........... Bo komisija opravičila | svoje naloge in pomen | Komisija za izvajanje seji občinskega ljudskega p predpisov o delitvi čiste- odbora. Lahko rečemo, da ga dohodka v hrastnlški je poročilo samokritično, občini doslej še ni uspela zlasti v zadnjem odstav-pregledati pravilnike o de- ku, ki pravi, da je komi-jitvi osebnih dohodkov, sija trenutno popolnoma ZaJcuhfki TEDNIK Ta komisija je v glavnem končala s pregledi dokumentacije. V tej zvezi je prenehala delati, kar pa ni prav. Tajnik in predsednik komisije sta na pripravila tudi nekatera zdravljenju, predstavnik posvetovanja s predstav- sindikata in predstavnik TRBOVLJE, 30. AVGUSTA 1962 • ŠTEVILKA 36 Leto XV e 20 din nlld gospodarskih organizacij. Dosedanje delo ko- službe družbenega knjigo- _ vodstva pa na letnem do- = misije je izraženo tudi v pustu. To pomeni, da bo zapisnikih te komisije, Id morala komisija takoj v = so precej formalistični in začetku septembra nada- g premalo kritični. Manjka Ijevatl z delom. Vrsta posvetovanj Nekaj podobnega smo že zapisali o delu te ko- | zlasti analitičnih ocen lan-| ske delitve dohodka in la- I ni vpeljanih delitvenih si- meseci. Ta- | stemov. Ce so bila posve- > soPblH a ov,ra = 1 “ h dopusti in zdaj ,e to po- I i organizacijah bolj plodna ^ naSto- g I < n“e,Ša’ £ Pila $= bolezen. Sestav ko- I | Pisniki, bo mogoče videti n, b„ preveč p0. | = ii- srečen tudi zaradi preve- s = , . . . p ... like obremenjenosti čla- s = ob pregledovanju pravilni- . ... . = i kov o osebnih dohodkih ™ koml,siJ* ,z„ I?'1™' " in čistem dohodku. Delitev teh dohodkov pa seve- dolžnostmi. Tako je skoraj gotovo, da ta komisija svoje naloge in svoje- (ma) ZAGORJE — Podobno kot v Trbovljah, Hrastni-. ku in Litiji je bilo pretekli teden tudi v Zagorju ob Savi posvetovanje političnega aktiva o izpolnjevanju planskih obveznosti in o nekaterih drugih aktualnih gospodarskih vprašanjih. Posveta so se zraven predsednika okrajnega ljudskega odbora Ljubljana, tovariša Borisa Mikoša, udeležili tudi pred- stavniki organov delavskega samoupravljanja in osnovnih organizacij ZK iz gospodarskih organizacij. Na posvetovanju, ki je z vseh strani osvetlilo doseganje planskih obveznosti in težave, ki nastopajo pri doseganju plana, so podčrtali nujnost pravočasnega in do- slednega izpolnjevanja družbenega plana; zraven tega so pa govorili še o perspektivnem razvoju posameznih gospodarskih organizacij med seboj ter med gospodarskimi organizacijami in komuno. Obravnavali so tudi pomembnost izpolnjevanja obveznosti za izvoz. da zahteva ponovnih ana- J y ga pomena ne bo izvršila Prihranek za skupnost Tako je v glavnem poročala komisija na zadnji in opravičila. V. Sirec lllllllllllllllllllllllllill|lllllllllllll!llllllllllllltll!llllllllllllllllllll!lllllilllllllllllllllllllllllllllllllll!lillHlllilllll!lllllll" Prireditvi za izseljence (ar) TRBOVLJE - Podružnica Izseljenske matice v Trbovljah je priredila v sredo, 22. avgusta, sprejem za izseljence, ki se mude na dopustu v domovini. Pri mičnem »Domu upokojencev« v akacijskem gozdiču na Gvidi se je tega dne zbralo okrog 500 izseljencev in domačinov. Za kulturno razvedrilo ie poskrbel domači pevski zbor »Zarja«, za zabavo pa plesni ansambel. (ma) ZAGORJE — Pododbor Slovenske izseljenske matice iz Zagorja ob Savi je pripravil zadnji četrtek zvečer srečanje za izseljence v Medijskih toplicah. Na sprejemu je govorila tovarišica Zima Vrščaj v Imenu glavnega odbora Slovenske izseljenske matice, o razvoju gospodarstva na področju občine pa tovariš Dušan Kolenc, predsednik občinskega ljudskega odbora. Z »Mirandolino« v Nemčijo (ar) TRBOVLJE -Dramska družina Svobode Center iz Trbovelj, ki je že nekaj let z uspehom sodelovala na zveznem festivalu najboljših amaterskih družin Jugoslavije na Hvaru, letos ni bila vključena v ta izbor. Zato pa ji je bilo dano posebno priznanje, da sodeluje na amaterskem festivalu dramskih družin v Zahodni Nemčiji v času od 28. septembra do 4. oktobra 1.1. Festival bo v mestu Scheensberg. — Trboveljčani bodo nastopili na tej prireditvi s komedijo Goldonija »Mirandolina«. Tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku ima namen v 30 let dela na Partizanskem vrhu (ar) TRBOVLJE - Prosvetno društvo na Partizanskem vrhu je letos med kulturnimi društvi v trboveljski komuni prvo izvedlo svoj redni občni zbor, na katerem so člami sprejeli načrt dela za prihodnjo sezono. V nedeljo, 9. septembra, bo pa društvo proslavilo 30-letnico svojega delovanja in ob tej priložnosti razvilo tudi svojo društveno zastavo. ZAKLJUČEK ŠIVILJSKO PRIREZOVALNEGA TEČAJA V ZAGORJU (ma) ZAGORJE — Prejšnji teden so v Zagorju zaključili s šiviljskim in pri-krojevalnim tečajem, ki ga je organizirala tovarna šivalnih strojev »Vlado Bagat« iz Zadra. Za tečaj je vladalo veliko zanimanje. Zadnjo soboto in nedeljo so pa pripravile udeleženke tečaja razstavo svojih del v provizoriju zraven zagorske osnovne šole, ki si jo je z zanimanjem ogledalo precejšnje število občanov. prihodnje študijsko obdelati organske klome derivate. Spričo razvoja namreč ta tovarna računa z večjimi potrebami po teh proizvodih na domačem tržišču. Točen izračun deviznega učinka bo podjetje lahko izvršilo šele po enoletnem obratovanju elektrolize, ker se poizkusna proizvodnja ne more smatrati kot merilo. Ne glede na to pa podjetje ugotavlja, da je s celotno prodano količino natrijeve lužine, solne kisline in tekočega klora prihranilo skupnosti 146.272 dolarjev, ki bi bili sicer porabljeni za uvoz naštetih proizvodov. Iz vsebine e 7-LETNO PLANIRANJE SE JE ZAČELO -stran 2 • POSPEŠEVANJE VARNOSTI PRI DELU - SESTAVNI DEL NAŠIH NALOG — stran 2 ® 5,—12. stran Trboveljski občan« Zagorska razglednica: Toplice Vlak »Bratstva in enotnosti” 14. septembra ob 9. url dopoldne bo prispel na železniško postajo Trbovlje vlak »Bratstva In enotnosti« z nekdanjimi gostitelji slovenskih Izseljencev v Srbiji, ki jih bodo sprejeli nekdanji Izseljenci Iz Trbovelj. Občinski odbor ZB NOV Trbovlje je že izdelal podroben program bivanja nekdanjih gostiteljev (objavili ga bomo v naslednjih dveh številkah) v Trbovljah. Trboveljčani! Pozivamo vas, da se v čim večjem številu udeležite sprejema nekdanjih slovenskih gostiteljev na železniški postaji Trbovlje ter jim tudi tako pokažete svoje veliko prijateljstvo In hvaležnost za vse, kar so vam ni>1ill v letih nemške okupacije. Sedemletno planirani e se |e začelo V hrastniški občini ugotavljajo, da je treba v zvezi s, spremembami v gospodarstvu pregledati perspektivni plan in ga ustrezno dopolniti. Ob tem pa so prišli do zaključka, da bo laže določiti osnovno smer nadaljnjega razvoja z daljšim, sedemletnim planiranjem. Nekatere gospodarske organizacije so že začele pripravljati gradivo za takšen perspektivni plan. To je prav, kajti tako planiranje zahteva precej časa in veliko skrbnosti. V tej zvezi bo potrebno zlasti manjšim gospodarskim organizacijam posvetiti vso pozornost. Računajo že tudi s tem, da bo prenešeno na komune več pristojnosti in odgovornosti v nadaljnjem razvoju in da bodo lahko razpolagali tudi z več sredstvi. Ob tem pa ugotavljamo nekatere pojave, ki so škodljivi za gospodarjenje po sodobnih načelih. Tako izhaja gospodarska škoda iz tega, da je moderna elektroliza to- varne kemičnih izdelkov v Hrastniku priključena na zastarelo električno omrežje. Prav tako obstoječa cestna povezava ne ustreza razvitemu prometu, ki ga v veliki meri povzroča industrija, in podobno. Razen tega ugotavljajo, da rešujejo nekatere gospodarske probleme tako počasi, da jih čas dostikrat prehiti. Zanimivo je tudi to, da se posamezni sveti občinskega ljudskega odbora zelo težko zedinijo za odločnejše gospodarske ukrepe. Sorodna manjša podjetja se na primer. združujejo šele takrat, ko so že izkazuje poslovna izguba, torej malodane prepozno. Iz tega zastavljajo zahtevo po večji elastičnosti v gospodarstvu komune. Opozarjajo zlasti na potrebo po perspektivnem gospodarjenju, ki ga doslej niso v večji meri upoštevali, čeprav je v bistvu gospodarjenje te komune dobro začrtano. Ob vsem tem se ustavljajo tudi pri hitrih spremembah, s katerimi se je treba hitro seznanjati. To velja zlasti za organe delavskega upravljanja. Takega poučevanja je premalo. Zlasti je to še vedno čutiti v razumevanju načel o delitvi čistega dohodka. čeprav je očitno, da se domala vsi delovni kolektivi trudijo za dobro gospodarjenje, pa je vendarle še umestna pripomba, da se spremenjenim pogojem gospodarjenja še prepočasi prilagajajo. V delovnih kolektivih še zdaj ni povsem jasno bistvo nadaljnje decentralizacije delavskega samoupravljanja in decentralizacije samoupravljanja sploh. O tem bi namreč morali bili že bolje poučeni, kot pa so. To je nekaj bistvenih misli, ki so jih v hrastniški občini obravnavali tudi na seji občinskega ljudskega odbora. Seveda je bilo ob teh mislih Izrečenih še več podrobnosti, ki te osnovne misli dopolnjujejo. Pričakovati je, da bodo uresničeni vsi predlogi, ki Iz tega izhajajo. V. Sirec Več pozornosti razvoju majhnih podjetij Na zadnji seji občinskega ljudskega odbora v Hrastniku je bilo znova govora o obrtnih in podobnih manjših podjetjih, ki imajo možnosti razvoja v industrijsko proizvodnjo. Ta razprava je bila povzročena s pregledom gospodarskih dosežkov polletnega gospodarjenja v komuni. Ponovno so se ustavili pri gospodarjenju v »Peti«, ki ima še vedno težave zaradi inventurnega primanjkljaja, ugotovljenega pred leti. Na novo pa so spoznali problematično gospodarjenje v bivših elektrotehničnih delavnicah, sedanjem »Sijaju«. V zvezi "’s tem, so ugotovili, da premalo poznajo gospodarjenje, zlasti manjših podjetij, medtem ko je resnično tutii to, da poznajo gospodarjenje velikih gospodarskih organizacij tudi le pavšalno. Ugotavljali so med tem tudi pomanjkljivosti občinske- ga ljudskega odbora v zvezi z gospodarjenjem manjših gospodarskih organizacij v komuni. Ugotovili so med drugim tudi to, da so se le premalo resno posvetili razvoju teh podjetij. To se izraža zlasti v slabih kreditnih pogojih, ki so bili dani tem gospodarskim organizacijam, kar je zlasti neprimerno zaradi tega, ker so bili dani boljši kreditni pogoji negospodarskim investicijam. Sicer so bile te gospodarske investicije ocenjene kot nujne, vendar je razumljivo, da dajejo gospodarske organizacije za potrebe komune le tedaj, če so usposobljene za gospodarjenje. Tokrat so se torej lotili problemov manjših gospodarskih organizacij resneje in objektivno. Zlasti jasno je zastavljena odgovornost tudi ljudskega odbora pri nastajanju takih razmer, kakršne ponekod ostro izstopajo. Seveda so za take razmere odgovorni v prvi vrsti delovni kolektivi sami in njihova vodstva, nedvomno pa gre obremeniti dokaj močno tudi direktorje same, in sicer z gledišča njihove osebne odgovornosti za celotno podjet- Pri rudniku Trbovlje-Hrast- kvalificirane praktično ni. poslitev tudi za družbo ne merna delovna mesta bi ic' *slitev v zadnjem času se na rud- za invalide, se je namreč morala komuna posredovati naročili upravnim organom, invalidov. Tako imajo delov- niku prizadevajo, da bi in- zadovoljila z enkrat oprav- v zadevah, ki jih rudnik sam naj pripravijo temeljito ana- na mesta, ki so primerna za vajjde prekvalificirali. Očit- Ijenim delom. Potlej pa je ne more reševati. To je nuj- ];zo osebnih dohodkov za poza posli te v invalidov: za viso- no je namreč, da imajo dru- nastalo veliko sprememb v no, kajti znano je, da je nroizvaiav- kokvalificirane delavce 5, ge gospodarske organizacije dogajanju na področju nje- tretjina vseh invalidov ljub- medtem ko je invalidov z boljše možnosti za zaposlo- nega dela. Nekatera nepri- ljanskega okraja v revirjih, cev. visoko kvalifikacijo 53, za vanje invalidov. Toda te kvalificirane 65, je pa inva- gospodarske organizacije sa- lidov s kvalifikacijo 85, za me das;ej niso mislile na to, polkvalificirane je 34 mest, da bi skrbele za prekvalifi- poikvalificiranih invalidov pa kači jo invalidov in si zato je 43, za nekvalificirane je tudi niso ustvarile takšnih na razpolago 52 delovnih možnosti. To dolžnost bo to- Zadeva komun in invalidov: pravilna zaposlitev invalidov Delna preusmeritev v proizvodnji Na letošnjem mednarod- bližnjega zagrebškega vele- velesejmu razstavila še skra- mest, medtem ko je takih rej imel Mm rudnik. Tako invalidov 28. ima ta gospodarska organi- Po tem pregledu je očitno, zacija že zdaj 10 mest za iiiš5 ISISil §§!!