št'«, ¦V Gorici, v čeftftek Sne 18.OtjMfo; 1912. lzbaja trikrat aa teden, in sicer v torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana aH v Gorici na dom vse leto . * 15 K ;/> » • - *? ?? Ameriko in inozemstvo K 2©.— Posamične številke stanejo 10 vin. „S0CA" ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu »Kažipot po Soriškem, in Gradiščanskem" in dvakrat v letu Jozoi red že-' leznic, parnikoT in poštnih zvez". Na naročil« brez doposlane naročnine »e ne oziram«. Odgovorni urednik in izdajatelj Iv)an Kavčič v Gorici, Te^J M4L Uredniitv* se.hahaja* Gosposke.ulicL.$t.i7 , v Gorici v J. nadstr. na desne. J Upravnlštvo :. se nahaja v Gosposki rulisi.šf,, 7 v I. nadsta na leto v tiskarni. , Naročnino iri oglasi je plačati ločo Gorica. Mul in poslanice se računijo po Petit-vrštab, če tiskatib 1-krat 16 vih;> 2-kraf 14 vin;, 3-krat I« vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru* Reklame in spisi v uredniškem delu 30. vin. vrsta. —. Za obliko in Vsebino oglasov odklamamo vsako bdgbvornost. Telefon št. 88. »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov, j. Fabčife) tisto fe» «g. ..Slovenska straža". i. Na občnem zboru S. K. S. Z. v Ljub-i ijani je bilo podano tudi poročilo o 'delovanju »Slovenslke Straže« v preteklem letu. Poročal je jurist Fran Jež ter povedal, kakor čitamo v »Slovencu«, to4e: »Na 'Občni zlbor S. K. S. Z. spada tudi poročilo o »Slovenski Straži« 'zaradi .tes-ne sveže med obema. Zveza Je mati Straže. Brez izobraževalne organizacije Straža bi ne mogla'obstojati, še manj pa delati. Straža vrši na meji delo S. K. S. Z.; njen namen je, ne ljudstvo utrditi z denar, iritnj podporami posameznika, ampak s širjenjem izobrazbe, z vzgojo obmejnega ljudstva. Ustvariti obmejnim Slovencem Izobraževalno, gospodarsko m stanovsko organizacijo, vse to prepojiti s pravim narodnim duhom. To delo brez denarja ni mogoče. Zato obirajo podružnice denar. Potrebnih je še mnogo, mnogo novih podružnic! Kajti star govornik je imel prav, ki je rekel, da domovino ljubi oče,-ki ne govori samo zanjo ki ne mol}, samo'zanjo, ampak tudi kaj plača zanjo. Naše iljudstvo da v ta namen že nekaj, toda še več mora in sicer kmalu dati na račun tega dolga, kajti potrebe so nujne, velike in čas je tak upnik, ki tirja neznosne zamudne obresti. Dohodkov je imela Straža od lanskega občnega zbora 34.047 K 81 vin., stroškov 34.549 K 06 vin. Podpor se je dovolilo 28.519 K 12 vinarjev. Zelo skiibi Straža za obmejno dijašt-vo„ !ki se je posvetilo praktičnim vedam; za take koroške dijake se je izdalo 903 K 10 vin. Poleg drugih podpor obmejnemu* dij-aštvu, ki sfttašajo' nekaj tisoč (dijaški domovi, priprave za novo kmetijsko šolo za fante in gospodinjsko šolo za dekleta v obmejni deželi) je bilo izdano za časopisje ljudstvu v obmejnih vaseh 2031 K 48 v., za 'knjižnice 1156 K 39 vin. Dose- daj je Straža ustanovila 98 obmejnih | :knjižnic« ¦ i To v posnetku. Živo zanima nas delovanje »Slovenske Straže«. Saj živimo tu olb meji, !kjei je nujno potrebno dobro pošteno narodno-cbrambno delo. Pri narodnoobrarabnem delu — po-. novno moramo to povdarjati — mora iti pač nam vsem za