poštnina oiafana v gotovim Leto LVII. V Uubllani. v četrtek, dne 25 aprila 1929 St. 94 2. izdaja st. 2 om Naročnina ^^ ^^^^ a ^^^^^ ^ Cene oglasov m^ ^ m fmrn^^r % mesečno Din ^^m M M mm v.Slne polletno 150 Din M ^^M M ^^M ^^m po Din 2-SO. veUUI celoletno tViO Din za inozemstvo menecno 40 Din nede'lska izdata piHiTo^ S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« j^EASES Inozemstvo 140 D ^ dneva do DnaznlkU po 3 in 4 Din. v uredniškem delu vrstica oo 10 Din D Pr večiem □ naročim popusl urednMico /e t Kopttarievt ulici šl. O III Rokopisi se ne vračalo, nelranhlrana pisma se ne sprc/emalo * Vreanlšiva tclnton «». 2050. unravnMtvo SI. 232S Informativen tisi za slovenski narod L/prava /e uhuduuijcfi ui.Si.O ^Lehovni račun: L/ubl/ana Hlev. lO.O50 in 1U.J40 xa Inseialc, Sarale lo Si. 7 SOJ, Zagreli il. 39.011. Vranu In »unni S/. 24.797 Vprašanje Kar smo ugotovili v svojem predvčerajšnjem članku glede politike nemške države, f.o velja v še veliko večji meri o današnji Bolgariji Tudi nacionalistični politiki v Bolgariji nimajo ne uvidevnosti ne volje, da bi osnovali svojo povojno vzpostavitveno politiko na brezpogojno spoštovanje obstoječega stanja, absolutno lojalnost napram svojim sosedom in utrjevanje miru, temveč špekulirajo z zmešnjavami in težkočami, s katerimi je zvezana restavracija Evrope, da bi iz njih izvlekli kak dobiček. Zato jim ni nič mar, če bi se iz take politike intrig, hujskanja in podpihovania rodile eventualno katastrofalne posledice, ampak naravnost računajo na to, češ, čim hujše v Evropi, tem boljše za nas. Ne trdimo, da bi odgovorni bolgarski državniki popolnoma zavestno sledili tej liniji, pa da bi ne vedeli nič ceniti važnosti in blago-dejnosti lojalne politike v smislu verzajskega mirovnega protokola za svojo lastno domovino, moramo pa jim vsekakor šteti v krivdo, da se preveč udajajo vplivom onih elementov, ki so jim intrige proti sedanjemu stanju glavna in edina smernica politike Mi gotovo uvažujemo, da ni lahko obvladati številni emigrirani element iz bivše Makedonije, toda velika nevarnost, ki jo rovarsko delovanje teh skrajnih, nobenega sredstva ne plašečih se fanatikov pomeni za državo in njene zunanjepolitične odnošaje (da ne omenjamo notranjih problemov), nalaga vsaki bolgarski vladi kategorično dolžnost, da te elemente in njihove manifestacije vsaj brzda in spravi vse izlive tako zvanega javnega mnenja vsaj ko-likortoliko v sklad s svojimi oficijelnimi zatrjevanji miroljubnosti, korektnosti in prijateljstva do sosedov. Dogodki, ki so se te dni odigrali v Sofiji, stavljajo bolgarsko vlado pred odločno alternativo: ali hoče svoje zadržanje odkritosrčno in brez vsake rezerve usmeriti v pravcu politike, ki jo zasledujejo vse balkanske države, da se po veliki vojni ustvarjeno stanje utrdi in ustvari resnično medsebojno prijateljsko razpoloženje, ki bo vedlo do popolne solidarnosti balkanskih držav na zunaj — v prid splošnega miru in lastnega notranjega dviga — ali pa misli nadaljevati dvoumno in kole-bajočo politiko, o kateri smo ob otvoritvi pi-rotskih pogajanj mislili, da se nahaja v likvidaciji. Kajti ni naša država, ki bi se imela zaradi kovarstev makedonstvujuščih v Sofiji, h katerim sta se zatekli dve politični ničli iz naše države, bati zase, čeprav smo opravičeni, da smo indignirani nad žalitvami, ki so se nam ob pasivni asistenci bolgarske vlade prizadejale. Pač pa je naša dolžnost, da opozorimo bolgarsko vlado, da naj v lastnem interesu ne daje potuhe takim pojavom, ki vsekakor motijo tako potrebni proces ozdravljenja, pomirjenja in okrepitve Balkana, pa da obenem pokažemo pred svetom, kdo bo moral nositi odgovornost za posledice takega oviranja miroljubnih prizadevanj vseh poštenih ljudi, ako bi se še dalje dovolil razmah elementom, ki hočejo reševati nekaka vprašanja s terorističnimi zločini, netenjem zlih instinktov vsenaokoli in podpihovanjem vsakovrstnih manjvrednih ljudi. Zato v miru čakamo, kakšen odgovor bo dala vlada sosedne države, s katero želimo živeti v miru, jo v njenih resničnih potrebah podpirati ter v tesnem stiku z njo prispevati k srečnejši bodočnosti Balkana. 0 teh naših odkritosrčnih težnjah in dosledni liniji naše državne politike ni nobenega dvoma, pač pa o tem, kaj za oficielnimi besedami v resnici misli in kakšne cilje dejansko zasleduje naša soseda. Na bolgarski vladi je, da te dvome razprši. in Perčec obtožena veleizdaje Akcija za izdajanje novega lista »Obzor« prinaša iz Novega Sada sledečo vest: »Pod naslovom »Novi narodni list za obranu novog stanja« prinaša novosadski »Vi-dovdan« beležko, v kateri v glavnem pravi: »Te dni so gg. dr. Žerjav, dr. Svetislav Po-povič in Dušan Ivančevič razposlali znancem in prijateljem okrožnice, da naj jih denarno pod-pro, da bi mogli s 15. majem pričeti v Belgradu z izdajanjem lista »Delo«, ki bi bil namenjen najširšim slojem. V okrožnici se pravi, da bo list z vsemi silami delal na odstranitvi plemenskih in poiitičnih razlik, ki so na umeten način vstvarjene v našem narodu. Nesrečne politične razmere in nezdrave sirarVn^te odnose pred 6. januarjem je treba v a w i izbrisati iz narodove duše.« Belgrad, 24. aprila. (Tel. »Slov.«) Državni pravdnik državnega sodišča za zaščito države dr. Ivan Ucovič je preiskovalnemu sodniku državnega sodišča stavil predlog, da se zoper dr. Paveliča in Perčeca otvori kazenska preiskava radi zločina po čl. 1. in 5. zakona o zaščiti države in hudodelstva po § 287 a srbskega kazenskega zakonika. Obtožnica je gotova zoper Paveliča in Perčeca. Razprava se bo vršila brez ozira na to, ali bosta obtoženca navzoča pri razpravi ali ne. Belgrad, 24. apr. Današnja »Politika« prinaša o slučaju Paveliča sledeči brzojavki: Sofija, 23. "prila. Danes popoldne ob tri četrt na 4 je v zunanjem ministrstvu g. Burov sprejel poslanika Nešiča. Jugoslovanski poslanik je na tem drugem sestanku z g. Burovom vložil ponoven protest proti postopanju ofici-elne Bolgarske pri proti-jugoslovanskih manifestacijah v Sofiji. Istočasno je g. Nešič v imenu svoje vlade zahteval od g. Burova poročilo o daljnjem nastopanju bolgarske vlade napram sličnim manifestacijam in nezakonitemu delovanju proti kraljevini SHS. Sofija, 23. aprila. Včeraj popoldne sta An-te Pavelič in Perčec poslala svoje posetnice predstavnikom strank in parlamentarnih skupin. Novi prosvetni zakoni Vseučilišča ostanejo neokrnjena -- O zasebnih srednjih šolah in o verouku Belgrad, 24. aprila. (Tel. Slov.) Kakor smo se na merodajnem mestu informirali, bo v uaj-bližnji bodočnosti poleg še nekaterih upravnih zakonov glavno torišče okrog prosvetnih zakonov. Prosvetno ministrstvo pripravlja z zelo hitrim tempom preesnovo vse šolske zakonodaje in zakonov o državnih kulturnih zadevah: gledališčih, muzejih i. dr. Med temi zakoni se smatrajo za najvažnejše zakoni: o ljudskih, srednjih šolah in vseučiliščih. Namen teh zakonov je, da se zakonodaja na tem polju unificira: Po možnosti laicizacija in tendenca, da se ti zakoni koncem maja tvorno uzakonijo, v začetku prihodnjega šolskega leta naj bi pa stopili v veljavo. Glede posameznih zakonov bi bilo omeniti to-le: Načrt vscučiliškega zakona izdeluje zagrebški vseuč. profesor Mikuličič. Ti zavodi imajo popolno zagotovilo^ da bodo ohranjeni in da dobijo možnost razvoja v vseh treh kulturnih središčih, v Belgradu, Zagrebu in Ljubljani. Načrt zakona o srednjih šolah ieži v kabinetu. Borba bo šla v glavnem v dveh smereh: 1. Načelno glede zasebnih srednjih šol vebče, v tem okviru za posamezne tipe, katere hoče prosvetno ministrstvo razdeliti na tri in tem primerno dodeliti vsakemu odgovarjajoče pravice. Dalje se tudi določa, pod katerimi pogoji bi se ustanavljale zasebne šole in nanovo otvorile. 2. Vprašanje verouka na srednjih šolah sploh. Največje važnosti je ljudskošolski zakon. Po načrtu se šola prilagodi kraju, kjer je, ter se bosta lečila mestni in podeželski tip. Borba okrog poučevanja verouka je prav tako jaka, kakor v bivšem parlamentu. Vprašanje, kdo naj poučuje verouk, skuša načrt rešiti tako, da to stvar prepušča duhovnikom posameznih cerkev. Toda verouk je sam izven šolskega programa. Cerkvam bi se prepustili šolski prostori, šolska oblast pa bi se za ta predmet kot tak ne brigala. Načrt nadalje izvaja, da je tudi stvar cerkve oz. cerkvene občine, kako nagradi učitelje verouka oz. katehetc. Proti temu sta nastopila katoliški in pravoslavni episkopat. Danes je prispel v Belgrad dja-kovski škof Akšamovič, ki se je mudil v katoliškem oddelku pravosodnega ministrstva, obenem pa je konferiral z drugimi važnimi osebnostmi v Belgradu, med drugim se je razgovar-jal s prometnim ministrom dr. Korošcem. Merodajni krogi naglašajo še tretjo okol-nost, ki bo pri uzakonitvi teh zakonov imela odločilno važnost: 1. Ali se bo dopustilo, da se bodo ti zakoni tako hitro spravili pod streho; 2. Ali pridejo pred VZS; 3. Ali se bodo istočasno otvorila konkordatna pogajanja. Sedaj, kakor se trdi, je gotova stvar, ker so šolski zakoni zadeva in pravica cerkve, da bodo tudi sestavni del kon-, kordatnih pogajanj. Od vsebine šolskih zakonov ' je odvisen tudi uspeh teh pogajanj. Razprava proti Šunicu končana Državni pravdnih predlaga smrtno kazen — razglasi t. maja Obsodba se Zagreb, 24. aprila. (Tel. Slov.) Danes se je nadaljeval proces proti Suniču. Včeraj je bilo končano zasliševanje prič, danes pa so se brale razne izpovedi. Tako se je čitala izjava upravnika bolnice usmiljenih bratov, dalje zdravniški zapisnik o pregledu pokojnikovega trupla. Zapisniku je priložen projekti!. V zapisniku se trdi, da ne bi mogla nobena zdravniška pomoč Risto-viču rešiti življenja, ker je smrt nastopila vsled krvavljenja. Nato so se čitali zapisniki izjav nekaterih omladincev, ki so bili obtoženi, da so vpleteni v umor, oz., ki so prisostvovali tisti večer v restavraciji »Kolo«. S tem je bilo dekazno postopanje končano, nakar je zagovrnik Budak vprašal Šuniča, ali je kdo v njegovi rodbini izvršil kak umor. Šunič je povedal, da jc 1913 njegov cče ubil v Osijcku v prepiru v neki gostilni svojega znanca. Državni pravdnik dr. Ružič si jc v svojem govoru prizadeval dokazati, da se v Šuničevem hudodelstvu nikakor ne sme gledati dejanje mladega fanatika, nego da je treba dejanje pojmovati, kot ga kvalificira kazenski zakonik Ta določa v § 1, da ni treba, da je hudobni namen premišljen, ampak da je dovolj, da se je porodil za časa dejanja snmega. Radi tega je tudi vprašanje kazni popolnoma dolečeno. Držati se je treba črke zakona, ker je zakonodajalec natančno odredil, kako se ima to dejanje kvalificirati in kakšna kazen izreči. Tu je državni pravdnik alu-diral na hrvatski kazenski zakonik, ki sploh ne pozna političnega uboja, ampak vsako dejanje, ki se je izvršilo brez silobrana, kvalificira kot umor, ki je kazniv s smrtjo Zagovornik dr. Sekula Drljevič je v izredno dobro stiliziranem zagovoru skušal dokazati, da je dejanje nastalo v času, ko je bil ne samo posameznik, ampak ves narod v nenormalnem stanju. Zato se ne more uporabiti dokaz psihiatra, marveč jc treba upoštevati psi- hološko in psihično razpoloženje, ki jc takrat vladalo. Šunič je bil prepričan, da dela v obrambi za življenje Stjepana Radiča. Predlaga, da se Šunič oprosti. Popoldne sta govorila zagovornika dr. Ivan Pernar in Budak. Njuna govora sta v glavnem vsebovala posamezne dogodke dotič-nega dne. Obsodba se bo razglasila danes teden, 1 maja. Uradniki gozdarskega ministrstva obtoženi Belgrad, 24. aprila.' (Tel. :>Slov.«) V ministrstvu za šume in rude se je končno sestavila obtožnica proti bivšemu generalnemu ravnatelju Miodragu Stamenkoviču in ostalim uradnikom, za katere je ministrstvu svo-ječasno zahtevalo, da se postavijo pred drž. sodišče. Obtožnica obsega 120 strani. Te dni bo obtožnico minister Radivojevič podpisal. Nato pa se predloži državnemu svetu, da končnoveljavno določi razpravo, za katero vlada v Belgradu velik interes. Uradniki, ki so pod obtožbo hkratu s Stainenkovičem, so bili povečini zaposleni pri bosanski gozdni upravi. Nekateri krogi trdijo, da bodo prišli pod obtožbo samo uradniki iz te pokrajine. Vendar je splošna zahteva, da pridejo pod obtožbo tudi uradniki iz hrvatskih in srbskih uprav, čujemo, da je v najkrajšem času v teh šumskih aferah pričakovati senzacionalnih dogodkov. Uredba o organizaciji odsekov v posameznih ministrstvih, o razvrstitvi ur, '"ištva. o kompetencah posameznih odsekov ie v večini ministrstev že trotova. Intervencije komisarjev slovenskih oblasti Belgrad, 24. apr. (Tel. :>Slov.«) V Belgradu se mudita komisarja mariborske in ljubljanske oblastne skupščine dr. Natlačen in dr. Leskovar. Danes ju je sprejel finančni minister dr. Šverljuga. Popoldne pa pomočnik Go-spodnetič, Oba komisarja sta ministru dr. Šverljugi obrazložila položaj samoupravnih proračunov, ki je nastal po sprejetju zakona o trošarinah, ko se je uveljavilo enotno pobiranje trošarine. Finančni minister je obema komisarjema pojasnil, da velja tudi v drugih državah načelo, da se trošarina pobira enotno, zneski pa se potem razdeljujejo posameznim upravnim enotam. Dosedaj so različne oblasti pobirale različne trošarine in se je dogajalo tihotapstvo z alkoholom, kar je bilo enotnemu tro-šorinskemu sistemu v škodo. Minister jima je jamčil, da bosta obe oblasti dobili vse, kar imata v letošnjem proračunu. Za proračun prihodnjega leta jima je prav tako zagotovljeno, da bosta v okviru možnosti dobila zadosten proračun in zadostna sredstva iz državne blagajne. Na opozoritev, da se je nekaterim okrajnim zastopom in občinam ustavilo izplačilo doklad, je minister odgovoril, da se bo to takoj uredilo in da se bodo izplačila doklad občinam in okrajnim zastopom takoj nadaljevala. Vojaška imenovanja Belgrad, 24. aprila. (Tel. Slov.) Danes jc izšel večji ukaz, s katerim so med drugimi imenovani: za pomočnika poveljnika donavske divizijske oblasti brigadni general Daskalovič, dosedaj poveljnik donavske pehotne brigade; za pomočnika poveljnika kosovske divizijske oblasti brigadni general Petronjič Radcmir, dosedaj poveljnik kosovske pehotne brigade; za poveljnika dravske brigade generalštabni brigadni general Stanisavljevič Živko, dosedanji načelnik poročevalskega urada generalnega štaba; za poveljnika IV. pehotne podčastniške šole kraljice Marije pehotni polkovnik Vladislav Kostič, dosedaj poveljnik 43. pehotnega polka; za pomočnika poveljnika 12. pehotnega polka pehotni podpolkovnik Grošelj Franc, desedaj poveljnik 1. bataljona 40 pešpolka triglavskega; za vršilca dolžnosti poveljnika 1. artilerijskega polka artilerijski podpolkovnik Ludovik Koželj, dosedaj poveljnik II. divizije vrbaške artilerijske brigade. Zahteve fakultetnih uradnikov finančne stroke Belgrad, 24. aprila. (Tel. Slov.) Danes je prispela v Belgrad večja clcputacija fakultetnih uradnikov finančne stroke. V deputaciji so bili dr. Valjavec iz Ljubljane, dr. Krleža, Balfi, Kocjan iz Zagreba, dr. Kokolj iz Sarajeva, Bonačič iz Mostarja in Tadič iz Splita. Deputacija je prinesla s seboj obširno spomenico, katero je izdelalo zagrebško društvo juridičnih uradnikov finančne stroke. Deputacija je zahtevala, naj sc vendar pristopi k izenačenju fakultetnih doklad uradnikom finančne stroke z dokladami sodnih in upravnih uradnikov. Deputacija je danes obiskala več ministrstev in splošno povdarjala, da imajo uradniki finančne stroke šc večjo odgovornost in delo, kot n. pr. sodni in upravni uradniki. Ce ne bedo pravilno plačani in za delo nagrajeni, se lahko pričakuje korupcija v finančni upravi. Povsod je princip, da je blagajnik posebej plačan. Število juristov je radi slabih nagrad padlo preko 60 odstotkov. Nasproti predvojni številki je tako, da jc dovršenih pravnikov v 1. kategoriji v vsej finančni stroki v vsej državi lc šc 100 Finančni efekt bi bil radi tega minimalen. Finančni minister dr. Šverljuga si je njihove zahteve zabeležil in izračunal finančni efekt. Obljubil je, da pride ta stvar pred ministrski svet. Pomočnika Gospodnetič in Voja Lazič sta prav tako pazljivo poslušala zahteve delegacije in obljubila podporo. Popoldne se je dclcgacija zglasila pri prometnem ministru dr. Korošcu, ker jc prvi zahteval doklade za upravne uradnike, ko jc bil notranji minister. Dclcgacija ga je baš na tc okol-nosti opozorila in prosila, naj zastavi v vladi svoj vpliv. Ker