Leto LXXV«, it. 144
Ljubljana,
r it
UREDNIŠTVO tN UPRAVA: LJUBLJANA, PUCCTNUBVA ULICA 5 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za ogla*« tz Kraljevine Italije ta tnozcroatva trna UNIONB PUBBLIC1TA FT ALI ANA S. A~, MILANO
TELEFON: 81-22, 31-23» 31-24, 31*:
Računi pri postno čekovnem m Ljubljana »ter. 10-351
25 In 31-26 —
Izhaja vsak dan opoldne — Me—en a naročnina 6.— nr, za Inozemstvo 15.20 Utr
OONCESSIONARIA ESCLUSTVA per la pubblicita di provenienza itaUana CStera: UNIONE PUBBLICITA ITAUANA S. A„ MILANO.
Prvi spopadi na egiptski meji
Prednjice osnih sil so že prišle v stik s sovražnikom — število ujet nikov pri Tobruku je naraslo na 334100 — Bombardiranje Malte
Smrt zaslužnega albanskega patriota
Glavni stan italijanskih Oboroženih sil
je objavil 24. junija naslednje 757. vojno poročilo:
Na libijsko-ejriptski meji lokalne akcije naših prednjih elementov.
Po nadaljnjih očiščevalnih akcijah na področju Tobruka. je število ujetnikov naraslo na 33.000.
V zraku nad Pantellerijo so se naši lovci
spustili v borbo s številčno močnejšo sovražno skupino letal in v zmagovitih dvobojih brez lastnih izgub sestrelili 3 letala tipa Blenheim.
Letalstvo osi je  bombardiralo letališči La V en cz in in Lucca (na Malti). V spopadih  v zraku so naši lovci   v spremstvu bombnikov  uničili 8 letal tipa »Spitftre«. Eno nase letalo se ni vrnilo na oporišče.
Vrhovni poveljnik v Severni Afriki general Ettore Bastico v Tobruku
Operacijsko področje, 24. junija, s. (Poročilo posebnega dopisnika agencija Štefani.) Vrhovni poveljnik Ettore Bastico je ob*5kal Tobruk. Obisk je bil kratek. General si je ogledal bojišče, kjer so si Je osi storile največje junaško dejanje v bitki za Marmariko. Po 25 dnevni, izredno srditi borbi, po zmagah pri Bir Hakeimu in Airi el Gazali, so italijansko-nemške sile v 24 urah zavzele utrjeno ozemlje, ki je zelo obširno in ki ga je nasprotnik skrbno pripravil za obrambo v teku 17 mesecev, ko je nad njim gospodaril.
Ob spremstvu šefa glavnega stana in nekaj oficirjev je Eksc. Bastico potoval po tistih potih, po katerih so se nase sile približevale v približevalnem in napadalnem manevru obširnemu pasu, ki je ščitil mesto. General je prehodil Bal bovo pot in prašne poti, vzdolž katerih je sovražnik skril na tisoče min, katere so naši vojaki izsledili in odstranili. Prekoračil je golo puščavo, pp kateri so naši oklopni oddelki in pefiakj napredovali, da bi napadli sovražnika na najbolj neverjetnih točkah. Bojišče je ohranilo očitne znake manevra in razdejanje priča o nezadržnem prodoru naših edinic proti defenzivnemu sistemu, kaže po tudi, v kakšni popolni skladnosti so vse vrste orožja osi, letalstva, oklopna sredstva, topništvo in pehota, izvedle na terenu v naprej določeni načrt vrhovnega poveljništva.
Naglica, s katero je feldmarsal Rommel pričel in vodil napadalno akcijo, je takoj zmedla sovražno poveljništvo. Kdor je obiskal Tobnik po padcu in izpraševal ujetnike, je izvedel, da se je trdnjava upirala mnego manj kot 24 ur. Po 12 urah napada je bil palec Tobruka že neizogiben. General Bastico sd je ogledal tudi sedež angle-
škega poveljništva. vse prostore majhnega hotela, kjer je vladal velik nered, s katerim je bilo več povedano kot z izjavami oficirja, ki je tO Prej prebival. Na stenah je ostalo vse kakor je bilo. Dnevna povelja so bila še pritrjena na mizah oficirjev. Med divjanjem bitke ni nihče mislil na to. da bi uničil ali odstranil karkoli. Ne samo v angleškem poveljn.štvu, temveč tudi v drugih krajih mesta obstoja nehotena zmedena ohranitev vseh stvari, kar priča o naglici naše akcije.
V zalivu je nekaj potopljenih ladij, v zapadnem delu pa moli iz vole truplo večje eduiice ?San Giorgio«. Ta italijanska ladja je po 17 mesecih bila priča zmage. Naši mornarji so jo potopili, ko so odšli iz Tobruka. vendar je bila ves čas svarilo za sovražnika.
Po ogledu pristanišča je Eksc. Bastico odšel v bližino črt s feldmarsalom Rom-melom. Sestanek med njima je bil Izredno prisrčen. General Bastico je izrazil svoje živo zadovoljstvo spričo odlične akcije čet osi in general Rommel je potrdil, da so bili v naprej določeni načrti v celoti izvedeni. Razne faze bitke so rekonstruirali na velikih zemljevidih, kjer so podčrtana imena zavzetih krajev. Oba poveljnika sta proučila načrte in sta se pogovarjala o napadalnim duhu svojih čet, katerih nihče ni mogel zadržati. Nekaj vojakov je spoznalo oba poveljnika, ki sta se zaustavila ob cesti. Vest je šla od vozila do vozila in takoj so zadoneli navdušeni vzkliki, kolone pa so pozdravljale z robci, čeladami in dvignjenim orožjem oba poveljnika. General Bastico in felmaršal Rommel sta z nasmehom odgovarjala svojim vojakom, svojim navdušenim borcem.
Posledice izgube Tobruka za Angleže
Značilno priznanje angleške poluradne agencije
Rim, 25. jun. s. O izgubi Tobruka je angleška poluradna agencija objavila poročilo. v kateri je rečeno, da angleški vojaški krogi stvarno podcenjujejo posledice iz«ftibe trdnjave. Izguba Tobruka otežuje naloge angleške mornarice v Sredozemlju. Ogrožene so poti proti Malti, Cipru in Haifu. Položaj Malte jc kar najtežji, kajti os. ki obvlada zdaj številna letališča, bo čedalje bel; onemogočala pošiljanje konvojev na otok. V bod<»če bodo morali konvoji, usmerjeni iz Aleksandrije proti Malti, mimo severnoafriške obale in Krete ter bodo. torej izpostavljeni napadom italijansko - nemškega letalstva, ki ima že številna oporišča na Kreti ki ob afriški obali. Vojaški krogi v Londonu smatrajo, da je plovba iz Aleksan-drijc proti Malti zdaj izredno težavna. Padec TV.-bruka zmanjšuje tudi za okrog 160 km razdaljo mod letališči osi in zelo važnim oporiščem Aleksandri j o. Ta razdalja je ne-▼amo zmanjšana na 500 km. Edina prednost angleške mornarice po tobruški katastrofi je ta. da ji ne bo treba več oskrbovati trdnjave, kar nikakor ni bilo brez tveganja in izgub. V zameno pa je os pridobila tobru-
sko oskrbovalno črto. To je zelo težaven pomorski odsek, v katerem opravijo svojo nalogo lahko samo številne podmornice. Ta precej žalostna, a vendarle resnična slika, ki jo je podala angleška poluradna agencija, kaže važnost zavzetja Tobruka. Važnost, ki jo angleški vojaški krogi pripisujejo Tobruku za sredozemsko bojišče, kaže bolj ko drugi argumenti težino poraza Angležev v puščavi in v vodah Pantclerije. Dejstvo, da angleška mornarica ni branila Tobruka m podprla moralo garnizije. kaže. kako hude izgube je imela Anglija v spopadih na Sredozemskem morju. Če bi mornarica lahko odšla na morje, bi ne prepustila svoji usodi tako važnega pomorskega oporišča, katerega izguba ustvarja tako velike težave angleški admiraliteti. Će bi Ritchie imel sredstva, bi s*kušal za vsako ceno ščititi Tobruk vsaj do prihoda ojačenj ali vsaj do prihoda navodil iz Londona, Odsotnost angleške mornarice, Ritchiejeva nemoč In nizka morala velike tobruške garnizije dokazujejo, kako hude udarce so Angleži dobili na kopnem, na morju in zraku v teku meseca junija na sredozemskem bojišču.
Madžarski tisk o zmagi v Afriki
Budimpešta, 25. junija, s. Odlične zmage Italijanskih in nemških čet v Severni Afriki so še velno v ospredju komentarjev vsega tiAa. ki je včeraj poudarjal, kako postaja poraz Angležev čedalje bolj obsežen. Italijanske in nemške čete. piše pol u radni > Buda pest i Ertesito^, so dosegle največjo zmago s pomočjo zglednega sodelovanja :n v znamenju junaštva in vere v pravičnost stvari, katero branijo, z navdušenostjo in kljub žrtvam in vsakovrstnim odrekanjem. V budimpeštanskih političnih krogih posebno poudarjajo, kakšna razlika je med osnimi in angleškimi četami, ki so bile v Tobruku odlično opremljene, pa so se predale v 48 urah. Kakšna razlika je med Angleži v Tobruku in onimi italijanskimi vojak? v A besi ni ji. ki so prepuščeni samim st*bi brez vole in brez streliva, dolgo junaško nudili odpor. AbeFinska epopeja italijanskih čet pod poveljništvom Aost=ke«ra vojvode je še živo v spominu vsem Madžarom in nudi priliko za primerjavo s sedanjim zadržanjem angleških branVeev Tobruka. Ce nobeno drugo dejstvo, kaže to. da sta pravica in resnica na strani sil osi m njih zaveznikov, kajti samo za pravično stvar je mogoče izkazati tolikšni prezir smrti in tolikšno junaštvo in samo za moralno izgubiieno stvar se j*» mogbSe zadržati tako kot so se zadržali bramhci Tobruka.
>Pester Lloyd< poveličuje v uvodniku hrabrost in vojno sposobnost italijanskih in nemških vojakov ter piše t V Amerik! lahko proizvajajo tanke, topove, letala iTi muJticiio. ne pa vojakov, kakršni so Italijani in Nemci, ki bo pod raobeljenim somćern to. v peščenih vinarjih prisilili sovražnika
k umiku po dolgih borbah so mu onemogočili, da bi se zbral ln se up;ral na primernejši črti. Žilavost italijanskih in nemških vojakov, njih nezadržen polet, njih drzen pogum so z gemjalnostjo voditeljev prispevali k odlični zmagi v Severni Afriki, katere strateškega in političnega pomena ?e ni mogoče primerno oceniti.
Zmaga, ki so jo nemški in italijanski vojaki dosegli je med najlepšimi v tej vojni, v kateri je bilo že mnogo zmag. mi pa z velikim veseljem in zadovoljstvom pozdravljamo te voake z madžarsko zastavo.
Velika sreča je bila za generala Romme-la, piše »Fiigetlenczek«, da je imel ob strani kot tovariša italijanskega generala Bastico, ki je vodil k zmagi svoje junaške čete z enakimi vrlinami kot nemški general. Superiornost osi je rezultanta ne samo sodelovanja poveliništev, temveč tuđi neprimerljivega junaštva, v katerem- so tekmovali italijanski in nemški oddelki.
Angleški k emisar v Kaira ubit
Solun, 25. junija s. Egiptski uporniki so uHiH anglekega okrožnega komisarja v Kairu.
Kova pooblastila madžarske vlade
Budimpešta. 25. junija, s. Po govoru finančnega ministra Schnellerja o nujnosti polnomočij, zahtevanih od vlade, je zbornica po kratki debati odobrila tozadevni zakonski načrt.
Rim, 25. junija, s. Dne 23. L m. je v Rimu umrl opolnomočeni minister Tahir Shtvlla. ki je med najbolj odličnimi zastopniki Albanije. Kot patriot in velik politik je pričel še zelo mlad diplomatsko kariero in je zastopal Albanijo v ^aznih glavnih mestih, tako v Rimu in Beogradu. Po zvezi, katere predhodnik in borec je bil. je bil imenovan za opoinomočenega ministra Nj. Vel. Kralja in Cesarja. V decembru lanskega leta mu je bil poverjen resor osvobojenega ozemlja in goreče se je posvetil obnovitvenemu delu na Kosovem in v drugih predelih, ki so bili zopet priključeni domovini, potem ko so toliko pretrpeli pod jugoslovanskim jarmom. To mesto ie nedavno opustil zaradi bolezni. Smrt Tahira Shtylla je hud udarec ne samo za Albance, temveč rudi za Italijane, katerim je bil najbolj delaven in razumen činitelj v bratskih odnosih med obema narodoma.
Španski tisk o obiska Sunerja v Italiji
Madrid. 25. jun. s. Tisk in politični krogi zasledujejo z največjim zanimanjem potovanje zunanjega ministra Sunerja v Italijo in posvečajo posebno pozornost raejjovororn med Duccjcm in Sunerjem ter poudarjajo, da je sprejem, katerega je bil španski zunanji minister deležen v Italiji, nov dokaz prijateljstva med obema državama.
Izdajstvo Evrope
Berlin, 25. junija, s. Politično-diplomat-ska korespondenca objavlja pregled poročil dnevnega tiska glede tajnih klavzul pro-slulega anglo-sovjetskega pakta in piše, da predstavljata 3. in 5. člen pogodbe obvezo med neowil?onizmom atlantske pogodbe in sovjetskimi zahtevami glede Evrope. S tega gledišča je težko in celo nemogoče določiti meje brutalni volji boljševizma po oblasti. Imperialistične težnje boljševizma Se lahko po mi*i volji razširijo nad interesi in ozemeljsko suvereni teto ne samo nasprotnih narodov, temveč tudi nevtral-cev in »zareznikov«. Sleparska miselnost, zaradi katere so nastale te klavzule, daje pravico do kakršnihkoli domnev in lahko določa najbolj neverjeten razvoj. Kdor se noče udati brutalnemu obvladanju, se lahko prisili, da popusti »s prijateljskimi pogodbami«. Takih primerov smo imeli že več. Zadostuje omeni te v Egipta, Iraka in Irana. Moskva si hoče zajamčiti že zdaj priključitev evropskega plena, ki ji ga Anglija in posredno tudi Amerika pasivno prepuščata. Kremelju gre za to, da doseže cilje in uresniči ambicije, ki datirajo iz prve dobe ruskega imperializma. S prehodom preko Dardanel v Sredozemsko morje in z obvladovanjem Bospor ja bi si Rusija rada zagotovila oblast nad Severnim morjem To so bile v glavnih črtah svoje-časne zahteve Molotova, ko je obiskal Berlin. Posest severnega Gibraltarja, to je Hangoa, za katerega se Sovjeti tako živo zanimajo, je bila torej samo odskočna deska za nadaljnjo boljševiško ekspanzijo po anglosaškem vzorcu. Novi sovjetski imperialistični načrt, za katerega je Churchill izrecno jamčil in katerega je Roosevelt nesramno odobril, ne zanima torej samo nasprotnike boljševizma, temveč zadeva naravnost tudi vse evropske narode, ki naj bi v okviru komintemskih načrtov prišli pod moskovsko oblast, s čimer naj bi se začela zaželjena svetovna revolucija. Na srečo Evropa zaradi železne volje in junaškega duha borcev na vzhodu ne bo doživela anglosaške sile, pač pa bo za stoletja padla na te sile sramota njih nezaslišanega atentata na evropski kontinent.
