Stranka OPtikl cenn Din no cä»s vsak dan pepoMae* IcrsaaUi sedelie ta praaalka. — teaaratit do 30 petft ä 2 D, do 100 vrst > 50 p, večji fasertti peöt vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogo-u — Inserate! davek posebej. — „tlaiWMfcl Herod" velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 360 D. i OpeavBletvo: Kaaflova ulica stav- S, pritličje. — Telefon ste*. 3C4, Uredništvo: SnaZlova ulica it. 5, I. nadstropje. — Telefon sier. 34. |aT Poftnlna platona v gotovini. Borba 7* obstanek Z rastočim kortsondiranjem našega spodarstva se poostrnje tudi borba obstanek, se poostrujeio ?. dru^rimi vedami nnše splošne življenjske razdre. Zastoj naše industrije, njeno skraj-posTabšnno sto nje dokazuje, cia ta ustriia težko napreduje in cia komaj lada zunanjo konkurenco. Tudi naša Dvina, velika in podrobna, se bori s vočami ter se radi pretiranega davč-a vijaka komaj dri? na površin. Zastoj poedinih gospodarskih vej pa vpliva tudi na splošno stanje našega bivalstva, zlasü na inteligenco, ki le more več priti do krulia s tisto lahkoto, kakor v prejšnjih konjaki urnih ili, ki so pospeševale industrijo in vino ter ustvarjale vedno nova poditi s tem možnosti zaposlenja risali n tisočih novih hrteligentov in go-c arsko-pisaniiških uradnikov. Danes sc mora naša inteligenca drugače pripravljati na svoje po-^ ako hoče vzdržati medsebojno urenco. ki že na veliko vpliva na o uradnika pri vseh naših podjet-O kaki konkureuci med inteligenco ejšnja leta sploh ni moglo še govori, zlasti če pomislimo na žalosten po-. v katerem se nahaja naša inteü-Td brezposelnost. Marsikdo je ta-» rat fantaziral o kolonialnih službah in B pripravljal na odhod v tuji s\ et. Zdi % -da se vračamo k tem predvojnim izmeram in da je inteligenčna nadpro-akcija v naši državi dosegla tako ttpp-. > da bolmoralo ministrstvo z direkt-trni merami zajeziti va! preste viInfh ■ cev in slušateljev po naših srednjih - i šokih šolah. Mislimo pa. da naj itev razume v ekstenzivnem smi-to je tako, da bo pač specificirala vo ter ga poglobila, odnosno razbremenila s številnimi strokovnimi šo-po vsi državi. V praktičnih poklt-eži bodočnost naše mladine fn na-naroda sploh! Borba za obstanek je torej že danes huda in postaja z vsakim dnem . jjša. Za marsikatera skoro ničvred- mesto je treba dandanes prav veli-;a znanja, delavnosti m pa visokih poročil, če ga hočemo zasesti. V enak položaj zahajn tudi naše avstvo! Prejšnji teden smo na to jenico opozorili tudi naš političen !t ter zlasti na delavstvo naslovili caj. po našem mnenju prepotrebnih )mb in nasvetov. S krizo industrije in trgovine, s ;hodom na racijonalno, protišpekula-10 gospodarstvo naših pridobitnih Ijetij se je naravno pojavila kriza na-;a delavstva. Kar velja za inteligen- velja v isti meri za naše delavstvo! si prvotni gospodarski koncepti so preširokogrudm, preveliki in sedaj kaže, da naše gospodarstvo le ni varjeno za tak razmah, kakor smo ?a obetali in kakor smo ira pričako-i prva leta po svetovni vojni Raz-h prihaja počasno, previdno, po-pno! Našemu delavstvu se na ta način juje poostreno borba za obstanek in tika bi morala biti tisti forum, ki naj čiti to borbo za obstanek in jo pod-pi s pravimi, političnimi cilji. Taki cilji pa so strokovna priprava, ligenčna in tehnična izpopolnitev ega delavstva in njegovega znanja, -ensko delavstvo je pridno, pamet-štedljivo in napredno. Če bi hotelo, otom primernih strokovnih izpopol-alnih tečajev prav kmalu zavzelo vo. 3 vlogo v jugoslovenski industriji in vini ter se povsod uveljavilo kot pi-* velikega tehničnega napredka. — enija lahko postane pokrajina stro-lega šolstva, tehničnega strokovne-olstva, ki pa bi T* moralo posečati vi vrsti naše delavstvo. Potem bi mo od sebe usposobilo za \*so našo .trijo po vsi državi ter postalo neobhodno potrebno. Če ie in bo bistvo slovenske politike tako v gospodarstvu, kakor v kulturi ekspanzija, tedaj se mora smernica ekspanzije še veliko več uveljaviti na delavskem polju. Slovenija bo morala prej ali slej izvažati tudi svoje delovne sk. Te delovne vile oa mocaio hiti kva» j Narodni blok ostane liompanten. Popolno zatišje v Beogradu, -koalicijo radikalov —Beograd, 14. aprila. (Izv.) Katoliški velikonočni prazniki so v Beogradu potekli brez najmanjšega političnega dogodka. Povsod je zavladalo zatišje. Ni piičakovati uikakih izrednih političnih sprememb do konca pravoslavnih velikonočnih praznikov. Ministrski predsednik s". NikoJa Pašie se je včeraj pomenkoval in posvetoval s svojimi prijatelji in zaupniki, toda ni uLrenjena ni-kaka odločitev. Najznačilnejši dogodek v tej staci-jenirani politični situaciji je. da opozicija sedaj ne ios*s:ra več s takim navdušenjem ide*e o koaliciji radikalov z Ra-dičevo stranko. Glavni organ Davldo- — "opozicija ne računa več na zRadičevo stranko. v'ceve stänke ^Pravda*, ki je zelo navdušeno pozdravljal tako koalicijo, mora danes konstatirati, da ni nikskfh dobrih šans za ustvaritev take koaficüe. — V situacijskem uvodniku po vd ar j a cPravda>. da Pašie ne želi sedaj spremeniti razmerja napram samostojnim demokratom, čeprav je Izražala gotova skupina radikalov željo, da vstopijo ra-ri?cevcl v vlsdo, V zadnjem trenotktt je ministrski ptedsednikg. -Pašie baje opustil namen potovati v Dalmacijo. Li res ie: Dan svojega odhoda vedno odlaga, mogočo { je sicer da končno le odpotuje, loda za d?r. odhoda ne ve "nihče. Politična sifiiisif Seja ministrskega sveta* — Vprašanje rekonstrukcije vladq. — Odhcd ministrskega predsednika v DrJm^cfjo. Kraljev prihod v Sarajevo. — Beograd. 14. aprila. (Izv.) Nj. Vel. kralj Aleksander je v üc-deljo ob 7. zjutrai zapustf: Topola sn se v spremstvi! prvega adjotanta .vrrrrl'skesra generala H a d ž i č a , maršala dvora Jankoviča, marša4a D i mi trijevlča odoeljal z dvoiuiuj av-loniobilcni v -meri proti Sarajevu. Vozil se .ie na prosi lopcla - Milanervac - CačiiK>biiu irapravil telet v sarajevsko okolica ter Je 7Tijöetii obeaiein tudi nekatere len 6 Bosni. - N.. zd pozdravlja kralja, zjrodcv?mske zaofaBgvosfi in-esta Sarajeva. Povsod ie narod navdušeno pozdra%!pl kralja m mu prireja- ovacije. Včeraj popoldne je prispe! v Sara}evo \t Beograda vojni minister gar.era! Dušani T T i i u u o v i č ter se je pridružil kra.ljev^V*nru %ptemstyrn. -- Beograd, 14. aprHa. e snrjči prispela v Ilidžc — Beo^r2d. H. aprfla. (Izv.) Na srv-o-jem potu iz Topole v Sarajevo se je kralj ustavil v Cačku ter je tam poseiH generala S-tepo S t e p a c o_v i 6 a. Kralj se je ž r.jfrn razjrovarjal nad dve uri, :ra kar je nadaljeval pot proti Sarajevu. Alta HM T! Mesto Sombreta popolnoma uničeno. — ?\7e\vyork, 13. aprila. Iz Mehike prihajajo podrobna poročila o izbruhu vulkanov, ki se nahajajo v okolici me^ sta S^mb^-eta, Mesto šteje 10.000 prebi* valcev. Vulkanski izbruh je mesto po=* poinoroa. uničil. Vulkani so iz žrela me* tali kamenje in po hribu proti mestu se je valil mogočen lave. Ob izbruhu katastrofe je nastala v mestu velika pa* nika. Hiše so postale mahoma žrtev siT^vitega požarja. V nekaj urah je postalo mesto popolna razvalina. Niti ena hiša ni onialu ncryo^kodovana- Sto in sto ljudi je našli smrt v lava zagrebla, drugi so silovitem požaru. Bili so strašni prizori, ko so ljudje ktali po ! — 10."?D ljudi poginilo. ulicah, kakor žive baklje. Nekateri so morali prestati silovite muke. predno jh je objela smrt. Deroča in goreča la=> va je mnogo ljudi pod seboj pokopala. Natančno število človeških žrtev ni znano. Toliko je gotovo, de se je od 10.809 prebivalcev rešilo le nekaj sto in Se ti no težko ran jenu Ko je delo* vanje vulkanov nekoliko ponehalo, se je pričela rešilna akcija iz bližnjih mest tako iz Duranga in Zacatekasa. Mesto je bilo ustanovljeno I. 1570. in leži 2500 metrov nad morjem ob vznožju srebra bogate gore Cerosa. Mesto je popolno* m a uničeno* Briaodö poveritna tto francoske — Pariz, 13. r:prila. Predsedaivk Dokih ergneje takoj v soboto povabi! pred-seia-de repub'f!cr.^?ke koncentracije Levičarske straske se tudi 5e r&so bsjav^e za, tako vlado. Predsednik re.publikc Douirt-ergue ie najpreje uamosM Pahileve?a. da naj sestavi vlado. Ker *e ta mandat odklenil, je pcTvai Doamerqrue k sebei Aristh-a Brianda. — Parfz, 13. apnla. Predsednik francoske repubflke 5e poveril sestavo vlade Ari-stldn Brfandn. Brianc! |e izjavil predsednika, da Trenda*a ne more tako! sprejeti, dokler se ne posvetuje s člani svoje stranke in s strankami, na katere bi se naj nasla- lificirane, brezkonkurenčne! Potem šele poneha govor o brezposelnosti, potem zlasti ne bo govora o raznih ntopistič-nih sanjarijah oblasti- in castiželjnih socialističnih voditeljev, ki danes zapuščajo to delavstvo v naravnost nezaslišani neorijentaciji ter ga angažirajo za vse mogoče pustolovske politične eksperimente, samo ne za trezna samo-zaščitna nastopanja in delovanja v rav» ookax razžasnienem zmislu) ( nialu njegova vfada v zbornici in v senatu. BrianJ do davies z\"cčcr tc *;2 dal predseJ-traku definitivnega odgovora. Socajafisti so iz.iavTi Bria&do, da mu defžnltrvno odgovore glede sodek>Vczn|a v ^iad? 5eie po prs-svetm. aiTjak strankšaega kongresa, k: se sestane *srri v tovok 14. t. «7. Brian Lc-risteri :n "stakCea. V ta^em k«fwnetu inia prevse-ti HetTrTt vodstvo «u-naoieefi n^nkcr&tva. VeSea zbornice b! po nnrenru rad%afcih XKüs^ftov brla Fi3H«ti-čno prejeta. — Partz, is. aprHa. Brtand sicaš^a i>f** dot>Ui za sebe soeijaftste, ka nSso bJH zastopani v Mc; i lutovem kabineta zato tudi niso imeli oiBcake odsovorao^tl za vodstvo državnih poslov, čeprav so b*li devafj. Nekateri pontičui Krogi pričakuj ei., da Pašič že pri tej priliki '/vrši rekon* *trn!tc?5o v!aotrebno notranje doio mTm, da jo potrebno »^delovanje rseh domoljubno čnte-öih Vetneev, da. *4> domovina dvfgne. Doma. vina potrebuje notranjega mfem, da se očisti vseh onih elementov. Iti :*z drtamo politike kujejo fta/pital In se bosato. Brez očiščenja x»l mogoče re^.no prospevanje države. Manifest daJj^ naglasa: "So gre slavno za državno obliko, marveč za dnlt to državne oblike. Dr. Jirfde, prejšnji kandidat držav, nega bloka, je naslovil na nemški narod manlfost v katerem nonrvlja vse voUlce, TA so oddaii «a njega g^i?, da glasujejo ono 26* »prU* aa maršala Hlnflenburga. POTRES, — 6*og-ad, 14. aprila. (Izv.) Včeraj ob 4.10 je bil aabeioten zno«au potresni «ineK ririlieno v daljavi dalmatinske obale pri SI. beniku. Prejšnji flan ob 20.20 so ravno tato beležili potresni >un^k v razdalji 465 im, ! POGAJANJA Z GRŠKO. — Bcogrecf, 14. aprila. (Izv.) Dne 22. t m. se pridno v Beogradu zaključna oficijcl na pogajanja sklenitev jugoelovensko grške prijateljske in zaN-ezniskc ]W2;odb^ Delegat Orške Kaklamanoa prispe iz Lon> dona. * ITALIJANSKI KONZUL § V ŠIBENIKU- — Beograd, It. aprHa. (Izv.). Za iti1" janskega konzula v Sibenfkn jo anenovan g. Barbarich, sin italijanskega general* Barbaricha, ki jc sodeloval pri r#>gajanjrb med Italijo in .Ita cor,! a vi jo. Borzna poročila. Ljubljanska borza. LESNI TRG % IVske HI. vrste. 20 in 25 mm, fco mej<* denar 550; cerovi krbi od 2 m dolžine *r od 25 cm prem. naprej, ič^ tiakiadnn p.^ .^aja, 10 vagonov: denar S&, biti!^o 18, i^a-Kijuček IS; smrekovi in jelovi hfodi od ?r cm prem. naprej, 4 ni dolžine, fco naklad* na postaiii!, denar 250: birkovo o^ljc vSano, foo meja: densr IIS. Žitni trg: Pšenica Hard ^fmter S, par Ljubi;, blago 480, pSesafca Ro?af^ par Ljnblj.; l>Ui, go 475, otrobi pšen. drobni, juta vreča pat JLjublj.: blago 225, koruza prompt na par Ljublj.: blago 217.50, koruza promptna mn Sana par. Ldtzblj.: blago 197^0, krompii rdečkast fco staj. pe^i: olago 140.—» kroiis prir beli feo ätaj, post: blago 135, kroinpi* l-umen feo Stöj. pest: blago 110. fižol mai-dalon fco Ljublj: denar 310, bučne pečltr regetane rinfu?:i fco hnrat^ka post.: blag-i 550. 2}ir,o drž. renta za vojno škotJo: \I, rakljnčelc 110; ;Pr^t hrvatska štedionica: denar 830, Maso S35.' SlavensJka banka Kreditni zavod: denar bfa^o 200: Nrha?:: denar 91; Stroine tovair1 ne in livarne: bla-go 134; Trboveljska pre> irsosokopna družba: denar 40ij, blago 4\r% Združeno papimlce: den^rr 100, blasjo VJ*$ Stavbora: denar 265- bteico 280. Zagrebška borza« Dne lt. aprila. Sprejeto ob 13. Devize: Cnrib 11^3—12.03, Pra* IS2.45— bS5.45. Pariz 317.50—>332.50- Neu% york 61.40—62.40, London 29535—298.5^ M«an 252.70—255.70, Berlin 14Ä73—14,-9aSi Dimli 0.0SG3—9.08S3. EREKTI: 7% ftrvest. posoj. 1921 62.50—63, drž. rente za ratnu ^tetn 159—161. Ljubljanska kreditna 2l7. Centralna banka 15—-1^ Hrv. eskomptna banka 105—106. Hipotekar-na bankn 59^—60. Jttgobanka 98—100, Prn štediona 825—830. Slavenska banka 7f| Eksploatacija 3S—40, Drava d. . Osijefc 16* —195. Šečerana, Osiiek 640—650. Is« d. 0 60—6?, Nihag 45—50, Outman 430—44fc S!avek.s 125, Stavofttla 54—55, Trbovclis^ 390—410, Union, paromlUi 410. Inozemske borze, — Oer»h. 14. april«. Danaenja borzr^ Beograd S.Sö, Pariz SO.in», London 24.76, M*i len 31~30, Newvork *»17.<40, Praga 13.35, naj 0.0072. —. Trst, 1-J. »priiia- Borza: BeogrJtts $».»