minister Mnžuranič ni bil v Belgradu, se bo deputacija pri njem zglasila v Zagrebu. Starosta starokatoliških revizijonistov Donkovič sc mudi v Belgradu. Nastopil jo proti Kr.lodjcri, da bi se rešilo vprašanje odstavitve Kalodjere in se je v ta namen /glasil pri pravosodnem ministru. Ljubljanski proračun sprejet Od 33 navzočih glasovalo 26 za proračun Za sklepanje o proračunu je potrebna dve-tretjinska večina, t® je 32. Ravno toliko občinskih svetovalcev je bilo navzočih pri glasovanju. S 26 proti 6 glasovi je bil proračun pii tem glasovanju sprejet z vsemi povišanji, novimi davščinami in velikem primanjkljaju Kljub stvarnim predlogom je 26-članska večina sprejela proračun brez vsake spremembe in tudi ostale predloge, ki so bili na dnevnem redu. Seja je bila mirna. Edina senzacija je bil prihod obč sv. Jarca, ki se je pripeljal h glasovanju kljub svoji zlomljeni nogi. Zato je žel živahno odobravanje obč. sv. Rupnika in tovarišev. * Proračunska seja ljubljanskega občinskega sveta se je nadaljevala včeraj ob 5 popoldne. Otvoril jo je župan dr. Puc. Skoro vsa desna stran klopi je bila pri otvoritvi prazna. Levica je z burnim aplavzom pozdravila prof. Jarca, ki so ga bolnega privedli v dvorano Enako prisrčno je pozdravil prof. Jarca župan dr. Puc. Zupan je dalje izvajal: Čast mi je sporočiti, de sem dobil poročilo, da je Nj. Vel. kralj prevzel protektorat nad ljubljansko univerzo in dovolil, da nosi njegovo ime Mislim, da se zavedate važnosti tega dejstva. Ljubljanski univerzi je sedaj zagotovljen obstoj in razvoj, za njeno bodočnost smo sedaj rešeni skrbi. Župan predlaga nato naslednji zahvalni brzojav: Njegovemu Veličanstvu kralju Aleksandru Beograd: Na svoji seji dne 24. aprila je občinski svet ljubljanski z radostjo sprejel vest, da je Vaše Veličanstvo dovolilo, da univerzi v Ljubljani nosi v svojem naslovu visoko ime Vašega Veličanstva. Občinski svet je globoko hvaležen Vašemu Veličanstvu za ta dokaz naklonjenosti do naših najvišjih narodnih institucij in idealov. Smatra obenem to naklonjenost za odlikovanje našega mesta in zato Vašemu Veličanstvu hvaležno izraža svojo neomejeno udanost V imenu finančnega odseka je nato poročal g. Tavčar. Občinske davščine. Med občinskimi davščinami je največja trošarina Preračunana je na 14.282.130 Din. Davščine so te: trošarina, odškodnina zn pobiranje tro- šarine, tehtarina, uvozntna, tržnina, tržna pristojbina, mestarina, gcstaščina, kanalska pristojbina, portalni davek, davščina na prenočišča, stanovanjski davek, davek na zavarovalne premije, prtrnst-kanina. davščine nn nezazidane parcele, nn tramvajske listke, na vozila, dalje občinske takse, opo-minarina in razni dohodki. Skupno bi vse te davščine znesle 1. 1929 : 25,910.678 Din. za 3 in pol milijuua toč kot 1. 1928 in za 4 in pol milijona več kot I. 192". Davščina na prenočišča je znižana od 80 odstotkov na 15 odstotkov. Not je stan. davek. Zamišljen je kot taksa na predelavo stanovanjskih prostorov v poslovne lokale in sicer 200 Din na kvadratni meter, dalje davek na zavarovalne premije. Občinske doklade na državne davke so pro-računane letos na 8,000.000 Din (lani 4,534.867 Din). (Skupno znrša pokritje pod naslovom »mestna podjetja in občinske davščine 84,401.574 Din (lani 24,073.569 Din).) Vsi ostali govorniki so se odpovedali besedi. Župan konštntira. du je navzočih obč. svetnikov (Odsotni so: dr. Jerič, Jeglič, Hribar, dr Ravnihar, dr. Puntar, dr. Rožič, dr. Gosar, podžupan Sernec, prof. Osann. Krvina, Musar, Meze. Olup, Bahovec in Urbas, Krek je kakor /nano odstopil.) Za proračun je glasovalo 26 odbornikov, proti pa šest (Golmajer. Orehek, Rutar. Miklošič. dr. Lnkan in dr. Likar. Nato so bili sprejeti še proračuni mestnih podjetij in to plinarne, elektrarne, vodovoda, klavnice. mestnega pogrebnega zavoda, mestne pri-prege, in mestne zastavljalnice. Cl Tavčar je ob zaključku seje imel poetičen govor v katerem je nrglnšal njen zgodovinski pomen. Proračun je bil sprejet na god ljubljanskega patrona sv. Jurija. (Ali nnj to pomeni, da bodo morali Ljubljančani zato plačevati mnogo več »ju-rijev<:?) Govornik pravi: 3 Ponosni smo na dovršeno delo pri sprejemu proračuna. To je v interesu dobrobiti ljubljanskih meščanov. Končno se Je Tavčar še spomnil, da je danes obletnica prihoda praških občinskih svetnikov v Ljubljano in predlagal, naj se pošlje praškemu županu dr. Baxi pozdravni brzojnv. kar je bilo »prejeto. Župan dr. Puc je ob 20.15 zaključil sejo. zgodovinsko sejo. kakor je dejal g. Tavčar. Ljubljanska proračunska debata Govor inž, Serneca Sprejetje občinskega proračuna, odnosno glasovanje za ali proti proračunu, je zadeva, ki se bistveno izraža v dveh smereh. Rna smer je izrazito gospodarske narave in v številkah je predvsem njeno pojasnilo. O tem so že moji prijatelji podati obširno in ostro kritiko, kateri pii bi se še vedno moglo dosti dodati, ker je tvarina obširna in ker vsebuje proračun mnogo postavk, ki kritiko naravnost izzivajo. Drug« smer pa jc v tem. da pomeni glasovanje za ali proti proračunu vedno tudi izražanje zaupanja ali nezaupanja v delo ekse-kutive. V svojih izvajanjih se hočem omejiti le na drugo smer. da namreč pomeni glasovanje za sprejem proračuna izraz zaupanja občinski upravi. Da bodo moja izvajanja docela razumljiva, se moram na kratko ozreti na preteklost. Prejšnji mesec smo imeli en dan pred napovedano jnvno proračunsko sejo tajno pred-sejo. na kateri so moji prijatelji in jaz vztra-jrli na tem, de se skuša doseči podaljšanje termina za sprejetje proračuna vsaj za en mesec. V tem smo zmagali, kar smo zvedeli drugi dan na javni seji. Proračun se jc odložil in sledila je zopet tnjnn seja, na knteri sem z začudenjem slišni predlog finančnega odseka za najetje posojila v višini 45 milijonov, ki je bilo prvotno nameravano cclo v višini 75 milijonov. Na moj protest se je nato seja preložila, nnto p« je biln zopet sklicana zn prihodnji torek tajna seja. Nimam nobenega pomisleka govoriti o dogodkih te tajne seje. ker je proglasil župun juv-no sejo za tajno, kljub temu. da 5 61. obč. redu jasno določa, da je pn obruvnnvi proračuna in obremenitve obč. imetja tajnost izključena. Predlog fin. odseku je izzvenel v to, da bi so dalo g. županu pooblastilo, do sc pogaja z izrecno imenovanim denarnim zavodom za mestno posojilo. Predhodni pogovori s strani gotovih gospodov z magistratu z dotičnim denarnim zavodom so morali tedaj biti že tako daleč dozoreli, da mi ni nihče dcinantiral, ko sem navajul podrobne pogoje tega nameravanega posojila. Protivil sem se predlogu fin. odseka in mu ugovarjal iz stvarnih razlogov, zlasti pu proti višini posojila, ki je presegala po moji sodbi potrebo mestne občine, na drugi strani pn sem bil tudi proti postopanju pri najetju posojilo potoni pooblastila g. župana, oziroma finnnčnc-g>i odseka. Zagovarjal sem tezo, da se g. župan lahko snino pogaja, ko pa so pogajanja dospela do konkretne točke, dn mora poročati obč. svetu, ki potem o posojilu sklepa. Dn "lasovanja tedaj o predlogi; fin. odseka ni prišlo, ker jc bil položaj očividno tok, da je bil izid glasovanja jako dvomljiv. Takrat sem prvič izrazil svoje nezaupanje sedanji občinski upravi. Nn dolgu pu sem še obč. svetu in prebivalstvu mestu dn povem tudi motive svojega ne-/e ii panju obč. upravi. Ljubljansko obligacijsko posojilo Ta moj motiv je bil v postopanju obč. uprave pri najetju lanskega obligacijskega posojila, ki sc je pričelo s sklepanjem o nekem meglenem pooblastilu g. županu. Sedaj nameravano postopanje pri najetju posojila je bilo ko jajce jajcu podobno lanskemu postopanju in zato ne bo škodovalo, če to lansko po-stopanje, ki se je izvršilo po istih gospodih, ki so letos zopet predlagali najetje posojila, malo natančnejše ogledamo. Na seji finančnega odseku z dne 5. juniju jo bilo izdano to poročilo: Do 3t. marca 1928 jo bilo vnmecnih 6% obligacij mestne občine zu 11 603.30j) Din iu se je orl tega dne dalje do danes šc razpiralo zn t3S.9i)0 Din obligacij na ta način, dn so se od-dtdc stavbnim tvrdkum po dogovoru mesto gotovine. Celokupno i/.kupilo za obtigucijc /,uo"n dnneš 11,742.000 Din in jc torej še za 18.257.800 dinarjev obligacij v zalogi. Ker se pa zgradba stanovanjskih hiš nadaljuje in jo gradbenim tvrdknm treba točno plačevati njihove račune, se bodo morale b% obligacije razpečuvati na ki kršenkoli način. Povsem gotovo jc. dn je 6% obrestovan je obligaci j /. ozirom uu današnji trg neugodno. Bančni krogi so mnenja, da lii se dule obligacije ugodneje vnovčevati. uko bi se obrestovan je prilagodilo danes običajni obrestni meri, lo jc 7—7.5% in sicer na tu način, da sc prodajna cena obligacij zniža od 100 Din na 83 Din, o''.i roma na 80 Din. Zveza denarnih zavodov bi bila pod temi pogoji pripravljena sodelovati pri ruzpočuvtinju obligacij. Dospele so pa že tudi ponudbe iz inozemstva, ki so pa dokaj ugodneje, kakor ponudbe zveze denarnih zavodov. Inozemski ponudniki bi bili pripravljeni plačati obligacije po 90% Ziulcvu' glcrle piodajc šc razpoložljivih obligacij je zelo nuj-nu, ker bi se jih moralo do I. žrebunjn, io je do 15. septembra 1928 pod najugodnejšimi pogoji vnovčiti ter s tem pospešiti najetje velikega inozemskega |>osojilu Predlog odseka: (Josp. župan se pooblašča, d;, produ 6% občinske obligacijo sporazumno s finančnim odsekom čim ugodneje kot nnto/benc papirje, bodisi v tu ali inozemstvu. V tu namen je izposlovuti odohrenje nadzorne oblasti in besedilo obligacij prilagoditi inozemskemu denarnemu trgu Dve točki sta tu zlasti vnžni: da Be ni tukaj niti z eno besedo omenilo, da se bo oblig cijsko posojilo odtujilo svojemu namenu in rta ne lin ve* sluiilo stanovanjski akciji, temveč gradnji tramvaja. Ta sklep obč. sveta je bil tudi edini, ki je bil razglašen nu občinski deski. Zato je moglo mestno prebivalstvo zvedeti tudi samo to, kar jc bilo razglašeno. (Ker je bil od g. župana grajan g. dr. Rav-nihar, ker je kritiziral delo občiuake uprave, tvegam, da bom tudi jaz dobil grajo, samo še malo bolj hudo, ker bom tudi še bolj podrobno krlti-koval delo obč. uprave. Toda to mimogrede.) Drugič pa je zanimivo, da se je bila ponudba domačih zavodov po tečaja 85 odklonil«, češ, da ima liuančni odsek boljšo ponudbo po tečaju 90. Smelo trdim, da so gospodje, ki so to poročali, imeli že takrat popolnoma narejen načrt, da »e bodo obll-gs:cije prodale po tečaju 75. Kupnik: Ni resi Sernec: Ali se hoče še kdo od gospodov pridi užiti temu medklicu? (Molk.) G. Rupnik ima prav, da v ponudbi Siemens & Schuckert z dne 4. junija naslovljeni na ljubljanski magistrat ni o tem niti besede. Pač pa obstoji ponudba Siemens & Schuckerta na maloželezniško družbo in ta ponudba ima isti datum, ko ponudba na magistrat. V točki 3. te ponudbe pa se pravi: »Fiir die 18,000.000 Dinar Nominale Obliga-tionen \verden nach Auslolgung der richtig uin-gedruckten Titres und nach Beibringung aller ev. notigen behordlichen Bevvilligungen fiir den Han-del dieser Obligationen im Auslande bis spiitestens 15 September 1928 durch ein \Viener Bankhaus 13,500.000 Dinar bei den oslerreicbischen Siemens-Sehuckert-NVerke zur Verftigung gestellt. Mit die-sem Kapital ist der Ausbau der neuen Linien durch uns Im Elnvernehmen mit der Gemeinde durch-zufiihren.c 13,500.000 Dinar, to pa pomeni tečaj po 75%. Dne 5. junija je nnto bilo na tajni seji občinskega sveta sklenjeno, dn se g. župan pooblašča, da proda preostale 6% občinske obligacije — da se domači trg ne razburja in da kredit mestne občine ne trpi po nepotrebnem škodo — sporazumno s finančnim odsekom čim najugodneje kot naložbene papirje v inozemstvo V ta namen je izposlovati odobrenje nadzorne oblasti in besedilo obligacij prilagodili Inozemskemu lrgu.<- Zanimivo je, da se tndi r tem sklepu niti z besedico ne omenja odtujitev namena posojila in tečaj po 75. Sedaj pa se je vršila obravnava vse zadeve približno tako-le: Mestna občina je stavila na pcdlagi sklepa obč. sveta z dne 5. junija maloželeznlški družbi ponudbo z dne 8. junija, v kateri daje mestna občina m iloželezniški družbi obvezno opcijo do koncu avgusta na vse obligacije. Zanimivo pa je pri tem tudi to, da je občinn svojevoljno napram prvotnim pogojem poslabšala svoje pogoje napram S. S. Sedaj se je zadeva na splošno razvijala takole. Očividno večina ni mogla doseči od finančnega ministra, dn se tekst obligacij posojila brez na-dnljnegn spremeni in je morala zaprositi za popolnoma novo posojilo v znesku 18 milijonov, kot nadomestilo za izpadek prvotnega posojila v višini 30 milijonov in od katerih je bilo podpisano le 12 milijonov. To pa ni več staro, temveč novo posojilo, ker so ludi namen novega posojila spremeni. Kajti to posojilo ni več stavbeno, po ločki 4. dovoljenja g. ministra financ D. R. br. 97.837, z dne 17. julija tC28, temveč se ima uporabiti •Da se ovaj zajim ima upolrebitl na prošl-renje gradskih električkih tramvaja t osvetlenjn.« Za to posojilo pa sploh ni bilo nobenega sklepa obč. sveta in finančni minister je bil očividno zapeljan v zmoto, ko je izdal to dovoljenje. Kajti v svojem odloku z dne 17. julija pravi finančni minister: Da su uslovi zttjmu s obzirom na naše i inostrunc prilike na novčanoin tržištu vrlo po-vrljni, jer je kurs 90 a kninnta 6%, Sto S3 može smatrati kun povoljno pošto uzet u račun kurs od 90 su kumntom 6% od 13 godina da je proseč-iii, kamatu od oko 7% godišnje, metlžlitim drugih provizija in troškovn nema »koji bi oteži-vuli u s lov c i poskupljivuli kamatu.« In zato je finančni minister odobril, da se sme občimi mesta Ljubljane zadolžiti pri malo-žclczniški družbi zu 18,005.000 nn podlagi svojih obveznic po knrzii 90 s 6% obresti plačljivih v 15 letih v 30 polletnih obrokih deknrzivno, pod pogoji povedanimi v tem referatu in po obveznicah. katerih obliko in besedilo odobrava. Nu podlogi tega moram konstatiruti, da gre tu /ai novo obligacijsko posojilo. In sedaj poglejmo, kuj pravi besedilo novega obligacijskega posojilu. •Tu obligacija je sestavni del 6% ljubljanskega gradbenega in investicijskega posojila v nominalnem znesku 65.000 funtov tili 18,005 000 dinarjev, plačljiva počenši s 15. marcem 1929 najkasneje do 13. 9. 1943.« To ni res t Drugi odstavek tegu besedilu se glasi: Posojilo se jc najelo po obč. sklepu z dne 24 decembra 1926. št. 33.913 in z dne 6. marca |028 št. 6706 in z dovoljenjem g. ministra zu finance z dne 17. VII. 1928 št. 97.837. Posojilo je odobreno zu javnn gradbena in investicijska dela.