§ IŽISi Sppl uredniški odbor e Glavni d bi se prekvalificirani za- na iz Trbovelj. Z razliko od tromotomi vitel EMV za 5 pri regulaciji rek, pri grad-urednik Stane ŠUŠTAR e poslih na drugih delovnih drugih let, ko je ta tovarna ton, lci se uporablja v rudar- nji tunelov in Podobno. Vsem Odgovorni urednik Marjan mostjh v drugih gospodar- tudi razstavljala na tem ve- stvu in gradbeništvu, nada- tem artiklom se bodo pa pn-LIPOVSEK e Tiska CP »Go- skih organizacijah. Pri tem lesejmu svoje Izdelke, kjer je lje udarni granulatov tipa družili še pogonska postaja rejski tisk« v Kranju # pa ne upoštevajo tega, da bil dan glavni poudarek MG-III za uporabo v kamno- dvovmžnega transporterja Uredništvo in uprava TR- jim usposobitev za zaposli- strojni opremi za rudarstvo, lomih ter verižni transporter DTV-490-M, udarni dro c BOVLJE, Trg revolucije 11/11; tev na drugem delovnem mc- bo letos na razstavnem pro- lipa PVT, ki se praktično LZ-I in ročna dvigala, telefon 80-191, poštni predal f,tu omogoči udeležbo v živ- štoru te tovarne opaziti del- uporablja v skladiščih in ma- Izbor za zagrebš ve ese- 82 m Tekoči račun pri Nared- jienju v obsegu, ki ga omo- no preusmeritev njene pro- lih prostorih ter je zelo pri- jem je torej zelo pisan ven-ni banki Trbovlje 490-13-3 116 g'oča njihova strokovna in izvodnje. praven. To so tri novosti te dar je pri tej tovarn, kakor e Letna naročnina 720 din drugačna sposobnost. - Nc- Kakor je tunama preusme- tovarne, ki bodo razstavljene že poudarjeno, opaziti pre- " dostavnimi) mesečna 600 dvomno ne deluje na člove- rila svojo dejavnost v proiz- med drugim na bližnjem za- cejšnjo P**usnK!ritev. din (z dostavnlno) m Nenaro- ko ugodno spoznanje, da je vednji skoro za 50e/o na dru- grebškem velesejmu. proizvodnje na gradbeništvo čenjh rokopisov in fotogralij nami sto kot strokovnjak za- ga področja, tako bo tudi na V ostalem bo pa Strojna m še druge panoge, nc vračamo poslen kot vratar. Taka za- njenem razstavnem prostoru tovarna iz Trbovelj na tem -ar. Težave pri izvozu ( Šmartno pri Litiji 1 Med zasavskimi industrijskimi gospodarskimi organizacijami, ki izvažajo svoje izdelke na inozemska tržišča, je tudi kolektiv Industrije usnja, krzna, konfekcije in lahke obutve iz Šmartna pri Litiji. V tovarni si prizadevajo, da bi izvoz še povečali, vendar doslej bistvenejših uspehov v teh prizadevanjih niso dosegli. V mesecu juniju je industrija usnja, krzna, konfekcije in lahke obutve iz Smartna Izvozila odstotkov, in ld jih Indu- = strija usnja, krzna, kon- g lekcije in lahke obutve iz = Smartna izvaža posredno s preko »Soprt heruoa« iz 5 iZagreba. Omeniti še ve- jj lja, da je v zadnjem času g§ opaziti precejšnje povpra- 3 Sevanje po mastnem usnju g — vrat — za izvoz, vendar g cene za to vrsto usnja ni- 3 so ugodne. Iz dosedanje analize iz- s voza iz Industrije usnja, g krzna, konfekcije in lahke g obutve v Šmartnem izba- g ja, da bi bil izvoz letos » neprimerno večji, če bi = Predstavljamo vam zasavske izvoznike preko »Centromerkurja« blizu 56 ton usnja »ko-mcrc.« Lansko leto so izvozili nad 26.000 kv. metrov okrajcev »meksiko«, letos je pa opaziti upadanje zanimanja za izvoz teh okrajcev na inozemska tržišča, saj prihajajo za okrajce »meksiko« le občasna naročila za izvoz, in še to v obsegu od 500 do 1000 kv. metrov. V prvem polletju letos je opaziti tudi upadanje zanimanja za barvano krzno, predvsem metriet, istočasno se je pa povečalo zanimanje za dolgodlako barvano usnje, predvsem tako z dvobarvnim efektom. V Industriji usnja, krzna, konfekcije in lahke obutve v Šmartnem pri Litiji ugotavljajo tudi, da za izdelovanje belega krzna — kot vsa leta doslej — manjka primernih surovin, in sicer za izdelavo podlog Iz belega krzna za -izvoz. Belega krzna bi lahko iz Smartna Izvozili precej več, če bi imeli dovolj surovin. Tudi izdelava divjačine Precej zaosta-Ja za planskimi predvidevanji, ker primanjkuje surovin. Vsa divjačina gre za izvoz, v prvem polletju letos so pa dosegli le 10 20% lanskoletne realizacije. V primerjavi z lanskim letom $e je povečala le izdelava Podlog, ki je večja za 20 bilo ha voljo zadosti su- g rovin. Primanjkuje nam- £ reč govejih in jagnječjih | kož ter kož drobnice. De- f len vzrok za težave v zve- § zi z dobavo surovin iz g inozemstva je nedvomno = zakasnela dodelitev po- | trebnih deviznih sredstev g in nepravočasna dobava | surovin. Težave so pa tu- g di v tem, ker v podjetju E nimajo na voljo potrebnih E deviznih sredstev, da bi E kupili v inozemstvu po- E trebna pomožna sredstva, E ker domača še niso zado- g sti kvalitetna, zraven te- g ca so pa še dražja od uvoženih. Vse kaže, da do konca lela Industrija usnja, krzna, konfekcije in lahke obutve iz Smartna pri Litiji ne bo dotila zadosti potrebnih surovin, v veliki mn! zlasti tistih iz uvoza, ki služijo potem tudi v veliki meri za iz- jg delavo proizvodov za iz- = voz. Zato se zdaj z vso g resnostjo poraja vprašanje E izpolnitve proizvodnega in g Izvoznega plana za letos- g nje leto. Tako je mogoče p skoraj z gotovostjo vna- = prej računali, da bo letoš- g nji Izvoz iz Industrije | usnja, krzna, konfekcije E in lahke obutve Iz Smarl- E na pri Litiji za nekaj de- | set milijonov manjši, ka- =. kor so ga predvideli z §j Izvoznim načrtom pod je- h tja. M. L. !iMinMiMiniiii!'niiniiiiiiniiiMiriiiiiiiiiii!i!iiiinniii!imniiniiiiiiiwi,'"u'............"inrniniMni* Sklep je eno, pa dmgo (sr) TRBOVLJE - Že me-®6ca junija smo poročali, da ■te mladina podjetja Elektro-Trbovlje sklenila zgradili Zraven upravnega poslopja Podjetja odbojkarsko igrišče, ** bo služilo rekreaciji čla-n°v kolektiva. Začeli so In Pft tem je tudi ostalo. Kaže, tio to igrišče menda izgubljeno v prihodnji pctlet-.}■ Menim pa, v kolikor mla-lna v tem podjetju ne zna izvršitev izvršiti dane obljube, da bi pač ostali tovariši, člani sindikalne podružnice in osnovne organizacije ZK v podjetju morale vplivati na mladince, da se to delo izvrši. Saj bi igrišče ne služilo samo mladini, temveč vsem članom kolektiva. Pospeševati razvoj rekreacije Je tudi ena izmed nalog sindikalne podružnice. Perspektivni plan v Steklarni V steklarni v. Hrastniku so pričeli misliti na dolgoročno planiranje. Zavzemajo se za izdelavo sedemletnega perspektivnega plana. To je korak, ki je za to tovarno zelo potreben. Ze po ugotovitvah občinskega foruma sodimo, da je steklarna v bodoče iz- Upravni odbor rudnika Trbov-lje-Hrastnik o združevanju O združevanju sredstev v hrastnlški občini smo pred poldrugim letom veliko pisali. Namen ni bil povsem uresničen, vendar so nekatere gospodarske organizacije pomagale s kratkoročnim kreditom tovarni kemičnih izdelkov, ki je tedaj taka sredstva nujno potrebovala. Kot je običajno, se koristnost vsake zadeve pozna šele čez leto ali več let. Zdaj so pri rudniku Trbovlje-Hrast-nlk znova govorili o združevanju sredstev. In sicer v upravnem odboru. Ugotovili so, da je zanje veliko več vredno, če so posodili denar tovarni kemičnih izdelkov, ki ga je potrebovala, kot pa da bi ga hranili v svojem poslovnem skladu. V svojem poslovnem skladu bi plačevali drage obresti, tako pa dobijo denar v celoti vrnjen, ko ga bodo potrebovali za gradnjo separacije, razen tega pa bodo dobili tudi obresti za čas posojila. Torej tako združevanje ni, samo neka sentimentalna pomoč ali vzajemnost, temveč povsem čisti gospodarski račun, v katerem Imata oba partnerja primerne gospodarske koristi. Pri rudniku Trbovlje-Hrast-nlk so torej ugodno ocenili združevanje sredstev oziroma takšen način vzajemnega kreditiranja. Ker bodo imeli poslej zaradi znižanja obresti o"d poslovnega sklada od 4 na 1 %, jim bo ostalo potem še veliko sredstev. To bo samo v prvem polletju letošnjega leta čez 130 milijonov dinarjev več sredstev v bruto sklade. Konec leta bodo ta sredstva še znatno večja, torej jih bo kolektiv delno lahko uporabil v smislu združevanja sredstev za rekonstrukcijo obrata cementarne v Zidanem mostu. To seveda le tedaj, če rudnik sam ne bo pričel z gradnjo separacije. Tako torej ugotavljamo, da misel In potreba po združe vanju sredstev nista odmrli. Prav bi bilo torej znova proučiti možnosti združevanja sredstev in oblikovati sklad za zbiranje takšnih sredstev. Prav gotovo je poslej več možnosti za združevanje sredstev, kot jih je bilo prej. koristila vse možnosti, ki v nje, medtem ko bi jih lahko tej proizvodnji še obstojajo, ugotovili že v njeni prvi fazi. Predvsem je slišati očitek, Na ta način ni samo prema-da je še vse preveč zastarel lo možnosti za nagrajevanje način proizvodnje, čeprav se po ekonomskih enotah, tem-uveljavlja mehanizacija. Re- več ima tudi proizvod pre-konstrukcija tovarne namreč veliko ceno. Podobno ugo-še vedno tli prinesla očitnej- tavljajo tudi v drugih pri-ših rezultatov v storilnosti. — merihi Po dosedanjih vesteh bodo v Usmeritev na tuja tržišča steklarni tudi na tem več bo prej ko slej zahtevala od napravili. Dokaj bodo nam- tovarne največ naporov, ča reč zmanjšali stalež zaposle- se v kar največji meri ure_.e nih in delavce priučili za procesi v proizvodnji. Cilj, druga dela. Tiste namreč, ki ki so si ga že zdaj zastavili jih sami ne bodo mogli več v prodaji v tujino v višini I zaposlovati. milijona dolarjev čez nekaj Pričakovati je, -da bo se- let ne bo uresničljiv samo z demletni perspektivni plan zviševanjem prodajne vred-privedel do večje specializa- nosti proizvodov, temveč bo cije, kar bo skupno s ko- odvisen tudi od količine in mercialnim prizadevanjem kakovosti izdelkov samih. To omogočilo večje uspehe v go- so zaključki, ki jih lahko spodarjenju. Trenutno se postavljamo na osnovi zapa-namreč zdi, da je tovarna le žanj, da se namreč v ste-preveč odvisna predvsem od klarski industriji konkurenč-komercialnih uspehov, od nost vedno bolj zaostruje, dobro vnovčene proizvodnje, tako na domačem trgu kot v Tak pomislek temelji na dej- tujini. stvu, ki so ga v steklarni sa- Kaže, da bo dolgoročno mi najprej opazili, da pri- planiranje v steklarni odloč-stojnosti med ekonomskimi no spregovorilo o vseh teh enotami še niso urejene, problemih in še o marsičem kar ima za posledico na pri- drugem, kar utegne veliko mer to, -da doženejo napake pomeniti za prihodnost te dela šele ob koncu proizvod- tovarne. Pospeševanje varnosti pri delu - sestavni del naš.h nalog Teden varnosti pri delu je Poudariti velja, da so lan-postal ie tradicionalna vsa- skoletne konference o varno-koletna akcija, s katero želi- sti pri delu dokaj slabo vzbu-mo še posebno poudariti po- dile pri udeležencih konferenc membnost nalog pri pospeše- čut za večjo odgovornost do vanju varnosti , pri delu in vprašanj varnosti pri delu, končno tudi izven delovnih saj pravzaprav v gospodar-prostorov. Skrb za pospeševa- skih organizacijah v Zasavju nje varnosti pri delu, ki je ni opaziti bistvenega napred-sestavni del nalog neposred- ka v varnosti pri delu, iz na-nib proizvajavcev in družbe- raščajočega števila nesreč bi no-političnih organizacij, pa lahko celo sklepali povsem mora biti neprekinjena, se nasprotno, čeprav ni mogoče pravi stalna skrb skozi vse zanikati, 'da v nekaterih go-leto. Dejstvo je, da nam bo spodarskih organizacijah v samo z nenehnim prizadeva- Zasavju niso začeli v zadnjem njem in s skupnimi napori času temeljiteje obravnavati uspelo preprečiti nesreče, ki to problematiko in izgube, ki naraščajo v vseh štirih zasav- jih zaradi tega trpe gosposkih občinah iz dneva v dan. darske organizacije. Letos ob koncu oktoSra ali Nesreče pri delu nam razen v začetku novembra bo spet tegla, da so pri tem osebno teden varnosti pri delu. Sicer prizadeti neposredr\i proizva-samo časovno obdobje tega javci, kar nikoli ne smemo ni pomembno, pomembnejša je prezreti, povzročajo tudi več-namreč vsebinska plat te ak- je ali manjše izgube na narod-cije. Zato bodo tudi letos v nem dohodku. Vse to so dej• vseh štirih zasavskih občinah stva, ki zahtevajo, da morajo sklicali konference za varnost samoupravni organi še- bol) pri delu, ki bodo med drugim kot aoslej, razpravljati tudi obravnavale problematiko ne- o higensko-tehnični varnosti sreč pri delu in možnosti ter pri delu. Pri vseh teh raz pr a-, ukrepe za izboljšanje sedan;e- vab pa naj bi higiensko-teh-položaja. Medtem ko je ninčo varnost razumeli v šira delo lanskoletnih konferenc za šem smislu, namreč tako, da varnost pri delu v posamez- morajo proizvajavci priti tudi nih občinah 'pokazalo, kaj bi v tovarno in iz nje ter da so bilo treba na njih izboljšati in na poti na delovno mesto iz-kakšno obliko naj imajo te postavljeni številnim nevar• konference, bo letos potrebno, nostim. da bi na konferencah za var- Letošnji teden varnosti pri nost pri delu obravnavali vso , , , . . , . , . problematiko konkretno in *eH n*> b‘ t0.rc' oh st*,n: c" sprejeli tudi učinkovite skle- loletnt akc’)‘ prinesel nove pe, ki naj bi jih potem pre- napotke in idcie za preprečen nesli udeleženci v delovne ko- va„je nc$rc; ter z„ zboljšanje lektive med neposredne protz- seJanjcga s.anja /,,r ho v vajavce. na zasedama orva- ... , , _ , nov delavskega samoupravlja- vel,ko kon,t tako ™P°”'d~ nia in na druga pristojna me- n,m proizvajavcem kot drui-sta. bi. »Občani še ne vedo...« V centru Trbovelj, v poslopju Restavracije, posluje od 15. februarja 1962 informativna turistična pisarna »Jadran turista«. — Informativna pisarna je bila odprta na pobudo Turističnega društva v Trbovljah. V lično urejenem prostoru informativne pisarne posluje še vnaprej dvakrat na teden tudi turistično društvo, se pravi, da poslujeta v enem prostoru dva turistična informatorja, ki večinoma tudi skupno organizirata izlete. Uslužbenki v pisarni »Jadran turista« tov. Jolandi VASTIC smo zastavili nekaj vprašanj: »Ali je informativna pisarna izpolnila doslej svojo nalogo?« »Po mojem mnenju je. Turisti in potniki iz Trbovelj se največkrat zatečejo k nam po železniške vozovnice in po informacije o prostih sobah, o voznih redih ter o vseh ostalih stvareh, ki zanimajo pač potnika in turista.« »Kaiko sc je poslužujejo občani?