, ki so ga odbili.
Legija je sestavljena iz samih prostovoljcev, ki so jih zbrali na osnovi javnega manifesta, ki so ga objavili vsi Usti. Manifest je določal, da so morali prostovoljci že odslužiti določeno dobo v bivši jugoslovanski vojski, tako da bi se lahko v naglici izpopolnili. Prostovoljci so se javili iz vsen krajev, iz vseh stanov in so različne starosti in različnih veroizpovedi. V legiji so možje, ki pripadajo najmanj dvema generacijama, ljudje vseh mogočih poklicev m iz različnih socialnih krogov. Izobraženci si sedaj dele hrano s kmeti, delavci, z advokati, poleg 24-letnega mladeniča Je v legijo uvrščen 40-letni mož, poleg katoličana musliman. Legija ima razen svojega kaplana tudi svojega imama. Ko je bila legija sestavljena, je krenila v tridentsko pokrajino, kjer se je vežbala od konca de-
cembra do meseca marca. Vežbali so jo italijanski oficirji.V Italiji je bila deležna nad vse Simpatičnega sprejema. Sredi februarja so bili legijonarji vpričo marsala Kva-ternika in generala Cavallera zapriseženi. Prejeli so fašistične liktorske znake in mesec dni pozneje jim je general M asci, inšpektor planinskih čet izročil zastavo, ki jim jo Je daroval Italijanski generalni štab. Zastava je v hrvatskih barvah in ima na eni strani hrvatóki grb z Zvonimirjevo krono, na drugi pa znamenje hrvatskih usta-Sev. Preko obeh je vtkan fašistični liktoi-ski znak. V tem znamenju je Italija sprejela hrvatske legijonarje v lastne vrste za borbo proti skupnemu sovražniku in jim je zagotovila popolnoma enako ravnanje kakor so ga deležni italijanski vojaki. Le hrano si hrvatski vojaki po svojih domačih običajih jačje belijo s poprom in zelišči.
Legija je sedaj že nadomestila oddelek italijanske vojske v prvi črti na terenu, Ki so si ga italijanski oddelki v zadnjem času priborili s hudimi borbami. Poveljnik legije, s katerim je poročevalec milanskega lista govoril, je Izjavil, da so legijonarji prežeti napadalnega duha. Našli so pravi zgled v italijanskem bersaljerju.
Iz Srb!)e
Ministrski predsednik Nedič je obiskal Narodno banko. Pretekli četrtek je ministrski predsednik Nedič posetil Srbsko narodno banko. Sprejeli so ga guverner dr. Rad osa vi jevič in viceguverner dr. Kosič v spremstvu nemškega pooblaščenca za gospo larstvo v Srbiji višjega upravnega svetnika Söngena in njegovih sodelavcev. Ministrski predsednik si je ogledal vse oddelke banke in novčanično tiskarno ter kovnico.
Prepoved šm in kan ja in kajenja za žen-rke. Zupan v Kraljevu je izdal ukaz, ki prepoveduje ž=nam Sm.nkanje ali kajenje na ja\nih prostorih.
Skoro za 50 milijonov din so nakupili srbski filatelisti poštnih znamk v času od začetka aprila 1941 pa do konca marca 1942.
Vaške gostilne bodo zaprli. Ministrski svet je izdal uredbo, ki odreja zaporo vseh gostilen po vaseh v Srbiji. Izvzeti so kopališki in turistični kraji. Ob državnih in banovinskih cestah bodo smele ostati gostilne, ki so potrebne za prenočevanje potnikov.
Mali oglas
Službo dobi
Beseda L —.60, taksa —.60 a datante naslova ali » iifro L 3.—.
Hlapca
starejšega, pridnega, poštenega sprejmem. Naslov » vseh poslovalnicah Jutra.	7479-1
Iščem
poSteno ln zanesljivo družino za upravljanje vsega gospodarstva na večjem posestvu za več let blizu Gradaca v Bell Krajini. Pojasnila da pismeno ali osebno na licu mesta Peter Smllja-nlft. Zastava pri Grada-cu	7367-1
Kuharica
samostojma, s prakso, dobi službo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. i 7665-1
Kupim
Beseda L —.60. taksa — .60, za daianie naslova ali za iifro l J.—.