« Tudi to ni res! To slednje se nc nannša na Mencingerjevo posojilo. Edino, kar je res. jc citat U številke dovoljenja finančnega ministra. Tudi namen posojila je drug, ker se ima sednj uporabiti zu tramvaj. Pn recimo, du je to le mala lepotnu napaka Toda tekst novega posojila pravi med drugim tudi to: »...Vrhu tega zastavlja mestna občina v varstvo terjatev, izvlrajočih iz tega posojila, sledeče nepremičnine s pravnimi in dejanskimi pritiklinami zn znesek 18,005.000 v skupno za> stavo in sicer: hišo na Poljanski cesti, 19 vil za topnlčnrsko vojašnico, poslopje delavske zbornice in 16 zasilnih hišic v KolezijU Rupnik. Prava nesreča! Sernec: Če pravi g. Rupnik, da to ni nobena nesreča, potem se ne čudim še tako .. Dr. Klcpec: Kaj, dolg je treba pač plačati. To ni nič takega! Turk. Kako sc je moglo to zgoditi, ko pn je g Hribar, ta finančni ženi. (Prerekanje.) Sernec: Sinem zopet jaz govoriti? Čudim se g. dr. Klepcu kot odvetniku, dn &a mu vse to ne zdi nič takega, On bi vendar moral j vedeti, dn nima niti občinski svet pravice zasfu-1 viti občinske imovine brez pritrditve nadzorstvene oblasti. (Zopet prerekanje in medklici.) Fettich: To je Mencingerjevo posojilo. Sernec: To ni Mencingerjevo posojilo. Jaz sem tako previden, da zberem ves po-treben materija! in evo — tu je original Mencingerjeve obligucije, n v njej ni govora o zu-st« vi. Dr. Puc: To je bilo že vse v listih. (Med klici.) Dr. Ravnihar: Žalostno, dn s smehom kv). tirate, kndnr gre zn znstuvo obč. imetja! Ugovori, medklici, nemir. Sernec: Pa dovolj o vsem tem in vrnem so zopet nu proračun. Intenzivno sem se zanimal za delo v finančnem odseku in čeprav nisem bil sam član, sem bil vendar po svojih prijateljih vedno točno informiran, kaj se jc v finančnem odseku delalo. Ko moramo sklepati ali glasujemo za proračun ali ne, moramo najprej rešiti vprašanje, če more imeti sedanja obč. uprnvu naše zaupanje. Dve točki sta pri presoji proračuna mero-cloji)i: I. Če je proračun sestavljen po navodilih finančnega ministra in da je 2. sestavljen v smislu uuvodil, ki jih jc dal ob naši zaprisegi veliki župan. Glavna stvar teli navodil pu jc, da je treba uvesti povsodi Sledenje. Čc pu presojamo sedanji proračun, vidimo, di> se ni bistveno spremenil. Samo malo se jo zbuljšul ali v glavnem jc ostul isti. O stanovanjskih najemninah bi se dalo mnogo dobiti. Znuno mi je, da sta gg. dr. Gregorič in Bnliovcc po triurnem delu ugotovila, (Iu bi se dalo na najemninah dobiti 350.000 Dill. Ni to silno mnogo, u nekaj je! Enako bi se tudi pri mostnem gospodarstvu dalo mnogo prldobttL Osebni Izdatki so nn vsak način preveliki. Kako veliki so sploh ti izdatki, jc težko reči, ker se nhvajajo vedno drugače. Slišal sem cclo o.l g. dr. Gregoriča. du znašajo 21 milijonov ali 45% vseh izdatkov. Pravilno pn jill je težko izračunati, ker je veliko skritih, zlasti ined ma-terielnimi Izdatki. Glede uradnišlva ne soglašam z vsemi preil-goVorniki. Moje mnenje v tem pogledu jc na kratko to: Nekvalificirane uradnike, ki so prišli na svoju mestu le potom politične konjunk-I ture. je rcditcirnti dclomii nn mesta, kamor spn-dujo, delotnn pa sploh. Pogodbene uradnike, ki i uživajo polno drž. penzijo, teli jc menda čez 20, je reducirati. Oinožene gospo pisarniške moči, katerih soprogi so v razmeroma dobri službi, je tudi reducirati. Nadmcrne stranske dohodke «.i uslužbence je črtati. Težke denarje bi mogli pri tem prihraniti. Pridružujem se nadalje predlogu dr. Ruv-iiiharju, da je izgubila ženska mestna gimnazijo svoj raison detre. Govori sc sedaj: Vse to sc bo /godilo iu obljublja se: I. rnuja bodo najemnine zvišane, | do I. julija pa bo stavil rcorgunizucijski odsek svoje predloge. No zadostujejo več te obljube, j ker se ponavljajo vedno. Reorganizacijski od-i sek bi moral že v proračunski debati staviti svoje predloge. Sicer pa je reorganizacijski odsek drugi pogrebni zavod. Podanih je bilo žc dosti novih predlogov in da ne bi bilo žc sedaj teli predlogov upoštevati, ne drži. kajti občinska uprava ni bila vedno tako neekspeditivnu. Čc dovolite primer iz krnskega leta. Kupčija o prodaji obligacij jc bila sklenjeni! na seji obč. svetu r. dne 24. 8. 1928. Tu se šc vedno govori o tečaju 90%. Nato je o tem sklepala še seja z 18. 9. V zapisniku o tej seji št: vedno ni niti besede o tečaju po 75. Da Vam pu pokažem ekspeditivnost, ki se je začebi sedaj. | Fin. odsek z dne 13. 9. je sklepni o poročilu i g. župana glede prodaje obligacij. Nato je o tem sklepal obč. svet na seji z dne 18. 9.. dne 14 9. pn je g. župan že s svojim dopisom izročil in termine liste maloželezniški družbi! Sestava proračuna in nastopanje večine tudi ni v duhu 6. januarja in tega sc držim. Mislim, dn sem zadostno razložil, zakaj da ne morem imeti v dunnšnjo občinsko uprnvo zaupanja in zukaj no morem glasovati za proračun. Dn to svoje odklonilno stališče brez-dvomno podčrtam, izjavljam, da sc nnduljnih sej proračunske obrnvnnvc ne mislim več udeležiti. Gospodje tovariši, ki s« istega mnenja kot jaz se bodo temu mojemu koraku pridružili. Gg. učitelje in čč. duhovščino ter državne nameščene-* na deželi opozarjamo na lep prilm nek če si naba iio ohlačlb e oredinele pri najceneiši tvr ni DRAGO SOHVVA i LJUBLJANA. Velika zaloga spomladanskega blaga. Pred revizijo so c. zavarovanja Belgrad, 24. aprila. (Tel. Slov.) Danes se jc v ministrstvu za soc. politiko mudil glavni ravnatelj osrednjega urada za zavarovanje delavcev dr. Glaser. Z ministrom dr. Drinkovičem sta razpravljala o reviziji, oziroma o načrtu revizije vseh vrst socialnega zavarovanja. Obravnavala sta o stališču delavstva in stališču sedanje vlade. Nadalje sta razmotrivala o notranji preosnovi uprave osrednjega urada, kot tudi ostalih okrožnih uradov za zavarovanje delavcev. Koj bo z reparacijsho konferenco ? Pariz, 24. apr. (Tel. »Slov.«) Pariški listi Javljajo, da bo vsaka posamezna delegacija najprej sama sestavila posebno poročilo o delovanju konference. Ta poročila se bodo potem med seboj primerjala in ugotovilo, ali je mogoče priti do popolnega ali samo delnega sporazuma. »Excelsior« navaja, da se bo v končnem poročilu posebno obširno razpravljalo o vlogi bodoče reparacijske banke. »Journal« javlja, da se bo poskušalo, z natančno racionalizacijo doseči čim najvišji cisti dobiček reparacijske banke, da se s tem pridobijo čim višji prispevki za reparacije. List izraža največje upanje na uspehe bodoče diplomatske konference. »Matin« poroča, da bo, kakršen- koli bo uspeh konference, odvisen končni uspeh od stališča in odločitve vlad. Tega se strokovnjaki zavedajo in njihov včerajšnji sklep ne pomeni prav za prav nič drugega, kakor prevalitev odločitve na odgovorne ministre, ki bi s svojimi sredstvi in faktorji lažje prišli do cilja, kakor najboljše finančne glave Evrope in Amerike skupaj. London, 24. aprila. (Tel. »Slov.«) Angleški delegat Stamp je danes dospel iz Pariza v London, da poroča vladi in bo ostal tu teden dni. V Londonu vlada splošno mnenje, da smatra angleška delegacija položaj za brezupen. London, 24. apr. (Tel. »Slov.«) Angleški poslanik v Washingtonu je danes predsedniku Hooverju obenem z izjavo Chamberlaina v poslanski zbornici sporočil v imenu svoje vlade, da je Anglija pripravljena, začeti neobvezne razgovore o novi formuli za razorožitev na morju. Definitivna pogajanja se pa bo- Nemški predlog odklonjen Ženeva, 24. aprila. (Tel. »Slov.«) Nemčija je na razorožitveni komisiji predlagala, da se popolnoma prepove metanje bomb iz letal in zrakoplovov, ker je ta način zračne vojne čisto napadalna vojna. Dasi je grof Bernsdorff predlog zagovarjal temperamentno, ga je razorožitvena komisija danes odklonila po daljši debati, ker ne spada v okvir razorožitvene konvencije. Nekateri delegati, posebno grški delegat Politis, so navajali, da je napadalna vojna itak prepovedana in da jo je torej odveč omejevati. Politis je rekel: Napadalec, ki se ne drži splošne prepovedi vojne po Kellogovi pogodbi, tudi ne bi vpo-žteval omejitve napadalne vojne. Za Berns- Tudi z dr. Mittelberger$em ne bo nič Dunaj, 24. apr. (Tel. »Slov.«) Določitev vorarlberškega finančnega referenta dr. Mit-telbergerja za kandidata za zveznega kanclerji je zadela ob velike težkoče. Dr. Mittelberger je dospel danes na Dunaj in ves dan razpravljal s krščanskimi socijalisti in z obema malima večinskima strankama velenemcev in Landbunda. Lanbund je sklenil, da se Mittelberger-' jevega kabineta ne udeleži, češ, da navzlic priznavanju dosedanjega delovanja dr. Mittelber-gerja na finančnopolitičnem polju ne more premagati svojega pomisleka, da se sestava Nova protiverska odredba sovjeiov Moskva, 24. apr. (Tel. »Slov.«) Sovjetska vlada je izdala odredbo, ki prepoveduje krščanskim občinam vsako dobrodelno delovanje. Noben duhovnik ne sme biti nastavljen izven onega kraja, kamor je pristojen ali kjer stalno biva. Župnija ali občina mora imeti vsaj 200 članov, ki zopet ne smejo kje drugod obiskovati verskih prireditev. Duhovščina in verniki so vezani na določen prostor, izven katerega ne smejo prirejati službe bož- je. — Petrograjska >Rabočaja Gazcta« od 10 t m. prinaša poziv Zveze tiskarjev na svoje člane, naj ne stavijo in ne tiskajo verskih knjig. Ob tej priliki zvemo, da je bila pred kratkim natisnjena v 25.000 izvodih popolna izdaja sv. pisma, da je izšel v 30.000 izvodih pravoslavni koledar leningrajske škofije in da ima baptistovski tednik Hristianin« naklad i 15.000. Zakon o državnih cestah spre tet Belgrad, 24. aprila. (Tel. »Slov.«) O seji VZS se je izdal ta-le komunike: Seja VZS se je pričela ob 330 in je trajala do 7. VZS je obravnaval zakon o državnih cestah. V imenu gradbenega ministra je prisostvoval seji načelnik Trifunovič. Pretres je končan. Zakonski načrt je sprejet. Prihodnja seja bo jutri. Na dnevnem redu bo zakon o nedržavnih cestah. Volitve na Angleškem 30. maja London, 24. apr. (Tel. »Slov.«) Baldvvin je oficielno izjavil v poslanski zbornici, da bo angleški parlament razpuščeu 10. maja, da se bodo kandidatne listine vlagale 20. maja, nove volitve bodo pa 30. maja. Let „ZeppeVna" Madrid, 24. apr. (Tel. »Slov.«) Ob 3.40 je >Zeppelin« krožil nad Sevillo. Prebivalstvo ga je navdušeno pozdravljalo. Kakor znatio, se gradi v Sevilli letališče za zračno progo Sevilla—Bueuos Aires. Pariz, 24. apr. (Tel. : Slov.«) Zrakoplov »Zeppelin« je danes letel nad tovarnami Schneider-Creuzot, ob 6 zjutraj pa so ga videli nad Bordeauxom, ko je letel v smeri proli San Sebastianu. Ob 11 dopoldne je zrakoplov Inl nad Lisbono. Drobne vesli Zdravstveno stanje vojvode Stepanoviča je nespremenjeno. Praga, 24. apr. (Tel. . Slov. ) Upravni svet češkoslovaške narodne banke je sklenil, da ostane diskontna mera banke nespremenjena. Rim, 24. aprila. Korporativna zbornica je sklicana na sejo 29. aprila t. 1. s sledečim dnevnim redom: 1. Izvolitev predsednika. 2. izvolitev podpredsednika, tajnikov in kvestorjev. Pariz, 24. apr. (Tel. »Slov.«) V Brestu so spustili danes v morje novo francosko križu rko z 10.000 tonami »Maršal Foch«. Nadejajo se, da bo križarka dosegla svetovni rekord v hitrosti. ZAHVALA. Dolžnost rac veže, da se najiskre-nejše zahvalim vsem, ki so na kakršenkoli način v najtežjih dneh mučne bolezni laišali trpljenje moji ljubljeni sestri IVANKI GARVAS Zlasti sem dolžna posebno zahvalo preč. g. župniku J. Barletu za tolažljive obiske ter ljubeznivo očetovsko skrb. Nadalje se prav iskreno zahvaljujem preč. g. dr. A. Levičniku, predsedniku, ler vsem zastopnikom Vinccncijeve in Elizabetne konference za udeležbo pri pogrebu; cerkvenemu pevskemu zboru pri sv. Jakobu za ganljive žalostinke, Marijini družbi žena kakor ludi Dekliški Marijini družbi t«>r sploh vsem za obilno spremstvo moje ljube sestre na njeni zadnji poti. Prisrčno zahvalo izrekam tudi sosestri kongreganislinji, ki sc je z v srce segajočimi besedami ob odprtem grobu poslovila od svoje sosestre - naše ljubljene Ivanke. Bog bodi vsem obilen plačnik! ROZA GARVAS. O^Cci / / aj/e novega Koledar Četrtek, 25. marca: Murko. — Solnce vzide ob 5 in zaide ob 6.50. Pastirček Marko izpod Kuma Dvojni jubilej gospoda Marka Borušaka. Pomorsko razorožitvena vprašanje do začela šele po volitvah na Angleškem in po sestavi nove vlade. Poučeni politiki ne dvomijo nad tem, da se bo med Anglijo in Ameriko glede razmerja morskih sil dosegel sporazum. Konferenca se ne bo začela prej kot koncem junija ali začetkom julija. dorffov predlog so glasovale Nemčija, Švedska, Holandska, Kitajska in sovjetska Rusija. V sklepu večine se navaja, da odklonitev ne pomeni, da se zračna vojna proti civilnemu prebivalstvu smatra morda za dovoljeno. V debati, ki se je začela o razorožitvi vojske na suhem, pri čemer igra veliko vlogo vprašanje izvežhanih rezerv iu vprašanje materiala, je pripomnil turški delegat Munir bej, da je nemogoča vsaka omejitev bojnih sil, ki tiče v narodu samem in v njegovih industrijskih silah. Zato je treba omejiti izvež-banje rezervnega moštva in zaloge materiala. Zdi se. da se na tej podlagi pripravlja kompromisna formula razorožitvene komisije- vlade poverja takemu politiku, ki dosedaj ni bil v ožjih stikih z vprašanji avstrijske zvez.-i;e politike. Krščanskosocijalni klub je nato sklenil, da se bo o novonastalem položaju posvetoval še le jutri. Smatra se že za mogoče, da bodo krščanski socijalisti sestavili manjšinski kabinet, ker sta jim dosedanji koalicijski stranki pri vseh kandidatih delali samo težkoče ler bi se velenemci in Landbund morda pokorila laki manjšinski vladi, ki bi prevzela gotove obveznosti. 70 letnik, Marko Borušak, 50 let urar. Trbovlje, 24. aprila. Med našim narodom živi mnogo talentov, ki jiir. sicer ni bila dana prilika, šolati se na visokih šolah, ki pa so s svojo pridnostjo in vztrajnostjo pokazali naravnost občudovanja vredne zmožnosti in uspehe. Zgled takega pridnega in vztrajnega talenta je gosp. Marko Borušak, ki 25. aprila praznuje 70 letnico svojega rojstva in 50 letnico, odkar opravlja urarsko obrt. V št. Juriju pod Kuinom se je rodil in pasel ovčice svojega očeta. Zraven pa se je zanimal za ure in samo za ure. Ko ni bilo nikogar doma v izbi. je pastirček Marko prinesel stol, zlezel nanj ter si začel na steni ogledovati mehanizem stare stenske ure. Ko si je po dolgem trudu in varčevanju zbral nekoč skupaj 50 krajcarjev (za tiste čase in za malega Marka lepa vsota), si je kupil staro žepno uro, ki j4 imela to bolezen, da ni mogla več iti. Pastirček Marko, pa se je spravil in začel bolno uro popravljati. Edino orodje sta mu bila Markov pipec in očetova šivanka. S tema dvema si je na paši krajšal čas in popravljal uro toliko časa, da je zopcl sla. Vse lo pa je delal skrivaj. Njegov oče, ki je bil krojač, je hotel, da sin podeduje očetovo obrt in postane krojač. Hotel je malega Marka izučiti za krojača, da bosta skupaj hodila po hišah n.i »štero . In tnali Marko je ubogal in postal krojaček. Do 20. leta sta krojačila z očetom po hišah, povsod pa se je Marko zanimal: »Ali imate kje kakšne slaro uro, ki noče iti'.'-, pa jih je popravljal. Tako je prišel mladenič Marko na gbs, da zna, čeprav izučen krojač, popravljati ure. Šele z 20. letom je dobil možnost, da je prišel v Trbovlje k urarju Jelenu za učenca. Malo smešno je to zgle-dalo: 20 let star učenec. Toda Marko je že po dveh dneh pokazal, kaj zna. Mojster mu je namreč takoj čez dva dni rekel: »Ti boš moj pomočnik in ne učenec. Saj več znaš, ko jaz sam.« Ko mu mojster po 14 dneh izplača njegov zaslužek, ga je pomočnik Marko prosil, naj mu za ta denar rajši da odvišno orodje, ker bi se rad preselil v Zagorje in tam samostojno začel. Mojster Jelen mu je rad ustregel. Tako je Marko Borušak postal urarski mojster v Zagorju Seveda mu postave takrat te njegove kariere niso motile, in okrajno glavarstvo v Litiji mu je hitro izd-lo obrtno dovoljenje. Kmalu je zaslovel daleč naokoli kot najboljši urar. Iznašel je marsikatero novost, s katero se je urarska obrt hitreje razvijala in izpopolnjevala. Posebno za stolpne ure je iznašel svojevrsten mehanizem, ki ga je marsi-kak tehnični strokovnjak že občudoval. Tako gosp. Marko Borušak praznuje obenem s svojim 70 rojstnim dnem ludi 50 letni jubilej svojega urarstva Nikdar ni počival, vedno je delal, mislil in tuhtnl. Trboveljskemu rudniku je zasvetila prva elektrika s strojem, ki ga je naredil Borušak. Ker svojega stroja ni mogel preizkusiti doma, jo zaprosil rudniško vodstvo, da bi smel stioj preskusiti na rudniški žagi. Napeljal je na žogi in v delavnici več žarnic, ki so lepo žarele. Takratni ravnatelj g. Draš si je zadevo ogledal in o tem poročal naprej: »Če gosp. Borušak lahko kaj takega naredi, bomo tudi mL« In lako se je trboveljski rudnik clektrifieiral. Tudi druge novosti na tehničnem polju vedno zasleduje in študira. Loti se vsakega dela; česar se loti, to izvrši. Gosp. Marko Borušak je ostal celo življenje preprost, pošten, dober in krščanski, kakršen je bil pastirček Marko, ko je pasel ovce pod K umom. Je naročen na vse krščmske liste, »Domoljuba pa je njegov prijatelj od tistega dne, ko je začel izhajati. Ko je bil g. Borušak še mlajši, je vneto delal v krščanskih društvih. Vedno pa je do danes vnel zagovornik krščanskih idej, ki jih brani, kjerkoli je potreba. Bolan menda ni bil Sc nikoli in sc sam rad pohvali, da se ne ustraši nobenega mladeniča. Želimo blagemu jubilantu praznovati še mnogo jubilejev do skrajnih mej človeškega življenja — mlademu rodu lep vzgled kršč-nskega življenja, pridnost in vztrajnost! Bog ž.ivil Slovo univ, prof. dr, L. Pitamica Ljubljana, 24. aprila. Da vežejo akademsko mladino na prof. dr Pitamica nnjiskrenejšo vezi in prijateljstvo priča ponovilo intimno slovo, ki se je vršilo danes popoldne ob pol 6 1111 univerzi. Ker odhaja dr Pitamic danes na svoje novo službeno mesto, mu je ob tej priliki priredil akad. klub za proučevanje medn. problemov intimno slovo Predsednik kluba g. St. Mencinger sc je toplo zahvalil g. prof. dr. Pitamicu za njegove simpatije, ki jih je vedno kazal akad. dijuštvu ter za njegovo pomoč, ki jo je vedno delil očetovsko prijazno svojim slušateljem. Kot znak vdane hvaležnosti 11111 jo izročil v imenu kluba knjigo Ot. Župančič: