LtlO LXY1II MhlM pMau t getofll V Ljubljani, v sobot«, dn« 11 aprila 194. itev. 84 a 6mi 2 din Naročnina mesečno 29 Din, za inozemstvo 40 Din — ne-deljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din « I =S=3 UredniitTo je t Kopitu jen uib/Ul Tetehmi aredaiitva la npr are: «»-91, «0-W, 40-03, «0-0«, «04« — lakaj« mk dan »jatraj racea poaedeljka ta daeva po praznika Cekaval račnn Ljubljana številka lOb)0 ia 10.34« M inserate. U pravai Lopitar ieva ulica Ma vilka (k Glasnik živega krščanstva Kardinal Verdier, ki je izdihnil svojo dušo r torek, je bil za papežem Pijem XII. največja duhovniška osebnost sodobnega katoliškega sveta. Pomenil je za današnjo, v najhujših bolečinah prerajajočo se Evropo, to vekovno nositeljico človeške omike, prav toliko, kakor za Francijo. Zapustil jo je v času, ko najbolj potrebuje takih mož, ki so visoko nad povprečnostjo; toda njegovo delo je bilo tako, da bo zorelo za njim naprej v najboljših francoskih srcih v poln sad nove, v ka-tolištvu obnovljene kulture. V njegovi osebi je Previdnost dala Franciji in po njej vsem evropskim narodom, ki verujejo v raznih oblikah v ideal krščanskega bratstva, moža, ki je imel vse darove, da stopi med one, ki so na krmilu našega duhovnega življenja, v enem najbolj usodnih trenutkov zgodovine. Kakor vsi njegove vrste, je duhovnik, profesor morale in generalni predstojnik sloveče družbe Saint-Sulpice, Verdier, že zgodaj pokazal, za kakšno veliko nalogo je izbran: njegov oster razum, jasno-vidna stvarnost in previdna modrost, ki vsak položaj hitro zapopade in izbere edino prava sredstva, da mu je kos, so bili združeni s srčno dobroto, ki pa ne sklepa kompromisov s slabim, marveč ga s plemenitim orožjem premaga pa osebo pridobi. In kakor vsem res velikim sta ga dičili skromnost in preprostost, zaradi česa so ga vzljubili predvsem »ponižani in užaljeni« — mali človek, ki je bil postal predmet stremuške demagogije, da se ob njem z najradikalnejšimi gesli vzpenja na najboljša mesta. Po srečnem in v dolgi izkušnji utrjenem sistemu, ki je postal naravnost zakon, da v hierarhičnem ustroju katoličanstva sposobnost najde skoraj vedno pravo mesto, je Verdier, ki časti nikoli ni iskal, po daljši dobi profesure na velikem pariškem semenišču, potem ko je upravljal v zadnjih letih svojega predstojništva družbo sv.Sulpicija in pomagal pariškemu nadškofu kardinalu Duboisu voditi škofijo, bil sam od papeža povzdignjen na pariško nadškofijsko stolico. Istega leta, to je 1929, mu je bil od papeža Pija XI. podeljen tudi kar-dinalski škrlat. Kako ga je pokojni poglavar katoliške Cerkve cenil, dokazuje dejstvo, da ga je imenoval za svojega legata na čehoslovaškem ev-harističnem kongresu 1. 1935 v Pragi in 1. 1939 ob enaki priliki v Alžiru; predsedoval je tudi slovesnostim v čast sv. Cirila in Metoda na Velehradu. Ko se je udeležil evharističnega kongresa v Budimpešti, smo ga mogli pozdraviti v Ljubljani. Bil je tudi na evharističnih slavnostih v Kartagi, Du-blinu in Buenos Airesu, povsod navdušeno sprejet od najvišjih predstavnikov oblasti in ljudskih množic. Odlikovali so ga z najvišjimi redovi častne legije, belega orla in avstrijskega dn mčrite ter s častnim doktoratom praške univerze. Bil je prvi francoski nadškof, ki je ob svojem imenovanju obiskal pariškega župana in je ob velikih državnih praznikih sedel na desnici predsednika republike. To so zunanje časti, ki pridejo in minejo, ne bodo pa minula Verdierova dela, čijih sadovi bodo preživeli veke. Modrost božja ga je postavila na čelo katoliški Cerkvi v Franciji v zelo usodnem času: ko so ob prelomu idej svobodnjaške revolucije 18. in 19. stoletja, ki počasi zamirajo in se morajo umikati kulturi, v kateri si zopet osvaja duh prvenstvo nad snovjo, skušali nositelji ugašajočega ateizma in verske brezbrižnosti oživeti to, kar je obsojeno na zaton. Kardinal Verdier je bil slovesno sprejet od najvišjega predstavnika republike ravno v trenutku, ko se je snovala in osnovala »ljudska fronta«, ki naj bi združila vse elemente »svobodne misli« od liberalizma do komunizma. Verdier si je izbral s svojo izredno praktično ostrovidnostjo edino pravo pot v teh razmerah: lojalno je priznal režim in pomagal pri vsakem pozitivnem državnem delu, varujoč s tem življenjske interese Cerkve, da bi mogla v tem večji svobodi vršiti svoje duhovno poslanstvo. Kakšno je bilo to delo, nam predvsem dokazuje 110 cerkev in fara v skoraj popolnoma popo-ganjenih komunizmu zapadlih pariških predmestjih; sredi brezverstva, rušeče gmotne bede in protinravstvenih nagonov vstaja zopet krščansko življenje in se lajša ter premaguje socialno zlo po apostolih ljubezni in propovedovanju božje pravice v smislu socialnih okrožnic papežev. S tem vred je rastla zopet ljubezen do narodove tradicije, se je krepilo čustvo bratske povezanosti vseh strank in stanov Francije, se je uresničevalo edinstvo naroda v pravem evangeljskem duhu in tudi svobodomislec je vzljubil vero praktične ljubezni in heroične žrtve. Iz tega je skoraj neopazno vstajala iz ruševin preziranih vrednot francoskega duha nova Francija, stara pa se je umaknila, in kardinal Verdier je bil tisti, čigar delo je preprečilo, da se v letih 1936, 37, 38 ni posrečil poizkus prenesti revolucijo iz pirenejskega polotoka v Francijo in odtod po vsej Evropi, zakaj v glavnem je bil on tisti, ki je na neviden način zbral okoli zastave sv. Ivane vso nacionalno Francijo proti fronti mednarodnega brezbožnega upora. In danes je ta nacionalna Francija poklicana, da se izkaže pred vsem svetom kot branik krščanske omike in kot najvažnejši činitelj pri delu za njeno obnovo, ko bodo pogasnili zublji sedanjega krvavega požara v zopetnem pobratirnstvu vseh narodov pod znamenjem Evangelija. To je bilo delo ne samo za ljubljeno Francijo, ampak za ves svet, ki zato Verdiera nikoli no bo pozabil v pantheonu velikih mož usodepolnega 20. stoletja. Francijo samo je pokojni pariški nadškof pripravljal za preporod po organizaciji krščanske delavske in kmetske mladine ter študentov v okviru Katoliške akcije in tudi na tem področju sta smer in način njegovega dela bila edinstvena. Prvo mu je bila živa sila osebno globoko sprejetega prepričanja kot vrednote, ki mora porajati dejansko krščanstvo po nauku ljubezni v neločljivi bistveni zvezi med resnico in življenjem. Na ta in je polagal pokojni kardinal vso važnost in v tem je bil ključ do uspeha njegovih prizadevanj. Njihov učinek bo blagonosen tudi za nas. _ Zagrebška vremenska napoved: Toplejše vreme. . Zeraun, 12. aprila. AA. Vremenska napoved za 13. april: Oblačno z dežjem, zdaj pa zdaj v večji vzhodni polovici. Sneg v gorah. Delno oblačno na skrajnem zahodu slab padec temperature. Anglija je z minami zaprla vse morje na jugu Norveške Nizozemska, nemška, danska, norveška in švedska obala na Skageraku in Kattegatu obdane od nepretrgane mreže min — Anglija hoče nemške čete na Norveškem odtrgati od zveze z Nemčijo Srditi letalski boji nad Norveško in Baltikom London, 12. aprila, t. Reuter. Admirali teta objavlja, da je pomorska plovba v Skageraku in v Kattegatu nevarna, ker so bile položene mine. Plovba je nevarna ob norveški, švedski, danski, nemški in delno tudi ob nizozemski obali. Mine so bile položene ▼ 10 km širokem obrežnem pasu Kattegata, Skageraka, Danske in severne Nizozemske. V angleških pomorskih krogih so prepričani, da se bo položaj na Norveškem kmalu spremenil na bolje, ako bodo mogli nadaljevati blokado, ki se je začela s položitvijo minskega pasu okrog norveških južnih morij. Prav gotovo je tudi, da bodo zavezniške velesile v najkrajšem času mogle izkrcati na Norveškem velike suhozemske sile z orožjem in municijo. London, 12. aprila, b. Nova minska polja, ki so položena v Skageraku in Kategatu so odrezala vsako zvezo Nemčije s Severnim morjem. Nemška plovba je ogrožena v obeh smereh, skozi Skager rak, v Oslo-fjord in v trdnjave, katere so Nemci zasedli v jugozahodni Norveški, Nemške municijske ladje potopljene Troemstadt, 12. aprila, t. Havasov poročevalec pravi, da »o angleške vojne ladje sinoči v oekuškem zalivu napadle neko skupino nemških ladij za prevoe municije in vojaštva, ki so hotele pluti proti severu. Ena velika ladja, na kateri je bilo očividno vojaštvo, je bila potopljena. Ni znano, ali od mine, aH od torpeda. Neka druga nemška ladja, ki je tovorila municijo je bila potopljena pri Mamstadtu. Eno petrolej-sko 7.000-tocsko ladjo pa so angleške vojne ladje njele. Opazovanja Havasovega dopisnika na Švedskem Stockholm, 12. aprila, t. Havas: Stockholmska brzojavna agencija poroča, da 6o davi ob pol 5 v Troemstadtu slišali od Skageraka sem bobnenje topov. Pozneje 60 ugotovili, da je moralo bobnenje prihajati iz bližine Koster-otokov. Opazili so tudi eno veliko ladjo, ki je bila popolnoma zavrta v plamen, ki je sikal visoko proti nebu. Nekaj nemških patrolnih čolnov je bilo v bližini. Vsi so odpluli proti omenjenemu mestu, Vsi znaki kažejo, da je to morala biti neka večja prevozna ladja za petrolej. Tudi proti eni uri zjutraj eo v mestu slišali zamolklo grmenje, ki je prihajalo z morske strani. Goteborg, 12. aprila, t. Havas. Poročevalec Ha-vasa javlja, da trajajo borbe med nemškimi in norveškimi četami severno od Osla dalje. Nemcem pomaga baje tudi 2000 mož narodno6ocialistič«ie vlade v Oslu, ki so jo postavili Nemci. Potrjujejo se tudi poročila, da se je angleško vojno brodovje vrnilo pred Bergen, toda davi je bila tamošnja radiopoetaja še v nemških rofcah. Ni mogoče zvedendon, 12. aprila, c. Reuter poroča, da je poveljnik nemških čet v Oslu po radiu objavil proglas na norveško prebivalstvo, da na] se nikar ne upira nemškim četam. General Falkenhorst opozarja norveško prebivalstvo, da bo vsak Norvežan, ki bi nosil orožje, takoj ustreljen. Prav tako bo ustreljen vsakdo, kdor se bo upiral odlokom Quisslingovo vlade. Predsednik narodnosocialistične vlade v Oslu Quissling ves čas po radiu opozarja Norvežane, da naj se ne upirajo Nemcem. Amsterdam, 12. aprila. AA. (Reuter.) Člani britanskih, francoskih in poljskih diplomatskih za-slopslev v Kjobenhavnu — 170 ljudi — se bouu pripeljali na llolandsko najbrž v nedeljo zjutraj. Hrvatski akademiki in komunistični »mirovni kongres« v Belgradu Časopisje, ki ima v njih svoje prste komunistična propaganda in pa tudi vpliv raznih lož, je belgrajski »mirovni kongres« tamkajšnjih komunističnih in filokomunističnih študentov vzelo pod svoje okrilje. Trdilo je celo, da je tisti kongres govoril v imenu vseh jugoslovanskih akademikov. Slovenski akademiki so že dali svoj odgovor na svojem veličastnem zborovanju, katero »Jutru< kajpada ni prav nič ugajalo. Te dni pa so tudi zagrebški akademiki dali javnosti svojo izjavo, v kateri naglašajo: »Zato ni nihče bil pooblaSčen, da bi na tem kongresu zastopal hrvatske vseuči-liščnike.t Izjavo so podpisali zastopniki vseh akademskih strokovnih klubov zagrebške univerze. Zdaj je menda dovolj jasno, da je tisti belgrajski kongres, ki uživa take simpatije rdeče in frama-zonske javnosti, bil le delo manjšega dela bel-grajskih študentov, ki se ravnajo po prejetih navodilih iz Moskve, katera pa nikakor nima več pravice« govoriti o zaščiti malih narodov in o boju zoper militarizem, ker so prav zadnji meseci jarko pokazali, kako militaristična, zavojevalna ter malim naroiflom sovražna je tista Sovjetija, ki s pomočjo svofih plačancev tudi pri nas skuša begati naivne in nerazsodne ljudi. Za obftnske volitve na Hrvatskem bo javi\o, drugod pa tajno glasovanje Belgrajsko ^rcme kakor tudi drugi listi poročajo, da stu za občinsko volitve pripravljena dva zakoiHska osnutka, eden za Hrvatsko, drugi z druge dele države. Vreme pravi: »Kar se tiče uredlbe, ki bo veljala le na Hrvatskem, vse kaže, da jc v njej določeno javno glasovanje. Relativni večini, ki bo dobljena pri volitvah, pripiwla že v naprej ena tretjina odbornikov v tisti občini, med tem ko se bo ostanek dveh trcrtjin razdelil po navadnem proporcu. — Za v=r druge dežele zunaj banovine Hrvatske bi l>ala uredba enaka ter bi po prizadevanju vlado določala tajno glasovanje.« Podobno piše tudi «liisll° sumostoj. demokratov na Hrvatskem »Nova Riječ«, ki pravi: »da 1k> na Hrvatskem tak volilni red za občinske volitve, da bi relativna večina dobila že vnaprej eno tretjino odbornikov, drugo pase razdeli po proporcu«. Nnto pa pravi: »Sicer pa ostaja javno glasovanjte. Za druge dele države pa se v vladi pripravlja podobna uredba za občinski volivni red. Le, da se tu kaže želja, da bi se uvedlo tajno glasovanje.« Občkske volitve napovedujejo Zadnje dni so listi spet začeli pisati o občinskih volitvah, o katerih zdaj v zvezi z novim volivnim redom za občine piše tudi »Se-Ijački dom«, ki med drugim pravi: »Volitve za občine bodo kmalu, s čemer l>o omogočeno, da se bodo končno uredile občine v banovini Hrvatski. To je drugo važno dejanje na tej poti. Prvo je.bilo, ko je banovina Hrvatska prevzela občinske tajnike in blagajnike.« 0 državnem sveta za zaščito države »Beogradski IJoyd« piše: »Menjavali so se režimi, prešli smo na parlamentarno obliko vladavine, toda državno sodišče je ostalo še naprej. Tako naj tudi ostane! Taka ali podobna sodišča imajo skoraj vse države na svetu. Kolikor pa jih takih sodišč še ni imelo, jih zdaj povsod uvajajo. Je pa druga zadeva, ki ni nezanimiva. Ker državno sodišče ni bilo mišljeno tako, da naj bi ostalo stalno, zato vseh teh 10 let svojega obstanka ni imelo svojega proračuna. Vse osebje državnega sodišča je delegirano od drugih rednih sodišč. Za člane sodnega senata, preiskovalne sodnike in državne pravdnike so določene precej visoke dnevnice, ki jih ti redno prejemajo poleg svoje redne plače. Te dnevnice so višje kakor pa enomesečne plače ter pomenijo občutno obremenitev državnega proračuna. Ali ne bi pomenilo znamenje varčevanja, ko bi se z uredbo tudi državno sodišče za zaščito države spremenilo v stalno in redno sodišče s samostojnim proračunom, iz česar bi potem logično sledilo, da bi odpadle velike dnevnice?« Komunisti zoper dr. Topaloviea Dne 9. t. m. je voditelj jugoslovanskih socialistov dr. Živko Topalovič imel zborovanje v Sarajevu, kjer je govoril o demokraciji in proletarijatu. Na zborovanje je prišlo tudi več komunistov, ki pa jim socijnlisti niso pustili vstopiti v dvorano. Zaradi tega je _takoj spočetka komunistični simpatizer vprašal, zakaj drugi ne smejo v dvorano. Nato je Topalovič govoril o socijalni demokraciji ter naglašal, da je treba pobi j n ti vse nasilne in prevratne poskuse, ki jih razširjajo levičarji. Ko je govoril o razmerah v naši državi in dejal, da je socijalna demokracija za sporazum, dasi bi bilo treba sporazum drugače izvajati in delati, so vdrli komunisti ter začeli razgrajati, še le policija, ki je bila poklicana na pomoč, je omogočila, da je Topalovič svoj govor mogel končati. Reis ul ulema za slogo med muslimani Zastopnik dr. KulenoviSevega lista »Nova pravda«, ki jo je začel izdajati v Sarajevu namesto Behmenove »Pravde«, ki je doslej zastopala muslimane, je prosil za izjavo muslimanskega verskega poglavarja reis ul ulemo g. Fehima Spaho, ki je nato dejal, da »Novo pravdo« rad bere ter da list hodi po stopinjah njegovega rajnega brala dr. Mehmeda Spaha. Nato pa je dejal: »Eno pa bi bilo bolje, da bi se namreč imenovala le »Pravda« (kakor se je prej), ker je tudi v svetu le ena parna »pravdac — pravica. Moj poziv muslimanom je tudi za naprej, naj ostanejo složni, kakor so bili doslej. Razumevanje potrebe sloge živi v duši Vsakega muslimana. Zato je moja edina želja, naj bi med muslimani še za naprej vladala taka sloga, kakršna je vladala, ko je bil še živ moj rajni bral dr. Mchmed Spaho, ter da bi vsi muslimani tudi v njegovega političnega naslednika dr. Džaferja Kulenoviča imeli U»« ia-upanje, kakršno bo imeli vanj.« Slovenski književniki so obiskali Zagreb Vrnili so hrvatskim književnikom obisk v Ljubljani. — Vsa hrvatska javnost pozdravlja zastopnike slovenska književnosti Zagreb, 12. aprila, b. Dane« ob 5.10 popoldne je prispela v Zagreb skupina slovenskih književnikov, da hrvaškim književnikom vrne obisk v Ljubljani. Slovenski književniki IkhIo nocoj v Malem gledališču čitali svoja književna dela. Slovenske književnike so pričakovali na postaji njihovi hrvatski tovariši s predsednikom Društva hrvaških književnikov g. dr. Jakovljevi-čem in tajnikom g. Ivovafičem na čelu. Ko je vlak privozil na postajo, so izstopili slovenski književniki pod vodstvom prof. Franceta Kohlarja in sicer: Franc Pinžgar, Oton Zupančič, Pavel Golia, dr. Igo Gruden, dr. Anton Vodnik, Edvard Kocbek in Bratko Krelt. Na peronu so se poleg članov Društva hrvaških književnikov in drugih hrvaških društev, zbrali predsednik in tajnik Slovenskega doma g. Vekoslav Kastelic, župnik slovenske cerkvene občine sv. Roka v Zagrebu in številni meščani. Ko so gostje stopili iz vlaka, so jih prisrčno pozdravili njihovi hrvaški tovariši. Predsednik Društva hrvaških književnikov dr. Jakovljevič jim je želel prisrčno dobrodošlico in ravno tako prijetno bivanje, kakršnega so bili deležni hrvaški književniki v Ljubljani. Zahvalil se mu je predsednik Društva slovenskih književnikov g. France Koblar s toplimi besedami in je izrazil prisrčno veselje, da se jim je nudila prilika vrniti obisk in se čim bolj Rpo-znati ter navezati stike med seboj. Predsednik Slovenskega narodnega doma univerzitetni profesor g. dr. Zamik je ravno tako pozdravil eoste v imenu Slovencev, ki žive v Zagrebu in ki so tu našli svojo drugo domovino. Izrazil je veselie, da se tako krepijo kulturno vezi in medsebojno spoznavanje. Gostje so potem v spremstvu svojih hrvaških tovarišev odšli v hotel »Esplanade«, kjer so gostje Društva hrvaških književnikov. Ob 8 zvečer pa bodo v že zdavnaj razprodani dvorani brali svoja dela. Obisku slovenskih književnikov, ki so tako vrnili bratskim tovarišem obisk v Ljubliani, posveča tudi hrvaški tisk veliko pozornost. »Hrvatski dnevnik« piše o značaju tega obiska tudi v svojem uvodnem članku, v katerem navaja zveze Hrvatov s Slovenci, ki trajajo več ko tisoč let in katere se v zgodovini često prepletajo. Opozarja posebno na dva momenta, in sicer za časa Lju-devita Posavskega, ko so se Hrvati in Slovenci skupno borili proti Frankom, in potem za časa kmečkih uporov, ko so se hrvatski in slovenski kmetje dvignili proti socialnim krivicam in se skupno borili za svoje pravice. Pri ocenjevanju odnosov med Hrvati in Slovenci je potrebna da-lekovidnost. Mogoče je kdaj položaj, da se komu zdi, da se interesi obeh oddaljujejo, toda če nimamo pred očmi samo trenutnih interesov, ampak bodočnost, vidimo, da si interesi slovenskega in hrvatskega naroda nikoli ne nasprotujejo. Toda dejstvo, da so ravno književniki dali pobudo temu novemu sodelovanju, kaže, da so med Hrvati in Slovenci pravi idealisti, brez katerih ni mogoče ustvariti nobenega večjega dela. Ob prihodu slovenskih književnikov v Zagreb je g. prof. Koblar podal iste izjave o zvezah Hrvatov in Slovencev, katere so posebno v zadnjem stoletju nepretrgane in ki se vedno bolj krepe. Spominja na dobo ilirizma, potem na preporod hrvatske kulture po letu 1870 in mladinsko gibanje v skupni borbi za svebodo. Vse to so stvari, katere so tesno družile Hrvate in Slovence in nekaj časa so bile oči vseh slovenskih rodoljubov obrnjene proti Hrvatski. Od Hrvatov smo dobili prve naše čitalnice in za narodno življenje v Hrvatski so se vsi naši časopisi živo zanimali, začenši z Bleiweissovimi »Novicami«, enako tudi Levstikov »Naprej« itd. Dtializem v bivši monarhiji je realno onemogočil prave zveze, toda varaždinska gimnazija je bila pred vojno važna ustanova za vzhodno-štajer-ske Slovence. Enako je tudi hrvatska književnost imela pri ustvarjanju slovenske literature poseben pomen in ji je dala svoj značaj, kakor na primer Preradovič, Šenoa in Djalski. Vse izdaje Matice Hrvatske so imele mnogo naročnikov tudi med Slovenci. Ravno tako je Dom in svet mnogo pisal o Hrvatski, enako tudi Ljubljanski Zvon, posebno pa »Slovan«. Spominja tudi na druge kulturne stike med Slovenci in Hrvati, posebno na gledališče, univerzo, akademijo, galerijo slik itd. Spominja nadalje, kako so-Hrvati namestili oba Borštnika in druge gledališke igralce, da o današnjih niti ne govorim. Ravno tako je prikazovanje najmlajših pri slovenskem gledališču ustvarilo odmev vsega velikega napredka hrvatske kulture tudi v Sloveniji. Na koncu spominja na sodelovanje hrvatskih in slovenskih dijakov, posebno tisto, katere je v socialnem in kulturnem pogledu razvijal veliki slovenski narodni socialni ideolog dr. Janez Evangelist Krek, katero sodelovanje ni bilo brez dobrih plodov. Zasedanje odbora osrednjega tajništva Delavskih zbornic Delavske zbornice za avtonomno ureditev delavskega zavarovanja Zagreb, 12. apr. Danes popoldne ob 15 je začel zasedati odbor Osrednjega tajništva delavskih zbornic v prostorih zagrebške Delavske zbornice. Svoje delegate so poslale se Delavske zbornice iz države. Ljubljansko Delavsko zbornico zastopajo Kozamernik Viktor, predsednik zbornice, Stane Golob, član upravnega odbora zbornice, strokovnjaki pa: Prežel j France, Langus Jože in Jonke Jože iz Ljubljane. Zagrebška in splitska zbornica sta bili zastopani po svojih predstavnikih, ki so prišli kot opazovalci. Za podpredsednika seje ]e po statutu bil soglasno izvoljen Kozamernik Viktor, predsednik zbornice v Ljubljani. Sprejete in odposlane so bile naslednje brzojavke: Nj. Vel. kralju Petru II., Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu, predsedniku vlade g. Cvetkoviču, hrvatskemu banu u. šubašiču, dr. Korošcu, dr. Kreku in d»< Mačku, dr. Kuleno-viču, dr. Budisavljeviču in Rahašiuu, načelniku socialne politike za banovino Hrvatsko. NavzoSne je pozdravil kot domačin predsednik zagrebške zbornice g. Dalimac. Nato je podal poročilo o upravnem delu tajnik osrednjega tajništva g. Zarija Popovič. Glede nastavitve nameščencev pri centralnem tajništvu v Belgradu se je izvolil ožji odbor iz Ljubljane, Belgrada, Novega Sada in Skoplja, da sestavi za širši odbor prečiščen predlog. V zadevi predhodnega obveščanja delavskih zbornic s strani državnih oblasti ob priliki izvajanja zakonov in uredb se je sprejel soglasni protest. Glede avtonomije Okrož. urada in SUZOR-ja se je soglasno sklenilo, da se zahteva takojšnja ukinitev komisariata pri SUZOR-ju v Zagrebu. Za ta predlog je glasovalo vseh 7 zbornic. Sklenilo se je tudi, naj se SUZOR takoj razdeli v samostojne posamezne nosilce, sicer naj se ustanovijo novi nosilci za socialno zavarovanje za Slovenijo istočasno kot za Hrvatsko. Izvršila se bo takojšnja intervencija pri ministrskem odboru za SUZOR, da se SUZOR takoj likvidira. Za ta sklep je glasovalo vseh 12 članov odbora Osrednjega tajništva, proti pa sta bila dva člana iz Sarajeva, ki pa sta člana URŠA. Seja je bila prekinjena ra se bo jutri dopoldne nadaljevala. Jugoslovansko-itaiijansko gospodarsko sodelovanje Izjava ministra dr. Andresa ob otvoritvi milanskega velesejma Belgrad, 12. apr. m. Kakor smo že poročali, bi bil moral te dni odpotovati v Milan na otvoritev jugoslovanskega paviljona na milanskem velesej-mu trgovinski minister dr. Andres. Ker mu to zaradi sedanjega položaja ni bilo mogoče, je minister dr. Andres sprejel tukajšnjega dopisnika agencije Štefani Sofio. Za agencijo Štefani mu je dal naslednjo izjavo o važnosti trgovinskih in gospo-"" darskih odnosov med sosednima državama: »Ko se dela na okrepitvi izmenjave blaga med obema sosednjima državama, ki se jima nudijo' številne možnosti za pristnejše sodelovanje, ni mogoče opustiti okolnosti, da bi v prvi vrsti računali na podpiranje mednarodnih sejmov, ki so dali že mnogo dokazov svoje koristnosti. Mednarodni vele-sejm doprinaša k razvoju vzajemnih izmenjav, kar omogoča na obeh straneh boljše razumevanje koristi v sodelovanju zvez nacionalnih gospodarstev, ki se morata vzajemno spopolnjevati na najsrečnejši način. Milanski velesejem zaradi svojega zemljepisnega položaja, zaradi svoje sijajne preteklosti, zaradi stalnega napredka mora delotvorno doprinašati k razvoju gospodarskih odnosov med Italiio in Jugoslavijo. Gospodarski, politični in kulturni odnosi med Jugoslavijo in Italijo so že dolgo vrsto let močni, tako krepki, da je bilo čisto naravno, da se tako na eni kakor na drugi strani uvidi potreba, da je treba upoštevati vzajemne interese. Le ta zdrava in razborita politika je dobila svoj izraz v sporazumu, ki je bil sklenjen leta 1937. Sklenitev tega sporazuma pomeni začetek nove dobe rednega in konstruktivnega sodelovanja. Obseg italijansko-ju-goslovanske izmenjave vlada je bil vedno važen. Treba je samo uporno v zvezi s teir. vztrajati pri vsem tem, kar popolno vpliva na razvoj gospodarskih odfiošajev med obema državama, predvsem pa na dopolnilni pomen obeh gospodarstev. Jugoslavija daje Italiji številne proizvode, predvsem lesa, živine in poljedelskih pridelkov. Italija izvaža v Jugoslavijo mnogo industrijskih izdelkov, med njimi tekstilnih, kakor tudi poljedelskih proizvodov, kakor riž, pomaranče, limone itd. Leta 1038 je Italija sodelovala za 21.48% v totalnem izvozu in 15.92% v celokupnem izvozu Jugoslavije. V teku prihodnjega leta se je njeno sodelovanje zmanjšalo. Številke iz leta 1938 dajejo 6.43% izvoza odnosno 8.04% uvoza. Leta 1939 se je sodelovanje Italije v zunanji trgovini Jugoslavije vendar v znatni meri dvignilo ter znaša 10.57% v našem izvozu in 11.71 odstotkov v našem uvozu. Omenjeni številki dokazujeta, da se gospodarsko sodelovanje med Jugoslavijo in Italijo vsiljuje ne samo zato, ker se gospodarsko obe državi spopolnjujeta, ampak je to sodelovanje izredno važno za obe državi predvsem v sedanjih okolnostih mednarodnega političnega položaja.