Hladilnik
na elektriko kupim manjše gospodinjstvo. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	7666-7
Triplamenski reso
plinski, kupi mlekarna Bleiweisova (TyrSeva) c. 88 pri Stadionu. 7654-7
Stare bicikelj gume
(zračnice in plašče) ter kompletne blciklje in njih dele, karbid in vreče, vsako količino, kupi mo. Generator delavni ca, TyrSeva 13 (levo dvo rišče), tel. 29-27. 7689-7
Raznašalko cvetlic
sprejmem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	7681-1
Vajenci (-ke)
Beseda I —.60. taksa —.60. za daianie naslova ali za iifro l J.—»
Vajenca
▼ trgovino z mešanim blagom sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »V Ljubljani«.
7680-44
Službe išče
Beseda L — .JO. taksa —.60. za daianie naslova ali za __iifro L 2.—.
Boljše dekle
s trgovsko izobrazbo išče kakršno koli službo (k otrokom, kot prodajalka ali za pomoč v gospodinjstvu). vajena dela. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7685-2
Služkinja
srednjih let. samostojna gospodinja ter vsa hišna ln vrtna dela. z daljšimi spričevali, želi menjati 6lužbo do 1. julija. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	7676-2
Prodam
Beseda L —.60. taksa — .60 za dajanie naslova ali z» Iifro L J.—.
Vino
muškat, marsala in vermouth. nudi Mlakar skladišče Ranzlnger, -Ljubljana.	7319-e
Prodam ugodno:
Jeklenollti železni mllr za mletje vsakovrstnih predmetov ln kotel s kurilnim podstavkom 250— 300 litrov. Ogled od 8. do 14. ure. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
7675-6
Potrebujem
lončene odpadke, gorsko kredo, belo glino, lojavec bell in razne zemeljske barve od lastnikov zemljišč. Tudi sprejmem fi-nancljerja (družabnika). — Ponudbe poslati na »Ogenit«, Ljubljana, Cesta Soške divizije 14.
7682-7
Kolesa
Beseda t —.60, taksa —.60, za daianie naslova ali za iifro t 3.—.
Pozor, triciklji!
Vaš bicikelj vzamemo v račun ter Vam z nekaj doplačila dobavimo istočasno nov tricikeij, odlične Izdelave, lz prvovrstnega materiala. Specialna delavnica za triciklje. TyrSeva 13 (Figovec. levo dvorišče), tel. 29-27.	7691-11
Prodamo
nova trlciklja, nosilnost 350 ln 250 kg. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
7684-11
m
a
Beseda L —.60, taksa —.60. za daianie naslova ali za iifro I 3.—.
Pohištvo
Beseda t —.60. taksa —.60. za daianie naslova ali za iifro t 3.—.
širok kavč
za 2 osebi, popolnoma nov, naprodaj za 1600 Ur. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7690-12
Spalnico
rabljeno, lz trdega lesa, prepleskano orehovo, prodam za 3000 lir. Celovška C. 67, dvorišče. 7688-12
Več modernih
kuhinjskih oprav poceni proda Krže, mizarstvo, Vrhnika. Ogleda se v skladišču LJubljana, TyrSeva 47, poleg kavarne Majcen.	7677-12
Posest
Beseda t —.60. taksa —.60. za daianie naslova ali za iifro L 3.—.
Hišo
do 300.000 lir kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Brez posredovalca«	7679-20
Lepo prazno sobo
separirano, sredina mesta, nova hiša, nudim brezplačno takoj oni dami. ki lahko odstopi kompletno posteljo ali spalni kauč in oblačilno omaro. Na razpolago moderna kopalnica ln kuhinja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samo ena oseba«. 7698-23

LLLL
Sobe išče
Beseda I —.60. taksa —.60. u daianie naslova ali za jifto L S.—,
Opremljeno sobo
separirano, Išče v centru mesta samostojen gospod za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Domačin«.
7509-23a
Sobo odda
Beseda L—.60, taksa—.60, za dajanie naslova ali za šifro L 3.—.
Kupim
motorno kolo znamke Puch all NSU, 200 ali 250 ccm. Ponudbe poslati na: Miroslav Jeršan. Bežigrad 14.	7695-10
Oddam
lepo, solnčno sobo pri sodišču. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
7686-23
Oddam
veliko sončno sobo z eno ali dvema posteljama ln s souporabo kopalnice. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7683-23
čisto sobo
s posebnim vhodom ln souporabo kopalnice oddam dvema gospodoma. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7678-23
Beseda I —.60, taksa —.60. za daianie naslova ali za iifro L 3.—.