Nušn besedu. G. minister Pita 111 i c se je zahvalil za udanostno besedo, zlasti pa jc bil vesel daru. ki ga 11111 je klub podaril. V nagovoru se jc spominjal razcvitu naše mlade univerze ter izjuvil. da ostanejo njegove zveze z njo tudi v nadalje prisrčne in čvrste. Ob priliki svojega odhoda se je dal g. minister skupno z odborom in nekaterimi člani kluba slikati. Srbski narodni pevci v Ljubljani Ljubljana, 24. aprila V lorek zvečer jc v Unionu nastopilo 14 srbskih narodnih pevcev 2 pevki. Njihov koncertni spored je obsegal 22 točk, sestoječih iz samih srbskih narodnih pesmi in sicer samospevov, ki jih je spremljalo 12 goslačev in dva kontrabasista. Po-somezni pevci so izvajali program s listo nežno-čutnostjo in razumevanjem vsebine, kot jo baš srbska narodna pesem zahteva. O tehnični spopol-njenosti in šolanib glasovih seveda lu ne more biti govora, ker so pevci izbrani po posebnem natečaju, ki ga je nedavno razpisal oblastni odbor Udruženja vojnih invalidov v Belgradu, iz, preprostega, selskega naroda. Vendar je trebil omeniti, da je izzvenel ves njihov spored v čistih, lepih glasovih, med katerimi se je najbolj odlikoval krasen bariton Vitomira Slankoviča, preprostega mladeniča iz. šumadije. Med pevci je bil tudi znameniti črnogorski narodni guslar, 39 letni Jevrem Uščumlič, ki bo v Londonu pel Majko Jugovičev« v angleškem jeziku. Ta pevska družba je doslej nastopila v Belgradu, Novem Sadu, Subotici, Somboru, Zagrebu iu Ljubljani. Njihova nadaljna pol gre na Češkoslovaško, Poljsko, v Belgijo, Francijo, Anglijo, morda tudi v Ameriko. Povabljeni so tudi v Berlin. Namen njihove turneje je, seznaniti kulturni svet z lepoto srbske narodne pesmi, ki zavzema edinstveno mesto med slovanskimi narodnimi popevkami. Skladatelj Lajovie je podal o teh pevcih sledečo izjavo: Ta ansambl je v svojih posameznih članih in v celoti sposoben podati inozemski publiki verno, pristno sliko muzikalne kulture našega sela, sliko, ne samo vrlo interesanlno, marveč ludi zelo simpatično. Proizvajanje loga ansambla bi v inozemstvu moglo tako v muzikalnih krogih, kol tudi široki masi zelo povzdignili zanimanje za našo zemljo 111 njeno pestro kulturno življenje. Kitajska kolonija v Mariboru Maribor, 24. aprila. Mariborska kitajska kolonija čezdalje bolj kopni. Kakor znano, je njeno število doseglo žc 33 in je mariborska mestna občina žrtvovala doslej za njeno vzdrževanje 118.8-18 dinarjev. V teku letošnje zime pa so naši Kilajci v skupinah zapuščali Maribor, oziroma našo državo lako, da se je šlevilo članov mariborske kitajske kolonije skrčilo na 7 oseb (4 odrasle in 3 otrok). Te dni pa so naši mariborski Kitajci na slovesen in kitajskim tradicijam primeren način obhajali vesel dogodek: iz, hleva nekdanje dragonske vojašnice je raztegnil jok novorojenega Kitajčka. Med tistimi, ki so zapustili Maribor, jc tudi svečenik in žongler Hušofa, ki je bil v Mariboru dobro znan. Mali poredni Kai-Tin, ki so ga imeli zlasti mariborski hišniki na piki, pa se sprehaja po Marseillu. Osebne vesti if Iz, vojaške službe. Imenovani so: za vršilca upravnika hidrografskega urada mornarice kapetan fregate Avgust Kuster; za poveljnika 3. bataljona 7. pešpolka pehotni major Lovro Paič; za poveljnika 2. bataljona 8. pešpolka peh. podpolkovnik Metod Rakuša; za poveljnika 2. bataljona 10. peš|)olka peh. podpolkovnik Karol Potočnik; za poveljnika 1. bal. 19 pešpolka peh. major Karniol Novakovič; za poveljnika 2. bat. 29. pešpolka peli. podpolkovnik Alfred Simek; za poveljnika 1. bal. 39 pešpolka peh. major Josip Krasuik; za poveljnika 1. bal. 40. pešpolka peli podpolkovnik ltudoll Knez; za poveljnika 1. bat. 41. pešpolka prh. major Alfred Hubl; za poveljnika 1. bat. 4(1 pešpolka peh. major Ljudevit Knmenar; za vršilca dolžnosti načelnika lopn. oddelka poveljstva vrbaške divlzij-ske obhsti topn. podpolkovnik Valentin čop; za poveljnika 2. diviziona šumadijske topn. brigado topn. podpolkovnik Rudolf Vaner; za vršilca dolžnosti poveljnika 4. diviziona bregalniške topn. brigade topn. kapetan . razr. Ilugo štnjer; za vršilca dolžnosti poveljnika 4. diviziona vardarske lopn. brigade lopn. kapetan 1. razr. Mirko dlajnfl; za vršilca dolžnosti poveljnika 2. diviziona savske topn. brigade topn. kapetan I razr. Milan Vlah; z.-i poveljnika 1. diviziona lopn. polka II. armijske ob- Tod) najhujši kadilci hodo imeli be'e, zdrave zobe in stalno sveža usta, ako vporabljajo vsak dan Odis paslo. Vso škodo, ki jo čez dan napravi na Vaših zobeh nikotin, Vam zvečer odstrani Odis Pas.a. lasti topn. major Vladimir Fridlender; za vršilca dolžnosti poveljnik 2. diviziona topn. polka II. armijske oblasti topn kapetan I. razr. Viktor Cretnik in za vršilca dolžnosti poveljnika 3. diviziona topn. polka V. armijske obl.sti topn. kapetan I. razr. Oton Brat ;nič. Razrešen pa je dolžnosti upravnika hidrografskega urada mornarice kapetan fregate Edgar VasiC. k Veliki župan ljubljanske oblasti g. dr. Franc Vodopivec se je povrnil s svojega dopusta in zopet prevzel svoje posle. Stranke sprejema zope kot običajno ob torkih in petkih. k Duhovniške spremembe v Iuvantinski škofiji: Matko Krevh, dosedaj kaplan pri Sv. Petra pri Mariboru, pride v Ponikvo ob j. ž.; Franc Casl iz Pun:kve v Šoštanj: Anton Bo-štele, dosedaj provizor pri Mariji Snežili, v Trbovlje; Anton Radanovič iz Trbovelj k Sv. Magdaleni v Maribor; Viktor Lunder iz Do-berne v Kozje; Janez Breznik, kaplan v Šoštanju, se radi bolezni vpokoji. •k Dii':omiral je z prav dobrim uspehom za inženerja elektrotehnike na svetovno znani R; d oein; naeijsko termalno kupu 1,0« DULEK»)SKE IOPLICG (To lice prt Novc u mestu) so edino in trajno sigurno zdravilno sredstvo pri rheumatlzmu, neuraliti jah. ženskih boleznih i.t.il — Kopaiišfine nanruve so vseskozi ueposred"o u izvirkih. — Sezona od I, mn j.i dn 30. sep enilira. -Železniška postaja Btraža Tuplice. dolenjska /.elez niča. — ZaliievH.it,- pro-pek e. — Cen« znižane, po^bno v pr. d in po se/oni. tehniki Charlottenburg — Berlin — naš slovenski rojak Toussaint Levičnik, iz ugledne rodbine višje sodnega svetnika Valentina Levičoika. Mlademu iniženerju iskrene čestitke! * Nevarno je obolel župnik preč. g. Alojzij J a r e c v Hotederšici. Vsem duhovnim so-bratoin se priporoča v molitev. k Nov sodni tolmaE. Višje deželno sodišče v Ljubljani je imenovalo M i k 1 a v fi i č a Franca, prokurista Zadružne gospodarske banke v Ljubljani in zapriseženega sodnega tolmača za angleščino, tudi za tolmača za nemški in francoski jezik. Ostale vesti k Za pogorelee v tiatini pri Grosupljem. Strašili požar dne 20. t. 111. je uničil £0 posestnikom vse: živila in obleko. Gotovo bi bilo prizadetim us reženo, ako jim takoj pošljemo kaj stare obleke (posteljnine), obutve ali kuhinjske posode. Morda tu ali tam lahko kaj pogrešite. Pošljimo pogorelcem čim prej! Prinesite vse, kar želite podariti v hišo »Dobrodelnosti«, pisarna »Naše sloge«, Poljanski nasip, Ljubljana. Tu se bodo darovi zbirali; podpisano društvo jih bo takoj oddalo županstvu na Grosupljem. — Ce javite »Naši slogi« po dopisnici (v slučaju, da ne morete sami prinesti), pošljemo mi po dar. — Krščansko žensko društvo. k Smrtna kosa, V Lokvi je utnrla gospa Pavlina S r eb o t n j a k, roj. Vallda, soproga velel rgovca. Pokoju i ca je bila znana dobrotni-ca revežev in sploSno priljubljena, kar je pričal njen pogreb. N. p. v in.! k Proslave 1. maja ne bo! Policijsku direkcija v Ljubljani nam sporoču: Z ozirom na to, di so vse politične rtrrnke razpuščene in njihovo delovanje ustavljeno ter da so vse politične manifestacije prepovedane, je tudi vsaki sna proslava prvega maja zabranjena. Posebno se opozarja, da se v proslavo prvega mujnika ne smejo vršiti nikakršni matiifestacijski sprevodi. obhodi, zborovanja, zabave in koncerti z govori ali brez govorov. Istotako je prepovedano razširjanje kakršnihkoli prvomajskih letakov ali posebnih prvomajskih spisov. Policijski direktor: Dr. Gu.štin k Vreme 24. aprila ob 8 zjutraj: Ljubljana: burom. 760.4, topi. min. 3, maks. 6. Mirno. Oblačno. Dežja je padlo 6 ram. — Maribor: barom. 759.3, topi. min. 0. maks. 6. Mirno. Oblačno. Dežja je padlo 3 mm. - Za -g r e b ■ 750.7, topi. min. 3, maks. 7. Mirno. Lepo. Dežja je pudlo I mm. — Belgrad: barom. 759.5, topi. min. 3, maks. II. Mirno. Oblačno. Dežja je padlo 12 mm — Skoplje: baroni. 756.3. topi min. 8, maks. 19. Mirno. Oblačno Dežja je pudlo I ram. — Split: barom. 7r>6, topi. min. 9, maks. 15. Jugovina. Oblačno. Dežju je padlo 9 nun. -- Kakor je videti je v torek in tekom noči padlo največ dežju v Belgradu, najmanj pa v Zagrebu in Skoplju. Najnižja temperatura je bila v Mariboru, najvišja v Skoplju. Zračni vlak je najnižji v Splitu, najvišji v Ljubljani. k Otvoritev telefona Petrovče. Dne 9. aprila t. I. je bila pri pošti Petrovče otvorjena juv-iiii telefonska govorilnica. •k S strehe padel in se ubil. V torek dopoldne je popravljal 16 letni kleparski pomočnik Branko Mnksiiuovlč na Tratinski cesti št 33 v Zagrebu neke strešne žlebove. Stol je ob robu strehe in se z eno roko oprijemal strehe, v drugi p« je držal orodje. Nenadoma je izgubil ravnotežje ter s strašnim krikom strmoglavil v globočino Obležal je nezavesten na tleh. iz nosu in ust se mu je udrla kri Ponesrečenca so prepeljali takoj z rešilnim vozom v bolnišnico usmiljenih sester na Vinogradsko cesto. Radi pretresa možganov, polomljenih kosti in težkih notranjih poškodb, je Maksimovič že čez nekoliko ur umrl, ne d« bi se bil prej zavedel. k Davčni se/.nnmek zn prijavo izplačanih obresti in rent, ki so ga dolžne predložiti davčni upravi hranilnice, posojilnice, banke itd. se dohu v Jugoslovanski knjigami. Poln obstoječe i/, dveh komadov za original in duplikat velju I Din. V Jugoslovanski knjigarni se dobe tudi vse ostale davčne tiskovine. •k Prijatelji prirode, kupujte srečke »Županove jame«. Ljubljana Nočna služba lekarn Nocoj bosta opravljala nočno službo: Ita-morjeva lekarna na Miklošičevi cesti in Trnko-zyjova nu Mestnem trgu. „Naš kruh je grenak" Snažilec čevljev ima besedo. Ljubljana, 23. apr. Na Vaš članek »Čevlje snažiti« v št. 92 Vas prosim, da objavite dodatno še sledeče: Novinar se z menoj ni izčrpno pogovarjal, zato tudi članek ni dosleden in je vzbudil med občinstvom neutemeljena mnenja. Mi ne kasiramo po tarifi, kakor v centralnih mestih naše države, ker v i Ljubljano ne prihaja dosli petičnih oseb. Mi moramo de ati za vsako ceno, da se za silo preživinio Pa-santi gredo na tramvaj, v avtomobile in kočije ter se razgubijo tudi peš na Dunajsko in Miklošičevo cesto. Razuu tega izstopajo tudi na goienjskem in dolenjskem ko'odvoru. Nas pasirajo po večini le oni potniki, ki imajo opravke na zelenjadnein trgu in nimajo za našo postrežbo nobenega zanimanja. Lc redki so gostje, ki plačajo primerno, dočim se pogajajo kmetje in slični, včasih celo odlični na dva in en Din. Tudi naš kruh je grenak in dostikrat ga ni! Zima nam je vzela 10 tednov, dež nam vzame dosti in burja nam odganja goste. Kdor odnese od tukaj j preračunan vtis na kak dober dan, naj nas blagovoli opazovati tudi takrat, ko sedimo na !edu. ko smo do kože mokri in ko dremljemo od dolgočasiti Lani v juniju sem enkrat v 15 urah zaslužil 8 Din. Vrhu tega smo vsi za službe nesposobni m nas zdravniki niti ne potrdijo za zmožnost. Kar so čita'i o nas Vaši bralci, je nam bridkost. Bogu bodi potoženo, da ni na svetu nič tako, kot se našim nezanesljivim očem kaže! — B. K. ® Smrtna kosa. Umrla je dne 24. t. m. g. AinaFja Pavšek. Pogreb bo v petek 26. aprila iz hiralnic« na Vidovdanski cesti ob 3 popoldne. © Dnn brez nesreč. Tekom včerajšnjega dne se ni pripetila v Ljubljani nobena nesreča in je rešilna postaja ves dan počivala. Tudi od drugod ni bilo nobenih prošenj za prevoz v bolnico. 0 Ograje podirajo. Bevdar Alojzij, delovodja pri Schellu, stanujoč v Mauerjevi ulici je prijavil policiji, da so mu neznani zlikovci poškodovali novo ograjo, ki jo je dul postaviti ob parceli Kmetske posojilnice v Trdinovi ulici. Objestneži so razmajali več železnih drogov pri j otrraji in podrli 3 betonske stebre. Bevčur trpi i škode okoli 300 Din. Domnevn se, da ograja ni bila na poli ponočnjakom, umpuk nekim škodo-željnežem. © Priznal žepno tatvino. V policijske zapore v Ljubljano je bil priveden A. L., samski mehanik iz Dobrunj, ki je 17. t. in. prenočeval v gostilni Grešnik v Dobrunjah in ukradel blagajniku Matiji Starcu iz suknje 200 Din. Okrn-deni in L. sta prenočevala zueno v isti sobi. L. jo tatvino priznal in se izgovarjal, da je Izvršil tatvino radi pomanjkanja sredste^ /a preživljanje. 0 Policijska kronika. Tekom včerajšnjega dne so bile izvršene v Ljubljani tri aretacije: 1 radi pijanosti, I radi tatvine in I radi krošnja-renjn. Ovadbe: t telesna poškodba. I poškodba tuje lastnine, I nedostojno vedenje, t prekoračenje polic ure, 1 nezgodo radi solaSen.jn konj«. I prekršuj predpisov o zapiranju lokalov, 2 pres'onka avto-predpisov in 2 prestopku cest-no-policijskega redu. © S topim orodjem po očesu. 26 letni mesarski pomočnik A. P. se je prišel krepčat k »Pajku« v Linhartovo ulico. Med njim in gostilničarjem pa je prišlo radi neke »zasebne zudevec do takega razpoloženja, da jc gostilničar mesarju pokazal vrata. Tone pa hud in dn ne gre. Pričela sta »stvarno«. Gostilničar je pograbil neki top predmet in gn pomolil Tonetu ped nos. Ker to ni izdalo, dn je po desnem očesu ill mu. glasom zdravniškega izpričevala, zadal prškorlbo lažje vrste, ki pa za Tonetovo oko ne bo imela nevarnih posledic 0 NAMOČENA POLENO VKA Fr. Kham, Mikloiiieva cesta. Maribor □ Prihodnja seja občinske uprave se vrši v petek, dne 10 maja. Na dnevnem redu je poročilo predsedstva in poročilo posameznih odsekov S Za krijalno kolonijo revne decc. Tukajšnji dek Rdečega križa priredi tudi letos, dne 12. maja na I rgu S-.oLode svojo običajno dobro-de no tombolo, katere čisti dobiček je namenjen feri-jalnim kolonijam zdravja in odmora potrebne dece. Čanice učiteljišnice so že pričele t« dni z nabiranjem darov ter se zlasti mariborski trgovci najvljudneje naprošajo za pomoč in podporo. [j Še ena straieška tečka. Mestna hranilnica, Glavna pošta in sodišče so glavne točke, na katere osredoločajo izmaknjevalelji koles skrivnostne in grešne svoje nakane. V zadnjem času pa so vzeli na piko |X)slopje na Slomškovem trgu, kjer se nahaja bonlška blagajna. Včeraj je zopet postal žrtev ko. smatih pretkanežev delavec Pavel Šerc, uslužbenec v ruški tovarni za dušik, šel je za trenutek po oprav« kih v poslopje; ko se je vrnil, je zaman iskal in povpraševal v veži po svojem kolesu znamke Puch (št. 126.933). □ Sledeči skladatelji so na vsporedu velikega pevskega koncerta slov. pevskega društva »Maribor« — Sattner, Ipavec, Schwab, Dev, Pavčič, Parma, Skerjanc, Lajovic, Adamič iu Premrl. □ Nova koedvorska pošta se ne bo gradila? Kakor smo že svojčas obširno poročali, ie v načrtu letošnje gradbene sezone tudi gradba velikega carinskega iu poštnega poslopja na Aleksandrovi cesti med delom sedanjega kolodvorskega poslopja in Scherbaumovo hišo. Novo impozar.tuo poslopje bi bilo na zunaj enotno grajeno; v notranjosti pa bi bilo ločeno za poštne iu carinske urade. Gradnja carinskega poslopja jc dejstvo, ker se je dosegel tozadevno ob nedavnem prihodu glavnega ravnate ja carinske uprave dr. Šmida v Maribor med zainteresiranimi činitelji popolen sporazum tako v pogledu finančnega vprašanja kakor tudi gradbenega načrta. Obstoja pa nevarnost, ki se tiče gradnje tistega dela poslopja, kjer naj bi se nastanili uradi kolodvorske pošte. Sporno jabolko je vprašanje kritja 7 milijonov Din, ki so predvideni za gradbo omenjenega dela poslopja. Prvotno je namreč obstojal načrt, du najame mestna občina v to svrho pri poštni hranilnici posojilo v znesku 7 mi ijonov. Kakor izvemo, pa so osta'a tozadevna pogajanja brezuspešna in bi morala mestna občina v smislu predloga belgrajskih 'Mnite-Ijev najeti šele posojilo pri domačih denarnih zavodih. Zdi se torej potemtakem, da se bo moral prvotni gradbeni načrt v tem smislu spremeniti oz. omejiti. □ Še samo danes se predvaja v tukajšnjem Grajskem kinu znamenit iilm »b ne pelji nas * skušnjavo«, ki je eden najlepših tega genra. □ Za naše cestarje. Gradbeni oddelek tukaj. Šnjega ob astnega komisarijata je nabavil za nadzor-mke cestarjev 25 motornih koles BSA. S tem jim bo na njihovem področju omogočeno hitrejše pošlo-vanje in službovanje. □ O čarovništvu in čarovniških procesih v srednjem veku predava jutri zvečer v Ljudski univerzi naš domači zgodovinar in priljubljeni preda, vatelj s. s.dr. Travner. Predavanje se nanaša pred. vsem na naše slovenske kraje. □ Smrtna kosa. Umrli so: Karoliua Korošec, soproga preddelavca drž. žel., stara 62 let. Pogreb danes ob 16 na mestnem |>okonaiišču v Pobrežju. — Albin Kline, k jučavničar drž. žel., star 25 let. Pogreb danes ob četrt na 13 iz mrtvašnice studenškega pokopališča. — V sredo, dne 24. aprila t 1. je ob četrt na 6 zjutraj na svojem domu v Bohovi umrla po dolgi bolezni gospodična učiteljica Zlatka Tušek, učiteljica pri Sv. Miklavžu na Dravskem polju, v cvetu m'adosli. Pogreb bo v petek, dne 20. »prila ob 10 dopo dne od doma na pokopališče Hoče. Vrli ucileljici, ljubljenki otrok in ljudstva, sladek počitek v domač izemlji. Naj počiva v miru! □ Z vrvjo... 