« Glavni odbor JRZ Belgrad, 12. aprila, m. V prostorih glavnega odbora JRZ bo v ponedeljek. 15. marca, ob 10 dopoldne seja ožjega glavnega odbora JRZ. Na seji bodo pretresali vsa tekoča aktualna notranjepolitična vprašanja. Od Slovencev so v ožjem glavnem odbora JRZ predsednik senata dr. Korošec, minister dr. Krek, senatorja dr. Kulovec in Smodej ter bivši poslanec dr. Klar iz DoL Lendave. Francoski poslanik se je vrnil v Belgrad Belgrad, 12. aprila, m. Z jutranjim eks-presnim vlakom se je vrnil iz Pariza v Belgrad francoski poslanik na našem dvoru Bru-gere, ki se je v Parizu dalj časa razgovarjal s francoskim zunanjim ministrom in predsednikom vlade Reynaudom. Poslanik Brugere je bil ob svojem bivanju v Parizu sprejet pri predsedniku francoske republike Lebrunu. APZ v Nišu dosegel popoln uspeh Niš, 12. aprila, m. Akademski pevski zbor je po-svojem sijajno uspelem koncertu v Sarajevu in Belgradu snoči nastopil v Narodnem gledališču v Nišu. Gledališče je bilo popolnoma zasedeno. Med številnimi odličniki so koncert poslušali tudi bm moravske banovine Krasojevič, podban Simonovič, poveljnik konjeniške divizije general Predič, mestni župan in drugi. Med odmorom je zbor pozdravil s toplimi besedami načelnik prosvetnega oddelka moravske banske uprave Dragutin Pavlovič. Občinstvo je bilo posebno navdušeno ob pesmih »So-kratova smrt« in »Atila in ribič«. Koncert APZ je tudi v Nišu dosegel popoln uspeh. Člani APZ so davi odpotovali v Skoplje, kjer priredijo svoj zadnji koncert na tej turneji. Osebne novice Belgrad, 12. aprila. AA. S kraljevim ukazom je upokojen Miroslav Pirkma|er, višji finančni svetnik v 4/1 na dravskem finančnem ravnateljstvu. Povodenj še vedno unlčiaje Belgrad, 12. aprila, m. Velike povodnji, ki že štirinajst dni ogrožajo številna bogata mesta in vasi ob Donavi in benaških rekah, so še vedno na isti višini, kakršne ne pomnijo niti najstarejši ljudje. Sava pri Belgradu je zaradi deževja ostala na svoji dosedanji višini. Obrambni napisi od predmestja Belgrada do Obrenovca so se zaradi deževja razmehčali in zato izgubili mnogo odpornosti. Oblasti so morale danes spet poslali na te nasipe mnogo delavstva, da jih utrjujejo in vsako poškodbo takoj popravijo. Prebivalci ob pobočju teh nasipov, posebno na Čukarici in Makišu, še vedno zapuščajo skromne hiše in se umikajo pred vodo ter se preseljujejo k svojim znancem, oziroma v prostore, ki jih je določila oblast v višjih delih predmestij. Posebni odbori mestne občine so začeli tem revežem dajati podpore v hrani in obleki. Petrovgrad (Vel. Bečkerek) v svoji zgodovini še ni doživel take nesreče. Donava je do danes v tem mestu ob povodnji razdejala nad 100 hiš. 480 družin so preselili v uporabna javna poslopja. Po mnogih ulicah se vrši promet samo s čolni, ker je voda v nekaterih ulicah globoka do 1 in pol metra. Središče mesta je odsekano od železniške postaje. Občina zbira prispevke za poplavljence. Rdeči križ je odprl javno kuhinjo, V Smederevu je danes Donava ponovno narasla za 3 cm in poplavila spet nekaj ulic. Vlažne hiše, ki so že dobrih deset dni v vodi, so začele Zoper nadležne in sumljive tujce v naši državi Belgrad, 12. aprila, m. Današnja tevilka tednika »Jugoslavenski radnik«, glasila Jugorasa, razpravlja o stališču Delavskih zbornic iz Belgrada, Skoplja in Novega Sada do vprašanja številnih tujcev v naši državi in med drugim pravi: Jugora-i odločno ponavlja svojo zahtevo po reviziji določb o pravici prebivanja vseh tujcev v dr-iavL Skrbno naj se preuči njihovo gibanje pri nas. Tisti tujci, ki se lahko zamenjajo z domačini, naj se takoj pošljejo čez mejo. Z vsemi tistimi, ki »o brez poklica ali pa imajo Poiščejo naj se vsi tisti odvetniki in posredniki z drugimi nosilci korupcije, ki so protizakonito izpo-slovali za tujce delovanje in bivanje v državi, in naj se najstrožje kaznujejo. Ti ukrepi in kazni naj se razširijo na V6e tiste državne uradnike, ki so omogočili tako delovanje. Naš narod ima tako voljo in tudi moč, da se zavaruje tako moralno kakor tudi materialno, in sicer, da se zavaruje pravočasno, a ne šele tedaj, ko b: že bilo prepozno. Belgrad, 12. aprila, m. V Belgradu se je ustanovil sindikat rudarjev Jugorasa. V predsedstvu sumljivo zaposlitev, naj je postopa najstrožje po za- J sindikata so zastopniki rudarjev, organiziranih v lu>mm Jugorasu, iz vseli srbskih in bosanskih rudnikov. razpadati, druge pa so postale tako vlažne, da ne bodo več uporabne za stanovanje. Na splošno danes vse reke v Vojvodini upadajo. Tudi iz predmestja Novega Sada vode počasi odtekajo. Razveljavljen odlok kmetijskega ministra Belgrad, 12. apr. m. V vrbaski banovini je vladalo veliko zanimanje za spor, ki je na6tal v vladi, ko je kmetijski minister dr. Čubrilovič razpustil upravni svet Kmetijske zbornice v Banjaluki in postavil za komisarja Dušana Brankoviča, bivšega poslanca. Dosedanji predsednik zbornice je smatral ta odlok min. dr. Čubriloviča za nezakonit ter je vložil proti njemu tožbo pred državni 6vet. Te dni je državni svet odlok kmetijskega ministra o razpustu Kmetijske zbornice v Banjaluki razveljavil. Bivši predsednik Kmetijske zbornice je zdaj odpotoval v Belgrad, da zahteva od kmetijskega ministra dr. Čubriloviča ukinitev komisarijata in ponovno uvedbo prejšnjega upravnega sveta zbornice. Jugoslovansko-madžarska trgovska zbornica Belgrad, 12. apr. m. V prostorih Industrijske zbornice je danes bil občni zbor jugoslovansko-mad-žareke trgovske zbornice pod predsedstvom Vlade Iliča Občnemu zboru so med drugim prisostvovali tudi bivši finančni madžarski minister Tibor pl, Kal-lay, predsednik jugoslovansko-madžarske zbornice v Budimpešti, tajnik madžar. industrijcev Geza Lent-jel in še drugi številni madžarski zastopniki. V upravni svet zbornice so bili izvoljeni zastopniki vseh jugoslovanskh gospodarskih zvez. Bsigrajske novice Belgrad, 12. apr. m, Snoči je v dvorani Kolarčeve ljudske univerze priredil simfonični koncert orkester kr garde, na katerem »o izvajali domače skladbe. Na koncertu je bila izvajana tudi uvertura Blaža Arniča. Belgrad, 12. aprila, m. V Belgradu je danes umrl upravnik klinike za kožne in venerične bolezni, vse-učiliški profesor na medicinski fakulteti dr. Milan Ki.ševac. Pogreb bo jutri. BORBA PROTI draginj E in otroke iz južne Švedske Bojijo se izkrcanja nemških čet in nemških letal Giiteborg, 12. aprila, t. Poročevalec Havasa poroča, da smatrajo švedski politični in vojaški krogi, da je položaj na južnem Švedskem skrajno napet in nevaren. V vojaških krogih menijo, da se zna zgoditi, da bodo Nemci vsak čas izkrcali na švedskih tleh svoje čete. Prišle bodo ali z Danske sem, ali pa po vodi. Oblasti so odredile, da morajo ženske, otroci in stari ijudje takoj zapustili Giiteborg, Malmoe, Ethel, Singborg. Prizadete ljudi odvažajo v vlakih in t avtomobilih. Po vseh obrežnih mestih južne Švedske hitro gradijo zaklonišča proti letalskim napadom. Stockholm, 1?. aprila. AA. Po sporočilu agencije Reuter se ceni število nemških čet na južnem Norveškem na približno 20.000 mož. Vesti, da Nemci prevažajo čete z letali, so povzročile bojazen v Stockholmp. Pariz, 12. marca. e. Havas poroča, da postaja položaj na južnem Švedskem zmerom bolj kritičen in da je treba vsak čas pričakovati, da se bodo nemške čete začele izkrcavati na Švedskem. Nemška letala so zjutraj dalj časa preletavala vso južno Švedsko in krožila posebno dolgo nad Goteborgom. Francoski in angleški konzulat v Goteborgu eta se že pripravila na odhod. Ameriški konzulat v Goteborgu je prejel od ameriške vlade dovoljenje, da lahko prevzame ves arhiv obeh konzulatov. Amsterdam, 12. aprila, t. (Reuter.) Nizozemski listi poročajo iz Berlina, da je nemška vlada danes poslala zelo resno svarilo švedski vladi. Zastopnik zunanjega ministrstva je povedal časnikarjem, »da je bodočnost Švedske odvisna od tega, kako bo znala preprečiti vsako dejanje, ki bi kršilo njeno nevtralnost. Dokler bo to spoštovala, se ji ni treba bati, da bi jo Nemčija zasedla. Ako bi norveški kralj Haakon in njegova vlada prišli čez mejo na Švedsko in bi hoteli od tam vladati nad Norveško, bi to bila kršitev nevtralnosti in bi Švedska morala prevzeti odgovornost za vse posledice. Nemški poslanik na Švedskem je dobil nalog, naj to obrazloži švedski vladi. Pariz, 12. aprila. AA. Havas: Lz mnogoštevilnih poročil e Švedskega sc bere trdna volja 6tockholm-ske vlade, da ohrani, a če bo treba tudi ubrani nevtralnost Švedske. Javno mnenje si je na čistem, da more edino Nemčija iz strateških in političnih vzrokov ali pa zgolj zaradi prestiža omajati to nevtralnost. Švedske ukrepe smatrajo v Berlinu za žalitev Nemčije in jih tisk in nemške radijske postaje grajajo ter očitajo švedskemu tisku, da ee preveč odkrito zavzema za Norveško in za zaveznike, ko objavlja vesti iz francoskega in angleškega vira o pravkar šiih bojih. Dva članka — eden od njiju je izšel v listu »So-cialdemokraten«; ta članek očita šefu norveške obrambe v Narviku polkovniku Sunlu, da je z izdajo izročil mesto nemškim četam. Drugi članek je pa izšel v listu »Dagens Nihetr«. Člankar trdi, da se iz preučitve dogodkov na Norveškem vidi, da so Nemci svoj napad že dolgo pripravljali — veljata v Berlinu kot pravi agresivni napd proti nevtralnosti. Nemci eo namreč nervozni zaradi ukrepov stock- Važnost propagande Pod naslovom »Slabo slovstvo — važen činitelj španske boljševiške revolucije« priobčuje »Osservatore Romano« zanimive podatke, kako pogubno so vplivale prevratne misli med nekaterimi sloji španskega naroda, ki so se dali pokvariti v prvi vrsti po brezbožni literaturi. Z namenom, da iz-podkopljejo v španskih srcih očetno vero in krščansko narodno sporočilo, se niso lotili dela na časnikarskem in na leposlovnem področju samo mnogi domači intelektualci, ampak se je razvila do viška tudi propaganda za tuje knjige iz inozemstva, da bi trosile semena nevere in nemorale. Med temi knjigami so v prvi vrsti znani pisatelj breznravstvenih pohotnih romanov Pierre Louys, prevodi Voltairea in Rousseaua, opolzka dela drugod že davno pozabljenega Mantegazza, plehka dela Dumasa, romanje »hudega antiklerikalca« Zole, pokvarjeni proizvodi Evgena Sue, za ljudstvo prirejene filozofske knjige Schopen-hauerja in Nietzscheja in druge. Seveda so širili tudi posebne izdaje del Karla Marxa, Bebla, Ljenina in drugo socialistično literaturo, od katere 30 imele največ uspeha tiste knjige, ki oznanjajo novo spolno »moralo«, pouk o zakonu pa so dobivale množice iz Forela in Vanderveldeja. Vprašamo se, kako je mogla taka literatura zasenčiti katoliško oziroma krščansko, ki je po kakovosti brezprimerno višja od materialistične. Glavni vzrok je v tem, da marsikateri katoliki niso imeli svoji dnevnikov in si sploh niso prizadevali za propagando, kakor si na primer danes. Že davno pred razcvitom katoliške akcije je bila sodobna katoliška literatura v Španiji na visoki stopnji; imenujemo samo p. Colomo, njemu enakovrednega romanopisca Jose Marija Pereda, krasno katoliško enciklopedijo Menndeza y Pclaco, eseje in govore slavnih katoliških parlamentarcev Vasqueza de Mella in Nocedala, drame slavnega Ta-mayo, politične razprave največjega pred-revolucijskega katoliškega parlamentarca don Maura, da ne navajamo katoliške literature prejšnjih stoletij. Toda med široke sloje ta literatura ni prišla, ker je manjkalo prave tiskovne organizacije, kakor tudi listov, ki bi take knjige priporočali. Zato lahko rečemo, da sc more brezbožna španska revolucija zahvaliti za svoj začasni uspeh tiskovni organizaciji in propagandi ter podobnim tehničnim sredstvom, ki so jih bili katoličani zanemarili. Dobre ideje so pogrešale učinkovitih sredstev, da se širijo. holmske vlade. V Stockholmu jih je namreč izučil OuKlingov primer in mislijo, da je potrebno izdati ukrepe proti švedskim narodnim socialistom. Skratka, zdi «e, da je Nemčija odločena preprečiti, da bi se na Švedskem pojavil občutek solidarnosti. Berlin izjavlja, da Švedska že zdaj ne ravna v smislu rtrikt-ne nevtralnosti. Takšne obtožbe »o na Švedskem sprejeli tako kakor )e treba. Alarm v Goteborgu in navzočnost nemških transportov v švedskih vodah sta vzbudila veliko vznemirjenje med prebivalstvom. Švedska se bo uprla vsakemu vdoru Stockholm, 12. aprila, t. Reuter. Švedski ministrski predsednik H a n s s o n je imel nocoj govor, v katerem je izjavil, da švedska nikomur m bo dovolila prehoda za vojaške čete. švedska bo ostala strogo nevtralna. Do sedaj Švedska ni sprejela nobenih zahtev, da bi tujemu vojaštva dovolila prestop meje. Če jih bo dobila, jih bo odklonila. Koliko vojakov je Nemčija že spravila na Norveško Italijanski in nizozemski listi trdijo, da 50.000 Rim, 12. aprila. (Štefani.) Italijanski tisk ■ velikimi naslovi javlja, da imajo Nemci 50 tisoč vojakov na Norveškem in da prihajajo neprestano novi velikanski transporti vojaštva, orožja in municije, »medtem ko je angleško vojno brodovje zapustilo norveške vode po neuspeli ofenzivi«. Amsterdam, 12. aprila. AA. (Štefani.) Kakor se izve iz Amsterdama, znaša število nemških vojakov na Norveškem 50.000. Po morju je bilo prepeljanih na Norveško 48.000 mož, z letali pa nekaj tisoč. Maloštevilne norveške čete so se utrdile med Bergenom in Elverumom, kjer so se uprle prvim nemškim motoriziranim oddelkom. Nemci so v teku prvih 24 ur zasedli pokrajine južno in jugovzhodno od Bergena in Kristjansunda ter se zavarovali na ta način pred eventuelnim angleškim napadom. Vest iz švedskih virov o veliki pomorski bitki v Kategatu je popolnoma izmišljena. Nobeni angleški ladji se ni posrečilo priti čez Skagen. Splošni vtis je, da se položaj razvija Nemcem v korist. Danska je mirna kakor je mirna tudi Švedska. Tudi belgijska in nizozemska vlada sta odločeni ostati nevtralni ter podvzemata vse potrebne zaščitne ukrepe. .J? I 1 Mm t f MILIJONI AVTOMOBItISTOV uporabo Mo- blloll. Oni nito v zmoti, tkuinj« >o Jih naučil« da t« tako najbolj!« zavarujejo pred zgubani vtted trenja In pravelil« obraba »troja. Stedite In uporabljajte pravil*« vr»t« M O B I L O I L-a po Mobiloll navodilih, ker m Mobltoil lxdefuj# la potebno Izbranih turovln, po potebnem Cle» arotol načinu, ki j* priznano najpopolnejil. Zajamčeno Imata popolno Izrabo goriva — lorij ve? kilometrov i manj goriva! najmanjlo obrabo «tro)a — l®#«) prihranek na popravilih! PopoTnom« »rgufnl it« U >•odo v sratkem začel" na suhem. K temu sklepu so prišli zaradi nemške propagande, ki zadnjo dva dni razširja po tujini poročila, da nameravajo Angleži in Francozi udariti skozi Belgijo v Nemčijo. Politika Italije švicarski list razlaga Mussoiinijeve besede črnogiedno Rim 12. aprila, t. (Neue Zurcher Zeitung.) M u s s o l i n i je imel ob priliki, ko je bila visoka šola za telesno vzgojo v Orviedu odprta, krajši govor, ki je spet pokazal, da Italija svoje neudeležbe v sedanji vojne ne razlaga tako, kakor da želi mirno stati ob strani vojnih dogodkov. Ni brez pomena, če je pri tej priložnosti omenil »u treh dneh kontano osvoboditev nekega naroda« (Albanije) in na *komaj sedem mesecev trajajočo osvojitev velikanskega imperija v Afriki« (Abesi-nija). Naj se v tem nekoliko zakasnelem^ spo-mladju letošnjega leta tudi zgodi kar hoče, je rekel Mussolini, Italija je pripravljena na vse. Iz tega sklepajo nekateri v Rimu, da Mussolini, ki spada med tiste zelo redke osebnosti, ki so posvečene v prave nemške cilje, računa z resnimi in velikimi dogodki v bližnji bodočnosti. Tudi na-daljni sklep, da bf tudi Italija posegla v vojne dogodke, ni za lase privlečen. Sicer se je Mussolini v Orviedu izražal z veliko diplomatično previdnostjo. V Italiji se množijo znamenja vedno obsežnejših priprav za vojna dejanja. Kina predvajajo filme o delavnosti v italijanski vojni industriji in ves italijanski tisk široko piše o potrebi, da naj bo italijanski narod v tem letu priprav- ljen na neizbežne možnosti. Italijanski tisk čisto odkrito zavrača ustanovitev angleške trgovske družbe za jugovzhod, če da »diši vse to po sankcijah«. Takšno postopanje zahodnih velesil, pišejo rimski listi, bo marsikatero jugovzhodno do sedaj nevtralno državo prisililo, da zapusti nevtralnost in po zgledu Italije zavzame stališče »neudeležbe v vojni«, kar je bolj varno, kot pa nevtralnost v sedanjih dneh. Italija mobilizira 5 letnikov? Rim, 12. aprila, b. Iz merodajnih strani se je zvedelo, da je Mussolini sklenil poklicati pod orožje še pet letnikov, tako da bo Italija pripravljena za vsak primer. Dasi še ni to potrjeno od uradne strani, vendar trdijo, da bo mobilizncija danes ali najkasneje v roku 24 ur tudi službeno objavljena. Trdijo, da bodo pri tej mobilizaciji poklicani pod orožje letniki 1008 do 1914. Obveščeni krosi trdijo, da pripravljajo še nadaljne ukrepe Blede mobilizacije. V četrtek zvečer so bili po vseh ulicah Rima objavljeni letaki, ki pozivajo mladino, posebno tehnične stroke, da se javijo kot prostovoljci za kIužIv) v vojni mornarici. Qj0^podahitvjo Najnujnejše potrebe ljudstva Poročali 6mo že, da jc Zavod 7a pieučcvanje kmečkega in narodnega gospodarstva obenem z »Gospodarsko slogo« izvedel obsežno anketo o najnujnejših potrebah ljudstva v banovini Hrvatski. Sedaj je rezultat te ankete izšel v posebni knjigi, iz katere posnemamo, da je anketa obsegala 2.000 vasi iz vse Hrvatske in dobila altol: 50.000 odgovorov e vseh področij, Značilno je, da je anketa prišla do tega, da je vprašanje zvišanja cen kmetijskih proizvodov najvažnejše vprašanje za vse kraje in v vsakem letnem času. Na drugi strani sc zahteva zaslužek, kar kaže, da hrvatski kmet potrebuje zemlje. Glede cen prihaja anketa do zaključka, ki velja tudi v veliki meri za Slovenijo. Mnenja je namreč, da so radi žitne politike trpeli največ pasivni kraji. Najsiromašnejši naši kraji so morali plačati drago pšcnico iti žito našim žitanskim krajem, ki so pravzaprav najbogatejši. Če vpoštevamo, da pasivni kraji potrebujejo v naši državi letno 40.000 vagonov žita in če je razlika v primeri s svetovno ceno znašala samo 50 din pri meterskem stotu, pridemo do ogromne vsote 200 milij. din, katere so pasivni kraji preplačali na račun aktivnih, pravzaprav na račun posredovalcev in žitnih špekulantov, ker se lahko dajo izmeriti interesi kmetov producentov v aktivnih in pasivnih krajih. Zaradi tega je potrebna državna intervencija na žitnem tržišču, da odpravi v6a lokalna in sezonska nesorazmerja med cenami, pa tudi ostala nesorazmerja, da bo življenje vsem državljanom države osi-gurano po enakih cenah. Zato je potrebno, da poleg intervencije za zunanji trg dobimo tudi državno intervencijo na notranjem trgu pšenice in koruze. Uvoz koruze Lz Belgrada poročajo, da je vlada sklenila popisati vse količine koruze v državi. Nadalje bo dovoljeno Priv. izvozni družb:., da uvozi brez carine iz inozemstva 10 000 vagonov koruze, verjetno iz Romunije. Ta koruza je namenjena predvsem pasivnim krajem. , Pred omejitvijo potrošnje mesa »Politika« poroča, da je izdelan načrt uredbe, po kateri bi bila v vsej državi uvedena dva brezmesna dneva in sicer v ponedeljek in petek. Ta dva dni se nebi smelo klati govedi, telet in prašičev, nadalje ta dva do 2, 5, 10, 50, 100 in 1000 zlatov, ki bodo odslej naprej zakonito plačilno sredstvo. S tem je tudi začela banka poslovati v polnem obsegu in so ustavile svoje poslovanje Reichskredit-kasse. Novi bankovci se zamenjujejo s starimi v razmerju 1 : t. Z dnem 7. maja izgubi del starih bankovcev svojo veljavo, odn. dne 31. maja. Iz sospodarsEcega zemljepsa Faeroerski otoki merijo 1100 km* ter so imeli po zadnjem štetju leta 1935 26.000 prebivalcev, Dancev. Islandija, ki je zvezana z Dansko po personalni uniji (danski kralj je tudi kralj Islandije), meri 103.000 km3, po zadnjih podatkih je imelo Islandija okoli 120.000 jirebivalcev. Groenlandija, ki je tudi danska posest, je ogromen otok, skoraj bi lahko rekli celina. Meri 2,170.000 kma (drugi največji otok na svetu je Nova Gvineja, ki ima pa samo 785.000 km2). Toda od vso te površine je velika večina stalno pod večnim ledom in snegom, tako da štejejo zemlje-pisci samo 313.000 km', ki niso stalno pod ledom in snegom, kot površino danske kolonije. Prebivalstva je izredno malo, vsega skupaj 17.000. Tudi Norveška Ima v polarnih krajih znatna posestva. Tako spadajo pod Norveško Spilzbergi (otočje Svalbard. kot je njih uradni naziv), Medvedji olok ter otok .lan Mayen. Ta otočja so sicer velika in imajo tudi naravne zaklade, vendar je njih prebivalstvo malenkostno. Svalbar oloki imajo znalno produkcijo premoga. Leta 1937 so dali 780.000 ton premoga. Norveški gozdovi. Norveška je dežela gozdov. 24% vse površine, ki znaša 323.000 km', je pokrilo z gozdovi, torej 7,500.000 ha. Norveški gozdovi dajejo letno devet milijonov kub. metrov lesa. Na gozdnem bogastvu ie zcrajpna velika celulozna industrija, ki je znašala leta 1938 887.000 ton, v 1. 1937 celo 1,097.000 ton. Nadalje je Norveška velik proizvajalec papirja. Leta 1937 je znašala proizvodnja papirja na Norveškem 414.000 ton, proizvodnja lepenke pa 51.000 ton (vsa naša proizvodnja papirja je znašala komaj 25.000 ton). Vodne sile. Norveška ima tudi izredno mnogo vodnih sil. Od skupno razpoložljivih 12 milijonov konjskih sil je izkoriščanih že 2,400.000, kar je zelo visok odstotek. Proizvodnja električne sile stalno narašča in je leta 1938 dosegla že 9900 milij. kilov. ur. Rudno bogastvo Švedske in Norveške. Železne rude je dala Norveška 1. 1938 1 milijon 30.000 ton, švedska pa 8.5 milij. ton (ta statistika se nanaša prav za prav na vsebino železa v železni rudi). Zgrajena je tudi že znatna železna industrija, saj je znašala leta 1938 proizvodnja surovega železa na Norveškem 174.000 ton, na Švedskem pa 714.000 ton. Nadalje je znašala istega leta proizvodnja jekla na Švedskem 972.000 ton, dočim Norveška svoje jeklarske industrije še nima. Ležišča železne rude so na Švedskem visoko gori na severu (središče Kiruna, kjer segajo ležišča tudi na norveška tla), v sredini (Grangesberg) in na jugu. Bakrene rude so nakopali na Norveškem nad 20.000 ton letno, na Švedskem^ia okoli 10.000 ton. Leta 1938 je znašala švedska proizvodnja surovega bakra 10.700 ton, norveška pa leta 1937 8300 ton, skupno sta dali ti dve državi skoraj polovico naše proizvodnje bakra. V svinčenih rudah, nakopanih na Norveškem, je bilo leta 1937 400 ton svinca in je topilniška proizvodnja svinca dosegla 200 ton. Na Švedskem pa ni dovolj svinčene rude. Znalno več pa ima Norveška cinka. V cinkovi rudi, nakopani na Norveškem leta 1937, je bilo 8800 ton cinka, topilniška proizvodnja cinka pa je dala leta 1938 celo 46.500 ton cinka, ker so mnogo rud uvažali. Tudi Švedska ima mnogo cinkovih rud. katerih vsebina cinka je znašala leta 1938 34.600 ton, vendar je bila vsa ta ruda predelana v norveških topilnicah. Norveška je den največjih producentov aluminija. Leta 1938 je znašala norveška proizvodnja aluminija 29.000 ton, švedska proizvodnja 1900 ton. Le še Nemčija in Francija sta izdelali več aluminija kot Norveška. Nadalje se koplje v znatnejših množinah na Norveškem še kromova ruda in niklova ruda, v proizvodnji kadmija jo Norveška eden največjih evropskih producentov z 208.000 tonami leta 1938. Nadalje je Norveška za molibden največji produ-cent v Evropi s proizvodnjo 450.000 ton leta 1938, le Amerika je dala na svelu več molibdena. Proizvodnja srebra je znašala leta 1937 na Norveškem 8500 kg. na Švedskem 35.000 kg. Zlata so dobili na Švedskem lela 1938 7280 kg. Pirita so nakopali na Norveškem leta 1938 1,010.000 ton, na Švedskem 186.000 ton. — Pri ljudeh viSje starosti, ki trpe na nerednem čiščenju, nudi pogosto naravna »Franz-Josefova« grenka voda, zaužita skozi osem dni dnevno po 3—4 kozarce, zaželjeno odprtje in s tem trajno polaj-šanje. Zahtevajte povsod »Franz-Josefovo« vodo. rtog. po min. sne. pol. In n. zdr. S br. 1S.485. 25. V. 35. Borze Dne 13, aprila 1940. Denar Ameriški dolar 55,— Nemška marka 14.70—14.90 Devizni promet je znašal na zagrebški borzi 3,700.900 din, na belgrajski 3,660.000 din. V efektih je bilo prometa na belgrajski borzi 4.1 milij. din. Ljubljana — uradni tečaji: London, 1 funt . . , . . . . 157.20— 160.40 Pariz, 100 frankov . , , i > . 88.85— 91.15 Newyork, 100 dolarjev i . . . 4425.00—4485.00 Ženeva, 100 frankov , , „ , . 995.00—1005.00 Amsterdam, 100 gold. < , . . . 2349.00—2387.00 Bruselj, 100 belg. 749.00— 761.00 Ljubljana — svobodno tržišče: London, 1 funt . i . i < . i 194.22- 197.42 Pariz, 100 frankov > i . i . 109.83— 112.13 Newyork 100 dolarjev . i i • 5480.00—5520.00 Ženeva, 100 frankov i . i i > 1228.18—1238.18 Amsterdam, 100 gold. „ . . . > 2901.17-2939.17 Bruselj, 100 belg. .«<>>. 925.05- 937.05 Ljubljana — zasebni kliring: Berlin, 1 marka....... 14.70— 14.90 Zagreb — zasebni kliring: Solun, 100 drahem .