Ä-^9.40, ParSe 116.55—116.65, Newyoel ^4.33—34.40. Curili 47^—473, iV«^* Ja—V* ^ Donai 0^343—0.0347, 29 12 o trati 2« »SLOVENSKI NAROD« dne 15. aprila 1925 Stev. 84. Dr. Lenmf: Slovenci in narodno etinstvo. \)v. Go&ir je sz;av§l v n^rocbii sknp» ščani, da bosia on in itiegova stranka tudi šc nadalje vsi rajala na, tezi, da so Slovenci, Hrvati m Sit» tHie razMčni narodi. Profesor Sušnfk je k temu dodal z niedkfecein, da bodo siovenskš u-čitetjl v&tmb ^em vtadojui odrodbam radi v bodoče v tenro duhu poučevali v šolah (?). Profesor Susnika moramo 2avnati, da >'k>wiLsIcI učaicifi v duhu narodnega separa-lizina, a- duhu teorije o treh narodih a i so poučevali po skreeo&klh *oiah ne preje, ne poučujejo mM sedaj, pa ne bodo v tem onim pončevafli niti v bodoče! Pod Avstrijo seveda raso rnogK slovenski učitelji po šolan odkrito propagirati ideje narodnega cdtastva, niso pa takisto propagirali rde*e narodnega separatizma, znaiveč so vzsoje-vaii deco v narodnem duhu, v kolikor ie bSo to mogoče v takratnih razmerah, in priznati ie treba, da ie b£o slovensko učl-tetistvo tudi v onih časih prožeto duha narodnega edinstva. Ko ie došla svoboda, sc je odkrito prščelo z vzgojo mladine sn -:aroda v tem duhu to tudi slovenska kle- :ka'na stranka je Po razpadu Avstrije od-Uriro razobesila zastavo narodaejra. edta- tv^. V ■nasprotnem duhu ni mogoče poučevali po stovesrsfcih šolah m ako bi tudi procesor Sušnšk postal prosvetna minister V ;iaši fcraljevSni. bi ne mogel okrenisl tega pravca v razvoju na nasprotno stran. Uči-reJ-jstYO namreč priznava v svo& ogrcnrri večini idejo nerodnega edinstva, zato hi .'«arai nrimster v tem slučaju zaraeniati :;ikorekoC celokupno ööteÜstvo. Kakor so pokazale zadnje volitve, sto->i osromoa večina slovenske i tli e 11 s e n c e fin sicer male šn srednje In-teScenoe na stališču rcarodnega csünstva. SLS, ki *e odkrito razvila zastavo separatizma, je dobila 109.000 jrlasov. radikalna in samostaloa demokratska stranka, kS sta šle v borbo za idejo narodnega edfastva, pa sta dobUi cfcrog 25.000 glasov. Torej prihaja na štiri odkriti separatiste po en 'itfločen pristaš narodnega edinstva! Zgo-c?ovfnski razvoj gre torej pri Slovencih v smeri narodnega ediastva ia tega ne more prt-preiSrH nM Sušnik. niti kdo dra?ri- Seda§ pa prehatiazn na tiosarievo »z* iavo. Gosaaieva *zjava je v nasprotno «e sa-mo z dei.tnskim stanjem, nego tudi z naSlje-• jem m čustvovanjem slovenskega dela našega naroda v njegovi prcslosti in v njegovi sedanjosti Ta. izjava se protivi slo-- esisšrii iifoiocrü, ctnografUi hi zgodovim. -ri>irvi se sploh vsem rxrz^ivrthn deist\"om, s kaierihm .ie mogoče cjperiratS v raki stvari. Dr. Gosar ki tovariši moratfo uničiti . sv agromno delo Vatroslava Jagiča, ki gotovo nd Ml srbski šovinist in ki le z vsemi tSoIoškšnil sredstvi dokaza3., da so vsi južni Slovani en narod in da ni mogoče potegniti nobenih meja med posamnimi narečji. To tezo je Že zdarvnaj sprejet ves naučn! sv et o ftloloäkoga m z etno-ural?*ejrži \i iMITii, kakor ses?pk>h s staIRra vseh pOArtrvTtfii naukov ne nwre več ospo-ravati to vprašanje. Po nanonih načeHh se *i*d5 razvija življenje in tako nam praknčno :>reo*rtaja samo naloga, da \*zgo>njemo ljudstvo v tei resnioi, bi jo je ugotovila dn c!ok*zata zikanocst. Zavost Barodnesa edhwtvn, je obr>.oj.v Ia pri Slovencih že ssdamot Do te aatvesti ie priSel vsak človek, ki je v tem vpnaianju gamo malo odprl oči, Ie te zavesti se je ro. dila aiorenska književnost, kultura in na. rodni preporod. Naj bi dr. Goear aH kdo izmed njegovih tovarišev vzel v roke m Ci-tal nvode ia knjig prvih slovenskih pieoev fz reformaeijake dobe. Gotovo vsak izmed teh pisateljev Je uapisn'■ ^vojemn delu dolg uvod, v l-vterem izpoveduje svoje mišljenje o nrodnem edin&tvn vseh južn * Slovanov in ta ideologija je zanj Laktodna točka, da prien*1- pisati v slovenskem iezikit... Te*, ko je napisati bolj tople apologije narod, nvga čdinstva. kcj&or t*o jo n&p»6ad Dalma-t In. Bohorič, Krel, Trubar šn Jru?:. Kasneje se res ta zavest popolnoma Ugublja ta slovenska literatura se lokalizira, vsak avtor piSe v svojem narečju za svojo okolico in izgublja cek> zaveet sioven?ke eelokup-noati Ako dr. Gosa; no priznava argumenta, c!je reformacijskih avtorjev, ne more niti priznavati argumentacije Gutsmanna in mora stati na stališču, da je Vtfako slovensko narečje jezik aase. Ko se je po venk: francoski revolnciji začela nova doba sloven. skega narodnega preporoda, so v9i nari pre-porodlte!jj zastopali prepričanje, da i^o vsi južni Slovani en narod. Tako Blaž Kumer-dej, Jurij Japelj, predvsem pa prvi slovenski pesnik rrančiakan VaU.i*tla Vodnik, ki je tej ideji dal veiieastaa izraz v svoji himni Dllirija oživljena^. Dr. Gosar in tovariši morajo naj preje razruši* I spomenik Valentina Vodnika, ki stoji pred Katoliško knjigarno v Ljubljani, zaka.i doklor stoji ta spomenik bo spominjal na ^Ilir:jo oživljeno!« Tak je bil tudi Urban Jarmu na Kow loškem, za njim Matija Majar ia v Ljubljani eden prvih Ilircev kanonik Luka Je-ran, kasne jo eden izmed ustanoviteljev ^Slovenca«. Gosar in tovariši naj Izbrišejo iz našo prošlosti vsa ta imena, pa nc nastala v naäi literarni zgodovini popolna oraznina ... Na Hrvatskem žive takozvani kajkav-ci, ki eo po narečju isto kakor Slovenci onkraj Sotle. Istra je v jezikovnem pogjcdu mešana, ;ma stare hrvatske dialekte, srbske vplive izza Časov srbske emigracljt; in narečja, ki so slovenska. Prebivalstvo v Beli Krajini je etnografsko bližje Hrvatom •mkraj Kolpe, nego Slovencem n& Gorenj, skem. Toda med Slovenci in Hrvati ni bäo nikdar nacijonalno borbe. Kajkavci to se pohrvatili, tudi Istra se je po večini pohr-vatila, Belokranjci pa, se smatrajo za Slovence. Tudi to je dokaz, da narod rti mkdar smatral Slovenca in Hrvata kot dva različna naroda. Izjava dr. Gosarja je torej v nasprotju z vso našo prošlostjo In je tudi v nasprotju s čustvi našega naroda. Ona je v nasprotju s svečanimi izjavami njegove stranke, danima ob raznih prilikah, predvsem pa ob razpadu Avstrija. To je nov in aagresen na-uk, ki Sma svoj izvor v politični tendenci ia no y dejstvih. Taksna izjava ne more imet: stalno vrednosti, ker je vse, kar izvira is politične strasri, minljivo in mora propasti, a ideja ostane, ker jo ročna. Samouprava^ . Politične vesti. — i'olitivnu vstajenje. Pod tem pa v Gortrpovo ulico 3/111, 2 navedbo naslovom prinaša splitski »Jadran« velikonočni uvodnik .v katerem prav temeljito obdeluje Stjepana Radiča. Njegovo najnovejšo fazo imenuje ka* pitulacijo na celi črti! S trpkimi bese« dami očita nato Kadiču vse žrtve, ki iih je doprinesel hrvatski narod za njegovo dosedanjo protisrbsko, absti? nenčno in negativistično politiko. Po« tem pravi »Jadran«: »Ves hrvatski na« rod, vse uničene eksistence zahtevajo danes od Stjepana Radiča in njegovih pomagačen obračun. Pavle Radič je v parlamentu izjavil, da priznavajo Vi* c'ovdansko ustavo, ker ne morejo leteti po zraku. Hrvatski narod naj jih vpra* ša, zakaj so doslej letali po zraku, za* kaj >o zaman trosili narodne energije, čc so vedeli, da bodo morali priti do tega zaključka? Kc» hrvatski narod spozna to prevaro, nastopi tudi 2anj politično vstajenje!* = Opreznosti je treba! Nedeljsko cVreme» je priobčilo zanimiv članek, ki mu ie dalo naslov <*Niti lahkovernost, niti polno nezaupanje**. Člankar razpravlja o stališču javnosti napram pre-orijeiuaciji Radičeve stanke, ki jo vse-i ujeta znani izjavi dr. Šuperine in Pavla Radiča. En del javnosti smatra to pre-orijentacijo kot popolno kapitulacijo, drngi del kot nujno posledico uvidevnosti voditeljev HSS, tretji del pa kot navaden manever, da se rešfjo v kaz. preiskavi nahajajoči se voditelji. Uva-zpjoč vsa tri -tališča, prihaja list do te-ga-le zaključka: -Bilo bi zelo neoporru-nr> in nepolitično, da bi radičevski pre-okret a priori smatrali kot neiskreno aresto, kot navaden manever, toda bilo bi še manj oportuno, ako bi ga sprejeli 1 brez kakršnekoli rezerve in s popolno lahkovernostjo. Pamet je tudi to pot v sredini. Smatrati ga je treba kot neiskren, ali z vso potrebno opreznostjo, kakor da imamo opravka z navadnim trikom. Na ugotovitev pravega stanja ne bo treba dolgo čakata ti. /akaj ako gre za igro, se bo morala brzo završitL Ako bo razvidno, da ie po sredi neiskrena igra, bi to predstavljalo za ra- dičevci popolno izigravanje in popolno odgovornost pred narodom in zgodovino. Do takrat pa: caveant cunsules!* lo svarilo s pozivom na skrajno opreznost je zelo umestno. Bila bi katastrofa za državo, ak<) bi vlada Narodnega bloka, odnosno radikali Šli tako ne-oprezno na fimance Radiča, Kakor je I to storil lani Ljuba Davidovič! Sport. **** ■■-"J^SI^S^^m Z&AMEN1TA TEKMA V VESLANJU. Univerzi v Oxrordu in Cumbridgu prirejati vsako teto v marcu na Themsi veslarske tekme. Letos fe že 77. tekma. Zmagalo je moštvo Cambridge. Kolesarske dirke S K „Primorje" špor&ri klub Primorje je za prazivke otvoril kolesarsko sezono z dvodnevnimi dirkami, ki so vse lepo uspele. V nastopnem podajamo rezultate obeh dirk. Prvi dan: novinci: 5 krogov — 2 km: Stepančič. Kol. klub »Sava* 4:49.4, 2. Krs-mina (Prim.) A.-.52.6. 3 ü n i o r j i: 5 krj-gov — 2 km prvi Flerin (Disk) Domžale 3:41.8, 2. Fröhlich (Prim.) 3:43. Glavna dirka: 25 krogov — i') km: L Sovič (Motokoturaški klub, Zagreb) 19:45.4, 2. Glavič (Prim.) 19:45.9. Damska dirka: 1. Batjei Amtelva (Sava) 5:53.i. 2. Slamič Dragica 5:57.2. Dirka v p a r i b, 50 krogov — 20 kiv 1 par Sovič-Markulin (Zagreb* 42.26 4. 2 par Glavič-Kosmatin (Prim.) 42:27.2, 3 par STamič-FIeriri. Handicap: 10 krogov — 4 km: I. Sovič 7.32, 2. Glavič 7:34.2, tretji ZanoSka-(Ilir.) 7:34.3. T o laž ilna dirka: 5 krogo\- — 2 km: Hafner (Prim.) 4:09.6, 2. Medved 4:11.4, 3. Jontes (Ilirija). Drugi dan: Otvoritve n a dirka 5 kr ogov — 2 km: 1. Prah (Ilir.) 3:32 4. 2. Frkavec (JPerun) Maribor 3:34.4. Dirka v parih: 25 krogov 10 krtu 1 par Sovlč-MarkuHn 18:29.5, 2 p*" Olavlč-Kosmatin (Pnm.) 1S:36.8. Dirka, združena s peštekom 5 krogov — 2 km, 1. Slamič (Sava) 4:50, 2. Škrajnar (Ilir.) 5:02. Dirka ciljev: 25 krogov — 10 km. vsakih pet krogov cUj. Prvi Glavič (Prim.). Vseh petkrat prvi v 18:42.2. 2. Marku'in. vseh petkrat drugi v 18:50. Dirka pomožnih motorjev do 100 c i 1. prostornine, 15 krogov. 1. Gärtner (m> tokiub Sava), na =Evans v 10:32.7, 2. Dolenc (Sava) 10:40.5. Zasledovalna dirka Tukai sta >tartali 2 skupml: prva Glavič-Moran (Prim.), SlamiČ (Sava) in Prah (Ilir.), dolga skupina Markulin (Zagreb), Šolar-Zan> škar in Škrajnar (vsi Ilir.). Zmagala ie p.', va skupma in sicer je Glavič v \3 kraga vel drugo v 9:46. Dirka p o m. motorjev do 150 c**. prostornine 25 krogov 10 km: l. §!^o-vič Albin (Prim.> 15:25, 2. Heinzel (aa .Puch«) v 16:52. Štafeta a dirka 40 krogov — \6 Ion, 1. Prlmorie I. v 29:04.6. 2* Primorje II. • 30:44.7, 3. Prlmorie III. Tolažil na dirka: 5 krogov — 2 km, 1. ZanoŠkar (Ilir.) 3.3S.5, 2. Vidic (Prim.-? 3:39.2. Končna klasifikacija: 1. P -morie 71 točk, 2. Kolesarski in MotokluP »Sava« 35 točk, 3. Koturaški Motoklub Zagreb 33 točk, 4. Ilirija 21 točk. Prlmorie >i ie priborilo srebrn pokai. V restavraciji »Zvezd!« Ie bil zvečer prijateljski sestanek, na katerem ie izreklo več navdušenih govorov. Domače nogometne tekme. — Zagreb, 14. aprila. (Izv.) V nedeljo in v ponedeljek je bila tu nogomc-tnn, tekma Gradjanski ca. PC Basel (Švica). Rezultat prvi dan 2 : 0, drugi dan 1 : 0, na korist Grad j an skega. Tekmi je prisostvovalo olvoli '3000 ljudi. — Sarajevo, 14. aprila. (Izv.) rfaäk : Slavija 0 : 1, v nedeljo in v nonedeljes Sašk : železničarji 3 : 1. — Beograd. 14. aprila. Ta je go.-stova! športni klub I^iben iz Prage. Zanimivo je Ž klub Liben klub prvorazrednih praških pro. fesijonalcev. Rezultati v Beogradu : Beo^ gradski Športni klub : Laben 2 ; 1, Jugosla-vije : Liben S : 1. m Inozemske nogometne tekme. — Malta. Hajduk (Split) : Floriana F. C. 0 : 0. Haiduk : Pick Army 2 : 2, — Oradeamo. (Romunska) Hask (Za-greb) : N, A. C. 3 : 2, Hašk : Török ves. 1 : o. — Carica* Pro Gorizäa : Celje 6 : 2. — Praga. Sparta : dunajska Rapid 5:1. Slavia : Tufnellpark 4 : 4. TurneUpark : VrŠovice 3 :0. Rsid je bil v soboto pomičen od Viktorije Žižkov. Rezultat 5:1. Varšava: Amateurs (Dunaj)—S. K. Legija 3:2. Brno: Slovan (Dunaj)—Bltie Star 1:1. T e m i š v a r: Wacker i Dmiaj)—Te- raešvar 1:1. Hi m b u r g: fCorinthians—Hamburger Sport Verein 4:1. Berlin: Corinthiaus—Tennis Borussia 1:1. Nürnberg: L F. C. Nürnberg—F. C. Zürich 1:0. Mannheim: Ra^enspieler—Sturt^ar-ter Kickers 3:1. a ~ Ilirija — Ostmark J ; 1 f2 : 0) Vfr^ raj sc je vršila revanžna tekma, ki sicer ni privabila toliko gledalcev. V/rok teinu je Ho lepo vreme, ki je tisoče privabilo v nas ravo. Včerajšnja tekma je prijetno iznena> dila. Domače moštvo je po trdi, razmeroma fair ?