59-letni viničar Roman B. i* Lajtersperga si je ovil v trenutku duševne zmedenosti vrv okoli vratu in obvisel na kuhinjskih vratih svojega stanovanja. Domačini so takoj prerezali vrv, obešenec je še kazal znake življenja, O dogodku je * Pri utrujenosti, razdražljivosti, tesnob« nosti, pomanjkanju spanja, bolečinah pri srcu, tiščanju v prsih, ureja naravna »Franz - Josef- grenčica« redovito kroženje krvi v spodnjem delu telesa in s tem pomirjevalno učinkuje na valovanje Profesorji za bolezni prebavnih organov izjavljajo, da se izkazuje »Franz-Jose!« voda pri pojavih, ki izhajajo od sanio-zastrupljenja želodčno-črevesnega kanala, kot izborno čistilo. Dobiva se v lekarnah, droge-rijah in špecerijskih trgovinah. Arkadij Averčenko: Eno uro na ruski policiji Ali si sploh morete predstaviti težave ruske policije, ki toliko trpi? Ce ne morete, poskusite presedeti vsaj pol ure v zadušljivi in vlažni pisarni ruske četrti. Tam boste videli mnogo zanimivega. Član četrti dvigne glavo iznad napol popisanega papirja in zevajoč vpraša: »Kaj hočeš?« »Gospod, ukradli so nam samovar!« »Kje si pa imela oči?« Član predobro ve, da s takimi vprašanji ne bo našel njenega samovarja, vendar bi rad vsaj za nekaj časa odložil izvrševanje svoje dolžnosti — izpraševanje okradene, sestavljanje protokola in zasledovanje krivca. »Kam si gledala?« »Kako: kam sem gledala? Ko sem odšla v trgovino, je priletel pes, in mi ga ukradel' Ruz-lil je vodo, raztresel premog in pobegnil skozi vrata, da ga sploh nihče ni videl.« »On! Ga! A kako veš, da je »on«? Mogoče je »ona«?« Kuharica brska z roko po žepu na predpasniku, si s kazalcem briše nos in po kratkem premišljevanju odgovori: »Pa... lahko je tudi »ona- . .. Naj bo, kakor hoče, glavno je, da ni mojega samovarja!« »Ali koga sumiš?« »Seveda ga sumim.« »Koga pa?« »Brez dvoma ga je ukral kak lopov. »Dobro. Bomo že pozneje videli. Vsedi se malo na klop, da uredim vse potrebno... In vi, gospod?« »Vlago imam.« »Kje imate vlago?« »V stanovanju.« »Kaj pa vam morem tukaj pomagati?- »Pomislite, prosim vas, kdo naj živi v vlažnem stanovanju!« Članu ni prišlo na pamet, da bi izjavil, da to njega prav nič ne briga ali da bi izrazil vsaj svoje začudenje, ker za vsako malenkost prihajajo k njemu. Ne! V tem trenutku je mislil samo to, kako bi vsaj malo odložil izvi sevanje svoje dolžnosti. Zakaj ste pa vzeli vlažno stanovanje? »Ko sem ga vzel, je bilo suho.« »Kako pa, da je sedaj vlažno?« »Vrag vedi, kako! Ko smo se nastanili, smo zapazili, da je vlažno. Po stenah so se pojavili taki madeži, večji od vseh zemljevidov, kar jih poznam.« Član gleda na nepopisani papir, nekaj mrmra skozi zobe in mehanično vpraša: »Ali koga sumite?« »Kako? Ne razumem vas?« »Hm ... hočem reči, če zahtevate odškodnino?« Pa ... kako naj jo zahtevam? . Od vlage prihaja revmatizem... Nekateri revmatizem je malenkost... stane samo dvajset rubljev ... Drugi revmatizem je zopet tak, da vam se delajo zvezde pred očmi, kadar začne sijati... Ne ozdraviš ga, če plačaš tudi tisoč rubljev!« Dolgočasen molk. »Toda ... kam neki ste gledali, ko ste jemali stanovanje?« Saj sem vam že povedal... Takrat ni bilo vlažno.« *Dobro . . Vaš naslov? ... Bom že pogledal in ukrenil, da... Kaj ste že vi hoteli?« »Gospod član... Ce mi vi ne pomorete, tudi sam gospod Bog mi ne bo mogel pomagati ... Ne morete si predstavljati. V zadnjem času so mi bili uničeni vsi živci, dobesedno vsi...« Najbrže je imel član bolj uničene živce kot ta dama srednjih let, ker je nervozno zagrabil nepopisani papir, ga zmečkal med prsti, zasukal glavo in začel z navadnim stavkom: »Ali koga sumite?« »Dobesedno vse živce,« histerično nadaljuje dama. »Cim se zmrači, nimam miru in bežim iz stanovanja...« »Zakaj pa?« »Zaradi strahov... Vsi pravijo, da so to strahovi. Nekdo tolče, hodi po sobi, premika pohištvo, se razgovarja... in baš snoči je nastal v zidu tak jok, da bi bili kmalu vsi v hiši znoreli od strahu . ..« »Ali kako ste dopustili, da je prišlo tako daleč?« »Kaj pa naj storimo? ... Tu mi prav nič ne moremo .. « »Morda koga sumite?« »Nikogar ne sumim ... Toda prepričana sem, da je tukaj nekaj zagonetnega, skrivnostnega . Hodijo po sobi, prevračajo predmete, pogovarjajo se ...« »Koliko jih pa je?« »Koga?« »No, strahov?« »Kako naj vem? ... Najbrže jc samo eden.« »Pa ste rekli, da se pogovarja... Kdo se bo sam s sabo pogovarjal?« Potem pa res ne vem... Vi boste že bolje vedeli, če se more ali ne more sam s sabo pogovarjati.« CIan je zbral vse- svoje znanje o posmrtnem življenju, o podanikih silnega boga Plutona in se globoko zamislil. .. Ker pa kot predstavnik oblasti ni smel biti praznoveren, odgovori odločno: »Ne, to ni mogoče... Tu mora biti nekaj vmes.. Je že kdo zraven ... Kar pomirite se, gospa! Bomo že poprašali in krivci bodo kaznovani, kakor zaslužijo... Vaš naslov?... Zbogom!... Kaj pa ti želiš?-: sestni-škim sinom Cirilom Sajkom. Pri tem je Vladimir D. potegnil nož, ter prerezal Cirilu Sajku žilo odvodnico. Poškodba ie bila tako težka, da je ranjenec na potu v mariborsko bolnico umrl. Krivca so aretirali, ler izročili sodišču. Celje ■©"Pevski zbor Kat. prosvet. društva v Celju ima d->nes zvečer ob navadni uri važno pevsko vajo. Gg. pevci in pevke se naprošajo, dn sn vaje tečno in poluoštevilno udeležijo. Jutrišnja pevska vaja zulo odpade. & Delu ua palači Ljudske posojilnice so z nastopom toplejšega vremena poštnin zelo živahna. Cilivna stavba ob Kr. Petra cesti h) Vodnikovi ulici je v notranjščini dobila že skoro v vseli prostorih prvi omet in osnovne mizarske izdelke. Zadnje dni so jiričeli z onietavanjem zunanjih sten. Ko nastopi stabilno vreme, dobi okrogli ogelni del stavbe inipozinten balkonski dekor. Osnovna barva zuirnjščine palače bo bela, odn. sivkasta, tako da j bo ppstika palače izredno učinkovita. V nasprotju prvotnemu načrtu s^ je tekom gr-dnje pokazala možnost namestitve dveh manjših stanovanj v obsežnih podstrešnih prostorih Slanov-nji bosta namenjeni predvsem hišni upravi. Te dni prično tudi z nadaljevanjem gradnje velike gledališke in družabne dvoruie, ki je projektirana vzdolž Vaj-tove p«rcele. Dvorana bo imela ca. 10 m globok gledališki oder, sama pa bo dolgi ca. 22 m in ca. 11 metrov Široka. Vhod v dvorano in na galerijo dvorane bo s Kr. Petra ceste. Bo to brez dvema ena ; najlepših dvoran v Celju in bo lahko v obilni meri služilu tudi druž-bnim svrhum. Ob dvorani bodo zgrajene lične garderobe za igravco in igravke ter i večja stranska dvor?na, ki bo z glavno dvorano zvezana z več vhodi. Kol že lani vzbuja tudi letos že sedaj vidna lepotn in veličastnost stavbe občo pozornost. -G" Jiižuoštujrrvku hra"ilni'a v Celju, ki so jo svoj čtis ustanovil slovenski okrajni zaatopl Gor-njigrad, Vransko, Šmarje, Šoštanj in Sevnica, preneha z danaSnjlm dnem kot samostojen zavod in n-daljuio s poslovanjem kot snmostojna podružnici oblastnega denarnega zavoda zn mariborsko oblst. Že svoj čas smo poročali o sklemi okrajnih g' rentov, dn prlstaj-jo na predlog mariborske oblasti in so proti primernemu izplačilu voHni prepustiti zavod oblrstl. Danes popo'dne ob 2 se vrši zaključna, odn. prednjim seja upravneea odbora .Tužnoštnierske, na kateri sp bodo uredile z-dnje formalnosti. Zav"d je v prslednjem poslovnem le-tu znatno napredoval in ie znal zlasti mnogo privatnih vlagateljev in dolžnikov pritegniti. S pre-uredbo zavoda postane varnost istega še večja in bomo v Celiu dobili tako prav za prav nov močan denarni zavod. Razume se, da bo zavod tudi poslej pupilarno varen. biljardirala ... in iznenada! ... Prevaril me je!« »Vidite, v družinskem življenju mora biti Človek vedno oprezen!« naveličano govori član in si prižge cigaro. »Družinsko življenje je, kakor pravijo pisatelji, oblegana trdnava... Žena ljubi romantičnost, a možje hodijo zjutraj raz-kuštrani, površno oblečeni, s copati na bosih nogah. Žene pa imajo rade lakaste čeveljčke... One se ne brigajo toliko za moralne sposobnosti kot za zunanjo lepoto... Kaj pa vi želite, gospodična? Lepo vas prosim, nikar ne jokajte!« »Ali je to sploh mogoče? ... Govoril mi je: ljubim te, ljubim te!... A sedaj, ko je vse izvlekel iz mene. je pobegnil in me pustil tako, kot me je mati rodila ...« »Kdo je bil to?« »Prodajalec pri Obongi... Ta prestak me je pustil tako kot me je mati rodila.« »Le kam ste gledali?« »Saj mi je zmerem enako govoril, da me ljubi. Rotil se je za vse na svetu . . Kaj naj storim sedaj? ... Taka sem kot me je mati rodila!...« I Ta metafora ni bila baš j>esniška, kajti velik klobuk te gospodične »kot jo je mati rodila« bi ji v taki obliki nikdar ne dovolil priti na ta žalostni svet. »Dobro,« odvrne član. »Kje pa ste se zaljubili vanj? .. V naši četrti?... Kar pomirite se... Storili bomo vse potrebno!... _(Poslovenil J. G.) Kopališče Gleltiienfrerg ■ Avstrija, Štajerska iS Sloviti zdravilni vrelel. moderne zdraviliške H naprave. — Odlični zdravilni uspehi pri katar h, astmi, emphysnnu, boleznih src j 9 Najlepše okrevališče! B Zahtevajte prospekt! H »Zika« kvartet, ki je postni s svojimi koncertnimi nastopi v lu- iu inozemstvu eden najpri-znane'ših iu najslavnejših, nastopi v ljubljanski ra-dio-odd.ijni postaji danes ob 20 s sledečim programom: Heyden-kvartet G-mol (4 stavki), Dvorak-kvartet F-dur (unierikanski, 4 stavki). S tem, da je uprava Radio-Ljubljana pridobila za nastop zn prosluli godalni kvartet, bo gotovo ustregla številnim svojim naročnikom. Zanimivost tega tednu je tudi pevski večer g Pavla Grbo, člana Kr. opere. Na sporedu so večinoma srbske narodne pesmi iz raznih delov Srbije, med njimi tudi mucedonske in komitske (rat-ničke). Večina teh pesmi ni še nikjer zabeleženih in jih je zn to priliko priredil g. kapelnik Balatka. Vse aboneutc na ta zanimivi večer opozurjanio. Programi Radi®-Ljubljana: Četrtek, 25 aprila: 12.30 Reproducirana glasba. — 18 Časovna napoved, reproducirana glasba. 18.30 Borzna poročila. — 17 Jonny jazzhand — 18 Antologija slovenske lirike, ravnatelj Bratina. — 18 80 Doživljaji v zračnem moriu, dr Stanu Rupe. 19 češčina, g. Novak. — 19. Podzemski svet okrog Cerkniškega jezera, predava g. Kunaver. — 20 Koncert kvarleta Zika: 1. Ilaydii: Kvartet v g-niolu; 2. Dvorak: Kvartet v f-durii (amerikanski). — 21 Koncert Radio orkestra — 22 Poročila in časovna napoved. Petek. 26. aprila: 12.30 Reproducirana glasba. — 13 Časovna napoved, reproducirana glasba. 13.30 Borzna poročila. — 17 Koncert Ra'io-orke-stra. — 18 Primerjajoče veroslovje, dr. Ehrlich. — 18.30 Gospodinjstvo, gna. Krekova. — 19 Francoščina, dr. Leben. — 19.30 Iz glasbenega sveta, dr. Vurnik. — 20 Pevski solistični večer g. Pavlu Grbe, člana kr. opere. — 21 Koncert Radio orkestra. — 22 Poročila in časovna napoved. Drugi programi: Četrtek, 25. aprila. De Igrml: 12.45 Plošče. — 1313 Poročilu. — 19.30 O pomenu abstinence. — 20 Radio kvartet: Ruska glasba. — 21 Poročila. — 21.35 O naših umetnikih. — 22 Priljubljene pesmi s citrami. — Zagreb: 1815 Plošče. — 17.30 Mandolinski koncert. — 19.30 Simfoničen koncert i/. Prage. — 21.40 Lahka glasba. — Praga: 11.15 Plošče. — 12.30 Koncert. — 10.30 Jazz. — 17.55 Predavanje. —• 19.30 Simfoničen koncert. — 21.40 Zabaven spored. — 22.25 Plošče. — Stuttgart: 12.15 Plošče. — .10.15 O cvetlicah. — 10.35 Operetna glasba. — 18,15 Pravno predavanje. — 20 Orgelski koncert. — 22.15 Vljolinski večer. — ToiiIoiihc: 18.45 Koncert. — 14 15 Plesna glasba. - 21.30 Koncert. — Bern: 10 Orkester. — 18.15 Plošče. — 19 Predavanje o aparatih. — 20 Celo koncert. — 20,20 Nazaj k Metuzalemu. — 21.20 Koncert. — Katovice: 12.40 Koncert. — 17.55 Koncert. — 20.15 Koncert iz Varšave. — 2t.l5 Literarna ura. — 28 Plesna glasba. — Berlin: 15.80 Iz zoologjje. — 16 O umetnosti. — 16.80 O nemški satiri — 17 Pesmi. — 17.80 Koncert za violo. — 20 Zabavni večer. — 21.30 Koncert in plesna glasba, -n Dunaj: 11 Kvartet Ccrdu. — 10 Kvartet Silving. - 17.40 Mladinska glasba. — 18.55 Zdravstvo — 20 Koncert Ado Sari; nato orkestralna glasba. — Milan: 11.15 Plošče. — 10.30 Otroško petje. — 17 Kvintet. — 19 Jazz. — 20 30 Prenos opere. — 23.15 Jazz. — Bndapesl: 9.15 Koncert. — 12.05 Ciganski orkester. —■ 17.40 Koncert opernega orkestra. — 20 Brahmsov večer; nato gramofonske plošče. gospodarstvo Najmodernejše darilo, ki razveseli birmanca je dober detektorski ali celo elektronski aparat. Prodajni od d Radio Ljubljana, Miklošičeva 5 INQELEN ZVOČNIK - imomu - 520- Ljubljansko gledališče DRAMA: Začetek oh 20 uri Četrtek, 25. aprila: UTOPLJENCA. Ljud. pred. pri zniž. cenah. Izven. Petek, 26 aprila. Zaprto. Sobota, 27. aprila: ŽIVI MRTVEC. Poslovilna predstava a Rogoza Izven. Nedelja, 28. nprila: BITKA. Premierski abonma. Opera; Začetek ob pol 20. uri Čelrtek. 25 aprila Zaprto. Petek, 26. aprila: CIGAN BARON Premijera. Premierski abonma. Gostuje g. Iličič. Sobota, 27. aprila: Zaprto Nedelja, 28. aprila: CIGAN BARON. Gostuje gosp. Iličič. Izven. Mariborsko gledališče Četrtek, 25. aprila: Zaprto. Petek, 26. nprila ob 15.: ROMEO IN JULIJA — Dijaška predstava. Prireditve in društvene vesti Klub primorskih Slovencev ima kot navadno drevi ob pol 8 svoj redni sestanek v dvorani Rokodelskega domu — Komenskega ulica 12-1. K sv. Katarini naredi pešizlet šentpetersko prosvetno društvo v Ljubljani v nedeljo 28. aprila. Zbirališče pred Figovcem ob 8 zj. Sv. mašo opravimo doma. Člani in prijatelji društva, pridružite se nam! V slučaju slabega vremena se lz'et preloži. ijdriiženje jugoslovanskih inženjerjev in arhitektov — Sekcija Ljubljana obvešča vse s\oje člane, du je stavila pod zaporo razpis natečaj« za izdelavo generalnega idejnega načrta z.i internat iu gimnazijo v Novem Sadu, in sicer vsled nepravilni sestavljene ocenjevalne komisije iu prekratkega roka zu vložitev projektov. Trgovstvo Slovenske Krajine Murska Sobota, 21. aprila. V nedeljo 21. t. m. popoldne se je vršil v re--(avraciji Dobrayjevcga hotelu VIII. redni občni zbor Gremija trgovcev za okraj Murska Sobota. Zboru je predsedoval g. Franc Čeh, predsednik gremija, udeležilo se ga je pa 50 članov. Zveza gremijev v Ljubljani je poslala na občni zbor svojega tajnika g. Podgorška. Gosp. predsednik zbora je v svojih otvoritvenih besedah pozdravil zlasti g. zastopnika zveze iz Ljubljane, hkrati pa se je spomnil tudi v preteklem letu umrlih gremijevih članov (4), katerih spomin so navzoči počastili z dvigom raz sedeže. Nato je podal izčrpno poročilo o delovanju gremija v preteklem letu, ki je bilo jako živahno, saj je tukajšnji gremij eden obmejnih, kjer se trgovstvo od leta do leta živahneje razvija. Nove prilike, zlasti odkar je Sobota postala glavno gospodarsko središče za vso Krajino, kar je zl sli povdarila želez, zveza z Ormožem, narekujejo prekmurskemu trgovstvu nove smernice in nov razmah, ki se bo v polni meri razvil šele, ako se otvo-ri želez, promet preko Hodoša z inozemstvom. Z o tudi ni čudno, ako je velik del nedeljskega obč. zbora zavzela debata o tem vprašanju- S tem v zvezi se je govorilo tudi o razširitvi kolodvora v M. Soboti, ki že davno ne odgovarja več svojemu namenu. Načelstvo je imelo v preteklem letu 15 sej; 3. sept. pret. leta se je vršil izred. obč. zbor, 5. maja t. I. pa gospodarska konferenca. Gremij je prejel 431 dopisov, razposlal pa jih je nad 1000. Na novo je bilo izdanih 84 obrtnih listov, odjavljenili je bilo 52, prirastek znaša ledaj 32 članov. 