300 lir nagrade
dobi, kdor mi preskrbi dvo- do trisobno komfortno stanovanje v bližini centra. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
7696-21a
UJ.IJMIM^JJ
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajarre naslova ali za šifro L 3.—.
Preprosto enosobno
stanovanje, center, oddam za takoj. Plačilo: postrežba v gospodinjstvu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
7697-21
lÈguhtyeno
Avtobus Gorizia— Ljubljana
Najdena Je denarnica z denarjem. Lastnik naj se zglasi v soboto 13. t. m. v slaščičarni »DrairJ«, Gradišče, med 13. in 34. uro.	7664-28
Izgubljen je bil
poročni prstan od Večne poti po Erjavčevi cesti do Bleiweisove, s črkami V. S. 7-4-1907. Ker je spomin, naprošam, da se ga odda proti dobri nagradi v ogl. odd. Jutra.
7692-28
Prodam
skoraj nov šivalni stroj za gospodinjske svrhe, pogrezljiv, znamke Singer. Poizve se od dveh do štirih: Franica Jer-éan, Bežigrad 14.
7694-29

Dotrpela je gospa
Marija Trost roj. Balestra
Pogreb drage pokojnice bo v torek, dne 9. junija L 1942. ob pol 4. uri popoldne z Žal, kapele sv. Krištofa — na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 7. junija 1942.
žalujoče rodbine: TROST, SOVDAT, DR. MUHA, PERIC in ostalo sorodstvo
E. Salgarli
75
gusar
Roffiwtn
Gusarska krdela, ki so se dotlej skrivala pod drevjem in grmovjem, da ne bi bila tolikanj izpostavljena strašnemu topovskemu ognju iz utrdb, so zdai, na poveljnikov ukaz, planila na ravnico.
Olonez in Črni gusar sta jim stopila na čelo in v dir povedla svoje ljudi naprej, da bi kolikor mogoče zmanjšala krvave izgube.
Ko so vojaki v bližnji utrdbi, ki ie bila najvažnejša in najbolje oborožena, zagledali morske razbojnike, so iih obsuli z ognjem, ki ie pometal ves odprti prostor. Toda bilo ie prepozno.
Čeprav ie nekateri obležal krai poti, so gusarji vendar v nekai trenutkih dospeli pod znožje stolpov in zidov. Vzpenjaie se po nasipih, so palili iz svojih pištol, da bi pregnali sovražnike od strelskih lin.
Vkljub obupnemu odporu posadke ie bilo nekaterim že uspelo priti na vrh. Tedaj ci se je grmé razlegel Olonezov glas:
»Mornarji, nazaj!«
Gusarji, ki so se bili, čeprav brez lestev in vkliub trdovratnemu odporu Špancev, vzpeli na stolpe in obzidja, so zdai iadrno odnehali. V div.ii zmeš-niavi so zbežali proti bližniemu gozdu, toda nobeden ni izpustil orožja iz rok.
Branilci utrdbe, meneč, da bodo imeli zdai lahko delo, so naglo spustiti dvigliive mostove in nepremišljeno udrli na plano, da bi potolkli gusarje do kraja. Prav tega pa je čakal Olonez.
Ko so gusarji na svoiem dozdevnem begu videli, da iim ie sovražnik za petami, so se mahoma obrnili in besno udarili po Špancih.
Španci, ki iih je ta povsem nepričakovani in burni protinapad iznenadil, so naiprei v divjem neredu zdirjali nazai. Nato pa so se postavili v bran, iz strahu, da se ne bi gusarii okoristili s tem umikom in vdrli v trdni avo.
Na ravnici in pred utrdbami ie divjala krvava bitka. Gusarii in Španci so se vsi enako srdito borili s sabljami in pištolami, medtem ko so oni, ki §o bili ostali pri strelnih linah, s svinčeno točo brez razlike kosili prijatelie in sovražnike.
Že ie kazalo, da se bo Špancem, ki iih ie bilo po številu dvakrat več, posrečilo zapoditi gusarie v beg in rešiti Gibraltar. Tedaj pa ie posegla v boj četa Baska Michela, ki mu ie bilo uspelo, da si je utrl* pot skozi goščavo.