BertiLn, 25. junija, s. Nikakršna reakcija z angleške strani ob odkritju tajnega sporazuma med Churchillom in Molotovom se smatra v Berlinu za zelo značilno. Do tega trenutka se London dela kakor da ne ve o senzacionalni objavi lista iz Gotebor-ga in niti vlada, niti tisk nista skušala zavzeti stališča ali pa vsaj demantirati ter osporavati v celoti ali deloma avtentičnost tajnega pakta, še manj pa obstoj tega pakta priznati. Ni se čuditi temu. Dokumenti o angleškem izdaj svu na škodo Evrope .«0 prehud udarec za Anglijo. Dokončno je s temi dokumenti razkrinkana in ožigosana hinavšeina Anglije in njene trditve, da se bori za svobodo majhnih narodov, za pravico človeka, za krščansko civilizacijo in za blagor človeštva. Očitno je bilo od prvega trenutka, da Molotov ni odšel v London da bi se \-rnil s kosom papirja. V ne bi nf-česar novega povedal in bi vseboval celo vrsto sovjetskih odpovedi, s katerimi bi bila zanikana načela boljševiške revolucije. Vsi so kmalu vedeli, da mora obstojati tajen sporazum glede Churchilovih koncesij Sovjetom, da bi le ti bili opogumljeni in da bi se do skrajnosti upirali na vzhodni fronti v pričakovanju velikodušne nagrade v primeru zmage. Gototfo je, da ie londonska vlada v celoti sprejela Molotovljeve zahteve, ki praktično po-nenijo boljševiško nadzorstvo nad vsem kontinentom.
Američani zapuščajo Egipt
Buenos Alre*. 21. jun. a. Severnoameriško zunanje ministrstvo je službeno objavilo, da je bilo severnoameriškim državljanom, ki bivajo v Egiptu, nasvetova fnaj čim prej zapuste deželo.
Nemško vojno poročilo
Napad! na Sevastopol se neprestano nadaljujejo — VeHk uspeh nemških podmornic na Atlantiku — 1x0.000 ton sovražnega brodovja uničenega
Is Hitlerjevega glavnega stana. 24. jun. Vrtovno poveljništvo nemške vojske ie obavilo danes naslednje poročilo:
V severnem deta trdnjave Sevastopolja so bili enako kakor tndfl na skrajnem pomol« Severne Inke uničeni poslednji sovražnikovi oddelki, ki s« se se opirali. Na vzhodni trdnjavski fronti so nemške In romanske ćete kljub silno težavnemu terenu prebile moćno zgrajene in trdovratno branjene sovražnikove postojanke ter zavzele nadaljnje utrdbe. Letalstvo je v velikih skupinah napadalo postojanke sovražnikovega topništva. Izgube sovražnika v boju aa 3eva*topo»j so zna&alf* od 7. do 22 junija 11.000 ujetnikov In 158 topov. V tekih posameznih borbah j*.* bilo osvojenih ?014 bunkerjev ln utrdbic ter odstranjenih 65.241 min.
V srednjem odseku rrhodne fronte »o t. uspehom nadaljnje čiščenj o zaledja boljševičkih tolp.
Na fronti pri Volhovu je bil obroč okrog obkoljenih sovražnikovih skupin kljub težavnemu terenu še nadalje stWnjon. Ponovni poizkusi sovražnika, da bi se prebil skozi nas obroč, so se izjalovili.
V Finskem zalivu Je letalstvo potopilo sovjetski brzi čoln. Ob murmanski obali je bilo sestreljenih 11 sovražnikovih letal.
V severni Afriki je naraslo število ujetnikov v Tobruku na 33.000. Ob egiptski meji krajevne borbe.
Na M siti se je nadaljevalo z dobrim uspehom bombardiranje sovražnikovih letalskih oporišč.
Kakor je bilo objavljeno s posebnim poročilom, so potopile nemške podmornice v močno zavarovanih konvojih na Atlantiku in v obalnih vodah severne in srednje Amerike, močno zavarovanih po ameriški vojni mornarici, 20 sovražnikovih trgovskih ladij s skupno 102.000 br. reg. tonami in eno straž rt o ladjo, štiri nadaljnje ladje so bile s torpedi hudo poškodovane.
Ob severnomorski obali je nas straž nI čoln sestrelil angleško letalo.
Pri poskusu angleških bombnikov, da bi prodrli nad francosko in belgijsko obalno ozemlje, je izguba sovražnik podnevi in ponoči 9 letal.
NadporočnSk Schonert je dosegal nad Nemškim zalivom svojo 19. lu 20. noeuo letalsko zmago.
Napad brez oddiha
Berlin, 25. jun. s. Napad na trdnjavo Sevastopol; se je nadaljeval z uspehom, kakor poroča nemško vrhovno poveljništvo. Celotno severno obrežje severnega zaliva je že v nemških rokah, razen kratkega odseka, kjer še vztrajajo v podzemeljskih položajih obupno skupine obkoljenih sovražnikov. Na drugih odsekih sevas<topoliske fronte so nemško-rumunske čete ob podpori topništva in ob neprekinjeni akeiji Ietals+va še nadalje napredovale, napadajoč brez odmora. Nemška ofenzivna akcija se nadaljuje po zavzetju raznih skupin utrdbic. v katerih so se skušali Rus! upirati. Čete so dosegle predgorje nekega močno utrjenega vrhunca. Ta postojanka, ki je del defenzivnega sistema, opremljenega s številnimi kavernami. minskimi polji strojniškimi postojankami m protiletalskim topništvom, je še znatna ovira za napadalce, ki pa vendarle ne dajo sovražniku miru. V teku nekaj boljševičkih protinapadov za olajšanje pritiska na neko višino v nekem drugem odseku fronte so nemške čete uničile več tankov m zavzele zapovrstjo nekaj utrjen:h jarkov. Akcija topništva vseh kalibrov in letalstva se brez oddiha nadaljuje na vseh odsekih oblegane trdnjave.
Na fronti pri Volhovu so nemške čete. kakor javljajo iz vojaških krogov, odbile v ponedeljek nekaj sovražnih napad/>v in so nato prešle v protinapad ter pregazile boljševike, ki so se utrdili v nekem gozdnatem predelu. V teku te akcije je b \n zajetih več sto ujetnikov m uničenih nekaj tankov. Bombniki m strmoglavci so v tem odseku silno napadli sovražne postoranke. protiletalske baterije ter zbirališča sovražnih tankov. Ena prot i letalska baterija v bližini kraja, kjer se je sovražnik pripravljal za protinapad, je bila zadeta v polno z bombo. Nastali so obširni požari.  Lahki bombniki
so zaporedoma napavlli sovražne avtomobilske kok^ne z ojačenji. Nekaj motornih rojil z munici;o je zletelo v zrak. Nemški lovci so v letaisikih dvobojih v severnem odseku frojite scs»rrelLli 12 sovjetskih UrtaJ.
Uničevanje sovjetskega brodovja v finskem zalivu
Helsinki. 25. junija, s. Spričo izredno hudih udarcev, k: so jih finske in nemške pomorsko-letal?ke sile ob tesnem medsebojnem sodelovanju zade-e v poletju liHl in v letošnji pomladi velikim edinicam sovjetske moiTiarice. zbrane med Pet rog radom in Kronštatom. so se samo lahke sovjetske edinice, kakor poudarja finsko vojno poročilo, upale v zadnjih 14 dnevih napasti zapadni del fim>k*>ga zaliva. Polagale so mine in patrulirale ob obali ter izkrcam Čete na finskih otokih Soiskari in Lavan-seri, ki sta še v sovjetskih rokah. Te sovjetske pomorske sile so nekajkrat napadle tudi obrežje v vzhodnem pasu zaliva m so zaman skušale obvladati finsko-nemško zaporo v zapadnem delu tega zaliva. V zadnjih dveh tednih finsko-nemških pohorsko letalskih operacij proti ruskim pomorskim silam so finske sile uničile S sovjetskih podmornic, dve nadaljnji sovjetski podmornici pa sta bili tudi uničeni aH hudo poškodovani. Potopljena sta bila tudi dva sovjetska motoma torpedna čolna, hudo poškodovanih pa je bilo 5 motornih čolnov. V teku teh operacij finske le-talsko-pomorske sile kljub reakciji sovražnika niso imele nobenih izgub.
S finskega bojišča
Helsinki. 25. junija s- Včeraj ponoči j« skupina najnovejših sovjetskih bombnikov Upa >PE 2<. napadla štirikrat Kot'KO, & protiletalska obramba je učinkovito delovala in sestrelila dve letali, tretjega pa hudo poškodovala. Bombe so ubile dve civilni osebi, 4 pa ranile. Napravile so tudi veliko materijalno škodo.
V zadnjih 24 urah je finsko topništvo r Karelijski ožini prisililo k molku sovjetska baterije srednjega kaiibra in uničilo številno sovražne nasprotnikove topove ter razpršilo tri velike skupine inženjercev, zapo*. slenih z utrjevalnimi deli. Tviu so bile zadane' izgube.
Na fronti Vzhodne Karel i je j*» bil živahen topovski dvoboj, zlasti v južnozapad-nem odseku, kjer so finske baterije po-novnokrat zadele v polno sovjetske položaje. V severnem odseku je finska protiletalska baterija, ki jo je napadel sovjetski oddelek, nasprotnika odbila in ga decimirala. Na fronti Aunuške ožine je bilo silno topovsko streljanje in delovanje patroi. Včeraj je bil v Helsinku kratek letalski alarm.
Vojna na morju
Buenos Aires, 25. junija, s. Ameriška mornariško ministrstvo javlja iz Washing-tona, da je bil okrog 75 milj od obale Nove Anglije torpediran angleški parnik srednje tonaže. Brodolomci so se izkrcali v nekem pristanišču ob severni amerižkl obali.
Lizbona, 25. junija, s. Angleška admirali-teta je objavila izgube ob torpediranju kri-žarke »Dunedin c, ku jo je neka podmornica osi v preteklem decembru torpedirala na Atlantiku. Križarka je imela 421 mož posadke, od katerih se je rešilo 75, 5 pa jih je izgubilo življenje med reševanjem.
Brodolomce je rešila neka ameriška ladja.
Podmornička vojna
Berlin. 25. jun. s. Komentirajoč novi volila uspeh nemških podmornic, izjavlja »Deutsche Allijcmeine Zeitung«. da očitnoi obstoje učinkovite obrambne mere, ki jih je napovedal mornariški minister Knox, za zdaj samo na papiriu. Ce bi pa stvarno obstajale, bi ne mo^le zmanjšati podjetnoMi podmcrniškejja orožja osi. Podmornice sH trojnega pakta obvladajo in nadzorujejo vse oceane. Nemški narod upravičeno s ponosom gleda na p<7vcljnike in posadke sv/v jih podmornic, ki se žrtvujejo v tvegani m naporni borbi ter dosezajo kar naprej senzacionalne uspehe.
Popolna premoč Japonske na vsem Pacifiku
Napad na Vancoover je znova dokazat, da Japonci ie dolgo
svoje
Lizbona, 25. junija, s. V napadu na brzojavno postajo v Point Etiennu na otoku Vancouverju s+a sodelovali dve podmornici, ki sta izstrelili kakih 30 granat v tri-
četrt uri. Po informacijah kanadskega obrambnega ministrstva je sodelovalo pri akciji tudi nekaj iaponskih letal. Bombardirane so bile tudi vojaške naprave v bližini forta Bro\vn na ameriškem ozemlju.
Tokio, 25. junija, s. Komentirajoč akcijo bombardiranja japonskih podmornic vzdolž severnoameriške obale, piše »Japan Times Advertiser«. da Japonska še naprej obvladuje Pacifik kljub nasprotnim trditvam so-vražn© propagande. Ameriško vojno ministrstvo je Američanom vzbudilo domisli -jo. da 9o se Japonci z akcijami proti Mid-
wayu in na Aleutskih otokih tecrpan\ do-čim so ameriške sile odnesle velike zmage. Opozarjajoč na napade japonskih podmornic ob koncu preteklega tedna piše list,
da so ti napadi odgovor na neumne Stimso-nove trditve. Tj japonski napadi bi morali Churchillu jasno dokazati, da Amerika na more ščititi svojih obal.
Vojna na Kitajskem
Tok
jun. *- It pokrajine Kjmnffđ poročajo, da je padec strateško vožneg« kraja Lišuija samo še vprašanje oaf-a, kajti japontke prednic straže so že zasedle Taj* piogfao, 16 km scvemozapadno od LiSuij*
3trail 2 »SLOVENSKI NAROD«. Četrtek, 25. junija 1942-XX 8ter. 144
Da bi pridelali čim več krompirja
S tim še lahko Kako vpliva, če
Ljubljana. 25. junija Vsi bi radi pridelali čim već; s»lchemi. ki *e leto* zastavil lopato na vrtu ali ledini-5: želi kakor pravi kmet. da bi zemlja bogato poplačala njegov trud in izpolnita vsa pričakovanja. Zlavti ljudje želijo pridelati čim več krompirja, ki je najpotrebnejši živež. Zato so tudi nekateri sadili krompir tako gosto, ker pač mislijo, da bo tem več pridelka, čim več krompirja so" posadili, ne glede na površino. V splošnem so meščani sadili krompir pregosto. tudi tisti, ki s«e niso lotili obdelovanja zemlje prvič šele letos in se niso ozirali na nasvete izku^-enih pridelovalcev in strokovnjakov. Nekateri ctlo trde. da *o že sami najbolje preizkusili, kako je treba saditi krompir ter da je bolje, če Ca sade čimbolj gosto. Zdaj pa mnogi še raz-nrsljajo. kako bi čimbolj povečali pridelek še 7. detam med letom, ko so navadna obdelovalna dela že končana.
Tako so se me^ić-anski pridelovalci začeli «A>načati na strokovnjake. naj jim pojasnijo. a'i rc< ugodno vpliva, če trgajo krompirju cvet?. Zdaj bo cvetel tudi že pozni krompir rn če odstranjevanje cvetov res pomaga, bi 3 tem delom ne smeli več odlašati. S krompirjem so delali strokovnjaki že picd desetletji številne poizkuse, vendar v marsičem Šc ne soglašajo; ne v tem, ali je bolje saditi cele ali razrezane gomolje, k;akor tudi ni popolnega soglasja, kako globoke je treba saditi Prav tako bi vam najbrž vsi strokovnjaki ne priporočali odtrgavanja cvetnih popkov. Pr^zkuse. da bi se prepričali, ali je to koristno, so pa delali že pred dobrimi 30 leti. V splošnem so mnogi strokovnjaki vsaj doslej soglašali, da pri nekaterih vrstah krompirja od trga van je cvetov vpliva ugodno na pridelek, vendar ne smemo reči. da ni vsel c j po vse m za n esl j i vo, a 1 i bo prid elk a kaj več. če bomo odtrgali cvete. Pri smotrnih poizkusih, ki so trajali tri leta, so ugotovili, da se je pridelek povečal od 5 do 25 stotov na hektar pri nekaterih vrstah če so potrgali cvete odnosno cvetne popke. Ko je cvet že povsem razvit, je skoraj brez pomena, ali ga odtrgamo ali ne. saj je rast-
, da M bil pridelek večji? cvete
lina že porabila zanj mnogo hranilnih snovi in energije. Ugoden učinek odtrgavanja cvetnih popkov se pokaže lahko bolj očitno na večjih njivah. Zavedati se pač moramo, da sam ta postopek vendar ni tako zelo učinkovit ter da se pridelek poveča malo tudi v n a i bo! j šem pr i meru.
Zakaj obrodi krompir bolj. če mu odtrgamo cvetne popke? To si razlagajo tako. da rastlina porabi hranilne snovi in energijo namesto za razvoj cveta in semena za gomolje. Samo po sebi je pa razumljivo, da sami takšni posegi ne morejo vplivati odločilno, kakšen bo pridelek. Treba je izpolniti tudi vse druge pogoje, da bo rastlina dobro uspevala. PrcdvNe-m mora biti primerna zemlja tor dobro pognojena. Obdelovanje mora biti v splf^špem pravilno. Razen tega morajo seveda biti izpolnjeni vremenski pogoji. Samo po sebi se razume, da ni vseeno, kakšno seme uporabimo. Ce sicer krompir ne uspeva dobro, ne bo moglo pomagati  samo odrrgavanje cvetnih popkov.