«■•>> 30 denar Belgrad — zasebni kliring: Solun, 100 drahem , i i t . i 29.55— 30.25 Sofija, 100 din .t 97.20- 98.80 Curih. Belgrad 10, Pariz 8.94, London 15.80, Newyork 446, Bruselj 75.30, Milan 22.52, Madrid 50.00, Amsterdam 236.80, Berlin 177.—, Stockholm 106.35 pon., Sofija 5.50, Budimpešta 79.50, Atene 3.20, Carigrad 3.20, Bukarešta 2.20 ponudba, Hel-singfors 8.25, Buenos-Aires 102.05. Vrednostni papirji Vojna Skoda: v Ljubljani 440—442 v Zagrebu 441—443 v Belgradu 440—441 Ljubljana. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 97—99, agrarji 51—53, vojna škoda promptna 440—442, belg. obveznice 75—76, dalm. agrarji 70— 72, 8% Bler. pos. 98—100, 7% Bler. pos. 991—92, 7% posojilo Drž. hip. banke 100—102, 7% stab. posojilo 95—97. — Delnice: Nar. banka 7.700—7.800, Trboveljska 240—250. Zagreb. Drž. papirji: 7% invest. pos 97.50 den., vojna škoda promptna 441—443 (443), begi. obveznice 75.50 den., dalm. agrarji 70 den., 4% severni agrarji 50—51.50, 6% šumske obveznice 69 den,, 8% Bler. pos." 98.50 den.. 7% Bler. pos. 91 den,, 7% pos. Drž. hip. banke 100 den., 7% stab. posojilo 93 den. — Delnice: Nar. banka 7.800— 8.000, Trboveljska 250—254 (250, 254), Gutmann 52—60, Sladk. tov. Osijek 200 den., Isis 30 den., Jadr. plovba 350 den. Belgrad. Državni papirji: 7% invest. posojilo 99.50 den., agrarji 53.50 den.. vojna škoda promptna 440—441 (440.50), begi. obveznice 76.25—76.50, dalm. agrarji 69.75—70.50, 4% sev. agrarji 50.75— 51.25 (50.75), 6% šum. obveznice 69.50—70.50, 8% Bler. pos. 100 den., 7% Bler. pos. 92—92.50, 7% posojilo Drž. hip. banke 101.50—102. — Delnice: Narodna banka 7.950 den. (8.000, 7.950), Priv. agr. banka 192.50 den. 2itnl trg Novi Sad. Pšenica: bač. okol. Novi Sad 245—247, gornja bač. 245—247, srem. 242—244, slav. 243—245, bač. ladja Tisa 248—250. — Koruza: bač., bač. pariteta Indjija in Vršac 188—190. — Moka: bač. ban. 355—365, 335—345, 315—325, 295 —305, 265—275, 180—185: srem. slav. 350—360, 330 —310, 310—320, 290—300, 260—270, 180—185. Tendenca čvrsta. — Promet mali. Sombor. Pšenica: bač. okol. Novi Sad, sred. bač. 283—240, bač. okol. Sombor 238—240, gornja bač. 239—241, srem. 236—238, slav. 238—240, južna ban. 234—236, bač. Tisa šlep la, Ila 243—245. — Oves: bač. 180—182, srem. slav. 181—183. — Rž: bač. 195—200. — Ječmen: bač. okol. Sombor 64-65 kg 195—200. — Koruza: bač. 184—186, — Moka: 350—370, 330—350, 310—330, 290—310, 260—280, 177,50—182.50. — Otrobi: bač. srem. 164—170, somborški brez vreče 150—155. — Fižol: bač. beli 2% 445—450. — Tendenca čvrsta.— Promet srednji. Cene živine in kmetijskih pridelkov Cene živine in kmetijskih pridelkov v Ljutomeru dne 5. aprila t. 1. Telice 2. vrste 5.50, 3. vrste 5 din; krave 2. vrste 4.50, 3. vrste 3; teleta 1. vrste 6 din, 2. vrste 5; prašiči špeharji 9 din, pršutarji 6 din za kilogram žive teže. Goveje meso 1. vrste 12 din, 2. vrste 10, 3. vrste 8 din; svinjina 14 din, slanina 18, svinjska mast 20, čisti med 15—20 din, goveje surove kože 12 din, telečje 11, svinjske 10 dinarjev za kilogram. — Pšenica 205 din, ječmen 180 din, rž 180, oves 160, koruza 140, fižol 600, krompir 200, lucerna 110, seno 100, slama 60, jabolka 1. vrste 600, 2. vrste 500, 3. vrste 400 din, pšenična moka 250—395, koruzna moka 200—275, ajdova moka 375 din za 100 kg. — Trda drva 100 dinarjev za kub. meter, jajca 0.80 za komad, mleko 2 din za liter, surovo maslo 26 din za kilogram. Cene živine in kmetijskih pridelkov v Murski Soboti dne 5. aprila t. 1. Biki 1. vrste 6 din, 2. vrste 5.50 din, 3. vrste 4—4.50; telice 1. vrste 6, 2. vrste 5.50 din; krave 1. vrste 3—3.50, 2. vrste 2.50, 3. vrste 2 din; teleta 1. vrste 5, 2. vrste 4 din; prašiči špeharji 11 din, pršutarji 9.50—10 din za kilogram žive teže. — Goveje meso 1. vrste 14 din, 2. vrste 12 din, 3. vrste 10 din; svinjina 15—16, slanina 18, svinjska mast 20 din, čisti med 14—18, goveje surove kože 11 din, telečje 13, din za kilogram. — Pšenica 1.50—2 din, ječmen 1.50, rž 1.60, koruza 1.70 din, fižol 2.60—4, krompir 1.60, seno 1.20, slama 0.50, pšenična moka 3.60, koruzna 2.25 din za kilogram. — Bukova drva 120—140 din za kub. m, jajca 0.80 din za komad, mleko 2 din za liter, surovo maslo 28—30 din za kilogram. * hvoz naSih vin. V mesecu marcu t. 1. Je bilo iz Slovenije izvoženo iz štajerskih okrajev 117.507 litrov naših vin v Nemčijo. Ves letošnji izvoz naših vin iz Slovenije je znašal v Času od 1. januarja do 31 marca t. 1.: v Nemčijo 439.577 litrov, na Švedsko 120 litrov in na Češko 9599 litrov, skupaj 449.296 litrov. Licitacija. Dne 25. aprila bo pri štabu za utrjevanje v Ljubljani ustmena licitacija za dobavo razni živil. aa Morda le ravno za Vas Radensko tdravilaa kopalUte naj-bolite, ker ja po mnogih rdrarilmh ^^^ sestavinah najmočnejše t Jugoslaviji I Sedaj Imate dovolj časa, da proučite prospekte raznih kopališč lo da si Izberete ono, ki Vam po avoji zdravilnosti najbolje ustreza1 Prospekte pošilja zastonj, rado in t veseljem' Uprava Radenskega idravilnega kopališča SLATINA. RADENCI beni« ter je za zaključek silno vžgala. Ganila pa me je zaradi svojega poetičnega teksta tJovau Studenčič) pesem »Guslanu z odgovarjajočo alasbo Fr. S. Vilharja. Videl sem srbsko gospo pred sel>oj, ko si je olirala solzne oči... Tudi »Jadransko morje« so poli in bal sem se, da bom slišal zopet listo oguljeno. Oh ne, France Marolt jo pokazal, kako se mora ta pesem peli, da dela čast pesniku Simonu Jenku in skladatelju Ilajdrihu. Odveč bi bilo, da bi našteval vse podrobnosti in vse številne točke, vse je bilo dovršeno in lepo, prepričljivo. Pred začetkom drugega dela sporeda je stopil na oder France Slapšak z družico v slovenski narodni noši ter je pevovodji Al'/, g. Maroltu v imenu belgrajskih Slovencev izročil velik lovorjev venec z državno tribarvnico in povit s slovenskim trakom. Takoj za njimi so pozdravili Al'/, tudi zastopniki pevskega društva »Obiličc v Belgridu, ki so istotako izročili g. Maroltu lovorjev venec. Gg. ministri, ki so med odmorom skoraj vsi ostali v dvorani, so izrazili željo, da bi radi slišali zopet enkrat našo lepo »Gor čez izarot, ki sicer ni bila na programu. Fantje so se zbrali v študiju dvorane, da jo hitro malo preštudirajo, ne, ti l>evei ne |K>jejo kar tako na slepo, čeprav: kateri Slovenec ne (»ozna te melodije? France Marolt stari Marolt, ki se je malo prej tako ljubeznivo kianial iu se kot dovršeni kavalir zahvaljeval občinstvu 7.a ogromne ovacije, je bil med fanti zopet stari Marolt. Takoj je zagrozil, da bo slehernemu »takoj odtrgal glavo, kdor bi med študijem pesmi odprl vrata*. Ta detajl omenjam zato, da imamo tudi nekaj vpogleda v delo lena najboljšega pevskega zbora, ki je tudi najbolj discipliniran, ln »Gor čez i žaro« je vžgala, pa še kako! Ko je bil program izčrpan, nihče ni hotel oditi, občinstvo je dobesedno tulilo. pL-skalo, cepetalo tako dolgo, da je moral Marolt dodati še (Ive pesmi in sicer eno narodno, bolj vo aško. in drugo, tudi narodno bolj veselo. Mislil sem. da bo dodal »Flosarsko«. lola moja lajna želja do tega neizprosnega dirigenta ni prodrla... Občudovati pa moram tudi oba tenorista g. Šegedina in g. Brandstfiterja ter po imenu mi neznanega baritonista, ki so vztrajali prav pri vseh točkah in ni niti eden odpovedal. Samozavestno smo s pevci odhajali Slovenci vi. dvorane. Belgrad je videl in slišal, kaj je res lepa slovenska pesem. In to je mnogo, mnogo. ♦ Po končanem sporedu so člani pevskega zbora odšli v družbi belgrajskih Slovencev na skupno večerjo. Davi so se odpeljali v Niš, kjer bodo nocoj priredili svoj tretji koncert na svojem tokratnem pevskem obhodu |x> južnem delu države. V Nišu jih je na železniški postaji med drugim sprejel in pozdravil v imenu načelnika prosvetnega oddelka banske uprave moravske banovino Dragomir 1'avlovič. Pri sprejemu so bili tudi člani pevskih društev v Nišu z odborom pevske župe »Slevan Sremaci na čelu. Ko so člani Al'/, izstopili iz vlaka, jih je pozdravil s toplo besedo predsednik pevske žime Peter Kostič. Člani A P/, so se nato odpeljali v Niško Banjo v hotel na počitek. Ciril Kočevar. Avto, ki porabi i I bencina na 40 hm Najmlajši italijanski iznajditelj Marcello Creti je zgradil avtomobil, ki porabi samo en liter bencina na 40 km vožnje. C reti, ki je star komaj 18 let, je prišel nu misel, da je svoje vozilo opremil s pedali, tako da nu ru\ni cesti voznik motor izključi in si pomaga naprej z nožnim pogonom, kakor na navadnem kolesu. Pri tem pa avtomobil, ki mu je iznajditelj dal ime »Peual-avto«, ni nobena igračka, kar dokazuje med drugim tudi to, da so večje število Cretijevih avtomobilov naročili za svetovno razstavo v Rimu, ki bo odprta leta 1942. Creli-jev avtomobil je zgrajen iz tako imenovanega >avionala«, to je nova italijanska kovina, iz katere grade Italijani svoja letala. Kovina jc močna in odporna kakor jeklo, obenem pa lahka kakor aluminij. Avtomobil je zgrajen za dve osebi in lahko doseže brzino 60 km na uro. Iznajditelj je izračunal, da bi pri večji produkciji teh avtomobilčkov prodajna cena ne bila večja od 3000 lir. Zmagoslavje slovenske pesmi v Belgradu perrid zbor n belgrajski želez ni Sd postaj ob prihoda k Sarajeva. Belgrad, 11. arprila. Ko smo belgrajski Slovenci »vedeli, da je Jfkademski pevski zbor iz Ljubljane sklenil prirediti turnejo po Jugoslaviji in da obišče Belgrad, nas je kar elektrizirlao. Če priredi katero koli društvo v Ljubljain koncert, i>omen ja to redkokdaj senzacijo. Koncerti so pač umetniške prireditve, tukaj v Belgradu pa nam tak koncert pomeni mnogo več, ne samo umetnost, temveč tudi reprezentanco, saj smo vedeli, da bo ta koncert znatno dvignil ugled Slovencev in naše narodne kulture pred najbolj izbranim srbskohrvatskim ol>činstvom nam belgrajskim Slovencem pa bo slovenska pesem približala slovensko zemljo, da se bomo počutili kakor doma. Ko smo brali v časopisju, z.la-sti pogosto v »Slovencu«, o nameravani turneji, je bil med nami skoraj dnevni razgovor, kdo gre na koncert in kdo ne utegne, ker je morebiti na ta delovni dan zadržan. Tudi belgrajsko časopisje je v okviru možnosti dostojno napovedovalo ta itoncert, prav tako sta skrbeli za reklamo, ako je Akademski zbor sploh potreboval kako širokoi>o-tezno reklamo, obe radijski postaji v Belgradu, namreč srednjevalovna in kratkovalovna. Kratkovalovna postaja je nekajkrat napovedala prihod slovenskih pevcev v Sarajevo, Belgrad, Niš in Skoplje kar v enajstih jezikih. Naši pevci se torej ne morejo pritoževati, da bi jim Belgrad ne pre-skrbel dostojne reklame, čeprav bi je v takem obsegu niti ne potrebovali, ker je šel njihov slo-,ves pred njimi. Sam sem bil priča razgovora, kako so na primer ženske prosile svoje može, da jih vendar gotovo povedejo na ta koncert, in druge, osamljene, so iskale stike z družbami, recimo s kako prijateljsko zakonsko dvojico, da bi se ji priključile. Tukaj namreč nismo tako navajeni, da gremo h kakšni prireditvi samo po eden ali kvečjemu dva, temveč se nas zmeni kar cela družba. Prav tako so Slovenci takoj, ko so bile vstopnice na razpolago, kar na debelo kupovali vstopnice. Razen nekaj malomarnežev, kakor na primer jaz, ki sem čakal do zadnjega dopoldneva tik pred koncertom in bi kmalu zamudil vstopnice, čeprav sem po svojih močeh nekoliko agitiral za častno udeležbo Slovencev na tem koncertu. V zadnji uri sem se spomnil ter stekel v podružnico Jugoslovanske knjigarne. Obe prijazni prodajalki sta me odpravili: »Do zadnje vstopnice smo razprodali vse, toda če imate srečo, stopite v poslopje Kolarče-vega ljudskega vseučilišča, morda imajo tam še kakšno.« Kaj mi je ostalo drugega, da sem prehodil peš vso dolgo pot m res ujel dve predzadnji vstopnici zame in za svojega tovariša. Zadnji dve vstopnici sta kupila neki srbski gospod in gospa. Potem je prodajalec napravil debelo črto čez vso pregledno karto: »Razprodano.« Malo sem postal še pred poslopjem in sem videl precej razočaranih obrazov: »Prepozno!« »Da bi vsaj dobil kako stojišče!« Nemogoče, tukaj na resnih umetniških koncertih ne poznajo tistega brezmejnega prodajanja stojišč kakor v Ljubljani. Tudi v Ljubljani bi bilo treba preprečiti tisto neokusno prerivanje, za dijake, delavske sloje pa naj M se organizirale posebne prodaje rezerviranih vstopnic, da ne bi bile umetniške prireditve dostopne samo gotovim glojem. Samozavestno po pevski zmagi ▼ Sarajern *o Slovenski pevci priromali po dolgi in neprijetni vožnji ob 5 zjutraj v Belgrad. Posebnega sprejema ni bilo, kar je bilo pevcem morda še bolj prav, da so mogli oditi pošteno se prespal VendaT so jih ma kolodvoru prisrčno pozdravili številni bet- trraJSM Slovenci. Kdor pozna dirigenta g. Franceta Marolta, ve, da mu ni mogel niti eden uiti, tako skrbno je gledal na vsakega, da so bili zvečer pošteno sveži in spočiti. Kosilo so imeli v »Slovenski menzi« v Zrinjskega ulici in tja smo jih šli obiskat mi, ki jemo v sosednji slovenski menzi (ki sicer ni prav nič konkurenčna, ker je Slovencev in drugih gostov v Belgradu dovolj). To je bilo veselo svidenje. Toda le malo starih obrazov je bilo med njimi; kaj hočemo, akademski 7,t>or se prenavlja z mladimi grli in drug za drugim od leta do leta odhaja, zato pa skrbi g. Marolt z.a naraščaj, ki prejšnjim akademskim pevskim generacijam ne dela sramote. Komaj so dobro pokosili, so bili akademiki povabljeni v tiskarno »Vremena«, kjer so si ogledali tiskarno in so jih seveda fotografirali. Zvečer pa so prišli v Kolarčevo dvorano. Strmel sem, kako elitna je bila družba, ki je obiskala ta koncert. Vse, kar se v Belgradu šteje za nekaj, bodisi iz srbskobrvatskih, bodisi slovenskih javnih krogov je bilo tam zbrano, zraven pa pripadniki prav vseh slojev. Na častnem mestu zastopnik visoke pokroviteljice Nj. Vel. kraljice in dvora g. major Ajdarič, v prvih vrstah predsednik vlade Cvetkovič, podpredsednik vlade dr. Maček, gradbeni minister dr. Krek z gospo, finančni minister dr. Juraj Sutej z gospo, pravosodni minister dr. Markovi?, prosvetni minister Maksimovič z gospo, prometni minister ing. Bešlič z gospo, zastoiv nik vojnega ministra pomočnik div. general Lukič, belgrajski nadškof dr. lljčič, ki je kar žarel od veselja, da spet vidi ljubljanske akademike. Na koncertu so dalje bili rektor belgrajske univerze Mitič 7, gos (m), bivša ministra Magaraševič in Stje-pan Barič, senator Franjo Smodej. predsednik glavne kontrole dr. Besič, glavni ravnatelj Poštne hranilnice dr. Miljenko Markovič. Od vojaških ob- lasti so se koncerta udeležili armadni general Kostič, |>oveljnik letalstva armadni general Jankovi?, iiiš|M>ktor vrhovne vojne sile general Ilič. sanitetni general dr. Rudoll Kobal. Na koncertu so bili šo guverner Narodne banke Drueutin Proti?, glavni ravnatelj Narodne banke dr. Vilimanovi?, predsednik Belgrajske zadruge in bivši fin. minister dr. Milorad Djordjevič in poveljnik konjeniškega polka kraljeve garde polkovnik Tonfi Ko-kalj 7. gospo. Od članov diplomatskega zl>ora so koncert obiiknli doyen diplomatskega zl>ora apostolski nuncij Kttore Felice s svojim tajnikom, turški veleposlanik Koperler 7. gospo, zastopnik romunskega vele|>oslanika svetnik Calaculu. odpravnik bolgarskega poslaništva svetnik Stratijev s tiskovnim atašejem (leorgijevom. odpravnik poslov čilskega poslaništva Bsteban Ivovif, tajnik francoskega |K*daništva Peyregne, poljski poslanik Dembirki z gos|>o, odpravnik poslov slovaškega poslaništva. Koncerta so se udeležili skoraj vsi i»o-močniki posameznih ministrov ter načelniki posameznih oddelkov. Na koncertu je bil tudi odlično zastopan častniški zbor. Velika dvorana Kolarčeve ljudsk univerze, ki je največja koncertna dvorana v Belgradu, je bila do zadnjega kotička zasedena. Takoj po prihodu zastopnika kraljice in dvora ter po prihodu ministrov so akademiki prikorakali na oder, |>o dvorani pa je zagrmelo, še bolj pa, ko je prišel dirigent g. Marolt, ki so ga klicali kar po imenu. Najprej so pevci zapeli državno himno in sicer tako, kakor se mora naša himna peti. Potem se je začelo. Akademiki so imeli na programu pesmi iz slovenske romantike, iz dobo pre|>oroda in čitalnice. G. Marolt ni samo izvrsten glasbeni pedagog in dirigent, o čemer poje v Sloveniji in Jugoslaviji že vsaka ptica na veji, temveč tudi odlično pozna zgodovino slovensko glasbe. Iz starih arhivov je izkopal pesmi, ki bi bile sedaj že pozabljene, tako pa so se izkazale kot še vedno sveže, da, mlade. Seveda pa jih je treba tudi pravilno izvajati, tako kot jih znajo akademiki |kx1 vodstvom g. Marolta. Teksti teh pesmi so morda danes prav tako aktualni, kakor v časih naših narodnostnih lmjev. Za strokovno oceno izvajanja posnieznih točk seveda nisem dorastel, osebno jo name napravila najgloblji vtis skladba Josipa Michla »Sokralova smrt« i>o Aškerčevem besedilu in skladba istega skladatelja »Atila in ribič«, prav tako po Aškerčevem besedilu. Sta pa to bili najdaljši točka, ki sla zahtevali mnogo napora, zlasti od odličnega baritona (čigar imena ne vem). Kljub temu, da je bil program obširen, ni med pavzo nihče odšel po klobuk in šel, sleherni obiskovalcev je vztrajal, tako smo bili navezani na lopo pesem. Zanimivo je. da jo srbskemu občinstvu najbolj ugajala pesem Kamila Maška na besedilo Blaž Potočnika »Mlatiči«, nedvomno zaradi živahnega ritma, posnemajočega pokanie cerv-cev. Srbski gostje so tako dolgo klicali, ploskali in cepetali: »Bis, bis!«, da se je moral sicer neizprosni g. Marolt, saj ga poznate, vdati in pesem ponoviti. Na progTamu so bile tudi tri srbskohrvatske pesmi, pravzaprav dve, zadnja, programatična »Ilerregovska« i>o besedah Franceta ft.>gnarja in v glasbi Antona Hajdriha. ima slovenski tekst, ki je zelo programatičen: »Mi se ne vdamo sili no- Koncert APZ v Kolarčevi dvorani. Na sredi sedi zastopnik Nj. Vel. kraljice Marije, na nje-1*1*1,«;* desnici predsednik vlade Cvetkovič in apostolski nuncij Felice JKardmal H. Petlegrinettk Sv. Ciril in Metod Kadar torej sv. Cirila in Metoda imenujemo slovanska apostola, to ne velja v pomenu, da sta osebno spreobrnila Slovane iz poganstva h krščanstvu, temveč da sta hotela utrditi in oploditi njihovo začetniško krščanstvo in tako po njihovem posredovanju pripraviti pot za lažje pokristjanjevanje še poganskih slovanskih rodov na severu in vzhodu. V tem smislu je papež Had-rian II. dal potem Metodu neomejeno misijo za slovanske rodove ob meji slovanskih dežel, ki so brle cerkveno že organizirane (v tem smislu je Metoda imenoval za papeževega legata). V Moravski. Spomladi 1. 863. sta bila Ciril m Metod slovesno sprejeta v Rastislavovi prestolnici. 2e naslednje leto je kralj Ludovik Nemški napadel Ra-stislava, ki je skušal nastopati kot neodvisen knez, in ga prisilil, da mu je prisegel zvestobo. Ona pa sta neodvisno od politike živahno nadaljevala svoje delo, širila slovanski književni jezik in bogoslužje, toda v rimskem obredu, ki je bil tam že udomačen, kar sklepamo iz dejstva, da so ju Nemci vedno obtoževali, da v nasprotju s tradicijo rabita v bogoslužju »barbarski« jezik, nikoli pa ne, da sta spremenila že udomačeni obred. Govorili so: »Ne slavi se Bog s tem. Ce bi namreč Bog to hotel, ne bi li mogel storiti, da bi bile te čudne črke že prej izumljene? Toda Bog ]e samo tri jezike izbral: hebrejski, grški in latinski.« Cirilu je bilo lahko zavrniti to trijezično herezijo, kakor poroča njegov staroslovenski življenjepis: nasprotnike je imenoval »pilatnike«, ker je Pila-t na Kristusov križ dal napis v hebrejskem, grškem in latinskem jeziku. Potem se je moral še vefiko boriti proti raznim praznoverstvom ter za svetost in nerazdružnost svetega zakona. V Rima. Po treti letih h« pol, ko sta nekoliko učencev pripravila za duhovski stan, sta prišla v Benetke, da bi dala posvetiti svoje učence, ker sama nista zmogla vsega misijonskega dela; Ciril je bil edini duhovnik, Metod pa diakon. Med potjo sta se ustavila pri slovanskem knezu Koclju, ki je bil frankovski podložnik (vazal), a je zelo ljubil svoje slovansko ljudstvo, ki mu je vladal v Spodnji Pa-noniji. Bila sta namenjena ne v Carigrad, ampak v Rim, kakor je razvidno iz raznih dokazov in iz dejstva, da sta s seboj nesla relikvije sv. Kle-menta papeža, ker si ne moremo misliti, da sta jih hotela nesti nazaj v Carigrad, ko sta jih od tam odnesla. V Benetkah je Ciril imel obširen razgovor z nasprotniki slovanskega književnega in bogoslužnega jezika, kakor prav na široko pripoveduje njegov slovanski življenjepis. Tu se še zdaj čuti vsa vnema in učenost apostolskega moža: »Ali se ne sramujete — tako je rekel — samo tri jezike dovoljevati, a vsem drugim narodom in plemenom velevate, naj bodo slepi in gluhi?« Ponavljaj je Kristusove besede: »Gorje vam, pismouki, ker ste vzeli ključ sjx>znanja; sami niste vstopili in tistim, ki so hoteli vstopiti, sle zabranili.« Papež Nikolaj I. je izvedel o delovanju svetih bratov in ju je poklical v Rim. A med tem časom je papež umrl dne 13. novembra 867; ko sta prišla v Rim na koncu tega ali v januarju naslednjega leta, je tam vladal že naslednik, Hadrian II. To je bilo zmagoslavje Cirila in Metoda, najra-dostnejši trenutek njunega življenja, poslednje veselje njunega življenja, kajti za svetlo zarjo je potem nastopilo vroče poldne s pekočimi žarki, pa tudi mračno, viharno. Apostoloma je šel naproti sam papež, ki ga staroslovanska življenjepisa spoštljivo imenujeta »apostolik«. Sloves je solunskima bratoma ugla-dil pot, vrh tega pa sta nosila relikvije sv. Kle-menta papeža, kar je njunemu prihodu dajalo vso veličastnost slovesnega prenosa "svetniških ostankov. Se danes si moremo nekoliko predstavljati ta prizor po sliki iz 11. stoletja, ki se še danes vidi v sf>odnji cerkvi sv. Klementa, kamor so bile relikvije potem prenesene: tu je papež z mitro in palijem (nadškofovska štola), njemu ob strani Ciril in Metod med drugimi dostojanstveniki; spredaj nesejo diakoni skrinjo z relikvijami, drugi drže sveče, drugi spet vihte kadilnice s kadilotn, v ozadju pa vidimo brezkončno množico s križi, palmami in banderi. Takoj so prij)ovedovali o čudežih, doseženih |io priprošnji sv. Klementa. In staroslovansko žitje Konstantina nadaljuje: »Papež pa je sprejel slovanske knjige, jih posvetil in položil v cerkvi sv. Marije, ki se imenuje pri Jaslicah, in peli so nad njimi sveto liturgijo. Potem je papež ukazal dvema škofoma, Formozu in Gauderiku, posvetiti slovanske učence. In ko so bili posvečeni, so takoj peli liturgijo v slovanskem jeziku v cerkvi sv. Petra. In naslednji dan so peli v cerkvi sv. Petronile, in tretji dan v cerkvi svetega Andreja, in od tod v cerkvi velikega vesoljnega učitelja Pavla apostola; in vso noč so peli v cerkvi slovanske slavospeve, in naslednje jutro zoj>et liturgijo nad njegovim grobom. Za pomoč so imeli škofa Arsenija, enega izmed sedmih (okoliških) škofov, in Anastazija knjižničarja.« V siju takega zmagoslavja je Konstantin nekoliko mesecev poslej smrtno zbolel. Ko je čutil, da se bliža smrt, je vstopil v samostan in si nadel ime Ciril, ki mu je ostalo v svetniški slavi in v zgodovini, in |x> petdesetih dneh meniških obljub je umrl 14. februarja leta 869.; bilo mu je dva in štirideset let. Oslal je osamljeni Metod, manj učen in zdaj sain za tako podjetje. Ubogi Metod se je hotel umakniti v ljubljeno samoto na gori Olimp, a umirajoči brat ga je spodbujal, rekoč: »Glej, skupaj sva eno brazdo orala; in jaz zdaj padam na njivi. Ti pa ljubiš goro; a nikar zaradi gore ne zapuščaj svojega misijonstva, da se še lažje zveličaš.« Grob sv. Cirila. Metod je hotel truplo velikega brata prenesti v domovino; tako jima je nekoč naročila mati. Pa dajmo besedo rimski legendi: »Tedaj se je rimska duhovščina skupno s školi in kardinali in plemiči rimskega mesta posvetovala in so prišli k apostoliku in začeli govoriti: Zelo nepristojno se nam zdi, častiti oče in gospod, da tolikega in tako uglednega moža, jx> katerem je naše mesto in naša cerkev dosegla, da je nazaj dobila tako dragocen zaklad, in katerega je Bog iz tako daljnih in tujih pokrajin po svoji nezasluženi dobroti blagovolil k nam privesti in ga celo od tukaj v svoje kraljestvo sprejeti, nepristojno je, da bi iz katerega koli razloga dovolili prenesti ga v druge dežele. Primerneje je namreč, da ga tukaj častno pokopljemo, ker ie tudi pristojno, da tako slaven mož, v tako prestavnem meslu dobi slaven grob. Zares le|x> povedano. Tedaj je papež ponudil, da ga pokoplje v cerkvi sv. Petra v svoji lastni grobnici; Metod pa je želel, naj bo pokopan v cerkvi sv. Klementa, kar se je zgodilo z veliko in ganljivo slovesnostjo. Se danes vidimo v sj)odnji cerkvi sv. Klementa sliko z napisom, ki je bila kmalu jx> pogrebu naslikana nad svetnikovim grobom Danes že obledela, v s|xxlnjem delu od poljubov, vlage in časa zabrisana in odrgnjena slika še zdaj zgovorno pri|x>veduje. Sv. Ciril je pred Kristusom Sodnikom, ki mu ob strani stojita nadangela Mihael in Gabriel s sv. Klementom, rimskim papežem, in sv. Andrejem, zavetnikom Vzhoda; na drugi strani kleči brat Metod s kelihom v roki, znamenje daritve, ki jo daruje za dragega ftokojnika. (Dalje.) novice Koledar Sobota, dne 13. aprila: Ilermenegild, mučenec; Ida, devica. Nedelja, dne 14. aprila: 3. povelikonočna nedelja. Justin, mučenec; Valerijau in tov. Novi grobovi ■f V Krškem je včeraj, 12. aprila umrl gospod Božidar Romih, sodnik okrožnega sodišča v Novem mestu. Pokopali ga bodo v nedeljo ob 5 popoldne na krškem pokopališču. Naj v miru počival Žalujočim naše iskreno sožalje! ■f- V Skofji I-rfiki je v starosti 79 let mirno v Gospodu zaspal gospod Martin K rž en, posestnik. Pogreb lio v nedeljo ob 5 popoldne. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje! Osebne novice = Strokovni državni izpit v ministrstvu za zunanje zadeve v Belgradu je opravil g. Franc Matekovič, uradnik našega konzulata v Diissel-dorftt. G. Matekovič jc istočasno z ukazom kraljevskih namestnikov od 1. aprila napredoval v čin rezervnega poročnika Iregate. Čestitamo! = Praktični učiteljski izpiti so bili pred državnim izpitnim odborom <>a sla mladi in hočeta biti veseli. Presenečena nad tem odgovorom sem se obrnila z istim vprašanjem na mater. Odgovorila mi je, da nima deklet za cerkev, naj se veselita, dokler je še čas. Pač pa je glavna skrb matere, kakor Indi hčera, da so vedno oblečene po najnovejši modi in mati jima je najela celo plesnega učitelja, kajti po njenem mišljenju spada ples med najvažnejše predmete sodobne vzgoje. Iz navedenega se odraia duh današnjega časa, ko starši sami s tako moderno vzgojo zastrupljajo svoje otroke. F s i vemo, da zahteva življenje od človeka mnogo in da mu je kos le oni. ki je notranje močan, ki zna iskali pravo globoko vrednoto življenja in ki ima oporo v živi veri. Kaj pa bo z mladino, kateri nudijo matere tako plitvo in plehko vzgojo? Ne bo li nekoč, »krušena pod težo življenja, na katero ni bila pripravljena in dovolj močna, in to po krivdi zgrešene mladostne vzgoje, preklinjala svoje lastne starše? L. M, po cbi&avi * Letos na ozkotirnih progah ne bo motornih vlukov. Iz Sarajeva poročajo, da je posebna komisija proučevala možnost, da se tudi letos uvedejo na ozkotirnih železniških proguh motorni vlaki. Komisija je sedaj podala svoje strokovno mnenje, ki pravi, da letos ne kaže uvesti motornih vlakov nn ozkotirnih železnicah. ker so vse proge že itak preobremenjene z ogromnim povišanjem uvoza in izvoza in ker letos, kakor kn/e, število turistov ne bo veliko in zuto ne bodo toliko potrebni motorni vlaki, * Tovorna ladja »Dtilinc«, ki so jo pred nekaj dnevi angleške vojne ladje ustavile, ko je plula v Benetke, je sedaj priplula v Dubrovnik. Angleške vojne ladje so nttšo ladjo odpeljale s seboj na Malto, kjer so jo temeljito pregledali, če ne vozi tihotapskega blaga. Ker ladja ni imelo takega blaga, so jo izpustili. Ladja je v Dubrovniku nuložila premog, nato pa tukoj odplula proti Benetkam. * 120 letna starka živi pri Brodu. V vasi Polojtt tiri Brodu živi (20 letn u starka Joka Zarič, ki je gotovo najstarejša žena v državi. Prebiva v mali kočici, kadar ne prosjači okrog, da preživi sebe in svojega bolnega 80 letnega sinu Ilira. Starka pripoveduje: Rodila sem se pred kakimi 120 leti. tako mislim, ker se dobro spominjam, da sem bila stara petdeset let, ko so gradili most čez Savo. Mati mi je povedala, da sem se rodila na Velikega šmarna dan. Moji starši so bili zelo bogati, pu je vse imetje propadlo. V zakonu sem imela 14 otrok, ki so vsi pomrli, samo Imbro, ki mu je sedaj 80 let, je še živ. V zakonu je bila nesrečna, še tisto imetje, ki ga je podedovala, je propadlo in ostala je brez vsegu. V svojem življenju je veliko pretrpela, vendar je pa vse trpljenje ni strlo. še sedaj ne misli na smrt, marveč hodi okrog dobrih ljudi in prosi, da more preživeti sebe in svojega bolnega osenidesetletnega sina. * V Belgradu stavkajo krojaški pomočniki. V sredo so začeli stavkati belgrajski krojaški pomočniki, okrog 1300 po številu, ker so se delodajalci branili zvišati plače. Krojaški pomočniki zahtevajo 50% zvišanje plač in pa skrčen je delovnega časa od ') na 8 ur. * Vihar podrl kmečko hišo — dvn otroka mrtva. V vasi Lukovica pri Sunskem Mostu je pretekli četrtek divjal hud vihar. Hud vrtinec jo porušil hišo kmeta Ibrahima Kalenderja. Ibrnhimovo ženo in štiri otroke, ki so bili v hiši, so ruševine.pokopale. Ženo in dva otroka so sosedje izpod razvalin odkopnli žive, trinajstletna deklica in dveletni fantek pa sta bila mrtva. V podrtem hlevu so našli več mrtvih ovac. * Tožba zaradi nbojn — petelina. Sarajevsko sodišče je prejelo zanimivo tožbo. Gjorgje Batista, upokojenec, toži Saveto Brankovič zaradi premišljenega uboja. Ne gre pa tu za uboj človeka, ampak za uboj petelina, pasme Rliode Islnnd. Batista pravi v svoji prijavi, da ie Brankovičeva na nedopusten način privabila k sebi petelina in mu dala jesti testo, v katero je zamešala raztopino sode. Petelin je seveda poginil. Batista je priložil spričevalo živino-zdravnikn in predlagal zaslišanje prič. Zadnji čas mu je poginilo okrog štirideset kokoši. Sprva je mislil, da se je med kokoši pojavila epidemija, ko pa jo poginil petelin, je ugotovil, da je to čisto nekaj drugega. Iz živinozaravni-kovega spričevala se vidi. da je bil petelin Rhode Islnnd star deset mesecev, dobro razvit in normalen. Sodišče se je znašlo v težkem položaju, ker Batista zahteva, da se Brankovičeva obsodi zaradi premišljenega uboja. Ker pa gre zn uboj petelina, ne pa zn uboj človeka, seveda ne bo mogoče uporabiti dotičnega kazenskega paragrafa. * Norec v hranilnici. V mestno hranilnico v Bjclovurjti je prišel mož v delavski obleki in prosil, da bi mu zamenjali bankovec za slo mark. Medtem ko jc prokurist pregledoval tečajni list. je neznanec stopil k blagajničarki. ki je pravkar štela denar. Prokurist ga je pozval. naj zapusti blagajniški prostor, neznanec se pa za poziv niti zmenil ni. Nato so drugi uradniki prijeli neznanca za roke in ga hoteli peljati iz blagajniškega prostora. Nenadoma sc jim je pu neznunec iztrgal, segel z desno roko v hlačni žep in zaklical blagajničarki: »Dajte mi denar!« Prestrašena blugujničurku mu je ilulu nekaj dinarjev, vendar pu je mož z močnim glusom še enkrat zuhtevul, nuj mu du ves denar. »Sem z denarjem!« je zavpil, »jaz sem lačen!« lulen izmed uradnikov jc medtem hotel na cesto in pripeljal več stražnikov iz bližnje policijske stružnice. Nekaj stražnikov se je po-stuvilo pred hranilnico, dva stu pu šla v blagajniški prostor in po hudem boju obvludulu možu, ki se je kakor besen branil. Nato so gu odpeljali na policijo. Iz izkazov, ki jih jc imel mož pri sebi, je razvidno, du se piše Anton Guduns in da je stur 55 let. Dne 25. marca je prišel iz Nemčije v Jugosluvijo. Pri sebi je imel Imnkovec zu 100 inurk in nož. Ko so gu zaprli skupuj z nekim drugim uretiruncein v celico, je navalil na tegu in bi ga gotovo zadavil, če ne bi na vpitje prihiteli stražniki, ki so komaj ukrotili besnegu Gudunsa. V tem boju je bi! precej ranjen neki detektiv. Guduns je očividno umobolen in gu bodo poslali v umobolnico v Vrupče. * Dozdevnega tekmeca ustrelil. Banjaluško okrožno sodišče je obsodilo slaščičarja Ahinetu llodžiču iz Bosenske Grudiške na (Ive leti in deset dni zapora, ker je 4. uvgusta lanskega letu s petimi streli iz suniokresu ustrelil svojegu soseda Muja lludžiča. Hadžič, ki je bil znan ženskar, se je omenjenega dne sprehajal pred Ahmetovo hišo. Alunet, ki je mislil, du hoče Mitjo s tem pri njegovi ženi vzbuditi pozornost, je stopil iz hiše in pozval Muju nu odgovor. Nastal je hud prepir, med katerim je ljubosumni Alimet potegnil samopres in ustrelil Muju. * Svoja soseda je miril, pri tem pa — izgubil življenje. Ugleden kmet Mato Horvutič v Donji Zdečini pri Glini je prišel k svojemu bratu Stjepanu; pridružil se jima je še sosed Janko Pirša. Nekaj časa so pili, pa so se kmalu spili. Tedaj se je Piršu spomnil, tla je nekdo ukradel njegovi materi vrečo krompirja in je začel kričati: Vi vsi ste tatovi in lumpje! Nastal je pretep in Stjepan Horvatič je pograbil Pirša, ki je ravno potegnil nož iz žepa. Tu hip ie med njiju skočil Mato Horvatič, da bi ju ločil, Pirša pa ga je z nožem zabodel v mišice desne roke in mu prerezal žilo. Mato je bežal proti domu. Ker mu je pa odteklo veliko krvi, se je zgrudil na tla in kmalu umrl. Ubijalca so zaprli. * Lov za stnrim železom. Po vsej državi je veliko povpraševanje po starem železu, ki gre prav dobro v denar. Seveda to priliko izkoriščajo številni tatovi, ki poberejo vse, kar le količkaj diši po železu. Prvenstvo pri tem imajo cigani, ki se ne strašijo tudi zločinov, da pridejo do železa. V Dalju pri Vukovarju je mlad cigan Veljko Kojič vdrl nu dvorišče Laze Dokiču. Ko je Dokičev brat hotel preprečiti, da bi cigan odnesel staro želcz.je, ki ga je bilo precej na dvorišču in v gospodarskih poslopjih, je cigan potegnil dolg nož in do smrti zabodel 50 letnega Savo Dokiča. Nato je cigan pobegnil, pa so gu orožniki kmalu prijeli in odpeljali v sodne zapore. * Ruski begunec skočil v vodo. V Dobojtt ie v četrtek skočil v reko Bosno ruski begunec Roman Grabovski. Nekaj časa se je sprehajal po mostu, nenadoma pa skočil čez ograjo v vodo. Zgodilo se je to tako hitro, da ljudje, ki so bili v bližini, tega niso mogli več preprečiti. Njegovega trupla še niso našli. Kaj gu je gnalo v smrt, ne ve nihče. Sava pri Litiji Ker odide nekaj igralcev k orožnim vajam, bodo Vačani gostovali na Savi z igro »Izpod Golice« že to nedeljo, t4. aprila, ob pol treh popoldne in ne 28. aprila, kakor sporoča zadnja številka »Domoljubu«. Šmartno pri Litiji V nedeljo, 14. aprila ob 7 zjutraj bo občni zbor krajevne JRZ v Zadružnem domu. Naše Prosvetno drutvo pa uprizori v nedeljo ob 3 popoldne lepo dramo iz življenja jezuitov »Prva legija«. Opozarjamo, da je to zadnja predstava v tej sezoni. Novo mesto Ben Hur Drnmatski odsek Prosvetnega društva se pridno pripravlja na to lepo zgodovinsko igro, ki jo vprizori drevi ob 8 in v nedeljo, 14. aprila pop. ob 3. Glavne vloge bodo igrali rutinirani igralci, ki so že mnogokrat nastopali na našem prosvetnem odru, ki pa je zadnja leta žal skoraj opustil dramatiko. Za Bcn Hurja je režija v spretnih rokah, insce-nacija izvirna, kostumi iz Ljubljane. Ker sodelujeta tudi društveni orkester in pevski zbor kap. cerkve, upamo, da nas bo igra v vsakem pogledu prijetno presenetila, Zagorje Nov Prosvetni dom »Krekov dom« v Zagorju bo stal ob novi cesti! Vzroke za to odločitev bo podal upravni odbor v nedeljo po prvi maši v dvorani Zadružnega doma v Zagorju. Članstvo, ki je prijavilo svoj pristop, kakor tudi vsi somišljeniki, ki to akcijo odobravajo, so vabljeni, da se tega sestanka gotovo udeleže! Občni zbor podružnice SPD Litija-Zagorje bo letos izjemoma v soboto, dne 13. t. m ob 18 v rudniški restavraciji v Zagorju. Na dnevnem redu 60 tudi volitve novega odbora ter naj bi za bodoča tri leta prevzeli vse glavne funkcije društveni člani iz Zagorja. Zato prosimo, da se V6i občnega zbora pol-noštevilno udeležite. Ruše pri Mariboru Podrnvska podružnica SPD v Rušah vabi članstvo, da se udeleži polnoštevilno izrednega občnega zbora, ki bo dne 25. aprilu 1940 " co-stilni Črnko ob 8 zvečer. Laško Okrajno organizacija MJRZ v Laškem priredi v nedeljo, dne 14. aprila, po prvi sv. maši t. j. okrog pol 9, zborovanje zu odraslo mladino laškega okraja. Nu zborovanju bo govoril gosp. senator Franc Smodej. — \ abljeni so tudi naši možje, predvsem odborniki in zaupniki naše stranke iz vseh občin našega okraja. Fantovski odsek in Dekliški krožek v Laškem priredita v nedeljo popoldne svojo akademijo. Na sporedu so lepe telovadne, ginina-stične, simbolične in pevske točke. Tudi nu akademiji bo govoril g. senator Franc Smodej. Prijatelje naše mladine najvljudneje vabimo. Sv. Križ pri Rogaški Slatini Dne 8. aprila je umrl g. Kidrič Simon, pre-ližitkar iz C.erovca. Star ie bil 89 let. Bil jc vedno in povsod krščanskega prepričanja. V dveh zakonih je imel 7 otrok. Izmed njegovih otrok je hči redovnica v Mariboru. Bil je skoz in skoz zvest član gasilske čete v Rog. Slatini, katera ga je imenovala za častnega člana. Tudi na mrtvaški oder in v grob je legel v gasilski L i vi b I j a pa, 15 aprila Gledališče Drama. Sobota, 13. aprila: Asmodej. Red A. — Nedelju, 14. aprilu: Neopravičena ura. Izven. Glolx)ko znižane cene od 16 din navzdol. Opera. Sobota, 13. aprila: Gostovanje Comedie Francaise. Izven. Cene od 40 din navzdol. — Nedelju, 14 uprila ob 15: Lumpucius Vugabundus. Izven. Znižane cene. — Ob 20: Frasquita. lven. Gostovanje Zlate Gjungjen-čeve. — Ponedeljek ob 19: Proslavu materinskega dne. Priredi Krščansko žensko društvo. Radio Ljubljana Sobota, 13. aprila: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 S plošč dobite godbo pravo za veselje m zabavo — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 S plošč dobite godbo pravo za veselje in zabavo — 14 Poročila — 17 Otroška Mileva Boltar-Ukmarjeva, b) Kramljanje (dr. Romanova) — 17 50 Pregled sporeda — 18 Za delopust igra Radijski orkester — 18.40 Pogovori s poslušalci — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura: Vincenco Dandolo in Avgust Marmon (Arsen Vense-lides, knjiž. (Zagreb) — 19.40 Objave — 20 Zunanjepolitični pregled (g. dr. Alojzij Kuhar) — 20.30 Starih znancev nove prigode: Groga Kozol v novi službi. — Pester večer. Izvajajo člani Radijske igr. družine — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Za vesel konec tedna igra Radijski orkester. Drugi programi Sobota, 15. npriln: Belgrad: 19.40 Užiški večer — Zagreb: 20 Opera — Belgr. krntkoval-na postaja: 19.40 Poročila v slovenščini — Bratislava: 20.20 Pisan spored — Praga: 20 Opereta — Sofija: 20 Grk. konc. — Beromiin-ster: 20.(5 »Romeo in Julija« — Budimpešta: 22.10 Ciganski orkester — Bukarešta: 21.30 Zabavna glasba — Stockholm-Hiirby: 19.(5 Harmonika — Trst-Milan: (7.15 Nove plošče — 21 Verdijeva opera »Aidn« — Rim-Bnri: 21 Cimbale — Florenca: 20.30 Lahka gl. — Oslo: 21 Ork. konc. — Sottens: 21.35 švedske pesmi. Prireditve in zabave Ko je Robert Soetens koncertiral januarja t. 1. v Italiji, je napisal glasbeni kritik v »Giornale dTtalia« 7. januarja naslednjo oceno: Robert Soetens je umetnik, ki je znan vsemu evropskemu občinstvu in ga prištevajo med najbolj upoštevane zastopnike francoske šole. Njegova tehnika je polna življenja, njegova interpretacija vsebuje rafi-ntrano čustvenost, vse pa je v službi njegove niu-zikalne duše, ki občuti in pozna ne samo dela do dna, temveč tudi avtorja. Ta umetnik bo koncertiral v Ljubljani v ponedeljek 15. t. m. v veliki Filharmon ičui dvorani. Začetek je izjemoma ob pol 9 zvečer. Vstopnice so v knjigarni Glasbene Matice. Kdor si želi osvežiti spomin na 15. stoletje, na dobo tlačanstva slovenskega kmeta, naj si ogleda opero »Darinka«, ki jo uprizori pod vodstvom gosp. Brica Prosvetno društvo v Zeleni jami v nedeljo dne 14. t. m ob 20 zvečer v dvorani Mladinskega zavetišča. Prosveto društvo Trnovo ponovi v nedeljo, 14. aprila ob treh popoldne na odru društvenega doma Goerner-jevo pravljično igro v petih dejanjih »Sne-guljčica«. Predprodaja vstopnic od 10 do 12 dop. v društvenem domu. Predavanja Filozofsko društvo priredi drevi ob 6 v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi scoje redno preda vanje. Predaval bo g. univ. prof. dr. Evgcn Spektorski o temi: Comte in Hegel. Pred predavanjem ob 17 redni letni občni zbor v filozofskem seminarju. Odbor. Cerkvena glasba Cerkev sv. Jožefa. Jutri slovesno praznovanje praznika varstva sv. Jožefa. Ob 8 slovesna pontifi-kalna sv. maša. Izvaja se: Pred mašo: Blagor tebi sv. Jožef, zl. dr. Fr. Kimovec. Pri maši: Missa in hon. B. M. V., zl. I. B. Meuerer, s spremljevanjem vojaškega orkestra. Graduale: De quacumque tribu-lati one, zl. A. Foerster. Po ofetst.: Regina, coeli, zl, M. Filke. K blagoslovu: Tantum ergo v A, zl. G. Rihar — Kimovec. Po maši: 0 sveti Jožef v tvojo čast, zl. St. Premrl. Mestna zdravniška dežurna služba Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljala v soboto od 8 zvečer do ponedeljka do 8 zjutraj me«tna zdravnica dr. Žitko Jožica, Pleteršnikova ul. št. 13/1. telefon 47-64. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, | Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva c. 20; mr. Murtnayer, Sv. Pelra cesta 78. uniformi Na njegovi zadnji poti ga je spremljala velikn množica ljudstva in pa gusilska četa s svo jo zastavo. Pogreb je bil rine 10. t. m. k Sv. Trojici. Pokopan je zraven svoje soproge, ki mu je umrla 4. avgusta 1957. Ko se je grobar g. r ne Rudolf napotil kopat grob Kidriču, ga je zadela srčna kup. Fric je umrl v starosti i X?pušča žcno 111 š'iri nepreskrbljene otroke. Obema naj sveti večnu luči Če je šivilja poročena s fakirjem. f II. del senzacionalnih TIM TAYLORJEVIH pustolovščin v napetem filma: Tim Tayiorjeoa sreča S_ KINO SLOGA - Id. 21-JO Radi dolžine filma predstave danes ob 16., 19. in 2115 uri I LJUBIJ4N4 Cestna dela na Mfrju Mestni gradbeni urad je odredil ureditev cest na Mirju in napravo asfaltnih hodnikov. — Prav je sicer, da skrbi magistrat za lepoto cest, vendar pa taka dela, Ri pomenjajo občutno breme ne samo za mestno občino, temveč tudi za prizadete hišne lastnike, niso baš primerna v sedanjem tako razburkanem, nesigurnem in gospodarsko tako neugodnem času. — Izmed onih lastnikov hiš, ki bodo morali plačati asfaltne hodnike, so le redki, ki bi imeli svoje vile že odplačane, večina je pač zidata z izposojenim denarjem, katerega je treba z obrestmi vred vračati točno, če so dobri ali slabi časi, če so stanovanja oddana ali prazna, če najemniki plačajo stanarino ali pa če jo ostanejo dolžni. Mestna občina sama res ni zvišala svojih davščin, zato se bo pa mnogo strožje izvajala davčna praksa pri predpisih zgradarine in drugih državnih davščin in doklad, pred kratkim pa je bil vpeljan celo nov davek: prispevek za obrambni fond. — Med lastniki vil na Mirju jih je tudi nekaj, ki so zidali nekako pred 7—8 leti, pa so njihove hiše obremenjene namesto s 3% z 12% zgradarino, menda kot kazen, ker so zidali v letih 1932, 1933, I 1934 in v teh tako slabih letih obče stagnacije ; preskrbeli obrtnikom nekaj dela. : Da rastejo cene živilom in vsem življenjskim potrebščinam, čutimo vsi, da so pa dražja tudi popravila hiš in podobno, pa najbolj hišni gospodarji. Je tudi še vedno nevarnost večjih mednarodnih zapletljajev, pa utegne državna oblast ponovno uveljaviti, oziroma poostriti uredbo o zidanju zaklonišč, katerih naprava pomenja znaten izdatek za vsakega hišnega gospodarja. — Prizadeti lastniki hiš so se obrnili na mestno poglavarstvo s posebno vlogo, naj se naprava asfaltnih hodnikov odgodi na poznejši čas, ko bodo cene znosnejše ter življenje in imetje meščanov zopet bolj varno. — Ker je prošnja podprta s tehtnimi razlogi, jo mestno poglavarstvo gotovo ne bo zavrglo. • I Maša za turiste in izletnike bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob 6.20 zjutraj. i Praznovanje Varstva sv. Jožefa v cerkvi sv. Jožefa. V nedeljo, 14. t .m., se slovesno obhaja god cerkvenega zaščitnika po naslednjem redu: zjutraj sv. maše ob pol 6, 6 (s petjem in govorom), pol 7 in 7. Ob 8 slovesen vhod prevzv. ljubljanskega škofa dr. O. Rožmana. Nato pontilikalna sv. maša z vojaškim orkestrom; na koncu himna sv. Jožefa. Glasbo te sv. maše pod vodstvom orga-nista g. Lavriča bo oddajal Radio Ljubljana. — Zvečer ob 7 zbiranje vernikov, zavodov in kon-gregacij za procesijo. Ob pol 8 govor šempetrske-ga g. župnika Kosmerlja, nato mirovna procesija po bližnjih ulicah; za sklep litanije sv. Jožefa in darovanje sveč. Med osmino se nadaljuje mirovna devetdnevnica do prihodnje sobote. Vsako jutro ob 6 sv. maša s petjem pred izpostavljenim Najsvetejšim z molitvami in blagoslovom. Vsak večer ob pol 8 molitvena ura z litanijami in blagoslovom. Molili bomo iz knjige »Večna molitev« 12. ura: Za blagor domovine in naj te knjige vsak molilec prinese s seboj. — Vse častilce sv. Jožefa vabi k obilni udeležbi cerkveno predstojništvo. 1 V nedeljo, 14. aprila, bo v karmelski cerkvi na Selu pri Ljubljani slovesnost v čast Varstva svetega Jožeia. Ob pol 6 bo tiha sv. maša. Ot> pol 7 slovesna sv. maša. Popoldne ob 4 govor. Govori univ. prof. g. dr. Lenček. Nato pete litanije sv. Jožefa in blagoslov. 1 Člani Comedie Fran?aise, ki bodo priredili večer v Operi, nas bodo seznanili z lepotami žive francoske besede v poeziji in prozi. Blagoglasnost jezika, blagorodnost igre, kultura govora in mojstrstvo oblikovalne sile odlikuje francosko umetnost. Večer bo kulturni dogodek prve vrste, ki bi ga nihče ne smel zamuditi. Na večeru, ki je razdeljen na tri dele in katerega prvi del obsega recitacije francoskih pesnitev, drugi del Mussetovo enodejan-sko komedijo »Vrata morajo biti odprta ali zaprta«, tretji del pa zopet recitacije in kot zaključno točko nekaj popularnih francoskih >opevčic, bodo sodelovali Melle Franfoise De--ille, Melle Catherine Fontenay, Mr. Yonnel, M me Germaine Rouher, Mr. Julien Bertheau, Melle Jeanne Sullv. Mr. de Rigoult, Mr. Cham-breuil, Mr. Louis Seigner, Mr. Aime Clariond. 1 Mednarodni mladinski tabor v filmu. V nedeljo, dne 14. t. m. bo ob 10.30 v dvorani kina Union matineja filma »Mladinski dnevi v Ljubljani«, v katerem so prikazane slavnosti in prireditve, ki so se vršile ob jiriliki I. mednarodnega mladinskega tabora v Ljubljani. Vse odseke opozarjamo zlasti na drugi del filma, ki vsebuje lahkoailetske in telovadne tekme ter glavni nastop na Stadionu. Ker je ta film važen zgodovinski dokument naše organizacije, zato pozivamo članstvo ljubljanskih in bližnjih odsekov, da si ga ^Inoštevilno ogleda in si s tem obudi spomin na epe dneve, ki jih je preživelo na prvem mladinskem taboru. Preskrbite si pravočasno vstopnice, ki se dobe v Prosvetni zvezi, Miklošičeva c. 7/L, po 5 in 3 din. 1 Krščansko žensko društvo uprizori na svoji materinski proslavi v ponedeljek, 15. t. m. ob 7 zvečer prizorček A. Čcrnejeve: Razgovor o mamici, veselo otroško opereto v 1 dejanju: Ali je kaj trden most? od Mirka Kunčiča in pravljično igro a petjem v 4 dejanjih: Triglavska roža od Mirka Kunčiča. Pevske točke za obe igri je uglasbii dr. Anton Dolinar. Na sporedu je še govor g. škofijskega ravnatelja Jagodica, ga. Sonja Ivančičeva pa zapoje Pav-šičevo: Kaj bo sinku sen prineslo in Regerjevo: Uspavanko. Ker vlada za proslavo živo zanimanje, naj si vsakdo vstopnice pravočasno oskrbi, Dobijo se v predprodaji v opernem gledališču. _ 1 Akademija ljubljanskih šol. Jutri, v nedeljo 14. i m. ob pol 11 dopoldne se bo vršila v frančiškanski dvorani velika akademija ljubljanskih srednjih, meščanskih in ljudskih šol v proslavo »Dneva Pomladita Rdečega križa«. Program bo obsegal pevske, glasbene in druge zanimive točke. Vstopnice po din 8, 6 in 4 se dobe v pisarni Pax et bonum, Frančiškan- ska ulica, in - uro pred začetkom pri vhodu v dvorano. 1 Drž. II. dekliška meščanska šola — Sp. Šiška — prireja bazar skupno s šolsko razstavo 13., 14. in 15. vsak dan od 9 do 12 in od 5 do 6 ter vabi cenjeno občinstvo, du bi obiskalo razstavo in iskreno želi, da bi bilo ogletloval-cev, ki bi z nakupom ročndi del podprli šolsko mladino v njenih težnjah. 1 V Stritarjevi ulici št. 6 v Ljubljani, pri frančiškanskem mostu, se sedaj nahaja optik in urar Fr. P. Zaje, torej ne več na Starem trgu. Samo kvalitetna optika. 1 Deputaeija ljubljanskih gospodarjev predvsem s Kongresnega trga in okolice s predstavnikom Prvega društva hišnih posestnikov se je včeraj zglasila pri župana dr. Ju-ru Adlešiču ter mu predložila spomenico z zahtevo, naj spomenik kralju Aleksandru I. stoji na Kongresnem trgu. Spomenico so podpisali ljubljanski gospodarji z okolice Kongres- nega trga in za ljubljanske hišne posestnike Prvo društvo hišnih posestnikov, ki ima nad 1700 članov. I Predstavniki madžarskih turističnih »stanov in organizacij, ki so si ogleduli tudi Ljubljano, so ljubljanskemu županu dr. Juru Adlešiču poslali naslednji brzojavni pozdrav: Pri povratku iz Jugoslavije si dovoljujem poslati vdane in prisrčne zahvale za Vašo toplo in prijateljsko gostoljubnost. — Sziezsenyi, min. svetnik. 1 Ljubljanska strelska družina obveča vse članstvo, da se prično jutri, v nedeljo, 14. aprila ob 8 zjutraj strelske vaje na vojaškem strelišču o-b Dolenjski cesti. Strelske vaje bodo vsako nedeljo od 8 do 11 dopoldne Lovci in prijatelji strelskega športa najuljudneje vabljeni. 1 Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani ponovno prosi svoje cenjene obiskovalce, da prihajajo k predstavam točno, dn ne motijo s poznim prihajanjem potek dejanja in svojih soobiskovalcev. 