£rf zmagalo nad gosti s 3 : 1. Ostmark je razen prvih 20 minu* igre popolnoma za« tajili m v drugem polčasu sploh; ni vz" odprte igre. Seveda je to prt lči»su &o t>e gostje potegnili i v detenzivo, veliko agresivnost, je pok . .vimo levit tjk». izredno tehničen ic* ki je v 40. minuti izrabil pogreško obra'nK in zabil Zij svoje barve častr -r.al. Dv nuti kasneje je junak dneva — Omar scorral v tretje ter koncnoveljavno po rezultat 3 : 1. Moštvi st;i bili prv; enakovredni. Ostmark tehnično bolj s. rija bolj borbena in agilna. Pri ^Oitil je ial dolnji in plcčati vratar, pravi kole je pokazal elegantne parade, izvrsten i r • tudi srednji krilec, obramba je zaostaj* ( naso. Napad je ime! najbt»lj-,4- moti prv v desnem krilu in centerforu, »irucii e levi spojk«. — liirija je bila v nedeljo s zlasti krilska vrsta se ni obnesla. NettOg je bil Korbar, katerega ]e dobro zarr -Dekleva. Lado in Gabe na običajni sele v drugem polčas^. Sijajna u bil ol ba. Pogača r nedosegljiv, vratar nesic Trio v napadu jt; kombiniral lepše neg« gostje, pred goalom pa sta obe zvezi odpo* vcdali. Krili oba dneva dobri. V poneöelj-je bila kondicija moštva boljša, dom pa je predvsem Oman v napadu, ki jt marljiv in neumoren kot se nikoli. — je oba dneva gosp. Vodišek, prvi dan dobro, drugi dan nekoliko pedantno i loma v škodo gostov. Eukrat jo gostom nehote, toda popolnoma neumestno p I ril sigurno šanso. — Medjunarodna streljačka utai /^25. Nakon što se je Medjunarodna . ljačka Utakmica za god. 1°24. održ Francuskoj (Reims) prenijeta je ova z za godtnu 1925 na švfcarsku te u gn Gallen ovu prircdbu prevesti u prvoj vici mjeseca augusta lfJ25 prigodom lu nalne streljačke >veeanosti. Grad St. C dobro znade eijeniti ovu čast, koja K njemu iskazuje i njegovi stanovnici, svega pak njegova brojna i dobro or^ rana streljačka društva pripravlja juga osiguraju potpuni uspjeh održanju o mateha za svjetski sampiooat u strijelji — kako je to i do sada bilo u svim d-u; državama. oickivati je dakle, da čc s Ijaci radosno doci iz svih zetnalja, da ; c r ^ mu u St. Gallenu, gdje je če ova Ujet jetnost da dokaže svoju savršenost. I os tioci naei ce tu uz savjesnu pnredbu i njačku organizaeiju posebne svrisc u du mateha takodjer jedan grad, koji žuje u raznim drugim pogledima, njil vab ni interes. Po v jest ndcadaSnjeg atana St. Gallen, koji je bio kro/, si o jedno od na j ista ku niti jih garištu znar imade ponosa n spomenik u obliku iraške knjižmee, koja uživa svjetski g!a: deran razvoj grada u svjetski centar i ^> vine i industrije pruza posjetioeu b< uvid a svoju mnogostranost. Proizvadj u i umjetnih veziva, finih tkanina i najveea u^-. vršenost u izradjivanju tkanin* svake v idu ruku uz ruku sa \isoko razvijei v-n strojnom mdnstrijom. Ni.šta interoantnija. nego razmatranje ovih industrija na licu mjesta! Boravak u St. Gallenu pokazai ee osim toga učesnichna ovoga atreljaČ mateha uzorne školske uredbe o\oga grada, divne zgrade sa sjajnom katedralom na odo Umiljati i divTia okolica grada od plavo^ širokog Bodenskog jezera do visokih vrhiv naca Appcnzellerlanda pružit ee im o toga priliku za lijepc izlete. Neka dakle fv jedan prijatelj plcmenitog streljačkog športa nc propusti da pnsustvuje ovoj ukamici i neka su srdačno svi sa iskrenim veseljvm pozvani na Medjunarodni Streljački Ma. :r od 7. do 13. augustit 1925. u St. Gallen. OOOOOOOOOCOCCOOOOOOOOOOOOOOC >~rr>gQpocoooa^cx^rgx>r)Qtxi« Ugoden nakup vsakovrstnih obiacfl lastnega izdelka v ra lpi kakovosti za gosnode, dečke in ouoke vam na Jh edino Ic konfekctfska tovarna Fran Dsrsaäa & Gte.v Lixibllan^ Prepričajte se o ntzkih cenali ter si opU bogato zalogo na Erfavceei C9«tt 2, nasn dramskega gledališča, v neposredni bli > nunske cerkve. OOCCOCi*»^«XJOco^xx*-OooJCCf,.<:occ.J f JOÜOOO-. - OSKAR h. 24 Jjjßozpad carstva Herman zadnjega avstrijskega cesarja- N\* odru ie pevki šepnil njen soiffralec med predpisanim objemom v uho: i>Tisi sladka živalica, Mici enkrat nie moraš vzeti v svojo posteljico!« »Figo!« se je zastnejala. -imam žc drugega oboževalca! To boš gledal!« Presenečeni obraz domišljavega komedijanta ie vzbudil njeno dovtipnost in na^ailvost »Kaj itraviK k temti. frici? Kaj ne. čudiš se, da si dobil košarico? Da, da, zame nisi dovolj lep in tudi ne visokega rodo. Moram sf poisKatl žlahtnejšili kava-Iriiev!« H si pač mala nagajivKa!« ji je oUgovorU nža-lienj ;unak in igral dalje svojo vlogo, Pevka sc ni dalje brigala za njegovo nevoljo. Napihnjeni, nad vse domišljavi operetni tenorist ji it bil nikdar posebno pri srca* vin. Ljubica, ki jo je izbrala mmti, isti dan je dobila Mici Lorenz pismo, v ka-crem ti je .sporočil grof Wallis, da k) prt popoldan-;kt-ii čaja obiščeta ia üiemst ii ie poslal po naročilu nadvoivodinje dvorni draguljar dragocen brüjantni kolje. Mici Lorenz je občudovala nakit z zanima-ntern, ki ga imaio vse ženske za dragulje. ^No. umazana ravno ni!« ie pripomnila, tiho govoreč sama s sabo. »Radovedna sem, ako bom morala nakit vrniti, ako se stvar ne posreči.« Ko ie ob napovedani nri prišel nadvojvoda s svojim vzgojiteljem, je naše! zbrano malo družbo, ki jo jc povabila umetnica iz lahko umljive neči-mernostl Več odličnih novinarjev, pisateljev in umetnikov je tvorilo družbo, v katero so uvedli mladega nadvojvodo. Sprva je bil v veliki zadregi. Nato pa mu je ugajal neprisiljen živahen način, kako se je ta družba zabavala. Razgovor je bil nadvse žvahen in dovtipi so Švigali kakor rakete semtertja. Smejal se je z družbo in se izkazal kot dober družabnik, ne da bi se odlikoval s posebnimi talenti Med zabavo pa se je opetovano zagledal skrivaj v lepo gostrteljko In zamaknjen užival vse čare njenega bujnega telesa. Mici Lorenz je imela na sebi valujočo domaČo obleko iz mehke svile, ki je sicer kazala vse forme njenega lepega telesa, vendar pa jo predstavljala mnogo bolj vitko, kakor je bila v resnici. Cesto ie umetnica odlikovala visokega svojega gosta z direktnim nagovorom. Vselej se je pojavila v njem notranja razburjenost, ki mu ie gnala rdečico na obraz. Kadarkoli je srečal njegov plah, občudujoč pogled njene zmagovite Ji 2q sc syeüikak v, duhovitosti in tempera mentu, vsakokrat se je boječe ozrl v stran, kakor j da bi mu bilo mučno, da bi pokazal umetnici svoje občudovanje. Vidna njegova zadrega, v kateri je redno kot deček zardeval, kadar je ž njo spregovoril, njegova brezmejna vdanost v govoru in izrazu, vse to je vplivalo na pevko, da se ji je zdel vreden, da mu vsaj za trenotek daruje svoje srce. Miel, ki je bila na glasu tudi kot ljubezenska umetnica, se je kakor po naključju z roko dotaknila njegove obleke in s svojimi nežnimi prsti pogla-dila njegove lase, njegovo lice. Po vsakem takšnem dotikljaju mu je zavrela kri v žilah. Njegovo telo se je bilo v krču prekipevajoče strasti ki jo je zavirala samo Še plašnost novinca v ljubezni. Prikrita ljubavna igra med pevko in mladim nadvojvodom ni ostala neopažena pogledu dr. Koster-ja, ki so se ga vsi družabni krogi bali zaradi njegovih žgočih, toda umestnih satiričnih člankov v dunajskih listih. Mici Lorenz se ie ž njim vedno dobro razumela. Krožila ie govorica, da je dala doktoriu, ki je bil na glasu kot poznavalec ženske lepote, priliko, da je postal strokoven sodnik o njeni lastni krasoti Na njegovem grdem, toda za-nimivem obrazu se je pojavil pretkan smehljaj. Ko mu je umetnica ponudila čašo čaia, ji je za trenotek segel v roko. »Oospa Schrartova bo zbesnela, madame! Ona ima okostenelo starost Vi mladost in bodočnost! Kako bi bik> z Markizo Pompadour?« Dn Koster je ta yj>rd*aaie stavi! tako glasno. da so je slišali vsi okros bedeči Nadvojvoda s< živahno okrenil in vprašal: »AH pišete kak nov libreto, gospod doktor?« Pisatelj se je cinično zarezal. >$e ne! Imam šele idejo za libreto. Kaj pravite k sujetu: »Vzgoja princev«? Princ seveda tega ni razumel. Ni bil tako j kan. kakor satirik Köster, zato g;a ie spravil torjev odgovor v nemalo zadrego. Mici Lorenz pa ni bila ženska, ki bi se vleči ob lastni mizi Preveč ji ic bilo naklo vse občinstvo, da bi se morala posebno brigr takšnega Časopisnega ntazača. *Ne blebečite, doktor! Vaši neumni libret dobri niti na odru, Še manj pa v pripovedovanju.* »Temu se upira moje samoljubje, müostljiva Ko sem Vam napisal prvo paradno vlogo na Vaše lepo telo, ste smatrali libreto za očarujoč. Bil b> naprosil cesarsko visokost za razsodnika, vendai pa ni bil takrat visokoistemu šs dovoljen pose* gledališča, zlasti ker takror še ni bil niti v Šoloobvezni starosti Da. da, takrat, o takrat smo bili še mladi in smo se veselili življenja.« Pevka se je vgriznila v ustnico. Ni mogla tr» peti ob svoji mladostni zunanjosti namigavanja na svojo starost. Rada bi ga bila zavrnila, toda bala se je nadaljnih zajedljivih opazk, ki bi ji bile pred nadvojvodo še bolj neprijetne. Omejila se je torej na to. da i* *komizsmiIa s svojimi okroglimi ra. mam »slUVcnsm NAK Uüt dne it>. apnia ib^o. oTrari o. Iz svetovne politike Mir in oboroževanje« Češkoslovaški zunanji minister dr. Be» neš je glasnik slovanske mlrotvorne poti-tike. Kadar se oglasi na zborovanju Društva narodov ali v domačem parlamentu, vselej je vsa Evropa pozorna na njegova izvajanja. Po miru hrepeni slovanska duša, strašna vojna je za nami, grozne so njene posledice, vstvarimo si torej mednarodne Sporazume rn poskrbimo za bratsko sožitje med sosedi. Nauk iz svetovne vojne naj nam bo delo za ureditev sveta, potom katere se izločijo bodoči krvavi spopadi ter se vsi spori lahko izravnajo znosnim potom. Dr. Beneš je govor?! 1. t. m. v češkoslovaškem senatu. Podal je poročilo o diplom atičnem? boju za zasrguranje evropske vamosta fn za stabrlfzjacžjo miru. Povedal je, kako se češkoslovaška v vsej svoji zunanji politiki trudi za vzdrževanje dobrih odnosajev z vsema sosedi. Mala antanta bo Smeta meseca maja svoj sestanek v Bukarešti m na njem bo znova odmevalo stremljenje po evropskem miru. Drugi dan se je oglasil v rimskem senatu mfrrtstrskl predsednik Mussolini m. vprašal senatorje: ali rrrisMte, da je bila prestana svetovna vojna res zadnja? Zbor senatorjev je odgovoril: ne. Mussolini ju se z<5 po usodi ženevskega protokola položaj v Evropi precej negotov in misli, da vdere sovražnik na italijansko zemljo lahko čisto nepričakovano. Zato pa hoče Imeti močno armado, sflno mornarico in še srlnejšo avl-jatiko. Treba se pripraviti pravočasno, ie vskEknil Mossrlini. Prevelik optimizem je nevaren. Mflkarteem. oboroževanje! Na vse strani hoče biti Italija zavarovana, zlasti pa še na morju in v zraku. Morje in zrak zavzemata v poslednji dobi posebno skrb pri veMkm narodih. Zato je Mussolini na-glasa I, da Ima Francija za zgradbo ladij v proračunu za tekoče leto svoto 479 milijonov Ur, za prihodnje leto 652 milijonov, za 1927. leto 709 mfli'jonov in za nadaljnji dve leti 809 m 800 mfljjonov. Glede avijatike ?ma Franctja 138 sflcupm s 120S letali, v rezervi do 4000 letal. Anglija šteje 63 skupin s 792 letali, Italija 80 skupin z SS2 letali, z wrvimi gradbami m popravami 2166 letal. Kaka bojna sila se pripravlja posebno v zraku. Nato so prišra Iz Tokiia poročila, da 5e Japonska vlada sklenila znižati svojo armado in sicer odpade s 1. majentm 16 in-fanterfjskih poTkov, štirje kavalerijski in ^ffrje artfljerljskl m ženijski polki. Potem pa smo čtrli čez par dni novo japonsko vest, da si zgradijo Japonci celo vrsto no-v$h ladij in poskrbe za nova letala. Morje m Trak. Sklepajo se dogovori za razoro-zevanje. \*rš$o se lepa zborovanja ali kaj vidimo? Vidimo pač to, da izvršena mirovna mfsel še vedno podlega močnejšemu vojnemu duhu. E>ne 7. t. m. se je oglasil angleški zunanji nrmister Chamberlain in v ustavnem klubu pomembno poudaril dejstvo, da v Evropi m rrfkafce mirovne atmosfere, čeprav so podpisane mirovne pogodbe. Chamberlain vidi za to dan na dan naraščajoče in-dkäje. Svrhe, katere je hotel doseči ženevski protokol, varnost, arbitražno in razoro-žerrje, so sijajne, vendar pa se zdijo raznim velesilam nekatera vprašanja tako vitalna za čast, potrebe in eksistenco narodov, da ni mogoče privoliti, da bi se podvrgla arbitraž«. Angleška vlada ni v nesoglasju s svrhami rn cfltji protokola, am- pak z metodami, po katerih se imajo uveljaviti. Angleška vlada rrasll na dosego medsebojnega sporazuma med prejšnjimi nasprotniki in v ta namen hoče porabiti ves svoj vpliv. Tako kolebajo veliki državniki med mirom in orožjem. Boj proti orožja se mora nadaljevati. Gotovo je, da si mora vsaka država, katera hoče žrveti in napredovati, varovati svojo eksistenco, ali vsi moramo stremeti po miru in misliti na končni cilj, na razorožjnje. V to svrho treba temeljite preokrenitve v ljudski vzgoji vsepovsodi. Le potom mfrotvorne vzgoje moremo misliti na vstajenje ideala o razorožeriju in o bratskem sožitju med narodi. Slovanski narodi so miroljubni, zato pa je naša dolžnost, da je slovanski trud za mirno bodočnost narodov, katerega najizbornejši zastopnik je Cehoslovak dr. Beneš. nadaljuje z vso doslednostjo in vstrajnosijo. Velika slovanska bodočnost naj pomeni spravo med narodi. Socijalna pravičnost in svetovni mir. Albert Thomas, ravnatelj mednarodnega delovnega urada, je napisal o socijalni pravičnosti In svete /nem miru zanimiva* izvajanja. Pri ustanovitvi mednarodne delovne organizacije je bila vodilna misel ta, da se more zgraditi svetovni mir samo na temelju 60cijalne pravičnosti. Obstoje še delovne pogodbe, ki provzroeajo tako nezadovoljnost, da ogroža svetovno slogo. Ako mednarodni delovni nrad stremi po tetn, da se delovni pogoji pojednotijo in dvignejo kvišku, odstranjuje tako marsikatero zrno za konflikte in prispeva k miru. Politična demokraciia je bila po vojni proglašena kot pravi predpogoj za mir, ali mogoča je samo, ako je zgrajena na sooijalni pravičnosti. S svojim delovanjem za utrjevanje vere v socijalno pravičnost misli mednarodni delovni urad uspešneo pomagati Društvu narodov, da se preženejo gosti oblaki, kateri zakrivajo človeštvu zarjo srečnih dnih ... Francoska politika v Tihem oceanu- Svetovna vojna je navezala francosko pozornost na rensko ozemlje in sfcer v taki meri. da se je opuščala potrebna paž-nja veliki svetovni polrctiki, ki se gfblje posebno po morjih in katera v Tihem Oceann zadeva Francijo v živo. Radikalni poslanec Archimbaud hoče spraviti Francijo na pot take politike, ki je vredna druge največje kolonijalne države. Archimbaud piše: Najmanjši incident z Nemčijo provzroči valovanje vsega časopisja, doeim se odpravlja s par vrstami problem Tihega Oceana, na katerem visi bodočnost svetovnega mfru. Francija naj se spomni, da ima v Tihem Oceanu kelonijalna posestva, za katera jo druge države zavidajo, da je nadalje poleg Rusije in Japonske naibližnji sosed Kitajske in da v grozečem konfliktu med Ameriko in Japonsko igra lahko pomirjevalno vlogo in tako prepreči pomorsko vojno ter si pridobi za mir med naredi neprecenljive zasluge. Razmere med Ameriko fn Japonsko so stalno napete in slučaj z otokom Japom, kjer je podzemska babelska postaja, je pokazal, za kako malenkost segata ti dve sili po orožju. Francija ne sme stati tu prekrižanih rok, marveč mora gledati, da bo imela morda odločHen vpliv na dogodke v Tihem Oceanu. Pros ve ta. Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani. Drama. Začetek ob 20. zvečer. Torek 14. aprila: Zaprto. Sreda 15. aprila: LIzistrata. Red B. Četrtek 16. aprila: Vdova Rošlrnka. Red C. Opera. Začetek ob pol 20. zvečer. Torek 14, aprila: Zaprto. Sreda 15. aprila: Carmen. Red D. Četrtek 16. aprila: Don Juan. Red E. • . * Opera „Carmen" Vročo eorace Španskega 5uga sije tako nad dejanjem, kakor Iz Bizetove glasbe. Suni kontrasti življenja, veselje, žalost, razposajeno rajanje, smrt, vse v najvišji meri, kakor je to v krvi romanskega natu-rela. Enaka je tud: Biz^tova glasba. Carmen je ena Izmed najbolj uspeha polnih oper vseh časov. Vanjo je vlil Bizet svojo srčno kri. ž njo je vplival močno na italijanske verfete. Bizet je znal točno zadeti mflje, imel pa je tudi neizčrpen naklad naj-dražestnejših muzikalnih domislekov. Že predigra nam očitno kaže glasbeno moč komponista. Obe koračniški temi blkobor-ekfh kvadru, ob katerih zvokn korakajo narodni heroji v areno. Nato Rskamilova napihnjeno domišljava pesen, dokler ne zazveni na ciganski skali zgrajeni, demonsko temni motiv Carmen, usodni glasben! simbol, ki privede do tragične katastrofe. Htpno se prelomi ter nas po kratki pavzJ fvčeraj je. ne vem, zakaj, trajala predolgo) privede na seviljski trg med pohajkovalce. KakSen silen glasbeni kontrast je med naivno. Cisto, iskreno čutečo Micado m brezsrčno, z moško ljubeznijo se Igrajoco ko-fceto Carmen. Bizet Je mojstrsko znal naslikati to nasprotje to vabljivo*t, zapelji, vos t, zmago, čistost m deviško čednost. — Gbe tem! kabanare (v duru rn molu) s karakterističnim ritmičnim spremljevanjem dražeetno instrnmentacijo, zborom, dalje zanimiva predigra II. dejanja ciganski naperi rn plesi v predmestni sevlljfllrJ krčmi, kvintet tihotapcev (podan včeraj Izmed rsega morda najboljše), vabljivi pa zopet «Biciüvi uiee Carmen, e lat—tet—^ Don Josejev poraz, njegova cvetlična pesem, strastni finale, potem v začetku III. dejanja ?n dve kontrapunktlrajočih tem ustvav-jeni mtermezo, kartni tercet, dalje zopet Micaela v sredi dejanja, nastop Eskatrila. končno slikoviti začetek IV. dejanja, krasna, žal včeraj precej črtana baletna muzi. ka (Bizet jo je vzel iz druge svoje opere (La jolie fille de Perth) in strašen boj Carmen in Don Joseja bo kabinetni kosi, biseri Bizetove umetnosti. Carmen je šla precej gladko. Prvo de. janje je bflo še medlo, nekam dolgočasno, brez pravega življenja, tudi je zbor občutno plaval. Drugo je bilo dosti žlvahn baletni zbor pa pleše kar na slepo, vidijo se bele in Črne hlače, celo podveznioe, tretje dejanje moti radi nerodne sesnerije. V gozdu še nisem videl stopnjic. hiša na desni in lev:, enkrat z balkonom, potem brez njega skozi vse akte, je kaj naiven dom;, siek, zadnje dejanje z boljšim, skrajšanim baletom in res prav lepim nastopom Kovača In Thierryjeve je popolnoma zadovoljilo, vsaj ne preveč razvajene gledalec Ga. Thierrvjeva ima zmagujoč, časih celo premočan organ :n igra prepričevalno, zlasti v prvem in zadnjem aktu je bila vzorna. G. Kovač sicer ni zelo iskren In v Igri semtertam preradikalen (suvanja Carmen v III. aktu je malo preveč) jo pevski včeraj nenavadno ugajal (nekje s-» p-n je sicer utrgalo, predno Je nastopil visoki ton) in je za svojega Don Joseja v polni meri zaslužil dobravanje. G. Cvejič ni bil prav na višku svojega glasu, a je vobče ugajal, prav z veseljem pa sem poslušal g. Ribičevo, ki Je Mlcalo pela iskreno in na moč ganljivo. Tej vlogi se prav prilega njeni mladi, dekliški glas. Korenjakova, Sfiligojeva, Mohorič fn Debevec so bili s Thierryjevo zlasti v kvintetu na višku, prijetno miren je bil g, Zupan kot Zuniga in tudi g. šubelj (Mora. les) je v okviru ostalih zadovo!j!L Zbor je. kakor rečeno, spočetka nekoliko plaval, a je semtertam, če tudi se mu je čutila površnost naštudiranja, užgaL Orkester je g. Stritof voiil temperamentno, ga izdelal predvsem dinamično, podčrta val spretno vi&ke ia djsogei zaokroženo predstavo. Publike Je bilo aelo malo. Včerajfinja Carmen faS ie lahko -»«iloilia wv —a. nogavic z žigom In znamko (rdečo, modro ali zlato) „klju6" da se prepričate, kako en par traja kakor Štirje pari drugih. Dobivajo se v prodajalnah,, Nogavice brez žiga .ključ sa ponarejene. so.» v* Komunist o Zupančičevi .»Veroniki Deseniški Znani komunist Dragotfne GusrrnčiČ je tudi izrekel svojo sodbo o Oton Zupanči- čevi drami >Veron'ka Desetiška.:. ►Knji- ževna Republika« jo priobčuje v svoM 6. številk!. Gustimčiču seveda Zupančičeva drama ni po volji. Ne morda za to, ker bi nc bila umotvor, umetnina, ne, marveč za to, ker jc nacijonaMstična. In nacMonnU^em je komun :stu največji sreh. Ako bi Zupančič teptal v blato narodne ideale, ako bi pel himno onim »na vzhodu« — v Moskvi, o, potem bi bil velik poet, vreden da se jra postavlja v eno vrsto z Barbussom, T-iso-rejem in — Ivanom Cankarjem. T^ko pa: »Veronika Deseniška« nima več ambicij slovenskega jezika: ona sled* svoii temeljni misli in govori že jugosIov-E-nski«. Tako modruje častivredni Dragofm Güstinčrč m izvaja: »Vsebina ?>Veronike Deserriške? je ta-*er Slovenci, kaj vraga zdihujete, da ste bili vedno samo sužnji, da niste imeli svojega slavnega plemstva, da niste imeli svojih slavnih vladarjev, svoje domovine? G'erte naše grofe Celjane! In oni že so stremiH za ujedrnjenjem Juo:os1o-veoov. Friderfk Celjan je imel Jelisavo Frankopanko za ženo in rierma.nnov pogled je šel tja doli do sinje -Adnje. In naši narodni knezi so to bili!... Cista ljubezen je dete božje, je vzvišeni cilj našega življenja, toda ona je pokopala lepe slovenske sanje velikega našega kneza. To ie resnična tragedija... Namreč: tragedija miselnosti slovenskega intelektualca leta 1928 po Kr. roj.... Oton Zupančič, sin majhnega naroda, piše za kavarno ^Zvezda« fn »Emona« v Ljubljani m sublimira dobo najvul-garnejšega fevdalizma, ko je bilo vse, iz-vzemši par grofov in škofov, samo črna vozna živina, v svetle relMcvije sodobnega slovenskega .šovinizma .. Ali je mogoče, da slovenski poet, ki je videil včeraj goreti v dfvjfti ogniih fronto, stika dnnes po starih, smrdlinih pergamentrh in išče srednjeveško romantn^o? Svet se vžiga od vzhoda do zahoda — in slovenski poet arre zamaknjen v gr?dove celjskih trrofov,... Vidim vsepovsodi samo bojevfto rdeče novo zivlienie — fn s!ovena, ker je bila povrhu s tema dragocenima tvarinama prevlečena, je stala sicer tudi na Akpoooli. toda v svetišču Parthenon. Zarafil nie ie bfl moMer Pheidas vržen kasneje v ječo, čeS da je pri delu pone-veril od zlata in slon o ve kosti. Tožba je bila samo izraz ljudske podVostl in niena ost naperjena na atenskega vladarja Peri. klela, najsvetleišo osebnost atenske zgodovine in protektoria umetnikov. Morali ?o zlato in slonokoščene ploščice a kipa snet! in stehtati. Izkazalo se je, da odgovirja teža natanko računu. Pbeidas pa ni *o**a-kal svoje rehabilitacije, nego je med pravdo v ječi umrl. Ona ogromna soha A*ene pa, ki je na ozidju stražila svoie mesto, se je nazivala Athena Prömachos, je bila iz brona in je imela le nekatere dele pozlačene. Zlasti je pozlačena konica njenega kopja služila morskim ladjam za smernico na atensko pristanišče Pirej. Tudi ta 21 m visoka statua je bila Pheidijevo delo. i*o njej je Izklesana krasna Atena, ki stoj! pred dunajskim parlamentom Ali je do-sloma kopija al! pa samo podobna, ne vem. Atcna v templju sploh ni imela kopja; na iztegnjeni desnici ji je stal mal kipec Nike, boginje zmage, levica pa ji je ležala na ščitu, ki se je opiral ob tla. — Proti koncu mojega sestavka je tiskovna pogreška, katera moti. Stoji natisnjeno .->tradieija<; namesto »tragedija«- — M- Z. — Drugi koncert Strozzi - Pečic v Pragi. Mifcrtrio nedeljo je prhredila umetniška dvojica Strozzi - Pečač v praškem Obec-nem domu drugi koncert, ki ga je pričakoval praški glasbeni svet z veliko napetostjo. Ta koncert se je moral dva tedna zakasniti, ker si je Pečic poškodoval roko. Dasi je bil prvv solnčrri pomladanski dan in so Pražani v irmožncah pohiteli na izlete, je bfla dvorana naibito polna. Koncerta se je udelež*la zlasti odlična praska glasbena publika, dasi so bili 5stn večer še trije veliki koncerti. Gospa Maija Strozzä je pela s spremljevanjem soproga Pečica pesmi Novaka, Sirole, Konjovriča, Tajčeviča, Gotov-ca, Gr&oseviča, Debussya, Ravela. rioere- la, Delayea, Ljadova, Musorgskega, Stra-vinskega m kot dodatek pesmi češkega skladatelja Novaka. Uspeh je bil nepričakovano velik. Občinstvu so ugajale zlasti pesmi hrvatskih kladateljev in vsi so se strinjali v tem, da Praga že davno ni imela tako izvrstnega in izbranega koncerta. Vehka pevska umetnost ge. M. Strozzi se je združila s spremljevanjem njenega soproga v dovršeno umemisko celoto. Številno odlično občinst- o; med katerim so bili malone vsi znameniti praški glasbc^rx; in cvet jugoslovenske kolonije, na co'j z jugoslovenskim poslan kom '.n geaierahrira konzulom, je sprejela umemico z bucnim odobravanjem. ZnačMno je, čl so prišli tudi na drugi koncert Strozzi - Pečic vsi praški kritiki, ki se s prasUimi glasbenimi krogi strinjajo v naziran;u, da sta Strozzi-Pečič opozorila Pr:,go na resen glasbeni pokret na Hrvatskem, ki je žc zdaj pokazal mnogo pozitivnega in obeta v bodoče šc več. Oba uinctnvk? sta du;:i!a nebroj čopkov in vencev. — iVl'Ika ^lartefarčeva: Otroško perilo. Iz uprave ^Zenskerii sveta* v Trstu je izšla lična knjižica za otroško perilo. Grelna urednica prPog. k' izhaja to mesečno v •Ženskem svetu-, gdčna. Milka Ma^^lan-£evn, je podala v tej knjižici, ki je z-a ras nekaj povsem novega, mate-ajn >c eno. kar potrebuje otrok cd dojenčka do 14'etae dobe za perilo. Lepo število risb in jpis istih ponuja tudi v krojenju In Šivanju manj vežbanim mamicam rnnino>t. di izd .'Il-.v.o vse predmete perila za svojo dc*o «a.i e. Poleg preprostih predrretov za ~.olo>n i rr>-bo je v knilžici tudi več Inksusnih p-edme-Oi»-o.?Vo perilo* se naroča pri upravi ^Ž^ns&^ra sveta« v Ljubljani, Kar-1n^-ska cesta 2°-!.. in stane za naročnice '>?enskeea sveta« 12 Din s poštnino vred, za nenar^rm'ce in v razproda.n po k^trar-nah pa T>;n 16 brez poštnine. — Šolska vodstva ooozarjp-rro še posebej na to knjižico z ozirom na bogati prilosi za ročna dela. mm Upor Kurdov v Turčiji. Sejk Sa;d, vodja Kurdov v bojih proti Turkom, s^vojim nečakom. — O kar Wilde: SVka Dorlan Grava, roman, iz angleščine prevedel Stanko Vur-nik. Splošna knjižnica št. 50. V Liubljan* 1924. Založba Zvezne tiskarne in knjigarrc 304 strani. Cena broš. Din 36, vez. D*n 44 V predgovoru tega romana se zrcali zni-čaj tega znamenitega angleškega pisatelja Oskarja Wildeja. Njegovi spisi sc od'iku-jejo večinoma po jedrnatem, paradoks?!-nem siilu. Prvi stavek v predgovoru se g'a-si: »Umetnik je stvarnik lepih stvari«. Nadalje: &Misel in jezik sta umetnika instrumenta v umetnostih ali »Umetnost z^cal gledalca, ne življenje^ ali »Kadar se kritiki ne strinjajo, je umetnik v soglasju s seboj« iid Roman »Slika Dorian Graya- je eden najbolj tipičnih spisov tega avtorja. Je izredno zanimiv po svojem stiiu, po svoji fantastični vsebini, po svojem jedrnatem a izčrpnem risanju značajev in dogodkov, po svoji globoki miselnosti, po svoji napetosti, ki veže bralca in slednjič, kakor re-' ceno — po paradoksalnem stilu. Snov romana ni le izredno mikavna in originalna, nego nudi bralcu tudi obilo prilike za razmišljanje tako, da postaja ta kniiga 'zanimiva iz raznih vidikov, raz katere so bra'cl navajeni uživati kako umetniško delo. Zato smo prepričani, da bo ta roman, izdan v vernem in gladko tekočem slovenskem prevodu, našel mnogoštevilno bralcev, tak?, ki uživajo čtivo vsled njegove pripovedne zanimivosti in osupljajoče orig:na!nosti, in take, ki iščejo plemenitega zrnja, raztresenega po kakem umotvoru. Nizka cena bo še v Dosetai meri omogočila nabavo te, tudi na 0,5 Glavobol kvari veselje za življenje! Hitro in sigurno pomagajo Aspirin- tablete föaysfc Pazite na modro-beio-rdeto pečatno rn&mko. zunaj lepo opremljene knjige, ki se dobiva pri založnici Zvezni knjigarni in v vsih knjigarnih. O priliki izdnnja te knjige je vredno naglašati, da obhaja agilna založba •>Sp3ošne knjižnice* s to knjigo na seb-1 majhen, za naše knjigotrštvo pa značilen jubilej: Knjga je 50. zvezek v pisani seri i te, na splošno dobro vpeljane in povsod s simpa ijo sprejete ^Splošne knjižnice«. Tak pojav je prvi v naši književnosti, da Je kaka knjižnična zbirka, katerih smo imeli mnogo v našem knjigotrštvu, doživela v tako kratkem času za naše razmere žc tako lepo Število zvezkov. Trdno pričakuiern*., da se to število v bodoče še izdatno pomnoži. Odvisno bo to seveda od m Talne in inalerijalne podpore javnosti in rnarMiv'h odjemalcev, kakor tudi od vztrajnosti založbe, ki pa je v prvi vrsti odvisna od pravkar imenovamh faktorjev. — Bernard Shawova drama »Sv. Jo- hana« je dosegla na vseh svetovnih gledališčih izredno močan uspeh. Posebno veliko uspeha za to delo zanje Shaw v Nemčiji, kjer se drama tudi pridno čita, tafcc da je založnik S. Fischer v Berlinu mora* v teku 6 mesecev izdati nič manj kot 50 izdaj! Izbrisati dnevno znake truda in skrbi, ki postarajo Vaš ob ras, to je kar napravi za Vas CREM A SIMON (Creme SI M OK) Ona zadržuje pojave gub ter ohrani nežnost in čistost Vaše polti. Prodaja sc povsod krema, prašek in milo SIMON paTfameri€ S/MQK 59 Fg. St. Martin. Paris Pravni vestnik. — Univ. prf .dr. Metod Dolenc: Duša. r.ov zakonik primerjala! prikaz pravnih razmer po Dušanovem zakrmlku in po Istodobnem germanskem pravu. a posebnim czirom na Slovence. — SploSpa knjižica — znanstvena zbilka zvezok VIIT. V ujubljani; 1923. Založba Zvezne trskarne fn knjigarno. 