Pri tem delu je treba seveda tudi nekoliko previdnosti, da ne napravimo več škode kakor koristi. V mestu je krompiT marsikje tako gost. da ni mogoča hoja med njim in bi ga mnogo pomandrali. Ce je pa že odtrga-vanje cvetov omogočeno se mora tega dela lotiti dovolj spreten in razumen delavec, da ne bo delal škode. Ne odrrgujte tudi listov in ne poškodujte stebla!
Na večjih njivah baje ne kaže, kakor so strokovnjaki izračunali prejšnje čase. zaposlovati delavcev pri tem delu češ da bi bili stroški večji kakrvr vrednost povečanega pri- . delka. Najbo-je je zaposliti spretne otroke, ki to delo lahko opra vi jo najbolj uspešno, zlasti še. ker se laže gibljejo med rastlinami. Delo je lahko, da ga opravi otrok, ne da bi se utrudil. Seveda pa mera jo biti otroci dovolj poučeni in razumni, da opravijo delo pravilno.
Kaj naj svetujemo meščanom? Zanesljivo vsaj lahko trdimo, da zaradi odtrgavanja cvetnih popkov pri pravilno opravljenem delu ne bo škode, četudi bi ne bilo koristi. Poizkus je treba vsekakor priporočati.
Poslovodja preskrbovalnega urada v Planini pri Rakeku pred s
Včerajšnja razprava pred malim nega sodišča se ni prinesla jasnosti, ali gre za kazniva dejanja
iscem
okrož'
Ljubljana, 25. junija Pod predsedstvom s. o. s. Ivana Breliha je včeraj mali kazenski senat ljubljanskega okrožnega sodišča razpravljal o nerednostih ki jih je ugotovila uradna revizija v poslovanju bivšega poslovodje občinskega preskrbovalnega urada v Planini pri Rakeku. Obtožnico je zastopal državni tožilec dr. Lu-čovnik. obtoženca pa je branil dr. Krašcvec.
Obtožnica je navajala, da si je obtoženi kot poslovodja preskrb o-va l nega urada v P!anin: pri Rakeku od I. junija do 30. septembra prisvojil za 8586.35 Hrc racioniranih živil neugotovjjeue vrste in 44° kg fižola v vrednosti 1459.65 lire. skupno torej za 10.045 lir 60 st>v ink. Konec oktobra je p^tem še predrugačil in uporabil kot pravo domačo listino potrdilo novega poslovodje o prevzemu poslov. Na listino je pripisal, da je novi poslovodja sprejel 2100 88 Ht v gotovini, blago v vrednosti 8°8.75 lire ter vse ostale spiske in inventar. To potrdilo je izročil svojemu očetu, ta pa ga je predložil preskrbo^ alncmu uradu v Planini. S tem naj bi zagrešil zločinstvo utaje po § 319-1 in zločinstvo prrnareje in uporabe domače listine po § 214-11.
221etni obtoženec, ki ima trgovsko izobrazbo, je v svojem zagovoru navajal, da je vodstvo preskrbovalnega urada prevzel že v bivši Jugoslaviji prav za prav njegov oče. Bil pa je prezaposlen z lastnimi opravki in tako je dejansko vse poslovanje vodil on. Občina ima okoli 140O prebivalcev in je imel zaradi tega precej dela. Razen razdeljevanja živt*I je vodil tudi razne popise, ki so jih ukazala oblastva v zadnjem času. Kar je bilo racioniranega blaga, ga je prejemal od okrajnega naeelstva. Pri tem se pa na njegovo škodo nikoli ni upošteval kalo, ki je znašal pri vreči moke od 100 kg včasih tudt 2 do 3 kg. Trgovci pa so prevzemali
Cigan in delo
Cigan Agasin se je bil zglasil pri meni zaradi dela. Vem, ni mu šlo za delo, saj vidi v njem zavrženo iznajdbo in ogovori me samo. da si lažje izprosi nekaj cente-simov ali cigareto. Ker som pa ba5 rabil apnenico, sem navzlic temu poskusil. Pokazal sem mu prostor ob potoku na koncu vrta, kjer bi imel pri rokah vodo za gašenje apna. izmeril sem Širino, dolžino in globino jame in ga vprašal, koliko bi zahteval za to delo.
— Ali bi moral ta kamen tudi izkopati? — je vprašal Agasin motreč nezaupljivo kraj, ki sem mu ga bil pokazal.
— Zadostuje, če ga samo omaješ, odstraniti ga ti bom pa že pomagal.
Znova si je ogledal kraj od vseh strani, pomislil je in dejal predrzno: — Dvesto lir.
— Kaj se ti je zmešalo? Dela bi bilo koma; za pol dne, pa zahtevaš plačilo kar za tri dni.
— Dvesto lir. gospod in nič manj.
— Pojdi k vragu!
Cigan je odšel očividno vesel, da mu ne bo treba delati Spotoma je srečal lovskega čuvaja in izmenjal z njim nekaj besed. Kmalu je vstopil lovski čuvaj. Povedal sem mu. kako nesramen je bil cigan v svoji zahtevi. Zasmejal se je in dejal lokaw: — S to sodrgo je treba ravnati drugače. Dovolite meni urediti to zadevo in zagotavljam vas, da bom pripravil cigana do tega, da bo izkopal jamo, ne da bi mu bilo treba kaj plačati.
— No, na to sem pa res radoveden. Sto lir plačam, če bo jama izkopana. Kdo Jo izkoplje, mi je vseeno.
Velja! Vam se ni treba več brigati za to. Jutri ali pojutrišnjem boste imeli ja-
I polne k olj čine. Prevod mu je dal na razpolago vedno več blaga, kakor ie bilo predpisano. Toda moral ga je plačati po formalni teži. medtem ko ;e on kasnra! po dejansko oddani količini. Ne izključuje tudi, da pri ogromnem poslu, ki ga je dnevno imel. kakšna sitranka ni plačala svojega nakupa. Glede razlike v teži je vedno prosil krajevnega župana ali tajnika, naj bi se komisiona 1 no ugotovila, zlasti ko je nekoč prejel nakazilo za 180 kg masti, pa Jo je dejansko bilo 16 kg manj. ker se je osušila aH stopila med prevozom. Da bi si hotel kaj prisvojiti v svojo korist, je zanikal.
Ker so nekateri krajevni trgovci izra-zili okrajnemu načelniku pomisleke glede primernosti njegove osebe za poslovodjo, češ da ni prav, da vodi preskrbo%*aini urad oseba, ki je poklicno njihov konkurent, je okrajni načelnik obtoženca razrešil in postavil za novega poslovodjo nevtralno osebo.
Glede ponareditve listine je ob tožen ec priznal delno krivdo. Pojasnil pa je. da je pristavek napisal le zato. ker je hotel pomiriti očeta. Ta je namreč zahteval od nje-ga po razrešitvi, naj takoj preda vse posle, medtem ko je on obljubil novemu poslovodji, da bo likvidiral vse račune iz dobe svojega poslovanja, tako tla bo imel opraviti samo s posli od svojega nastopa naprej. Ko je izročil očetu ponarejeno listino, ni vedel, da jo bc> oče uporabil in predložil preskrboval nemu uradu. Ko bi bil to vedel, bi listine ne ponaredil.
Včeraj je bilo zaslišanih nekaj prič, med drugimi rudi novi poslovodja lzpoveda/l je, da je bil obtoženec resnično preobložen z delom. Sedaj opravljata isti pesel dve stalno nastavljeni osebi in po potrebi pomagajo Se druge moei. Zagovor obtoženca, da je nastal primanjkljaj zaradi kala. je dopustil kot verjeten. V novem  poslovanju  so uvedb"
mo izkopano, vse drugo je pa moja stvar.
Ponoči sem se zbudil, ker so lajali psi. In slišal sem, kako je nekdo tam doli pri potoku kopal. Po prstih sem se mu približal. Da, nekdo je delal s krampom in lopato. Kljub temi sem spoznal v njem cigana Agasina. Nekaj Časa sem ga opazoval, potem sem se pa vrnil, ne da bi ga
motil. Do jutra je trajalo kopanje.
Ko se je zdanilo, sem šel pogledat, kako je z jamo. Cigan je bil izkopal globoko in široko jamo, večjo, kakor bi morala biti. Treba mi je bilo samo poravnati stene in dno, pa bi imel najlepšo apnenico. Le kako je moj lovski Čuvaj pripravil cigana do tega, da jo je izkopal? Pripraviti cigana do tega. da prime za delo... Lovski čuvaj je sicer zelo navihan in cigani se mu najraje izognejo v velikem loku, toda pripraviti cigana do prostovoljnega dela ... to presega vse moje pojme o teh ljudeh. Toda tu prihaja lovski čuvaj sam na obhodu mimo, zagleda jamo, prikima zadovoljno in vpraša smeje: — No, ali sem dobro uredil to zadevo?
— Da, to je bilo res imenitno storjeno! Toda povejte mi. kako ste pripravili cigana do tega. da je prijel za delo? — sem vprašal radovedno — Ali ste mu tako dolgo prigovarjali, da se je omehčal? Ali ste vplivali na njegovo vest?
— Vesti ti ljudje sploh nimajo. Ne, pomagal sem si z zvijačo. Dejal sem mu. da vem, zakaj bi radi odkopali zemljo izpod kamna. Tu da mora biti zakopan zaklad. Sam da sem nekoč že videl ponoči tu čuden sijaj, kakor da bi gorelo zlato. In če bi ne hoteli vi izkopati zaklada, bi ga v eni prihodniih noči jaz sam... Videti bi bili morali, kako so zažarele ciganu očH Prisegel bi bil, da se mi bo ujel na to vabo. Tn res se je. No. zdaj imate vsaj izkopano apnenico.
prakso d« kalo trgovcem od tržejo m gre
na njihov račun.
Včerajšnja razprava še ni prinesla jasnosti, ali je obtoženec za svoje poslovanje kazensko odgovoren ali ne. Kolikor je bilo namreč primanjkljaja ob reviziji, je ie v ca poravnan. Na predlog državnega tožilca m branilca jc senat sklenil izvesti še nekaj poizvedb pri Prevodu in je v ta namen razpravo preložil.
Nenavaden prizor v sodni dvorani
Zi\~čno bolna ženska je s krikom prekinila govor državnega tožilca Včeraj se je nadaljevala razprava proti
obtožencema ki ju je obtožnica dolžila. da | s»t kradla spomladi kokoši in kunce v okraju od šmartmsiie ce&te pod železniško progo proti Vod matu. Pred dnevi smo o prvi razpravi že poročali. Dve priči sta z vso gotovostjo spoznali oba obtoženca kot vlomilca. Na drugi strani pa so nekatere priče, večinoma v sorodstvu z obtožencem«, navajale, d« sta biLa tisrti večer doma.
Včeraj je brl najprej zaslišan delodajalec prvoobtoženega. ki se je o njem najbolje izrazil. Naslednja priča je bil neki šofer, ki je z obtožencem kritični čas stanoval na isitem podstrešju. Po njegovem pričevanju je bil glavni obtoženec doma do ene popol-| noči. tako da je izključeno, da bi bil storilec. Vlom, pri katerem so ju zasačili, se jc namreč izvršil okoli pol ene. Izpovedi te priče pa se v nekaterih ročkah niso skladale z izpovedmi naslednjih dveh prič, in sicer brata drugoobtoženca in neke delavke, ki živi Že dolga leta skupno s prvim obtožen-I cena. Slednja je tudi trdila, da je podstrešje. I kjer je dotično noč spal obtoženec, zakle-i nila od zunanje strani in da torej ni mogel i zapustiti svojega ležišča. Za to čudno dej-' stvo. da odrasle osebe zaklepa, pa ni znala navesti verjetne utemeljitve.
Ko so brti prečirni spisi, iz katerih smo
slišali, da sta oba obtoženca Še nekaznovana in na dobrem glasu, pa brez premoženja, jc predsednik dal besedo državnemu tožilcu. V trenutku, ko je ta začel utemeljevati svojo zahtevo, da se obtoženca spoznata za kriva v smislu obtožnice, jc delavka, o kateri smo zgoraj povedali, da živi s prvim obtožencem skupaj, začela udrihati s pestmi po klopi in kričati:
»Ni res, ni res, moj mož ni nič kriv!«
Nemir med poslušalci, ki jih je predsednik že prej večkrat e^porninjal zaradi vmešavanja, se je stopnjeval do dramatičnega viška. K razgrajajoči je priskočila njena ho in ji z dlanjo tiščala usta:
»Mama. mama. bodite tiho!«
Toda vse mirjenje ni nič pomagalo. Na ukaz predsednika so morale zapustiti dvorano vse ženske, razen dveh, ki >ta se ves čas dostojno vtdli. Izbruh, ki je zapustil med vsemi prisotnimi mučen vtis in prej poslabšaj kot izboljšal kočljiv po'ožaj obeh obtožencev, je pripisati živčni izčrpanosti delavke
Priznanje krivde ali odpor preti krivici? Mož je umolknil in ni govoril naprej.
Po kratkem posvetovanju ie senat oba obtoženca spoznal 7a kriva, da sta v dveh primerih vlomila, odnosno poskusila vlonvti v kunčje hleve, za vse ostale primere pa ju je oprostil, ker ni bilo nobenih dokazov za njuno krivdo. Krivdorelc temelji na izpovedi obeh prič. ki sta zalotili obtoženca pri njunem kunčjem hlevu in ju spoznali. Prvi obtoženec je bil obsojen na 4 mesece strogega zapora in 1 leto izqube častnih pravic, druga pa. ki je še starejši malo'etnik. na 3 mesece strogega zapora, pogojno za dobo 2 let. Oba morata povrniti otroške kazenskega postopanja.
Oba obtoženca sta prijavila revizijo.
čar komorne glasbe
Na tretji sklepali produkciji so se odlično irtcarali gojenci
$lais0ve iole
Ljubljana, 25. junija Komorna glasba poživlja nežna čustva ! ter poglablja smisel za umetnostne vred-i note. Tako nam je snočnja tretja sklepna j produkcija gojencev Glasbene akademije ter SGS, ki je bila posvečena izbranim skladbam komorne glasbe, odkrila vse lepote in vsa blagozvočja Marcellove, Core-llijeve. Havdnove in Dvofakove glasbe ter umetnosti. Ce sta nam prvi sklepni produkciji razodeli talent, ambicijo in napredek naše glasbene mladine, potem je snočnja tretja produkcija utrdila v Številnem občinstvu, ki je napolnilo malo fllharmonlč-no dvorano, prepričanje, da je dorasla tudi težjim nalogam Izvajanja ter da ji bodo v bodočih letih namenjene važne naloge v našem glasbenem življenju. S svojim dostojnim, sigurnim Izvajanjem so pripravili veselje vsem navzočim, ki niso prihiteli v malo filharmonično dvorano samo iz ljubezni do glasbe vobče, ampak verjetno prvenstveno iz ljubezni do izvajajoče mladine ter z željo, da spremljajo In vidijo njen glasbeni  napredek.  Njihovo pričakovanje
ni doživelo razočaranja. Uživali bo lahko z navdušenjem bog-astvo vrednot, ki so kipele na dan ob zreli, uravnovešeni interpretaciji vzornih gojencev odhčne dole Izrednega prof. I.Slalsa, ki z izvrstno glasbeno pedagoško metodo uvaja nadarjeno mladino k najbolj neposrednemu dojemanju vekotraj-nih glasbenih lepot ter k neutrudnemu izpopolnjevanju in tudi kritičnemu presojanju lastne zmogljivosti.