« »Se kar zadovoljivo, toda kaže, da prebivavci Zasavja ne vedo za vse ugodnosti, ki jim jih lahko nudi naša pisarna: vozovnice vseh vrst — železniške, letalske, ladijdke. Zal pa za zdaj še ne izdajamo avtobusnih vozovnic, ker še nisčm dobila cenika za razne proge. Zdi se mi, da jih zelo malo ve, da jim lahko zelo hitro uredimo vse stvari za potovanje v tujino: potne liste, vizo, ter da jih seznanimo z vsemi podrobnostmi potovanja in bivanja v tujini. Medtem ko prebivavci Zasavja ne vedo za ostale veje naše uslužnostne dejavnosti, pa kaže. da najbolje vedo za enodnevne izlete, ki jih prirejamo v sodelovanju s turističnim društvom. Velikokrat je več prijav, kot pa je prostora v avtobusu. Pri teh izletih je vedno tudi vodič, ki razlaga in seznanja turiste z znamenitostmi 'krajev, skozi katere potujejo.« »Ali so kake pomanjkljivosti, ki bi jih bilo treba odpraviti?« »Pomanjkljivosti razen te, da občani še ne vedo za naše poslovanje ter usluge, ki bi jim jih lahko nudili, ni nobene. Glede na začetek poslovanja je kar dobro. Upam pa, da bo poslovanje v naslednji turistični sezoni veliko boljše. Vsekakor si želimo, da bi prebivavci Zasavja v veliko večji meri koristili in se posluževali naših uslug kot pa dosedaj. Jasno je pa, da je to odvisno predvsem od nas samih.« Zabeleženo v Hrastniku Proslava 30-letnice gasivskega društva v Kandršah Gasivsko društvo v Kandršah nad Zagorjem je v nedeljo 26. avgusta proslavilo 30-Jetnico obstoja. Pobudo za ustanovitev društva so dali Lilijani. Od ustanovitve dalje je predsednik te čete Franc Lavtar. Motorno brizgalno je društvo nakupilo že 1932. leta. Denar zanjo so zbrali domačini s prostovoljnimi prispevki. Ob ustanovitvi gasivske čete je bilo 13 članov. Do leta 1956 je imelo društvo vso svojo opremo shranjeno pri Albinu Maliju, za kar zasluži vse priznanje. Leta 1956 je pa ta četa zgradila v središču Kandrš leseno barako, v kateri je imela svoje prostore do nedavnega. Gasivski dom, ki ga je društvo začelo zidati, je sedaj dograjen v surovem stanju. Zgradili so ga člani društva s prostovoljnimi prispevki in prostovoljnim delom. Mala denarna sredstva so dala društvu na razpolago občinska gasivska zveza v Zagorju, krajevni odbor SZDL z Mlinš, veliko razumevanje so pa pokazali za težnje društva na Rudniku Zagorje, ki jim je dal svojo stavbo »Pod uro« na razpolago. Gasivci so z udarniškim delom podrli to stavbo in pridobljeno opeko in les uporabili za svoj gasivski dom, ki bo, ko bo skončan, v okras in ponos Kandršam in okolici. Da pa je bilo to veliko delo opravljeno, gre predvsem zasluga neutrudnemu predsedniku, nadalje delovnemu poveljniku Francu Ocepku, prejšnjemu tajniku Francu Vidrgarju ter sedanjemu tajniku Milanu Zupančiču, seveda pa tudi ostalim članom in vaščanom. — Četi in njenemu požrtvovalnemu predsedniku, ki že 30 let opravlja odgovorne posle, naše iskrene čestitke! Dokler ni po predpisih (ar) TRBOVLJE - Na vrsti so nova gradbišča in obrati, ki' se danes izgotavljajo in urede s potrebno električno instalacijo in drugim. Stanje v tem pogledu se je pa v primerjavi s prejšnjimi leti znatno izboljšalo. Podjetje Elektro-Trbovlje se pa strogo drži zadevnih predpisov in ne izvede priključkov na stroje in ostale instalacije toliko časa, dokler niso te urejene po veljavnih predpisih. Mimo tega pa to podjetje opravi tudi ustrezne meritve prehodne upornosti zemljo voda, za kar izda potrdilo o rezultatih, ki morajo biti v dovoljenih mejah. Sedanji pregledi poslovanja obrti v hrastniški komuni ne kažejo kdo ve kako vzpodbudne slike. S pripojitvijo dveh mizarskih podjetij h komunalnemu podjetju se je tukaj nekoliko izboljšal položaj. Podjetje vsaj kaže znatnejši optimizem v perspektivi. Toda... 0 Posebna komisija, ki jo je imenovalo družbeno knjigovodstvo, da bi ugotovila vzroke izgube v bivšem »Mizarstvu« v Hrastniku, teh vzrokov ni mogla ugotoviti — zaradi pomanjkljivega vodenja poslovnih knjig, Ta komisija je predlagala, naj pregleda poslovanje finančna inšpekcija. Ta inšpekcija je začela tukaj z delom. 0 Obrtno podjetje »Peta« v Radečah je še vedno v težavah iz znanih vzrokov. Sanacija podjetja je predvsem odvisna od sredstev za pokritje ugotovljenega inventurnega primanjkljaja. V teševanju tega vprašanja je premalo gibčnosti. 0 V7 zelo kritičnem položaju je »Sijaj« v Hrastniku — razsvetljava in galvanizacija. To podjetje ima letos okrog 17 milijonov dinarjev zapadlih anuitet. Periodični obračun je izkazal celo nekaj izgube. Ugotavljajo, da je to primer, ki je v nasprotju z načeli dobrega gospodarjenja. Bežen pregled analiz v komuni kaže, da je imelo to podjetje v povprečju dveh let vedno najvišje osebne dohodke. Torej se niso zavedali tega, kako potrebni jim utegnejo biti skladi. Kaže, da problem poostruje neskladje v delovnem kolektivu. Zdaj to vprašanje pro- učuje posebna komisija, ki bo o izsledkih poročala zboru proizvajavcev. Kaže, da bo potrebno uvesti prisilno upravo. Vse to znova nakazuje potrebo po resnejšem obravnavanju obrti, o čemer se je doslej vedno le razpravljalo. Očitno je, da ob veliki industriji majhnih podjetij tukaj doslej niso resno obravnavali, ker niso bili navezani na dohodke iz teh virov. V. š. Razočarani Trboveljčani (rov) TRBOVLJE — Lovska družina v Trbovljah se oprošča številnim gostom, ki so ob prekrasnem vremenu minulo nedeljo hoteli obiskati "prireditev lovcev pri lovski koči na Podmeji in potrpežljivo čakali po več ur na avto prevoz, z naslednjim pojasnilom : Vrsto let smo imeli z bivšim avtoprevozniškim podjetjem zadevni nered. Nedavno je pa to podjetje prevzelo v upravo podjetje SAP TURIST iz Ljubljane in bili smo prepričani, da se bodo dosedanje pomanjkljivosti v prometu odpravile. Kljub pravočasnemu dogovoru o prevozu preteklo nedeljo z vodstvom novega podjetja in večkratnemu trdnemu zagotovilu z njegove strani, da bo ob določenem času na razpolago dovolj vozil na Podme-jo, nas je tudi novo podjetje bridko razočaralo, kar vedo najbolj povedati vsi prizadeti. Lovska družina iz Trbovelj torej ne nosi nobeno krivde za nedeljsko kolobocijo v prevozu. V Hrastniku bodo poskrbeli za muzejske prostore O hrastniškem muzeju, žaga prostora v sedanjem katerega je veliko ekspona« upravnem poslopju eteklar- tov že pripravljenih, ni pa zanje primernih prostorov, smo že večjkrat pisali. Zadnje čase pa je že tudi o tem govora, kje in kako bodo gradili tak muzej. Po znanih predvidevanjih bo muzej zgrajen nekje v bližini steklarne v Hrastniku. To bo v resnici provizorij, ki pa bo dovolj prostoren ren za potrebe takega krajevnega muzeja, ki zajema predvsem zgodovino steklarne, kemične tovarne in rudnika. Seveda je v tem zajeta tudi vsa krajevna zgodovina, ki je v največji meri prav od tod izhajala. To naj bi bila rešitev za ne ne, (ki je že samo na sebi znamenitost Hrastnika, saj je zgrajena v obljki graščine. Znano je, da je bil hrastniški grad zgrajen v stilu gradu Miramar. Na obzorju se jasni (ar) TRBOVLJE — V trbo- opreme za separacijo v Saveljski Strojni tovarni so v novičih v okviru združenja letošnjem letu svojo proiz- Rudis, sodelovala bo pri in-... vesticijskih delih v kombina- in prime- vodnjo preusmerili skoro za 1 50%. Kljub porajajočim se težavam v plasiranju svojih izdelkov pa ima tovarna vendar dobre perspektive. Komercialna in prodajna služba v podjetju je napela vse sile in vse kaže, da bodo prizadevanja uspela. Treba je priznati, da so ee za stvar tu Kosovo, na rudniku Boru in rudnikih železne rude Ljubija in Vareš, prav tako pa pri nekaterih investicijskih delih v tujini. Vse to in še nove ponudbe bodo zagotovile tej tovarni njeno normalno proizvodnjo, važno je pa, da je preusmeritev proizvodnje te tovarne na .druga X m......... — Gasivska desetina jubilanta v Kandršah ob 30-lctnici zavzeli prav vsi, od delavske- čas, dokler ne bo rckon- ga sveta tovarne in upravne- dela uspela. Rezultat je grad-strukcija Steklarne končana, ga odbora, pa do slednjega, beništvo : rudarstvo 1:1. kajti A tem času bo dobila ki mu je pri srcu napredek Navzlic nastalim težavam v steklarna tudi nove upravne in razvoj te tovarne. Strojni tovarni v Trbovljah prostore. Tako bo potlej Med drugimi naročili ima upajo, da bodo svoje obveze dobil krajevni muzej v Strojna tovarna Trbovlje na- v družbenem planu Ietošnje- Hrastniku veliko primerne- ročilo za izdelavo strojne ga leta Izpolnili. r Trbovlje, 30. avgusta St. 4 trboveljski OBČAN Zbori volivcev zavarovancev in pro-izva-javcev V dneh od 15. septembra naprej bodo na območ-ju naše komune zbori volivcev, na katerih bode razpravljali o, dosedanjih gospodarskih uspehih. Mimo tega bodo pa tudi zbori zavarovancev po go-« proizvajavcev po gospodarskih organizacijah, na ka-ljali o novem zakonu o socialnem zavarovanju ter socialnem varstvu. V drugi polovici septembra bodo nadalje zbori proizvajavcev po gospodarskih organizacij, na kas terih bodo proizvajavci obravnavali dosežene gospodarske uspehe ter problematiko gospodarskih organizacij. Pričujoča številka »Trboveljskega občana« je v glavnem posvečena gospodarsko-političnim problemom in bo vsdkakor služil., za razprave na vseli zborih. __j Novembra nova rampa In vnovčena Že dalj časa so opozarjale trboveljske gospodarske organizacije, da je potrebno pridobiti na železniški postaji več prostora, oziroma zgraditi večjo rampo z nakladalnim prostorom. Dosedanja rudniška rampa ni več zadostovala niti potrebam rudnika, še manj pa vse večjim potrebam ostalih gospodarskih organizacij. Velikokrat je morala ta ali ona gospodarska organizacija plačati penale zaradi netočne Izročitve blaga ali pa prekasnega izgovarjanja. Kot pa vse kaže, bo že novembra možen promet na novi rampi ter nakladalnem prostoru. Že 15. avgusta so začeli delavci SGP »Sasavja« iz Trbovelj z gradbenimi deli na novi rampi. Dosedanja rudniška rampa je bila dolga 50 m, nova pa bo dolga 120 metrov, veliko večji bo pa tudi osiali nakladalni prostor. “ Na minuli seji obeh zborov občinskega ljudskega odbora je bil ustanovljen sklad za gradnjo in financiranje tega pomembnega objekta. Sredstva za gradnjo tega objekta bodo prispevale vse gospodarske organizacije v komuni, največ pa rudnik rjavega premoga ter SIT. oba po 12 milijonov din, Elektrarna in Cementarna pa po 2,500.000 din, druge gospodarske organizacije pa ostali znesek Predvideno je, da bo za gradnjo nove rampe in nakladalnega prostora potrebno 43,761.000 din. tnjub (emu, da je potrebno odstraniti 10.000 kub. metrov USTANOVLJEN CENTER ZA SOCIALNO VARSTVU (c) TRBOVLJE - Na sej ObLO Trbovlje so odborniki razpravljali o ustanovitvi centra za socialno varstvo. V razpravi je bilo poudarjeno da je ustanovitev takega centra potrebna, ker se je v decentralizaciji družbenih služb pokazala potreba, da sc ustanovi tak center. Ta center bo zajemal naloge socialnega varstva (splošno socialno varstvo, varstvo družine, varstvo posebne skrbi potrebnih otrok itd.). Z ustanovitvijo tega centra bo omogočena veliko boljša povezava s terenom ter hitrejše odpravljanje vseh nastajajočih problemov. skale in da so pogoji za delo izredno težavni, saj se zaradi neposredne bližine železnice ne sme uporabljati razstreliva, upa izvajavec SGP »Zasavje«, da bodo rampo dokončali do predvidenega roka, nakladalni prostor oziroma del le-tega pa da bo uporaben do sredine oktobra. Ko bo dograjena nova rampa in nakladalni prostor, bodo odpadle mnoge nevšečnosti (tako naklada in razklada sedaj STT v Zagorju, rudnik pa les na osebnem kolodvoru v popoldanskem času), mimo tega bo pa cementarna lahko nemoteno uporabljala svoj nakladalni pčostor le za odpravo cementa, medtem ko so doslej uporabljale njen nakladalni prostor tudi ostale gospodarske organizacije. realizacija? Poročilo o gibanju gospodarstva v naši komuni v prvem polletju letošnjega leta daje glede na fakturirano realizacijo dokaj ugodne rezultate. Družbeni bruto proizvod sicer ni dosežen, toda če se upoštevajo specifični pogoji delovanja nekaterih industrijskih podjetij v minulem polletju, so ti rezultati, realno ocenjeno, zelo zadovoljivi in ni bojazni, da fakturirana planska realizacija ne bi bila dosežena. In ravno tako tudi v industriji. Toda pri pregledu tabel, ki kažejo polletne dosežke, opazimo tudi, da je razlika med fakturirano in vnovčeno realizacijo za nekaj nad 800 milijonov din, kar nam pove, da so polletni dosežki z vidika vnovčene realizacije doseženi le s — 36,8 odstotka. In ravno to da misliti! Se pravi, da je upnikov približno samo v industriji, ki je glavna panoga gospodarstva v naši komuni za 730 milijonov din, 30 milijonov odpade ostalih več pa > atn, 30 milijonov trgovska podjetja, milijonov in nekaj Zaradi del na novi rampi in nakladalni postaji so minule dni odstranili stroje z dosedanje rudniške rampe na 20 .....,----- ... -----, ... na ostale gospodarske organizacije. Vemo tudi, da se bodo zaključni računi ob koncu poslovnega leta sestavljali na podlagi vnovčene realizacije in ne fakturirane. Znano ie pa tudi, da se bodo dohodki delili na podlagi vnovčene realizacije in se je treba bati, da bodo imele industrijske gospodarske organizacije ob zaključku leta še precej dolžnikov. Pripeti se lahko, da bodo gospodarske organizacije dolžne same sebi oziroma