6. januarja 1929 je štel gremij 526 članov Pomočnikov je bilo ju ijrvljenih 44, učencev pa 39. Prejomki so znašali 15.309.50 Din in izdatki ravno toliko. Proračun pu prihodnje leto izkazuje 38.540 Din prejemkov in ravno toliko izdatkov. G. zvezni tajnik Podgoršek je podal obširno in izčrpno poročilo o delovanju zveze, ki je bilo z velikim odobravanjem sprejeto. Namesto pokojnega Ed. Fiirsta, je bil v razsodišče izvoljen g. Ludvik Šittar. Občni zbor je sprejem dva važna predloga, ia sicer da pošlje v Belgrud deputacijo, da intervenira za otvoritev želez, prometa preko Hodoša iu preko Dolnje Lendave. Drugi predlog pa, ki ga je obč. zbor sprejel, pa je bil. da se pošlje na merodajno mesto spomenica, da se ukine zakon o pobijanju draginje, ker isti ne odgovarja več. današnjim razmeram. Z zahvalo vsem udeležuikoni, zlasti g. zveznemu delegatu in s pozivom, da sc v čimvečjem šte vilu udeleži članstvo občnega zbora Zveze gre-inijev, ki bo 26. maja 1929. V zimskem vrtu grada grofa Szaparvja je g. predsednik ob 4. uri zaključil lepi občni zbor. Mineralna voda Rogaške Slatine Rogaška Slatina, 23. aprila. V zadnjem času se od neprijateljske strani razširjajo tendenciozne govorice, da spravlja Rogaška Slatina v promet umetno mineralno vodo, češ, da ne more z dosedanjo množino naravne mineralne vode zadostiti pomnoženim zahlevam po Rogaški Slatini. Ravnateljstvo zdravilišča nudi vsakomur, ki bi dokazni resničnost te trditve 100.000 Din razen tega pa 1000 Din nagrade vsakomur, ki bi mu dal podatke, da more razširjevalce takih neresničnih vi sli odnosno eventualne producenle umetne pod imenom in oznako :>Rogaške slatine v prometu sc nahajajoče vode, izročiti sodnijski kazni. Rogaška slatina se polni neposredno pri izviru in so jKilnilne naprave, ki so se v zadnjem letu z nnjmoderiiejimi stroji izpopolnile, vsnkoinur dostopne. Vsi trije vrelci, Teinpel, Styrin in Donat so se v zadnjem času ponovno analizirali in strogo izvršene analize so najboljši dokaz, da so se naravne sestavine teh vrelcev v teku stoletja komaj, v nobenem oziru pa ne v škodo vrelcev izpre-menile. Množina vode teh vrelcev je ostala nespremenjena in zadostuje za še enkrat toliki konzum kol se je dosegel v povojnem času, ki že daleC presega konzum pred vojno. To pa kljub temu, da steče najmanj eno tretjino vode brez izkori-ščenja v zemljo. Nove po najmodernejših higienič-nih načelih v Nemčiji izvršene polnilne naprave bodo pa omogočale. da se tudi dosedaj neizkoriščena voda izrabi po potrebi konzuma. Vsako umetno nadomestilo naše gnnmenite in že svetovno znane Rogaške slatine bi pomenilo samomor zn zdravilišče, ki se nahaja v na.jbobšeni razvitku in k takemu samomoru Rogaška Slatina nima ne povoda in ne veselja. Ravnnteljstvo. Gobe Te dni so se že pojavili na trgu sveži mavrohi ali smrčki, kateri so kot prva pomladanska goba zelo čislana jed in se lahko pripravlja na različne načine. Mavrohi so izvrstna hrana. Kar je pa g av-no, je ta goba, posušena, zelo cenjen predmet za izvozno trgovino in je ravno vsled lega prav toplo Spori Podružnica Slovenskega planinskcc* društva v Kranju naznanil, da se vrši nje redni občni zbor dne 7. maja ob 8 zvečer v spodnjih prostorih Narodnega doma. SK Jadran. Danes od 17 dalje trening. Jutri po treningu ob 20 važen sestanek vseh igralcev I moštva, na kateri se pozivajo tudi sledeči igralci: Plevel, Čemažar, Jnauš II., Kocjan, Antoslievič, Sever. Ker je dnevni red zelo važen, se vsi navedeni Izrecno poživljajo. — Načelnik. Orel Skofjn Loka. Orel priredi v nedeljo, dne 28 aprila ob S zvečer v Društvenem domu leno narodno igro »Upor Bohinjca v« v 5 dejanjih. Občinstvo se vljudno vabi. — Bog živil Darovi Za novo cerkev v Hrnstiiilai je izročilu naši upravi gosjiu M. Iivula /uesek 100 Din. priporočati intenzivnejše nabiranje in sušenje tnav- rohov. Cena suhim mavrolioni je zelo visoka. Užitni niavroh se deli v dve vrsti, to je koničasti (Morchella conica) iu ©kroglasti (Morchella escu'enta) Pri nabiranju in sušenju je treba upoštevati sledeče: Ko mavrohe prineseš domov, jih takoj osna-ži zemlje, j»tem naberi ua nit in posuši, ker je sedaj solnce še preslabo, je bojš«, da jih sušiš nad pečjo. Mavrohi se ne smejo razrezati kakor jurčki. ampak se morajo sušiti vedno kar celi. Istotako se jih nc sme držati delj časa svežih, ker se silno hitro pokvarijo in usmradijo, tako da niso več za rabo. * Likvidacija. Prva ltranj. svinjerejska družba z o. z. v Ljubljani. Občni zbori. Združene papirnice Vevče itd. v Ljublj. kred. banki 24 maja ob 9, Stavbna družba, d. d., v Kred. zavodu 10. maja ob 10; Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani 8. ninja ob 18. Zvišanje kapitalu: Salurnus, d. d. za industrijo pločevinastih izdelkov, je povišal po sklepu izred. občnega zbora in |>o odobritvi trg. ministrstva kapital od l ua 3 milij. Din. Borza Dne 24. aprila 1929. DENAR Na deviznem tržišču ni beležiti izprememh z izjemo Dunaja, ki je popustil. Do zaključkov je prišlo samo v 3 devizah; Narodna banka je intervenirala v devizah London, Praga ter deloma Dunaj, dočim je večji del povpraševanja za Dunaj krilo privatno blago. Devizni tečaj) na ljubljanski borzi 21. »prila 1929. povpraš IJOU. srednji sr. 18 IV. Amsterdam — _ _ Kerlio — 1349.75 — 1349.75 Bruselj — 790.b>, Budimpešta — 99-UI5 _ Curih — K95.M It 95.90 Dunaj 79S.06 bul.' 6 799.56 799.67 London 275.92 270.71 276.32 276.33 Vevvuirk — 56.81 _ _ Pariz — 2113) L _ Praga IUS.15 lt 8.9) 168.55 168.55 Trst — 298.14 — | 298.14 Zagreb. Amsterdam 2283.50- 2289.50, Berlin 1348.25-1351.25, Budimpešta 990.55-993.55, Curih 1094.-10-1097.40, Dunaj 798.05-801.05, London 275.92—276.72, Nevv.vork 56.715-50.915, Pa-riz 221.52-223.52, Praga 168.15-168.95, Trst 297.1 —299.10. Belgrad. Amsterdam 2283.50—2289.50, Berlin 1848.25—1351.25, Budimpešta 990.55—5)93.55. Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 798.06- 801.06, London 275.92—270.72. Nevvjrork 56.725 - 50.925. Praga 108.15—168.95. f širili. Belgrud 9.125, Berlin 123.16. Budimpešta 90.E5, Bukurešt 3.085, Dunaj 72.98, London 25.21375, Nevvjrork 519.45, Pariz 20.30625. Praga 15.38, Sofija 3.75, Trst 27.21, Varšava 58.25. VREDNOSTNI PAPIRII Ljubljana. Celjska 158 den., Ljublj. kreditna 123 den., Praštedlona 850 den., Kred. zavod 170 den., Vevče 120 den., Kranj. ind. zaklj. 265, Rušo 250—260, Stavbna 50 den., Sešir 105 den. Zagreb. Drž. pap.: voj. škoda ar. 420—421.50. kasa 420- 421, termini: 4. 420—421 (420 -419-■121), 5. 423-425 (-125), 12. 448-449 (450-449). 7% invest. pos. 87.50 b., agrari 54.50—55. Rančni pap.: llipo 208—210 (208), Poljo 15.50—15.75 (15.30), Kred. 93 d., Jugo 84-85 (S4-85), Lj. kr. 123 b., Medjun. 55 d, Nar. 8400 b., Prašted 850-860 (850), Srpska 140 b., Zem. 137 -139 (138). In-dustr. pap.: Gutmann 208—205 (208 —205). Slavonia 5-5.50 (5), S!avex 101.50-105 (104—105), Danica 135—145, Drava 405—410, Šečerana 460— 465, Osj. Ijov. 175—185, Brod. vag. 270 b., Jsis 21 —24. Ragusea 550—560. Vevče 125 d., Piv. Sar. 230 b., Jadr. plovidba 550-590. Dunaj. Podon.-savska-jadran. 80.70, Wfener Bankverein 22.55, Bodenrredit 100.4, Creditanstalt 55.25, Escompteges. 21.25, Union 85.10, Jugo 6.80. Aussiger Chemische 265, Slavonia 22.10, Mundut^ 186, Alpine 42.55. Trboveljska 58.35. Kranj. ind. 38.10, Leykaui 7.05, Rima Muranv 115.50. Les Dne 20. t. ni. sc je v Ogulinu vršila licitacij* bukovine: doseženo je bilo za 1438 kub. m. 57.200 Din, za 5820 kub. m. tehničn. buk. lesa pa 618.200 Din. Kakor je videti, je cena bukovini nadalje čvrsta. Na ljubljanski borzi je bil zaključen 1 vagon bordonalov. Tendenca neizpremenjena. žito Danes je bila kujičija s pšenico na nagih domačih tržiščih zopet nekoliko živahnejša, dasi promet ni dosegel tistega obsega, ki ga je imel še začetkom tega tedna. Cena pšenice ie nazadovala za poldrugo paro V Chicagi še vedno padajo tečaji pšenice in koruze, dočim so za oves in rž stalnej-ši. V Sloveniji je kupčija slaba za vse proizvode, lc za pšenično moko je nekaj zanimanja. V Ljubljani notirajo: Dei. pridelki (vse samo ponudbe, slov. post., plač. 30 dni, dobava prompt): pšenica bač. 80 kg 2% 287.50- 290. bač. maj 292.50-295, koruza la-platska maj 322.50—325, junij 317.50—820, julij, avgust, september 810 312.50, bač. 310—315.50. maj 815—317.50, ječmon bar. 345—847.50, bač. 330 -832.50, oves bač. 295 300, moka Og fko Ljubljana, pri vag. bi. 415—420. Zaključeno je bilo: 1 vagon moke, % vagona koruze in % vag. ovsa, skupaj 2 vagona. Tendenca mlačna. Rndimpeita. Tendenca živahna. Pšenica maj 24.62 - 24 56, jaklj. 24.57-24.58, okt. 26.20 26.26, zaklj. 26.27-26.28, rž maj 21.98-21.84. zaklj. 21.84-21.85, okt. 23.25-23.19, zaklj. 23.19—23.20, koruza maj 26.50—26.01, znklj. 26.61—26.62, julij 27.10-27.21, zaklj. 27.21-27.22. Živina Na praiki sejem 22. t. m. je znašal dogon 6081 prašičev, od tega iz Jugoslavije 272 špeharjev, ki so se prodali po 11.75-12 70 Kf; nadalje je bilo prodanih 150 zaklanih jugoslovanskih »peharjev po 14-15.75 KC. V Milanu notirajo: voli f. 4.80 5.40, II. 4.20 do 4.70. III. 3.10-4.70 lir, krave I. 4.40-5, II. 3.50 do 4.30, 111. 2,30-3.40. biki I. 4.40-5, 11. 3.80 - 4.30. lir za kg. Teleta jugoslovanske proveuienct notirajo 6 lir za kg mrtve teže. Cerkev Notre Dame v Chicagu so premaknili z ene strani ceste na drugo, ker je ovirala promet. Zelo drzen poskus, nadomestiti temelje cerkve s premikajočimi se valjarji, se je sijajno posrečil. „Cesta je življenje" Ta izrek starih Rimljanov se znova po-vrača v svoji resničnosti. V zadnjih desetletjih razvoja prometnih sredstev postaja cesta žila in srce gospodarskega in kulturnega življenja. Na cestah in železnicah se vrši življenje ljudstva in države. Razvoj avtomobilizma ponekod dokazuje, da bo cesta zmagala nad železnico. Mesto da bi razširjali železn. omrežje, zboljšujeino ceste. Zlasti se to godi v Združenih državah. Tam se je neka transverzalna železnica izkazala za nedonosno, pa so jo prezidali v železo-betonsko cesto. Avtobus je prometno sredstvo sedanjosti in bodočnosti. V Ameriki zaznamuje avtobusni promet že danes ogromen razmah. V Združenih državah je dolžina avtobusnih cest dvakrat večja kot železniške mreže. Avtobusne linije merijo v celoti 633.609 milj. Železnice. vštevši električne, pa 297.094 milj. Avtobusi prevozijo na leto 2.002,000.000 milj in 2.525,000.000 potnikov. L. 1927. je bilo v Ameriki 80.000 avtobusov. — Od teh jih je $jj.000 oskrbovalo redni prevoz šolarjev.. Pa tudi Evropa ne zaostaja na tem polju. V Italiji so zgradili nad 100.000 km rednih avtobusnih cest, deloma po ravnini, deloma v hribih. Avtobus povsod spodriva želemico. V Nemčiji se je število avtobusov v zadnjih petih letih popetorilo. V Jugoslaviji smo še daleč od teh, lahko rečemo, vrtoglavih številk. Vendab opažamo ludi pri nas že vsaj načrte in prve početke avtobusnih linij, zlasti v vseh večjih mestih naše države. Ker pač naše gospodarske razmere še niso v toliki meri razvite, polagamo predvsem važnost na železniško omrežje. — Dejstvo pa je, da se cesta zgradi mnogo laže in mnogo prej, kakor železnica, ker je zanjo treba manj investicij. Ker postaja avtobus za osebni promet bi k o važno prometno sredstvo, je umljivo, da skrbe zlasti v Ameriki za največje udobje in komfort. Avtobusi, ki oskrbujejo promet na progah čez 1000 km (n. pr. Los Angeies— San Francisco), so razkošno opremljeni. — Spredaj je šofer, ki pa ne sedi več v višini motorja, ampak neposredno pod streho, tako da ima zadosten razgled na cesto pred seboj. Avtobus je razdeljen v dvoje nadstropij. Vsak prostor je kar najbolj ekonomično izrabljen. Ves avtobus predstavlja mal orient-ekspres ali brzovlak. Inra razgledne verande, spalnico, restavracijo, umivalnico, kabino, kjer se potniki pred izstopom lahko preoblečejo in stranišče. Tudi na Angleškem vozijo spalni avtobusi Dublin—Cork, Aberdeen—London Liverpool. Na Češkoslovaškem so že desetletja pripravljali načrt za direktno železniško zvezo Plzna z Brnom. Uresničenje tega načrta pa so radi nezadostnih finančnih sredstev vedno odlagali. Gradba te železniške proge bi veljala 1200 milijonov čeških kron. Kljub temu, da so nekateri politični funkcijonarji, katerim je mnogo na tem, da se kraji, skozi katere bi tekla ta železnica, socialno in gospodarsko dvignejo, skrbeti za to, da se v državni pro- j račun vstavi 70 milj. Kč za amortizacijo že- j Ieznice, so z ozirom na pretečo pasivnost že- i leznic opustili ta načrt. Sedaj pa nameravajo med Plznom in Brnom zgraditi moderno avtomobilsko cesto, ki bo veljala samo okoli 250 milj. Kč. in bo tudi mnogo prej dovršena kakor železniška proga. Smrt siv sega ciganskega ^r i masa V Debrecinu je f c? dni umrl ciganski pri-mas Emerik Magyari, ki je bil pred svetovno vojno eden najbolj znanih ciganskih goslačev. Pogosto je bil pozvan na dvor na Dunaju, v Budimpešti in Berlinu. Bii je znan v vseh aristokratskih krogih. — Nekdanji ministrski predsednik grof Tisza ga je klical na svoje plese, kjer je Magyari moral svirati. Po prevratu so ga kmalu pozabili in živel je v bedi. V Budimpešti ni bilo več sijajnih prireditev, j zato se je preselil v Debrecin, kjer je živo- j taril, spominjajoč se prešlih dni. Zadnji čas i je začel bolehati, najbolj ga je pa potrla ža- j lost za sijajno preteklostjo. Njegovega pogreba so se udeležili ciganski primasi iz Budimpešte in ostalih krajev Madjarske. Tri zakonske žene in en mož Alojzij Keller na Dunaju se je leta 1905. poročil z vdovo Ivano po katoliškem obredu. Leta 1920. je bil zakon pri deželnem sodišču sporazumno ločen. I)a bi mogel poročiti K aro lino, je leta 1922. prosil Keller na magistratu za spregled, ki ga je tudi dobil. Tudi ta zal;on je šel kmalu v franže in sledila je sporazumna ločitev. Leta 1926. je Keller p res. op i t v starokatoliško cerkev. Znova je na magistratu prosil in tudi dobil spregled ter 1'jjudsko glasovanje na Španskem za Primo de Hi»ero. — Primo de Hivera se je obrnil na špansko ljudstvo z oklicem, naj izrazi svoje zaupanje v sedanji režim z vpisovanjem v za to pripravljene imenike. Že prvi dan se je vpisalo nad 100.000 oseb, po veliki večini ženske Ženski tenor Praški zdravniki so imeli to dni sestanek, i Dr. Silbiger je številnim navzočim izjavil, da jim bo pokazal izreden glasovni pojav. V tem ; trenotku .so začuli izza zastora mladostno svež | tenor, ki je pel neko arijo iz Cavallerie ru-sticane. Ko je pevec stopil v dvorano, so se ; vsi poslušalci silno začudili, ko so pred seboj zagledali mlado, elegantno gospodično. Gospodična je svoj čas pela sopran. Pred par leti pa si je dala operirati golšo. Kmalu nato je i nastopila hripavost, ki je trajala približno leto dni, obenem pa je njen glas postajal vedno boli nizek in je polagoma prešel v moški glas. Gospodična je izpremembo glasu izlkori-siila, se izobrazila v petju in nastopa sedaj kol tenoristinja po raznih varijetejih. Teta: »Ivanček, prinesla sem ti hranilnik. Glej, da boš vrgel vanj vsak dinar, ki ga boš dobil.« Ivanček: >Ja — auipak kje pa pride čokolada ven?