216 strani. Cona bro?. Din 75.—, vez. Din S5.—. Slovenski inteligent se je Solil prei vojno z večino na avstrijskih šolah. Tam pa niso hoteli ničesar vedeti o Jugoslove-nih in njihovi zgodovini. Tako pride, da od sedajšnje generacije inteligentov, ki so aa-sedli svoja uradna mesta ali privatne poklice, pred svetovno vojno ni do malega ničesar Izvedla o velepomembnem spomenika jugoslovansko pravne zgodovine, o zakonu kn carja Dušana Silnega m leta 1349 m 135-1. šele odkar imamo lastno vseučilišč«? se je pričela oficijelno gojiti tudi pravna zgedvina južnih Slovenov. Ali tudi tu «m% bile težavo ter slušatelji na naših univerzah, niso imeli nobene knjige, ki bi jim stvar sistematično prikazala. Kajti srbska, izd.«.i a Dušanovega zakonika je le komentar splošnega historika Stcjana Novakovima In je mogla dobro služiti le rlstim, ki no že do* vršili pravne študije. G. univ. prof. Jr, Me. tod Dolenc je v oznanjeni knjigi kot prvi ju^oslovenski pravr-ik podal sistematični prikaz pravnih razmer za časa carja Dušii. na. Knjiga obsega poleg obrisa zakonodav-stva do konca 14. stoletja sistematično ob. delano javno (državno) in pa zasebno pravo, a za dodatek prinaša slovenski prevod Dušanovega zakonika. Prevod se drži tesno izvirnika, hoče zadeti pred vsom pravni smisel določil, pri tem pa vendarle ohraniti zunanjo arhaistieno obliko. Kar pa bo naše slovenske Lnteligtnte prav posebno zanimalo Je okolnost. da po germanskem pravu osobrto med Slovenci. G. pisatelj je napisal že nekaj razprav, ki so obudilo mevl znanstvenim svetom pri nas in v tujini ve. liko pozornost, ker je odkril iz arhivnega materijala vse polno pravnih Institutov, ki morajo veljati za šestavui del naše sloven. ske pravne zgodovine. Prevzel je rz starili slovenskih prevodov nemških zakonov ne. katere pravne izraze in jih — dasi davno pozabljene — uvedel na novo v znanstveno terminologijo. V pogledu komparativnega prikazovanja srbskih in slovenskih pravnih razmer je nedvomno oraa ledino. Tako bo pisateljevo delo zelo važen pripomoček n študij jugoslovenske pravne zgodovine Bred. njega veka. in to ne samo za slušatelje za univerzi, katerim je kot učbenik juridlčn« fakultete namenjene, ampak tudi vsakem« iskrenemu Jugoslovenu, ki si želi intorml. rati o davnih korenikah, iz katerih je dana. Šnja pravna miselnost izrastla tako pri Sr. bih, kakor pri nas Slovencih. — Zanimvia tn pomembna knjiga je pravkar izšla v zalok. bi Zvezne tiskarne In kjnfgarae in «»e dobiva pri založnici in vseh drugiii knjifarsaÄ Mtan 4 »SLOVENSKI NAROD« dne 15 aprila 19*5. Dnevne vest!. V Ljubljani, dn* Beseda o nekulturnosti. Po prevratu je v nekaterih pokrajinah naše države zavladal popoln kaos. Razni elementi so smatrali svobodo za nebrzdan ost, za položaj, v katerem ne veljajo več zakoni in je vsakomur dano na prosto, da uveljavlja svojo voljo in svoje želje ne glede na zakone države, dražbe in morale. Zločini najtrše vrste so bili takrat na dnevnem redu. Svetost človeškega življenja se ni respektirala, avtoriteta državnih oblasti se ni spoštovala, hotelo se je uveljaviti načelo: »Kar je tvoje, je rudi moie«, skratka, na delu so bile moči, ki so hotele izpodkopati vse temelje, na katerih sloni država in vsa človeška družba. Posebno brezupne so bile v tem ozin? razmere na Hrvatskem, kjer so se pojavili takozvani »zeleni kadri«, Carugo-ve tolovajske čete in druge take družbe. Bila je nevarnost, da se razpase anarhija na vsi črti. V takih razmerah se ni Čudit5, da so posamni oblastni organi, ko so uvi-deU, da so razrahljane vse vezi in sro-ne človeške družbe in morale, posegli, da očuvajo avtoriteto, po drastičnem sredstvu — palice, to je telesne kazni. Bili so to sicer posarrmi osamljen! slučaji, a dogodili so se res. In te slučaje so izkoristili gotovi elementi, ki jim je dobro vsako sredstvo v borbi proti državi, si izkovali krilatico o »batinaših« ter započeli divjo gonjo proti državni oblasti, oč^afoč ji barbarstvo in nekulturnos , ker je dovolila, da so posamni njeni organi na svojo pest sporadiČno posegli tudi pc drastičnem sredstvu, telesni kazni. In to lajno so gonili leta in leta radičevci za njimi pa slovenski klerikalci. Očirek ^batinaštva« kot odraz nekulturnosti in moralne zaostalosti je bila njihovem glasilom stalna, najpriliubljenejša fraza. Do danes! Danes pa je ta krilatica naenkrat Izginila iz slovarja radičevskih in klerikalnih listov. Cemu? Pač zato, ker so radičevci šli v Kanoso in hočejo zap"*-četi ljubavno razmerje z istimi, preje tako omracenimi »batinaši«. In klerikalci? Menda zato, ker nečejo več rabiti »šlagarjev«, ki so si jih izposodili od prejšnjega svojega ljubavnika Ra-diča, ki jih je sedaj tako grdo izdal. A vendar bi bilo baš sedaj poglavje o nekulturnosti in o barbarizmu »hatinaštva« zanimivo, poučno in aktualno obenem. Angleški tip države so namreč tako radičevci, kakor naši klerikalci proglasili za jedro vseh svojih stremljenj in teženj. V angleškem parlamentu pa se je te dni zgodilo, da je državni tajnik sir William Johnson v imenu vlade predložil zbornici zakonski načrt o uvedbi telesne kazni — batinanje — za gotova posebno grda dejanja. Ali bodo sedaj klerikalci tudi Angleže opsovali z batinaši in jih proglasili za barbare? Bomo videli. ★ * ★ — Kongres javnih nameščencev. — Poziv meščanstvu. Kakor že j avl je* no, se vrši dne 19. in 20. t. m. v Ljub* ljani kongres javnih nameščencev, ki se ga bodo udeležili številni gostje iz vseh krajev naše domovine. Stano? vanjski odsek rabi veliko sob, oziroma postelj, da došle goste dostojno na* stani in prosi ljubljansko meščanstvo, da mu gre pri nastanitvi na roko. Kdor razpolaga s sobo, oziroma posteljo, naj to prijavi do vštetega 17. t. m. ustno ali pismeno načelniku tega odseka, fi* nančnemu nadsvetniku Mirku Česniku, in sicer dopoldne na Krekovem trgu 10/11 (finančna delegacija), popoldne pa v Gorupovi ulici 3/III, z navedbo cene. Z ozirom na neugoden gmotni položaj državnih nameščencev in v interesu dobrega slovesa našega mesta naj zahteve ne bodo pretirane. Osreds nja zveza Ljubljana javnih nameščen; cev in vpokojencev v Sloveniji. — Iz prosvetne službe. Vpokojena je učiteljica pri Sv. An! pri Tržiču Hedvfka Svickert - Lehman. — Iz sodne službe. Za svetniškega tajnika je imenovan predstojnik okrajnega sodišča v Brežicah Vinko Strasser. — Novi inženjerjl in tehniki v praksi. Ministrstvo javnih del je dovolilo javno prakso v naši državi 67 "mžerrjerjem in tehnikom. Med njimi je iz LJubljane Vlado S1 a j m e r. — V naše državljanstvo sta sprejeta Mrhajlo Koncin in Fedor Oorjač-k o v s k i j. — Članom načelstva SDS. Z ozirom na nenadno odpotovanje g. ministra dr. Gregor Žerjava se načelstvena seja, skHcaina za sredo dne 15 t. m. ob 3. popoldne v Kazini, ne more vršiti. Prosimo, da vzamejo prizadeti gospodje to vest na znanje. Kedai se seja vrši, bo tajništvo obvestilo prizadete s poseben mri vabili. — Tajništvo SDS. — H kongresa drž. nameščencev »ülavni Zavez« poroča O. Z., da je vstm udeležencem kongresa dovoljena öetrt'n-ska vožnja od kraja njihovega službovanja do Ljubljane in nazaj. Ker Osr. Zveza n! irejela podrobnih navodil, priporočam* vsem, ki bodo prihajali v kongresnih dneVi / LJubljano, da vzamejo na podlagi legiil-nacii oziroma objav na odhoemi postaH ftoiovlčPl listek, ki Um bo služil tndi am 14 aprila 1925. vratno vožnjo. Lista prt 'doapetfcu v Lfubfla-ni ne smejo odarti, marveč naj ga predloie samo v žigosanje postajnemu načelniku. Isto velja za skupni izlet na Bled dne 31. t. m. — Prosimo ponovno, da se iz Slovenije brez odloga prijavilo preds. O. Z. gosp. L i 11 e g u vsi oni txovarisi, ki se bodo udeležili komerza na čast gostom dne 10. t m. in izleta na Bled. Podrobnosti so razvidne Iz zadnje številke »Našega Glasa« Naši tovariši Iz Srbije, Črne gore, Bosne, Dalmacije itd., bodo prihajali v Ljubilir> po večini že 17., oziroma 18. t m. Natančne podatke bomo pravočasno objavili. Zi sedaj pa apeliramo na našo javnost, zla>!1 pa na vse ljubljanska drž. nameščence, ia se sprejema na kolodvoru v čim naimno-gobrojnejšem številu udeleže. — Vodnik po Sloveniji. Vljudno prosim vse znane ru neznane mi rodoljube po mestih m deželi sirom vse Slovenije, ki bi hoteli kaj prispevati oziroma sodelovati pri izpopolnjevanju mojih vodnikov Slovenija (Vodič kroz Jugoslov. alpe 1922) in Pohorje (1925), da mi blagovoHjo vposlati svoje naslove. Vsak sotrudnik prejme potem pO en list Iz oironjerah vodnikov za dotični kraj ali izlet, ki ga dobro pozna in eno tiskano ravodflo, kako naj se popravlja, da bo vse delo enotno In pravimo opravljeno ter bodo v novih izdajah vestransko izpopolnjeni v splošno korist vseh potnikov. — Rudolf B a d j u r a, Ljubljana, Marmontova ul. 18. — Bitka pri Kobaridu. (Caporettu) Napisal polkovnik Aleksander D a s k a 1 o -v i 6". S petimi skicami v teksta In z dvema v prilogi. Beograd 1925. Slovenska knjižar-nica M. J. Štefanovima v Beogradu. Knjigo, ki je tiskana na veliki o«merki ln Ima 191 strani, je napisal polkovnik Aleksander Da-skalovic", poveljnik 18. peh. polka, naš dobri znanec iz razmejitvene komisije. Bitka pri Kobaridu Je nesporno najbolj zanimiva in najbolj poučna operacija ne samo v svetovni vojni, marveč v celi zgodovini vojne umetnosti. Nikjer nI tako reliefno izrazil svojo moč dobro pTemlSljen in zamfSIjen manever, izveden energično In drzno, niti je kdaj bila tako težko zadeta mnogo Številnejša vojska, aH brez vojaške Catiželjno-sti in morale, pri tem pa slabo poveljevana, kakor se je to zgodilo v tej znameniti bitki. Posledice te bitke so bile porazne za Italijo. Sam Cadorna, vrhovni komandant Italijanske vojske, piše o tem: »Ta žalostna epizoda malo da ni nepovratno zapečatila usode Italije.« Delo polkovnika Da skalo vi. oa opisuje to interesantno vojno operacijo na Jasen Ln vrlo zanimiv način. Dasi je knjiga pisana poglavitno za strokovnjake, Je njen slog tako lahek, da jo lahko člta tudi vsak nestrokovnjak. Razun opisa same bitke je Daskalovič na izredno koncizen način orfsal tudi vse operacije ene in druge 8tra-ni za to bitko. Njegove opazke o vzrokih rn posledicah strašnega itaMJanskega poraza v tej bitki so pravflne ln zelo zanimive. Pisec je črpal podatke, kakor Je razvidno iz sam« knjige, večinoma Iz italijanskih virov, /ato se samo čudimo, da Je nastal vihar ogorčenja in protesta proti tej knjigi, ko Je vendar zasnovana na zgodovinski resnici. Knjigo, ki stane 60 Din, toplo priporočamo naši Javnosti. Naj bi ne bilo nikogar, ki se zanima za velike dogodke v svetovni zgodovini, da hi ne čital te knjige. Vsebina knjige Je razdeljena na več delov. Uvodoma govori pisatelj o stanju italijanske vojske do vojne napovedi, o operacijah pred kobarldsko bitko, podaja opis soškega bojišča, navaja priprave za bitko na avatrijsko-nemški in na italijanski strani, razpravlja obširno o bitki sami, dne 24. 25 In 26. oktobra 1017. o umaknitvi Ln izgubah italijanske vojake ter končno o vzrokih poraza italjanske vojske. — Kako tolmači ln razsoja uradniški zakon državni svet. Spodaj prinašamo več razsodb državnega sveta, ki se nanašajo na pritožbe državnih uslužbencev proti prevedbi po uradniškem zakonu. 1. Tudf neprevedeni uradniki, kateri so dovršili zakonito določeno službeno dobo, dobivajo pokoinmo po novem zak^". 2. Uslužbenci, kateri so vpokoteni po odredbah dotedanjih zakonov, a podlaga za odmero pokojnine je edinole plača, ki ;o je Imel uslužbenec pri vpokojitvi. 3. Protizakonito ni, če je uradnik z ukazom postavljen v nižjo skupino, kakor jo predvideva njegov čin po Čl. 1 uredbe o razvrstitvi, ker znkon o irrad-nikih ne pozna čina, temveč deli uslužbence edino le po skupmah ln osnovnih kategorijah. 4. Nepravrlna razvrstitev uslužbenca ni predmet spora pri državnem svetu, ko gre za vprašanje pravilne odmer* rodbinske pokojnine dotlčenega uslužbenca. Vprašanje o pravilni razvrstitvi bo državni svet razora vi jal, ko se pojavi to vprašanje kot predmet posebne tožbe. 5. Za 15% po-večina osnovna plača se računa v pokojninsko osnovo samo onim upokojenim uslužbencem, ki Imajo 35 let efektivne državne službe, a vojna leta se ne računajo za dosego pravice na to povlšico. 