Tako smo torej doživeli sinoči lep komorno glasbeni večer; izbor skladb in menjava nastopajočih sta stopnjevala vtisk in učinek do viška, ob zaključni točki. Kot prva sta se nam predstavila čeDst Ivan Po-ljanšek in klavirist Ciril Cvetko z izvajanjem Marcellove »Sonate za violončelo ln klavir« v a-molu (op. 19, St. 1). PoljanSek nam je dobro znan, prav tako Cvetko. Oba sta od umerjenega Adagia in sledečega Alle-gra po do Larga in zopetnega poživljenega Allegra pokazala zgled skladne, prefinjene soigre. Poljanšek je dobro izvežban čelist, ki obvladuje prehode, ki oblikuje polne tone. Cvetko pa je pri svojih klavirskih tipkah absolutno siguren. Dognana tehnika udarca na tipke ter spretne ročnosti se prepleta s poglobljenostjo sodelovanja.
Sledila je Corellijeva > Sonat a za violino in klavir v C-duruc (op. 5, fit. 3). Nastopila je odlična violinistka gdč. Jelka Staničeva, ki je topot svoje znane odlike še izdatneje razvila. Jasni, čisti zvoki, ki jih je čaro-dejno Izvabljala svojim goslim, so se bla-gozvočno usoglasa 11 s klavirskimi, ki so tako prijetno zveneli pod rokami izvrstne spremljevalke Ade Burgerjeve. Nežna ubranost in tehnična veščina sta pomagali množiti učinek njunega vzornega sodelovanja.
Haydnov »Klavirski trio v C-duruc je nudil klaviristu Cirilu Cvetku, violinistki Jelki Staničevi in čelistu Poljanšku priliko, da so se dobro izkazan kot zanesljivi, odlični interpreti Havdnove glasbe, ki se je tako živo prelivala od začetnega Allegra preko umerjenega Andanta do Igrivo razgibanega Presta. Znane odlike vseh treh izvajalcev so se ubrano dopolnjevale in ustvarjale podlago skupnega močnega uspeha.
Umetniški višek srno doživeli ob zaključnem Dvofakovem »Klavirskem kvartetu v Es-duru« (op. 78, H .in III. stavek). Car Dvofakove glasbe, ki je vsa v preobilju nedosežnih lepot, 'trasnih slik, pa tudi melodioznih folklornih motivov, je mikavno zazvenel ob izčiščenlh, izbrušenih tonih, ki Jih Je oblikovala spretnost in umetniško občutje klaviristke Ksenije Ogrinove, violinista Jurija Gregorca, violista Janeza 2iž-monda ln čelista Ivana Poljanska, čigar odlike so nam dobro znane že od prejšnjih nastopov na letošjlh sklepnih produkcijah in snočnjem večeru. Bogastvo tonov, ki so se razlivali iz vseh štirih instrumentov, je prehajalo v prijetnost iskrenega sozvočja. Ksenija Ogrtnova je zrela klaviristka. Njeni mehki udarci na tipke prestrezajo strunam kristalno čiste tone. V sebi združuje artistično spretnost in čustveni zanos, ki vodi k umetniško kvalitetnemu glasbenemu dojemanju ter dognani reprodukciji. Tudi pri Juriju Gregorcu in Janezu 21zmondu se poleg odlične izvežban osti, temeljite izšo-lanosti opažajo tudi umetniško čustvene vrline protfirnega uživetja in poglabljanja.
Občinstvo jc bilo vsem pravično in ni skoparilo s prisrčnim priznanjem. Nekate-[ ri so morali ponovno na oder, ker je občin-
Iz pokrajine Trieste
— Nočne vožnje na tramvajskih progah.
S 24. junijem so bile uvedene na triestin-skih tramvajskih progah sledeče nočne vožnje: proga 1 ob 22.45 in 23.45, izpred postaje ob 23.15; proga 2 ob 22.45 in 23.45, iz Servole ob 23.11 in 0.11. Proga 3 ob 22.45 in 23.45, iz Campo Marzio ob 23. 13 in 08. Proga 5: 22.45 in 23.45, iz Roiana ob 22.45 ln 23.45. Proga 6: 22.45, 23.45, iz Barcole ob 23.3 in 0.3. Proga 7: 22.45, 23.45, izpred glavne postaje 23.1. Poga 8: 22.45. 23.45. iz C. Marzia ob 23.1 in 0.1. Proga 9: 22.40. 23.40, iz Broletta ob 23.20 in 0.20. Proga 11: 22.45, 23.45; Iz trga Verdi 23.5 in 23.45. Vozni listki stanejo 1 liro, ne veljajo ugodnosti proste vožnje.
— Romanje na Montesanto. Župnija sv. Justa v Triestu organizira za nedeljo 2S. t. m. veliko romanje svojih vernikov na Montesanto.
— Prometna nesreča se je pripetila pri Castelnuovu d' Istra. Avtokar se je prevrnil in je obležalo na kraju nesreče sedem ranjenih delavcev, ki so bili namenjeni v Vo-losco, da bi naložili premog na avtokar.
— S čreanje je padel 451etni Matej Ra-car iz Trebesca in se poškodoval po vsem telesu. Z .travi se v bolnici Kraljice Helene, kamor so prepeljali tudi 36!etnega tramvajskega uslužbenca Josipa Monacia, ki je pri delu dobil poškodbe na levici.
— O italijanski radiofoniji je predaval v Weimarju v okviru mla Unskih kulturnih manifestacij evropske mladine Lucio Basi-lisco iz Triesta.
Iz pokrajine Gorizia
— Novomainlk. V Idrii bo pel v nedeljo 28. t. m. novo maso rudarjev sin Slavko Rejec.
— Smrt uglednega posestnika. V Gorizii je umrl ugleden posestnik Viktor Golja iz Piedimelza, star 57 let. Časten mu spomin!
— Tri počitniške kolonije v Gorizii. S 1. julijem bodo razmeščeni v treh počitniških kolonijah. Sprejeti bodo predvsem otroci v vojni pa 1 lih očetov ali onih očetov, ki so na bojišču.
— Kaznovana tvrdita zaradi Izvoza čre-ienj v druge pokrajine. Prefekt v Gorizii je odredil, da se za dobo dveh mesecev ustavi poslovanje tvrdke Franc Komianc v ulici S. Chiara, ker je brez predpisanega dovoljenja Izvažala črešnje v druge pokrajine.
— Podlegel je za poškodbami v bolnici > Briga ta Pavia« v Gorizii 461etnl Metod Fatnik, o čigar nezgoli smo že poročali.
— Padec s čreSnje. Kmetica Estera Ce-terclch iz Zera je nabirala črešnje Ln je pri slabem prijemu izgubila ravnovesje ter padla z drevesa. Obležala je z zlomljeno levo nogo. Zdravi se v gorizijski bolnici.
— Poročili so se v Gorizii. slikar Danilo Oomaz in gospodinja Albina Fon, zdravnik dr. Bruno Krainer in učiteljica Elda Domini, poljedelec Franc B rum a t in zasebnica Marija Klancic, uradnik Aldo L*egh ssa in gospodinja Klementina Ribero.
Naše "ledališce
DRAMA
Četrtek 25. junija ob 17.30: Vdova Roslinka. Red B.
Petek 26. junija ob 17.30: Boter Andraž Izven. Zelo znižane cene od 10 lir navzd. Sobota 27. junija ob 17.: Romeo in Julija.
Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol. Nedelja 28. junija ob 17.30: sola za žene
Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol. Ponedeljek 29. junija ob 17.30: Konto X. Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol. Cvetko Golar: »Vdova Roslinka.« Domača ljudska igra Živahne vsebine, ki ima za snov zgodbe o kmečki vdovi Roslinki. željni ženitve. Njeno prizadevanje, da bi al pridobila fanta za moža, ki je skrivaj ženin njene hčere, je prikarano v nizu zabavnih pri-
stvo tako želelo. Vsi sodelujoči so lahko ponosni na svoj snočn.i uspeh, ki je obenem tudi uspeh ustanove, kjer se oblikujejo in kjer se tako zgledno pripravljajo za svoje bodoče glasbeno delovanje. Vsi prijatelji naše SGš. Glasbene akademije m naše nadarjene glasbene mladine se bodo z isto ljubeznijo, ki jih je potegnila na snočnjo produkcijo, odzvali povabilu k Četrti sklepni produkciji, ki bo iutri zvečer v veliki fU-harmonični dvorani.
Pojasnila k razvcljavljcnju zaznamovanih bankovcev
Včeraj smo poročali o vsebin i naredbe Visokega komisarja o neveljavnosti kakor kcA\ pTcnarcjcnih bankovcev in novcev in o obveznosti n/Tn oddaje. Po trj naredba a* proglašajo za neveljavne :n izve u obt<*fc* državni novci in bankovci, prenartjcni. zaznamovani ali pretiskani s kakršnim koli znakom, besedilom ali besednimi ali imenskimi kraticami, ki nc spadajo v njih svojstvena cznameniia. Take novce in bankovec mora vsakdo izročiti oblastvu z navedbo, kje jih je dobil, če mu je to znana K te; naredbi je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino izdal šc naslednje pojavnilo:
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je v pojasnilo naredbe z dne 1°. jumja \Q42-XX, št. 119, tičoče se neveljavnosti prenarc-jenih novcev in bankovcev ter njih oddaje, točno določil, da se namirio omenjeni predpisi samo na one novec in bankovce, na katerih so bili na kakršen koli način vtisnjeni znaki, besedila ali kratice, ki pomenijo zaničevanje ustavnih institucij Oboro/cnh sil, pravnega reda italijanske države ter njihovih emblemov, ali ki so v splošnem žaljivi za *gled in za čustvovanje -.talijanskefja naroda.
Ljubljana. 23. junija l°-42-XX. Visoki  komisar  za  Liublian.-jko pokrajino Emilio Grazioli
zorov. Iprali bodo: Roćlinko — Pol. Juva-nova, Manico — V. Juvanova. Tončko — Sanrinova, Janeza — Presetnik, Balantača — Košič, Jerr.ejca — Bratina, Gasparja — Raztresen, TinČeta — Starič. Režiser: Fran Lapah.
OPERA Četrtek 25. junija ob 16.30: Faust. Red Četrtek.
Petek, 26. junija: Zaprto.
Sobota 27. junija ob 16.30: Evprnij Onje-gin. Izven. Znižane cene od 18 lir navzdol
Nedelja 28. junija ob 15: Boccarrlo. Opereta. Izven. Znižane cene od 18 lir navzdol.
iS c/c akni ca
hOLKDAR
Danes: Četrtek, 25. junha: Viljem.
DANAaNJC PRIREDITVE Kino Matica: Zavržena. Kino Sloga: Pesem reke. Kino Inion: Nesrečna hnhoztm. Razstava Gor*e-Mttle* v flakopic>\em paviljonu.
DE2VRNF LEKARNE Dane«: Dr. Piccoli, Tvrševa eosta 6, Hočevar, Celovška cesta 62, Gartus, Moste — Zaloška cesta 47.
Športni pregled
Tenis: Italija -Madžarska 5:1
V ponedeljek je bil zaključni dan mednarodnega teniškega tekmovanja med Italijo in Madžarsko  za  »Rimski  pokal?. Na
sporedu so bile so tri igre poclincov. Ker je Italija že vodila 3:0, so z vso gotovostjo pričakovali njeno zmago, kar se je tudi zgodilo. KonCni rezultat je 5:1 v korist Italije.
Vprašanje zmage je odločila Že prva igra med Italijanom Radom in Madžarom Ma-verjem. Rado je bil znatno boljši od svojega nasprotnika in ga je z lahkoto prema« gal v treh setih 8:6, 6:2, 6:0. Več opravka je imel Del Bello s Szigetijem. Igrala sta Štiri sete. Prvega je Italijan odločil v svojo korist 6:1, drugega 6:2, med tem ko je tretjega izgubil 2:6. Odloritev je petem padla v e%trtem setu, ki se je končal 6:2 v korist Del Bclla.
Edino zmago za Madžare je priboril As-both, ki se je v zaključni igri sestal s Cu-cellijem. Premagal ga je 3:6, 6:3, 6:0, 6:3.
V tabeli »Rimskega pokala« je Italija prišla s to zmago na prvo mesto in po dosedanjih letošnjih uspehih sodeč ima mnogo izgledov, da na tem mestu ostane do konca.
Športno delo v Franciji
V Franc:ji je zelo pril.ubljen sport kolesarstvo. .Vsako nedeljo so na sporedu velike dirke, ki nc pritegnejo samo mnogo izvrstnih dirkačev, tem veo tudi številne gledalce.
Zadnje Čase se je začelo v Franciji oživljati tudi zanimanje za lahkoatletiko, ki je bila pred leti na evropski višini. Sedaj startajo po vsej Franciji atleti druge in tretje kategorije v tekmovanjih za okrožna prvenstva. Tem prvenstvom se skuša dati značaj mobilizacije vseh francoskih lahko-atletskih sil. Vcditelji okrožnih zvez so mogli z zadovol.stvom ugotoviti, da je število tekmovalcev povsod znatno poraslo. Pridobivanje mladine za lahkoath?t'ko je naletelo splošno na zelo velik odziv.
Tehnični rezultati doslej šc znatno zaostajajo za tistimi, ki so jih francoski lah-koatleti dosegli že prejšnja leta. Končno besedo v tem pogledu bo sicer reklo šele splošno državno lahkoatletsko prvenstvo, vendar je nedvomno, da bo mogoče tudi iz sedanjih novincev z vztrajnim delom vzgojiti  dobre lahkoatlete.
Radio Lfublfana
PETEK, 26. JUNIJA 194 2-XX 7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: Pesmi in napevi — V odmoru (8.00) napoved časa. 8.15: Poročila v italijanščini. 12.15: Koncert Tria Emona. 12.40: Sekstet Jandoli. 13.: Napoved časa — Poročila v Italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.17: Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Si-janec — Operetna glasba. 14.: Poročila v italijanščini. 14.15: Koncert Komornega kvarteta Glasbenega društva v Rimu. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Koncert so-pranistke Ksenije Vldali. 17.40: Koncert pianista Bojana Adamiča. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Operna glasba. 20.: Napoved časa —Poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Vojaške pesmi. 20.45: Na harmoniko igra Vlado Golob. 21.: Simfonični orkester vodi dirigent Franco Capuana — V odmoru: Predavanje v slovenščini. 22.15: Antične ln moderne arije — Godalni orkester vodi dirigent Spaggiari. 22.45: Poročila v italijanščini.
»Ah, vi ste nova tajnica mojega moža? Upam, da niste tako energični kakor vala prednica!«
»Kdo je bila ta?«
»Jaz! c
stev. 144
»SLOVENSKI  NARO D*,C«strtek. 25. jun'ja 1542 XX
Strm« S
i—T
Nepremičninski trg v maju in juniju
V Wolfovi ulici je menfala lastnika Mia ft. 6, v Petrarkovi pa hiša it* M — Ljubljančani se vedno * olj zadolžujejo
Ljubljana, 25. junija Od 20. maja do 20. junija je zemljiška knjiga pri ljubljanskem okrajnem sodišču prejela lepo kopico predlogov za vpise raznih sprememb v lastnini, zadolžitvi in razbremenitvi nepremičnin. Mnogo teh pogodb je bilo sklenjeno že lani ali predlanskim — zlasti velja to za kupoprodaje — pa so bite šele sedaj odobrene in predložene za vpise.
Značilno je, da je med predlogi zelo veliko zadoižme. Vpisi hipotek se vedno bolj množe. Ne narašča pa samo število posojil, temveč tudi njihova višina. Tako je v omenjenem razdobju bilo vpisano v zemljiško knjigo večje število posojil v višini 10J.00O lir in čez. Mnogo je tudi posojil okoli 20.000 do 50.000 lir. Le manjše je število hipotek, katerih vsota doseže komaj nekaj tisočakov. Precej posojil je bilo najetih s pooblastili, ki so jih poslali pooblaščencem v tujini bivajoči lastniki nepremičnin.