enoten cilj: obvarovati meje, da se ne bodo krčile, gledati, na to, -da ne izgubimo niti jednega obmejnega Slovenca. Ohraniti narodnost, to je glavni namen narodno obrambnega dela. Sredstva za ohranitev narodnosti so različna. Poleg šole treba dobre gospodarske podlage obmejnim Slovencem, treba podpore v obrti in trgovini, treba društev, bralnih, pevskih, političnih, telovadnih; treba v poštev vzeti narodne in socialne razmere ter previdno vršiti narodnocbramb-no delo ... Kako pa si predstavljajo klerikalci narodnoobrambno delo, so povedali pred , dvema letoma, kc so pisali v svojem »Na-rodnoobrambnem Vestniku« ta'ko-le: »Mi ne vidimo rešitve obmejnih Slovencev v tem, da bi jim ustanavljali šole« »Dobimo vpliv do mladine in dostop do nje potom svoje organizacije in uspehi bodo sigurnejši in trajnejši kot bi jih dosegla šola.« »Mladinska društva na strogo katoliškem temelju; so naš ideal.« •Pfotem so povedali prav .očito in odkrito, da jim je pravzaprav, v glavnem, le za to, da VAKUJEJO VERO OB MEJAH. In ker jim je le za vero, so zavrgli — šolo. Kad' šola, organizacija! Tako so vskliknili. Organizirano strogo po katoliško hočejo imeti mejo, to je namen »Straže«. Kdor pa resno misli z mejo, 'kaor hoče prav izvafati narodnocbrambno delo, ta pa poreče: Na meji potrebujemo šol in organizacij! Poročilo o delovanju1 »Straže« se čita! še itpo, tod-a na papfrhi je ©no, v dejanju pa čisto nekag drugega »obrambno« delovanje »Straže«. Pogreb dr. Mencingerja. (Dopis.) Krško ileži v soteski dolenje Save bli-zo hrvaške meje v lepem kraju. Na obeh straneh Save vinogradno hribovce, si bil eden istih, ki Te nam je poslalo nebo. In bil si .pesnik revnih, bil si prijatelj slov. 'kmeta, katerega si ljubi! z vso močjo velikega svojega srca, bil si pa včasih tudi "strela onim, ki so se šteli za bogove. Čistiti si pomagal naš zrak plesnobe, bil si boritelj za svobodo misli in čuta. Tvoje oko, tvoja roka je bila gotova, Tvoj strel je zadel; kogar si vzel na žmo, biJ si najboljši kritik življenja Slovencev. Bil si pa tudi duhovnik pravice..Če kak advokat, daroval si Ti s čistd dušo na aitarju pravice in Bit si kritik z milimi očmi. In kakor si Ijuftil svoj narod, tako si bil dober oče svolirh dtfb- Maksirn Gorki. FOMA. OORDJEJEV. Roman. ^Dalje,) »Mirni ... meni bi ne ušli! ... To je priprosta stvar! Ali znaš igrati šah? Hodi z mesta na mesto, dokler te ne snedo; če te pa snedo, si dobil ... In potem ti je vse odprto. Ali me razumeš.?, A zakaj se sploh resno razgovar-iam s uboj? Fej! ,..« »Očka! Zakaj nočete?« je jezno vzkliknil Foma. »Le posilušaj! Če si dimnikar, lezi na streho! ... Če si ognjegasiec, stoj na razgledniku! In vsaka vrsta ljudi mora imeti svoj red v življenju ... Teleta ne morejo rjuti, Kakor medvedje! Živi svoje lastno življenje, pa je! In ne blebetaj in ne lazi, kamor ti treba ni ... Deiaj svoje živ-Uenjie ... po svojem načinu!