6. Na podlagi čl. 146, 1. odstavka zakona o uradnikih je osnova za računanje rodbinske pokojnine osebna pokojnina uslužbenca, ki jo je imel ob času smrti ali ki bi jo imel, ako bi bH v tem času vpokojen. A osnova za odmero osebne pokojnine je edinole plača, ki jo je imel dotičnl uslužbenec ob času vpokojitve. 7. Uslužbencu, ki ima na dan vpokojitve 34 let, 6 mesecev m en dan službe, im pravico na polno pokojnino. 8. V primeri smrti državnega uslužbenca, ako je dobila njegova družina pravico do pokojnine pred polnomočnostjo zakona o državnih uslužbencih, se rodbinska pokojnina ne sme odrediti po novem zakonu, temveč se mora odrediti' na podlagi čl. 240. tega zakona ter na podlagi plače uslužbenca na dan njegove smrti. 9. Ob priliki suhega konkretnega primera, v katerem Je mlnJstrster izdal nov sklep m s katerim je svoj prejšnji sklep izpremenll, Je postavil državni svet tezo, da Je samo sodiščem prepovedano vračati se na svoje sklepe. Za administrativne oblasti velja načelo, da smejo svoje sklepe izpremeniti, ako to zato ako m a tam m DEMIS1JA BELGIJSKEGA KABINETA. Ministrski- predsednik Theunis in zunanji minister Hymanus. kršijo že pridobljene pravice. 10. Pri uradnikih, katerim gre v smislu čl. 7. zakona o državnih uslužebneih 10% povišanje rednih prejemkov, se mora v-eti kot temelj za računanje pokojn;ne za 10% povišana imovina m položajna plača, a ne tudi povišana stanarina, temveč jim gre le redna stanarina po čl. 138. zakona. — Smrtna kosa. V Kamniku je dne 13. t. m. nenadoma umrl g. Ivan E x 1 e r, lesni trgovec in posestnik iz znane Pxlerjeve rodbine. Pogreb bo v sredo 15. t. m. popoldne. Pokojnik je bil ve1eug!eden kamniški meščan, od?očen narodnjak, mož, ki je bil znan in spoštovan po vsi okolici. Bil je ljubezniv družabnik, zato je bil v vsaki družbi dobrodošel. Delavnega, podjetnega moža bodo v Kamniku težko pogrešali. Bodi mu ohranjen prijazen spomin! — V soboto zvečer je umrl v ljubljanski bolnici g. Bogdan Ras teige r, uradnik Trboveljske premosokopne družbe in slušatelj ljubljanske juridiöne fakultete. Bil je idealen mladenič m zvest pristaš demokratske stranke. Zavratna bolezen, ki se ga je lotila pred nekaj meseci, je sedaj uničila mlado, načrtov polno življenje. Blag mu spomin! — V ponedeljek 13. t. m. je po kratki mučni bolezni v cvetu mladosti 20. let umrl g. Karel Hudovernig, sin tovarnarja g. Hudvemiga v Ljubiianl Pokojnik je bil simpatičen mladenič, ki so ga imeN radi vsi, ki so ga poznali. Pogreb bo v sredo 15. t. m. ob 16. iz Kolodvorske ulice na pokopališče v Sv. Krištofu. Bodi mu ohranjen blag spomin. — Našega odličnega somišljenika g Ruodlfa Kališka v Fužinah pri Ljubljani je zadel težak udarec. Dne 13. t. m. mu je po dolgi mučni bolezni umrl sin Rudolf. Bil je simpatičen mladenič, ki ga je radi njegovih vrlin vzHubil vsakdo, tei ga je poznal. Pogreb bo v sredo 15. t. m. ob 8. zjutraj iz Fužin Št. 1. na pokopališče v Devici Marije v Polju. Bodi mu ohranjen prijazen spomin! — Orjona v Kranju razvije dne 19. t. m. svoj prapor. Razvitje bo združeno z ve-Hko ljudsko veselico. Zveza z vlaki nadvse ugodna, na kar opozarjamo. 761 — Rogaška Slatina. Izšla je za veliko noč prva številka drugega letnika »Zdraviliškega vestnika in imenika gostov«. Letošnja sezona obeta biti zopet sijajna. Članek »Gostom - bolnikom«, ki ga je napisal g. Miloš Verk, je zelo umesten. Vabi jih v zdravilišče v času, ko ni vrveža, najboljše v predsezoni od maja do srede junija. Za umetniške prireditve se treba prijavita do 15. maja. List urejuje g. dr. Ivo ŠorlL notar v Šmarju pri Jelšah. — Velik požar v Skoplju. Dne 11. t. m. ponoči je nastal v Skoplju požar, ki bi bil kmalu uničil vse vardarsko predmestje, radi česar bi nastala ogromna miijonska škoda. Požarna bramba in vojaštvo je s požrtvovalnostjo lokaliziralo požar. Zgorela je samo ena hiša in cenijo škodo na 300.000 dinarjev. — Krvav dogodek v Zagrebu. Na velikonočno soboto je nastal v gostilni F!> rijana Kušla na Trgu I. v Zagrebu krv*v pretep med orožniškim pripravnikom Mi'a-nom Bobičem in slugom Mijo Vukovskim. Med pretepom je Bobič Vukovskcga z nožem dvakrat sunil v rebra in enkrat v vra*. Težko ranjenega so prepeljali v bolnico, a ni upanja, da okreva. — Samomor našega rojaka v tujini. V Dungleru v Ameriki se je ustrelil naš rojak Janez Roje. Pognal si je kroglo v glavo m je bil takoj mrtev. Pokojni je bil doma iz kamniške okolice. — Zverinski oče. V Sarajevu je bil aretiran 37 letni Mehmedalija Šetič, ki je sptv-no zlorabil svojo 9 letno hčerkico. Izroči'i so ga sodišču. — Samomor uradiika. V Mitrovic' se Je ustrelil 25 letni DimitrPevič. uradnik Saveza Srpskih zem^joradnlških zadrug. Vzrok samomora so bile rodbinske nepri-like. — Smrtna nesreča. V rudniku Breza 5e te dn' ubilo rudarja Savo Paranoviča. Ubil ga Je električni tok. Nesrečnež je zapust:! ženo in več otrok. Iz LJubljane. — JurjevanJe na ljubljanskem gradu. Kakor smo že poročali, se vrši letošnje Jurjevanje dne 3. maja. V slučaju slabega vremena se preloži na 10. maja. Po obširrrth pripravah soditi, bo letošnja prireditev po svoji pestrosti in zanimivosti prekašala vse dosedanje. Rodoljubi, agitirajte že sedaj za to velevažno in priljubljeno narodno prireditev. 760 — Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. V torek 14. t. m. skupna vaja. 762 — Podpornemu društvu slepih v Ljub-flanl je darovalo ravnateljstvo obče zavarovalnice d. d. »Sava« v Zagrebu names'o venea na krsto blagopokojne soproge ravnatelja naše tukajšnje poslovalnice g. Ivana Rögerja, gospe Oabrbele Roger, 1000 A-najev, kateri znesek je prejelo imenovano društvo, za katerega se najtepše zahvaljuje. — Dotična znana oseba, ki je v soboto zvečer v gostilni »Kajfež« (sred. soba) pomotoma zamenjala dežnik, se prosi, la ga is to tam prizme nazaj, kjer dobi svojega. 763 n — Razne tatvine. Aretirani so bili Rj-do'f Virant, Matko Razberger, Fran Jarc in Platner Josip, ki so oslenarlli Ivana Mo-žino za 1500 Din. — Mariji Mihelič je bi!a na Vodnkovem trgu ukradena denarnica z 900 Din. — Franu Zupanu je bi'o ukraden) 1500 Din vredno kolo. — Neznani stori'c; so vlomili v trgovino Antona Jarca m mu odnesli 120 Din gotovine. — Dne 8. apr a je bilo vlomljeno v graščno Pokojišče Tatovi sr> odnesli razno perilo v vrednosti v2725 Din. — Dne 4. t. m. je bilo v Zg. Zl«-čnb pri Kranju vlomljeno v shrambo Mart Je Kovač. Tatovi so odnesli za 2500 Din k'obas. — Proti trgovskemu potniku Franu Tratn?ku Je vložena ovadba; ker je v Ljutomeru ogoljufal »Gospodarsko zadrugo* za 2500 Din ter zasebnicer Karol'no Mavr'c za 733 Din. — Ostmark (Dunaj) — Ilirija 3:2 (2 : 0). Za veli konočne praznike jc gosto* valo v Ljubljani že od lani znano moštvo d'tnaiske Ostmark, ki je nastopilo proti Hi« riji. Ljubiteljem športa se je oba dni nudil lep užitek, zakaj obe tekmi sta bili kolikor* toliko na višini ter precej napeti. Prvi dan je Ostmark zaslužno zmagala s 3 : 2 (2 r 0). Predvcd-a je tipično dunajsko igro, žoga se je podajala nizko, kvečjemu polvisoko od moža do moža, poleg tega pa so skoraj vsi igrale" pokazali tehnične finesc. Ostmark je mela in puncto tehnike velik plus pTed Ilirijo, kar je ta nadoknadila z nenavadno požrtovalnostjo in borbenostjo. Gostje so bili prvi polčas že z 2 : 0 v vodstu, ko so se domači šele znašli. Ilirija ie tekom petih minut drugega polčasa izenačila. Proti koncu je zopet popustila in so gostje malo pred zaključkom dosegli vodstvo in zmago. — Akademsko društvo jugosl. tehnikov v Ljubljani priredi v nedeljo dne 26. aprila t. 1. cvetlični dan v prid izpopolnitve svoje znanstvene knjižnice. Ker je to eJl-na knjižnica te vrste na ljubljanski univerzi, ter jo mora omenjeno društvo vzdrževati brez državne podpore, prosimo cenie-no občinstvo, da pripomore v kar največji meri k dobremu uspehu te akcije. Odbir ADJT. 753'n iz kavčuka In kovina šTAMPILJE Pečatne znamke ■ etikete udeliuie: Fa AHTCH CERHE.graw. Ljubljana Iz Celja, c Prihodnji redni sestanek JDS za mesto Celje se vrši v sredo, dne 15. t. m. ob 20. uri v klubov! sobi Celjskega doma. c Odlikovanja, napredovanje ln spremembe osobja pri celjski poitl. Z zlato svetinjo za marljivo službovanje so NJ. Vel. kralja odlikovani sledeči uradniki tuk. po. ste: upravnik Anton M i r n i k, Anton B o c, Karel Mlakar tn Roza K o r o S e c. Napredoval Je uradnik II. kategorije 4. stopt-nje Ivo G a m s v 3. skupino II. kategorije. Premeščeni so od poste Celje: uradnici n. kategorije 4. skupine Marija R a b 1 C v Mežico in Ana Kupec v Ljubno ter pripravnik zvanične kategorije Ciril T r bo 1 c k pošti Ljubno pri Planini. Upokojen je podčinovnik zvanično kategorije Jernej V o v k. c Aretiran je bil ridi suma neke tatvine v vlaku 38 letni delavec Josip Krese, doma iz St. Petra pri Novem mestu. Bil Je oddan v zapore celjskega okrožnega sodišča. — Sprememba posesti. Hišo s pripadajočim vrtom na Savi je kupil od gospe Marije Sagadinove stavbenik g. tiuKO Ku-k o v e c. —c Družabni večer s čalanko ln govorom prireli organizacija JDS za celjsko okolico v četrtek dne 16. aprila ob pol 20. zvečer v gostilniških prostorih g. Permo-zerja v Gaberju. Vabljeni so k prireditvi vsi somišljeniki. —c Samomor. Zastrupila se je v petek v Gaberju v Westenovi tovarni s kislino, ki jo uporabljajo za emajliranje posode, 16-letna tovarniška delavka Frančiška Kau-čič. V težkem stanju so jo prinesli na njen dom iz tovarne, kjer je v noči od petka na soboto umrla. Vzrok samomoru ni znan. Baje nesrečna ljubezen. Razpečevale'! ponarejenih kolkov pod ključem. Svoječasno Je povzročila v naSi javnosti mnogo prahu znana mariborska afera s ponarejenimi koleki, ki so se fabricirali v Gradcu in nato kar na debelo razpeČava'1 v promet. Kolovodja družbe, ki je proii-jala in razpečavala kolke, le bil neki Josip Dobrovnik iz Ptuja, ki Je bil aretiran in pred kratkim pred poroto obsojen na 2 *ü pol leta ječe. Kako obsežno je bilo delovanje te družbe. Je razvidno iz dejstva, da so se ponarejeni koleki pojavili sedaj, sk->-raj čez eno leto tudi v LJubljani. No, policija je imela srečo in je razpečevalce ko-iekov takoj izsledila. Dne 10. t, m je v PraZakovi ulici ponujala Josipina Žagar iz Spodnje SiSke v neki trafiki 5 dinarske koleke na prodii Policija je bila o tem obveščeni in Je zidarjevo aretirala. Ta je izjavila, da ji je dal koleke njen mož Amon, kateri iIIi jo dobil od nekega trafikama na Dunajski zv-stL Zasliian Je bil tudi trafikant. Mož {e izpovedal, da je dobil koleke od Dominika Špinčiča, znanega verižnika, k pa je sedii brez vsakega posla. Špin^ič j. ecasio hodil z Dobrovnikcm in nekoč mu je ta v kavarni »Slon« izročil veejo količino ko-lekov, da mu jih spravi v promet. Seveda se je Špinčč te kupČile takoj lotil in Je koleke ponudil omenjenemu trafikantu. Stdd je vsa družba, pri kateri so zaplenili okoTi 1000 komadov ponarejenih 5 dinarskih ko-lekov, izročena sod:šču. Velecen'enal ^ Gotovo so Vam os'ali v d brem spominu kreni, frotiri in etamini. katere sts kupili v lanskž letni seziji pri ,.Obl a č II n i c i" po izvanredno nizkih cenah Tudi letos si lahko nabavite v najmodernejših vzor ih: perllil krep po Da 12*50 za meter peri fii froiir 103 cm atrina Din 39--* perllnl Irnttr 70 cm Siriae Din 22'59 perimi et*min.....Din SO- — volneni delen.....Din 40*— le pil Oblačilnicl v Ljubljani Miklošičeva cesta 7 Turčin sfar 151 let, Stari Turek ^.ispel v Beograd kjer ie bival kot mlad vojak. Beogradski listi ze)o obširno pISejo o Turku, ki živi v Carigra U in Je f.>pohtil 151. leto starosti Itil!43?i$kn zJravniško društvo je tega človeka iz 18. siolet'a pozvalo v Italijo, da ^a ooazuj-*. Na svo.Vm potu v Italijo je v nedeljo Turek prispel tudi v Beograd. Na poro^IM o prihod j ra-rigradskega Matuzalema se je zbra'o nn beogradskem kolodvoiu veliko sirvflo radovednega občinstva. Ko je vlak obstiL. ie Turek odšel v restavracijo, da se o' vttsih sedaj je dejal Zoro Aga: — Več ne poznam Beograda. Dobro pa se spominjam starega beogradskega mesta! — Čeprav ima na hrbtu trikrat po 50 let, je ZoTO-aga kljub temu še krepak. Ima lepe biserne zobe, bele m čvrste. — V tretjič so rrd zlastlil Ce alah da ml pridejo Še četrtič! — In poka-zal je na svoje bele zobe. Ko je bil star 130 let, je dobil tretjič nove. zobe. ki so, kakor kakega mladen-fča. Zoro-aga se je večkrat oženil. Ena Žen^\ mu še živi m je stara 6S let. Zadnjikrat se Je Zoro-aga oženil, ko je bil star 101 leto. Najstarejši sin ima 85 let. Ostala deca mu je že davno pomrla, žive mu saimo trije siinwi iz zadnjega zakona. Zoro-agovo življenje ni Mlo vedno veselo in brezskrbno. Zadnji čas opravlja v Carigradu funkcije načelnika carigradskih nosa-čev. c : J. R.Henckels Zvlllingsverk, Solingen hon!» mil lekHi ttIKn zastopa od 1. aprila 1925 v Sloveniji. Hrvatski, Slavoniji In Sramu firma Guktav Hlldebrandt, Urlan I., Karntnerstratsa 24, ki ima že več let njena zastopstva. Gospod Hildebrandt mlajši pride dne 20. aprila 1.1. za nekaj dni v Ljubljano in bo stanoval v hotelu .Slon*. 