svojim skladom, če se bodo izplačevali osebni dohodki po vplačanih fakturah. To je vsekakor zelo važno in pomembno vprašanje, ki mn bodo morale gospodarske organizacije posvetiti veliko pozornost. , ,Pf, ne bi prišlo ob zaključku poslovnega leta do nepotrebnih zapletljajev in razburjenja, bi bilo umestno, da bi vse gospodarske organizacije imele preglede nad vnovčeno realizacijo, in ravno tako tudi občinski ljudski odbor oziroma njegovi gospodarski organi. Potrebno bi tudi bilo, da bi tiste gospodarske organizacije, ki so v slabšem finančnem položaju (vnovčena realizacija), razpravljale o tem problemu s celotnim kolektivom. In še to: umestno bi bilo, da bi se že pričelo razmišljati o sestavi družbenega plana za leto 1963. Gospodarske organizacije naj bi začele pripravljati osnutke svojih planov že v oktobru in novembru, saj bodo do takrat realno ocenile svoje proizvodne zmogljivosti in potrebe. Njihovi plani bi pa bili predpriprava in osno- va za sestavo občinskega družbenega plana. Ti plani pa morajo biti realni, kajti ti ,o osnova, na kateri bo temeljil občinski družbeni plan za naslednje leto. Bife v kopalnici 1 (j) TRBOVLJE - Novo go-i stinsko podjetje »Rudar« je nedavno tega odprlo preurejen in lično opremljen bife v trboveljskem kopališču. Tu prodajajo vse vrste brezalko-' bolnih pijač, mrzla jedila ter cigarete. , Doklej brez oglasne deske? (j) TRBOVLJE - Že dalj kot mesec dni so Zgornje Trbovlje brez oglasne deske, k* je stala nasproti gasivskegai doma in ki jo je podrlo zadnje neurje. Vsekakor, bi že bil čas, da bi ponovno postavili oglasno desko tu, saj je občane v Zgornjih Trbovljah seznanjala z vsem, kar se je dogajalo v kraju. Upamo, da bo kaj kmalu ponovno stala deska v Zgornjih Trbovljahj I, Izdano poroštvo ij za najetje posojila | (ek) TRBOVLJE - Odbor-" niki obeh zborov ObLO Tr-* bovl je so na minuli seji mimo drugega razpravljali tudi o poroštveni izjavi za najet-" je posojila v višini 1,500.000 din, za katerega je zaprosil Investicijski biro za gradnjo montažne hiše. To posojilo bodo najeli iz sredstev ob-" činskega sklada za zidanje stanovanjskih hiš. Naslednja številka bo posvečena statutu komune Polletni gospodarski dosežki Ob upoštevanju nekaterih specifičnih pogojev delovanja daje celotna gospodarska dejavnost v prvem polletju letošnjega leta dokaj zadovoljive rezultate. Z družbenim planom predviden družbeni bruto proizvod je bil dosežen v vseh panogah skupaj z 48,5 odstotka, po posameznih panogah pa zelo različno. Vsekakor je najugodnejše rezultate opaziti v industriji, ki je v tem obdobju dosegla 49,5 odstotka letnega plana. V tej panogi se lahko v drugem polletju pričakujejo še ugodnejši rezultati glede na povečano proizvodnjo v Cementarni ter morda tudi v Elektrarni. Precej drugačna slika se pa kaže, če primerjamo plan z vnovčeno realizacijo. Vidi se, da znaša razlika med fakturirano in vnovčeno realizacijo nekaj nad 800 milijonov, od tega pa odpade na industrijo 750,000.000 din. Ce bi se do konca leta to stanje izboljšalo, bi se ob upoštevanju ugodnejšega gospodarskega razvoja planska predvidevanja glede vnovčene realizacije lahko povsem približala pričakovanju ali pa ga celo dosegla. ju zelo nizka, mimo tega soje 30 milijonov din terjatev prostori, urejevanje posloval-se pa zavlekla tudi nekatera proti kupcem, kar pa za tr- nic itd.) bodo premostljivi le predvidena gradbena dela. govino ne pomeni večjih mo- s skupnim sodelovanjem, ki Zaradi stalnega deževja so tenj v poslovanju. Kljub naj bi se odrazilo v skupni bili tudi naslednji meseci do- precejšnim problemom v bla- enotni upravi trgovskih or-kaj neugodni. Najbolj je pa govnemu prometu na drobno, ganizacij. podjetje (SGP »Zasavje- pri- ki vedno bolj stopa v ospred- — . „ . zadelo to, da v začetku se- je, je- trgovina dosegla za- Gostinstvo za o,4 Od-zone ni moglo pričeti s pred- dovoljive rezultate. Ti so se Stotka pod planom videnimi gradbenimi deli; pokazali v finančnem rezul- Promet v tej panogi je bil Vzrok za to: pomanjkljiva tatu. nekoliko manj pa v za- dosežen v primerjavi s pla-dokumemtacija ter pomanj- dovoljevanju potreb potroš- nom z 41.6 odstotka, ,prav kanje investicijskih sredstev, nikov, v izvrševanju uslug, tako tudi ni bil dosežen lan-V drugem polletju so pa izbire, ponudbe, zniževanja skeletni promet v istem ob-boljši pogoji za izvajanje cen in konkurenčnosti izven dobju. Še občutnejše kot del, tako da je pričakovati komunalnega območja. Go- vrednostni je padel ko-občutno povečanje gradbenih spodarsko poslovanje, renta- ličinski promet. Na to so v bilnost in produktivnost ni presegla določenih povpreč- glavnem vplivale zvišane stopnje prometnega davka na nih meja. Ena izmed težav v vino, ki so začele veljati od PROMET dceeglITprvrnf po^°u349 S izvrševanju trgovskih uslug marca naprej. To je imelo za so pa se vedno skladiscm---*—--------1X——*-~x elementih jemvfdohodka je prQSt»ri’ “ živ(ila V prvem polletju so bili osebni dohodki doseženi z 51,3 odstotka, kar je za 2,8 odstotkov več kot celotni dohodek oziroma v isti višini kot čisti dohodek gospodarskih organizacij. Opaziti pa je, da ostaja zaposlenost še vedno na istem nivoju lanskoletnega povprečja, oziroma je celo nekoliko nižja. Kaže, da dvoodstotno plansko predvideno povprečje zaposlenosti letos ne bo doseženo. Vidne uspehe v izvozu je dosegla STT, ki je že prekoračila letni plan. Glede na možnosti izvoza tudi pri drugih gospodarskih organizacijah (Mehanika, Elit) bodo morali tudi ti kolektivi pričeti v večji meri proučevati možnosti plasmaja svojih proizvodov na tujih tržiščih. Industrija — 49,5 odstotkov planskih predvidevanj Ta panoga zelo zadovoljivo dosega planska predvidevanja, saj je dosegla 49,5 odstotkov. Zadovoljive rezultate je lahko ugotoviti tudi pri vseh ostalih elementih delitve dohodka. Precejšnja je pa razlika med fakturirano in vnovčeno realizacijo, in sicer 750,000.000 din, od česar odpade samo na STT 500 milijonov din. Ob upoštevanju dejstev, da delovna kolektiva Cementarne in Elektrarne zaradi objektivnih vzrokov nista mogla doseči polletnega plana (Elektrarna remont, Cementarna zakasnelo skončanje rekonstrukcije), ter ob upoštevanju, da delovni kolektiv Cementarne uspešno povečuje proizvodnjo. je pričakovati, da bosta letna plana obeh gospodarskih organizacij dosežena. Realna ocena doseženih uspehov v prvem in pričakovan-nja v drugem polletju dajeta zagotovilo, da bo ta gospodarska panoga po vsej verjetnosti še presegla planska predvidevanja. Gradbeništvo le 35,6 odstotkov letnega plana V prvem polletju je ta gospodarska panoga dosegla le 35,6 odstotka letnega plana. Zaradi dolge zime je bila storilnost v prvem četrtlet- opazlti precej slabše stanje (narodni dohodek 38.4 odstotka, čisti dohodek 39,4 letnega plana), le osebni dohodki , so bili doseženi s 54,8 odstot- ^ električ- nih gospodinjskih aparatov in drugem. Prav tako se v komuni ne prodaja razni grad- posledico zmanjšanje potrošnje vina v obstoječih gostiščih, medtem je potrošnja ostalih alkoholnih pijač ostala približno na ravni lanske- in ostali material, ter zasta reli trgovinski lokali. Določeneytežave je pa bilo ga’ plana) ,“i e ~o®ebn i” ’ d ohod k i 83 Obrt — 48 odstotkov letnega plana Obrtna dejavnost kot pro-beni material. Da bi se spro- izvodmja se je v prvem pol- ka. Občutno se je povečalo tudi število zaposlenih, in sicer od 78 v lanskem letu na 88 v istem obdobju letos. Trgovina — 54 odstotkov planskih predvidevanj Po planu predvideni pro-met v trgovini in občutno eo imela tudi lastna odobra- odstotkov, število zaposlenih povečanje prometa v primer- vanja potrošniških posojih tr- ee je pa zmanjšalo za 9 odjavi z istim obdobjem Jan- govskih podjetij in ustanav- etotkov. Iz tega izhaja, da se skega leta sta dosegli le tr- ljanje samostojnih ekonom- je produktivnost dvignila, govsko podjetje »1. junij« in Ekih enot. --- »Drogerija«. Glede na to, da Vsi problemi, ki so ee poje drugo polletje za trgovino javili v prvem polletju (kon-vedno ugodnejše, se pričaku- kurenčnost, organizacija izje, da bo letni plan blagov- vrševanja uslug, skladiščni nega prometa na drobno do- sti la obratna sredstva, bodo letju letošnjega )eta razvijala morala trgovska podjetja v po predvidevanjih družbene-drugem polletju povečati ko- ga plana in dosegla 48 ®/o pla-eficient obračanja zalog. Po- na. V primerjavi z istim ob-zltivne rezultate v trgovini in dobjem lanskega leta je ptre-vpliv na povečanje prometa segla celotni dohodek za 7 sežen. Opaziti je pa precejšnje povečanje zalog, kar je značilno za celotno gospodarstvo in ne samo za trgovino. In ravno zaradi tega nastajajo tudi težave. S povečanjem zalog se je zmanjšal koeficient obračanja zalog za 10,5 odstotka. Stanje kupcev; v tem času je trgovina dosegla 1 milijardo 170 milijonov din fakturiranega prometa, medtem ko je bilo vnovčene realizacije 1 milijardo 140 milijonov din, to zmanjšale so se pa zaloge za 20 odstotkov. Neto osebni dohodki so bili izplačani v višini, predvideni z družbenim planom. Iz navedenih podatkov oziroma polletne realizacije je razvidno, da so polletni gospodarski uspehi še kar zadovoljivi, jasno je pa, da ne bo smelo priti nikjer do kakršnega koli samozadovoljstva In da bodo morali vsi kolektivi v komuni založiti vse sile ne le za dosego, temveč Po možnosti za prekoračenje planskih predvidevanj. Polletni indeks fakturirane realizacije v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta je 112, kar kaže na določeno prizadevanje v izpolnjevanju planskih nalog. Takšnalc jc tržnica popoldne. Kot vse kaže, bo pa v Isjem le odprte tržnice spremenjena času naslednjega leta podoba Korak do nesreče Minuli petek sva se, ne vem o čem, pogovarjala prijateljem na oglu trga F. Fakina, ko so na tovornem avtomobilu grozeče zacvilile zavore! Oba sva se obrnila in zagledala mladeniča sedemnajstih — osemnajstih let, kako je v zadnjem trenutku zaustavil svoje kolo ter z volanom zavil na desno. Ljudje so zdrveli skupaj, on pa je mirno vzdignil kolo ter sc odpeljal proti gostišču »Špane«. Ko sc je pa iz kabine tovornjaka pokazal v obraz pepelnato siv možakar in ga začel zmerjati ter klicati, naj ustavi, je pognal kolo! Tudi šofer si je menda oddahnil od strahu in pognal s kamenjem naložen ^.amion za ubežnikom. In fljell so ga šele pri telefonski govorilnici, ko ga •e zaustavil neki upoko-(epee. Na vprašanje, kako se piše, je molčal in vzeli so mu kolo. Kaže, da se mladenič ni favcdal, da sc ima le do- bremu vozniku tovornega ivtomobila zahvaliti, da ji še živ. Kajti dn težke pesreče ga jc ločil le tre-putek, kratek, zelo kratek korak. Ko smo razpravlj :li v gruči o tej nezgodi, sem gagledal, da je na mistu prometni znak, ki opo-carja voznike, ki pripeljejo od Mola, -Nimaš prednosti!« Ivaže pa, da Se mladenič za to ni zmenil, ali pa, tako menim, sploh ne po.i.a cestnoprometnih predpisov! Zato bi bilo umestno, da bt vse šole v komuni, pa čeprav imajo že napel urnik, uvedle obvezno uro; cestno-promctni predpisi. Prepričan sem, da bi člani AMD Trbovlje z veseljem seznanjali učence o prometnih predpisih ter jih opozarjali na nevarnosti, ki jim groze na cesti. In tudi starši verjetno ne bi imeli nič proti temu, če bi otroci prišli 40 do 50 minut kasneje domov. KAJ JE POKAZALA ANALIZA ZAKLJUČNIH RAČUNOV ZA LETO 1961 j^V^ Je potekel rok za izvedbo sprememb in dopolnitev pravilnikov nulo leto zaradi povečanja stom, ki bo dovoljeval, da se o delitvi čistega dohodka in pravilnikov o delitvi osebnega dohodka gospo- OD nižjih kategorij zaposie- sredstva za osebne dohodke darskih organizacij, samostojni zavodi pa jih morajo sprejeti do 30 septem- ^ in zaradi večje Priza1. junije, »Vita-minka* in »Železnina« združile, skupno bi imele le upravo, delovale bi pa kot samostojne ekonomske enote. Zagovorniki te variante poudarjajo: Ta združitev ni nikakor nekakšna muha enodnevnica trenutne mode, temveč čista gospodarska nujnost. Poglejmo samo ekonomsko računico: sedanja samostojna podjetja ustvarijo toliko in toliko prometa, za sklade odvajajo toliko in toliko, toda sredstva so razdrobljena, tako da niti eno trgovsko Podjetje ne more zbrati toliko sredstev, da bi lahko moderniziralo svoje poslovalnice. In naprej: družba }e vložila precejšnja sredstva v nove poslovne prostore trgovskih Podjetij, njihova skladišča in hladilne naprave. In kaj je sedaj? Medtem ko ima eno podjetje velike skladiščne prostore, se drugo ubada z vprašanjem, kje, kdaj in kako dobiti prepotrebne skladiščne prostore s hladilnimi napravami. In še to: potrebno je misliti na to, da se nenehno pridobivajo novi potrošniki in da ne bi bilo odliva sredstev iz komune. In ravno to se sedaj dogaja. V zadn cm času se pa na drugi strani sliši, da bi bilo neumestno ustanavljati eno samo trgovsko pod etje v komuni, ki bi imelo nekakšen monopol nad dobrinami in cenami, in da bi bilo umestno, da bi se dosedanja trgovska pod‘ct'a priključila k močnejšim trgovinskim organizacijam izven komune. Pretehtati je treba eno in drugo, kaj bo obveljalo, bo pa pokazala širša razprava o tem. In še to: na minuli seji so odborniki obeh zborov občinskega ljudskega odbora zadolžili svet za blagovni promet, turizem in gostinstvo, naj prouči možnosti združitve dosedanjih treh trgovskih podjetij ter seznani z ustreznimi predlogi delovne kolektive teh pod-jetij. Nekaj misli k osnutku statuta Ker se bliža čas, ko bo dan menjajo tudi vloga in naloge v razpravo osnutek zvezne ljudskega odbora kot pred-ustave, je komisija za pri- stavnika občanov. srttars »šr. 