Med kupoprodajami nepremičnin sta pomembni zlasti dve, ki se tičeta večjih hiš na mestnem področju oziroma v mestnem središču. V VVolfovi ulici je bila prodana hiša št. 6 z dvoriščem in vi tom. Njen prejšnji lastnik je bil trgovec Adolf Km bi, kupil jo je pa zasebni uradnik Bruno Parma z Blei\veisove ceste za 465.000 lir. Hiša leži v kat. obč. Kapucinskem predmestju in, kakor je razvidno iz vložka v zemljiški knjigi, jo je i. 1873 kupil Alois Pauschin. Po njem jo je 1. 1904 podedovala Karolina Pauschinova, ki jo je 1. 1914 prodala sedanjemu prodajalcu. Takoj po prejšnji svetovni vojni je hišo in trgovino tedanja deželna vlada za Slovenijo na podlagi določb zakona o postopanju z imovino podanikov neprijateljskih držav in sklepov pariške ekonomske konf ei ence sekvestirala. Sekve-ster pa je bil ukinjen že po dveh mesecih, ker je lastnik dokazal, da je pristojen v Ljubljano. Trgovec Knebel je sedaj istemu kupcu prodal tudi svojo dve petinsko lastnino hiše na Blcivveisovi cesti št. 20, h kateri spada tudi dvorišče. Oboje leži v kat. obč. Kapucinskem predmestju. Kupnina je znašala 182.400 lir.
Pomembnejša je tudi prodaja hiše št. 10 v Petrarkovi ulici (prej Komenskega, še prej pa Poljske ulice). Njen lastnik je bil odvetnik dr. Viktor Moro, ki jo je kupil od družine Treo. Sedaj jo je kupila Frančiška Jcrsetova, žena trgovca z Brega pri Borovnici. Hiša leži v kat. obč. Sv. Petra predmestju 1. Kupnina je znašala 247.000 lir.
V času od 20. maja pa do 20. junija so bile vpisane v zemljiško knjigo še naslednje kupčije z nepremičninami:
Simon Cop, strojnik v Žirovnici na Gorenjskem, je prodal Francu Skalji, posestniku v Stranski vasi, obč. Grosuplje, pašni-ško parcelo v izmeri 466 kv. m. in stavbišče v izmeri 40 kv. m. za 5000 lir. Oboje leži v kat. obč. Stranski vasi.
Valentin Marinko, mehanik iz Hrastja-Most in Kozalija Marinškova iz Hrastja sta
sklenila menjalno pogodbo. Marinko je odstopil Marinškovi dve njivski parceli v kat. obč. Smartnu ob Savi v vrednosti 3040 lire, Marinškova pa Mannku dve parceli v isti
kat. obč.
Josip ^tefančič, krojač v Škofljici, je prodal Francu Košaku, Žagarju iz iste vasi parcelo v kat. obč. Lanišču za 570 lir.
Jan^r Vidmar, posestnik iz Crne vasi, je proda! Boltožarju \ idmarju, delavcu iz iste vasi. njivsko in pašniško parcelo v kat. obč. Tomišlju za 7619 lir.
Josip tirrgorčič, posestnik z Miklošičeve ceste, je prodal slaščičarskemu podjetju Josipa cirablovica na Miklošičevi cesti par-celo v kat. obč. Kašlju. Parcela meri 1000 kv. m. in je znašala kupnina zanjo 17.500 lir.
Sštaniskiv Vrhove, posestnik z Vrhovcev, je prodal Frančiški Potnikovi iz škofje Loke in Ivanu Pecniku iz zirov parcelo v riavčni obč. šujici. Parcela meri 1084 kv. m. in je bila prodana za 10.S40 din. (Pogodba je bila sklenjena že maja 1940).
Marija švajgerjeva, posestnica v Drav-Ijah, je prodala Jožetu Lampcrtu, posestniku v Kamni Gorici, gozdno parcelo v kat. obč. Dravljah za 1140 lir.
Franc Zornian iz Kapiteljske ulice je prodal Mestni občini ljubljanski njivsko parcelo v kat. obč. Sv. Petra predmestju v izmeri 561 kv. m. Mestna občina je kupila njivo, ker jo je ob položitvi tramvajskega tira do Sv. Križa potrebovala za Malože-lezniško družbo. Za njivo je občina plačala pavšalni znesek 12.628 lir.
Kristjan čermelj, trgovec in posestnik v Knafljevi ulici, je prodal MatUdi Zaltovi, ženi trgovca z Blei\veisove ceste, njivsko parcelo v kat. obč. Zgornji Šiški. Parcela meri 846 kv. m. in je kupovalka plačala za kvadratni meter 50 Ur oziroma skupno 42.300 lir.
Ivana Aličeva, posestnica v Sostrem pri Dobrunjah, je prodala Frančiški Rojčevi,
posestnici iz iste vasi, gozdno parcelo v kat. obč. Sostrem v izmeri 1240 kv. m. za 3500 lir.
JuPjana Dolinarjeva, posestnica v Zgornji Šiški, je prodala Jožetu Miklavčiču, posestniku z Resljeve ceste, vrtno parcelo v kat. obč. Zgornji Šiški v izmeri 457 kv. m. za 5500 din. (Kupčija je bila sklenjena že oktobra 1940.)
Anton baron Codelli, posestnik na Kode-lijevem gradu, je prodal Mariji Sviglovi, posestnici iz Janežičeve ulice, parcelo v kaL obč. Udmatu v izmeri 530 kv. m. za 34.450 lir. (Pogodba je bila sklenjena decembra 1939.)
Karol Kolbezen, ključavničarski mojster v Črnomlju, je prodal Dominiku Kantetu, ključavničarskemu mojstru s Tržaške ceste, parcelo v kat. obč. Viču v izmeri 492 kv. m. za 20.000 lir.
Marija FrbanČeva, posestnica v Sostrem pri Dobrovi, je prodala Ivani Aličevi, posestnici v isti vasi, gozdno parcelo v kat. obč. Sostrem v izmeri 1240 kv. m. za 2660 lir.
Marjan Vojsk, soposestnik iz Ciglerjeve ulice, je prodal Stanetu Vojsku, pleskarju iz Gajeve ulice, svojo Vs lastnino zemljišča v kat. obč. Mostah za 12.000 lir.
Josip Seliškar, posestnik v Lukovici pri Brezovici, je prodal Alojziju Pavlinu, trgovcu s Ceste v Rožno dolino, njivsko parcelo v izmeri 4351 kv. m. in travniško parcelo v izmeri 4334 kv. m. za 36.911.25 lire.
Stanislav Knez, zasebni uradnik z Večne poti, je prodal Franju Turku, višjemu post-
nemu kontrolorju iz Rožne doline, in Ncžki Mravljetovl, gostilničarju na Večni poti, dve vrtni parceli v kat. obč. Viču v izmeri 562 kv. m. Kvadratni meter sta kupovalca plačala po 50 din ozir. v celoti 28 100 din. (Pogodba je bila sklenjena marca lani.) Isti prodajalec je prodal Franju Turku samemu prav tam stavbišče v izmeri 632 kv. m. za 31.600 din.
Jože Likovič, posestnik in čevljar iz Vrb-ljenj. je prodal Frančiški Modičevi. posestnici iz iste vasi, njive na »Dolgem preloguc v kat. obč. Vrbljenje. Njive merijo 3014 kv. m. in je kupovalka plačala zanje 8000 lir.
Janez famernik, posestnik iz Poljan pri št. Vidu, je prodal zakoncema Josipu in Kristini Cesčut, stavbeniku TPD v Trbovljah, njivsko parcelo v kat. obč. št. Vidu v izmeri 1011 kv. m. za 40.440 din. (Pogodba je bila sklenjena že septembra 1940.)
Zofija Mrzelova, posestnica v Starem trgu, je prodala Alojziju Jozelju, posestniku v Sostrem. njivsko parcelo v kat. obč. Kašlju v izmeri 1285 kv. m. za 4000 lir.
Leopoldi na Bergantova, posestnica na Sv. Jakoba trgu, Ana Markljeva, žena poštnega uradnika z Dolenjske ceste. Jo&ko Ber-gant. trgovski zastopnik z Opekarske ceste, in Franc Bergant, zasebni uradnik v N'.Su. so prodali Francu štupniku. posestniku in mesarju na Poljanski cesti, ter njeg-ovi ženi Karoiini svoje posestvo v kat. obč. Ljubljana za 100.000 lir.
Marija Janežičeva, posestnica v Velikem Mlačevu, obč. Slivnica-žalna. jc prodala delavcu tesarju Alojziju Janežiču v Trbovljah pol njivske parcele >Brezje* v kat. obč. Slivnici za 3000 -lir.
Matilda Zaltova, žena trgovca z Bleivvei-sove ceste, je prodala Antonu La vri h ti, posestniku s Celovške ceste, tri travnike v skupni izmeri 2969 kv. m. in cesto v izmeri 1048 kv. m. v kat. obč. Trnovskem predmestju za 12.618.25 lire.
Pavla Mravljetova, posestnica s Podpeči, sedaj v Kočevju, je prodala Nadi-Mariji Fridrichovi Iz Vrstovškove ulice gozdno parcelo v kat. obč. Jezeru v izmeri 9826 km. m. za 10.000 lir.
Andrej Knez, posestnik s šujice pri Dobrovi, je prodal Ivanu Riharju. posestniku iz Gaberja pri Dobrovi, dve gozdni parceli v kat. obč. šujici v izmeri 12.804 oziroma 15.185. kv. m. za 25.000 lir.
Elza Spornova iz Trbovelj je prodala Francu Ovnu iz Cankarjeve ulice parcelo v kat. obč. štepanji vasi v izmeri 387 kv. m. za 15.000 din. (Po^dba je bila sklenjena že novembra 1940.)
Justina Lončarjeva, hišna posestnica in zasebna uradnica iz Ravnikarjeve ulice, je prodala Tomažu Kvasu, posestniku iz Ciglerjeve ulice, in njegovi ženi Amaliji vsakemu do polovice hišo v Ravnikarjevi ulici št. 5, dvorišče in vrt. Kupnina je znašala I
120.000 din. (Pogodba je bila sklenjena februarja 1940.) Prodana nepremičnina leži v kat. obč. Sv. Petra predmestju II. del.
Vinko Gorsič, posestnik iz Sel-Cikave, in Ivan Peršič, posestnik iz iste vasi, sta sklenila menjalno pogodbo, po kateri je Goršič odstopil Pcršiču njivo v izmeri 1899 kv. m. in Peršič Goršiču v izmeri 2115 kv. m. Obe njivi ležita v kat. obč. Selih. (Pogodba je bila sklenjena decembra 1940.)
Izidor in Marija HauschUd iz Tovarniške uhce sta prodala Francetu Dagarinu, posestniku v škofji Loki in Karoiini l rbanči-čevi, posestnici v Zgornjem Logatcu, hišo št. 27 in vrt v kat. obč. Udmatu za 138.000 din. Prodajalca sta si poleg tega izgovorila dosmrtno brezplačno stanovanje v hiši. (Pogodba je bila sklenjena decembra 1940.)
Ernest Galle, veleposestnik z Vodnikove ceste, je prodal Aleksu ln Zorki Aleksič, slaščičarjema s Poljanske ceste, njivsko parcelo v kat. obč. Zgornji Šiški v izmeri 728 kv. m. za 35.0O0 lir.
Frane Cerne, posestnik v Rožni dolini. Cesta XIX, je prodal Penzijskemu fondu gledaliških igralcev travnik v kat. obč. Sto-žieah za 50 945 lir.
Janko Kovic, posestnik v Ulici Majke Jugovičev, je prodal Katarini Campovi, za-sebnici iz Zolgerjeve ulice, četrtino gramozne jame v kat. obč. Sv. Petra predmestju I. v izmeri 7257 kv. m. za 38.500 din. (Pogodba je bili sklenjena junija 1. 1941.)
Kremžar Alojzij in Zofija, stanujoča na Jami, sta prodala Mariji Medvedovi iz Podutika stavbno parcelo v kat. obč. Zgornji Šiški v izmeri 753 kv. m. za 28.614 lir.
Ljudmila šemrlova, posestnica in trgovka z Miklošičeve ceste, je prodala dr. Bogo-slavu Skalickvju, zdravniku v Novem mestu, njivsko parcelo v kat. obč. Brinju za 31.000 lir.
Dr. Ernest Rosi na, odvetnik v Logatcu, je prodal Mari Lassbacher-Bačakovi, posestnici in privatni uradnici iz Smoletove ulice, od njivske parcele v izmeri 578 kv. m., ki je v naravi nova stanovanjska hiša z vrtom v kat. obč. Sv. Petra predmestju I, dve petini svojega deleža za 83.400 lir.
Ivana Andoljškova, soproga višjega kontrolorja drž. žel. iz Levčcve ulice, je prodala Antoniji Gutnikovi, posestnici z Glrnc-Tržaške ceste, njivsko parcelo v kat. obč. Udmatu za 19.418 lir. Kvadratni meter je stal 38 lir.
Hostnik Terezija, zasebnica z Gosposvet-ske ceste, je prodala Ljubi Jelčičevi, ženi pleskarskega in slikarskega mojstra, parcelo v kat. obč. Spodnji Šiški v izmeri 781 kv. m. za 26.600 lir.
Dr. Ivan Somnitz, zasebni uradnik s Sv. Petra nasipa, je prodal Ojdi žitkovi, ženi profesorja iz Pleteršnikove ulice parcelo v kat. ob. Kapucinskem predmestju v izmeri 813 kv. m. za 95.000 lir.
DNEVNE VESTI
— Zaključne tekme Ludi Juveniles v F^-renzi se nadaljujejo. Eksc. Lombrassa in glavni podpoveljnik GIL-a so si ogledali v palači Strozzi študije slikarjev, ki delajo za nagrado Firenze. V gledališču Pergola je bil prvi gledališki večer Ludi Juveniles. Odrska skupina federalnega poveljstva GIL-ia v Padovi je uprizorila Goldonijevo veseloigro »Čudno naključje*. V fo>'erju istega gleališča je bila otvorjena scenografska razstava. V Verdijevem gledališču so uprizorile florentinske mlade igralke »Pi-nocehijeve prigode«. Kulturnih manifestacij evropske mladine v Firenzi se udeležuje tudi 100 organiziranih madžarskih mlade-ničev in mladenk, ki se živo zanimajo za vse prireditve v okviru florentinske evropske kulturne manifestacije.
_ Milanski    podžupan   znova potrjen.
Inž. Ivan Vmni. milanski podžupan, je bil z ministrskim odlokom potrjen še za nadaljnja štiri leta v tej funkciji. Županstvo Milana ostane torej nespremenjeno: župan je senator Gallavati Scotti. podžupana sta pa inž. Viani ter dr. Severini.
— MilansM župan obiskal kopalce. V spremstvu nadzornika milanskih kopališč si je ogledal župan Gallarati Scotti mestne kopališene naprave ter se zanimal za njihove higienične ureditve ter želje občinstva. Vsak dan se zateče pred naraščajočo vročino v mestna kopališča povprečno 3700 kopalcev dnevno.
— Lep dar vojnemu muzeju. Fendino na Aleksander Ricordi iz Milana sta darovala italijanskemu vojnemu muzeju pomembne zgodovinske dragocenosti, ki jih je zapustil njun oče general Aleksander Ricordi, ki je padel na Carsu 28. maja 1917. TI nredmeti, med katerimi je tudi čelada po-koinesa generala, bodo nameščeni v dvorani zmage.
— Nikar hraniti salam! Kmet Pavel Ari-enti iz Seregna pri Milanu je skril 28 salam in jih s tem odtegnil splošni potrošnji. Ko je šel te dni pogledat svoje salame v skrivališče, je opazil, da ni tam nobene salame več. Ukradla sta mu jih Henrik in Bruno Dassi, oče in sin, ki sta salame naprej prodala. Oba sta ovadena sodišču, prav tako tudi kupci salam Izkupiček 1500 Inje bil zaplenjen.