113^ Julijska iirajino. — AH bo sedaj konec? Policiia je izvršila zadnje čase po raznih krajih okola Gorice nove preiskave. Oblast zasleduje dvoje: išče komuniste in iredentiste. Številne preiskave niso dale nikakega takega rezuttata, kakr^ne^a bi radi dosegli fašl-stovski hujskači, zadnja baš izvršena preiskava Pa je doživela tak fiasko, da se It celo z uradne strani naglasHo, da v goriški okolici ne obstoji nikak »movimente sowersivo«, o katerem se je toliko razpravljalo in pisalo. Vprašamo, ali bo seda1 konec preganjanja in zasledovanja Slovencev po goriški pokrajini in ali smemo upat na prtčetek boTjšega frn pametnejšega rav nanja z našimi ljudmi? — Jugoslovenskl di'akl v Trstu. V so boto je prispelo v Trst 24 dijakov in dijakinj trgovske akademije v Zemunu. Sprem Ijajo jih profesorji S. Radoševič m I. Dot čič ter dve gospe. Ogledali so si mesto if površno tudi pristanišče. Popoldne so od Šli v Benetke, posetijo Milani m Genovi ter se vrnejo nato v Trst, kjer se jim po drobnejše razkaže pristanišče in si otleda jo ladjedelnico, Miramar in drugo. V pravo slavni cerkvi proslavijo veliiko noč. — V varstvo ptičev. Pokra#nsk upravna komisija je izdala odlok, po kate rem zadene kazen 230 do 2000 lrr vsakega ki bi pobiral jajčka ali izvaljene ptice I gnezd. Namesto nedoraslih otrok bodo kaz novani njihovi starši ali varuhi. Varstven organi imajo strogo nalogo, da naznanijt nemudoma vsakega, ki bd prekršil omonjoi odlok- Tako je prav! Stev. 84. »SLOVENSKI NARODt dne 15. aprila 1925. Stran 5. Gospodarstvo Iz zgodovine naše železne industrije. Topleuje železne rude v železo je že prastaro, bega nazaj v dobo brona. Več kakor pred 5000 leti so izdelovali Egipčani, Ethiopci in Indijci železno orožje, različno železno orodje in celo neke vrste železne pluge. Pridobivali so to za človeško kulturo nadvse dragoceno kovino na prav priprost način, tako kakor jo pridobivajo še danes nekatera divja plemena, namreč s pomoč-,x> ročnih mehov. To bi bila nekako prva doba železne industrije. Tudi pr: nas v naših pokrajinah ;.c 2e-tezna industrija zelo stara Sc dandanes se . di na porobkih gorenjskih hribov, na krajih, ki so posebno odprti vetrovom, ostanke rimskih železnih topilnic. Mala planica vrh porebka, pod rjo pa velike množin« težke, še polne železa žlindre pričajo, da je tukaj stala pred več risoč leti rimska topilnica. Pa zak-rj ravno na takih krajah? Start narodi so znaK izkoristiti naravne žHe. Lesa za ogbe jc bilo v širnih gozdovih v .robiiju. Železne ruda je bila po večini tum kar na površju. Globoke doline po Jelovci in rnd? a- raznih drugih pokrajinah se danes priča**. k»e so Rhnljani kopati ZeIez*M3 rndo. Iz notranjosti gozdov so vozili rado na nobočja Cesto po v skalo vsekanih potih, čliih sledovi se poznajo še dandanes. Na pobočju so postavili peč, naložili vanjo rudo, pomcSano z ogljem, in jo zakurili. Veter je nadomeščal mehove m oddajal potrebni k sik. Ker je bilo to pridobivanje zek> primitivno, je bilo tudd topljen te precej površno, nepopolno in je ostalo nad po-fovico kovine v žlindri. Kaj je bilo v sred-• veku z železno Industrijo v naših krajih, ne vemo, pač pa opazimo v 14. sto-letja zopet radaTje šti kovinarje, ki prihajajo po največ iz Italije sn se naseljujejo po naših krajih rn sicer povsod, kjer so b#i v bSJBM rudnikov gorski potoki. Tehnika je napredovala in z" n$o je prišla druga doba. Množina železa, ki se je pridobivala s pomočio peči na veter, ni več zadostovala, treba je bfk> rudo boij izkoristili ta žlindre, ki so iz te dobe, so že dokaj lažje in vsebujejo dostt manj železa kakor one :z starejših časov. V tej dobi vadimo pričetek izkoriščanja naSh vodnih s& Po rekah šumi voda na koio m goni kovaški meh, ki piha v kovaško peč. Želelo, ki priteče iz visoke peči, je treba pre-kovati. Kosi železa pridejo pod veliko kladivo, ki ga goni voda. Daleč po okolici se razlega veseli *bun-kaie, bunkate^ težkega fužinskega kladiva, ^ovsod, kjer odmeva ta pesem, je v orne-rjeni dobi blagostanje.. Žarečega razgretega Kca suče kovač v veWkih kleščah kos surovega Železa, po katerem razbija neus-nfljeoo težko kladivo, dokler ne postane volno. Zatk>vc4jni so kovači, zadovoljni so :rgovol ki razpečavajo železno robo, vt-seMn obrazov stopajo za vozovi, riatovor-snlmi z železno rado okoučani. ki rudo ali sami kopljejo a# io dobivajo od rudarjev ?n ogijarjev, k; vozijo iz gozdov Črno og-je. V gostilnah pa te prepevanje in rajanje od zore d«> mraka ki Se pozno v noč □i nriru. Vse življenje se koncetrira v in-Jnstrijskih vaseh rn trgih. Pa tudi od strani oblasti so taki kraji iti iudi stanovalci spoštovani. Dočim so kmetje podložni graj-šcakom. so rudarji m kovači, kakor tudi *?stali prebivalci lakih krajev prosti in ima-o svojo lastno gosposko. Naseljenci se po-^Joventro, prej Barelli, postanejo Varhw, Spendaii: Špendavi, Caposso se spremene v Kapuse, Giovani v Žvane *td. Pa tudi -*cč drugih domačih priimkov ima svoj izvor v fužinah in kovinskih podjetjih. Tisti, ki je odprl pot pogači, to je oni, ki >e predrl zdd, da *ve *e moglo raztopljeno železo razliti, je Pogač ar, risrl. ki je železno pogačo razdrt, je Pogačnik. Za blagostanje <«ašm pokra.' zvedo Nemci in pod vlado Marije Terezije se naselijo po naših pokra-i4nah, po največ rudarji in zato se imenuje del Jelovče- kjer so tujci kopali rudo, to ;e med Kropo m Dražgošami. »Rajha iti roda. ki so jo priseljenci dovažaU, sc imenuje »nemka<. Tudi ti se kmalu poslovenijo s prav malhni izjemami. Le nad Sorico in v Dasja-h so še nekateri stari ljudje, ki go-voTe med seboj nemški, pomešano z mnogimi našimi besedami Taka druga, za naše kraje srečna deba, traja pri nas do osemdestih let preteklega stoletja. Sreča ni trajna, vse rnfne in tako je fcrao tudi ? blagostaniem v naših pokrajinah. Odmev kiadva ponehava i?i z njim tudi pesem zadovoljnega ljudstva. V železni iatetrij nastop: nova, tretja doba tu sicer zopet z napredkom tehnike. Leta, 1855 konstre ra Bessenier hruško, to je več-v> peč, Tr:i ima obliko hruške. V raztopljeno >arovo železo se vpreša poljubna količina zraka in 'ako železo raasoslleol Naredi se lahko v par minutah več ton kovnega, tekočega železa aii pa tekočega jekla. Leta )378. napreduje železna industrija s_ *Tho-maso^Im procesom-'. Ko so iznašli leta 1800. parni stroj m pozneje leta 1850, pričeli graditi železnice, je pričelo na vsem kontinentu primanjkovati kovnega ieleza a šele z i/najdbo ♦Bessemerjevc hruške« so mogle dobavljati zadostne količine čleza. Skupni svetovni. pridelek surovega ivleza je znaš* leta 1*00- približno Ö25.0Ü0 ton, leta 1850 okoli 4,750.000 tan, leta 1900 40,4 mil. ton, IHa 1913. pa 76,5 mlu ton. Z omenjenim napredkom tehnike je od-klenkalo dolincem z manjštoni vodnimi sija mi m železna rndustrija pride v tuje roke in se prešli v večje kraje. Pa tudi pridobivanje rude jc spremenilo. Kar je bilo r-*ie v lahko dostopnih krajih, je bila po-jena in treba je bMo giobje pod zetrijo, tt se pa vsled dražje delavske sile ni več v—»lačalo, domače rudarstvo propade. V *"ia!jetrFfc pokrajmah so odkriH ^*elike za-železne rude, posebno ob Severni j. Arrikt. Z napredkom inrometa edpade iteobhodna potreba, da se žeiezua ruda nahaja tam, kjer so fužine, vendar pa igra pri svetovni konkurenci podvoz še vedno važno vlogo. Železno rudo nagovorijo v afriških rudnikih kot balast na ladje in jo pripeljejo skoraj brezpteöno v Trst in fz Trsta v kranjske iuztne, ki so na Jesenicah, last Kranjske industrijske družbe. Kapital je nemški, uradnik, prcddclavec, mojster, vsi, ki imajo lažje delo m ki več zaslužijo, so Nemci a?! pa morajo bili posebno naklonjeni Ne^em, če hočejo ostati na svojrh mestih. 'Hpm delavec, ki m* več prost kot je bil pred leti, ta pa je Slovenec m tudi tega se prične ponemčevati. V vseh večjih industrijskih krajih se grade nemške šole. Z zgradbo turške železnice se zniža podvoz, ker se skrajša proga med Jesenicami in Trstom, obenem pa se odpro zapornice nemškemu valu. ki prodira skozi Karavanke hi se razMje po Sloveniji. Jadranski most z glavnimi stebri, Jeserrice. Gorica, Trst je postavljen. Za izpopolnitev železne industrije Kranjske industrijske družbe postavijo v Skednju v tržaški okolici veHke topilnice. Mesto da se prevaža težko, manj vredno rudo iz Trsta na Jesenice, rudo že takoj pri iztovoru v Skednju pretope in jo pošljejo po kratki želez-r.iški progi preko Gorice na Jesenice v nadaljnje obdelovanje. Tako je bilo do prevrata leta 1918. Položaj na žitnem trgu. (NovosHidska blagovna borza.) Na novosndski blagovni borzi so noti-ra>le cene žira pred veMtonoüaluH prazniki (v oMepajn cene 6. aprila): pšenica baška 2% 360 (455). turščica baška 165 (195), moka št. »6« 505, moka št »0« 660 (660). Velike sprememba in kolebanje cen na ameriških tržiščih so začele vplivata slednjič tudi na evropska tržišča, kjer prehaja poslovanje polagoma v normalni tir. Pri nas je brin sicer tendenca ves čas nespremenjena in čvrsta, ker ameriško notnranije rti vplivalo na naše cene. Glavni razlog je slaba ponudba od stransi producentov fn popotno zatišje v izvozu moke. Domači konsum se polagoma zalaga in milni kupujejo samo i manjše kotfčtoe po svoji taktični potrebi. o3 se, da je blago v cenah povsod zelo padlo in da trgovci nimajo niti najnavad-neiših zalog, toda navzlic temu ni nikakega zgleda, da bi cene poskočiTe. ker bi tendenco navgzor takoj paralizirale cene ameriške 80 kg težke in povsem časte pšenice, ki leü v Trstu m se prodaja po 425 Din franko postaja Gruž. Za tirršcTCo se srednjeevropski korrsu-mentl še vedno malo zanimajo. Za relacijo Braiia jc nekoliko povpraševanja po nizkih cenah, toda v skladu z argentinskim noti-rarijem. Pri nas je dovoz na tržišča zelo nazadoval m ponudba je postala slaba. Pro-ducenri so pozimi prodali rrnogo surove turščice po relativno dokaj visokih cenah in se ne morejo sprijazniti s sedanjimi cenami. Produ centi pa drže ostale zaloge, ker računajo, da bodo cene poskočile. Naši kotnsumenti v Evropi bodo prisiljeni v doslednem času zopet kupovati. Posledica tega do. da se cene nekoliko popravijo vsaj v mejah Svetovne paritete, kc so sedanje cene daleč pod to pariteto. Na domačih tržiščih so notiraie cene žita: pšenica baška 460 Din. srbijanska 380, rž 330, ječmen 300, oves 290, turščica Drom^t 172, turščica maj 178. Na inozemskih tržiščih je nctirala: Chicago pšenica maj 153 dolarjev (350 Din), turščica maj 106 dol. (245 Din), turščica julij 109 dol. (250 Dfn>: Antwerpen turščica 10.30 hol. goldinarjev C255 Din!, Bratislava turščica maj 125 Kč (230 Din), Dunaj pšenica 53 Šilingov (455 Din), turščica 27 šiL (232 Din). it * * —g Naš panj. Opis in praktičen na-vod. kako naj čebelarimo v njem. Po lastnih izkušnjah za slovenske čebelarje priredil Anton Žnideršič. čebelar v litrski Bistrici. Samozaložba Razveseljiv napredek našega čebelarsrva v radnjem desetletju je pripisati ziasü dejstvu, da so pričeli čebelarji opuščati vedno bolj in bolj razne manj vredne in nepraktične panieve sisteme in se oprijemat; enotnega Žnideršiče-vega panja. Kakor nas je osrečil Žnideršič pred leti, ko nam je podal svoj Panj, ni naše veselje nie manjše danes, ko sprejemamo izpod njegovega veščega peresa knjigo, s katero bo zamašena občutna vrzel v našem Čebelarskem slovstvu. V kratki in jedrnati obliki, ogibajoč se dnlgovezn jga teoretičnega razmotrivanja, nas seznanja pisatelj z vsemi tajnami iz svoje bogate in dolgoletne prakse. Samo čisto, kleno zrno je to, preizkušeno v ognju nad tridesetletnega, vztrajnega, trudapolnega, toda plodonosnega deia. Snov je razdeljena prav pregledno v 12 poglavij. Za Gerstrn-govo teorijo, ki tvori osnovo novodobnega čebelarstva, sled: natančen opis A. — Ž. Žnidcršičevega) panja in vseh njegovih najnovejših izboljšav. Poglavje o orodju obsega Je najpotrebnejše, v K olike r zanima če-belarja-praktika. S posebno skrbjo in -e-meljitostjo so obdelana poglavja o opravljanju razirh del v A.—2. panju, vzgoji matic, trčanju, čiščenju, shranjevanju in prodaji medu. Prezanimivo je nadalje poglavje o prevažanju čebel v pašo. Tukai je podano vse. kar je potrebno znati sodobnemu čebelarju, ki hoče doseči v svojem obratu čfm največji čisti donos. Pa tudi ostala poglavja o Čebeljnaku- preseljevanju čebel iz kraniičev na premakljivo satje, pridobivanju medu U kranjičev- pridobivanju medu v satju itd., pričajo o veliki ^hibezni, Id jo je naklonil pisec svojemu, zares mojstrskemu delu. Jezik je lep in čist oprema knjige razkošna in bogata. Že itak poljubno vsebino ponazoruje nad 100 krasnih, večinoma izvirnih podob. O ceni se ?nore reči- da pač ni v nobenem razmerju z opremo tn obsežnostjo knjige. V inozemstvu bi stal enak proizvod najmanj Še enkrat toliko. Brez dvoma bo pričujoča kn.Hga za nepregledno dobo öravj in zvesta vodnica na#*n čeb^ larrjem pri čebelarjenju v A.