« se poročil z Julijo. Leta 1928. je Keller stavil predlog, da se njegov zakon s Karolino proglasi za neveljaven, Karolina pa je predlagala razveljavljenje tretjega zakona. Tudi prva žena Ivana se je poslužila svoje pravice in je zahtevala, naj se oba zakona proglasita za neveljavna. Prvo sodišče je ugodilo Ivani, prvi ženi, prizivno sodišče pa v korist Julije, tretje žene. Zagovornik namerava sedaj predlagati da se preišče tudi veljavnost drugega zakona. Če bo sodišče razsodilo, da je tudi drugi zakon veljaven, potem bo imel Alojzij Keller kar tri prave zakonske žene obenem, ne da bi prišel v nasprotje s pcaavo, ki dovoljuje samo eno ženo. Grozen vihr- » na Japonskem si ioro po celi Japonski je te dni divjal strašen vihar, ki je napravil ogromno škodo in zahteval tudi številne človeške žrtve. Mnogo ribiških čolnov in drugih ladij se je potopilo. Na severozapadnem obrežju, ki je najbolj prizadeto, je bilo v Niigati ubitih 8 oseb, 20 pa težko ranjenih. Sto in sto hiš je popolnoma porušenih, okoli 3000 pa težko poškodovanih. V bližini koreanskega obrežja sta padli v morje dve mornariški letali, 8 mož posadi';e je utonilo. Z neke torpedovke so valovi odnesli tri mornarje, ki so utonili. Igralka in stenice V Pragi se je te dni vršila zanimiva sodna razprava. Igralka z dežele je tožila nekega praškega hotelirja, ker so jo skoro požrle hotelske stenice. Gre za prvovrstni hotel, za odlično igralko in za stenice, ki so prav dobro vršile svojo obrt. Ubožica je bila zgrizena od glave do peta. Po tej burni noči se več dni ni mogla pokazati v svoji večerni toaleti. Zato je šla k zdravniku, da ji napravi zdravniško spričevalo. S tem dokumentom je pa začela i pravdo. Zahtevala je od hotelirja 1200 češko- j slovaških kron odškodnine in hotelir jih je j moral pošteno plačati. i Sir ba/.il Biackett, ki se imenuje kot nasicd.uk nenadno umrlega orda Revelstoke v reparacijski komisiji strokovnjakov. Osel - p'smonoša Poštna uprava v velikem francoskem mestu Lilie je segla po čudnem sredstvu, da bi pospešila dostavljanje pisem in drugih pošiljk. Po drugih mesiih in deželah opremijo pismonoše, da jim olajšajo službo in modernizirajo promet, s kolesi in motocikii, poštno ravnateljstvo v Lilleju pa je pismonošam dalo na razpolago poštne osle. Prvi četveronožec, ki pomaga raznašati pisma in tiskovine, se imenuje Jean. Oblože ga s težkimi poštnimi vrečami in poleg njega gre pismonoša, kateremu potrpe/Jjivo sledi po ulicah in cestah sem ter tja, celo v hišne veže. Baje je poštno ravnateljstvo nastavilo Jeana, ker ni moglo dobiti dovolj pismonoš. Kaj pa bo, če se bo Jean sredi službene poti ustavil in ne bo hotel niti koraka več napraviti, kar se pri oslih večkrat dogodi? Zvočni lilin osvaja svet. Z rastočo energijo se strol filme. Vsak dan odkrijejo nove možnosti. Naša e bučanja Smrt kot gost pri kosilu VValter Zimmermaiin je vstopil pred poldrugim letom kot pomočnik v fotografski atelje Frančiške Strassnitzky v Einsu. Avgusta meseca preteklega leta je Zimmermaiin poročil hčerko svoje gospodinje Avgusfo. Zakonska sreča ni trajata dolgo, ker s.a se proti koncu preteklega leta ločila. Mož se je preselil v gostilno in je živel od odpravnine, ki mu jo je morala plačevati tašča. Radi te odpravnine je prišlo ponovno do sodnih obravnav in sovraštvo med zetom in družino Strassnitzky je bilo vedno hujše. Ko je pretekli torek gospa Sfrassnitzky s svojima hčerkama Marijo in Avgusto sedela pri kosilu, je nenadoma vstopil Zimmermann, potegnil samokres in ustrelil svojo taščo. Na/.o je morilec parkrat ustrelil tudi ua svojo ločeno ženo. Tašča je bila takoj mrtva, Avgusto pa se bori s smrtjo. Zimmermanna so orožniki aretirali. Pri morilcu so našli poleg samokresa tudi dolg nož in pa posodo petroleja.. s katerim je hotel po umoru zažgati hišo. ovnjaki trudijo, da bi čimbolj izpopolnili zvočne lika nam kaže filmsko posnemanje valovanja in morja. iT v • c lesni cc Poincare je bii nekoč povabljen na Angleško na lov. Predstavljen je bil nekemu gospodu, ki se je takoj opravičil: »Prosim, nikar se ne postavite v mojo bližino. Na lovu sem nevaren nasprotnik za svoje sosede.« Poincare: »Samo na lovu? Jaz sem vedno.« * * «r »V variei'eju sem videl gospoda, ki je bil brez rok, pa je igral glasovir.« »To še ui nič, moja žena poje, na nima glasu. * i Sr Žena: »Kako hudo mora biti za igralca, če mora tri mesece vedno isto vlogo igran.« Mož: »še vedno boljše, kakor če je človek tri leta poročen in ne igra nobene vloge.« msvee Kriza darvinizma Na »Lessingovi visoki šoli« v Berlinu, ki slovi po svojih prvovrstnih predavanjih najodličnejših duhov sedanjosti, je nedavno predaval znani naiavo-slovec Edgar Dacque o krizi darvinizma, oziroma o svojih novih vidikih, ki jih Dacquč smatra za po-rabnejše od dosedanjih hipotez in predpostavk darvinizma. Dacque dokazuje, da je ena izmed bistvenih tez darvinizma, namreč trditev, da so se organizmi razvijali zaporedoma drug iz drugega po dogih to-dovntkih in točnih vmesnih členih, oporečna. Cim več poznamo razvojno črto, čim več se je vedi po-srečilo izkopati prednikov naših živalskih vrst, tem očitnejše je postalo, da zaželjenih in iskanih prehodnih členov, ki bi prodali zvezno razvojno črto organizmov, ni. Našli so sicer precej živih bitj, v katerih sc razvoj nekako cepi v več vej, ki se potem samostojno naprej razvijajo, a analiza je redno razočarala pričakovanja glede točnosti rodovnika. Kajti najdene oblike so bile še vsikdar daleč specializirane in so se nahajale na kratkih stranskih vejah hipotetičnega rodovnika. Pravih točk, kjer se razvoj cepi iz prvotnega toka v več enakovrednih vej, pa doslej kar ni bilo mogoče najti. Zato nastopa Dacque novo, genijalno pot razlage, kako so nastale nove oblike iu ogromno bogastvo oblik živalstva. Dacqtte zavrača rodovnike, ki veljajo le za manjše podgrupe, sicer pa se življenje poganja nezvezno, v nenadnih sunkih m odločnih etapah kvišku. Življenjska ustvarjajoča sila na določenih točkah prekine polagoma iu enakomerno razvijajočo se črto, ter lakorekoč v dalekosežnem eKsperimentu ustvari novo bitje v čisto svojem stilu; zato D. govori o stilnih sorodnostih, in ne o rodovniških sorodnostih. Priroda ima na razpolago razne slile, rekli bt lahko celo m o d e; in res Dacqud govori o celi vrsti takih stilov, ki jih priroda takorekoč variira v svojih živalskih formah. Zdi se, da priroda najprej nekoliko poskuša z določnimi živalskimi oblikami, ki so često naravnost groteskne in zunanje nebogljene (spomniti treba na razne živali, ki po dosedanjih teorijah tvorijo vmesne člene zveznega prehoda iz ene vrste v diugo). A te oblike so le poskusi, ki so obsojeni na smrt in tudi kmalu izumrjejo. Potem pa se kar nenadoma pojavijo višja, to je finejše organizirana, okrožju bolje prilagodena bitja, ki so morda slična prei-šnjim, a niso z njimi v rodovniški zvezi. Dacqužjevi novi vidiki so vsekakor vredni, da se vanje vglobimo ter brezdvoma pomenijo močan sunek od strani naravoslovnega strokovnjaka v stavbo darvinističue hipoteze. Koncerti Po dolgi pavzi smo ta teden vendarle dobili zopet nekaj muzike. Kar tri koncerte. V pondeljek 22. t. m. so nas obiskali naši vrli Zikovci. ki so se nedavno udejstvovali tudi na ženevskem festivalu. Podali so po en Dvorakov, Pichlov (f 1805, češki zgodnji klasik) in Mandičev kvartet. Mandič je morda mlad sldadatelj. Piše še dražijivo akord iS-no pa obenem tudi stremi k linearnim formam, je še ma'o uglajen in še preveč natrpan. Zgleda kakor neko kolebanje med Sehdnbergom in Regar-jem. Zikovci so vse tri skladbe izrazito podali, z izborno skupno igro, streme po zvočnosti, a tudi izrazu. Želeii bi si po več njihovih obiskov v sezoni in naj bi nas seznanjali vedno tudi s še neznanimi modernimi deli. — V torek 23. aprila so pri nas koncertirali srbski narodni pevci in sodri. O teh več na drugem mestu. Koncert je bil bolj etnografski zanimiv, pa tudi glasbenika je zanimal. Bil je, žal, slabo obiskan. — V sredo dne 24. aprila je imel konservatorij produkcijo svojih gojencev, ki je dala izbran moderen program: V. Novak, C. Scott, Kfička, Krapil, Debussy, Jirak, Auric, Durey, Honegger, Milhand, Poulenc, Tailr lefer, Stravinski, Davico, Szymanowski, Jarnach, Schuihoff Škoda, da se je občinstvo premalo zanimalo za to prireditev. Naši konservatoristi naj bi nam v tej suši prirejali več koncertov in modernih matinej. Igrali in peli so gojenci 1. Krmpotič, Le-skovic, Lipovšek, šivic, Pfeifer, Arko Herta, Su-Steršič, Rus, Novakovič Božiča. Ti gojenci pripadajo šolam prof. Ravnika, Berana, Šlaisa, Wisting-liausnove in Betetta. Zelo lepo so se postavili Rus, Arkova, Lipovšek, Šivic, šušteršič i. dr. Dva nemška pesnika o Otokarju Brezini. Ri-chard Dehmel (T), ki zavzema v nemškem slovstvu slično mesto kot naš Zupančič, sodi o Brezini takole: »Ti psalmi so Whitmanovim povsem enakovredni in jih prekašajo celo po kozmičnih perspektivah. Jaz spoštujem in občudujem silo, s katero je pesnik znal uplesti vso miselno vsebino današnjega časa v čustveno poglobitev v večnost, to veliko ver- no ljubezen, ki triumfira nad vsakim dvomom.« — Hugo Hofmannsthal joa izjavlja: »Jaz bom knjigo »Roke« često in v tihih urah vzel v roke in vem, da mi bo dala to, po čemer je hrepenela moja fantazija večkrat, a brezuspešno: emanacijo čustvene globine češkega bistva, — odraz češke zemlje in izobrazbe fer obličje njenih ljudi.« • Mickievviczev spomenik. Dne 19. t. m. so položili v Parizu temeljni kamen za spomenik velikega poljskega pesnika, in kcncem I. m. se bo vršila slav-nostna otvoritev. Pri svečanosti sta bila navzoča pesnikov vnuk Ciorecki in znani kipar Bourdelle, ki je vstvaril načrt za spomenik. Poljski poslanik grof Clilapovsky je zazidal v temelje iz domovine prislano srebrno škriniioo s peščico grude iz Mic- kievviczevega rojstnega kraja. * Elizabeta Bergner, koje čudovito profinjeno igro smo imeli priliko otčudovati te dni v Ljubljani, je sklenila za prihodnjo sezijo dogovor z dr. Klei-nom, ki mu pripadajo znana tri berlinska gledališča »Deutsches Ktinstlertheater«, »Berliner Iheater« in »Lessing Theater«. Igra a bo najprej Schnitzlerjevo »Gospodično Elzo«, nadalje glavno žensko vlogo v najnovejši drami Cieorga Kaiserja in vlogo »Nine« v 0'Neillevi igri »Slrange interlude«. * Sovjetske literarne enciklopedije. V založbi akademije za lepe znanosti v Moskvi in pod uredništvom B. Kozjmina je izšel I. zvezek velikega bio-bibliogra f s kega leksikona »Pisatelji sovremene epohe«, črke A, B, V. Prinaša izčrpne podatke o novih ruskih pisateljih. — Boli površno je sestavljena »Literaturnaja enciklopedija«, katero je pričela )x>d uredništvom Lunačarskega Komunistična Akademija v Moskvi v strogo marksistovskem duhu. Izšel je I. zvezek: A-Byva. Uredništvo hoče tudi priobčevati podatke o slovanskih pisateljih, a ima najbrž prema'o veščih sotrudnikov na tem področju. — Državna založba je napovedala velikansko zbirko najboljših svetovnih pisateljev v 800 zvezkih. Izšla bo tekom 5. let v 132 milj. izvodov na 13.403 polah. Naznanilo pravi, da bedo določili izbiro »najuglednejši markšistovski poznavalci naše literature«. * Krakovski radio stalno prispeva k poljsko-jugoslovanski vzajemnosti. Ta mesec je predaval dr. Frančič o jugoslovanskih ljudskih šegah ler o poeziji VI. Nazorja. Rusija in slovanstvo. Prof. F. Taranovski (Belgrad) je priobčil v tem pariškem tedniku članek pod istim naslovom. Na temeliu zgodovinskih dokazov pobila izvajanja prof. J. Bidla (Praga), ki je pred kratkim objavil veliko sinhronistično »Slovansko zgodovino«. Prof. Bidlo je namreč mnenja, da bo prevze'a pri obrambi slovanstva pred nemške po-vodnijo vodivno vlogo Poliska Med'etn se mora obrniti Rusija proti Vzhodu in bodoči slovanski emigraciji pripraviti čim več prostora v Aziji Prof. Taranovski pa nikakor nc misli, da bi imela prihodnja Rusija manj vpliva v Evropi kakor Poljska. Nortcliffeova nagrada i a francosko literaturo Za 1. 1928-29 je prejela lo nagrado Celine L ho t te za svoj roman »Sur le forlifs dr Paradis«. Ta knjiga je izšla novembra lanskega leta istočasno z drugim romanom pisateljice »La petite fille aux mains sa-les« ter slika življenje in žalostne razmere žene iz ljudstva. Celine Lhotte je bila predlagana tudi za Gonevurtovo nagrado. ŠMARNICE O MALI SV. TEREZIJI, ki jih je spisal dr. Miroslav B ruma t, nam v običajno šmarnično berilo prineso nekaj novega s tem, da v zvezi z Materjo božjo podajajo zgledno življenje male sv. Terezije in njene družine, navajajoč k njenemu posnemanju v razr-vanih razmerah naše dobe. Knjiga stane vezana 45 Din in se naroča v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. PARNI STROJ IN PARNA TURBINA, spisal inž. Gvidon Gulič, Ljubljana 1927, seznanja naše strojnike in obratovodje s parnim strojem in turbino ter najvažnejšimi delovnimi stroji v našem gospodarstvu, uvajajoč obenem v ravnanje z njimi. Knjiga, kateri so pride-jane slike in strokovni slovarček, slane vezana 80 Din in se naroča v Jugoslovanski knjigarni v Ljubliani. Dopisi Vrhnika Poročilo, da se je dr. Ivan Lovrenčič i gospo soprogo preselil z Vrhnike v Ljubljano, temelji na pomoti. I)r. Lovrenčič in gospa ostaneta Se nadalje na Vrhniki, pisarna dr. Lovrenčiča pa ostane v Ljubljani, Tavčarjeva uL 12, kakor doslej. Nov« mesto V četrtek dne 25. t m. bo v Rokodelskem domu ob 8 zvečer predavanje s skioptičnimi slikami. Predava g. prof. Kranjec o Parizu. Ker je te vrste predavanje v tej sezoni zadnje, naj se ga občinstvo polnoštevilno udeleži. Ptuj Glasbena Matica v Ptuju. V petek 2G t. m. koneortira v dvorani Glasbene Matice godalni kvartet »Zika*. Vstopnice, kupljene že meseca marca za Zikov koncert veljajo za petkov koncert. Muzejsko društvo v Ptuju ima v četrtek dne 25. aprila t. 1. ob pol 17 ozir 17 v refektoriju mestnega Ferkovega muzeja svoj redni letni občni zbor. Dnevni red običajni. — Odbor. MURSKA SOBOTA Evangclieani. V nedeljo dne 21 t. m. sta odpotovala v Belgrad g. Ad. Luthar, evang. župnik v Puconcih, in g. Al. Darvaš, evang župnik v Kri-ževcih, k proslavi 75 letnice obstoja belgrajske Zahvala Za ljubeznivo sočustvovanje ob priliki smrti našega ljubega, dobrega soproga, odnosno očeta, brata, svaka in strica, gospoda Hupa Ledl-a izrekamo prisrčno zahvalo vsem ljubim prijateljem in znancem, ki so se nas spomnili s sožalnicami, spremljali pokojnika na zadnji poti in mu poklonili krasne vence in šopke. V o j n i k . v aprilu 1929. Globoko žalujoči ostali. evangeljske verske občine ozir. k pokrajinskemu zborovanju evang. cerkve, ki se vrši ob tej priliki v Belgradu. Strašno pusto vreme. Po prijetno topli soboti je zavel v nedeljo mrzel veter, ki je prinesel v pondeljek dež, v torek zjutraj pa še telo sneg med j dežjem. Zlasti kmetje čakajo težko toplih dni, da bi zamogli začeti s poljskim delom, ki Je žo zelo zaostalo. BREŽIC«. V nedeljo dne 28. t m. ho razstava risb in drugih šolskih izdelkov obrtno-nadaljevalne šole. Razstava bo v osnovni šoli od 8 do 12 dopoldne. SV. MARJETA M ŽE PTUJA. Pred nekoliko dnevi nas je zapustila gdč. učiteljica Anica Krulc. Dolgih 85 let je delovala kot vzorna učiteljica, vzgojiteljica med mladino ter si s svojim neumornim delovanjem zaslužita pokoj. Kljub lepi starosti je bila čila, zdrava in se je težko ločila od mladine, kateri je bila vedno in povsod vzor, mati, svetovalka, voditeljica le k dobremu. Kot učiteljica je bila svesla si svojega poklica, katerega je izvrševala do zadnjega z vso vnemo, vztrajnostjo iu ljubeznijo. Ljudstvo jo jo zelo cenilo in spoštovalo. Njeno delo bo rodilo mod nami obilen in lep sad. Blago in vzorno učiteljico bomo ohranili v najlepšem spominu vsi, ki smo jo poznali in ji želimo, naj ji večerne urice teko mirno, naj jih uživa še mnogo let v zadovoljstvu, kajti storila je delo^ki ga ji je nalagal narod in poldic. Bukova „ hrastova HfllJ§ suha in polsuha, eventu-JC* elno tudi same okroglice kuoim za dobavo junij, julij, avgust vsako množino FRANC OSET, Sv.Peier v Ssv. dol. Brzojavni drogi Kupi se 1000 komadov smrekovih brzojavnih drogov, in sicer: 20 % 8 m dolgi 11 do 13 cm v vrhu, 10*,; 8.50 m dolgi 12 do 13 cm v vrhu, 25% 9 m dolgi 12 do 14 cm v vrhu, 10% 10 m dolgi 12 do 14 cm v vrhu, 25% 11 m dolgi 13 do 15 cm v vrhu, 10% 1.2 m dolgi 13 do 15 cm v vrhu dobava do konca maja 1929, drogi morejo biti toliko osušeni, da ne presega m1 700 kg. - Plačljivo J proti akreditivu 75% takoj, 25% v teku enega meseca, za plačilo se bo jamčilo. — Ponudbe morajo biti obvezne, ter se naj navedejo od ma franko Postojna postavljeno. — Ponudbe se nai pošljejo na naslov. »Brzojavni drogi« štev. 4394 na upravo »Slovenca«. Ute^a birmo Zlatnina-Srebrnina Poročna darila za ženine in neveste 9. Čuden Ljubljana, Prešernova 1 S tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, da je naš dobri in ljubljeni papa, brat in stric, gospod ALO ZU HODNIK nadkretnfk drž. želez, r pokoju po dolgi in mukepolni bolezni, mirno v Gospodu zaspal 24. aprila. — Pogreb blagopokojnika bo v petek 26. aprila ob i popoldne iz hiše žalosti, Sneberje 52, k Dev. Mar, v Polje. Vsem se priporoča v blag spomin. Žalujoča soproga Frančiška Vodnik. — Ivan, Ignacij, Slavko, Jožko, sinovi. -Francka, hčerka. - Tončka Vodnik roj. Vldic, svakinja. Potrti globoke žalosti naznanjamo tužno vest, da je naša ljuba mama in stara mama, gospa Marjeta Ma-Metelko dne 23. t. m. ob 7 zvečer, previdena s tolažili sv. vere, v 80. letu starosti, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb naše nepozabne pokojnice bo v četrtek 25. aprila 1929 ob pol 5 pop. iz tukajšnje hiralnice — Vidovdanska cesta 11, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, 24. aprila 1929. Žalujoči ostali. C S 4>S 1 N N N "S . Q S " -S •o ^ aO N rr ■ Igs . [NJ C C/5 » UJ •M5.S-S S £>> Pi -5>o Z SiAfiŠs *c ' ^ > i ■SOS« i -r Cfl -ž «— -i ^ ct. c l"1 <:'00 eli S = OZU0 S O h ■ u C. at o (. N '') ~ UJ < n t— u 24 09 8 UJ t/2 tU, T. C. Bridges: Na pomoč! Roman. 