— Med letovanjem Je bila kronana palača. V palačo Josipa De Marchija v Ve-nezii se je utihotapila v času, ko je bila rodbina na letovanju na Lidu. neka tatinska druščina, ki je odnesla perila in oblek, vrednih več ko 200.000 lir. Oblastva so ubrala dobro sled.
— Ker nj hotel prodajati jagod in graha. V Allessandriji je bil aretiran 45 letni veletrgovec Anton Barberis, ker je skril 140 košar jagod in 10 košar graha in ker je s tem odtegnil za 1 m stot blaga redni potrošnji. Obsojen je bil na tri leta ječe in 5000 lir globe.
— Znan rokoborec okraden v filobusu. Znanj šampijon v grško rimski rokoborbi Ivan Raičevič je bil okraden med vožnjo v nekem rimskem filobusu. Izginila mu Je listnica, v kateri je bil večji denarni znesek, razni dokumenti ter živilska nakaznica.
— Prodaja gumijastih izdelkov v Srbiji prepovedana. Centrala za kemične proizvode v Srbiji ie do nadaljnjega prepovedala prosto prodajo gumijastih izdelkov. Izvzeti so gumijasti Čevlji in materjal za njih izdelavo.
— Traktor se Je prevrnil po nesrečnem
naključju na poljih pri Basilei. Pokopal je pod seboj več delavcev, med katerimi je bilo precej ranjenih, trije pa mrtvi.
— 400.000 lir za rodbine Fiatovžh uslužbencev. Lastniki tvrdke Ansaldo Fiat v Genovi so določili znesek 400.000 lir, ki se bodo razdelile kot nagrade in podpore rodbinam lastnih uslužbencev. Slično lepo gesto je napravilo lastništvo podjetja v letošnjem janusrju.
— Oškodovale so materinsko obednlco.
V Rimu so bile aretirane in izročene sodišču Rafaela Sessa, Marija Venchiarutti. Vjktoria Principi, Josipina Tosi, Cesarina Luciani in Renata Vasselli. ker so si prisvojile številne količne raznih živil na škodo materinski obednici Borgata Gordiani ter nosečim in doječim materam, ki jih podpira omenjeni zavod.
— Beograd dobi gozdarsko ravnateljstvo. Na seji srbskega ministrskega sveta je bilo sklenjeno ustanoviti v Beogradu gozdarsko ravnateljstvo, ki bo začelo poslovati 20. julija.
— Prijava Nemcev v Srbiji, ki so prispel) iz Spod. Štajerske in Gorenjske. Da
ne bo nobenega nesporazuma, se opozarjajo nemške oblasti v Beogradu, da se morajo prijaviti samo bivši jugoslovenski državljani nemške narodnosti, ki so prispeli v Srbijo iz Spod. Štajerske, Koroške in Kranjske. Prijava je obvezna za letnike 1897. do 1924.
— Hitlerjeve čestitke Poglavniku dr. Pa. veliću. Danes teden je sprejel Poglavnik dr. Pavelič nemškega poslanika Siegfrieda Kascha, ki mu je tolmačil čestitke kance-larja Adolfa Hitlerja za njegov god. Poglavnik se je prisrčno zahvalil za čestitke in naprosil poslanika, naj sporoči Hitlerju izraze njegovega spoštovanja in zvestobe.
— NemšM filmi v Zagrebu. V zagrebških kinematografih bodo prikazovali v prihodnji sezoni 80 najnovejših nemških filmov.
V ponedeljek je prispel v Zagreb ravnatelj Ufe. Njegov prihod je v zvezi z novim programom zagrebških kinematografov.
— Moga agrarnih konzorcijev v Italijanskem kmetijstvu. 2e nekaj let se v italijanskem kmetijstvu uspešno uveljavljajo agrarni konzorciji. Pomembna je ta prgani-zacija zlasti pri letošnji žetvi, saj je prevzela nase s svojimi stroji in drugim orodjem večino dela. Nekaj zanimivih podatkov o agrarnih konzorcijih v Italiji vsebuje poročilo kmetijskega rnir.istrstva k predlog-i proračuna za leto 1942-43. Vsi konzorciji so člani njihove državne zveze. Zveza š**je sedaj s>3 pokrajinskih agrarnih konzorcijev s 3345 podružnicami in agencijami, 14 tovarnami za superfosfate. 10 zadrugami za obdelovanje vrtnih in poljskih pridelkov, 4 izvoznimi družbami in 347 društvi z raznimi gospodarskimi smotri. Zveza je udeležena s svojim kapitalom pri 32 zavodih in družbah, ki delujejo v kmetijstvu. Leta 1940 je zveza agrarnih konzorcijev dobavila blaga za znesek 1.8 milijarde lire. Napram letu 1939 je bil to porast za 16%, napram L 1938 pa celo za 50%. Pomen njenega dela nam postane še bolj jasen, če si ogledamo količino dobav, ki jih je zveza izvršila kmetom. Od skromnih začetkov prvih let so dobave kmetom že 1. 1935 dosegle vrednost 812 milijonov lir, 1. 1937 so narasle na 1.2 milijarde Ur in 1. 1940 skoro na 3 milijarde lir. V zadnjem omenjenem letu se je prodalo za gotovino blaga v vrednosti 1.3 mili j ar-
UUBLDANSkl KINEMATOGRAFI
Predstave ob delavnikih ob 16- ln 18.15. ob nedeljah in praznikih or
10.3O.   14.30.   16.30  ID 1830
KINO MATICA — TELEFON *2-41 Največji arceB tinskj film! — Pretresljiva ljubezenska drama
V pl. vlogah najA. argentinski umetniki: Libertad Lamanju* — Aucustin I rasla — Sebastian   ChiDla   —   Helija: Sadavsk?.
KINO  IMUN   —   TELEFON «-Žl
Vseh vrst Sporta v zvezi z ljubeznijo prikazuje zanimiv film
Nesrečna ljubezen
V glavnih vlogah: Ermlalo Spali*.
KINO SLOGA   —   TELEFON £T-iW
Film romantične ljubezni, opojnih melodij in ganljivih ljubavnih pesmi
Pesem reke
Irene Oune — A lian Jones
de lir, na kredit pa 1.6 milijarde lir. Agrarni konzorciji dobavljajo skoro 50rr umetnih gnojil, znaten odstotek raznih sredstev za uničevanje mrčesa in škodljivcev ter okoli SO'/ć poljedelskih strojev domače proizvodnje. Agrarni konzorciji razpolagajo z 11.000 skladišči. Od teh je 1000 njihova last in lahko v nje vskladiščijo blaga za iS milijonov stotov. Ostalih 10.000 imajo konzorciji v najemu. Njihova kapaciteta znaša 17 milijonov stotov. Razen tega uDerabljajo konzorciji 200 prostorov last Splošnih skladišč. S to opremo jim je bilo lani tudi mogoče opraviti veliko delo zbiranja in shranjevanja žita in drugih pridelkov, ki jih morajo kmetje oddati.
— Promocija, V Zagrebu je bil 20. t. m. promoviran za doktorja vsega zdravilstva g. Vuga Cvetko iz Ljubljane. Čestitamo!
— Zaloga gnjati v gozdu. 271etni Gaeta-no Peverelli je ukradel iz trgovine Mihaela Lucca iz Grandata pri Comu 21 kg gnjati in 7 kg plečet. Vso to zalogo je skril v bližnjem gozdu, kamor je hodi uživat skrite dobrine. Naneslo pa je, da je vse postalo očito. Peverelli je nazadnje vse skesano priznal. Karabinerji so ga izročili soH?$ču.
— Dva filma sta zgorela v kinu v Tresi-gallu pri Ferrari. Tudi proje'KC jska naprava je pogerela. Škoda je okoli 40 000 lir. Pri tem se je občinstvo zadržalo povsem mirno in disciplinirano.
— Trgovca pred sodiščem. 361etni trgovec Vinconc Cerutti in 52letni trgovec Bruno Morlotti sta se morala zagovarjati pred pristojnim sodiščem v Verbaniji zaradi tega, ker sta odtegnila izdatno količino ja"c redni potrošnji. Cerutti je bil obsojen na tri leta ječe, G000 lir globe, 6 mesecev zapora in 10C0 lir odškodnine, Morlotti pa na tri leta in Sest mesecev ječe, Sest mesecev zapora, 20.000 tir globe in 5000 lir odškodnine.
— Usodna prometna nesreča se je primerila po nesr?čnem naključju na cesti pri Colmi pri Verbanii. Na delu ceste, ki je bil nekoliko pogreznjen, se je prevrnil avtokar in poitopal pod seboj trgovca Dan-beja Ogllani. ki je kmalu zatem umrl. Eden od obeh šoferjev je bil tudi poškodovan, vendar njegove poškodbe niso nevarne.
— Dve tramvajski žrtvi v Milanu. 51-letnega Ahila Maschio ter 661etncga Ar-hangela Penitenti, oba Iz Milana, sta prišla pod tramvajsko kolesje. Oba nesrečnika sta kmalu potem izdihnila.
—-Zlata svetinja je bila podeljena v spomin poročnika Bruna Ranieri iz Ivreje, ki je bil prideljen 4. alpinskemu polku.
— Nagrade po 100.000 in 50.000 lir. Izžrebane so bile sledeče štev. zakladnih bonov za nagrade po 100 000 in 50.000 lir: V seriji XVII. dve nagradi po 100.000 lir za štev. 479.995 in 1.322.966. št'rl nagrade pc 50.000 lir za štev. 321.826; 963 367; 1.368.129 in 1.807.785. V seriji XVIII. dve nagradi po 100.000 lir za štev. 661.322 in 1,486.498 Štiri nagrrade po 50.000 lir za štev. 880.293; 1.301.4S3; 1.621900; 1.833.727.
— Konec Šestletnega procesa. Pred kazensko sekcijo kasači skega sodnega dvora je bil te dni zaključen šest let trajajoč proces, v katerem je bb neki Francesco elemente obtožen zaradi bigamije. Sedaj je bil obso;'en na eno leto in pet mesecev ječe.
— Srebrna hrabrostna »retinja je bila podeljena v spomin poročnika Aleksandra Platone iz Firenze, ki je služil pri prvem alpinskem oddelku >Vallec, poročniku Alfredu Annoni iz Busseta, ki je bil prideljen 7. alpinskemu polku, ter višjemu ka-poralu Aleksandru Seravalle iz Bergama, ki je bil prideljen 5. alpinskemu polku
— Obvezno delo na Hrvatskem. Določbe glede obveznega dela na Hrvatskem so bile te dni objavljene in stopile so v veljavo. Naredba se nanaša na javne uradnike in nameščence, študenta ln vse druge državljane, ki normalno izvršujejo svoje poklice. Sezonski delavci in osebe brez stalnega bi-lišča v starosti od 18 do 60 let se morajo javiti sami, sicer bodo kaznovani po zakonu o zatiranju potepuštva. Obvezno delo traja 8 ur dnevno, neprenehoma pa Dajveč dva tedna, a skupno pet tednov v letu. Vsi lastniki transportnih sredstev ln vprežne živin? so tudi dolžni dati na razpolago svoja vo-ztla 'n živino za javna dela.
— Fočastitev vodje na Hrvatskem živečih > pmcev. Poglavnik dr. Pavelič je inge-noval vodjo nemške narodne skupine na Hrvatskem Altgaverja za polkovnika ustaške milice.
— HamburSko gledališče v Beogradu. Te
d/ii je bilo znova otvorjeno veliko beograjsko gledališče, v katerem je gostovalo v nedeljo državno gledališče iz Hamburga pod vodstvom državnega svetnika W ti sten-hagena. Uprizorilo je Lessingovo >Minno v on Barmhelm«. Predstava, je bila namenjena nemškim vojakom.
— Prepoved prodaje žvepla v Srbiji. Srbska centrala za kemične proizvode je prepovedala prosto prodajo žvepla. Vsd, ki Imajo žveplo v zalogi, so ga morali prijaviti najpozneje do 25. t. m.
— Bosni se obeta dobra letina sliv. Izgledi za letošnjo letino sliv v Bosni so zelo dobri. Spomladi, ko so slive cvele, je bilo vreme zelo ugodno, tako da pričakujejo letos periodično dobro letino.
— Olajšanje fuzije srbskih delniških družb. Srbska vlada je izdala uredbo, po kateri so oproščene fuzionlrane delniške družbe mnogih javnih dajatev, če so se odločile za fuzijo v interesu narodnega gospodarstva.
IZ LJUBLJANE
—lj Tatovi v roinlsklh gozdovih. K Vasi
včerajšnji notici o tatovih, ki sekajo drevesa v rožniških gozdovih, bi pošten. Rož-nodoičani radi pripomnili, da nas je resnično sram. kar počenjajo nekateri ljudje. Kakor podivjani sekajo zdrava mlada drevesa in puščajo do meter visoke štore. Odnašajo in odvažajo jih na cizah, nekateri pa celo z najetimi konji. Na bolj žalostno in značilne pa je, da so med tatovi večinoma tako imenovani >boljŠu ljudje: obrtniki, hišni lastniki, drž. uslužbenci itd. Dan na dan pojo žage po Rožni dolini in na vrtovih so že celi skladi nakradenih drv. Baje so nekateri prišli celo na pametno miči,   da  ukradena  drevesa   prodajajo. Za
blo zahtevajo 30 do 40 lir. Da. tako *e
resnici z našmi ponižnimi pobiralci >suh-ijadi«. Rožiodolčan.
—lj Pse na vrvico! Ker so mestni nasadi in tudi skoraj vse druge mestne in zasebne parcele se laj obde'.ane ter že povsod nasadi lepo uspevajo in obetajo tudi lepe pridelke, morajo tudi lastniki in prijatelji psov upoštevati predpis, da morajo pse voditi po paik.h ;n vseh dnigih mestnih nasadih na vrvic*. Upoštevati pa morajo tudi velike stroške in trud zasebnikov, ki jim psi na njivicah delajo veliko škodo. Zato opozarjamo in zadnjič oponvnjamo vse lastnike psov, naj vodijo po patk'.h m nasadih pse ve lno na vrvici, ker bo odslej mestna občina vsakega psa. ki ga bo zasačila v nasadih, brez obzira oddala konjaču in lastnika kaznovala.
—lj Zadnji dnevi umetniške razstave kiparja Franceta O o rte ta ln slikarja Mihe Malesa v Jakopičevem paviljonu potekajo. Vsled splrsncga zanimanja za to pomembno razstavo sta se umetnika odločia, da podal.sata razstavo nopt ekhoho do konca t. m., tako da si jo lahko ogledajo tudi tisti, ki do sedaj *e mso imeli prilike. Razstavo, ki je žela že tol.ko uspeha, toplo prporočamo: Odprta je cel dan. Izmed vsakih 50 obirkovale j/ po eden prejme t žreb) po eno umetnino brezplačno, ki je na ogled v razstavnih, prostorih.
—lj Sklepne produkcije CilaMhone akademije. Oetrti javni nastop učencev Glasbene akademije :n srednje glasbene šole bo v petek 26 t. m. ob 18.15 v vel'ki filharmonlčm dvorani Na sporedu so skladbe Novaka. Handla, Beethovna, \Vicnir.wskega in dr. Sporedi so naprodaj v Matični knjigarni.