—Ž. paniu in bo pripomogla v znatn! meri fe »cm najrlcjše-mu razvoj« in napredku ha šega čebelarstva. Prof. Jos. Priol. —g Telefonska zveza Beograd-Cuiih Ministrstvo pošte in brzojava je sklenilo s švicarsko telefonsko upravo pogodbo, la se v kratkem otvori direktna telefonski zveza Beograd-Curiii. g— Koliko Izdelujemo špirita. Po podatkih generalne direkcije neposrednih davkov je znašala produkcija špirita L 1923'24 (od 1. avg. 1923 — 31. avg. 1924) 6,895.306 hI. Konsitmentom v državi Je bilo prodano 3.90S.8QO f,- i v tehnične in industrijske svr-he 2,195.463 h<, v inozemstvo smo pa izvozili 500.590 hI špirita. Država je imela od tega 78,865.001.50 Din dohodkov. —g Nemške marke vz^te Iz promets. Dne 5. julija izgube veljavo vse nemške marke dosedanjih emisij. Državne blagajne jih bodo sprejemale in menjale samo d* 5. julija Za 1 bil;ion dosedanjih mark se dobi 1 rentna marka. To in ono. Oblika zemlje Vprašanje oblike naše zemlje se smatra že davno za rešeno; zemlja je okrogla ali bolje rečeno Steroid, ki je na tečajih nekoliko potlačen. Ta istina je znana vsem, celo maio izobraženim ljudem. Dvomijo o nji morebiti samo znanstveniki. Problem oblike zerrrfje ima za seboj dolgo zgodovino. To je cela vrsta kompliciranih matematičnih račjnov in zakljirčkov glede oblike, k: jo ima trdo telo, vrteče se okrog svoje osi. V poštev prihaja pri tem brzina kroženja ki različna gostota zemlje. Po dolgih raziskavanjih je prišla matematična analiza do zaključka, da ima zemlja obliko sfe-roid ali eTipsoida. Elrpsoida se razlikuje od sfercida v tem, da njegovi meridiani niso enaki elipsi. Začetkom 18. stoletja je nastal med učenjaki velik prepir. Nekateri so trdili, da je zemlja Steroid, ki je na tečajih potlačen, drugi pa, da je Steroid, podaljšan v smeri osi. V obeh slučajih so trditve utemeljene z matematičnimi dokazi. Spor se je poostril tako, da je nastal v znanstvenem svetu pravi škandal. Pariška akademija znanosti je sklenila definitivno rešiti vprašanje s tem, da je poslala dve ekspediciji, eno v polarne kraje LeplanxJije, drugo pa na ekvator, v Peru v svrho geodezrjskib izmerjsv. Delo ekspediclje v Laplandiji je trajalo eno leto. Sodeloval *e med drug;mi tudi akademik Monpertoy, ki je bil dolgo tarča sarkastičnih napadov izpod Voltairjevega peresa Ko se je učenjak vrnil v Pariz, je naročil nekemu slikarju, naj napravi njegov portret. Naslikal ga je v kožah, držečega v roki potlačeno zemeljsko oblo. Rezultat laplandske ekšpedicije je bü ta, da je zemlja na tečajih ploščata. Delo ekšpedicijc v Peru je trajalo 10 let. Ekspedicije so se udeležili tri;e francoski učenjaki m dva španska častnika. Udeleženci so preživeli celo epopejo zanimivih dogodkov. Eden učenjakov je bil ubit v neki romantični storiji, drugi se je oženil z neko kreolko ter se je totH osebnih poslov. Ekspedlcija je ostala slednjič brez vsakih sredstev. Navzlic vsem nezgodam pa je imela ekspedicija uspeh. Rezultati so potrdili zaključke, h katerim je prišla laplandska ekspedici4a. Tako je bik) torej dognano, da je zemlja na tečaji'i ploščata. Poznejše ekspedi-cije na tečaje m ekvator, kakor tudi matematični računi so dali slicne rezultate. Ali vsi ti reznhati se ne tičejo zemljepisne površine zerrtfje. temveč takozvanega geoida. to je površine oceanov, če si mislrmo, da pokrivajo tudi suho zemljo. Sama zemlia se znatno razlikeuje po obliki od geo'da. AH tudi geotd lahko samo približno smatramo za sferoid. Geolog G. Green je nastopil leta 1875. z novo teorijo, po kateri se ae zemlia polagoma deformirala ter je dobil približno obliko tetraedra. Mnogi geologi so sc pridruži!: tej teoriji, mnogi, zlasti matematiki, so jo pa izpodbijali. Letos v januarju jc nastopil v parišlci akademiji znanosti učenjak Horsecks s tr-dltvšjo, da hna zemlja obliko jajca. Po njegovem mnenju obe polovici zemlje severno m južno od ekvatorja nista simetrični. Južni del je baje daljši. Največji radius m na ekvatorju, nego na paraleli, ki leži južno in se vemo od ekvatorja. Ta številka nima nič skupnega s tetraedrom. Problem oblike zemlje za znanstvenike torej še ni rešen. Madžarski patrijot - pustolovec in zločinec. Aiera Amalije Leirerjeve, o kateri smo poročali v vseh podrobnostih, je pokazaia vso gnilobo madžarskih razmer. V tej aferi je igral važno vlogo ravnatelj elek::ar-ne v Budimpešti Okolicsanyi. V drugi polovici marca, dan po aretaciji očeta Anlaufe Leirerjeve, ki je b:l osumljen krvoskrus-stva in umora, se je zglasil v tiskovnem uradu budimpeštanske policije neki neznanec. Nastopal fe tako samozavestno, da *e bilo na prvi mah videti v njem člana ire-dentisrične organizacije. Navzoči policijski poročevalci madžarskih listov so smatrali, da je mož novi poročevalec radikalnega glasiia A Neo. Neznanec je posegel v n?*-hov pogovor, ki se je tikal starega Leireria ■Prav se godi staremu falotu,- je deia' prepričevalno, le dobro ga primite, saj spud-i na vislice! Nekaj dni pozneje se ie policija prepričala, da ie neznanec ravnatelj mes.ns elektrarne Ladislav Okolicsanyi, osumTiin soudeležbe pri umoru Amalije Leirerjeve Moža so aretirali in privedli pred policijskega svetnika Katonya. Zasliševanje ie trajalo več ur. Policijski organi so se čudili trdovratnesti tega tipa s strašno proŠ-loštjo. Dva dni so ga morati preparirit», predno je priznal, da je sokrivec morilca Pödörja. Njegova obitelj izvira iz slovaškega plemstva. Kot 17 letni mladenič je priše1 Okolicsanyi z 2 kronama v žepu v Budimpešto. Dobil je službo v mestni elektrarni, kjer je ostal do vojne. Šele zadnje leto vojne je moral k vojakom in sicer k trd-njavskemu topništvu v Komorn. Dobil ie čin kadeta. Po revoluciji je postal akuvni član vojaškega sovjeta. Boljševiški štab ga je poslal v rudarski revir Salgo Tarja.i proti delavstvu in češkim četam. Tu ;e stattal In noril kot pravi krvnik. Toda boljševiški režim mu ni bil po volji, ker ri smel nositi zlatih distinkcij. Zato je začeT skrivaj organizirati prevrat, ki se pa ni posrečil. Poročnik Okolicsanyi je mora! no-begniti v Srbjo, kjer se je izdajal za nad-poročnlka. Dobil je tudi drkumen:e km nadporoenik ter ie vstopil v novo madžarsko narodno vojsko v Segedinu. Od tu >e vrne kot nacijonalni junak v Budimpešta. V Budimpešti so bili takrat zlati časi. Stanovanja so bila prazna, trgovine zapuščene, UbMati, krasti in pleniti, vse je bilo dovoljeno v imenu narodne pravičnosti. Okolicsanyi, sin skromn^a uradnika, ni zapravljal nakradenega denarja. ShrinM ga je ter vzel v najem posestvo ob slovaški meji. Duhovi se še niso bili pomirili, obmejni konflkti so bili na dnevnem redu Zato je Okolicsanyi organiziral z dovoljenjem in podporo vlade svoj odred za bo»-. bo proti češkoslovaškim obmejnim četam S tem odredom ie napadal cesto vasi m slovaškem ozemlju, kjer je ropal in mori', koiikor mu je srce poželelo. Neki žrtvi Is ukradel 600.000 Kč. Ko je bil osumljen 'e-ga ropa, se Je izgovarjal, da so kradli Češki komunisti. Ista takiika, kakor pozneje pri umoru Amalije Leirerjeve. Slednjič so ga vendar razkrinkali. Njegov brat in sokrivec G?brijel je bil obsojen na 12, on pa na 10 le* težko ječe. Preiskovalni zapor ie odsedel v Baiassa-Gyarmatu, kjer sta sedela z njim v isti temmei morilec Julius Rakovszky-PöJör in goljuf Karel Hudacsek. Sorodne duše so se s'ecaie in sporazumele. Rakovszky in Hudaczt-k sta se prijavila vzklicnemu senatu ter izpovedala, da ie Okolicsanyi nedoižen. Na podlagi te izpovedi je bil pustolovec kmalu osvobojen Vrnil se je v Budimpešto v elektrarna kjer ni hotel več ostat! kot navaden uslužbenec, saj je bil nadporočn k in vodja irc-demistov. Takoj je bil imenovan za inšpektorja, imel je povsod protekcijo in začel je čistiti Budimpešto, kjer so mu bili na poii >prot;državnJ* elementi. Ker -mena za lepoto žene in da postane ženska privlačna cesto šele v zakonu. Ce pa zakon nI srečen, se pojavijo oosIMice v ženski zunnniosti. Nesrečna zaki^ska žena izgubi nacvadno vso svojo privlačnost. O nevarnih letih v zakonu, k' so obenem tudi mejniki zakonskega življenja, govori Jonson na podlagi angleške statl-stike o ločitvah 1. 1922. Po tej statistiki ?ü prišlo v 15 shič^iih do ločitve v prvem letu zakonskega življenja 35 rakonskih zvez je trajalo 2 leti. Število ločitev med 2 b> 3. letom zakonskega življenja je znašalo 403, med 5. in 10. letom 757, med 10. in 2\ letom 930, po 20. letu pa 32S. Drugo desetletje zakonskega življenja je torej najbolj nevarno. Zanimivo je tudi. da se znova poroči več ločenih mož, nego žena. Izmed omenjenih se je znova poročilo 19i3 ;rtoških iii samo 1461 žensk. ÜstHjen vlomilec. Poročali smo včerai o senzacionalnem boju na življenje in smrt med zagrebškim detektivom in vlomilcem. V tel ogorč*^ni borbi je krogla podrla vlomilca na tla. K\-kor poročajo zagrebški listi, je bil Gjuro Lončar eden najnevarnejših in najdrzne?š'h zagrebških apašev. Lsti navajajo tudi nekatere podrobnosti o predživljenju Lončarja m kako so ga izsledili. Dne 19. februarja t. 1. je bilo na progi Podsused-Zagreb med vožjno vlomljeno v vagon in iz njega izmetano 500 zavo>v svile ter etamina v vrednosti 7500 Din. Ze popreie sta bfla izvršena dva slična vloma Železniška policija, ki je takoj uvidela, d* ima opraviti z dobro organizirano vlomilsko tolpo, je ukrenila vse potrebno, da prepreči nadaljne ropanje vagonov, odnosno, da nevarno družbo izsledi. Toda ni ii uspelo. Med tem je neki član železniške p>-Hcije opazil v izložbi tvrdke D. xMikoc na. Ud bUgo Id oUiuln, ukradeno is vagonov. Mikoč je izjavil, da mu je robo dal v komisijo Rudolf Kovačič s Trešnjevke. Policija je sedaj imela sled za tatov*. Začela je nadzorovati Jokal KovaČIča na Trešnjevki. V torek zvečer so agenti vdrl v lokal, lastnika aretirali ter izvedli obširno preiskavo. Pri tem ^o zaplenili veltks zaloge ukradenega b'aga. Bilo je robe y vrednosti 80.000 Din. Cim je policija odkri'a ta vlomilski brlog, je takoj uvedla obširno zasledovanje, da izsledi vodio tolpe, ki se je skrival pod imenom Grivičič. Seveda so kriminalne oblasti vedele, da se pod teni imenom krije Gjuro Lončar, ki je bil zadnje čase opažen v Zagreba. Za*o so agenti, k? so vedeli, da je bil Lončar v zvezi s Kovačičem. tega hišo strogo nadzorovali. In res je prišel v sredo zvečer Lončar v KovačIČev lokal. Takoj za njim jc vdrl detektiv Golob. Med obema je nastala itar/5 borba na življenje in smrt. tekom katere is bil Lončar ustreljen. Tako je zloglasni ropar žalostno končal. * * * * Ogromne orgije izdelujejo prt znanv tvrdki Stelnmever v Oettlngenu na švab-skem. Namenjene so za stolno cerkev v Pasa vi. Nove orgije imajo 5 manualov. 170 registrov ln 1400 piščalk. Najbrže bodo to največje orgije na svetu. * Italijanski narednik. Pri drugem al. pmskem polku v Cuneu je služil Gaudemzio Martinotti kot mareseiallo. Pri polku se je obnašal tako, da nas spominja na mo. gočno gospode ■ felivebeljne* i% avstriJ. skih časov Pa tudi polkovnik mu je vs« zaupal. Martinotti je račel zaupanje zlo. rahljati rn ponarejati odpnstnice za voja. ke ter dovoljenja ra dopuste. Samo na upr. «Slov. Xaroda» Soba z električno razsvetljavo se takoj odda solidnemu gospodu v vili poleg Na* rodnega doma. — Poiarve se: Puharjeva (Kolibejska ulica) 12, pTttHcjc (med 14. n 14. uro). 1141 i pouk ] Zastonj sc nauči strojnega plete* nja, kdor kupi skoro nov stroj rx> zelo ugodni ceni. —- Naslov pove uprava «S1 Naroda*. 1110 I Prodam | Prodajam Jamske modne m tudi druge vrste slamnike ter sprejemam stare v pra* novlfenße — v tržnih dne? na Sv. Jakoba trgu v Ljubljani. — Valentin Maček, tovarnar v Doni« Žalah 124. 1136 Več pletilnih strojev se proda. —- Po i zve se pri C. Vidovic, Studcntovska ul. U/S levo. 1143 I Xm;m | Za srebrne krone, dolarje, zlatnike ip. vred« nostne papirje —- *e pla* čuje najvišje cene. Cenj. ponudbe pod S rebro /1032 na upravo *>SL Naroda«. Ivan Magdič, krojač, Ljubljana, Gle» dališka ulica 7 — se p'i* poroča za spomladno se« aono. 67. L Predtiskanje ročnih del najmodemej« ših vzorcev po izvanred» no nizkih cenah. — Pred Škofijo l/L 61/L Naj« ceneje se podpletajo raznovrstne nogavice. — Pred Škofi« jo l/L 60/L Otroikt vozički športni in luksasni. po *3i-mžjj ceni fn največiti zaloga. Prodaja na obroke, ceniki franko. — .Tnbuna, F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana. Kariovska c. i. ml Vsakovrstne naslore dobite pri aPOSKEDO* V A LCL:«. Li u bi j a 11 a. Petra cesta 23. 16 L ^Abadie« cigaretni papir 7 o p e stano na Valovi! — A. I.amprcf. Krekov trg 10. »Gon^g nov preizkušen in edino siguren lek proti kapa. vici (triper) ter zastave* temu (kroničnemu) tri* perju ter vnetju mehur« ja. Za popolno ozdrav» Ijenje treba Sest lončkov Vsak lonček z navod^om stane 45 L>n. — Proizva. I a In po pošti razpošilja tudi na zdravniški pred* pia lekarna Penič, Zapre« presič, Hrvatska. 99IT I Dcplssvsnt; Ženitna ponudba. 32 let star orožnik (Sloj vence \ kateri sli^i v krasnem kraiu ob morjti v bližini šihenika, se žAi v wvrho ženttve spozimtf z gospodično od IS do 2j let staro, katera po>e-duje po možnosti p >r.f. štvo hi im;i nekoliko pre moženja. — Cenj. ric» nudbe, čc mogoče s sliko, je poslati pod eMoialcfl zvezda'l!37» na uf»ra\«:> »SI. Naroda«. za J fl a- ■ a ■■j m' Jrača Holländer (Snbotica) preporučuju bogato skladište perja za jorsrane i jas-tuke od najjeftinije do najfinije vrste. Najbolje poznata eksport tirma, potpu nü garanciju pruža. — Biza i tačna posluga. bal BIBIBIB r r r rrrrgEBEEBEB Veliko odprodaj rasne posode ln vseh v železntnsbo stroko s?is« daločlh predmetov po MT znatno snt£anl]| cenah nudi tvrdka Stanko rior|ančlov - železnina - Sv« Petra cesta 3S* Trboveljska premogokopna dr»uiba v LJubljani javlja tužno vest, da je uradnik njenega centralnega ravnateljstva, gospod BogdanR dne II. aprila po dolgi bolezni preminul Pogreb pokojnika bo danes, dne 14. aprila, ob 4. uri pop. 125 tnrtvaSčnice tuk. javne bolnice na pokopališče na Viču. Blagega pokojnika ohranimo v dobrem in častnem spominu. V LJUBLJANI, dne 14, aprila 1925. 1142 1 PA*š ^5A?IS#WA Zahtoralto Jo povsod I 9-33 Wimm! j k^jc " k;-^:-"«7r. r-Taaaaai B L J A H S K A REDITNA B A H K A DElDiška glantiu Din 50.000.0Qir-ii!2 wm nad Dii lil- isetttitovljena 1900 LJUBLJANA - DUNAJSKA CESTA (v lastni hiši) PODRUŽNICE: Breafcef Celje, Črnomelj, Gorice« Kreni, Hariber, alefkovte, Hovt Sed, Ptuj, Oerafeve, Split, Tret, A«enelje Loajet« Poštni ček. račun Ljubljana 10509 Brzojav. naslov: Banka Ljubljana Tel. štev. 261 413,502.503,504 lastnina in kitk >Narodae iiskarnec«> 59