1 Zveza dekliških krožkov vabi članice in mladenke, da si v čim večjem številu ogledajo film »Mladinski dnevi«, ki ga bo predvajal kino Unioo v nedeljo 14. aprila ob pol 11 dopoldne. K T le MARIBOR Kredit za ureditev bolnišnice Zagotovljeno je v ta namen posojilo 12 milijonov dinarjev Iz dobro poučenega vira smo izvedeli, da se je banski upravi v Ljubljani vendarle posrečilo končno rešiti skrajno pereče vprašanje mariborske bolnišnice in njene nove ureditve. Ta rešitev je sicer zaenkrat samo delna, ker bo dobila banska uprava omejena sredstva, s katerimi ne bo mogla takoj izvršiti celotnega gradbenega programa, vendar pa bo tudi to, kar se bo sedaj napravilo, že veliko ter bo vsaj deloma omililo neznosno pomanjkanje prostorov v bolnišnici. Kakor smo že pisali, je nameravala banska uprava najeti za izgradnjo svojih bolnišnic veliko posojilo pri SUZOR-ju. Od tega posojila je bil velik del namenjen za izgradnjo mariborske bolnišnice, ki se bo znatno povečala z novimi objekti, sedanji pa se bodo modernizirali. Namera banske uprave pa se ni mogla uresničiti, ker prejšnji finančni minister ni hotel podpisati dovolila za posojilo za izpopolnitev slovenskih bolnišnic. Tako se je zgodilo, da se ni samo zavrla izvršitev velikopoteznega gradbenega načrta, ki bi moral biti uresničen po prvotnih namerah že v letošnjem letu, temveč se je onemogočila celo dovršitev pred dvemi leti v surovem stanju dograjenega paviljona, katerega je postavila mestna občina mariborska, ki plačuje bolnišnici že 10 let vsako leto kot svoj prispevek 260.000 din. Sedaj pa se je g. banu dr. Marku Natlačenu posrečilo dobiti pristanek finančnega ministra dr. Šuteja za posojilo za slovenske bolnišnice. Menda posojilo ne bo zaenkrat v celoti Pogonske jermene so ukradli Št. Lenart v Slov. gor., 12. aprila. Naš trg je razburila velika tatvina, s katero je oškodovana tukajšnja parna žaga in elektrarna, posredno pa je trpel škodo tudi ves trg, saj so tatovi začasno onemogočili dobavo električnega toka. Tatvina je bila izvršena v noči od torka na sredo v strojnem oddelku lenarške elektrarne ter žage posestnika Šumara Maksa iz Radehove. Vlomilci so sneli s strojev štiri gonilne jermene. Jermeni so bili trije iz gume, eden pa iz usnja. — Skupna vrednost jermenja se ceni na 11.800 din. Poizvedovanja so pokazala, da so prišli vlomilci s tovornim avtomobilom, na katerega so plen naložili ter ga neznanokam odpeljali. Klobuki perilo ugodno pri LAMA, Maribor m Krožki Slov. dijaške zveze vabijo na svojo prvo javno akademijo jutri v nedeljo, 14. aprila ob 8 zvečer v dvorani Zadružne gospodarske banke. Spored je zelo zanimiv. Pridite! Bog živi! m Samo še danes in jutri je odprta Umetniška razstava slikarja Zorana Mušiča in kiparja Karla Putriha v beli dvorani Uniona. m Za recitacijsko-koncertni večer, na katerem sodelujeta tenorist Slavko Lukman in režiser ljubljanske drame Milan Skrbinšek, vlada veliko zanimanje. Preskrbite si pravočasno vstopnice. m Slov. katoliško izobraž. društvo v Studencih ima jutri zjutraj ob pol 6 v cerkvi sv. Jožefa v Studencih cerkveno pobožnost v sv. mašo in sknpnim sv. obhajilom. Društveni člani se vabijo, da se pobožnosti v čim večjem številu udeležijo. m Spored Kobanskega tedna. Kakor je bilo javljeno, bo v Mariboru od 15. do 21. t. m. »Ko-banski teden«. V ponedeljek, 15. t. m., bo ob 20 otvoritev umetniške razstave »Kobansko«. Razstavlja akademski slikar Lojze Šušmelj iz Selnice ob Dravi. O nadaljnjem sporedu tedna bomo poročali. Vstop k otvoritvi razstave je prost. Razstava je nameščena v Unionski dvorani. m Nabiralni dan za Rdeči križ bo danes popoldne in jutri dopoldne na mariborskih ulicah ter je namenjen izključno naši siromašni in okrepitve potrebni šolski mladini. m Jutri, v nedeljo zvečer bodo v Narodnem gledališču na literarnem večeru brali svojo prozo in pesmi mladi književniki Torkar, Kiauta, Mrzel, Kranjc in Bartol, ki so združeni v ljubljanskem umetniškem klubu. Za njihov nastop vlada v Mariboru upravičeno zanimanje, saj bo večer za naše mesto važen kulturen dogodek. Premiera prekrasne ljubavne romance Čakala Te bom (Dezerter) — Režija: laonld« Hoguy, tvorec filmov »Ječa brez rešetk« in »Greh« KINO MATICA, telefon 21-24 Predstave ob 16., 19. in 21. uri v kateri igra glavno vlogo nam vsem iz filmov »Ječa brez rešetke in »Greh« nepozabna Corinne Luchaire in prvak franccs. filma iean Pi«rre Humani realizirano, ker je od prvega zneska določenih za mariborsko bolnišnico samo 12 milijonov din. Kljub temu, da za enkrat no bo realiziran načrt izgradnje mariborske bolnišnice v celoti, bo naša javnost sprejela z velikim zadoščenjem novico, da se bo za bolnišnico vsaj nekaj storilo. Obmejni Slovenci bodo g. banu res hvaležni, da se je s tako energijo zavzel za najvažnejši zdravstveni zavod na Štajerskem. Z 12 milijonskim zneskom je zagotovljena končna ureditev prod dvemi leti zgrajenega paviljona. Ta stavba je stala do sedaj neometana, izpostavljena vsem vremenskim neprilikam, da bi začela kmalu propndati. Naša javnost jo to stanje zelo kritično opazovala ter je bilo takšno stanje v škodo tudi našemu nacionalnemu in državnemu prestižu. Kakor rečeno, bo mogoče ta paviljon z 12 milijoni popolnoma opremiti, ker znaša proračun za vsa dela, opremo, aparate, naprave in vse ostalo 9 milijonov din. S preostankom pa se bo dala primerno povečati pralnica, ki že sedaj ne zadostuje več za potrebe bolnišnice. Izvedeli smo tudi, da banovina nikakor ni odložila načrta za popolno izgradnjo mariborske bolnišnice. Znesek 12 milijonov je samo prva najnujnejša pomoč. V kratkem se bo vršila večja anketa — ni še določeno ali v Ljubljani ali v Mariboru, na kateri se bo razpravljalo o načrtu mariborske bolnišnice ter sredstvih, ki bodo za izvršitev potrebna ter do takrat zagotovljena. m Dijaški fantovski odsek Maribor HI. Danes telovadba odpade. V sredo vsi! Nekaj važnih točk. Bog živil m Vse rezervne oficirje vabi uprava mariborskega pododbora nocoj na družabni večer, ki ga priredijo oficirji mariborske garnizije v čast premeščenih aktivnih tovarišev ter rezervnih oficirjev, ki končujejo orožne vaje. Prireditev bo ob 21 v veliki dvorani Narodnega doma. Vstop prost, obleka poljubna. m Namesto venca na grob pokojne gospe Amalije Vertn.ik je darovala rodbina Lipoldo-va 200 din za Počitniški dom kraljice Marije na Pohorju. m Denarnico s 534 din vsebine je našel zlatarski pomočnik Visnovič Franc ter jo je izročil policiji. m Ne zna jezika? Šofer na avtobusni progi Maribor—Cmurek ne govori z nobenim potnikom v našem jeziku. Ni čuda, da so ljudje ogorčeni ter pričakujejo, da bo oblast posegla vmes. m Dva vloma — v samostan in tehnično pisarno. V noči na petek sta bila izvršena v Mariboru dva drzna vloma. Posebno drzen vlom je bil izvršen v frančiškanski samostan, v katerega se je splazil tat proti večeru, ko je bil vhod še odprt. Ko je v samostanu vse utihnilo, se je kar lepo izprehajal po vseh pritličnih prostorih od zakristije do vhoda v klavzuro. Vrata je odpiral s ključi, ki jih je tam našel, ali pa 7. vitrihi. Piemetal in prebrskal je vse, toda odnesel je le malo reči. Iz zakristije je odnese! foto aparat, ki je last cerkovnika, na dvorišču pa si je prisvojil samostansko kolo. Na koncu se je v kuhinji založil z jestvinami, potem pa je skozi dvorišče odšel v Marijino ulico. — Več škode je povzročil vlom v pisarno ing. Ranča v Vetrinj-ski ulici 30. Vlomilec je odnesel železno ročno blagajno, v kateri je bilo 850 din, povzročil pa je tudi na vratih in pisalnih mizah precejšnjo škodo. Gledališče Sobota, 13. aprila, ob 20: »Cigan baron«. Znižane cene. — Nedelja, 14. aprila, ob 15: »Gejša«; ob 20: Literarni večer Umetniškega društva iz Ljubljane. Ptul Umetniški klub iz Ljubljane bo drevi pod okriljem Ljudske univerze v »Mladiki« priredil literarni večer, na katerem bodo brali svoja dela mladi slovenski pisatelji in pesniki Igor Torkar, Ladislav Kiauta, Ljudevit Mrzel, Jože Kranjc in Vladimir Bartol. Večer bo za slovenski Ptuj izreden kulturni dogodek, vreden pozornosti najširše zavedne javnosti, saj bo to praznik slovenske besede in naše kulture sploh. »Podzemeljski svet« je naslov predavanju, ki ga priredi v ponedeljek 15. t, m. ob 20 Prosvetno društvo. Smrtna žrtev. V Ptuju so zadnje dni umrli: 83-letna Karolina Bratkovič, 80-letna Julija Veber in 82-letni posestnik Jožef Bezjak iz Budine. Kakor vidimo, pobira smrt zadnji čas skoraj same stare korenine. Naj počivajo v miru! Žalujočim naše sožalje! Ob priliki 70-letnice ptujske gasilske čete se bodo začele glavne slovesnositi dne 16. junija t. 1. Na programu so razne razstave, bakljade, sv maša na prostem, gasilska vaja, k jo bo lahko gleuaio širše občinstvo, razne veselice itd. Celjske novice c To se mora pojasniti. Med celjskimi delavci so se razširile vesti, katere je vsekakor potrebno razčistiti in pojasniti. V neki tovarni, kjer imajo delavci opravka s svincem, jc umrl delavec. V začetku so trdili, da je umrl radi zastrupljenja, porneje pa 6e je ugotovilo, da to ni resnica. Pred kratkim je umrl v bolnišnici drugi delavec in razširjajo se novice, da se je menda že ugotovilo, da gre za zastrup-ljenje tega delavca. O tem poroča tudi delavski list »Delavska pravica«. Merodajni krogi naj bi ta primera razčistili, da 6c ne bo delala krivica delavcem ali podjetja c + Anton Dobrotinšck. V St. Jurju pri Celju je umrl 65 letni oče elektrotehnika in celjskega trgovca g. Dobrotinška Antona. Pokojnega bodo položili k večnemu počitku danes ob pol 10 dopoldne v St. Jurju. Naj v miru počiva, svojcem izrekamo naše iskreno sožalje! c Staro Weincrjevo trgovino s steklom in porcelanom na Glavnem trgu bodo opustili. c + Cilenšek Marija. V ccljski bolnišnici je umrla 75 letna žena posestnika Cilenšek Marija iz Braslovč. c Iz pododbora UROIR. Rezerne častnike-po-ročnike, ki se nameravajo prijaviti za kapetanski izpit, odnosno tečaj, opozarjamo, da poteče rok za vlaganje prošenj dne 15. aprila. Potrebna pojasnila dobe člani pri Pododboru UROIK. c DMK ima v nedeljo ob 8 zjutraj v kapelici šolskih sester sv. mašo. c Tridnevne duhovne vaje za dekleta bodo v dneh od 20. do 24. aprila pri šolskih sestrah z začetkom v soboto zvečer ob četrt na 8. c Kongregacijski sestanek celjskih gospa bo jutri, v nedeljo, ob 6 zvečer pri šolskih sestrah. c Mestno kopališče bo jutri, v nedeljo zaradi prekinitve toka v mestni elektrarni zaprto. c Kocbekov dom na KoroSici ostane do bin-košti 6talno oskrbovan. Snežne razmere za smučanje so zelo ugodne. c Konjerejska podružnica v Petrovčah bo zborovala v nedeljo ob 9 dopoldne v osnovni šoli v Petrovčah. Fino čajno maslo in deserti pri Bonboniera Ruff, Prešernova št. 1 - Celje c Da bo konec polemik. Ob priliki zborovanj celjskega Učiteljskega društva za meseca oktober in februar smo prinesli o poteku istih poročilo. Rade volje izjavljamo, da nima z obema noticama g. B. G., ki se v istih tudi omenja, prav nobene zveze. Ko resnici na ljubo to objavljamo, moramo pa poudariti, da je imenovani na obeh zborovanjih kritiziral centralistično usmerjenost organizacije in zaradi novih dogodkov v državi predlagal potrebno ustanovitev samostojnega slovenskega Učiteljskega društva. c Strelska družina prične z rednimi vajami v ostrem streljanju v nedeljo, 14. aprila na letnem strelišču v Pečovniku. Strelske vaje bodo odslej vsako nedeljo, in sicer dopoldne za člane, popoldne za mladinski odsek. c Celjski šahovski klub namerava prirediti o binkoštih tridnevni izlet na Plitvička jezera in Sušak. Prijave sprejemajo odborniki. Tržič i Fantovski odsek v Tržiču priredi s sodelovanjem Dekliškega krožka v nedeljo, 14. aprila ob 8 zvečer v »Našem domu« telovadno akademijo s sporedom, ki bo obsegal 20 točk. Izvajane bodo razne proste, gimnastične, skupinske in poljubne vaje, vaje s krogi in žogami, slovanski plesi članic, nastopi najmlajših^ z »Regiment«, Mladi mornarji in dr. — Bog živi! Iz Julijske Krajine Nov župnik. Za župnika v Podi;raju nad Vipavo je bil ustoličen g. Štefan Gnjczda, dosedanji tamošnji župni upravitelj. Ozimine kažejo slabo. Žito je letos na Goriškem zelo slabo prezimilo, ozimine ne obetajo nič dobrega. Kakor smo ob svojem času poročali, je v letošnji hudi zimi gospodarila pri nas večkrat tudi pošastna burja. Ta je zlasti v nižinah, kjer snega ni padlo ravno na debelo, najprej pometla navrženi sneg, potem pa začela odnašati kar cele plasti zemlje. To razdejanje ji je posebno godilo na sicer pomrzlih, vendar rahlih, posejanih njivah. Burja je posevke odkrila in raznesla, deloma je pa seme zmrznilo ali pa so ga pobrali požrešni vrabci, kavke in druge ptice. Z eno besedo: posledice so hude, ozimine so uničene. Po Vipavskem so mnogi kmetje ozimine že preorali in prekopali. Nekateri so znova posejali žito, zaradi zapozne-losti pa seveda ne pričakujejo posebnega blagoslova, drugi bodo vložili koruzo in so se pšenici kar odrekli. Slično, če tudi ne tako hudo kot po Vipavskem, je v Brdih in na brižki žitnici, na Prevalu. Nekoliko bol je je v goriški okolici^ in na Kanalskem, kjer bo do polovice pridelka. Nesreča ni zadela Gor, kjer so posetve prizimile pod debelim snegom in sedaj gosto in polno zelenijo. •f- Fanica Obid-Jelinfič. Zadnjo soboto, fi. apr. so pokopali v Bukovem gospo Fanico Jelinčič, soprogo g. Zorka Jelinčiča. Umrla je na porodu svojega drugega otroka v cvetju let, stara komaj 35 let. S pokojnico smo zgubili značilno osebnost, krepko in delavno žensko moč. Ko je prod približno 15 leti zaČeia Obidova Fanica posegati v našo manjšinsko življenje je postalo njeno ime kaj kmalu domače po vsej deželi. Njena korajžna borbenost, združena z neugnanostjo in bistrostjo, jo vzbudila pozornost in ji priborila priznanje in ugled. Rojena na Bukovem jo obiskovala učiteljišče v Tolminu in postala kmalu voditeljica svojih součenk. Pogumno jih je bodrila k narodni zavednosti, ostrila njihovo značajnost in neupogljivost ter jih navajala k obrambnemu delu. Leta 1925 je prišla v Goriro. kjer je prevzela vodstvo takratne nacionalne (liberalne) žensko organizacije. Leta 1929 se je poročila z g. Zorkom, ki je kot visokošolec tudi živahno deloval v Gorici. Njeno uspešno delo je docela vzbudilo pozornost pristojnih nadzornih oblastev, Fanica je prišla v črne bukve, v spore in preiskave in jc bila končno konlinirnna za eno leto na jug. Ko se je vrnila domov zaradi spremenjenih razmer, ni mogla več zaživeti svojega nekdanjega delovanja in ker je bil v tem času tudi njen mož za dolgn leta poslan v ječo. se je izselila v Jugoslavijo, kjer je dobila skromno službo in je s težavo preživljala sebe in svojega otroka Ko je lansko leto g. Zorko prestal svojo kazen in prišel na svobodo, jo zapustila svoje mesto in prihitela k niemu. Visoko gori v cerkljanskih hribih, v Jesenicah nad Bukovem sta dobila majhen domek in sla po dolgih letih zaživela novo, mirno družinsko življenje. Kruta smrt je sedaj neizprosno presekala lo ljubko idilo in pokosila mlado življenje, ki jo kljub svoji neuravnovešenosti neumorno, z vso ljubeznijo in požrtvovalno gorelo in delalo za svoi rod. Ohranili jo bomo zate * lepem spominu! Žalujočemu soprogu iskreno sožalje i KULTURNI OBZORNIK K večeru francoske poezije Člani največjega francoskega gledališča Co-medie Franfaise, kjer so goji tudi najlepša klasična francoščina, bodo danes recitirali v ljubijan-skem gledališču vse največje predstavnike francoske pesmi od Ronsarda do Claudela ter tako podali v svoji klasični izgovorjavi kakor tudi \h> dajainju naravnost antologijo francoske poezije. Včeraj smo pozdravili drage francoske goste, nosilce francoske kulture med Slovence, ki se vedno bolj duhovno orientirajo k tej latinski visoko-stoječi civilizacij; in širokemu duhu. ki kot nikjer drugje ljubi svobodo in človečanstvo. In kje no bolj kažeta ti dve vrednoti, kakor v lepi besedi, v poeziji, v francoski pesmi. Kavno na dan, ko so slovenski književniki šli v Zagreb, kjer bodo recitirali sami svoja dela, t>odo pri nas nai>ol-nili gledališče prijatelji francoske kulture, da prisluhnejo bitju francoskega srca in poletu francoskega duha, ki ca bodo podajali najboljši inter-pretatorji največjih francoskih besednih umetnin, ki so pognale iz francoskega srca tekom stoletij. Prepričani smo, da lx>do prijatelji francoskega naroda in ljubitelji francoskega jezika z največjim veseljem vprav v današnjih dneh prihiteli na ta večer francoske poezije, da s tem potrde svetlo tradicijo francoske kulture, ki je tako blagodejno vplivala na ves slovenski kulturni razvoj. Na tem večeru bo začel vrsto francoskih pesnikov njihov prvi klasik Pierro Itonsaril, čigar pesmi : A Marie« in »L'ainour pique« bo recitirala Fran-coise Dellile. Tako ho stopil pred nas pesnik 16. stol., rafinirani senzualist, renesančni človek, slikajoč lepoto stvari in njih minljivosti, pojoč o ljubezni do svoje Cassandre kakor tudi do Medi-cejske Katarine. Mojster lirike in forme bo gotovo dostojno predstavljal silo in notranjo podobo renesančne Francije. Prosvetl jonsko Francijo bo predstavljal znani klasik basni Jean de Kafontaine, ki ga bo recitirala Katarina Fontenay. Lafontainea poznamo Slovenci dobro po prevodih (Udovič, Hribar), pa tudi po odmevih v naši književnosti, saj so njegove živalske basni dosegle svetovni uspeh. Pesmi Alphonsa de Lamartinca »Le lac« bo recitiral Julien Bcrtheau. Pesnik, ki je svojo poezijo sicer smatral za otročarijo, je bil eden največjih francoskih romantikov in največjih pesnikov. katerega »Meditacije« iz 1. 1820 spadajo med najlepšo francosko poezijo sploh. Sin te romantične dobe je bil tudi veliki ljubljenec Alfred Mussct, katerega pesmi »Mimi Pinson«, »Tristesse«, >Le rideau« in »Stances a Ninon« bodo recitirali Delillova, Berthcau, loiiiiei in Sullyeva. Njegova l>oezija je bila romantikom najbolj priljubljena, dasi je bilo v njem mnogo racionalizma. Toda njegova ljubezen, čustvenost in trpljenje je napravilo iz njega klasičnega francoskega pesnika. Ta klasična francoska romantika je predstavljena na tein večeru tudi s pesnikoma velikanoma Alfredom Vignyjem in Victorjcm Iliigojein. Vi<;ny je bil sicer vojak in tehnik, toda v francosko kulturno zgodovino se je vpisal kot velik pesnik Mi-sterija, >La Soeur des Anges«, Mistike v starih in sodobnih pesnitvah itd. Opeval je ltolandovo 6mrt. Ko ie zapustil vojaško karijero, se je posvetil dramatiki in romanom ter je oživljal staro antično in moderno motiviko. Čeprav v življenju ni bil deležen pesniške slave, jo je »doživel« po smrti, ko so ga Francozi postavili med najvišje v svoj Par-nas. Viktor Hugn, velikan dela in poezije, bo predstavljen s fragmentom iz »A Villefpiier« v interpretaciji Chambreuila. Sicer pa Hugo v svojih dramah in pesmih dviga liriko v vizijo ter v vrstitev slik brez primere po izredni do- Miniaturna izdaja Aškerca Kakor je Akademska založba izdala v ročni obliki Prešerna, Gregorčiča in »tare slovenske pripovedne pesmi Stare žalostne, tako je sedaj prišel na vrsto Aškerc v izboru Avgusta Pirjevca, ki je priredil tudi Prešerna in Gregorčiča. Aškerc je zadnji čis zopet v ospredju zanimanja slovenskih literarnih zgodovinarjev, pa tudi kritikov, ki vidijo obenem z vstajenjem njegovega problema tudi vstajenje njegove poezije. Toda kljub vsem znakom, ki resnično vodijo v neko novo slovensko moderno ba-ladiko, je nam danc6 Aškerc razen svojih že klasičnih del precej poetično tuj, kajti vse preveč udarja iz njegovih verzov retorika in miselna pripoved-no®t, da bi njegovo pe6em mogli sprejemati za čisto poezijo. Iz mnogih njegovih knjig je sedaj Pirjcvec tiredil novo Aškerčevo čitanko v tem zborniku, v katerem je Aškerčeve pesmi razdelil v naslednje oddelke: za moto je postavil odlomek iz pečmi Sveti ogenj, ki kaže Aškerca to kar je bil po svojem prepričanju: borec za resnico in pravico, za dom, za narod in svobodo zlato po geslih takratnega liberalizma, ki se je žc močno bližal na novo rastočemu socialnemu demokratizmu. Po njegovih čuvstvenih pesmi 6lcdi nekaj redkih ljubavnih, nato pa njegova začetna epika ter njegova klasična iz zbirke Balade iri romance, ki je skoraj vsa prevzeta v ta zbonnik. Posebej je z vinjeto oddeljen ciklus Stara pravda, ki s prejšnjimi predstavlja gotovo srce Aškerčeve poezije in njeno najvišjo vrednost, tisto živo realistično poezijo, ki bo večno živela z Aškerčevim inicncm. Temu ciklu sledi Aškerčeva socialna romanca in balada, Predzadnji ciklus pa jo zavzema Aškerčeva filozofska pesem z znanimi pesmimi iz orientske filozofije in budizma, v katerem je Aškerčeva pesem prav po zgledu francoskih parnasistov hodila iskat domačih sodobnih miselnih poant, ode-vajočih jih v pisano obleko eksotike. Poseben zgled te Aškerčeve metode so zadnje tri satirične pesmi polemičnega značaja namenjene Mahniču pa tudi modernim (Zupančiču) in predstavljalo v njegovi poeziji pesniško s 6voj:m kritičnim okoljem ter izražajo najbolj očitno Aškerčevo veliko osebno tragiko: poveličevanje 6ebe in preziranje vseh, ki niso njegovih misli. Tako nam ta zbirka Aškerčevih pesmi kaže v resnici pravo podobo Aškerca pesnika, to se pravi — v njegovih najboljših in naiznačilnejših pesmih, s katerimi se jc Aškerc uvrstil v vrsto slovenskih klasikov. Mladinski zbor »Vilhar« z Rakega v Mariboru in Celju Površnemu opazovalcu bi se zdelo, da so mladinski zbori zadnji čas nekako utihnili ali da so vsaj omejili svoje delovanje in da je prvotno navdušenje ponehalo. Kdor je pa slišal Pirnikov mlad;nski zbor »Vilhar« z Rakeka, kako je zapel v Mariboru in Celju, je moral priti do prepričanja, da so mladinski zbori le poglobili svoje delo. Če so šli prej bolj na široko, gredo zdaj bolj na globoko: imajo manj nastopov, pa so tisti bolj pripravljeni. Tako smo imeli pri poslušanju Pirnikovega zbora vtis, da je izvežban do najvišje mere, do katere more tak zbor sploh beči To poeebno še, če pomislimo, da to niso po- 1 miSljiji, jemljoč za motiv zgodovino vse človeške misli. S Charlom Baudelaireom pa stopamo že med predhodnike moderne ter ga bo predstavljal v recitaciji 1'onnel. Sam izgubljenec življenja je postal v poeziji zagovornik iztirjencev ter postni l>o globokih občutjih gnusa in strasti kakor tudi kesanj in tragike eden najvišjih vrhov francoske poezije in eden najbolj tragičnih francoskih ljudi. Arthur Kimhaud l>o predstavljen na večeru s pesmijo »Le dormeur du val« v interpretaciji Aime Clariond,'i. To je pesnik majhne dediščine (knjige Un saison de Enfer), katero je po izidu sežgal, toda s to knjigo je postal predhodnik in predstavnik svetovnega simbolizma in naši največji so izšli iz njegovega odkritja. Njegove »Illuminations« so največje delo francoskega simbolizma in prav to delo je Claudela privedlo zopet v katolištvo. .Tules Laforgue je bil bolan človek, kar ga je naredilo za velikega pesnika, ki je svoje pesmi, polne človeškega gorja in melanholije, izbrusil v besedno mojstrovine. Ta Baudelaireov brat je postal predhodnik fantastičnih pesmi. Umrl je s 27 leti in lx> na današnjem večeru predstavljen s pesmijo »La complainte du pauvre«. Modernega velikega mojstra Paula Valerjja, enega največjih živih pesnikov, bomo spoznali s pesmijo »Poem«, ki jo bo recitiral Vonnel. Njegove pesmi so vizio-narskega značaja, slike in idile iz narave, ki jih pa odlikuje izredna besedna kultura in superior-nost izraza. Med ostalimi pesniki bodo na programu poleg Paula Forta tudi Paul Verlaine, veliki simbolist, pesnik strasti, melanholije in katoliškega kosanja v zbirki »Sagesse«. Ukusil je življenje do dna in v vseh oblikah strasti, kar je vse zaprl v svoje tekoče in lepe verze, ki so samo godba, godba in zopet godba. Žensko s poezijo Ivo predstavljala Comtesse de Noailles, ki je po materini strani Grkinja, zaradi česar je v njej polno eksotičnih motivov, razkošnosti in romantiške domišljije in poleta. G. Rouher bo recitirala njeno pesem »Le pays«. Posebno izrazita katoliška poezija pa bo dihala iz recitacij Paula Claudela (La vifcrge a midi, recitirala F. Delille), tega velikega mistika in pesnika svetopisemskih psahnov in slavo-spevov na Cerkev in domovino. Prvine njegovih del so spoznanje in milost ter je njihova vsebina katoliška misel: odvisnost vedno in povsod od milosti. Po poklicu je poklicni diplomat, kar je znano našim bralcem, kajti ob lanski 70 letnjci smo prikazali posebne prereze njegovega dela. Njegov prijatelj Charles Pegue bo zastopan z »Prifere pour nous autres charnels« v recitaciji Yonnela. Včasih je veljal bolj za polemika in reformatorja, manj pa pesnika, toda danes je habilitiran tudi kot pesnik z globokim mističnim doživljanjem sveta in Boga. Kljub vsemu pa je tesno povezan s svojim Orelanom in kmečko pokrajino. Bil je med prvimi, ki je padel za domovino leta 1914 v bitki pri Marni in tako dal svoje življenje za domovino, ki jo je opevala njegova pesem. To je spored današnjega velikega kulturnega dogodka v Ljubljani, ko Francozi sami predstavljajo srcu Slovenije svoje največje, kar imajo: svoje srce in svojo dušo, zaprto v najlepšo obliko besedne umetnosti. Ta praznik francoske besede naj bo nova vez med Francijo ;Jn Slovenijo, med našo in francosko kulturo mr med zapadom sploh, kamor mi že po vsej svoji kulturni oglašenosti težimo in spadamo. Bo pa naj tudi uiočna vez med. dvema. narodoma, ki gledata svoje nnjvečje ideale v svobodi in človečnosti in v Bogu, ki ga nova Francija tako živo živi — tudi v poeziji. klicni pevci, ampak šolarji, ki jim je pevska umetnost »stranski poklic«. Zbor ie imel na sporedu \5 pesmi vseh vidnejših slovenskih mladinskih skladateljev. Nekatere pesmi so bile dokaj lahke za izvajanje, druge, kot na primer Osterčeve in Šivičeve pa stavijo na zbor izredno velike zahteve. Zbor je vse težkoče z lahkoto, skoraj bi rekli: igraje zmagal; vsaj ta vtis 6mo imeli pri poslušanju. Koliko truda in podrobnega dela je pa treba za naštudiranje takega sporeda, vesta pa samo pevovodja in zbor, pa tudi tisti, ki se na to razumejo. Pevci so na dirigenta vestno pazili, vsaki kretnji njegove roke se je zbor takoj odzval. Peli so seveda vse na pamet. Zbor je glasovno dobro izvežban, poje izredno mehko, brez vsake kričavosti, v katero mladi pevci, posebno ie dečki tako radi zaidejo. Z ozirom na to, da je štel zbor preko 110 pevcev, znamo to odliko še bolj preceniti. Tudi izrazno je pokazal zbor lepe zmožnosti. Intonacija je bila absolutna &i6ta, vsak akord do podrobnosti izdelan, vsaka melodija z vso skrbjo izpeljana. Posebno pozornost polaga pevovodja tudi na dihalno tehniko, ki je pevcem omogočila, da so dolge fraze izpeljali brez kakega trganja in tudi brez zunanjih znakov utrujenosti. Pričakovali bi namreč, da bo zbor zaradi dolge vožnje in drugih nevšečnosti, ki so s takimi potovanji in gostovanji združene, zaradi dveh zaporednih koncertov v Mariboru in enega v Celju utrujen. Pa ni6mo nič tega opazili: do zadnjega so glasovi sveže zveneli. Tudi občinstvo, ki se je koncertov v Mariboru v izredno velikem številu udeležilo, v Celju zaradi neugodnega časa v nekoliko manjšem, je izrazilo priznanje mladim pevcem. Želimo, da bi zbor na tej poti vztrajal in po svoje pripomogel k razvoju slovenske mladinske pesmi. M. Tome. , Mariborsko gledališče Aldo de Bencdetti: Trideset sekund ljubezni. Veseloigra italijanskega pisatelja beležim le kot kronist. V njej ne vidim nobene ne umetniške ne igralske vrednosti. Vsebinsko je plitva in se opira na čisto vodvilske motive. Lahko bi uspela, če bi režiser in igralci kaj ustvarili iz nje. Pa so ostali pri zunanji burki in deloma posrečeni karikaturi, toda to je bilo premalo, da bi igro rešilo. Navsezadnje je škoda ljudi za prazne igre. Če se kdo izgovarja, da so jo tudi v Ljubljani igrali in da je tam imela svoj uspeh, bom rekel: kjer je več dobrega, tam se da prenesti tudi kaj praznega. Maribor pa se letos s posebno uspelimi veseloigrami in komedijami ne more pohvaliti, škoda se mi zdi igralcev, da bi mogli zaigrati veliko bolje v boljših dramah. Mogoče je sodba po premieri prenagla, kajti videti je res bilo precej nevigranosti in netrdnosti. V celoti pa tudi večja sproščenost in homogenost igralcev po nekaj predstavah ne bo bistveno spremenila sodbe o igri. Igralci so podali nekatere posrečene karikature. S. V. Opozarjamo na izreden kulturen dogodek: gostovanje članov Comedie Francaise, ki bo v soboto 13. t. m. v Operi. Na povratku z gostovanja v glavnih balkanskih mescih, bodo dali francoski umetniki tudi v Ljubljani predstavo, pri kateri bodo v prvem delu večera recitacije, v drugem pa predstava Mus- Byrdova ladja je pristala na obali Antarktike. Kaj išče Byrd na Južnem tečaju? 