— lj Ni- bomo godrnjull nad dežjem. Po krasnih dneh. kakršnih je pri nas na l^to zelo malo, sc je nebo, ki je bilo Se včeraj tako čisto in Mnje kakor v južnih deželah, zopet pooblačilo. Dež bi bil zoprt potreben. Naši vrtnarji so začeli že zopet zalive ti u\ zemlja je tudi potrebna moče. Dež je zadnjič namočil zemljo marsikje samo v gornjih plasteh in voda ni pronic.&la dovolj globoko, tako da suše še ni bilo poVMHI konec. Zato pa tudi ne bomo godrnjali nad dežjem, če ga bodo obhtki, ki stOSf niso še posebno gosti, kaj dali. Tudi kmetje si žele dežja, čeprav nekateri niso It koeili Mnogo travnikov je še nepokešenih, čtprav so te dni hiteli s košnjo.
-—lj Državna dvorar.redna trgovska AoL» v Ljubljani. Razdelitev izpričeval bo v torek, dne 30. junija 1942, ob 9. uri v običajnih učilnicah. Priglaševanje za šolsko leto 1942,43 se bo vršilo počen-ši od 6. julija 1942 do 29. avgusta 1942 vsak delavnik ol 9. do 10. ure dopoldne. Vsakdo mora priti osebno in v spremstvu staisev ter predložiti a) s 4 lirami kolkovano prijavo za vpis, b) rojstni list, c) originalno izpričevalo o nižjem tečajnem izpitu na gimnaziji ali o zavTšnem izp:tu na meščanski £oli. Sprejeli bodo tudi tisti (e) učenci (ke), ki so bili izključeni v šolskem letu 1911 42. bodisi ča so obiskovali prvi ali drugi razred.
—lj Lesena brv čez Ljubljanico pri kar-meličankah na SeSu je namenjena samo pešcem ter so zato koli ovirali vozni promet po njej. Toda koli so izginil ln sedaj vozijo po brvi z vozički, kmetje pa tudi z najtežj;mi vozovi, da se brv šibi ter bo v kratkem tako pokvarjena, da niti hoditi ne bo več varno po njej. Nevarno brv bo pa morala mestna občina zapreti tudi pešcem. Zato opozarjamo vse prebivalstvo, da je vožnja po tej brvi prepovedana tudi z ročnimi vozički, predvsem pa opominjamo v«e voznike na to prepove i ter yh opozarjamo, da so odgovorni za vso škodo Sosedje brvi naj sami opozarjajo voznike na to prepoved, da si z varovanjem brvi ohranijo to prepotrebno zvezo Zaloške ceste s fitepa-njo vasjo.
—lj Hidranti mestnega vodovoda so na
menjerti izključno javni potrebi, predvsem za gašenje požarov ter morajo biti zato vedno v brezh'bnem stanju. Zato je v interesu vseh hišn h posestnikov, da morebitne take pregreške takoj naznanijo mesenemu vodovodu ali pa bližnji policHsUi stražnici, da bodo krivci primerno kaznovani. Pri tem pa opozarjamo vse preb varstvo, zlasti pa hišne posestnike in lastnik*" ter najemnike vrtov, ia je jemanje vode -z požarnih hidrantov zasebnikom strog« prepovedano in tudi kazn vn. Dalje vabimo v*c prebivalstvo, naj morebitne defekte na hi-drantih in sploh na vodovodnem omrežju, kjer bi puščala vodo, takoj javijo mestnemu vodovodu.
Učenjakova raztresen 331
Kot okrožni zdravnik je bil Robert Koch nekoč poklican v jetnišnico, kjer mu je bilo poverjeno zdravstveno nadzorstvo nad jetniki. Klicat so ga bili prišli sredi napornega znanstvenega dela k težko bolnemu jetniku. Koch je jetnika preiskal in mu zablčil: Vaša bolezen me skrbi. Karkoli že počnete, eno bi vam odločno odsvetoval: nikar pri tem slabem vremenu nikamor ne hodite.
Obnovite n^r^c^ino! Praska domača mast
CISTI IN ZDRAVI RANE DOBI SE V  VSEH LEKARNAH
DOJEč.VOST POVEČATE
v današnji podhrani, če pijete dnevno Ambroževo medico, ki jo dobite le v Medarnl, Ljubljani — židovska ulica 6. 87
2ELEZNIAKO
LEGITIMACIJO
je izgubila na Gospo-svetski cesti dijakinja Vera Peganova. Najditelja prosi, ker js zanj brezpredmetna -naj jo odda na Gospo-svetski cesti 10/1 ali pa v oglasnem oddelku >Slov. Naroda«:.
Stran 4
»SLOVENSKI NARO D«,Cerrtelc 25. junija 1942 XX
144
Panamski prekop — za blagor sveta
Tako se glasi napis na grba republike Paname, v resnici pa služi
ameriškim interesom
Misel prekopati ožino med Severno In Južno Ameriko, povezati ocean neposredno s Tihim m tako prihraniti ladjam velik ovinek skozi nevarno Magalhaesko ožino je že zelo stara, že kmalu po osvojitvi Južne in Srednje Amerike so lahko Španci ugotovili, da v resnici ni prehoda z enega morja na
drugo, kakor so pomotoma domnevali. Njihove načrte je pa prekrižal kralj Filip II.. ki je pod najstrožjo kaznijo prepovedal prekopati ožino me 1 obema oceanoma, češ, da bi pomenilo to vmešavanje človeških rok v božji red na zemlji. Toda vedno znova se je pojavljala misel zgraditi prekop in končno jc začel genijalni graditelj Sueškega prekopa Lesseps resno delati tudi na tem načrtu.
Na tisoče zapadno indijskih črncev so zaposlili pri tej težki gradnji prekopa in mnogo jih je pokosila malarija. Po petih letih napornega dela se je pa izkazalo, da navaden prekop brez za tvom ic ne bo mogoč. Visoki stroaki, pogosto podsipanje zemlje ter razne druge ovire in težkoče so pritisnile na Lessepsa, ki je leta 1888. pod njihovo težo opustil delo in bil pozneje v .slovečem panamskom procesu povrhu Se obsojen, šele leta 1D04. so se Američani znova lotili tega načrta potem ko so si bili leta 1903. na primeren način zagotovili potrebni pas s-uhe zemlje. To so storili kaj enostavno. V Kolumbiji je nenadoma izbruhnila revolucija z zaželjendm uspehom, da sta se obe pokrajini Panama in Veragua s pomočjo iz-krcanih severoameriških mornariških čet dvignili proti svoji domovini. Na noge je bila postavljena prava demokratična republika z ministrskim predsednikom, kongresom, petimi ministri, poslaništvi in konzulati v inozemstvu, z državno zastavo in celo
z grbom.   In na tem grbu je napis: >Pro
mundi beneficio. — Za blagor sveta«. Pravilneje bi bilo: »Za prekop«, kajti zaradi njega je bila ustanovljena nova država in izključno od njega ta država tudi živi. Cslo v Zvezi narodov v Ženevi je imela Panama svojega zastopnika.
Poskrbljeno je bilo torej za vss. kar potrebuje moderna država. Samo z neodvisnostjo ni bilo vse v redu. Kako je pa z neodvisnostjo Paname, smo videli nedavno, ko je moral prezident republike odstopiti, ker se glede vojne napovedi drži vam Csž ni strinjal z Roosevoltom 6. novembra lb' 3 je takratni ameriški preži lent Theodore Roosevelt uradno priznal republiko Panamo. Dva tedna pozneje so pa prevzele Zaražene države polno suverenosc nad Panamskim prekopom. Suverenost se nanaša na 8 km širok pas in pred njim ležeče otoke ob obali in to absolutno severoameriško ozemlje. Ladja rabi za pot skozi Piuiapi^ki prekop, torej za pot med Atlantikom in Pacifikom 7 do 10 ur. Prekop sam je zgrajen med pristaniščima Cristobal in Balboa preko Mangiovenskiii močvirij, zatvernice Galun, Gatunskega jezera (s 425 km- površine največje umetno jezero na svetu), prerezu Culebra ter zalvomic Pedro Miguel in Milafloies.
Pristaniški mesti Col on :n Panama sta bili panamska posest, dokler ni Franklin Roosevelt letos v maju dovršil dela, ki ga je pred pičlimi 39 leti začel in tako dobro utemeljil njegov prednik Theodor Roosevelt. Določbe -^obrambne pogodbe pravijo med drugim, da se mora Panama, odpovedati železnicam mest Colon in Panami v korist Združenih držav. 77 km dolga železniška zveza me I Colonom in Panamo (edi-
na železniška zveza med oceanoma, ker obstaja sicer samo Še zapadno-vzhodna zveza David—Panama) je prometno strateška hrbtenica panamskega mostu po suhem.
Ta most med oceanoma meri na najožjem mestu 46 km, na najširšem pa 75 km. Med Kostariko in Kolumbijo omogoča preko Kordiljerskega pogorja iz Chiriki in Ver-gue prehod iz severnih in srednjeameriških v južnoameriške pokrajine. Na 83.000 km= prebiva nad pol milijona ljudi najrazličnejših ras. Približno polovica je mešan cev, be-loloožcev je pa okrog 80.000. Tem slede po številu črnci, Indijanci in Kitajci, ki jih je pa samo nekaj tisoč.
Ko je bila cona ob prekopu zavarovana so se Američani res z vso vnemo lotili dela. Najprej so hoteli ukrotiti malarijo. Vsak koi ln vsak drog so sistematično polival: s petrolejem in tako polagoma zatrli zalego malarijo prenašajočih komarjev. Uspehi so bili presenetljivi. Pri ponesrečenem francoskem poskusu je zahtevala malarija 22.000 človeških žrtev. V deset let trajajočem napornem delu je bil zatvomiški Panamski prekop dograjen in če računamo še izgraditev drugih naprav ob njem. moramo priznati, da je bilo storjeno tu ogromno delo. Drzne sanje so bile v polni meri uresničene. Ladje vseh narodov prihajajo in električni vlačilci jih igraje potegnejo skozi orjaške zn tvornice, ki so izenačile višinsko razliko med gladino Atlantskega in Tihega oceana. Za prevoz skozi Panamski prekop je treba plačati določeno pristojbino kakor za pre\*oz skozi Sueški prekop. Pamik rabi za 81 km dolgo pot samo nekaj ur. pa je doseženo drugo morje. Pot od Hamburga do San Franeipka se je tako skrčila za. 13.000 km, od Hamburga do Guayqu:lat pa za 2680 km. Da je to za pomorski promet ogromne važnosti, ni treba šr> posebej omenjati. Odločilen je bil pa strateški pomen Panamskega prekopa. Ameriški mornarici je ta prekop omogočil hitro menjati opo_ rišče in poljubno osredotočiti se v Atlantskem ali Tihem oceanu.
Toda že leto dni po dograditvi za tvornice niso več odgovarjale vedno večjim zahtevam modemih vojnih ladij. Samo vojne la< i je do 35.000 ton so lahko vozile skozi Panamski prekop, dočim so začeli graditi Angleži 40.000. Japonci 42.000, Američani pa celo 45.000 tonske laJje. Zato so se morale Združene države odločiti za gradnjo šestih novih zatvomic in sicer treh aa plovbo na Atlantski, treh pa na Tihi ocean. Graditi so jih začeli predlanskim poleti. Ta vodna pot. ki je rabila od ideje do uresničenja polnih 500 let in ki je bila zgrajena v prvi vrsti iz strateških razlogov, prav v odločilnem razdobju ne odgovarja zahtevam časa. Za Ameriko pomeni to veliko oviro .
človeka
spoznamo po obrazu
Poteze na obrazu so zrcalo človekovega značaja in temperamenta
Da lahko spoznamo duševnega delavca v prvi vrsti po njegovem čelu, je veljalo doslej za neizpodbitno pravilo takozvane fiziognomike, tiste vede. ki se peča že Goethejevcga sodobnika Lava?era z zvezo med izrazom obraza in značajem človeka. Zdaj so pa prišli učenjaki do prepričanja, da to ni točno. Možganski anatom prof. Spatz in drugi so namreč ugotovili, da po 25 letu. ko človek povsem dorasle, ni več mogoča pomembnejša izprememba zunanje oblike lobanje, ki naj bi bila posledica napetega duševnega dela. Da pn imajo nekateri ljudje, ki se pečajo večinoma z duševnim delom, vendar lepo izoblikovano čelo misleca, to si lahko pojasnimo vsej deloma rudi z začetkom pleše. Tudi nekatere otrešike bolezni lahko povzročajo, da dobi človek čelo-misleca.
Znanstveni nauk o govorici obraza, kakor ga zastopa prof. Lange v Mimchenu, stoji zdaj na stališču, da lahko oblika lobanje nekaj pove o človekovem značaju ali notranjem življenju. Mnogo važnejši so pa mehki deli glave. Neki francoski raziskovalec je poskusil električno dražiti poedine mišice na obrazu, da bi potem opazoval izpremembo v muskulaturi obraza iz fiziognomskeag vidika. Toda taki poskusi ne morejo biti merodajni za izražanje notranjega življenja v potezah na obrazu, kajti znanstveno zanesljivo .ie samo opazovanie naravnega podzavestnega izraza na obrazu.
Prof. Lange je v 50 letih svojega zdravniškega  delovanja  zbral  mnogo fotogra-
fij raznih ljudi od dojenčkov do starčkov. Poleg svojih pacijentov ima tudi slike mnogih drugih ljudi in tako jih lahkopri-rja med seboj. In pri tem se je najprej ./; )o. da so izpremembe v obliki ob-raza skoraj pri vseh ljudeh enakomerne. Okrogla otroška lica ima o pod kožo debele maščobne blazinice. Pozneje te blazinici izginejo, a na stara leta se lica zopet zaokrožijo. To je zakonitost iz katere pa ne moremo sklepati nič točnega o izpre-membah izraza na obrazu.
Več nam povedo mišice, ki se sleherni dan krčijo in raztezajo, dokler ne pokrijejo obraza gube. Po mnenju prof. Lnn-geja je vsaka guba posledica živahno delujoče milice. Nasprotno je pa vsaka mišica odraz gotovega notranjega razpoloženju. Kdo se lahko smeie je tudi vedno dobre volje. Gube, povzročene po pogostem gibanju mišice 5 meha. kažejo torej na uravnovešene^ i in bodrega človeka. Prav tako pa lahko spoznamo po obrazu mrkega človeka. Veselje in žalost nista edina občutka, ki se izražata na obrazu. Tudi zagrenjenega ali zagrizenega človeka lahko spoznamo že po obrazu, če poznamo zvezo med notranjim življenjem in muskulaturo obraza. Človekovo notranje življenje in značaj se izražata deloma tudi na ustnah in očeh.
Kdor zna torej dobro razločevati poedine mišice in po njih povzročene gube na obrazu, govoreče o tragični bolesti, samo- t premagovanju  ali jezi, najde tu pot do i opazovanja   človekove   notranjosti, da si
lahke ustvari pravo >:iko o niegovem značaju in temperamentu. Človeku nagle jeze se ni treba razburiti, či. lahko takoj vemo s kom imamo opraviti. En sam pogled na njegov obraz nam zadostuje, da ga spoznamo kot takega, kar ga nam pokažejo gotove gube. Proučevanje obraza je važno za vsakogar, ki ima v življenju mnogo opraviti z ljudmi.
Gandhi zakrivil
Crippsov neuspeh
Posebni poročevalec lista -Neue Ziirieher Zeitung v Indiji, ki ne skriva svojega prijateljstva do Angležev in zato tudi odklanja prizadevanje Indijcev, da bi dosegli politično neodvisnost, se vendar čuti pod pri-tiskom razmer v Indiji prisiljenega ugotoviti o Gandhiju in njegovem vplivu na novo indijsko politiko tole:
Na verodostojnem mestu zagotavljajo, da je neuspeh Crippsove misije v Indiji v svojem bistvu posledica Gandhijevega prizadevanja. Ko se je Gandhi prepričal, da angleška vlada ni pripravljena ustreči njegovi zahtevi po izročitvi politične oblasti v Indiji kongresu brez jamstva glede narodnih manjšin, je takoj začel zavlačevati pogajanja. Svojim pristašem je naročil, naj zahtevajo od Anglije za indijsko vlado formalno pravico sklepati pogodbe z drugimi državami, in po potrebi tudi separatni mir z Japonsko, ker bi sicer ne bila to nobena narodna vlad3. Nedavno je objavil Gandhi izjavo, v kateri zahteva, naj angleške čete takoj zapuste Indijo. Navzočnost Angležev v Indiji je po njegovem prepričanju izzivanje Japoncev raj napadejo Indijo. Pretežna večina narodnega kongresa pa se je pridružila Gandhijevi izjavi in kongresni odbor je nedavno spiejel v Allahabadu resolucijo, po
kateri bi se Indija v primeru japonske invazije sploh ne branila. Po tej resoluciji je Gandhi objavil še več izjav, v katerih je še jasneje Izraženo njegovo stališče. Gandhi nastopa kot diktator tn upa da mu bodo dali Japonci neomejeno pooblastilo glede vladanja v Indiji.