« In iz temnih ustnic starca so se vlile liki bistra, svetla reka, Fomi že znane, škripajoče, a samozavestne m spretne (besede.. On jih ni poslušal, udavši se misli o svobodi, ki se mu U dozdevala tako lahko dostopna. Ta misel se mu je vlila v možgane in v njegovih prsih je bolj in bolj kipela želja, raztrgati svojo zvezo s tem motnim, dolgočasnim življenjem, s kumom, z borzo in z orgijami, z vsem tem, v čigar sredi je bilo tako dušeče in tesno živeti. Starčeva govorica je doletavafa do njega, kakor iz daljave; zlivala se je z žvenkom posode, ž tirsah^etn na-takarjevih nog po tleh in z vpitjem pijancev. Blteo njiju so sedeli trije kupci pri mizi in se prepirali na glas: »Dve in en četrt ... Boga zahvali!« Luka Mitrič! Ali je to mogoče!« »Daj mu dve in pol!« »Prav ima! To mu mojaš dati ... Lep parnik je m hitro vozi.. .v »Braici! Ne morem ... Dve in en četrt! ...« »In vsa ta neumnost v tvoji glavi se je zaplodila od tvoje divjosti!« je rekel Majakin s povdarkum in potrkal 7. roko na mizo. »Tvoj pogum ... je zgolj neumnost; vse tvoje besede ... so prazne marne ... Ali hočeš morebiti / samostan? Ali k veliki cesti, kakor razbojnik?« Forna je poslušal in molčal. Su-m, ki je kipel okrog njega, se je. oddaljeva'1 vedno bolj. Zdelo se mu je, da se nahaja vsredi ogromne, delavne tolpe ljudi, ki se mučijo kdovezakaj in lezejo drug na drugega; njihove oči so žejno izbuljene, vsi rjove, zmerjajo, padajo, tiŠč'jo drug drugega in teptajo vsi po istem prostoru. Slabo se počuti med njimi, ker ne razume, kaj da hočejo, ne veruje njihovim besedam in čuti, da si sami ne verujejo in :ne razumejo ničesar. In če se more kdo iztrgati iz njihove sredine, v svobodo, na kraj življenja in če pogleda nanje odtod, — potem lahko vse razume. Razume to, kar jim je treba in vidi, kje med njimi da jo njegovo mesto. »Saj razumem«, je govoril Majakin že mehkeje, ko je videl, da se je Foma omislil in da razmišlja o njegovih besedah, »t: bi bil rad' srečen ... No, prijatelj, to pa ni tako . „ stvar ... Srečo je treba iskati, kakor glive ^ gozdu; hrbet moraš pripogniti nad njo ... in če si jo našel, poglej, čd ni strupena.« »Ali me boste torej osvobodili?« j« vprašal Forna, uagloma vzdignivši glavo in Majakin je obrnil oči pred njegovim razvnetim pogledom vstran. »Očka! Če tudi le za nekaj časa! Dajte mi, da si oddahnem ... da odidem nekoliko proč odi vsega!«, je prosil Foma. »Pogledal bom, kako se vse vrši .. in potem ... Če ne, še zapijem ... »Ne govori neumnosti! Kaj se delaš bedaka!« je jezno vzkliknil Majakin. . - .¦ . »No. dobro!« je mirno odgovoril. Foma. »Dobro! Ali nočete tega! Potem ;... ne bode iz. mene nič!- Vsferbom pustil! In ničesar več si nimava povedali .., Z Bogom! Zdaj se bode začeto ... boste že videli! JRadovaJi se boste ... kar razkadilo se bo vse! ...« . Foma je bil miren in govoril uverjeno; zdelo se mu je, da ga kum ne more ovirati, ako se je on tako odločil. Toda Maijakin se je vzravnali na stolu in rekel ravnotako priprosto in mirno: . »A veš li, kaj lahko napravim s teboj?« »Kakor hočete!« je rekel Foma in mahnil z roko. »ToJle tbrej hočem; vrnem se domov in napravim, da te ražiglasč za blaznega ioi zapro v norišnico;« »AH se to da?« je vprašal Foma, že s p1 r ©plašen im glasom. »Vse se da pri nas, moj dragi.