0 uspehih njegove tretje ekspedicije in o njegovih pravih namenih v očeh drugih raziskovalcev tečaj ameriško mornariško ministrstvo. Ni bil pa to edini namen Byrda, ko se je tretjič podal na Južni tečaj. Zemlja okrog Južnega tečaja meri okroglo 14 milijonov kvadratnih kilometrov, je torej sedemkrat večja kakor Gronlan-dija in skoraj dvakrat tako velika kakor vsa Evropa. Na takšni celini se pač izplača iskati za zakladi. Druga Byrdova ekspedicija je ugotovila, da so v Antarktiki veliki zakladi premoga in nafte. Poleg tega je v vodah okrog Antarktika kljub precejšnjemu iztrebljenju v zadnjih letih še ogromno kitov in to bogastvo še dolgo ne bo izčrpano. Vse to so razlogi, zakaj admiral Byrd s podporo ameriških visokih oblasti tako vztrajno raziskuje ozemlje okrog Južnega tečaja. Policija mora ščititi priče pred gangsterji Iz Ne\vyorka poročajo: Preiskava o zločinih nedavno odkrite brooklynške morilske tolpe prinaša na dan čedalje hujše stvari. Po dosedanjem stanju preiskave je pojasnjenih že nad 20 umorov, ki so se v zadnjih letih zgodili v Newyorku in drugih mestih. Največ podatkov je policija izvedela od aretiranega člana tolpe Relesa, ki upa, da se bo s svojim pričevanjem odtegnil električnemu stolu. Roles je povedal policiji imena članov njegove tolpe, ki so po naročilu drugih gangsterskih tolp za primeren honorar izvrševali umore. Nagrada, ki so jo ti poklicni morilci prejemali za svoje gnusno delo, včasih ni znašala več kakor en dolar. Policiji se je posrečilo, da je med občinstvom našla tudi več prič, s pomočjo katerih bo mogoče večino članov tolpe spraviti na električni stol. Toda za življenje teh prič je policija zelo v strahu, kajti gangsterski poklicni morilci, ki so še na svobodi, so že večkrat poskusili, tla bi pobili te neprijetne priče in tako morda rešili zaprte pajdaše električnega stola. Zaradi tega je drž. tožilec 0'Dwyer odredil, da se priče nastanijo v posebnih hotelih, kjer so stalno zastražene z velikim številom oboroženih policistov in detektivov. Vsako pričo, ki podnevi ali ponoči zapusti hotel, spremlja po cesti več težko oboroženih kriminalnih agentov. Pred kratkim se je znani ameriški raziskovalec admiral Byrd začasno vrnil s svoje polarne ekspedicije domov v Ameriko, kjer namerava ostati do jeseni. V Antarktiki je postavil dve delovni postaji, v kateri je ostalo nekaj njegovih spremljevalcev. Po svojem prihodu je sprejel časnikarje, katerim je povedal nekaj zanimivih zaključkov svojih opazovanj in raziskovanj. Predvsem je Byrd ugotovil, da se magnetični južni tečaj ne nahaja več na tistem mestu, kakor je označen na zemljevidu, nego da se je pomaknil proti zapadu. Byrd še ni mogel ugotoviti, kje se sedaj nahaja magnetični južni tečaj. Za znanost bo to velikega pomena, kajti vsi morski zemljevidi so narisani na podlagi magnetičnih tečajev zemlje. Byrd je nadalje ugotovil, da je -v Antarktiti mnogo več ko pne zemlje, kakor pa se je doslej mislilo. Odkril je mnoga nova gorovja in na nekatera od njih se je povzpel s sanmi, v katere so bili vpreženi psi. Odkril je premogovne rudnike, toda premog, ki so ga doslej preizkusili, ima zelo malo kalorij. Byrd je naposled izjavil, da bodo njegova raziskovanja podelila zemljevidu zemlie okrog Južnega tečaja povsem novo podobo. V nekaterih neameriških inozemskih časopisih, ki so objavili razgovor Byrda s časnikarji, pa so se oglasili drugi polarni raziskovalci, iz katerih izvajanj nedvomno sledi, da je Byrd široki javnosti zamolčal pravi namen in cilj zadnje svoje ekspedicije na ozemlje okrog Južnega tečaja. Nemški polarni raziskovalec dr. Breitfuss je v razgovoru z nekim časnikarjem izjavil med drugim tole: »Ze prvi bežen pogled n® zemljevid ali globus pove, zakaj se Američani ne straše nobenih stroškov in nevarnosti pri svojih ekspedicijah na Južni tečaj. Medtem ko leži Severni tečaj na morju, leži Južni tečaj na trdnem antarktičnem kontinentu in predstavlja od narave same ustvarjeno vmesno postajo na sredini zračne linije med Ameriko in Avstralijo. In ta namen, pravi prof. Breitfuss, da bi bila Antarktika nekoč vmesno prista jal.i-šče za letala na sredini zračne zveze Amerike z Avstrali jo, je zamislil tej celini Byrd kot prvi. S tega vidika je tudi razumljivo, da nosi večino stroškov tretje Byrdove ekspedicije na Južni ŠPORT Jutrišnje domače nogometno prvenstvo Jutri se nadaljuje domače prvenstvo na vseh igriščih v Sloveniji. Spet imamo na sporedu celo kopico prav privlačnih prvenstvenih tekem. V ljubljanski skupini je na sporedu že enajsto kolo, v mariborski deveto, v celjski pa šesto. V celjski in mariborski skupini so nekateri klubi s tekmami v zamudi, dočim v ljubljanski skupini še noben klub ni zamudil svojega termina. V ljubljanski skupini bo osem prav zanimivih tekem. MARS : HERMES. Dopoldne ob 10 se srečata na igrišču Ljubljane Mars in Hermes. Mars doslej še vedno vodi v prvenstveni tabeli in bo nedvomno skušal to prednost še naprej obdržati. Vemo, da v nedeljo dopoldne na igrišču Ljubljane ne bo manjkalo pristašev enega ali drugega kluba. Oni gledalci torej, ki jim ne gre samo za tipično prvenstveno tekmo, bodo lahko še opazovali živahen okvir podžigačev, ki bodo z vsemi močmi prispevali k razgibanosti na igrišču. Mars bo gotovo storil vse, da zmaga; Hermesu pa gre tudi močno za dve točki, saj bi si s to zmago močno pomagal in poboljšal položaj na tabeli. Več kot dovolj povoda je torej, da si naše občinstvo to zanimivo tekmo ogleda. JADRAN : REKA. Popoldne ob 15.15 se bosta pomerila jadran in Reka. Jadran je na prvenstveni tabeli drugi ljubljanski klub in bo ta položaj v nedeljo tudi gotovo še naprej obdržal. Rečani Trnovčanom najbrž ne bodo kos, da bi jim odvzeli kako točko. Reka je še kar naprej, kakor se je pokazalo v nedeljo, v krizi. Skoda, da se to, svoj čas tako dobro moštvo, ne more spet znajti in urediti vrste. Trnovčani bodo jutri v tem srečanju verjetno boljše moštvo. BRATSTVO : DISK. Domžalčani gredo v goste na Jesenice, kjer se bodo popoldne spoprijeli z hudimi Jeseničani. Huda reč bo na igrišču Bratstva! Domžalčani so 6etove komedije »Vrata morajo biti odprta ali zaprta«. Kdor hoče spoznati slavno umetniško tradicijo največjega francoskega gledališča in njegovo visoko kulturo, naj tega gostovanja ne zamudil v nedeljo v Ljubljani pokazali kar zadovoljivo formo, vendar dvomimo, da se bodo mogli upreti z uspehom Bratstvu. Že marsikateri klub je na svoji koži občutil, da Jeseničani doma ne dajo radi svojih točk. Sodimo, da so v tem srečanju Jeseničani v prednosti. KRANJ : SVOBODA . Tudi ta tekma bo popoldne, in sicer v Kranju. Iekma, ki bo približno istega značaja kot ona na Jesenicah in se bo zelo verjetno končala tudi v prid Kranjčanom. Svobodaši so nedvomno boljši kakor so bili lansko leto in bodo vsekakor hoteli v Kranju doseči čim boljši uspeh. Precejšne presenečenje pa bi bilo, če bi Svoboda odnesla zmago. V CELJSKI IN MARIBORSKI SKUPINI. Igrišče Celja ob 16.15: Celje : Amater. X Hrastniku ob 15.30: Olimp : Hrastnik. V Mariboru, igrišče Rapida: Rapid: Železničar. ' V Čakovcu, igrišče CSK: CSK : Oradjanski. Poleg teh tekem je na sporedu še cela vrsta drugih nogometnih tekem. ZA PRVENSTVO DRUGEOA RAZREDA. MLADIKA : KOROTAN. V nedeljo 14. t. m. ob 10 dopoldne »e bosfa spoprijela na igrišču Mladike v prvenstveni borbi Mladika in Korotan. Oba kluba sta preteklo nedeljo z lepimi rezultati odpravila svoje nasprotnike. Zdi se, da sta obe moštvi sedaj v najboljši formi. I a tekma bo gotovo ena najlepših in najbolj borbenih v II. razredu. Obema kluboma gre za točke, oba imata izglede, da se povzpneta vsaj na drugo mesto v prvenstveni tabeli. Zato se bosta obe moštvi na vso moč potrudili, da izvojujeta tekmo v svojo korist. Popoldne pa se bosta na istem igrišču srečala za prvenstvo drugega razreda še Adrija in Moste. Popoldanska tekma se začne ob 16.30. Dopoldne ob 10 se pa srečata na igrišču Jadrana še Grafika in Slavija. ASK. — Sklicujem redno sejo Akademskega športnega kluba« danes ob 13 v Akademskem domu na Miklošičevi cesti. Vse odbornike ter načelnike sekcij porivam, da «« je gotovo udeleže. _ Tajnik, Volja Vsemogočnega je bila, da nam je snoči, v starosti 79 let, nenadoma umrl naš predobri oče Martin Eržen posestnik Delal in žrtvoval se je vse življenje za naš blagor. Gospod, bodi mu dober plačnik! Pogreb bo v nedeljo, dne 14. aprila 1940 ob petih popoldne, Škof j a Loka, dne 12. aprila 1940. Žalujoča družina Po težkem trpljenju je danes umrl moj ljubljeni mož, gospod Božidar Romih sodnik okrožnega sodišča v Novem mestu :adnjemu počitku ga spremimo v nedeljo, dne 14. aprila ob 5 popoldne na krško pokopališče. V Krškem, dne 12. aprila 1940. Fini Romih roj. Jerman in ostalo sorodstvo Poročnik Heim Vohunska povest iz (asa svetovne vojne. Drugo poglavje. Nenessov dan. Torek, 11. maja 1915. Naslednji dan se je že ob osmih zjutraj Ernest Stiefel oglasil pri poročniku Schmidtu, ki je preživel svoje življenje izven vojaške službe v skromni osamljeni hišici na Champs-Elysžes. »Qosf>od poročnik, rad bi se preoblekel v civilista,« je rekel tolmač-trgovec brez dolgega uvoda. »Zakaj?« ga je vprašal oficir, ne da bi se kaj začudil. »Mala osebna preiskava, zaradi katere nas je včeraj gospod grof sklical. Povedal sem svoje mnenje in ...« »Kako bi se radi preoblekli?« »Takole. Rad bi videl, da me nihče ne bi mogel spoznati za policaja Ernesta Stiefela, ampak da bi si Francozi, ki bi me videli, govorili: »Glej no, preoblečen vojak, domobranec iz št. polka, ki se neprevidno sprehaja Nemcem pred nosom. Pomagajmo mu!« »Vidim, da me razumete,« je začudeno rekel Krnest. »Misel ni slaba. Čeprav se me to nič ne tiče, vam hočem pomagati.« Stopila sta v posebno sobo, ki je služila za laboratorij in brivski salon. Dva ogromna psa sta spoznala novodošleca. Bila sta pazljiva jn tiha, kakor so ie zelo nevarni psi. Povohala sta ga in se mirno vlcgla v kot. »Sedite v ta naslonjač!« je ukazal oficir. Medtem ko je barval Stiefela, je začel dolg, enoglasen samogovor. »Biti moraš starikav, suh in še posebno sključen, kakor da si v življenju že mnogo prestal. Zaprt si bil v neko klet že osem ali devet mesecev. Si pariški oborožen domačin. Tu jih namreč ni. Pripadaš na primer k II. bataljonu, poveljnik X, III. skupina, poročnik Y. Razumeli? 28. avgusta 1914, tedaj, ko so mislili, da so se Nemci vstavili pred Liegesom, ste napravili inaneverski pohod proti Beleglise. S seboj ste imeli samo papirnate naboje za vaje. Streljali so na te. Nisi pa vedel, odkod prihaja to streljanje. Vaš poročnik jc bil ranjen. Stekel si nazaj v Saint Quorentin, kjer so pa že krožile patrulje nemške konjenice.« »Ne vznemirjajte se, gospod poročnik, po znam take stvari bolj kot svoj žep. Pridobil sem si že kričečo reklamo v tej stroki.« »Dobro. Govoriva samo o vaši zunanjosti. Tu je stara delavska obleka, ki je za vas sicer prevelika. Zateknili boste rokave in hlačnice. Postarali se boste na ta način, da l>oste nerodno vlekli svoje noge in se boste ukrivili, kakor delajo vsi, ki se hočejo ogniti radovednosti naših patrulj. Da vas ne bi spoznali za Stiefela, vam moram najprej spremeniti nos: malo ga bom razširil. Morali se boste privaditi prenašati ta mali nnnosnik. Tako. Dihajte! Vseknite se! Vohajte! To že gre. Da bo vaše spremenenje zbadalo v oči, vam bom prilepil ponarejeno brado; nič boljšega, da pritegne pozornost. Poleg tega bo pa še prikrila pravo Stiefelovo brado, ki je zanj tako značilna. Iz-vežbane.c vas bi takoj spoznal po vaših tipič- nih ušesih, toda opravka boste imoli samo z diletanti; vsaj upam. Tudi ne morem spremeniti barve oči. Toda sami jih lahko spremenite, da napravite posmehljiv izraz in da skušate gledati ljudi v obraz.« Tu se je Schmidt nekoliko oddahnil pa spet nadaljeval: »Vaše oči, Stiefel, boste videli, vas izdajajo za starega Moabita (abonenta centralne berlinske ječe).« Oficir še ni povzdignil glasu, Ernest je že poskočil. »Toda, gospod poročnik ...« Schmidt mu je prevzel besedo: »Je že dobro, Stiefel, hrani svojo slino. Spoznan za nesposobnega v fronti, ali ne? Če se ti ta zadeva posreči, ti bom morebiti prihranil zdravstvena naročila in lahko boš jedel, kolikor boš hotel brez strahu, tla bi te kdo smatral za zdravega. Sicer pa je to ugodna prilika. Šel boš v bolnišnico v posteljo, namesto da bi šel na fronto. Spominjaš me na slavni tip Gribonille...« Zmeden in potrt se je Nenesse Stiefel spet sesedel. Oficir mu je z enim samim zamahom s krtačo zbil lase na čelo in jih pristrigel kakor otroku. »Stiefel, računam s tem, Ha veste, da vas poznam, in če me spravite v slabo voljo, t'a boste to drago plačali. To je vse. Sedaj se pa poglejte. Ali je tako kot želite?« Tudi če bi bil v tem trenutku Stiefel 7mo7on zabavljati proti nadporočniku Schmidtu, bi se le pokazal zadovoljnega. V ogledalu je videl nekega preganjanega, brezletnega, bledega in vznemirjenega potepuha, ki je imel ponarejeno brado. Samega sebe ni spoznal. »No, torej! patron, no!« »Da, to ni hudo. Še zadnji nasvet vam dam: ne predstavljajte si, da ste se lotili lahkega opravila brez tveganja. Picardi energična in trmasta rasa. Vedno izpeljejo do konca, kar začno. Sovražijo nas. Zavijejo vam brez usmiljenja vrat kakor kakemu piščancu.« »O! Tisti, ki me bo dobil v svoje roke, ni še rojen.« »Lahko tako govorite, Stiefel, lahko. Končno... Bodite skrajno previdni. Samsoni Da-lila!« ja zaklical oficir. Oba psa, ki sta spala, sta bila v trenutku na nogah. »Iščita Stiefela; iščita prijatelja,« je vzpodbujal Schmidt in jima pokazal tolmača. Njune bistre oči so se zasvetile in pričela sta vohati Stiefela po nogah. Ta se je tako opogumil, da jti je celo pobožal. »Stiefel, jaz hranim vašo obleko. DobrJ se spominjajte, da se l>om v mislili nahajal povsod, kjer boste vi. Obilo sreče!« * Spočetka se je Stiefel v novi obleki zelo zabaval. Dopoldne je želel samo preizkusiti veljavo maskiranja. Kar se tega tiče, je šlo vse dobro. Patrulja iz njegovega kom!sarijata. ki ga je že stokrat videla, ga je kpr prešla na ulici, no kateri ie korakala s miškami na rami, Niti ni vzkliknila: Glej ga, Nenessal Stavanger ob norveški obaB Je eno najstarejših mest in pristanišč aa NonreSkem ter glavni »edež indu- t„ strije za ribje konzerve. Scotland Yard organizira žensko protivohunsko službo Prijazen starejši gospod, ki napravjja vtis Btarega deda s sivimi zalisci a la pokojni Franc Jožef, stoji na podiju prostorne sobe in govori. Pred niiin sodi ob dolgih mizah nekaj tu-catov mladih deklet in žena, ki napeto poslušajo. Vsa stvar inia videz, kakor da sino prišli na tečaj o negi novorojenčkov. Stari gospod na podiju naj bi bil izkušen zdravnik, poslušalke pa ženitne kandulatinje, ki se hočejo vestno pripraviti na materinski poklic.. Toda če ujamemo le nekaj besed, ki jih govori dobrodušni možak na podiju, bomo videli, da smo se temeljito zmotili. Noben tečaj o negi novorojenčkov ni tole, nego prišli smo v soljo angleške državne policijske šole, in sicer v njen ženski oddelek. Anglija je bila prva država na svetu, ki je organizirala ženske policijske oddelke. Davno je že sicer od tega, kar so se posamezne ženske pojavile po svetu v raznih strokah varnostne službe, tako v ženskih kaznilnicah, otroških poboliševalnienh, v nadziralni službi za ogrožene mladoletnike itd., toda sistematično je zagrabil problem zaposlitve žensk v policijski službi šele pred 20 leti Scotland Yard, ki je ustanovil prve ženske oddelke, in sicer najprej za posebne naloge socialnega skrbstva, pozneje pa, ko so se ti ženski oddelki izkazali, jih je uporabil tudi v drugih panogah, zlasti v nravstveni, gledališki itd. varnostni službi. Druge države so kmalu pričele posnemati angleški Scotland Yard in tako je danes žena v policijski službi nekaj vsakdanjega. Nekatere države in tudi mnoga angleška mesta so ženske celo uvrstili med uniformirane varnostne oddelke. Zdaj pa je spet Scotland Yard povzel ini-cijativo in pričel vež.bati ženske oddelke za posebno nevarno in skrivnostno nalogo, ki je obenem tudi zelo težka in polna odgovornosti: protivohunska služba. Protivohunska služba po večini držav dandanes ni več poverjena samo tajnim in s pravljičnim pajčolanom obdanim vohunskim uradom, kakor so »Intelligenee Service« v Angliji, »Deuxieme Bureau« v Franciji, »Nach-! richtenabteilung« v Nemčiji itd., nego je postala veja splošne državne policijske službe. V Franciji so uvedli že za časa Dreyfussove vohunske afere, druge države so Francijo v tem posnele in povsod se je stvar obnesla. Scotland Yard je od pričetka vojne sem že izvežbal prvi ženski protivohunski oddelek Najprej je vse kandidatinje — bilo ji je 1+3 vseh vrst poklicev in stanov: policistke iz drugih oddelkov, zasebne uradnice, študentke, delavke itd. — podvrgel trdi preizkušnji, ki je bila tako stroga, da je od 143 kandidatinj ostalo le 8 in še te so takoj pričeli vežibati ter šolati za njihovo nevarno in odgovorno nalo-;o. Ker to število ni zadostovalo, je Scotland /ard pred kratkim že drugič pričel iskati kandidatke za protivohunsko službo in ko se je to razvedelo v javnosti, so se pričele prigla-šati stotine angleških žena iz vseh družabnih plasti. Tako je Scotland Yard lažje kakor prvič izbral zadostno število sposobnih kandidatk, ki izpolnjujejo vse pogoje: stare smejo biti ne manj kot 24 let in ne več kot 35 let, neporočene, telesno zdrave, prikupnega vide; za, športno izvežbane, imeti morajo šoferski izpit in znati čim več jezikov. Kakšne naloge so poverjene ženskim pro-tlvohunskim oddelkom? Naloga protivohunske službe je, da v lastni deželi odkriva tuje vohune in jih napravlja neškodljive. Tuji vohuni se gibljejo v vseh mogočih družabnih pla- steh, poklicih in okolicah. Angleški tisk ie večkrat pisal, da je v tako imenovani angleški višji družbi zelo mnogo ženskih vohunov. To so številne dume, ki se izdajajo za lntgate Av-stralke ali Južnoafričanke. Čezmorska krinka je zato tako priljubljena, ker na lahek način opravičuje tuj nagla« in prizvok v govorjenju. Druge tuje vohunke so med prebivalci pristaniških mest in med Nemci, ki žive na deželi ter se izdajajo kot nemški ali avstrijski begunci. Okolica, v kateri se gibljejo pravi nemški in avstrijski begunci, je namreč čisto drugačna. Ti navadno ne obiskujejo pristaniških beznic in pa velikih salonov ter ne iščejo poznanstva s častniki in visokimi uradniki iz ministrstva. Nemške in avstrijske begunke pa so večinoma zaposlene po angleških družinah kot kuharice, otroške vzgojiteljice in sobarice. In ena od nalog ženskih protivohunskih oddelkov Scotland Yarda je iskati med le-temi one, ki so v tuji vohunski službi. S tem pa naloga ženskih protivohunskih oddelkov še ni izčrpana. Njihovo področje udejstvovanja je zelo širokojKitezno. Te žene se morajo udejstvovati v modnih salonih prav tako kakor v pristaniških beznicah, samozavestno in brezhibno se morajo znati obnašati v preprosti delavski gostilni kakor na gradovih škotskih plemenita«ev. če je treba, morajo plesati v londonskih barih eksotične plese, naslednji dan pa pomivati kozarce v Savoy-ho-telu. da bi tako prišle v stik v kuhinjskim osebjem, na katerega je padel kakšen sum. Morajo igrati tenis in šivati na šivalni stroj, prenesti morajo velike množine \vhiskyja in gina, ne da bi se upijanile, morajo igrati brid-ge in fotografirati; če je treba, morajo naenkrat govoriti s škotskim ali irskim naglasom in dostikrat tudi brati nemško stenografijo. Pri vseh teh zahtevah, ki jih stavlja na; nje služba, pa je plača, ki jo prejemajo — tri funte in pol na teden — majhna, res pa je, da precej hitro raste in poleg tega jim država povrne tudi vse stroške, ki jih imajo v svojem udejstvovanjii. Skrbno izbrane in dobro izvezbane članice ženskih protivohunskih oddelkov predstavljajo danes v Angliji prav pomembno silo, iz katere se ne more več norčevati kabaretni komik ali humoristični slikar v časopisih. Nasprotno, vsa angleška javnost je te hrabre ženske že naprei obsula z lovorjevirai venci in jim tako podelila slavno ime, ki jim bo pri njihovem delu zelo koristilo. Jabstej katoliške ure v ameriškem radia Pred kratkim so s slovesnim oddajnim sporedom slavili desetletni jubilej, odkar so ameriške radijske postaje oddajale prvo katoliško uro. Ob tej priložnosti je govoril predsednik Narodnega sveta katoliških mož in znani ameriški radijski pridigar msgr. Fulton Sheen, newyorški nadškof msgr. Spellman pa je prečital poslanico sv. očeta, ki omenja kot enega glavnih uspehov katoliških ur v ameriškem radiu ustvaritev znosnega ozračja tudi med nekatoličani Amerike. — Prvi program katoliške ure v ameriškem radiu je pred desetimi leti prenašalo 22 postaj v 17 državah. Danes pa prenaša katoliško uro že 94 postaj, med njimi ena kratkovalovna. V zadnjih mesecih prihaja na vodstvo katoliške ure vsak teden okrog 30.000 pisem in dopisov; nad 20% teh pisem napišejo nekatoličani, ki izražajo iskreno zadovoljstvo nad programom katoliške ure. Otroiki kotiček ZAČARANI GOZD (85) Previdno je obletela streho palače. Nihče je ne sme videti ali slišati. Pri sprednjih vratih ne more vstopiti, ker tam stojii straža. Kaj sedaj? (86) Zagledala je balkon. Hitro se je spustila nanj prav pred vra^ ta in previdno postavila svojo metlo k vratom. Nagradna križanka Trrdke, ki žele delati reklamo lase po križankah, naj iirofe svoja naročila en teden popreje t upravi »Slovenca«. Rešitev križanke je treba poslati na upravo »Slovenca« pod značko »Križanka do četrtka prihodnjem tedna. — Rešitev križanke bomo objavili prihodnjo soboto. Med one, ki bodo pravilno rešili križanko, bomo z žrebanjem razdelili 4 n a -grade in aicer za vsakega list »Slovenec« za en mesec zastonj. [1 * 1 2 m n 3 4 5 6 1 * m 9 10 u 12 Hi131 ■ 14 15 H 16 in 17 18 19 m 20 | 21 l i 22 B m 23 H!" H Besede pomenijo: Vodoravno: 1. Blažen (kratica) 8. Ako v narečju 5. Pralno sredstvo, 9 Uspeh pri pranju s praln'm sreds roim od 5. rodoravno 12. Moško ime. 13. Prva ženska. 14. Srbska reka. cigareta, 15. Lučaj, 16. Enota električnega upora, 17. Junior ■kratica) 19 Zemlja 20. Lastnost in eeelo nekega čislilnega sredstva. 23. Duhovščina (tujka) 24. Veznik. Navpično: 1. Kemična prvina, uspavalni prašek, 2. Lončena pohoda. 3. Letopisi (4 sklon), 4. Znak na igralni karti. 6. Dotikljaj, 7. Veznik, 8. Hrup, glasno govorjenje, 9. Majhna, slaba hiša 10. Vnrašalnica, 11. Ekso'ii*ni ptič 16. Družinski poglavar, 18. Egiptovska reka, 21. Mlajši (kratica), 22. Osebni zaimek. Rešitev sobotne križanke. Vodoravno: LEGAT, trgovina pisalnih strojev v Liublinni 6. Ananas, 11. Enota, 12. Ne, 13. Are, PISALNI STP.OJ, 10. Ca., 17. Tli, 18. Na, 19. Paketirati, 23. Pitan. V4 Ali. Navpično: 1. Lep, 2 Enica, 3. Gosak 4. Ata, 5. Taliti. 