V Kopenhagnu je po uradnih cenitvah' okrog 50.000 mačk brez gospodaria. Toda
oblasti jih nočejo pokončati, ker se je pokazalo, da so mestu zelo koristne. Mačke namreč sproti pokončajo mnogo miši. ki bi jih sicer ne biio mogoče zatreti.
Evropa
dolgo ni poznala Japonske
Evrapci so prvič stopili na japonska tla leta 1542
Do 16. stoletja o Evropa le malo vedela o Japonski, če ne računamo rauLasiičnth petopisov Marca Pola. Slavni Ven- sijane« je potoval od 1271 do 1295 po vzhodri Aziji in Japonsko je priznal samo iz pripovedovanja. Imenoval jo je »Zipangu« in jo označil kot velik ctok v Vzhodnem moru. češ. da je tam zlata v izobilju. Vladat Zi-pungu naj bi prebival v palač;, ki 50 njena streha, stene, stropi in stene V3eh soo obložene z zlatimi ploščami. Sko., 250 let je \-eljal v Evropi Zipangu za pravljično in ned« >-topno deželo.
Šele leta 1542 so stopili prvi Evrop A na japonska tla. Tajfun ;e treščil na japonski otok Tanegn^hima kitajsko ribiško le jo, namenjeno v Kanton. Otok Tanegashima leži tik najjužnejšega izmed štirih glavnih japonskih otokov Kiushiu, Na iad i so MU trije portugalski trgoveL Po povratku v-Malako. kjer so bile takrat že portugalske naselbine, so poročali trgovci o svoji pustolovščini in nov! deželi, kamor bi lahko izvažali portugalski naseljenci svoje pri-de-lke. Trge ve: so pripovedovali, da živi tam marljiv in gostoljuben narod. Kmalu potem je krenila portugalska jadrnica iz Malnke proti severovzhodu in se zasidrala na severni obali otoka Kiushivu. Tam je bilo ozemlje Bungo. ki mu je vladal fevdalni knez. Lepa  ladja, ki je pripeljala mnogo
blaga, je vzbudila med prebivalstvom otoka razumljivo zaniman.e. Vladar Bunga bi bil rad pobil prlšlece. da bi se polastil njihove ladje in dragocenega tovora, toda njegov sin je to preprečil.
To je položilo temelje velikemu razmahu izmenjave blaga med Japonsko in Portugalsko. Kmalu so se začeli udeleževati te živahne trgovine tudi Španci s Filipinov. S španskimi trg vci so prt* h na Japonsko prvi krščanski nvsijonar i. Do prve tretjine 17. stoletja 90 postajali trgovski stiki vedno živahnejši P'»tem je pa postal preokret, ki ga je povzročilo preganjanje misi;\ nariev Let* 1638 so bili iz Japonske pregnan: kristjani, z njim vred pa tudi portugalski in Španski tfgovei Pozneje se je Japonskr. strogo zapirala pred zunanjim svetom. Evropske naselbine so bile na Japonskih tlrb prepovedane / t-ui-no izjemo v delovanju zelo omejene lio-landske naselbine na polotoku Desima pri Nagasaki Sele leta 1854. je zabela Japonska polagoma odp rati svoje pristanišča zunanji trgovini in s tem tudi vplivu inozemstva. Sedanje Japonske niti primerjati ne moremo z ono v prešnjih časih, kajti zdaj je ta dežela vzhajajočega solnca že povsem modernizirana in inozemski zlasti evropski vpliv na njeno življenje se kaže vedno bolj.
Bolgarija za preskrbo svojega prebivalstva
Ministrski svet bo maksimiral cene vsem važnejšim življenjskim potrebščinam
Bolgarski trgovinski minister je pojasnil v govoru po radiu temelje širokopotezne reorganizacije preskrbe prebivalstva z življenjskimi potrebščinami, ki jo je ministrski predsednik že napovedal. Minister je naglasa!, da prinašajo gospodarski zakoni, ki bodo predloženi sobranju na izrednem zasedanju, strogo kontrolo države nad vso preskrbo. Dosedanja kontrola je h da v marsikaterem pogledu pomanjkljiva. Država bo strogo nadzorovala ves promet s poljskimi pridelki in industrijskimi izdelki in sicer ne samo v pogledu con. temveč tudi v pogledu razdelitve. V sl<Iadu z resnično potrebo pridejo pod državno kontrolo vse industrijske sirovine v kolikor še niso.
Pri glavnem komisarijatu za preskrbo bo ustanovljen razdeljevalni svet. ki bodo v njem zastopane vse centralne organizacije bolgarskega gospodarstva. Ta organ bo zavzemal svoje stališče v vseh vprašanjih glede razdelitve sirovin in blaga. Podobne posvetovalne organe dobe vsi občinski pre-skrbovalni uradi. Preskrba poedinea bo v bodoče bolj v rokah trgovcev, dočim se bo sistem nakaznic umaknil. Posebno pozornost posveča vlada zatiranju verižništva. Verižnike kaznujejo ne samo s fiskalnimi
globami, temveč tudi z zaplembo vsega b'a-ga v korist države.
Minister je govoril tudi o novi politiki v pogledu maksimalnih cen, ki se ravnajo po cenah pšenice. Ministrski svet bo maksimiral cene za nad 400 najvažnejših življenjskih potrebščin. Dosedanje cene ostanejo v veljavi, v kolikor niso neštete dotične življenjske potrebščine v tem seznamu. C&StJ dobiček, določen za blago, ki mu cene niso maksimirane, ne sme presegati v industriji in obrti 10. pri uvoznikih in \eletrgoveih 7. v trgovini na drobno pa 15Cr». Komisijske in prevozne pristojbine kakor tudi vse druge nagrade in odškodnine, ne smejo prekoračiti viftine iz lanskega leta. Dcnar.M sredstva, ki se zbirajo v fond za izenačenje cen, *e bodo povečala z zvijanjem davkov na izvozno blago. Tako bo pe>ča:d izginila iazlika v cenah, po katerih mora kmet prodajati svoje pridelke in po ka'erih pe prodajajo ti pridelki v inozemstvo. Državnim uradnikom bodo zvišane plače in sicer tako, da jim bo država prispevala več k najemninam in da dobe posebne dokiade za o*roke. Delavske mezde v privatnih pod etjih bodo zvišane za 10r,' in sicer s 1. februarjem. Tudi ti delavci dobe posebne dokiade za otroke.
Tutankamnova krsta v safu
Ker angleške vojaške oblasti v Egiptu niso hotele proglasiti Kaira za odprto mesto ali pa prenesti vojaških naprav iz mestnega pomerija, je egiptska vlada odredila prenos zlate krste velikega e^iptskega kralja Tutankamona in drugih dragocenosti iz njegove zakladnice v egiptski muzej, kjer bodo shranjene v jeklenih tresorih Narodne banke. V neposredni bližini egipt-skeea muzeja so vojaške naprave angleške vojske.
Orlova peresa namesto poštnih znamk
Veliki otok Java, ki je zdaj v japonski posesti, je bil skoraj že v celoti vključen v moderno civilizacijo. Poštni in železniški promet veže vse večje kraje prostranega ozemlja. Toda Java še ni dolgo tako civilizirana. Preden je dobila moderen poštni promet so prenašali pisma po oteku poseb- 1 ni tekači. Pristojbina za dostavo pisma je znašala  eno  orlovo   pero,   kajti  poštnih |
znamk še niso poznali, će ni vest posebno hitro dosegla svoj cilj je bilo treba pristojbino podvojiti. Orlova peresa ?o zatikali ob strani pisma in jih tako izročali slom. Na večjih razdaljah so prirejali nekakšne sta-fetne tekme. V določenih krajih so čakali novi poštni tekači, da so ponesd pisma naprej, dokler niso dosegla cilja. Orlova peresa so otočani posebno visoko cenili, ker so jim služila za okras.
Pri izpitu
V časih slavnega nemškega zdravnika \Viichova so študentje radi popivali in to se je večkrat poznalo pri izpitih. Nekega kandidata je vpraSal \Virchov nekoč: Ce torej opazujemo organsko življenje sežigal-nega procesa, kaj sklepamo iz tega. gospod
kandidat ?
Ne da bi dolgo pomišljal je študent odgovoril: Da... da moramo požar gasiti, gospod profesor.
Wjrchov se je nasmehnil rekoč: Vidim, gospod kandidat, da ste prav dobro usposobljeni za službo pri gasilcih.
D. Dn Maurier:
28
K o m a n
Skupaj se bova starala, in takole bova potem skupaj pila čaj, Maksim in jaz. z drugimi psi, sinovi in vnuki teh dveh, in v knjižnici bo še vedno tu duh po starini in tohlobi. Iz knjižnice bo doživljala dobo slavnega nereda in zanemare, ko bodo dečki. . . najini dečki... še majhni: videla sem jih, kako se z blatnimi čevlji valjajo pa divanu in venomer vlačijo s seboj celo orožarno ribnic, kriketnih kijev, žepnih nožičev, lokov in puščic. Na tejle mizici, ki je zdaj gladka in prazna, bo stala grda škatla s steklenim pokrovom, polna metuljev in kačjih pastirjev, in druga škatla s ptičjimi jajčki, zavitimi v bombaž. 'Ne vlačite vse te šare semkaj.« jih bom opominjala: *v učilnico si jo odnesite. dragei.S krikom in vikom bedo planili iz sobe, glasno kličoč drug dragega; samo najmlajši, ki bo mirnejši od bratcev, bo še ostal in brkljal okrog mene.
Iz te sanjarie me je zdramil Frith, ki je prišel s slugo pozdravljat čajno mizo. Gospa Danvers bi rada vedela, kdaj bi bilo gospe všeč pogledati svojo sobo...« mi je rekel, kakor hitro je sluga z'velikim podnosom odšel. Maksim je vzdignil glavo iznad svojih pisem: »Kaj vra^a jim je neki uspelo napraviti iz vzhodnega krila?«
»Prav dobro je uspelo, gospod, vsaj meni se tako vidi. Obrtniki so kakopak napravili precej nereda, dokler so delali, in gospa Danvers se je nekaj časa celo bala, da ne bodo končali do vašega prihoda. Nu. minuli ponedeljek so vendar že odšli. Mislim, da se boste prav dobro počutili, gospod. Veliko svetle je je v tistem koncu hiše.«
»Si kaj izpremenil ?« sem vprašala.
»Oh, malo,« je kratko odvrnil Maksim, 1 samo stene prostorov v vzhodnem krilu sem dal prenoviti; mislil sem. da so najbolj pripravni za naju. Kakor pravi Frith, je ta del hiše mnogo veselejši, in lep razgled ima na rožni vrt. Tam so bile sobe za goste, ko je moja mati še živela. Samo ta pisma naj prečrtam, da pridem za teboj. Pojdi gor in se skušaj sprijateljiti z gospo Danversovo, prilika je ugodna. .
Počasi sem vstala in stopila v vežo. Spet me je obhajala prejšnja živčnost; rajši bi bila počakala Maksima in si ogledala sobe. držeč se ga za komolec. Sami z gospo Danversovo mi je bilo zoprno hoditi po hiši. Kako ogromna je bila videti velika veža, zdaj, ko je bila prazna! Moji koraki po mozaičnem tlaku so kaV doneli, budili so odmeve izpod stropa, in ta ropot me je navdajal malone z občutkom krivde, kakor se časih godi človeku v cerkvah. Čevlji so mi neumno škripali, in pomislila sem. da se mora Frith s svojimi klobuče\inastimi podplati zgražati nad menoj.
»Zelo velika je, kaj?« sem rekla kar preveselo, preveč izumetničeno in malone tovariško; toda on mi je resno odgovoril. »Da, gospa, Manderlev je ztlo
velika hiša. Drugod so še večje, kakopak, a tudi ta je dovolj velika. Tu je bila v starih časih dvorana za gostije. Še danes jo rabijo ob posebnih priložnostih, kadar je kakšen velik obed ali ples. In vedeti je treba, da je tu vsak teden enkrat občinstvu dovoljen vstop.«
»Da. da.« sem rekla, še vedno si v svesti, kako težko stopam. Sama pri sebi sem imela Fritha na sumu, da mu ne pomenim ne več ne manj kakor enega teh tujih obiskovalcev; in res se nisem vedla bogvekaj drugače, ko sem udržano gledala na desno in levo, občudovala zbirke orožja in slike, ki so visele na stenah, ter s prsti otipavala rezbarije vzdolž velikih stopnic.
Na vrhu stopnic me je čakala črna postava; njene vdrte oči so mi iz belega lobanjastega obraza napeto zrle naproti. Ozrla sem se po vrlem Frithu, a ta je bil že krenil naprej po veži in se tiho utrnil v neki hodnik. Z gospo Danversovo sva bili sami. Negibno, s sklenjenimi rokami, ne da bi odtrgala oči od mene. je pa čakala, da sem se vzpela na vrh širokih stopnic. Poskusila sem rahel nasmeh, ki mi ga ni vrnila: tega ji sicer nisem zamerila, saj se ni bilo za kaj smehljati, moj nasmeh je bil bedasta in odkritosrčna gesta. i Upam, da me niste predolgo čakali,«'sem dejala.
1 Gospa lahko dela s svojim časom, kar se ji zdi,« je odgovorila, *zato sem tu, da izvršujem ukaze.« Nato se je obrnila in krenila skozi obok na galeriji proti hodniku. Po debeli preprogi, ki je požirala glas najinih korakov, sva zavili na desno, stopili skozi
hrastova vrata, šli po ozkih stopnicah nizdol in po drugih, enakih navzgor ter znova obstali pred nekimi vrati. Gospa Danvers jih je odprla, stopila v stran in me spustila mimo: zagledala sem se v majhnem predsobju ali salončku z zofo, naslanjači in pisalnikom, iz katerega je bil vhod v zakonsko spalnico z velikimi okni. Za spalnico je bila še kopalnica. Takoj sem stopila k oknu in pogledala ven-kaj. Spodaj se je širil rožni vrt in vzhodni del terase; onkraj vrta se je dvigal položen breg, ki jo segal do nedaljnih gozdov.
»Odtod morja ni videti,« sem rekla in se obrnila h gospe Danversovi.
»Ne, iz tega krila ne, še slišati ga ni,t je odgovorila. sV tem koncu hiše človek res ne bi mislil, da je morje tako blizu.€
Govorila je čudno, kakor da imajo njene besede skrit pomen; in 7ta konec Mfce 1 je poudarila, kakor bi hotela naznačiti, da je v prostorih, kjer sva zdaj, nekaj narobe.
: škoda, morje obožujem,- sem rekla.
Ni mi odgovorila, gledala me je kar naprej in držala roke sklenjene na prsih.
»A soba je lepa, res lepa,« sem rekla; >prepričana sem ,da se bom v nji dobro počutila- Kakor slišim« je bila za najino vrnitev prenovljena.«:
»Da.«
»Kakšna je bila prej?«
Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Fran Jeran
Za Inseratni del lista: Ljubomir Volčič — Vsi i Ljubljani