'sstjsz - — občane najprej vsaj z onnov- skupščino, sestavljeno nepo-nimi postavkami, ki jih bo Sredno iz voljenih preds.av-zajemal novi statut občine n.kov občanov, namesto zbo kot temeljni zakon občine ali ra proizvajavcev pa pred ni za postavljanje kandida- predmeta, dajati poročila » tov za občinsko skupščino, poslovanju, sodelovati v an-volitve itd. Predloge in skl e- ketah itd. Osnutek statuta pe, sprejete na zborih obča- ureja nadalje, kako se obrav-nov, bo moral organ, kate- na vajo ta poročila, obvestila remu so le-ti poslani, obvez- in ankete, v kakšni obliki no obravnavati in obvestiti daje skupščina svoje mnenje zbor občanov o stališču, k; in priporočila, nadalje kako vprašanju. Dosedanja praksa zborov volivcev je pekazala, da so sklepe pretresali le ljudski in njegovi organi, go- so gospodarske in druge organizacije dolžne ta mnenja in priporočila obravnavati, obvestiti o njih kolektiv. in podobno. Nadalje ureja skupne gospodarske akcije med ustava občine. stavnike delovnih skupnosti. ^db'>r Temeljno načelo, ki je v o- ki so pa lahko organizirani v dilo komisijo pri sestavi veb zborih za posamezna g> osnutka statuta, je delovni snodanska področja itd. Tako - , , , , . človek proizvajavec, ki mora Javljena skupna občinska stevaie te sklepe ter mno- pa tu —----------------------«r----- nadzorstvo zakonitosti n vse pravice, razen tistih, ki nih organov, tako da im«LO p.6ebno mesto v statutu družbeno nadzorstvo nad jih družba^ na občani ve no bodo imele krajevne skupno- uporabo dru-ben h sreds.cv sti kot družbeni organi. Na v gespodanskih organizacijah pa sploh za sanacijo ali drugačno pomoč gospodarskim in n organizacijam, kr.trr. n Krajevne skupnosti k";tsni organi opravi.; o nji razvoja še odvzema in s gieda v delo vseh organov in svojimi zakoni ter drugimi pravico dajanja pripomb k predpisi regulira medsebojne posameznim ukrepom, odnose. Važna novost v osnutku 6'atuta je za občane referen-Dolžnosti občine dum. V dosedanjem ustav- Občina je temeljna družbe- nem zakonu je bil Predviden no-ekonomska in družbeno- referendum, vencar se tega politična skupnost občanov. Zato je občina dolžna skrbeti podeželju prevzamejo nato- itd. Posebej pa obravnrva ge sedanjih krajevnih oibo- komuna’ne organizacije n rov, ki so predvsem naloge droge javne službe, ki .h na področju komunalnega organizira občinska sirupi u-stanjarda, ceste, vodovod m na in nad katerimi ima več-podobno). M:mo tega -pa je pravice dajanja naiog ■ prevzamejo krajevne skup- za poslovanje, dodeljevanje "iti zve,^„n‘‘1. ^ “Z nosti tudi naloge, ki izhajajo sredstev itd. iz predpisov o stanovanjskih " določeno, kdaj je občina STStfl stvu (pralnice, krpalnice, razr ni servisi, varstvo otrok, so- sta posluževala, še manj pa na svojem območju in za P3 določeno, kdaj Je ob.na — EHE = s. vsklajevanje individualnih in dolžna razpisati referendum trebfi nd ) skupnih družbenih interesov Z- SVpri tej temeljili določbi se sojil krajevnega samopri-pa poraja vprašanje domicila ^ Splošni predpi sodelovanje med komunami Pri izdajanju splošnih predpisov, ki jih izdajajo ob-lanskem letu so^ Sia- čjorgani v svoji pristoj- kot dopolnila, ki poslovanje delov- Že v novanjske skupnosti ustano- n"astj~ ali vile skupen koordinacijski pCl5egaj0 odbor, ----------------------- ki povezuje njihovo njb skupnosti, predvideva osnutek obvezno posvetova- mmm smm «=.=3 can trboveljske komun, vsak tretjina zborov dinjstvu. Ravno tako je v le- Dombp in nred,ioi,e. “ j!, ,"a: Občanov’ ali' občinski odbor tošnjem prvem polletju ObLO pombe in predloge. V skladu z načelom, da sel jen au se stalno naseli v ■ prenesel na stanovanjske * občini z namenom, da si pri- skupnosti tudi dodeljevanje <>.tx'ina sodeluje pn oprav- dobiva sredstva za življenje, Pomembnih vprašanj, ki pa nodDor itd Tudi v tJ3"!11 svojih nalog z drugi- nadalje njegov zakonski drug. "J80 *ak° ^ ^Lahk™ Prihodnje se bodo pristojno- mi občinami predvideva otroci, posvojenci in rejenci, « ^ 'l^L tudi v dmthh sti še prenašale na krajevne tako sodelovanje na sn^VnisZtvujimsLrtUTnmstgari man? vaL" h prmerih V^ oziroma sedanje stanovanj- ™°- 6s^hJbrVaUtje t sestal, «,[- na referendumu glasu- *k* skupnostu Posebna dolžnost občanov je, da varujejo splošno ljudsko premoženje (stanovanjske objekte, javne objekte za okrepitev, oddih in razvedrilo, prosvetne objekte in po- Že sedaj so organizirane vanja zavarovalnice, komu- sirSšSčšjš PO zakonu aU pogodbi dol- g'!“vn:ca"1.i 23 al> "roli mh nalbg' «*• lzdajatl cijske in podobno, r" . ” B predlogu, ki je predmet re- upravne odločbe, ker je to sKrpeir zanj . ferenduma. stvar upravnih organov ob- , , . . Z referendumom dobijo čine. Krajevne#skupnosti bo- *" uspešno delujejo nekatere volivci še eno demokratično do pa morale tudi izpopol- skupne službe m ustanove, pravico, ki je v tem, da po- niti svoje statute, v katerih kot le 23 Hrastnik ;n leg zborov občanov, na kate- bodo predvsem navedle pri-rih stavljajo svoje predloge stojr.osti in naloge na svo- , . ,. . . občinski skupščini in njenim jem območju. Zato bi bilo g?rje’ ravn<> tako tudi sod:- dobno), lg 1 ze hi ca j organ0.mj odločajo o najvaž- umestno, da sveti stanovanj- sce za vse *rl omenjene ko- tako, a cl Je »!1? ° nejših stvareh sami z refe- sitih skupnosti začno že sedaj mane’ sanitarna in delovna n ’ ,nri rendumom. pregledovati svoje statute in inšpekcija za Hrastnik in Tr- Ce je večina volivcev na jih dopolnjevati z določbami, oovlje, zavod za izmero .n Trbovlje, Hrastnik, zavarovalnica Trbovlje in za Za- loženemu namenu. Dolžnosti ki jih izpolnjuje in ki jih ^ = ^ mora izpolnjevati občan, mo- referenyumu glasovala za ki jih narekujejo novi mo- ka tast er zemij'išč za vse tri ra izpolnjevati tudi -« predlog, ga občinska skupšči- menti. Občinski organi bodo komune, v teku so pa tudi 7" na in vsi njeni organi mora- tudi v prihodnje, nadzorovali Pr'Prave za skupen, zavod za jo izvrševati, ter zadeve, ki zakonitosti dela krajevnih socialno zavarovanje, je bila predmet referendu- skupnosti ip drugih družbe- To so le nekatera glavna ma, ne smejo spreminjati, nih organov, dokler ni izvršena. žavljan ali • tujec, ki se držuje krajši ali daljši na območju občine. čas Občinska skupščina — referendum Po osnutku statuta občani uresničujejo svoje pravice Zbori občanov Poleg referenduma predvi- načcla osnutka, ki bo v naslednjih tednih dan v širšo razpravo občanom, ki bodo na sestankih SZDL lahko dali svoje predloge in mnenja k osnutku ter tako po-organov do delovnih skupno- magali komisiji, da bo lahko sti in obratno predvideva izdelala dokončen predlog Občinski organi — delovne skupnosti Glede razmerij občinskih neposredno na zborih obča- deva osnutek tudi zbore obnov, z referendumom, v k ra- čanov, kjer volivci neposred- jevnih skupnostih in na dru- no odločajo o nekaterih stva- osnutek obveznosti, po kate- statuta. Jasno je, da bodo ge načine, posredno pa po reh in problemih svojega ob- nh so gospodarske organiza- pri teh razpravah morale so« svojih izvoljenih predstavni- močja. Na zborih občanov cije dolžne ravno tako kot delovati vse gospodarske or« kih v občinski skupščini, nje- volivci tudi sami rešujejo ostale delovne organizacije ganizacijc v komuni kakor nih organih, sejah, komisi- določene probleme, ki spa- obveščati občinsko skupščino tudi občani, kajti le tako b® jah itd. Zn razliko od d ose- dajo v njihove vol iv ne eno- o svojih investicijskih načr- dana temeljita osnova za do« danjo ureditve se vsebinsko te. Zbori občanov so pristoj- tih, spremembi poslovnega končen predlog statuta. Spomini iz let pregnanstva BIL SEM NJIHOV Temne, sključene sence so in ostajala Za nami. Njen teše premikale od gradu prot: koči rob se je izgubljal v postaji. Kolona ponižanih je temnih in nemirnih sencah tonila v večernem mraku, dreves ter dolenjskih gričev. Vmes se je od časa do časa Spomnil sem se' na Žu"panči-poblisr.il oster rob bajoneta, čevo pesem »Z vlakome. Da, kakor da bi hotel odlomiti še tako rad imam naše kraje, zadnje pramene svetlobe, ki vlak pa je drdral v gluho so se redki lovili nad drev- noč. ■ . jem široke, motne pege čelad y poietf smo span nJ c,_ so kazale robove tega toka mcntnih t!eh Tudl tam so In p.rav od ta.m 1' "i:a- bile barake, tudi tam smo bili sw svisnil oster glas: .Los, Uevilke. los!* Našel je odmev v na- D f , n .. . sprotnem bregu in se spet vr- J’,,** £T,M Jr nii na pot, kjer se je njegova me t° lep0' Tak,rft sn?° b‘L moč izgubila v topotajočih n« rpa.m v „ z,e!lkl. , korani, korakih. Temna kolona sklju- ?troc‘ so ^lj bolehat: Mučenih senc se je za trenutek ‘ere-so c,ule) likale s° \,ran0 zamajala, pohitela, a je po dVale sv°{° ^bezen. nekaj metrih spet ujela ritem, Ka*°'mocne, 50 bdc matere' kakršnega je imela na začetku „ N<*fi\ dne, ko ,e veter potj posusil blato :n vrtinčasto le smo se ustavili ob tirih. je P^d bivšim Začeli so nas preštevati in Riškim domom zaškripala urejati po tekočih številkah; kolona k>neckih voz Ob n,ih zanje smo bili skupina po šte- s° ltopfl‘ “T1*?,1 -f-2' prt~ vilčnem seznamu in niso vi- t as*nib ljudi. Ustavili jo se deli obrazov, zanje nismo Mi pred ^hkimi vrat: in catali. 'ljudie. Daleč na poti pod hri- 9,?l P°l 50 ,ob stevd~ bom smo opazili, komaj raz- *?h kUc?lt tudi nase priimke, ločili ljudi, ki so plaho sprem- V°zJe )e premikal za vozom, ■Ijali vso proceduro pri odha- dru.^ »u pa posameznim so janju transporta v neznano. 5edal‘ nl kupe ,slJmc: pre&r/ Tolikokrat so to že videli "Jene,. 5 rjuhami, m od- in vedno znova bodo prihajali , \edno manj nas je bi-preštevat vlake. Mogoče toli^l% Neka, nas je se ostalo, ko časa, dokler se bodo mo- smo vprašali rali sami prav tako odpeljati. \°1dlh h°s,te ? ,vas> ^ je kol. Bili sme tihi, slišal se je le djIcc' °dpelN‘ vas bo ka-njihov ukazovalen glas. Le na m,on * začetku kolone je zavekal do- 06 občinski stavbi sredi vajenček in mati ga je skušala »' le tudi naša kolona plah-utolaziti. Končno je njegov nefa-, *ŠTi si meni dodeljen,* glas zamrl v vagonu in rahlo mi Je govoril postaven, brkat hlipanje je včasih zdrsnilo ob moški. Skobacal sem se na voz, vagonih in se zgubilo v mreži ‘n že smo oddrdrali v sosedno tirov. Za trenutek smo se za- va*. ŽCo je peljal po glavni majali, ko so priključili loko- va\ki poti med hišami, so ga motiva — in že so kolesa vaščani radovedno spraševali: udarjala tisti železni mono- ‘Jovo, koga voziš?* .E, pa ' tom ritem. Pogledal sem skozi peljem našega Slovenca,* jim lino med železnimi križi. Gle- ie odgovarjal, dal sem: čudno, do tistega Tako, bit sem že njihov, še trenutka nisem znal gledati, preden me je pripeljal na V bdel sem srebrno ploskev dom. Ko smo zavili na dvo-Save, ki se je nemo pomikala rišče, je že čakala pred vrati gospodinja. »Jovo, tega imamo mi?* je vprašala žena. .Da, to je naš Slovenec,* je odgovoril in me toplo pogledal. .Pozdravljen v naši hiši. Ti si ja še otrok. Kje imaš starše?* je hitela ženska. Vse bi bila rada zvedela. Ustavil jo je mož: .Dosti, žena! Postrezi gostu, saj vidiš, da je utrujen in da je lačen!* Gospodinja se je zasukala in že je bila pred menoj grmada dobre, tople hrane. Jovo je sedel za mizo in me gledal. Tisti dan nista delala, čeprav ie kmečko delo tako nujno klicalo pridnih rok. Bila sta pozorna. Venomer sta me spraševala, če sem lačen, če sem zelo utrujen. Proti večeru se je razpredel pogovor o mojih domačih in o dogodkih v Sloveniji. Toda nismo bili več v troje. Prihajali so so- sedje, poslušaji, pritrjevali in od časa do časa kaj vprašali. Domači so gostili tudi sosede. »Danes boš še kar doma,* me je ogovoril gospodar Jovo, in boš še počival.* Mislil sem si, da bi bilo prav, če bi mu pomagal delati. Toda nisem mogel. Šel sem za hišo, mislil o domačih, ki so bili kje daleč. Zanje nisem vedel. Spominjal sem se sošolcev in vseh tistih drobnih doživljajev v šoli in na cesti, ki jih doživi mlad človek. Spomini so bili živi in močni, in bilo mi je hudo, hudo. Tovariš Jovo in žena sta me ogovarjala, me tolažila in hrabrila. Tudi sosedje so pokazali veliko človeške toplote in skrbi. Čeprav so bili preprosti ljudje, so znali razpršiti moje boleče spomine in me pritegniti v svojo sredo. Megla se Je le vlačila okoli hrastovih gozdov, ko sem z Jovom sedel na vozu in držal za vajeti, Na deskah je poskakovala veriga in lemež je topo ropotal. Ob lesah so stali sosedje in pozdravljali: »Zdravo, sosed! Pelješ Slovenca na delo, a?* »Peljem, sosed. V dveh se več opravi,* jim Je odgovarjal. »Pa bo zmogel ta' mestni otrok?« »Bo, sosed. Saj bo delal, kolikor pač ima moči.