« »Tako Foma je povesil glavo, mračno pogledal kiima v obraz, vzdrhte! in pomislil : »Zapreti me da ... ne bode še usmilil .::« Če se ti resno ustavljaš, moram tudi ja*z resno postopati s tebo-j... (Daj sfciri tvoj&mu očetu besedo, da te postavim na lastne mogie ... In postavil te bom'.:. Če pa ne boš stal, te zakujejri v želelo'...' flfrtsjjp- boŠ-stal ....'pa saj vem, da so vse. te tvoje sv&e BejStfle. šma volja od pijanosti ... A če tega ne. opustiš; Če'nadaljuješ svoje pohujšijivo vedenje in če misliš p všerno razsipati imetje, ki ga je oče nabral, potem te zaikrijem čez glavo, zvon bom zlil nad teboj... Šaliti se z menoj je jakoineudobno...« l^,1dljer*^optO^.'svoji soprogi: Jurčič, Kersnik, iTara§šč, dr. Vošpialc, jn veHteo |: drvim Te le prišlo" viprašat za svet, je postoša&o Tvoje .ttatfkefsO se razveseljevali pri^^ t^inaiiictt # žaraent ^vitu Tvojega ljufeeznjrve®a$ Ifenarorja. Dr. Mencinger, ne vprašamo, ^si se Todil. Iž neba si prišel,-«« iibogi stov. zemlfr si živel, naše srpe naj bo Tvoj grob.* J^sbl sem, da bo talko nekako govoril dr. Tavčar. Ker je mOgel priti in je prišel k poirebu,ie toil on edini pokjžcan, da se,rPri odprtem grobu poslovi od dr. Mencigerja v imenu vseh prisotnih in v imenu vsega Slovenstva. — Težko mu je bilo pri srcu. — Bilo nam je to vsem, ki smo kedaiiritiranojse Občevali ž dr. Mencingerjem, ali, kar je bilo toplote srca, kar Je bilo fantazije m kar je t>rio 'lepote slovenskega jeizika v njem, bi se moralo zbuditi v njem v uri, ko smo -jemati slovo od dr. Menchigeila. Dr. Tavčar je poznal vse življenje moških let dr. Mencingerja ] iz lastnega opazovanja, on je ibil Mencingerjev učenec, m§ega i'e imel dr". Mencinger i rad, kakor nobenega druzega, oko nru je žarelo, ko $e mogel govoriti s tem včasih neugnanim ro&akom. Dr. Tavčar bi moral ob odprtem grobu prijatelju Mencingerju zaklicati — in naj br ga zraven ohlile solze, — kako radi smo ga imeli vsi in kako nam je »bil uzor moža. — Ni smelo biti. Nasproti Mencingerjevi hiši v Krškem stoli hiša, v kateri je umrl velik patriot Valvasor leta 1693, oni Valvasor, ki je porabil vse svoje veliko premoženje in veliko duševnega dela za izdajo svojega dela: *čast Vojvodine Kranjske«, d& ohrani, kaj se je . častnega dogajalo na kranjski zemlji in po na njej živečem narodu. Die Ehre des Herzogthums Krain«, je klicala ta dan, ko smo -*e«a Spremili k igrobu, ki je ži vel v vel?' : ¦ > ¦ * te kranjske zemlje in ljudstva na ;, •» e sloje, da pošljejo svoje zastopnK _. 1: ^govemu pogrebu in oni, kateremu je ljudstvo po-dak> največjo čast, ki jo more dati ljudstvo, kranjski deželni glavar hi moral stati ob igrobu tega, moža in bi imel tudi on 2aklkati velikemu rojaku v slovo par tjisbih besed. Šuklje. bi bil prišel, ako bi bil zdrav ta dan in'bil še dež. glavar. (Hotel je priti, a bil je boiehav in se ni smel podati v mrzlo burjo, ki je pihatla ves dan 14. 