6 Anitra, 7. Neslan, 8. Nar, 9. Aron, 10. Sejati, 15. lit, 20. Ep, 21. It, 21. Ia. Izžrebani nagrajenci: Med rešilci, ki so pravilno rešili sobotno križanko so bili izžrebani: Koser Slavka, Aleksandrova e. 16, Ljubljana. Mesarič Alojzij, Lendava. Čevnik Ivan. tovarniški delavec, Gnštanj. Plestenjak V., Setnik 21, p. Polhov Gradec. Dobivali bodo 1 mesec »Slovenca« brezplačno. Prispevajte za osrednji prosvetni »Slovenski dom« v Ljubljani! Mali oglasi T malih »članih velja vsaka beaeda I din: lenltovaaltkl •Klani t din Debelo tiskane naalovne beaede ne računajo dvojno. Najmanjtl metek ia mali ogla* 15 din. ■ Malt •rtanl ae plačujejo takoj pri naročilu. • Pri »glasih reklamnega luačaja »e računa ounknlnnuka. 5 mm vlaoka •etltna vratlca po I din. • Za plamen* odeovor* deda aallb aglaaov treba orllniltl anamko. c i vd-' »v ♦..'•• Službe iščejo Absolvent kmetijske tqr dvoletne zadružne šole v LJubljani, vojaščine prost - išče službo b 1. majem v kakšni zadrugi. Gre tudi za oskrbnika na večje posestvo. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 6364. Jlužbodobe Mesarskega pomočnika klobasičarja, sprejme takoj Franc Jagodic, Ljubljana, Korunova ul. 6. Kupimo Jelov in smrekov les okrogel, kupuje Majerič, LJubljana, Smartinska 64. || TP PHMBM) E M i i« JI esjMKaBflHii 41-25 Je telefonska številka lesne Industrije »Usenlk«, Ižanska cesta 18. Gumbnke, gumbe, pllse, mouograme, entel, a/,ur fino in hitro izvrši Matek & Mikeš Ljubljana. FranftSkanska ulita nasproti hotela Union Vezenje perila, krasna predtiskana žen roč. dela Krpe od trikot perila domačega platna ln slišne, v večjih celih opranih kosih za polltlranje, kupuje po 10 din za kg: Remec & Co., Kamnik. Vsakovrstno ZlatO srebro in briljante kupuje vsako količino po najvišjih ecnah A. Božič, Ljubljana Frančiškanska ulica a V upravi »Slovenca« naj dvignejo inserenti sledeče ponudbe: Dobra prlhodnjost 618S, Dobrosrčna 36, Državni uslužbenec 4730, Lep razgled 3267, Poštena in delavna 5354, Pridna in poštena 4666, Služba 4742, Resnost 6049, Sposoben blagajnik 5088, Srednja starost 6168, Ugodno 46-6226, Ugodno za knjižico, 100 — vrtiček, Z majem 6041. (o) Najnovejše dogodke iz vsega sveta Vam pove takoj Vttende radio Pogonska ilgurnott - Clttoia zvoka - Okusna oblika - Izredno ponljra km Tipa 195 W, 4 elektronski...........din 347S-— > 216 W. 5 » ......... » 216 GW, 5 elektronski (univerzalni) . . Zastopstvo za Ljubljano in okolico: RadjOtelHljk ŠETINA FR., LjUbljaiia Strokovna popravila vseh ml radio aparatov Domobranska 27. — Talafon St. 32*64 > 4050'— » 4379*— nzEtss! Krasno stavbišle v bližini kolodvora Vižmarje, so proda. Pojasnila v kolodvorski restavraciji. Hišico z vrtom blizu vode, gozda, kupim. Sedanji lastnik more obdržati stanovanje do smrti. Ponudbe s cono v upr. »Slov.« pod »Dosmrtna renta« št. 6467. Ytiaj£m ODDAJO: Trgovski lokal se odda v novi hiši v Fiignorjevl ulici. Informacije: »Slograd«, Vrtača št. 9. ODDAJO: Prazno sobo poseben vhod, sončno — oddam takoj ali z majem. Sv. Petra costa št. 14. NA AUTOBUSNI PROGI UlIDLIANA—RIBNICA—KOČEVJE—SUSAK upostavimo dne 13. aprila 1940 zopet redni autobusni promet Ljubljana odhod ob 6, uri Sušak odhod ob 14. uri Sušak prihod ob 11,50 uri Ljubljana prihod ob 19.45 uri .JADRAN" __autobusno podjetje d. d. J3ESES3 Najugodnejši nakup m o A k 1 b oblek nudi Presker, Bv. Petra e. 14, Ljubljana. Damsko in moško kolo znamke »Allright«, športno, novo, poceni proda Ludvik Ileršič, Ljubljana, Cesta 29. oktobra 13. Opremo za trgovino z mešanim blagom, prodam najceneje skupno ali pa posamezne kose, In sicer: stelaže za manu-fakturo, stelaže za spe-cerijo ln droge z omaricami, zasteklene stelaže ln prodajne mize za galanterijo, stekleno omaro za klobuke, več prodajnih miz, nekaj tisoč praznih steklenic Itd. Itd. Ogleda In kupi se lahko na licu mesta v nedeljo, dne 14. aprila v Smartnu pri Litiji. - J. Razboršek. Rdel žebulžek nudimo po znižani oenl. Sever db Komp., Ljubljana. Kočijo senen voz, sanke, stiskalnico za grozdje, mlin za sadje ln še mnogo drugih predmetov za gospodarstvo - prodam v nedeljo, dne 14. aprila na licu mesta v Smartnem pri Litiji. - J. Razboršek. Ciprese za parke, vrtne ograje, pokopališča itd., v vseh dolžinah do dva metra, smrekce za živo mejo do enega metra višine, sadike gladkega bora do tri metre višine ln macesno-ve sadike okrog enega metra višine — Ima po ugodnih cenah naprodaj v lastni gozdni drevesnici Franc Dolenc, Preddvor nad Kranjem. Čitajte »Slovenca« Razna butelčna vina penušče, Froškogorskl biser — naročite pri M. Cesar, vinska trgovina, Ljubljana VII., Gasilska ulica 8. Telefon 23-69. Breskve, višnje češnje, nizke vrtnice, vinsko trsje — vse odlične kakovosti — kupite v Drevesnici Jelen, St. I1J-Velenje. I Automofor i Motorno kolo »Atlas« 200 ccm, novo, ln motorno trikollco, proda poceni Ludvik Ileršič, LJubljana, Cesta 29. oktobra št. 13. Poizvedbe Izgubila se je lovska psica rjavo maro-gaste barve, ki sliši na ime »Llda«. Odda se prj Korn, Poljanska cesta 8. Mednarodni velesefem v Budimpešti 26. APRILA — 6. MAJA 1940. 1S00 razatavljnleev, s soudeležbo Jugoslavije in 6 drugih držav. - Modna revija. — Številne posebne skupine 7,a industrijo in Javne naprave. — Borza stavbnega materijala. 5«% POPUSTA NA ŽELEZNICAH. Popust velja za prihod v Budimpešto od 16. aprila do 6. maja za povratek od 26. aprila do 15. maja. VIZUM se dobi na podlagi veleselemske legitimacije pri madžarskem kralj, poslaništvu v Beogradu in pri roadž. konzulatih. — Cena za osebo 250 pengov. VELESEJEMSKE LEGITIMACIJE se dobe za 50din. V BEOGRADU: Madžarsko kr. poslaništvo V ZAGREBU: Madžarski kr. konzulat in njegove podrnžnlee. Generalno zastopstvo za Jugoslavijo: Dr. Gčza SziiAgyi, Madž. kralj, »poln*-močenik, Vnka Karadžlča ul. 11, Beograd. m L D. SARAJEVO GENERALKO RAVNATELJSTVO Brzojavni naslov: CELIK, SARAJEVO • Čekovni račun pri Poštni hranilnici 22.222 Tekoči račun pri Državni hipotekami banki • Telefonske številke: 38-01, 38-02, 38-03, 38-04 PQP1ET)A: Železni rudniki v Ljubili in v Wareš«ma!danu • Premogokopi v Zenici In v Brezi • Železarne v Vareš-maJdanu in v Zenici IZDELKI: rjavi premog; železna ruda; surovo železo in vsi železni in jekleni polizdelki; betonsko, paličasto fasonsko in obročno železo; nosilci; debela srednja in fina pločevina; železniške, tramvajske in rudniške tirnice, sponke in plošče; vlečena žica in žeblji; Siemens-Martinovo in legirano jeklo; elektro-jeklo in legirano jeklo; lito trgovsko, strojno in kanalizacijsko blago; lite cevi in ves pribor za vodovode; sesalke, vitli, vagončki in ves ostali rudarski pribor PRODAJA: betonskega, paličastega, okvirnega in obročnega železa ter valjane žice potom ..Komercijalnih biroa jugoslovenskih fabrika gvožda" v Zagrebu, Martičeva ulica 14/1 in v Beogradu, Kralja Petra 18/1 • Vlečene žice in žebljev za Srbijo po „Birou za prodaju žice i eksera" v Beogradu, Kralja Petra 18/1 • Trgovske litine po ..Kartelnom birou" v Beogradu g a t a 1 b 1 a g a »GENERALNI DIREKCIJI JUGOSLOVENSKOG C ELI K A A. D." V SARAJEVU palača Državne hipotekarne banke Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič Izdajatelj: inž. Jože Sodja Urednik: Viktor CenSii Premiera prekrasne ljubavne romance Čakala Te bom (Dezerter) — Režija: L«onld« Moguy, tvorec filmov »Ječa brez rešetk« in »Greh« KINO MATICA, telefon 21-24 Predstave ob 16., 19. in 21. uri v kateri igra glavno vlogo nam vsem iz filmov »Ječa brez rešetk« in »Greh« nepozabna Corinne Luchaire in prvak franci s. filma Jean PIcrre Aumont Cestna dela na Miriu j Mestni gradbeni urad je odredil ureditev cest j na Mirju in napravo asfaltnih hodnikov. — Prav j je sicer, da skrbi magistrat za lepoto cest, vendar pa taka dela, ki pomenjajo občutno breme ne samo za mestno občino, temveč tudi za prizadete hišne lastnike, niso baš primerna v sedanjem tako razburkanem, nesigurnem in gospodarsko tako neugodnem času. — Izmed onih lastnikov hiš, ki bodo morali plačati asfaltne hodnike, so le redki, ki bi imeli svoje vile že odplačane, večina je pač zidala z izposojenim denarjem, katerega je treba z obrestmi vred vračati točno, če so dobri ali slabi časi, če so stanovanja oddana ali prazna, če najemniki plačajo stanarino ali pa če jo ostanejo dolžni. Mestna občina sama res ni zvišala svojih davščin, zato se bo pa mnogo strožje izvajala davčna praksa pri predpisih zgradarine in drugih državnih davščin in doklad, pred kratkim pa je bil vpeljan celo nov davek: prispevek za obrambni fond. — Med lastniki vil na Mirju jih je tudi nekaj, ki so zidali nekako pred 7—8 leti, pa so njihove hiše obremenjene namesto s 3% z 12% zgradarino, menda kot kazen, ker so zidali v letih 1932, 1933, 1934 in v teh tako slabih letih obče stagnacije preskrbeli obrtnikom nekaj dela. Da rastejo cene živilom in vsem življenjskim potrebščinam, čutimo vsi, da so pa dražja tudi popravila hiš in podobno, pa najbolj hišni gospodarji. Je tudi še vedno nevarnost večjih mednarodnih zapletljajev, pa utegne državna oblast ponovno uveljaviti, oziroma poostriti uredbo o zidanju zaklonišč, katerih naprava pomenja znaten izdatek za vsakega hišnega gospodarja. — Prizadeti lastniki hiš so se obrnili na mestno poglavarstvo s posebno vlogo, naj se naprava asfaltnih hodnikov odgodi na poznejši čas, ko bodo cene znosnejše ter življenje in imetje meščanov zopet bolj varno. — Ker je prošnja podprta s tehtnimi razlogi, jo mestno poglavarstvo gotovo ne bo zavrglo. • 1 Maša za turiste in izletnike bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob 6.20 zjutraj. 1 Praznovanje Varstva sv. Jožefa v cerkvi sv. Jožefa. V nedeljo, 14. t .m., se slovesno obhaja god cerkvenega zaščitnika po naslednjem redu: zjutraj sv. maše ob pol 6, 6 (s petjem in govorom), pol 7 in 7. Ob 8 slovesen vhod prevzv. ljubljanskega škofa dr. G. Rožmana. Nato pontifikalna sv. maša z vojaškim orkestrom; na koncu himna sv. Jožefa. Glasbo te sv. maše pod vodstvom orga-nista g. Lavriča bo oddajal Radio Ljubljana. — Zvečer ob 7 zbiranje vernikov, zavodov in kon-gregacij za procesijo. Ob pol 8 govor šempetrske-ga g. župnika Košmerlja, nato mirovna procesija po bližnjih ulicah; za sklep litanije sv. Jožefa in darovanje sveč. Med osmino se nadaljuje mirovna dcvetdnevnica do prihodnje sobote. Vsako jutro ob 6 sv. maša s petjem pred izpostavljenim Najsvetejšim z molitvami in blagoslovom. Vsak večer ob pol 8 molitvena ura z litanijami in blagoslovom. Molili bomo iz knjige »Večna molitev« 12. ura: Za blagor domovine in naj te knjige vsak molilec prinese s seboj. — Vse častilce sv. Jožefa vabi k obilni udeležbi cerkveno predstojništvo. 1 V nedeljo, 14. aprila, bo v karmelski cerkvi na Selu pri Ljubljani slovesnost v čast Varstva svetega Jožeia. Ob pol 6 bo tiha sv. maša. Ob pol 7 slovesna 6v. maša. Popoldne ob 4 govor. Govori univ. prof. g. dr, Lenček, Nato pete litanije sv. Jožefa in blagoslov. 1 člani Comedie Franfaise, ki bodo priredili večer v Operi, nas bodo seznanili z lepotami žive francoske besede v poeziji in prozi. Blagoglasnost jezika, blagorodnost igre, kultura govora in mojstrstvo oblikovalne sile odlikuje francosko umetnost. Večer bo kulturni dogodek prve vrste, ki bi ga nihče ne smel zamuditi. Na večeru, ki je razdeljen na tri dele in katerega prvi del obsega recitacije francoskih pesnitev, drugi del Mussetovo enodejan-sko komedijo »Vrata morajo biti odprta ali zaprta«, tretji del pa zopet recitacije in kot zaključno točko nekaj popularnih francoskih popeveic, bodo sodelovali Melle l*"ran?oise De-1 illo, Melle Catherine Fontenay, Mr. Yonnel, Mme Germaine Rouher, Mr. Julien Bertheau, Melle Jeanne Sullv. Mr. de Rigoult, Mr. Cham-breuil, Mr. Louis Seignor, Mr. Aime Clariond. 1 Mednarodni mladinski tabor v filmu. V nedeljo, dne 14. t. m. bo ob 10.30 v dvorani kina Union matineja filma »Mladinski dnevi v Ljubljani«, v katerem so prikazane slavnosti in prireditve, ki so se vršile ob priliki I. mednarodnega mladinskega tabora v Ljubljani. Vse odseke opozarjamo zlasti na drugi del filma, ki vsebuje lahkoatletske in telovadne tekme ter glavni nastop na Stadionu. Ker je ta film važen zgodovinski dokument naše organizacije, zato pozivamo članstvo ljubljanskih in bližnjih odsekov, da si ga polnoštevilno ogleda in si s tem obudi spomin na lepe dneve, ki jih je preživelo na prvem mladinskem taboru. Preskrbite si pravočasno vstopnice, ki se dobe v Prosvetni zvezi, Miklošičeva c. 7/1., po 5 in 3 din. 1 Krščansko žensko društvo uprizori na svoji materinski proslavi v ponedeljek, 15. t. m. ob 7 zvečer prizorček A. Čcrnejeve: Razgovor o mamici, veselo otroško opereto v 1 dejanju: Ali je kaj trden most? od Mirka Kunčiča in pravljično igro s petjem v 4 dejanjih: Triglavska roža od Mirka Kunčiča. Pevske točke za obe igri je uglasbil dr. Anton Dolin ar. Na sporedu je še govor g. škofijskega ravnatelja Jagodica, ga. Scnja Ivančičeva pa zapoje Pav-šičevo: Kaj bo sinku sen prineslo in Regerjevo: Uspavanko. Ker vlada za proslavo živo zanimanje, naj si vsakdo vstopnice pravočasno oskrbi. Dobijo se v predprodaji v opernem gledališču...... 1 V Stritarjevi ulici št. 6 v Ljubljani, pri frančiškanskem mostu, se sedaj nahaja optik in urar Fr. P. Zaje, torej ne več na Starem trgu. Samo kvalitetna optika. 1 Drž. II. dekliška meščanska šola — Sp. ši.ška — prireja bazar skupno s šolsko razstavo 13., I4. in 15. vsak dan od 9 do 12 in od 3 do 6 ter vabi cenjeno občinstvo, da bi obiskalo razstavo in iskreno želi, da bi bilo ogledoval-cev, ki bi z nukupom ročnih del podprli šolsko mladino v njenih težnjah. 1 Akademija ljubljanskih šol. Jutri, v nedeljo 14. t. m. ob pol 11 dopoldne se bo vršila v frančiškanski dvorani velika akademija ljubljanskih srednjih, meščanskih in ljudskih šol v proslavo »Dneva Pomlad-ka Rdečega križa«. Program bo obsegal pevske, glasbene in druge zanimive točke. Vstopnice po din 8, 6 in 4 se dobe v pisarni Pax et bonum, Frančiškanska ulica, in - uro pred začetkom pri vhodu v dvorano. 1 Deputacija ljubljanskih gospodarjev predvsem s Kongresnega trga in okolice s predstavnikom Prvega društva hišnih jjosesr-nikov se je včeraj zglasila pri župana dr. Ju-ru Adlešiču ter mu predložila spomenico z zahtevo, naj sjKunenik kralju Aleksandru I. stoji na Kongresnem trgu. Spomenico so podjii-sali ljubljanski gospodarji z okolice Kongresnega trga in za ljubljanske hišne posestnike Prvo društvo hišnih posestnikov, ki ima nad 1700 članov. 1 Predstavniki madžarskih turističnih ustanov in organizacij, ki so si ogledali tudi Ljubljano, so ljubljanskemu županu dr Juru Adlešiču poslali naslednji brzojavni pozdrav: Pri povratku iz Jugoslavije si dovoljujem poslati vdane in prisrčne zahvale za Vašo toplo in prijateljsko gostoljubnost. — Sziezsenyi, min. svetnik. 1 Ljubljanska strelska družina obveča vse članstvo, da se prično jutri, v nedeljo, 14. aprila ob 8 zjutraj strelske vaje na vojaškem strelišču ob Dolenjski cesti. Strelske vaje bodo vsako nedeljo od 8 do 11 dopoldne Lovci in prijatelji strelskega športa najuljudneje vabljeni. 1 Uprava Narodnejja gledališča v Ljubljani ponovno prosi svoje cenjene obiskovalce, du prihajajo k predstavam točno, da ne motijo ; ftozniin prihajanjem potek dejanja in svojih soobiskovalcev. 1 Zveza dekliških krožkov vabi članice in mladenke, da si v čim večjem številu ogledajo film »Mladinski dnevi«, ki ga bo predvajal kino Union v nedeljo 14. aprila ob pol 11 dopoldne. Zadnie vesti: Klobuki perilo ugodno pri LAMA, Maribor Slovenski književniki v Zagrebu Zagreb, 12. aprila, b. Potem, ko so se gostje mulo odpočili v hotelu »Esplunude«, so se odpeljali t avtomobili nu Mirogoj, kjer so položili venec nu grob Stjepana Radiča. Predsednik Društvu slov. književnikov g. prof. Fr. Koblur je ob tej p r ti i k. L spregovoril nekaj besed pietote do Stjepanu Radiča. Ob H. 10 zvečer se je začel v prenapolnjeni gledališki dvorani večer slovenskih književnikov. Udeležili so se ga g. Čajkovac kot zastopnik dr. Mačka, ki ni mogel prisostvovati temu večeru, ker je bil zadržan zaradi prihodu bučkih in baranjskih Hrvatov, ki so istočasno prišli v Zagreb, buna banovine Hrvatsko dr. šubošiču je zastopal predstojnik prosvetnega oddelka na banovini g. Skoriak, pri-soten je bil tudi gen. tajnik 1ISS g. dr. Juruj Krnjevič, potem župan Mate Starčevič, predsednik Pen-kluba Livadič, upravnik gledališča dr. Benešič, hrvatski književniki, predstavniki raznih društev in številna izbrana hrvatska publika. Brž ko sta se pojavila na odru predsednika hrvatskih in slovenskih književnikov dr. Jakovljevič in prof. Koblur, ju je publika navdušeno in dolgo časa pozdravljala. Slovenske književnike je nato pozdravil s toplimi besedami predsednik Društva hrvatskih književnikov dr. Jakovljevič. Za pozdrav se mu jo prisrčno zahvalil prof. Koblar, ki je imel nato predavanje o »Sodobni slovenski književnosti in njenih zastopnikih«. Nato je burno pozdravljen stopil na oder Oton Zupančič in prečital svoje pesmi i/ >Pi-sunic« iu iz »Oriiinenjenih listov«, »Belokranj-••ku deklicu«, »Skozi telefon«, »Obup«, »Rumena reka«, »Uganke«. K'J je končal s čitanjem, mu je njegova sorojukinju iz Vinice izročila krasen šopek cvetju. I'o programu je potem nastopil g. Fr. S. Finžgar in čital iz svoje knjige »Prerokovana, slike iz svetovne vojne« uvodno poglavje. Za njim je Pavel Goliu čital svoje pesmi. Potem so čitali svoja literarna dela dr. 'one Vodnik, dr. Bratko Kreft. Ud. Kocbek in dr. Igo Gruden. Slovenskim književnikom je bil izročen krasen lovorov venec s slovenskim trakom, na katerem je bil napis: ».Slovenskim književnikom — Društvo Narodni dom«. Po tej lepo uspeli prireditvi je župan g. Starčevič priredil gostom večerjo v hotelu »Fsplnnade«, na kateri so bili prisotni zastopnik dr. Mačka prof. Čajkovac, zastopnik bana predstojnik prosvt. oddelka Skorjak, navzoči so bili nadalje vsi slovenski gostje, od hrvatskih književnikov pa celokupni upravni odbor. Jutri dopoldne ostanejo slovenski gostje še v Zagrebu in bodo v teku dopoldneva sprejeti pri hrvatskem banu dr. šubašiču. Angleška poročila Pariz, 12. aprila, llavas. Danes so nemška letala v velikem številu napadla sedež norveškega generalnega štaba. Pri tem so streljali predvsem s strojnicami v nižino nu šotore in barake, v kuteriii so bili poleg voditeljev norveške vojske tudi inozemski diplomati. V sedežu norveškega generalnega štabu so se nahajali angleški in ameriški poslanik in norveški zunanji minister. Vsi diplomatje so se rešili jired nemškim napadom v bližnji gozd, kjer so čakali do konca napada. Najmd ni nu-jiravil posebne škode. London, 12. aprila, t. Reuter: Nemške radijske jxistaje so objavile, da je bilo danes v zračnih borbah nad norveško obalo sestreljenih 8 angleških bombnikov. To poročilo ni točno. Angleška ndmiraliteta zatrjuje, da je bilo sestreljeno samo eno letalo. London, 12. aprilu, t. Reuter: Po angleških vesteh je blokiranih po angleškem vojnem ladjevju v fjordu Oslo 7 nemških trgovskih in tri bojne ludje. London, 12. apr. i. Reuter: Angleška vlada je jjrepovednla ves izvoz v Dansko, Norveško in sploh v baltiške države. Iz Julijske Krajine Nov župnik. Za župnika v Podkraju nad Vipavo je bil ustoličen g. Štefan Gnjezda, dosedanji tamošnji župni upravitelj. Oziinine kažejo slabo. Žito je letos na Goriškem zelo slabo prezimilo, oziminc ne obetajo nič dobrega. Kakor smo ob svojem času poročali, je v letošnji hudi zimi gospodarila pri nas večkrat tudi pošastna burja. Ta je zlasti v nižinah, kjer snega ni padlo ravno na debelo, najprej pometla navrženi sneg, potem pa začela odnašati kar cele plasti zemlje. To razdejanje ji je posebno godilo na sicer pomrzlili, vendar rahlih, posejanih njivah. Burja je posevke odkrila in raznesla, deloma je pa seme zmrznilo ali pa so ga pobrali požrešni vrabci, kavke in druge ptice. Z eno besedo: posledice so hude, ozimine so uničene. Po Vipavskem so mnogi kmetje ozimine že preorali in prekopali. Nekateri so znova posejali žito, zaradi zapozne-losti pa seveda ne pričakujejo posebnega blagoslova, drugi bodo vložili koruzo in so se pšenici kar odrekli. Slično, če tudi ne tako hudo kot po Vipavskem, je v Brdih in na brižki žitnici, na Prevalu. Nekoliko bolje je v goriški okolici in na Kanalskem, kjer bo do polovice pridelka. Nesreča ni zadela Gor, kjer so posetve prizimile pod debelim snegom in sedaj gosto in polno zelenijo. f Fanica Obid-Jclinčič. Zadnjo soboto, G. apr. so pokopali v Bukovem gospo Fanico Jelinčič, soprogo g. Zorka Jelinčiča. Umrla je na porodu svojega drugega otroka v cvetju let, stara komaj 35 let. S pokojnico smo zgubili značilno osebnost, krepko in delavno žensko moč. Ko je pred približno 15 leti zače.a Obidova Fanica posegati v naše manjšinsko življenje je postalo njeno ime kaj kmalu domače po vsej deželi. Njena korajžna borbenost, združena z neugnanostjo in bistrostjo, je vzbudila pozornost in ji priborila priznanje in ugled. Rojena na Bukovem je obiskovala učiteljišče v Tolminu in postala kmalu voditeljica svojih součenk. Pogumno jih je bodrila k narodni zavednosti, ostrila njihovo značajnost in neupogljivost ter jih navajala k obrambnemu delu. Leta 1925 je prišla v Gorico, kjer je prevzela vodstvo takratne nacionalne (liberalne) ženske organizacije. Leta 1929 se je poročila z g. Zorkom, ki je kot visokošolec tudi živahno deloval v Gorici. Njeno uspešno delo je docela vzbudile pozornost pristojnih nadzornih oblastev, Fanica je prišla v črne bukve, v spore in preiskave in je bila končno konfinirana za eno leto na jug. Ko se je vrnila domov zaradi spremenjenih razmer, ni mogla več zaživeti svojega nekdanjega delovanja in ker je bil v tem času tudi njen mož za dolga leta poslan v ječo, se je izselila v Jugoslavijo, kjer je dobila skromno službo in je s težavo preživljala sebe in svojega otroka Ko je lansko lelo g. Zorko prestal svojo kazen in prišel na svobodo, je zapustila svoje mesto in prihitela k njemu. Visoko gori v cerkljanskih hribih, v Jesenicah nad Bukovem sta dobila majhen domek in sta po dolgih letih zaživela novo, mirno družinsko življenje. Kruta smrt je sedaj neizprosno presekala to ljubko idilo in pokosila mlado življenje, ki je kljub svoji neuravnovešenosti neumorno, z vso ljubeznijo in požrtvovalno gorelo in delalo za svoj rod. Ohranili jo bomo zato v lepem spominu! Žalujočemu soprogu iskreno sožalje! Fino čajno maslo in deserti pri Bonboniera Ruff, Prešernova št. 1 - Celje Nejasen položaj London, 12. aprila. AA. Reuter: Diplomat-ski urednik piše: Položaj na Norveškem je še naprej zelo nejasen in si je nemogoče ustvariti približno sliko dogodkov. Popolnoma jasno je, da se norveška obramba ojačuje, vendar pu jc Norveška v nepriliki, ker ni mogla pravočasno izvesti mobilizacije. Zdaj je to mnogo težje izvesti. Tudi obramba se težko izvaja. V vsakem primeru se zdi, da se je dobro začelo pri Trondheimu in Nnrviku. Če lx> angleška blokada onemogočila dohod nemških oja-čenj, se bo položaj za Norvežane močno popravil. Ta čas pa postaja položaj na švedskem vse bolj zanimiv. Čeprav ni bila razglašena splošna mobilizacija, pa teko priprave, kakor da bi bila splošna mobilizacija. Nu Švedskem so prav tako izdali varnostne ukrepe pred letalskimi napadi, in sicer zelo obširne. Norveška mobilizacija Stockholm, 12. aprila. AA. Reuter: Reuter-jev dopisnik s švedsko-norveške meje poroča: Norveška mobilizacija stalno napreduje in hitro poteka. Morala ljudstva je odlična. V Trobdelagcnu (zaledje Prontlieima) je mobilizacija popolnoma končana in nove norveške sile se zbirajo za Steukiemom, ki se nahaja severno od Trontheima. Nemške čete se še naprej nahajalo v Stodalu v neposredni bližini Trondheima, vendar pu mislijo, da te še niso številne. Bojišče severno od Osla poteka od Kongsvinnerja do Kidsvolda ter se nahaja v norveških rokah. Nemci uporabljajo majhne vojaške oddelke po 30 dobro oboroženih mož z avtomatičnimi puškami. Kakor se izve, imajo vso pokrajino v rokah norveške čete. Norveško volno poročilo uGneisenau" potopljena? Stockholm, 12. aprila, t. Reuter: Norveško vojno poročilo pravi, da je bila v fjordu Oslo potopljena ena od največjih nemških oklop-nih bojnih ladij »Gueisenau«, ki je imela 26 tisoč ton. Na zahodni fronti Pariz, 12. aprila, b. Tekom včerajšnjega dneva in noči so Nemci podvzeli večje število izvidni-ških poletov nad raznimi deli Francije in v teku noči je prišlo nekaj sovražnih letal nad pariški krog, vendar 60 se morala hitro vrniti, ker so bila sprejeta od močnega protiletalskega ognja. Kaj bo z olimpifado Helsinki, 12. aprila AA. DNB. Predsednik finskega olimpijskega odbora helsinški župan Frendel je izjavil, da se bodo olimpijske igre zaradi težkega položaja odložile. Tudi Madžari demantiraio Budimpešta, 12. aprila. AA. MTI: Na podlagi poročila United Pressa iz Budimpešte pišejo tuji listi, da je Nemčija jx»slulu Madžarski v obliki note zahtevo, da se nadzorstvo nad madžarskimi rekami, oziroma nnil plovbo v madžarskih rekah postavi pod nemško kontrolo, oziroma da bi Nemčija sama kontroli- rala s pomočjo svoje policijske službe. Madžarski pristojni krogi izjavljajo, du je ta vest brez osnove in da jc popoluoma izmišljena. Drobne novice Berlin, 12. aprila. AA. DNB- Zvečer so angleška letulu poskušulu izvršiti napad na nekatere točke norveške obale. Nemška letala so stojiila v akcijo in sovražniku jKignala. Osem angleških letul je bilo zbuih. Stockholm, 12. aprila. AA. Reuter: Izdano je bilo uradno poročilo, da je zunanji minister neustavne norveške vlade v Osiu. major Iloslof, j>rispel v Stockholm, ker je zapustil svoje mesto. Izjavil je, da se stavijo na razpolago glavnemu poveljniku norveško vojske. Major je nato z letalom odletel na Norveško. Rim, 12. apr. AA. Reuter: Pristojni krogi zanikajo vesti, du jc bilo v lia'iji pet letnikov jKiklicunih pod orožje. Navzlic vsemu temu pa je javnost prepričunu, du so bili poklicuni pod zastavo letniki 1905 do 1000. Stockholm, 12. npr. AA. Reuter: Na švedskem so bili izdani vsi ukrepi, da bi bilo ljudstvo pripravljeno na vsako inorebitnost. I/.ve se, da je bil izdan ukaz, da je treba jionoči pogasiti vse svetilnil-e, ki se nahajajo nu zahodni obali med Halo in Tislanrnom. Prav tako se morajo pogasiti gasilniki pri Malino, Skamo in Gdteborg. Preventivni ukrepi so bili izdani tudi v okolici Malino in jiristanišča. Belgrad, 12 .aprila. A A. Danes dopoldne se je pod predsedstvom pomočnika trgovinskega ministra dr. Save Obradoviča vršila seja posvetovalnega odbora za kovinarsko industrijo. Na seji so razpravljali o vseh vprašanjih, ki se tičejo te industrije. Švicarski list o položaju nemškega admirala Raederja Bern, 12. aprila, t. (Havas.) Švicarski listi poročajo iz Nemčije, da nemško javno mnenje skoraj ni nič poučeno o zadnjih vojaških dogodkih okrog Norveške in o velikiii nemških izgubah na morju. Mnogi švicarski lisli trdijo, da v Nemčiji niso vsi zadovoljni s »pustolovščino na Skandinavskem«. Zanimivo je, pravijo »Basler Nachrichten«, da vrhovnega pioveljnika nemškega vojnega brodovja noben časopis no imenuje, kar je znamenje, da na najvišjih mestih smatrajo, da je svojo dolžnost slabo opravil. »Gazetle de Lausanne« pa celo lidi, da se je admiral I? a e d e r proti vil nemškim načrtom in vnaprej napovedoval neuspeh. Napad na Norveško da je bil iorej izveden proti njegovi volji in tako rekoč brez njega. Milanski sejem Milan, 12. aprila. AA. Štefani. Danes se je začel 21. mednarodni milanski sejem. Kljub sedanjim razmeram je ta sejem tudi letos pomembna manifestacija mednarodne in italijanske marljivosti. Razen Italije se tega sejma udeležujejo Belgija, Brazilija, Francija, Estonska, Nemčija, Holandska, Jugoslavija, Holandska Indija, Mandžurija, Romunija, Španija. Švica. USA, Madžarska, Turčija, Bolgarija, Kitajska, Danska, Grčija, Angliia, Finska, Japonska, Norveška, Luksemburg, Švedska in San Marino. Kitajci zmagujejo Cungking, 12. aprila. AA. Havas. Kitajske čete so včeraj ponovno zasedle Fenigsin in Singo, ki se nahajata zapadno od Nančanga. Obe mesti sta bili že čez eno leto v rokah Japoncev. Kitajske čete so zasedle tudi številna manjša mesta v nan-kinški pokrajini. Smrt ge Budak I II. del senzacionalnih TIM TAYL0RJEVIH pustolovščin v napetem lilmu: Tim Taykpa sreča KINO SLOGA - tel. 2T-J0 Radi dolžine filma predstave danes ob 16., 19. in 2115 uri I Zagreb. 