« Tako sem se počasi vključeval v njihovo življenje. Vedno in povsod so bili pozorni. Bil sem njihov. Le redko kdaj so me klicali po imenu. Vedno so mi rekli — naš Slovenec! Bil sem med njimi, bil sem njihov ves čas, dokler sem bil v vasi. Izlet »Bratstva in enotnosti« v Srbijo V času od 14. do 18. septembra lanskega leta je bil organiziran izlet Slovencev, ki so bili leta 1941 izgnani v Srbijo. ^ Že sama misel, da se obnovijo stiki s kraji in ljudmi, ki so z velikim razumevanjem, požrtvovalnostjo, sa-moodpovedjo in nesebičnostjo v najtežjih časih delili streho in poslednji košček kruha s slovenskimi izseljenci v bratski Srbiji, je bila nadvse umestna. Večji del izgnancev, ki jih je okupator s pomočjo domačih izdajav- Vlak izJratstva In enotnosti« — udeleženci lanskega obiska v Kraljeva cev izbral za svoje žrtve, je že pred vojno aktivno sodeloval ali pa simpatiziral z borbo proti fašistični nevarnosti. Izlet »Bratstva in enotnosti« je ponovno obudil spomine na težke dni okupacije, ko sc je nekaj tisoč Slovencev daleč od domačega ognjišča borilo na življenje in smrt proti fašistični nevarnosti, ramo ob rami z bratskim srbskim ljudstvom. Ta pomembna politična manifestacija je omogočila, da je skupina preživelih Slovencev, izgnancev, med njimi tudi Trboveljčani, po 20 letih stisnila roko znancem, prijateljem in najboljšim v Srbiji, s katerimi so delili vse trpljenje, ki ga prinašajo vojne. Najbolje pa smo bili presenečeni nad organizacijo sprejema v Srbiji. Na vseh železniških postajah, kjer je vlak »Bratstva in enotnosti« ustavil, je množica ljudstva tako iskreno in spontano nastopala, da smo bili vsi prav prijetno presenečeni in ganjeni do solz. Kakšno važnost so tej manifestaciji bratstva izkazovali politični in oblastni organi, dokazuje dejstvo, da so na vseh sprejemih aktivno sodelovali najvišji krajevni in okrajni predstavniki oblasti, političnega in družbenega življenja. Dejstvo, da so v organizacijo sprejemov vključili tudi šolsko mladino, je sijajna zamisel in tudi garancija, da se dogodki minule vojne ne bodo pozabili. Ob prihodu v Kraljevo nas je velika množica ljudi pozdravila na železniški postaji, od koder smo se po programu napotili na prostor, kjer stoji veličasten spomenik mesta Kraljeva, posvečen vsem tistim, ki so se borili, krvaveli in umirali za svobodo vseh naših ljudstev. Naša skupina, ki je potovala v Kraljevo, je med drugim obiskala tudi skupno pokopališče več tisoč talcev, ki so jih Nemci streljali v dneh od 15. do 20. oktobra leta 1941. Ko smo se poslovili od oktobrskih žrtev, smo se napotili k veličastnemu spomeniku mesta Kraljeva, v katerem je akademski slikar Lojze Dolinar upodobil borbo in trpljenje našega ljudstva za osvoboditev. Na ta spomenik smo položili vence, nakar smo se s krajšim govorom zahvalili predstavnikom oblasti, poli*.nega življenja ter družbenih organizacij za veliko skrb, ki jo kažejo v nenehnem prizadevanju, da se najpoznejšim rodovom ohranijo spomini na težke in neprecenljive žrtve, ki jih je prebivavstvo ter okolica Kraljeva doprineslo v zadnji vojni. Zahvalili smo se pa tudi za veliko skrb, ki so jo pokazali v zvezi z organizacijo obiska. Ogledali smo si še ostale znamenitosti mesta ter nekatere tovarne. Ko smo se v ponedeljek, 18. avgusta ponovno zbrali v Beogradu, so mi vsi zatrjeva- ^ li, da jih je vse to, kar so * doživeli v teh kratkih dneh, tako iznenadilo, da tega t> bodo nikdar pozabili. VAŠ OBVEŠČEVAVEC Mali oglasi Prodam skoraj nov otroški športni voziček. Cena 5000 din — Ogled: Zagorje, Trboveljska cesta 4. Poceni prodam dobro ohranjeno otroško posteljico.— Angelca Knez, Trbovlje, Vo-denska 48. Oddam opremljeno sobo dvema dijakinjama. — Naslov v upravi lista. Č b v .e stila Turistično društvo Trbovlje organizira v sodelovanju in izvedbi JADRAN TURISTA — poslovalnice Trbovlje v prvi polovici meseca oktobra enodnevni izlet v Celovec in na Vrbsko jezero. Prijave sprejema pisarn.-poslovalnice ali po telefoni 880-247 do zaključno 6. sep tembra. Cena potovanja s kolektivnim potnim listom znaša 4.500 din. Pohitite s prijavami. RAZPIS Vpisovanje otrok v vseh otroških ustanovah v Trbovljah bo 1. in 3. septembra 1962 od 7. do 12. ure. Starost od 2. do 14. leta. Nudimo vzgojo in varstvo predšolskih in šolskih otrok, malice in kosila. Pomoč pri učenju šolskim otrokom; popoldanski oddelek bo v ustanovi, kjer bo dovolj prijavljencev. Vse ostale informacije dobite na tel. številki 80-161. Uprava FILM Kino Delavski dom v Trbovljah: 3. avgusta do 3. septembra ameriški barvni cin. film »Dežela faraonov«; 4. in 5. septembra jugoslovanski film »Sfinge«; 7. do 10. septembra francoski film »Nepredvideno«. Kino Svoboda — Trbovlje II: 30. avgusta nemški barvni film »Ešnapurski tiger«; 31. avgusta do 3. septembra II. del jugoslovanskega filma »Servisna postaja«; 4. do 6. septembra nemški barvni film »Indijski nagrobni spomenik«. Kino »Svoboda II« A' Hrastniku: 30. avgusta madžarski film »Izpod ranga«; 1. do 3. septembra ameriški barvni VV film »Hudičev učenec«; 5. in. 6. septembra ameriški barvni film »Pojmo v dežju«. Kino Delavski dom v Zagorju: 1. do 3. septembra ameriški barvni film »Bratje Karamazovi«; 5. in 6. septembra italijanski barvni film »Jez na Pacifiku«; 8. do 10. septembra ameriški barvni film »Nočni proboj«. Kino Litija: 30. avgusta jugoslovanski film »Igre na gradbišču«; 31. avgusta do 2. septembra jugoslovanski film »Abeceda straha«. Iz naših krajev GIBANJE PREBIVALSTVA TRBOVLJE Rodile so: Marija Sušnik iz Zagorja, Na bregu 31 — deklico; Marija Sedej iz Trbovelj, Kešetovo 13 — dečka; Cecilija Ačkun iz Hrastnika 213 — dečka; Magdalena Hercog iz Hrastnika 64 — deklico; Radoslava Mandič iz Trbovelj, Opekarna 7 — dečka; Alojzija Klančišar iz Zagorja, Zavine 6 — de klico; Ana Dragojevič iz Hrastnika 228 — deklico; Kristina Delalul iz Hrastnika, Dol 96 — dečka; Marija Lešek iz Trbovelj, Opekarna 7 — dečka. Porok ni bilo. Umrli so: Vinko Jordan, strugar iz Trbovelj, Novi dom 7 a — star 24 let; Alenka Rajh, otrok iz Trbovelj, Gimnazijska 22 — stara 2 leti; Terezija Hlastan, rojena Smidhofer, gospodinja iz Trbovelj, Nasipi 13 — stara 62 let; Franc Goljuf, inv. upok. iz Trbovelj, Partizanski vrh 8 — star 71 let. HRASTNIK Rojstev (izven porodnišnice) ni bilo. Poročili so se: Štefan Gorza, delavec iz Hrastnika 77 in Fila Perič, delavka iz Mostarja; Oto Gradišnik, študent z Dola 211 in Ljudmila Bremec, trgovska pomočnica z Dola 211; Jožef Rakar, steklar iz Hrastnika št. 172 in Terezija Kranjc, delavka iz Hrastnika 172. Umrla sta: Ivan Leben, upokojenec iz Hrastnika, Marno 25 — star 51 let; štejlo Kovačič, delavec iz Miheličev 1 — star 18 let. BREŽICE Rodile so: Ivana Tomše iz Kraške vasi 2 — deklico; Rozalija Bogolin i/. Mrtvic 4 — dečka; Kristina Jankovič iz Breg 40 — dečka; Jožefa Samardžič iz Brežic, MUavčeva 35 — dečka; Ljudmila Baznik iz župeče vasi 33 — deklico; Ana Grmšek iz Dobena 1 — deklico: Neža Molan iz Malega vrha 11 — deklico: Antonija Kodrič iz Gornjih Sko-nic 12 — dečka; Jožefa Mirt Brezovega 6 — deklico: 'avla St run jas iz Brežic, Jubčcva 16 — dečka; Ana Deržič iz Rigonc IS — dečka. Poročili so se: Momčilo Samardžič, oficir JLA iz Zagreba, Juševičeva 6, in Jožefa Jurišič, uslužbenka iz Brežic, Cesta bratov Milavcev št. 35; Mihael Špiler, mizar, pomočnik iz Starega grada št. 42 in Marija-Mihaela Vrabič, natakarica iz Brežina 113. Umrli so: Milan Žagar, upokojenec iz Brežic, Cesta prvih borcev 16 — star 56 let; Jakob Stopar, vojaški vojni invalid iz črneče vasi 45 — štor 75 let; Ivan Škot, kmetovalec iz Bojsnega 39 — star 54 let; Andrej Derniko-vič, kmetovalec iz Bračne vasi 17 — star 65 let. Radijski spored Četrtek, 30. avgusta 8.30 Zabavni , kaleidockop; 9.10 Vesele počitnice; 9.25 Scene iz Gounodovega »Fausta..; 10.15 Od tod in ondod; 1130 S popevkami po Evropi; 12.05 Zabaval vas bo ansambel B. Kovačiča; 12.15 Kmetijski nasveti; 13.30 Pičel in pesmi MESO TRBOVLJE Bilanca na dan 31. decembra 1961 AKTfVA PASIVA v 000 din I. Osnovna sredstva Sedanja vrednost osnovnih sredstev . Sedanja vrednost sredstev skupne po-rabe p . 17,796 788 I. Viri stalnih sredstev Poslovni sklad • • . • 5 • \ Sklad skupne porabe . : : Rezervni sklad in drugi skladi ; • 27,659 831 724 II. Druge oblike sredstev Banka in blagajna . • ; Kupci in druge terjatve ; Zaloge ; Druga aktiva . . i Z ; 1 ; i ; i 25,338 5,165 5,907 1,217 II. Druge oblike virov sedstev Krediti pri banki : • • • * • Dobavitelji in druge obveznosti , : Druga pasiva 3.120 18,978 4,889 .Skupaj ; ; . 56,201 Skupaj i t t 56,201 Računovodja: Malovrh Amalija 1. r. Predsednik Direktor: upravnega odbora: Kovač Drago 1. r. Cerk Jože I, r< iz Španije; 14.35 Naši po-elušavci čestitajo in pozdravljajo; 15.25 Odlomki iz »Seviljskega brivca-; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Koncert po željah posluša vcev; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. Petek, 31. avgusta 8.30 Zabavni kaleidoskop; 8.55 P.onirski tednik; 9.50 Slovenske narodne pesmi: 11.20 Mihael Brett: Georgeu se zmerom kaj primeri; 12.05 Od kola do kola; 12.15 Kmetijski nasveti: 12.25 Melodije- ob 12.25. 14.05 Glasbeni omnibus: 14.35 V narodnem tonu; 17.40 Ob Mediteranskih obalah (zabavni orkester Frank Chacksfield); 19.05 Glasbene razglednice: 20.30 Dvanajst renesančnih pesmi: 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih Sobota. 1. ‘•eplembra E.35 Glasba ob delu; 9.3Q Petnajst minut ob glasbenem avtomatu; 9.45 Makedonija v pesmi ih plesu: 10.15 (XI tod In ondr-1: 11 39 Pol ure pred dvanajsto; 12.15 Kmetijski nasveti; 13 30 Plesni ritmi naših krajev; 14 05 Glasbeni omnibus; 14.35 Naši poslušav-ci čestitajo in pozdravljajo: 15.20 Zabavni intermezzo: 17 05 Gremo v kino; 17.50 Pozdrav z gora; 18.30 Da’-matinske narodne: 20.00 Za prijeten konec tedna: 22.15 Oddaja za naše izseljence. Nedelja, 2. septembra 8.40 Pevski pozdrav iz .Zagreba: 9.05 Z zabavnoglas-bo v novi teden; 10 00 Se pomnite, tovariši...; 11.50 Sto taktov za dober tek; 12.05 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo; 13.30 Za našo vas; 14.00 Petnajst minut s Slovenskim oktetom; 14.15 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Nekaj priljubljenih popevk; 16.20 Melodije za nedeljsko popoldne; 20 00 Vaša pesem — vaša melodija; 21.00 Večer stare francoske glasbe. Ponedeljek, 3. septembra 8.05 Dalmatinske narodne; 8.20 Dva velika orkestra — dva stila; 9.25 Plesna orkestra Billy Vaughn in Law-rence Welk; 11.00 Na obisku pri skladatelju Borisu Fapandopulo; 11.30 Pol ure pred dvanajsto; 12.15 Kmetijski nasveti; 12.25 Melodije ob 12.25; 14.05 Glasbeni omnibus; 15.20 Dvajset minut ob glasbenem avtomatu; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Arija skozi stoletja; 18.10 Portreti jugoslovanskih skladateljev zabavne glasbe; 19.05 Glasbene razglednice; 20.45 Kulturna kronika. Torek, 4. septembra 8.05 Šopek slovenskih zborov; 8.25 Zabavni kaleidoskop; 9.45 Nekaj partizanskih pesmi; 11.20 Michael Brett: Georgeu se zmerom nekaj primeri; 11.54 Veseli intermezzo; 12.05 Igra vam kmečka godba; 12.25 Melodije ob 12.25; 13.30 Odlomki iz Verdijeve »Traviate«; 14.05 Glasbeni omnibus; 14.35 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 S Planin do morja; 18.10 Mali klub : ljubiteljev popevk; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Zavrtimo našo zabavno ruleto.' Sreda, 5. septembra 8.55 Pisani svet pravljic in zgodb: 9.25 Melodije na tekočem traku; 11.00 Četrt ure s kvintetom bratov Avsenik: 11.25 Arije iz oper G. F. Mandla: 12.05 Zabavali vas bodo Zadovoljni Kranjci; 12.15 Kmetijski nasveti; 12.25 Melodije ob 12.25; 13.30 Popularni or- kestralni spored; 14.35 Ansambli iz Bizetove -Car-men-: 15.20 V narodnem tonu; 15.40 Chopin v raznih razpoloženjih; 17.05 Šoferjem na pot; 19.05 Glasbene razglednice. Vsak mesec bilten (ar) TRBOVLJE - .Iščoč vedno nove in nove oblike, kako elanom kolektiva posredovali sklepe, naloge n obveze. so se v Termoelektrarni Trbovlje odločili za redno izdajo mesečnega biltena. Ta publikacija je predvsem na.