23. Sam nekoga ujame. Se preden se je Sam domislil, kaj naj stori, je Jim že skočil na lestvo, ki je bila vedno prislonjena na Jopo, da je po njej mogel hoditi na streho. Sam plane za njim. >Do) pojdi, Jim!« mu zavpije. >Sicer boš naslednjo kroglo ti prestregel!« >Bodi brez skrbi!« ga zavnie Jim in že pridno razdira anteno. >Če je Sneed, ne bo več ustrelil, dokler sem jaz tu gori. Se le preveč hudo boji, kaj bo potem z njim, če mene zadene.« Sam ne ve, kaj bi storil, pa le za hip. Saj je bilo čisto jasno, tla ima Jim prav. Zato ga torej pusti, naj opravi svoje delo, on pa se prihuli med grmovje in začne hitro pa jako tiho dirjati proti meji Jimo-vega malega posestva. Od vsega velikega imeija, ki je bilo nekoč last Selbyjevih, je ostala samo še hiša, vrt, ena njiva in kos nerodovitne gmajne ob čereh. Porašena pa je bila gmajna z raznim bodičjem; v to gosto grmovje je torej Sam izginil. Jim je anteno razdrl kot bi mignil ter odnesel njene dele dol v lopo. Noben izmed treli strelov ni napravil večje škode, razen da ie skozi galvanizi-rano sfreho napravil eunjasto luknjo. >To je prav gotovo Sneedovo delo,« pravi Jiin zanifljivo. »Kakor jo sam ves zverižen, tako pn še njegovo slreljanj'e. Kljub temu pa je škoda, da bom moral odslej vsakokrat znova postavljati anleno, kadar bom hotel poklicati Uptona; in to ne bo lahko, če bom moral vselej čakati, da se zmrači.« Ozre se olcoli. »Halo! Sam, kje pa si?!« Ni videl, kdaj je Sam izginil, zato si ni mogel misliti, kje bi bil. Gre torej venkaj in pogleda naokrog, pa Sam je izginil kot kafra. Mahoma pretrga tišino krik — kaj krik; pravo trpljenje, nekakšen prečuden glas, ki je prav tako izražal presenečenje Icakor grozo. Jim zdirja liki zajec tja, odkoder je glas prihajal, namreč na južno slran bodičja in kol bomba plane na malo odprto jaso, kjer ugleda Sama, kako kleči na nekem bitju, ki je bilo videti popolnoma uničeno in zrušeno ter kot ubito ležalo s hrbtom na trati. >A1I right, Jim,c reče Sam mirno. Ga že imam!« »Imaš? Koga? 0, saj to je vendar Sneed!« : Seveda je Sneed,« odvrne Sam. »K sreči sem izsledil, odkod ie zadnji strel prišel, pa sem lica ujel, prav ko se je hotel splaziti proč.« »Izpustita me,« se repenči Sneed. Kaj pa se vtikala v moje zadeve? Za to dejanje bosta cidgovar-jala pred postavo!« »Jaz se ne bi hotel sklicevati na postavo, ako bi bil v vaši koži, Sneed,« mu pravi Sam. »Lahko se vam primeri, da boste toženec namesto to/nik; ej, pa vaš gospodar tudi. kajti stavim, da vam je to po-čelj? on naročil. Vi nimate toliko soli v glavi, da bi sami prišli na tako misel.« »Jaz? Za.fce ?cm šel streljat, čc že hočete vedeti, pravi Sneed. Slučajno pa zajet ne živijo po slemenih pločevinastih streh,« reče Sam; »sicer ste pa tudi zašli na tuje posestvo.« Razposajeno se nareži. >Jim, primi ga!« »Kaj pa misliš z njim napraviti?« vpraša Jim. »Dal mu bom nekoliko njegovega lastnega zdravita,« odgovori Sam. »On naju je hotel pridržati v Gadsdenovi ječi. Zdaj bova pa videla, kako mu bo všec, ko bo on jetnik v najini.« »Tega ne smeta storiti!« krikne Sneed. »To je zoper postavo.« »Baš pravi ste, da se na postavo sklicujete,« ga zavrne Sam. »Takoj pojdite z nama in prav nič ne razgrajajte zato, ali pa vas bova morala prisilili, da splezate po čereh dol kakor sva morala davi mitlva!« Ta grožnja je Sneeda popolnoma ustrahovala, zato je kar dosti mimo stopal med Samom in Jimom. Peljala sta ga naravnost v radijevo lopo. ga "orinila vanjo ter stopila za njim in vrata zaprla. >Jim ali naj ga zveževa?« pravi Sam. »Ne, nikar me r.e vežite!« prosi Sneed. >Saj ue bom poskušal ubežati.« »Ne verjamem vani,« pravi Sam prezirljivo; »ce poskusite, se boste pa kesali. Midva oha bolje tečeva kot vi pa vaju tudi v moči oba posekava. Usedite se na ta stol!« Sneed se usede na stol in ju divje gleda. Bil je jako jezen pa tudi hudo prestrašen. Sam se obrne k Jimu. »Jim, mislim da bi bito dobro, ako greš jh> vaškega stražnika. Lahko ga toživa, da je vdrl na tvoje posestvo, tudi če mu ne bi mogla dokazati, da je poskušal razbiti tvojo anteno.« Vsaka beseda 50par ali prostor drobne vrstice 1 50Din. Najmaniit znesek 5Dir?.Oglasi nad 9vrstic se računajo višje Za oglase siro- J go trgovskega in reklamnega značaja vsaka vrstica2Dm.Najrr.anj5i znesekiODin.Pristojbina za šifro 2 Din Vsak oglas treba plačati pri naročilu .Na^ pismena vprašanja odgovarjamo le,če je prilože S na znamka. Čekovni račun Ljubljana 10 '3^9. Telefon štev2328 r a v i • v » • 1 Službe iscejo Občinski tajnik in organist s 15 let službe, zmožen več jezikov, želi mesta za takoj. Prevzel bi tudi mesto cerkovnika, knjigovodje posojilnice, kot dober bi-lancist. Cenjene ponudbe pod »Takoj« št. 4384 na upravo. Gradbeni tehnik z večletno prakso, samostojni kalkulant in statik išče nameščenje. Ponudbe na upravo pod »Stavbenik«. Primorski Slovenec 21 leten, s tremi razredi meščanske šole, govori štiri jezike ter ima dveletno poduradniško prakso, išče kakršnosibodi nameščenje. Cenj. ponudbe oglasnemu oddelku »Slovenca« pod »Trezen št. 719«. pi^tiij^ izurjena v pletenju nogavic in telovnikov, išče delo za na dom, ki bi bilo stalno. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Pletilja« št. 4396. iliižbodobe Postrežnica za dopoldne, se sprejme. - Tomažič, Dunajska cesta št. 9, I. nadstr. Mlinarskega pomočnika pridnega, zanesljivega, sposobnega za sortiranje mlevskih izdelkov, sprejmem takoj. Starost 25 do 35 let. Mesečna plača po dogovoru. — Valjčni mlin, Radeče pri Zidanem mostu. Pomožno kontoristinjo sprejme večja tovarna v bližini Kamnika. Zahteva se poznanje vseh pisarniških del, znanje stroie-pisja, razen slovenščine ev. hrvaščino, po možnosti znanje nemščine ali italijanščine. - Prednost imajo moči, ki so že vpeljane v lesno industrijo in ki so domačinke v Kamniku ali okolici. Ponudbe, opremljene s šolskimi spričevali in o dosedanjih službah naj se pošljejo pod šifro »Koti-toristinja« na upravništvo »Slovenca«. OVEPIETIUI spretni v izdelovanju vseh pletenin, posebno nogavic, sprejmem takoj. -Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe z zahtevo plače na naslov: PuSnik B., Vojnik pri Celju. 2 kleparska vajenca sprejmem takoj in prodam več metrov pocink. vodovod, cevi, pol cole. Franc Bricelj - Štepanja vas pri Ljubljani. Hlapca in deklo za vsa kmečka dela, lahko tudi zakon, par brez otrok, se sprejme. - Kje, pove uprava »Slovenca« pod štev. 4391. Šivilja iz dobrega salona, ki ima prakso, se sprejme takoj. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4423. m Puhasto perje kg 38 Din. razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg izkoristite priliko dokler traja zaloga. L. Brozovič, kemička čistiona perja. Zagreb. Ilica 82. »Opel« avto štirisedežen, 1800 km vo-žen, prodam ali zamenjam za tovorni avto -Martin Plcterski, Cerklje pri Brežicah. 2 javorjevi spalnici prodam po izredno nizki ceni. M. Švaigar, Dravlie št. 74, p. Št. Vid nad Ljubljano. ELEKTROMOTOR skoraj nov, 4 KS. 380/220 voltov, Fabrikat A.E. G., z vsemi pritiklinami, se ugod. proda. Ponudbe na Franjo Kalan, Celje. Zapravljivček nov, boljše vrste, z dvema sedežema, eden premakljiv, poceni prodam. Resnemu kupcu pošljem sliko. Potrebuješ Alojzij, kolar, Vrhnika. Čevljarski stroj (Ilohlmaschine) - v jako dobrem stanju, se poceni proda. - Škof, Pobreška cesta 9, Maribor. Kupimo Transmisijo zobna kolesa raznih dimenzij — kupim takoj. Ponudbe na: Ivan Jeremič, Ormož. Izjavljam da moj mož nima povoda svariti pred mojimi i dolgovi, ker me je tekom i 15 let preživljal samo eno leto in ni plačal zame nobenega dolga. -ANA RUPE, KOČEVJE. Kupujem čebele v kranjičih in roje. Ponudbe na Anton Žumer, trg. čebelarstvo - Javornik na Gorenjskem. Otroški voziček kupim, dobro ohranjen. Naslov v upravi »Slo-vcnca« pod št. 4424. Špecijalna delavnica za previjanje in popravljanje električnih motorjev. F. Perčinlič, elektro-mehanik, Gosposvetska št. Prikrojevalni tečaj moških, damskih oblek in perila. Pričetek dne 10. maja. Revnejšim znižano. Ugodni plačilni pogoji. - Izdelava kroiev. -Zasebno kroino učilišče, Ljubljana, Stari trg 19. Naznanjam, da sem prevzela fj| H* H f^ -avLUi ^ p« Skrbelo se bo za dobro pijačo in točno postrežbo. - Abonenti se sprejemajo na domačo hrano. Za obilen obisk se ori- poroča PERTOT. Meblovana soba se takoj odda. - Naslov 16 (restavracija pri pove uprava »Slovenca« »Levu«), 1 pod štev. 4284. Posestva Priložnostni nakup! Vsled posebnih razmer se ugodno proda vino-gradsko posestvo, obstoječe iz lepe, popolnoma oorsmljene gosposke hiše s postranskim poslopjem, približno 4 oralov vinograda in 3 oralov sadonosnika in travnikov, v neposredni bližini mesta. Informacije se dobivajo pri: dr. Blanke — dr. Brandstetter odvetnika, Maribor, Aleksandrova cesta 14. Pekarijo 7. enonadstr. hišo, vino-točem ali trgovino, na prometnem kraju in dobrim zaslužkom - proda Zagorski, Maribor -Tatenbahova ulica št. 19. Stavbene parcele več lepih, prodam v Dravliah. — M. Švajgar, Dravlje 74, pošta Št. Vid nad Ljubljano, Eažai Šoferska šola prva oblastv. koncesiion.. Čamernik, Ljubljana Uu-goavto), Dunajska cesta 36. Telef. 2236 Strokov-niaški teoretičen pouk in praktične vožnje na različnih modernih avtomobilih, s pričetkom vsakega prvega. Brivnico dobro idočo, prodam. — Naslov v oglas, oddelku »Slovenca« pod št. 4421. Dekle Županstvo obč. Lancovo naznanja, da bo dražba občinskega lova I.ancovo dne 27. aprila ob 9 dopoldne pri sre-skem glavarstvu v Radovljici. Lov se oddaja v najem od 1. julija 1929 do 31. marca 1934. Lovišče je v najboljšem stanju ter eno najlepših na Gorenjskem. Fotografski atelje zdravo, staro eno leto,' novo otvorjen; najmoder-se da za svojo. - Raspah neiši aparati, najnovejše št. 191 pri Mariboru. svet! al..e naprave. Foto Meyer, Maribor, Gospo- Izgubljen je bil na a v t o - v o ž n j i Ljubljana—Zagreb v soboto 20. t. m. avto-kov-čeg z 2 toiletnima kovčkoma (neseser). Pošten najditelj naj odda kovčeg proti dobri nagradi zavarovalnici »Anker«, Zagreb, Preradovičev trg 5, 1 ali Ljubljana, Kralja Petra trg 8, ozir. najbližji orožniški postaji. ska 39. N. Sadlucki odpotuje! Hirosof, psihografolog in fizionomist Sadlucki sprejema vsak dan od 9—12 in od 14—19. - Maribor, hotel »Zamorec« št. 35. Ostane v Mariboru le še do 29. aprila. Potem — Ptuj, Ljutomer, Celje. Fotografske potrebščine vsakovrstne aparate, na obroke, pouk zastonj. — Fotografsko specijalno podjetie: Meyer, Maribor, Gosposka 39. Ajdova moka po 5 Din fini zdrob iz argentinske koruze, po 4.30 Din fina moka št. 0 iz bana-ške pšenice, po 4.30 Din. Razpošilja od 25 kg naprej: Pavel Se^ej, umetni mlin, Javornik, Gorenjsko. Debele fuskinsseotrobe Kil Ite najeeneje pri tvrdki a. IO N iluDitona lirsl leva cesta 24 1000 dlnorlev Vam plačam. ako VaSe bradaviee kurje oči,trdo kožo, izrastke ne odstranite v teku 3 dni z H in balzitm, brez bolečin, varno in brez noža. Zdravn ško pr porodilo; Dr.Cyrakns 15. Wien, piSe ; Jaz sem z Kia za 'ovolicii, pošljite mi nadaljnih "J4 lončkov, hočem jih pri mojih pacijcntih uporabiti. Cena z garancijskim pismom Oln S'— 3 lončki Uln 18'— 6 lončkov Din 32"— -Dr. NIC KEMliNV - KoSlce-Kaschau PoStni predal 1!<55 - fc- S. R. Nečisto kri Katar v želodca in nervozo zdravilo ,SQgmargQl posule, najnovejša in najboljša iznajdba francoskega učenjaka dr. Poinaret, Pariz. Po četrti škatljici (180 pastil) postane kri čista, želodec je zanesljivo ozdravljen, nervoza se pa znatno zmanjša. Kdor doslej ni preizkusil tega sredstva, naj poskusi; že po prvi škatlji se bo prepričal o vrednosti tega zdravila. Odobreno z rešenjem ministrstva narod, zdravja br. 43367. Navodila pošilja po pošti po vposlatvi 2 Din znamke Josip Pantič, Beograd Kraljice Natalije 5 (v dvorišču). Naša srčno ljubljena mama, oziroma stara mama, tašča, sestra in svakinja, gospa Ivana Lenossi m. Grošek posestnica jc 24. aprila ob 4 zjutraj, po daljšem, voljno prenašanem trpljenju, v 63. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v petek 26. aprila ob 17 iz hiše žalosti na farno pokopališče. Bodi ji ohranjen blag spomin! Gorenji Logatec, dne 24. aprila 1929. Globoko žalujoči otroci in ostali sorodniki. Biminski daroui! Zahtevajte brezp.a, nI Srebro CENIK 160 Din Din 160 Fina srebrna ura na zapestnici h svilenim monre-trakom I60-- Din, Ista lira slino »r- brno raztezno zanestnli-o !»(!•- ni,i \ es stroj lef-e v kamen h. — 5 letno Jamstvo. Znamenite znamke ur. kakor O • esa, Elerna, Doxa, l onglnes I. dr., cenc c uoro drugje. ANTON KIFFMANN, Maribor št. 40/a Zahtevajte brezplačni cenik poStnlnr prosto. Dolgoletni ravnatelj velepodjetij v inozemstvu, slovenske narodnosti, srednje starosti, z bogatimi svetovnimi izkušnjami, dober organizator in trgovec, z na|boljšimi priporočili in tudi nekaj kapitalom, se želi za stalno povrniti v svojo domovino in išče primernega mesta pri kakšnem večjem ali manjšem podjetju z udeležbo ali tudi brez udeležbe, najraje na deželi. Cenjene ponudbe pod šifro »E. K. - Uerdingen« št. 4298 na upravo »Slovenca«. Dražba parne žage, vinske trgovine, inventarja Iz konkurzne mase Antona Kajfeža v Kočevju se bo prodajalo: 1. Na prisilni dražbi dne 2. maja 1929 ob 9 pri okrajnem sodišču v Kočevju: parna žaga v Kočevju s pripadajočimi objekti, s stanovanjsko hišo s kantino, dalje vila z velikim vrtom, gospodarskimi poslopji in lokali za vinsko veletrgovino. Žaga je v obratu; za naročila je preskrbljeno. 2. Na ofertalni dražbi dne 3. maja in po potrebi še 4. maja 1929, vsakokrat ob pol 11 na licu mesta, kompleten kletarski inventar za vinsko trgovino, inventar vrtnarstva, ves ostali gospodarski inventar, tovorni avto, pisarniška oprema, gostilniška oprema. Pojasnila pri upravniku konkurzne mase dr. Ludviku Grobelniku, notarju v RibnicL Reprezentanca Zgodnji in pozni semenski krompir iz NEMČIJE — dobavlja »Gospodarska zveza«, Ljubljana. Prodam zaradi povečanja Parni kotel 30 nr1 in 8 atm. ter stanovami 4 In 5 sob se oddasta v kratkem. Reflek-tanti naj pošljejo pismeno ponudbo z navedbo poklica in število družinskih članov pod šifro »Arhitekt A. B.« št. 4403 na upravništvo »Slovenca«. — — — — FRANCIS - SPIRAL TURBINO za 13—20 KS, 250 litrov vode na sekundo, 5—8 m padca in približno 430—500 obratov na minuto. J urbina ima ročno regulacijo, zelo težko zamah-no kolo (400 kg), 3,50 m dolgo sesalno cev in je posebno primerna za pogon manjše električne centrale s padcem vode od 5—8 m, tudi žage, usnjarne ali mlina. S turbino se proda kompletna zatvornica z gonilom na vijak, ca. 10 m cevovoda in vsi pripadajoči deli. — PARNI KOTEL je popolnoma dobro ohranjen, ker je bil ves "as kurjen Ic z lesom in le približno 10 let v obratu. S kotlom se oddajo tudi vse pripadajoče armature, črpalke etc. Turbina, kakor tudi kotel, sta šc v obratu in se lahko ogledata. — Interesenti naj sc izvolijo obrniti na upravo »Slovenca« pod: -VODNA PARNA SILA« št. 4407. BUD:MPE51ANSKI MEDNARODNI SEJEM 4—13. mota Sp ojna irc;fu«(rl!ska razstava. Številne pasefne skupine 25—30 % znižana vo2n|a. Prestop ine|e Urez vi/uma. Pojasnila in sejmske legitimacije se dobe: v EtUltppfŠU: pri sejinskem uradu Messeaint V. Alkottnany-utca 8. v MiOlJanl: pisarna »Putnika«. V ESeofradU: kr. ogr. trgov, zastopstvo, palača Akademije. V Zagrebu: kr. ogr. konzulat, Draškovičeva ul. 17. H rapime toplice Zagreba zdravijo zzanesjivim uspehom piotin. išins, revnto, ženske liolezni itd 42°C naravne tople in blatne kopelji. V pred in po sezoni znatni popusti. Dvajsetdnevno zdruvljenie za ceno Din 1280 (stanovanje, hrana, kopi Ijl in pristojbine) Redni avto promet, komfort, izborna oskrba, cene zmprne. Prieetek sezone 16. ai>ri!a. Zahtevajte prospekte. Najboljši in najekonomičnejši ELCHTROflOlORJI iz znanih čeških tovarn šhodoti zavodi v Mzn u se nahajajo v velikosti 'i do 30 k. s. stalno na zalogi v Ljubljani. — Obrnite se na Zastopstvo SKodoviti Zavodov, liobliana Seiemiuraova uiica 1. — Tele on 2966 [sn^aHHfflHHHHaEiHaauffi Pf^ŠS'' < .-r ^ .<>