12. aprila, b. Danes zjutraj so v nekem vodnjaku blizu Mirogoja našli mrtvo go. lvko Budak. soprogo hrvatskega književnika Mile Budaka. Oblasti so v zvezi z njeno smrtjo začele s poizvedovanjem, vendar o uspehih preiskave še ni nič znanega, Tržič Fantovski oflsek v Tržiču priredi s sodelovanjem Dekliškega krožka v nedeljo. 14. uprila ob 8 zvečer v »Našem domu« telovadno akademijo s sporedom, ki bo obsegal 20 točk. Izvajane bodo razne proste, gimnnstične. skupinske in poljubne vaje, vaje s krogi in žogami, slovanski plesi članic, nastopi najmlajših z »Regiment«, Mludi mornarji in dr. — Bng živil Ptuj Smrtna žrtev. V Ptuju so zadnje din umrli: 83-letna Karolina Bratkovič. 80-lctna Julija Veber in 82-lctni posestnik Jožef Bezjak iz Budine Kakor vidimo, pobira smrt zadnji ča6 skoraj same stare korenine. Naj počivajo v mirul Žalujočim naše so-žaljel »Podzemeljski svet« je naslov predavanju, ki ga priredi v ponedeljek 15. t. m. ob 20 Prosvetno društvo. KULTURNI OBZORNIK K večeru francoske poezije člani največjega francoskega gledališča Co-medie Franjaise, kjer se goji tudi najlepša klasična francoščina, bodo danes recitirali v ljubljanskem gledališču vse največje predstavnike francoske pesmi od Ronsarda do Claudela ter tako podali v svoji klasični izgovorjavi kakor tudi podajanju naravnost antologijo francoske poezije. Včer-i smo pozdravili drago francoske goste, no-incoske kulture med Slovence, ki se ved-duhovno orientirajo k tej latinski visoko-civilizaciji in širokemu duhu, ki kot nikjer drugje ljubi svobodo in človečanstvo. In kje se bolj kažeta ti dve vrednoti, kakor v lepi besedi, v poeziji, v francoski pesmi. Ravno na dan, ko so slovenski književniki šli v Zagreb, kjer bodo recitirali sami svoja dela, bodo pri nas napolnili gledališče prijatelji francoske kulture, da prisluhnejo bitju francoskega srca in poletu francoskega duha, ki ga bodo podajali najboljši inter-pretatorji največjih francoskih besednih umetnin, ki so pognale iz francoskega srca tekom stoletij. Prepričani smo, da bodo prijatelji francoskega naroda in ljubitelji francoskega jezika z največjim veseljem vprav v današnjih dneh prihiteli na ta večer francoske poezije, da s tein potrde svetlo tradicijo francoske kulture, ki je tako blagodejno vplivala na ves slovenski kulturni razvoj. Na tem večeru bo začel vrsto francoskih pesnikov njihov prvi klasik Pierre Konsard, čigar pesmi :A Marie« in »L'amour pique« Ik> recitirala Fran-eoise Dellile. Tako bo stopil pred nas pesnik 10. stol., ratinirani senzualist, renesančni človek, slikajoč lepoto stvari in njih minljivosti, pojoč o ljubezni do svoje Cassandre kakor tudi do Medi-cejske Katarine. Mojster lirike in forme bo gotovo dostojno predstavljal silo in notranjo podobo renesančne Francije. Prosvelljensko Francijo bo predstavljal znani klasik basni Jean de Fafontaine, ki ga bo recitirala Katarina Fontenay. Lafontainea poznamo Slovenci dobro po prevodih (Udovič, Hribar), pa tudi po odmevih v naši književnosti, saj so njegove živalske basni dosegle svetovni uspeh. Pesmi Alphonsa de Lamartinea >Le lac< Ik> recitiral Julien Bertheau. Pesnik, ki je svojo jioezijo sicer smatral za otročarijo, je bil eden največjih francoskih romantikov in največjih pesnikov, katerega »Meditacije« iz 1. 1820 spadajo med najlepšo francosko poezijo sploh. Sin te romantične dobe je bil tudi veliki ljubljenec Alfred Musset, katerega pesmi »Mirni Pinson«, »Tristesse«, »Le rideau« in »Stances a Ninon« bodo recitirali Dclillova, Bertheau, Tonnei in Sullyeva. Njegova poezija je bila romantikom najbolj priljubljena, dasi je bilo v njem mnogo racionalizma. Toda njegova ljubezen, čustvenost in trpljenje je napravilo iz njega klasičnega francoskega pesnika. Ta klasična francoska romantika je predstavljena na tem večeru tudi s pesnikoma velikanoma Alfredom Vignvjem in Victorjem Hugojem. Vigny je bil sicer vojak in tehnik, toda v francosko kulturno zgodovino se je vpisal kot velik pesnik Mi-sterija, »La Soeur des Anges«, Mistike v starih in sodobnih pesnitvah itd. Opeval je Rolandovo smrt. Ko je zapustil vojaško karijero, se je posvetil dramatiki in romanom ter je oživljal staro antično in moderno motiviko. Čeprav v življenju ni bil deležen pesniške slave, jo je »doživel« po smrti, ko so ga Francozi postavili med najvišje v svoj Par-nas. Viktor Hugo, velikan deJa in poezije, bo predstavljen s fragmentom iz »A Villequier« v interpretaciji Chambreuila. Sicer pa Hugo v svojih dramah in pesmih dviga liriko v vizijo ter v vrstitev slik brez primere po izredni do- mišljiji, jemljoč za motiv zgodovino vse človeške misli. S Charlom Baudelaireom pa stopamo že med predhodnike moderne ter ga bo predstavljal v recitaciji Tonnel. Sam izgubljenec življenja je postal v poeziji zacovornik iztirjencev ter postal po globokih občutjih gnusa in strasti kakor tudi kesanj in tragike eden najvišjih vrhov francoske poezije in eden najbolj tragičnih francoskih ljudi. Arthur Kimbaud bo predstavljen na večeru s pesmijo »Le dormeur du val« v interpretaciji Aime Clarionda. To je pesnik majhne dediščine (knjige Un saison de Enfer), katero je po izidu sežgal, loda s to knjigo jo poslal predhodnik in predstavnik svetovnega simbolizma in naši največji so izšli iz njegovega odkritja. Njegove »Illuminations« so največje delo francoskega simbolizma in prav to delo je Claudela privedlo zopet v katolištvo. Jules Laforgue je bil bolan človek, kar ga je naredilo za velikega pesnika, ki je svoje pesmi, polne človeškega gorja in melanholije, izbrusil v besedne mojstrovine. Ta Baudelaireov brat je postal predhodnik fantastičnih pesmi. Umrl je s 27 leti in bo na današnjem večeru predstavljen s pesmijo »La complainte du pauvre«. Modernega velikega mojstra Paula Valervja, enega največjih živih pesnikov, bomo spoznali s pesmijo »Poem«, ki jo bo recitiral Yonnel. Njegove pesmi so vizio-nar9kega značaja, slike in idile iz narave, ki jih pa odlikuje izredna besedna kultura in superior-nost izraza. Med ostalimi pesniki bodo na programu poleg Paula Forta tudi Paul Verlaine, veliki simbolist, pesnik strasti, melanholije in katoliškega kesanja v zbirki »Sagesse«. Ukusil je življenje do dna in v vseh oblikah strasti, kar je vse zaprl v svoje tekoče in lope verze, ki so samo godba, godba in zopet godba. Žensko s poezijo bo predstavljala Comtesse de Noaillcs, ki je po materini strani Grkinja, zaradi česar je v njej polno eksotičnih motivov, razkošnosti in romantiške domišljije in poleta. G. Rouher bo recitirala njeno pesem »Le pays«. Posebno izrazita katoliška poezija pa bo dihala iz recitacij Paula Claudela (La vierge a midi, recitirala F. Delille), tega velikega mistika in pesnika svetopisemskih psalmov in slavo-spevov na Cerkev in domovino. Prvine njegovih del so spoznanje in milost ter je njihova vsebina katoliška misel: odvisnost vedno in povsod od milosti. Po poklicu je poklicni diplomat, kar je znano našim bralcem, kajti ob lanski 70 letnici smo prikazali posebne prereze njegovega dela. Njegov prijatelj Charles Pegue bo zastopan z »Pričre pour nous autres charnels« v recitaciji Yonnela. Včasih je veljal bolj za polemika in reformatorja, manj pa pesnika, toda danes je habilitiran tudi kot pesnik z globokim mističnim doživljanjem sveta in Boga. Kljub vsemu pa je tesno povezan s svojim Orelanom in kmečko pokrajino. Bil je med prvimi, ki je padel za domovino leta 1914 v bitki pri Marni in tako dal svoje življenje za domovino, ki jo je opevala njegova pesem. To je spored današnjega velikega kulturnega dogodka v Ljubljani, ko Francozi sami predstavljajo srcu Slovenije svoje največje, kar imajo: svoje srce in svojo dušo, zaprto v najlepšo obliko besedne umetnosti. Ta praznik francoske besede naj bo nova vez med Francijo in Slovenijo, med našo in francosko kulturo ter med zapadom sploh, kamor mi že po vsej svSji kulturni oglašenosti težimo in spadamo. Bo pa naj j tudi močna vez med dvema narodoma, ki gledala svoje največje ideale v svobodi in človečnosti in v Bogu, ki ga nova Francija tako živo I živi — tudi v poeziji. Byrdova ladja je pristala na obali Antarktike. Kaj išče Byrd na Južnem tečaju? 0 uspehih njegove tretje ekspedicije in o njegovih pravih namenih v očeh drugih raziskovalcev Miniaturna izdaja Aškerca Kakor je Akademska založba izdala v ročni obliki Prešerna, Gregorčiča in 6>tare slovenske pripovedne pesmi Stare žalostne, tako je 6edaj prišel ria vrsto Aškerc v izboru Avgusta Pirjevca, ki je priredil tudi Prešerna in Gregorčiča. Aškerc je zadnji čas zopet v ospredju zanimanja slovenskih literarnih zgodovinarjev, pa tudi kritikov, ki vidijo obenem z vstajenjem njegovega problema tudi vstajenje njegove poezije. Toda kljub v6em znakom, ki resnično vodijo v neko novo slovensko moderno ba-ladiko, je nam danes Aškerc razen svojih že klasičnih del precej poetično tuj, kajti vse preveč udarja iz njegovih verzov retorika in miselna pripoved-nosit, da bi njegovo pc6em mogli sprejemati za čisto poezijo. Iz mnogih njegovih knjig je 6edaj Pirjevec uredil novo Aškerčevo čitanko v tem zborniku, v katerem je Aškerčeve pesmi razdelil v naslednje oddelke: za moto je postavil odlomek iz pesmi Sveti ogenj, ki kaže Aškerca to kar je bil po svojem prepričanju: borec za resnico in pravico, za dom, za narod in svobodo zlato po geslih takratnega liberalizma, ki se je že močno bližal na novo rastočemu socialnemu demokratizmu. Po njegovih čuvstvemih pesmi 6ledi nekaj redkih ljubavnih, nato pa niegova začetna epika ter njegova klasična iz zbirke Balade in romance, ki je skoraj vsa prevzeta v ta zbomik. Posebej je z vinjeto oddeljen ciklus Stara pravda, ki s prejšnjimi predstavlja gotovo srce Aškerčeve poezije in njeno najvišjo vrednost, tisto živo realistično poezijo, ki bo večno živela z Aškerčevim imenom. Temu ciklu 6ledi Aškerčeva socialna romanca in balada, Predzadnji ciklus pa jo zavzema Aškerčeva filozofska pesem z znanimi pesmimi iz orientske filozofije in budizma, v katerem je Aškerčeva pesem prav po zgledu francoskih pamasistov hodila iskat domačih sodobnih nrselnih poant, ode-vajočih jih v pisano obleko eksotike. Poseben zgled te Aškerčeve metode so zadnje tri satirične pesmi polemičnega značaja namenjene Mahniču pa tudi modernim (Zupančiču) in predstavljajo v njegovi poeziji pesniško s 6voj:m kritičnim okoljem ter izražajo najbolj očitno Aškerčevo veliko osebno tragiko: poveličevanje 6ebe in preziranje vseh, ki niso njegovih misli. Tako nam ta zbirka Aškerčevih pesmi kaže v resnici pravo podobo Aškerca pesnika, to se pravi — v njegovih najboljših in najznačilnejših pesmih, n katerimi se je Aškerc uvrstil v vrsto slovenskih klasikov. Mladinski zbor »VHhar« z Rakega v Mariboru in Gslju Površnemu opazovalcu bi se zdelo, da so mladinski zbori zadnji čas nekako utihnili ali da so vsaj omejili svoje delovanje in da je prvotno navdušenje ponehalo. Kdor je pa elišal Pinnikov mladinski zbor »Vilhar« z Rakeka, kako je zapel v Mariboru in Celju, je moral priti do prepričanja, da so mladinski zbori le poglobili 6voje delo. Če so šli prej bolj na široko, gredo zdaj bolj na globoko: imajo manj na-»topov, pa so tisti bolj pripravljeni. Tako smo imeli pri poslušanju Pirnikovega zbora vtis, da je izvežban do najvišje mere, do katere more tak zbor sploh *eč». To poeebno ie, če pomislimo, da to niso po- l klicni pevci, ampak šolarji, ki jim je pevska umetnost »stranski poklic«. Zbor ie imel na sporedu 15 pesmi vseh vidnejših slovenskih mladinskih skladateljev. Nekatere pesmi so bile dokaj lahke za izvajanje, druge, kot na primer Osterčeve in Šivičeve pa stavijo na zbor izredno velike zahteve. Zbor je V6e težkoče z lahkoto, skoraj bi rekli: igraje zmagal; vsaj ta vtis smo imeli pri poslušanju. Koliko truda m podrobnega dela je pa treba za naštudiranje takega sporeda, vesta pa samo pevovodja in zbor, pa tudi tisti, ki se na to razumejo. Pevci so na dirigenta vestno pazili, vsaki kretnji njegove roke se je zbor takoj odzval. Peli so seveda vse na pamet. Zbor je glasovno dobro izvežban, poje izredno mehko, brez vsake kričavosti, v katero mladi pevci, posebno še dečki tako radi zaidejo. Z ozirom na to, da je štel zbor preko 110 pevcev, znamo to odliko še bolj preceniti. Tudi izrazno je pokazal zbor lepe zmožnosti. Intonacija je bila absolutna čista, vsak akord do podrobnosti izdelan, vsaka melodija z v60 skrbjo izpeljana. Posebno pozornost polaga pevovodja tudi na dihalno tehniko, ki je pevcem omogočila, da so dolge fraze izpeljali brez kakega trganja in tudi brez zunanjih znakov utrujenosti. Pričakovali bi namreč, da bo zbor zaradi dolge vožnje in drugih nevšečnosti, ki so s takimi potovanji in gostovanji združene, zaradi dveh zaporednih koncertov v Mariboru in enega v Celju utrujen. Pa nismo nič tega opazili: do zadnjega so glasovi sveže zveneli. Tudi občinstvo, ki 6e je koncertov v Mariboru v izredno velikem številu udeležilo, v Celju zaradi neugodnega časa v nekoliko manjšem, je izrazilo priznanje mladim pevcem. Želimo, da bi zbor na tej poti vztrajal in po svoje pripomogel k razvoju slovenske mladinske pesmi. M. Tome. Mariborsko gledališče Pred kratkim se je znani ameriški raziskovalec admiral Byrd začasno vrnil s svoje polarne ekspedicije domov v Ameriko, kjer namerava ostati do jeseni. V Antarktiki je postavil dve delovni postaji, v kateri je ostalo nekaj njegovih spremljevalcev. Po svojem prihodu je sprejel časnikarje, katerim je povedal nekaj zanimivih zaključkov svojih opazovanj in raziskovanj. Predvsem je Byrd ugotovil, da se magnetični južni tečaj ne nahaja več na tistem mestu, kakor je označen na zemljevidu, nego da se je pomaknil proti zapadu. Byrd še ni mogel ugotoviti, kje se sedaj nahaja magnetični južni tečaj. Za znanost bo to velikega pomena, kajti vsi morski zemljevidi so narisani na podlagi inagnetičnih tečajev zemlje. Byrd je nadalje ugotovil, da je v Antarktiti mnogo več kopne zemlje, kakor pa se je doslej mislilo. Odkril je mnoga nova gorovja in na nekatera od njih se je povzpel s sanmi, v katere so bili vpreženi psi. Odkril je premogovne rudnike, toda premog, ki so ga doslej preizkusili, ima zelo malo kalorij. Byrd je naposled izjavil, da bodo njegova raziskovanja podelila zemljevidu zemlje okrog Južnega tečaja povsem novo podobo. V nekaterih neameriških inozemskih časopisih, ki so objavili razgovor Byrda s časnikarji, pa so se oglasili drugi polarni raziskovalci, iz katerih izvajanj nedvomno sledi, da je Byrd široki javnosti zamolčal pravi namen in cilj zadnje svoje ekspedicije na ozemlje okrog Južnega tečaja. Nemški polarni raziskovalec dr. Breitfuss je v razgovoru z nekim časnikarjem izjavil med drugim tole: »Že prvi bežen pogled na zemljevid ali globus pove, zakaj se Američani ne straše nobenih stroškov in nevarnosti pri svojih ekspedicijah na Južni tečaj. Medtem ko leži Severni tečaj na morju, leži Južni tečaj na trdnem antarktičnem kontinentu in predstavlja od narave same ustvarjeno vmesno postajo na sredini zračne linije med Ameriko in Avstralijo, in ta namen, pravi prof. Breitfuss, da bi bila Antarktika nekoč vmesno pristajali-šče za letala na sredini zračne zveze Amerike z Avstralijo, je zamislil tej celini Byrd kot prvi. S tega vidika je tudi razumljivo, da nosi večino stroškov tretje Byrdove ekspedicije na Južni tečaj ameriško mornariško ministrstvo. Ni bil pa to edini namen Byrda, ko se je tretjič podal na Južni tečaj. Zemlja okrog Južnega tečaja meri okroglo 14 milijonov kvadratnih kilometrov, je torej sedemkrat večja kakor Gronlan-dija in skoraj dvakrat tako velika kakor vsa Evropa. Na takšni celini se pač izplača iskati za zakladi. Druga Byrdova ekspedicija je ugotovila, da so v Antarktiki veliki zakladi premoga in nafte. Poleg tega je v vodah okrog Antarktika kljub precejšnjemu iztrebljenju v zadnjih letih še ogromno kitov in to bogastvo še dolgo ne bo izčrpano. Vse to so razlogi, zakaj admiral Byrd s podporo ameriških visokih oblasti tako vztrajno raziskuje ozemlje okrog Južnega tečaja. Policija mora ščilili priče pred gangslerji Iz Newyorka poročajo: Preiskava o zločinih nedavno odkrite brooklynške morilske tolpe prinaša na dan čedalje hujše stvari. Po dosedanjem stanju preiskave je pojasnjenih že nad 20 umorov, ki so se v zadnjih letih zgodili v Newyorku in drugih mestih. Največ podatkov je policija izvedela od aretiranega člana tolpe Relesa, ki upa, da se bo s svojim pričevanjem odtegnil električnemu stolu. Reles je povedai policiji imena članov njegove tolpe, ki so po naročilu drugih gangsterskih tolp za primeren honorar izvrševali umore. Nagrada, ki so jo ti poklicni morilci prejemali za svoje gnusno delo, včasih ni znašala več kakor en dolar. Policiji se je posrečilo, da je med občinstvom našla tudi več prič, s pomočjo katerih bo mogočo večino članov tolpo spraviti na električni stol. Toda za življenje teh prič je policija zelo v strahu, kajti gangsterski poklicni morilci, ki so še na svobodi, so že večkrat poskusili, da bi pobili te neprijetne priče in tako morda rešili zaprte pajdaše električnega stola. Zaradi tega je drž. tožilec 0'Dwyer odredil, da se priče nastanijo v posebnih hotelih, kjer so stalno zastražene z velikim številom oboroženih policistov in detektivov. Vsako pričo, ki podnevi ali ponoči zapusti hotel, spremlja po cesti več težko oboroženih kriminalnih agentov. S I® O R T 4BBBP"*' * MBMBH—B Jutrišnje domače nogometno prvenstvo Jutri se nadaljuje domače prvenstvo na vseh igriščih v Sloveniji. Spet imamo na sporedu celo kopico prav privlačnih prvenstvenih tekem. V ljubljanski skupini je na sporedu že enajsto kolo, v mariborski deveto, v celjski pa šesto. V celjski in mariborski skupini so nekateri klubi s tekmami v zamudi, dočim v ljubljanski skupini še noben klub ni zamudil svojega termina. V ljubljanski skupini bo osem prav zanimivih tekem. MARS : HERMES. Dopoldne ob 10 se srečata na igrišču Ljubljane Mars in Hermes. Mars doslej še vedno vodi v prvenstveni tabeli in bo nedvomno skušal to prednost še naprej obdržati. Vemo, da v nedeljo dopoldne na igrišču Ljubljane ne bo manjkalo pristašev enega ali drugega kluba. Oni gledalci torej, ki jim ne gre samo za tipično prven-stveno tekmo, bodo lahko še opazovali živahen A Ido de Benedetti: Trideset sekund lju- g okvir podžigačev, ki bodo z vsemi močmi pri- spevali k razgibanosti na igrišču. Mars bo gotovo storil vse, da zmaga; Hermesu pa gre (udi močno za dve točki, saj bi si s to zmago močno pomagal in poboljšal položaj na tabeli. Več kot dovolj povoda je torej, da si naše občinstvo to zanimivo tekmo ogleda. bežni. Veseloigra italijanskega pisatelja beležim le kot kronist. V njej ne vidim nobene ne umetniške ne igralske vrednosti. Vsebinsko je plitva in se opira na čisto vodvilske motive. Lahko bi uspela, če bi režiser in igralci kaj ustvarili iz nje. Pa so ostali pri zunanji burki in deloma posrečeni karikaturi, toda to je bilo premalo, da bi igro rešilo. Navsezadnje je škoda ljudi za prazne igre. Če se kdo izgovarja, da so jo tudi v Ljubljani igrali in da je tam imela svoj uspeh, bom rekel: kjer je več dobrega, tam se da prenesti tudi kaj praznega. Maribor pa se letos s posebno uspelimi veseloigrami in komedijami ne more pohvaliti, škoda se mi zdi igralcev, da bi mogli zaigrati veliko bolje v boljših dramah. Mogoče je sodba po premieri prenagla, kajti videti je res bilo precej nevigranosti in netrdnosti. V celoti pa tudi večja sproščenost in homogenost igralcev j>o nekaj predstavah ne l>o bistveno spremenila sodbe o igri. Igralci so podali nekatere posrečene karikature. S. V • Opozarjamo na izreden kulturen dogodek: gostovanje članov Comedie Francaise, ki bo v soboto 13. t. m. v Operi. Na povratku z gostovanja v glavnih balkanskih mestih, bodo dali francoski umetniki tudi v Ljubljani predstavo, pri kateri bodo v prvem delu večera recitacije, v drugem pa predslava Mus- JADRAN :REKA. Popoldne ob 15.15 sc bosta pomerila Jadran in Reka. Jadran je na prvenstveni tabeli drugi ljubljanski klub in bo ta položaj v nedeljo tudi gotovo še naprej obdržal. Rečani Trnovčanom najbrž ne bodo kos, da bi jim odvzeli kako točko. Reka je še kar naprej, kakor se je pokazalo v nedeljo, v krizi. Skoda, da se to, svoj čas tako dobro moštvo, ne more spet znajti in urediti vrste. Trnovčani bodo jutri v tem srečanju verjetno boljše moštvo. BRATSTVO : DISK. Domžalčani gredo v goste na Jesenice, kjer se bodo popoldne spoprijeli z hudimi Jeseničani. Huda reč bo na igrišču Bratstva! Domžalčani so setove komedije »Vrata morajo biti odprta ali zaprta«. Kdor hoče spoznati slavno umetniško tradicijo največjega francoskega gledališča in njegovo visoko kulturo, naj tega gostovanja ne zamudil v nedeljo v Ljubljani pokazali kar zadovoljivo formo, vendar dvomimo, da se bodo mogli upreti z uspehom Bratstvu. Že marsikateri klub je na svoji koži občutil, da Jeseničani doma ne dajo ra-di svojih točk. Sodimo, da so v tem srečanju Jeseničani v prednosti. KRANJ : SVOBODA . Tudi ta tekma bo popoldne, in sicer v Kranju, lekma, ki bo približno istega značaja kot ona na Jesenicah in se bo zelo verjetno končala tudi v prid Kranjčanom. Svobodaši so nedvomno boljši kakor so bili lansko leto in bodo vsekakor hoteli v Kranju doseči čim boljši uspeh. Precejšne presenečenje pa bi bilo, če bi Svoboda odnesla zmago. V CELJSKI IN MARIBORSKI SKUPINI. Igrišče Celja ob 16.15: Celje: Amater. y. H/asfniku ob 15.30: Olimp : Hrastnik. V Mariboru, igrišče Rapida: Rapid : Železničar. r V Cakovcu, igrišče ČSK: CSK : Oradjanski. Poleg teh tekem je na sporedu še cela vrsta drugih nogometnih tekem. ZA PRVENSTVO DRUGEOA RAZREDA. MLADIKA : KOROTAN. V nedeljo 14. t. m. ob 10 dopoldne se bosta spoprijela na igrišču Mladike v prvenstveni borbi Mladika in Korotan. Oba kluba sta preteklo nedeljo z lepimi rezultati odpravila svoje nasprotnike. Zdi se, da sta obe moštvi sedaj v najboljši formi, la tekma bo gotovo ena najlepših in najbolj borbenih v II. razredu. Obema kluboma gre za točke, oba imata izglede, da se povzpneta vsaj na drugo mesto v prvenstveni tabeli. Zalo se bosta obe moštvi na vso moč potrudili, da izvojujeta tekmo v svojo korist. Popoldne pa se bosta na istem igrišču srečala za prvenstvo drugega razreda še Adrija ln Moste. Popoldanska tekma se začne ob 16i30. Dopoldne oh 10 se pa srečala na igrišču Jadrana še Gralika in Slavija. ASK. — Sklicujem redno sejo Akademskega šporlnega kluba« danes ob 13 v Akademskem domu na Mikloš.čevi cesti Vse odbornike ter načelnike sekcij pozivam, da «e je gotovo udeleže. _ Tajnik,