-« men »ena članom organov de« lovskega samoupravljanja# pa tudi vsem ostalim članom kolektiva. Ckl tega biltena je letos izšlo že 6 številk. V. njem se člani kolektiva seznanjajo z delovnimi us-»rili v posameznih mesecih nadalje z ekonomskim pregledom obratovanja elektrarne, prikazujejo se pa tudi finančni rezultati podjetja Prav tako tudi sklepi upravn»»a odbora in delavskega sveta elektrarne ter razne druge naloge in problemi. Precej prostora posveča ta bilten tudi delavskemu upravljan m ter higiensko-teh nični zaščiti pri delu. — Prav gotovo je izdajanje tega biltena velik pripomoček zraven že običajnih oblik obveščanja kolektiva o dogajanju v njihovem podjetju. VEČJA PRIZADEVNOST V STEKLARNI HRASTNIK (or) HRASTNIK — V letošnjem prvem polletju je delovni kolektiv steklarne v Hrastniku dosegel v primerjavi z lanskim polletjem lepe uspehe predvsem pri zmanjšanju napak stekla. Od 8,5 °/a v lanskem polletju je zmanjšal napake stekla letos na 3,97 %• Tudi lom po kosih je zmanjšal od 20,78 % lani na 17,08 % letos. To je vsekakor ugodno vplivalo na povečanje proizvodnje in zmanjšanje stroškov. Prvi ukrepi so bili torej koristni. Mogoče pa je z akcijo še nadaljevati in dosegati še boljše rezultate. Pri tem je upoštevati tudi delovanje ekonomskih enot in medfazno kontrolo proizvodnje. NAROČAJTE IN KUPUJTE iosavstii TEDNIK ŠPORTNI TEDNIK Celje : Rudar 2:2 (1:1) Celje — V drugem kolu slovenske nogometne lige so Trboveljčani gostovali v Celju. Sodnik Bertok iz Kopra je pripeljal na igrišče naslednji enajsterici: CELJE: Devic, Dozet, Ferme, Jager, Jošt, Lentar, Mihelin, Belcer, Devčič, Florjane, Adžič; RUDAR: Leskovšek, Draksler, Deželak, Kos, Knez, ' Breznikar, Jovič, Halilagič, Bostič, Pajer, Kastelic. Strelci: za CELJE: v 43. in 63. minuti Mihelin; .za RUDARJA: v 37. Bostič in v 88. minuti Kastelic. Okoli 1000 gledavcev je bilo priča izredni igri, od katere so pa imeli nekaj več domačini. Enajstorica »Celja« je takoj začela s silovitimi napadi, tako da je imela obramba »Rudarja« kar precej dela. Vsa sreča, da je ožja obramba Trboveljčanov, zlasti izredno razpoložen mladi vratar Leskovšek, tako uspešno odbijala nevarne napade domačinov. Priznati je pa treba, da domača napadalna petorka ni znala izkoristiti več ugodnih priložnosti. In ravno tako tudi Trboveljčani. Najlepšo priložnost za dosego gola so imeli Trboveljčani, ko je Jovič streljal v prečko, žoga se je odbila, obramba domačinov se je dokopala do žoge in le izreden Leskovšek je rešil vrata pred Mihelinom. V 37. minuti je Bostič lepo preigral obrambo ter dosegel vodstvo za Trboveljčane. Po tem zadetku so se začini obojestranski napadi. Dve minuti pred koncem prvega dela igre so domačini izenačili. Drugi del igre je kazal, da bodo imeli gledavci dovolj priložnosti, da si bodo ogreli roke. Napadalni petorki enega in drugega moštva. V 63. minuti je Mihelin že drugič potresel mrežo Rudarja. Po tem zadetku so tako domačini kot gostje vložili vse sile za povečanje oziroma za izenačenje. V tern prizadevanju so imeli več sreče gostje, ki so v zadnjih minutah dosegli drugi zadetek in si tako priborili dragoceno točko. Mladinci: Celje : Rudar 1:1 (0:0) Ljubljanska nogometna podzveza Slavija : Proletarec 4:1 (1:1) Vevče — VI. kolu ljubljanske nogometne podzveze sta se pomerili enajstorici domače Slavije in zagorskega Proletarca. Gostje so bili le v prvem delu igre enakovreden nasprotnik, v drugem delu igre so jih pa domačini povsem nadigrali. Sodnik Mr-čun .iz Ljubljane je zadovoljivo vodil srečanje. Strelci za SLAVIJO: 8., 60. Evačič, 64. Tirkmajer, v 75. minuti Pavlin; za PROLETAREC v 27. minuti Mitič. Mladinci: Slavija : Proletarec 3:0 Svoboda : Domžale 2:1 (1:1) Kisovec — Po prikazani igri sta bili enajstorici izenačeni, športna sreča pa je bila bolj naklonjena domačinom. Sodnik Butkovac iz Trbovelj je zadovoljivo opravil svojo nalogo. Strelci za SVOBODO: 12. minuta Deič, 69. Brkič; za DOMŽALE v 23. minuti Brleč. Mladinci: Svoboda : Domžale 2:3 (0:2) Bratstvo : Rudar (Hr.) 3:1 (2:1) Mladinci: Bratstvo : Rudar (Hr.) 5:2 KOŠARKA AŠK Tivoli : KK Rudar 75:64 (35:28) Ljubljana — V prvem kolu republiške košarkarske lige so se Trboveljčani pomerili s košarkarji Tivolija. Kljub temu, da so bili domačini boljše moštvo, so Trboveljčani pokazali lepo igro, tako da so se morali domačini krepko potruditi, da so si priborili obe točki. AŠK TIVOLI: Lotrič 8, Ga-gelj 12, Balentin 13, Murko 4, Tomori 9, Sok 21, Hočevar 8; KK RUDAR: Virt 22, Velkavrh 2, Maleš 8, Pintar 7, Žibert 4, Simončič 2, Jelen 4, Bola 15. Proletarec : Jesenice 75:60 (36:30) Zagorje — Domačini so bili boljše moštvo. Medtem ko so gostje nekaj časa, zlasti v prvem delu igre, bili enakovreden nasprotnik, so v drugem delu igre popustili, tako da so domačini v zadnjih minutah igre občutno povečali razliko v koših. PROLETAREC: Anžur .4, Strojan 1, Baloh 5, Kranjc 23, Stvarnik 26, Bek 4, Juvan 6, Zmajšek 4; JESENICE: Demšar 22, Kučina 2, Wallas 14, Krek 7, Koren 2, Katnik 1, Petač 6, Rogelj 6. Članice Proletarec : Jesenice 38:79 STRELSTVO Poraz in zmaga SD »Rudnik« (do) Hrastnik — V nadaljevanju okrajnega prvenstva v streljanju z malokalibrsko puško je SD »Rudnik« doživel prvi poraz proti SD F. Fakin, 998:926 v korist Trboveljčanov. Med posamezniki je bil najboljši E. Kozmus z 218 krogi. V VIII. kolu je pa SD »Rudnik« zmagal. SD »Okroga r Skvarča« so premagali z rezultatom 1007:956 krogi. Atletski miting TRBOVLJE - V soboto popoldne je bil na stadionu Rudarja atletski miting, na katerem so se pomerili atleti domačega Rudarja ter atleti iz Litije. Rezultati posameznih disciplin: moški — 100 m: 1. Kajina (R) 11,8; 2. Rupnik (L) 11,9; 400 m: 1. Pavšek (R) 57,0,. 2. Ravnikar 103. »Toda zdaj pride na vrsto še moja prošnja,« je nadaljeval bolnik. »Blanca nima nikogar razen mene, jaz pa se ne bom k njej nikoli vrnil. Zato te prosim kot brata, Glorgto, obiščl Blanco, ko se boš vračal iz Milana, In ji povej, kako je bilo z menoj. Naj se varuje najinih sorodnikov, ko pa bo polnoletna, naj poišče dobrega advokata, da ji bo pomagal do dediščine. Zdaj pa pojdi, Giorgio, pozno je že In tako zelo sem truden.« — »Naj jutri spet pridem?« — »Ni treba, vem, da te mojster nerad pusti. Ko bom umrl, tl bo že kdo sporočil. Zdaj pa adljo!« - »Adijo!« je rekel ganjeno Giorgio In poljubil prijatelja na obe lici. To je bilo res zadnjikrat, da ga je videl. Drugi dan mu Je prinesel Antonio žalostno novico: »Alfredo je mrtev.« 104. Vsi člani »Črnih bratov« so že bili pred hišo svojega mrtvega kapetana, ko sta prišla Giorgio in Antonio. »Pazita, zgoraj Je mojster Limona,« ju je opomnil Dante, Rdečelasi pa je odločil: »Z vama grem, da bomo trije.« Pri Alfredovem truplu je sedel pijani dimnikar in prav v trenutku, ko so vstopili dečki v sobo, je strgal mrtvecu z vratu zlati obesek z Biancino sliko. Pri tem Je mrmral: »Saj je mrtev in tega ne potrebuje več.« — »Toda to boste dali meni,« se je oglasil Giorgio in stegnil roko. Na misel mu je namreč prišlo, da bo s tem najlaže dokazal Blanci, da ga res pošilja Alfredo. »Kdo pa si ti, paglavec. In kaj sploh iščeš v mojem stanovanju?« se je zadrl Limona in stiskal obesek v roki. »Alfredo je bil naš prijatelj,« je rekel pomirljivo Antonio. 84,0; 1.Š00 m: 1. Kosaber (R) 4:16,2, 2. Vač (L) 4:21,2; 3.000 m: Dimer (L) 10:18,0; štafeta 4 x 100 m: 1. Rudar 48,0, Litija 48,6; daljina: 1. Rupnik (L) 5,85, 2. Ustar (R) 5,70; višina: 1. Rupnik (L) 1,65, 2. Ustar (R) 1,55; met krogle: 1. Vajdič (R) 12,15, 2. Snorčič 11,51; kopje: 1. Vajdič (R) 58,72, 2. Lavrič (R) 47,53. Ženske: 100 m: 1. Sotenšek (R) 13,8, 2. Vidmar 14,0; 800 m: 1. Lapornik (R) 2:41,6, 2. Gorišek 2:48,0; štafeta 4 x 100 m: 1. Rudar 58,0, 2. Litija 60,0; daljina: 1. Sotenšek (R) 4,57, 2. Podlogar (R) 4,33; met krogle: 1. Prijatelj (R) 9,18, 2. Lavrič (R) 8.61. Nov uspeh PK Rudarja Na članskem ekipnem prvenstvu, ki je bilo v Radovljici od 24. do 26. avgusta, je komaj 7-članska ekipa nastopila okrnjena zaradi sodelovanja šestih standardnih plavavcev našega moštva v pionirski reprezentanci, ki bo zastopala Slovenijo na državnem prvenstvu, in zaradi bolezni oz, odsotnosti nekaterih tekmovavcev. Ob tej priliki naj povem, da se je najboljša Rudarjeva plavav-ka Juška Podlesnik ravnokar vrnila iz bolnišnice ter ji v imenu vseh športnikov želim čimprejšnje okrevanje in vrnitev med plavalne vrste. Tehnični rezultati: moški: 1500 m kravl: 2. Niko Irt 20:47,0, kar je nov klubski rekord. — 400 m kravl: 3. Irt Niko 5:13,3. — 200 m metuljček: 3. Gvido Burja 3:06,3. Zenske: 400 m kravl 1. Iška Kočar 6:08,6; 3. Nada Florjane 6:32,0. — 200 m prsno: 1. Alenka Petrič 3:22,3. -100 m hrbtno: 1, Nada Florjane 1:32 6. — 400 m mešano: 1. Iška Kočar 7:04,9. - 190 m kravl; 3. Nevenka Kavšek 1:21.6. — 100 m metuljček: 2. Iška Kočar 1:35,7. - 4 x ICO m kravl: 2. Rudar (Kavšek. Kočar, Florjane, Petrič) 6:41.1. — 4 x 100 m merano: 1 Rudar (Florjane. Petrič, Kočar, Kavšek) 6:12.3. Aktiv športnikov STT v Ljubljani (ar) TRBOVLJE — V soboto L in v nedeljo 2. septembra bo kolektiv Litostroja v Ljubljani priredil oziroma proslavil 15-Ietnico obstoja svoje tovarne. Ob tej priliki bo društvo .za telesno kulturo pri Litostroju organiziralo delavske športne igre, katerih se bodo udeležili tudi športniki Strojne tovarne iz Trbovelj in »Metalne« iz Maribora. Program tega troboja je dokaj obsežen, saj se bodo športniki pomerili v 13 šp&rtnih disciplinah. Te športne prireditve so že tradicionalna srečanja, ki se vsako leto vrše izmenoma v Ljubljani, Mariboru in Trbovljah. športno srečanje teh treh velikih slovenskih delovnih kolektivov bo pokazalo, kako je v posameznih delovnih kolektivih napredovala njihova rekreativna dejavnost. Športniki trboveljske Strojne tovarne so sc ves poletni čas za ta troboj temeljito pripravljali. — Želimo . jim kar največ uspeha. Ccz nekaj trenutkov je gostilničar postavil preti njo krožnik, iz katerega so prihajale prijetne vonjave. Hkrati je prinesel tudi kos kruha in stekleničko vina. Starka je začela pohlepno jesti. Ta ženska je bila Petina. Ze drugi dan je iskala Izidoro. Utrujena in izmučena je prispela do te krčme, kjer je vstopila, da bi se okrepčala. ODKRITA SKRIVNOST Vrata gostilnice so se ponovno odprla in v njo je vstopil Coquelicot. — Dober večer, prijatelji! Veseli me, da sem našel tu tako številno druščino. Gospodar, naš dober prijatelj, naj na nove odpre svojo dobre založeno klet in naj prinese najboljšega vina. Toda toliko, da ga bo dovolj za našo številno druščino. Jaz bom plačal vse! Krčmar je odhitel, da izpolni naročilo. Ko je Perina zaslišala prve Coquelicotove besede, je vzdrhtela. Ta glas ji je bil znan. In tedaj je začela bolj natančno opazovati razbojnikov obraz. — Tega človeka poznam! je pomislila Perina. Tisto noč, ko bi morali ugrabiti Izidoro, je bil v moji hiši. Ta tolovaj je Ouerjeanovo orožje! V tem trenutku se je v gostilnici ponovno pojavil krčmar, ki je težko nosil dve napolnjeni košari z najboljšim vinom. Vsak izmed družbe je dobil polno steklenico. — Kdo je ta ženska? je CoqueIicot vprašal gostilničarja. XAVIER DE MONTE.P!N • 43 Maščevanje in ljubezen — Ne vem. Nocoj je prišla prvikrat k meni. — Ali se je ne bi mogli odkrižati? — Ne moremo. Naročila je in tudi takoj plačala svojo večerjo. — No, potem ji odnesi večerjo v malo sobico. — Tudi to je nemogoče. — Zakaj je nemogoče? — Ker je v njej neko dekle. — Kakšno dekle? — Nekakšna neumnica. Toda čeprav je nora, je izredno lepa. — Neumnica? Od kdaj pa imaš v svoji krčmi neumna dekleta? — Boljše je, da ne govorimo o tem. To je bilo čisto človekoljubno delo, ki sem ga hotel napraviti, a mi ne bo uspelo. — Ja, hudiča! se je začel krohotati razbojnik. Torej si se začel ukvarjati s človekoljubnimi dejanji! No, potem bo kmalu konec sveta! Sicer pa pustimo neumnico v njeni sobici. S svojim pripovedovanjem bom počakal, dokler ta ženska tamkaj ne bo povečerjala in odšla. Kljub temu, da so se pogovarjali tiho, je Perina vendar ujela nekaj besed in jih povezala v logične stavke. Uporabiti je morala vso svojo voljo, da skrije svoje presenečenje in razburjenje, ko je slišala govoriti o neumnici. Nekaj ji je reklo, da je ta lepa neumnica Izidora de Simeuse. Zato je hotela na vsak način ostati v gostilnici. Naenkrat se je nekaj spomnila. Pristopila je h Coquelicotu, ga potrepljala po ramenu in mu rekla: — Imam zelo oster sluh, prijatelj, I11 če želite, bom ponovila, kaj ste se pogovarjali z gostilničarjem. Sicer me ne poznate, nimate pa pravice, da ne bi ml verjeli. Spadam v vrste tistih ljudi, pred katerimi se lahko neovirano govori. Vprašajte barona Ouerjeana, lastnika palače »Pri hudiču«. On me zelo dobro pozna in če bi bil tu, bi vam dejal, da se me ni treba bali in da lahko neovirano govorite o svojem delu. — Vi poznate barona? se je začudil razbojnik. — Da, poznam ga ravno tako kakor vas, njegovega zvestega služabnika. Perinina predrznost je užgala. Razbojnik Je ni več vprašal. — No, če Je tako, je dejal, lahko sedete na svoj prostor, mi pa se bomo neovirano pogovorili o naši zadevi. Perina je odšla k svoji mizi in začela večerjati. Ni pa imela več nobenega teka. Coquelicot Je napravil pred družbo približno enak govor kot prejšnji večer pod mostom. Vsa- kemu potepuhu in tolovaju je obljubi! po pet louisdorov, če najdejo stanovanje markiza de Rieuxa. V trenutku, ko je Perina zaslišala to ime, so se ji zableščale oči. — Ha! — je pomislila, Ouerjean išče markiza, da bi ga lahko umoril, toda jaz ga bom našla in uporabila kot orožje proti baronu! On je plemič, bogat in močan! Kot kaže, že ve, da baronica Ouerjean ni Izidora de Simeuse. Takoj ko mu bom potrdila, da je to skrivnost, bo vstal proti baronu, ker mrzi svojega tekmeca. Medtem ko je Perina to premišljevala, je Co-quelicot razdelil denar med prijatelje. Končno se je obrnil tudi k Perini in ji dejal: — To je vaš del. — Hvala! mu je odvrnila, vaš gospodar bo zadovoljen. — Torej ga boste tudi vi iskali kot ostali? — Ostali ga bodo iskali, je pomembno odgovorila, jaz ga bom pa našla! — Zelo samozavestno govorite. Ali je res kak razlog, da verjamete, da ga boste prej našli kot ostali? — Res, zelo močan razlog, da lahko verjamem v to. Med Vsemi ljudmi, ki so tukaj, sem jaz edina, ki osebno poznam markiza de Rieuxa! — Res? Kaže, da poznate cel svet. — Skoraj da je tako. če vaš prijatelj, poročnik Baudrille, ne bi bil mrtev, bi vam lahko to potrdil. — V tej ženski so pa menda res vsi hudiči! je med smehom vzkliknil Coquelicot. Skoraj sem prepričan, da boste res vi našli markiza. V dokaz, da tako mislim, vam izročam še en louisdor. — Hvala, ne dajete mi ga zastonj! Tisto noč Coquelicot še ni skončal svojega dela. Moral je obiskati še nekaj razbojniških družin in najeti nove vohune. Zalo je hitro plačal krčmarju zapitek in odšel. Komaj ko se je Perina prepričala, da je Co-quclicot že odšel, je hotela vedeti, če je neumnica, o kateri je govoril gostilničar, res Izidora de Simeuse. Z roko je poklicala krčmarja. — Želite, da bi vam vrnil drobiž? Dali ste mi kovanec za tri franke. Tu imate trideset sou-sov. Da, da, gospa, vi ste imeli danes zares srečen dan, je z nasmehom dejal gostilničar. Ne dpgodi se vsak dan, da nekdo dobi dva louis-dora za prazne obljube. — Res je, je odgovorila Perina. Dva louisdora je veliko za tako staro žensko, kot sem jaz. Rada bi dala ta denar tistemu, ki bi me rešil neprijetnosti, v katere sem zašla. — BI vam lahko jaz pomagal? je hitro vprašal krčmar, ko je slišal govoriti o dveh louisdo-rih. — Morda. — Kaj pa naj storim? — Malo prej ste govorili o neki neumnici — če sem prav razumela, je rekla Perina in ga ostro pogledala v obraz. — Prav ste slišali. Ali dekle morda poznate? — Morda. Včeraj zgodaj zjutraj mi je pobegnila iz hiše neka mlada revica. Na njo bi morala paziti. Od tiste ure sem jo iskala po celem Parizu in se tako utrudila, da sem se skoraj zgrudila pred vašim pragom. — Verjemite, da me zelo zanima, kar pravite. Kaže, da je dekle, o kateri pripovedujete, i* dekle, o kateri smo prej govorili, ena In ista oseba. Vaše dekle vam je včeraj zjutraj ušlo, jaz pa sem sinoči neko dekle našel. Kakšno pa je bilo tisto dekle? Perina mu je natanko opisala Izidoro, svoje opisovanje pa je končala z naslednjimi besedami: — Če to ubogo dekle spregovori, so edine njene besede: »Mati moja — Rene!