Teh tri sto mož, ki so prišli baš v pravem trenutku, ie odločilo izid klanja.
Španci, ki jih ie nasprotnik stiskal z vseh strani, so se morali umakniti v trdniavo. hkratu z niimi pa so vdrli vanio tudi flibustirji, med njimi Olonez, črni gusar in Bask, po čudnem naključju vsi živi in zdravi.
D asi že na umiku, so sovražniki- vendar tudi v trdnjavi nadaljevali svoj trdovratni odpor, trdno odločeni, da raiši poginejo, kakor da bi sneli špansko zastavo.
Črni gusar ie med prvimi planil na eno izmed širnih dvorišč, kjer se je z obupno togoto upiralo okrog dve sto Špancev. Skušal ie potisniti sovražnike nazaj in predreti njih vrste.
Več mušketirjev je bilo že padlo pod njegovimi silnimi udarci, ko ie videl, da se mu bliža voiak v gosposki obleki, z noievimi peresi na klobuku.
»Pazite se, caballero!« ie zaklical ta plemič in vzdignil svoj dolgi, bleščeči se meč takisto, kakor da hoče gusarja prebosti. Ta se ie bil pravkar s težavo ubranil nekega stotnika, ki je zdai ležal pred niim na tleh in umiral; začudeno se ie obrnil in vzkliknil:
»Vi, grof?«
»Jaz, caballero!« ie odgovoril Kastiljec. »Branite se, naiinega prijateljstva ie zdai konec! Nasprotnika sva! Vi se borite za gusarstvo, jaz za kastilj-sko zastavo!«
»Dolžnost me dela vašega dolžnika, grof! Kako naj vzdignem orožje zoper vas?«
»Ne, bòt sva! Ali padem jaz od vašega meča ali pa vi od mojega! Preden omahne ta zastava, bo grof Lerma s svojimi hrabrimi častniki vred mrtev!«
Po teh besedah je planil proti gusariu in ga iel dražiti z mečem.
Kapitan, ki se je dobro zavedal, da ie s svojim orožiem Kastiljcu več kot enak, se ie za korak umaknil.
»Prosim vas: ne silite me, da vas ubijem!«
Grof se je nasmehnil. »Udariva, gospod Ventimiljski!«
Med tem, ko je vse na okrog divjal čedalje srdi-tejši boi in so ranjenci stokali in iečali, med tem, ko so pokale puške in pištole, sta se bo rilca spopadla.
Grof je burno naskakoval in podvajal svoje sunke. ki jih je nasprotnik točno vračal. Oba sta bila razen meča izdrla tudi bodalo, da bi se boli e branila. Naskakovala sta, se umikala in spet še ihti-veie napadala drug drugega, pazeč, da iima ne bi spodrsnilo na krvi. ki ie v lužah pokrivala tla.
Gusar, ki ni imel namena, ubiti plemenitega Kastilien ie zdaj s spretnim udarcem v tretji legi izbil grofu meč iz roke. S tem ie ponovil isto, kar se mu ie bilo posrečilo že v notarjevi hiši.
Ob grofovem znožju ie še hropel stotnik, ki ga ie bil gusar malo prej ranil. Grof ie planil k nje-mu, mu iztrgal meč, ki ga ie še krčevito držal v roki, in znova planil na nasprotnika. Hkratu mu je priskočil na pomoč neki španski voiak.
Ventimiljski, ki ie moral zdai odbijati dva napadalca, se ni več obotavljal. Z bliskovitim udarcem ie pobil vojaka. Nato se ie obrnil proti grofu, ki ga je napadel s strani. Kastiljec, ki gusarjevega naglega okreta ni pričakoval, i e dobil tak sunek v prsi, da mu je konica predrla tudi hrbet.
»Grof,« ie zavpil Ventimiliski in ga prestregel v naročie, »to ie zame žalostna zmaga; a kaj, ko ste sami tako hoteli!«
Umirajoči je še enkrat odprl oči in bolestno rekel:
»Usoda je hotela!... Zdaj mi vsai ne bo treba gledati... kako se spušča kastiliska zastava!...«
« Davorin Rav.jea - todaja za tovore« .Jutra. StuKo Vtat. - Za NarMoo «».U«	Fran Jeran. — Za tosato, „ Je govore- Ljubomir VC«. - Vsi v Ljubljant