« — No, sedaj prav nič ne dvomim! je zadovoljno vzkliknil gostilničar. To je ona! No, kako čuden primer! In veste, kje sem jo našel? — Kje naj to vem! — V sredini Seine, kjer bi bila kmalu utonila. Rešil sem jo in pri stvari tvegal svoje življenje. No, pa kaj čemo? Vedno sem bil tak, da bi žrtvoval tudi svoje življenje, da pomagam drugemu. In vaši ioulsdori? — Nate jih! mu je rekla Perina. Toda takoj mi morate izročiti ubogo dekle. — Vsekakor, saj želim, da bi se je čimprej rešil. Po teh besedah je vzel ključ iz žepa in odšel proti vratom, Perina pa za njim. N. Tatar: Ukleti partizan Kolone so šle mimo nje: skupine na tifusu obolelih, ranjenci, ljudje na begu... In vsi so pogledali žensko in nepremično fantovo telo — nihče pa ni opazil otročička, ki je spal pod vojaškim plaščem in pokrit z roko dekleta. Banko se je kasneje zbudil in odhitel k skupini borcev. Bila je to četa, ki je šla, da zavzame položaje strte čete na Ljubinem grobu. Komandir je hotel fanta spoditi, toda omehčal ga je njegov' jok. - Nikogar nimam . . . Vi'so padli . . . Ztikaj me odganjate? Sprejmite me! je prosil deček skozJ solze. Komisar čete ga je potrepljal po ramenu in mu rekel: — Toda držati se me moraš in me ubogati! Fantek je pokimal z glavo in se uvrstil v kolono za komisarjem. Ko so borci prispeli na položaje, so se pometali 5 padlimi, katerih trupla so bila zasuta z Zemljo m kamenjem. Telesa mrtv.h so služila borcom za zaklon. Nemci so ponovili letalsko in artilerijsko bombardiranje Ln potem prešli na juriš. Čakala jih je četa. katere borci so poslali Vrhovnemu komandantu in Centralnemu komiteju naslednje sporočilo. . -Vse. kar je v človeški moči, bomo storili, da zadržimo Nemce. Vse do tedaj, dokler boste na Ljubinem grobu slišali strele naših pušk. Nemci ne bodo prodrli. Ko pa teh ne bo več, vedite, da na Ljubinem grobu ni več živih komunistov.- Začel se je nov spopad krvi in jekla, zavesti in fanatizma, nadnaravne uporne volje in discipline... In vse bolj čudno je bilo, da še kdo živi na zadimljenih strminah in preoranem pobočju. — Kdo bo prvi pokleknil? — to je bila misel nekaj tisoč ljudi, katerih oči so se večkrat obračale v to smer. Skozi ozki predor pa so šle brigade, begunci in bolniki. .. — Prehajajte, tovariši, dokler nas je še kaj živih... Pohitite, tovariši, dokler se ni še izcedila vsa kri iz naših ran ... Mi bomo ostali tu za vedno... Pohiti, naša vojska, da vsaj nekdo ostane, ki se bo boril do popolne svobode! Take so bile misli borcev, ki eo se oprijemali zemlje, da jih ne bi odpihnile bombe in juriši. XVI. Samo taka bitka je lahko prevzela ljudi tako, da marsičesa niso videli. Nemški vojaki so prikovali svoje poglede na strmine, na katere bi se morali vzpeti. In tako ni nihče opazil, da so najbolj goste vrste vojakov kosili mitraljezni rafali, s strani in s hrbta. Komnen in njegova dva tovariša sta imela dovolj municije, ki so jo našli pri mrtvih nemških vojakih. Komnen in oba tovariša sta se povlekla med nemškimi enotami. Uspelo jim je, da so ostali neodkriti in se približali položajem, ki so jih držali partizani. Od tu jim ni grozila nobena nevarnost, ker so partizani molčali in držali prste na petelinihj' oči pa na vizirjih in pazili na vsako kroglo. Vsaka njihova krogla je morala ubiti nemškega vojaka, sicer bi morali že davno poklekniti. Bližala se je že opoldanska ura, ko so Nemci že tretjič prešli na juriš. Streljali so kar v napadu in pazili, da ne bi razbili svojih vrst. - Meri pazljivo! Usekaj! je dejal Komnen Novaku, ki je premikal vizir na orožju in z dolgimi rafali ubijal nemške vojake, ki so jurišali kakih sto metrov pred njimi. S strani je prišla patrulja. Štirje vojaki so jo klicali in spraševali, če je to mitraljez-no gnezdo sosednega bataljona. t — Naredimo se kakor da ničesar ne slišimo, in se pripravimo, da jih z avtomobili uničimo, ko se nam bodo približali, je objasnil Komnen. (Nadaljevanje sledi) Kakšne ISlme bomo videli še letos in drugo leto Kako bo v letu 1963 predek in uspeh. Pri zadnjih filmih •Čudno dekle*, >Lady Macbbeth*, •Veliko dejanje* in drugih filmih, ki se jih jugoslovanski kinematografiji ni treba sramovati, so bile kino dvorane skoraj prazne. Na drugi strani pa lahko ugotavljamo, da je letošnja žetev jugoslovanskih filmov v Pulju pokazala določen napredek in vzpon. Tujina, ki nam ni vedno naklonjena, nam je priznala uspeh v proizvodnji filmov. Vse kaže, da se vedn r velja rek: •Kar je domače, je zanič, kar je tujega, je boljše!* Zal je tako, da sami ne vemo, kaj že ustvarjamo in kaj imamo, tako da nam morajo tujci povedati, da smo tudi Jugoslovani sposobni ustvarjati take filme, ki se nam /ih ni treba sramovati pred nikomur. Zato je naša prvenstvena naloga nas vseh, da damo domačemu filmu povsod prvo mesto. LETOS IZKLJUČENO IZ PROMETA 30 AMERIŠKIH FILMOV Oba kinematografa v Trbovljah sta napovedala v letošnjem januarju dober filmski program. Isto bi veljalo tudi za Hrastnik in ostale kinematografe v Zasavju. — Toda med letom se je zgodilo drugače. Začelo se je že meseca februarja: eden za drugim so bili odpovedani ameriški filmi, v zamenjavo teh pa so bili dani v promet dostikrat slabši filmi. Zato je tudi temu delno pripisati padec obiska v kinematografih. Filmi, ki jih letos ni bilo, bodo na sporedu prihodnje leto. Med temi so od naših distribucijskih podjetij naslednji filmi: VESNA — LJUBLJANA: »Alamo«, ameriški pustolovski CS color film; »Črni narednik«, ameriški color film; »Štirje jezdeci apokalipse«, ameriški CS color film; »Zadnji vlak iz Gun Hilla«, ameriški CS color film; »Ljubim — ljubiš«, italijanski CS color film. CROATIA — ZAGREB: »Tarzanova največja pustolovščina«, ameriški CS barvni film (najnovejši film o Tarzanu); »Daj, da se ljubimo«, ameriški barvni CS film, v glavni vlogi Marilyn Monroe; »Šepetanje na zglavni blazini«, amerški barvni CS film, v glavni vlogi Doris Day; »Sedem veličastnih«, ameriški color CS film, super zvestem; »Potovanje v središče zemlje«, ameriški barvni CS film, po romanu Julesa Vernca. MORAVA FILM — BEOGRAD: »Austerlitz«, francoski barvni CS film; »Šerifov sin«, ameriški barvni vista-vision film; »Prepovedane strasti«, ameriški barvni CS film. KINEMA FILM — SARAJEVO: »Sedmi Džon«, ameriški barvni film; »Traper Keli«, ameriški barvni film; »Bilo jih je sedem«, angleški film; »Ljubite Brahmsa«, ameriški color CS film; »Zgodilo se je v Rimu«, italijanski film. ZETA FILM — BUDVA: »Afrodita, boginja ljubezni«, francoski barvni CS film; »Rio, bravo«, ameriški vestern, barvni CS film; »Človek z zlatim koltom«, ameriški barvni vestern film; »Bagdadski lopov«, ameriški barvni film; »Obleganje Sira-kuze«, francosko - italijanski avanturistični film. MAKEDONIJA FILM — SKOPLJE: to podjetje je ravno tako storniralo več filmov, predvsem kinu Delavski dom. To je samo nekaj filmov, bilo je pa vseh skupaj preko 30 v obeh trboveljskih kinematografih, katere bom videli na sporedu v letu 1963 in celo 1964. LETOS SE NEKAJ DOBRIH FILMOV Največje delo jugoslovanske kinematografije, epopejo »KOZ ARA*, bo kot prvi igral v Sloveniji kino Svoboda Trbovlje II, in sicer od 12. do 15. oktobra 1.1. Po vsej verjetnosti — ker bo to v Sloveniji prva predstava, bo dano temu filmu slavnostno obeležje. Kino Svoboda Trbovlje II praznuje letos 10-letnico obstoja in bo ob tej priložnosti v kinu majhna slovesnost. — Pomembno delo poljske kinematografije »Mati Ivana Angelska* bo na sporedu že v septembru, slovenski film »Minuta za umor* v oktobru, ameriški film »Dnevnik Ane Frank* v decembru. Znani ameriški režiser Hitchcock se bo predstavil s filmom »Smer Sever — Severozahod*. Za novo leto bo v Delavskem domu na vrsti film •Moj najljubši učenec*, v glavni vlogi pokojni Clark Gable in Doris Day. BOLJŠE V LETU 1963 Oba trboveljska kinematografa sta letos v Pulju zakljut čila vrsto odličnih filmov vseh vrst proizvodnje. Zna čilno za zaključevanje je bilo da so distribucijska podjetja v pogodbi dala obljubo samo za tiste filme, ki jih imajo že v skladišču. Tako je kino Delavski dom zaključil filme »Bila je noč v Rimu*, italijanski film, odlični nemški film »Med časom in večnostjo*, italijanski barvni CS film »Rimska sužnja*, »V soboto zvečer — v nedeljo zjutraj*, angleška filmska drama, odlični mehiški barvni glasbeni film »Jaz pustolovec*, in še vrsto drugih. V kinu Svobode Trbovlje II bo pa zopet na sporedu doslej najbolj obiskani film povsod, kjer se je predvajal, »Prodajavka vijolic*, nadalje • Mati, poslušaj mojo pesem*, španski barvni film, odlični angleški film •Betonska džungla*, najboljša zabavna nemška komedtja v preteklem le- Zakaj odpor proti jugoslovanskim in ruskim filmom — Letos ni bilo novih ameriških filmov — Samo kinu Delavski dom in kinu Svoboda II v Trbovljah je bilo letos odpovedano okrog 30 ameriških filmov — Obisk v kinematografih je padel za 25 do 30 */• — Za prihodnje leto se obeta boljša izbira filmov • Ne grem v kino, že spet je ruski film,* — »Oh, jugo- slovanski film je, ne .grem ga gledat!* in tako dalje. Zakaj tak odporf V letošnjem letu so imeli naši kinematografi v Trbovljah na sporedu vrsto odličnih ruskih filmov, ki se lahko kosajo z vsakim ameriškim filmom. Toda zato, ker je na reklamah napisano »ruski film* — je dvorana prazna. — Nič bolje ni bilo z obiskom pri jugoslovanskih filmih. Kljub temu, da smo ravno na tem področju dosegli v Trbovljah določen na- Doris Doy v filmu »Nnjboljši učenec« tu »Graščina strahov*, angleški film •Obtoženi ste*, francoski film z Brigitto Bardot • Uzda na vratu*, •Morski razbojnik*, ameriški barvni vista-vision film, •Moja draga Klementina*, ameriški film, • Obračun* — Kapetan Lesi II. del filma, ki se še snema, • Zakonska zmeda*, ameriški film, francoski film •Streljajte na pianista* in še vrsta drugih odličnih filmov. IZBRAN SPORED MATINEJ Kakor vsako leto prične s pričetkom novega šolskega leta kino Svoboda Trbovlje H tudi letos s posebno izbranim programom ob nedeljah dopoldne za mladino. Na sporedu je precej odličnih jugoslovanskih filmov, ker je vodstvo kinematografa vodilo načelo, da našo mladino spoznamo z jugoslovanskimi filmi. Program se bo pričel z 9. septembrom t. I. in nato redno vsako nedeljo dopoldne do konca šolskega leta. , Predvideni so filmi: •Veliki poziv*, sovjetski barvni film; •Glasba z Marsa*, češki barvni film, »Rdeče listje*, sovjetski barvni film, • Izgubljeni svinčnik*, jugoslovanski film, •Jaguar, kralj džungle*, ameriški barvni film, •Herkules*, italijanski barvni film CS, •Piko in dirka na motorju*, jugoslovanski film, •Bagdadska sirena*, ameriški barvni film, Rdeči balon*, francoski barvni film, • Družinski dnevnik*, slovenski film, •Velika turneja*, jugoslovanski film, •Špijon*, sovjetski film, •Velika sodba*, jugoslovanski film, •Bela divjina*, ameriški barvni film, •Tigri potujejo*, sovjetski barvni film, •Dekliška spomlad*, sovjetski barvni film — in za zaključek letošnjega leta •Servisna postaja*, jugoslovanski film. Za leto 1963 ;e pa izbran najboljši filmski spored. STANE ŠUŠTAR Zanimivosti Štefan Knap V Angliji živeči poljski slikar ima mnogo jeze z gigantsko sliko, ki jo je izdelal za fasado nekega newyor-šfcega nebotičnika. Modernistično velesil ko so morali zaradi transporta v Ameriko razstaviti na 300 kosov. Čeprav je bil vsak kos natančno oštevilčen, so sliko na veliko grozo slikarja narobe montirali: tisto, kar bi moralo biti zgoraj, je spodaj. — Ker gre za sliko, ki meri več kakor 100 kvadratnih metrov in so jo zato le s težavo se« stavili, in ker razen avtorja še nihče ni opazil, da je po« stavljena »na glavo«, Imajo pomisleke, če bi jo zopet obrnili.