4.) Nobenemu- drugemu človeku na Slovenskem se ni ta Belokranjec priklanjal, — dr. Mencmgerju se je. — Jn časi so se spremenili. Danes niso več merodajni voditelji ljudstva, reditelji njegovega dela grajščaki, višji duhovniki; —. mase ljudstva- pošiljajo svoje sinove neposredno na ta mesta. Ali .starejši vodilni silojevi zaradi':,tega. ne smejo jezni, brezobzirni (biti. Le eden veleposestnik je prišel našemu felentu izkazat zadnjo čast, J. Olobočnik z Dobrave; gorenjska, notranjska graščina, ali nisi čitaia; da leži dr. Mencinger na mrtvaškem odru? In duhovniki! Dfckana Sdh>wteigerja. i* Les-kovea sem videl — v. havefofeu —; ne škof pa in ne kak rdeči kotar se ni prikazal. Ali slov. duhovniki res nimate širšega duševnega obzorja, ali res še mislite, da je še Vaš čas, ali res -ne Vidite, da se staro podira in novo vstaja iz razvalin! Imam kot človek, ki stojim na skraiii levici svoje veselje, da imamo dr. Kreka, dr. UŠeničnika in druge večje nadarjenosti v duhovenstvu; vse večje nadarjenosti so nam porok, da se reši naš narod, so nam v dokaz, da nismo Slovenci inferiorna rasa in nam daje to pogum, da še ne vržemo puške stran. — Ne glejte tako resnobni v naš svet* sad je že tudi pri .nas marsikaj postalo smešno, pred čemur se je tresla nekdaj uboga masa ljudstva! — Dr. Mercmger je bil tudi Vaša čast, ako se štejete še k slov. narodu, .' ". Dr. Slanic. Obletnica. Lani, ko so.zaizelemele livade, za-brstela drevesa in je vzklilo cvetje, je vsahinilo' na polju slovenske umetnosti drevo, polno obetajočega sadu — umrl je Ivan Grohar. (21. IV.) Leto dnij že spi tam na ljubljanskem polju, in za obletnico ne bo odveč, če se poklonimo njegovim manom, in se spomnimo, kal je bil on nam, kaj ostalim Jugoslovanom, in kako ti sodijo o umetnosti in delih enega največjih naših umetnikov. »Srbski (Književni Oglasnik« je bil priobčil v »Umetniškem pregledu« iz peresa Dimitiga. -Matrinovica-.o-. Groharju to-le: »Smrt ga ni samo rešila življenja, nego je zopet oživila dobrega in nesrečnega slovensdčega slikarja, visokega umet-nika> čegar/življenje je bHo mučeniško, pdino črnega pomanjkanja; a čegar duša je bria od onega sveta, začarana z lepota in zaljL>ljena v večnost. jPegaz je tudi zadnjega bil konj, ki nosi .pesnike v bolnišnico. In ko se fc strt zrušil viljubl&mski bolnišnici* ko je na glas zaplakuJo vse, kar je duševnega in narodnega- v njesgovi ' mali domovini — je on oživel za slovensko javnost; razglasilo se je: da je nmrl velik, uraelnik. On je tudi v resnici bh" veHk umetnik, Krasti vodovod in vodovod« Ped tem naslovom je priobčila »Edinost« »iz dobro po-učenih krogov« dva članka. Ker je stvar važna in diskusija« potrebna, priobčujemo članka. Prvi slove: »Z vprašanjem, kako bi zahodni del Notranjske in Kras preskrbeli s tekočo vodo iz NanošMi izvirkov, se je pred približno 18 leti praktično prvi pečal takratni deželni inženir kranjski in sedanji "c. kf. profesor na tehniki v flRragi, g. V. Hrasky. Ta znani strokovnjak se ;. ponovno potegoval za izvršitev a na veliko zasnovanega projekta ..u podlagi generalnih načrtov in splošnega proračuna in sicer v prvi vrsti za notranjske občine. Merodajni krogi so se pa tako prestrašili številk, da se občina Postojna in podnanoške občine niti niso upale naprositi dežel, odbora kranjskega iza izvedbo teh načrtov, ampak so si pomagale z manjšimi samostojnimi vodovodi, ali so pa ostale še do danes brez vodovoda. ¦¦ ¦'¦ V letih 1903 do 1905 so se podjstrile vojaške razmere proti laškemu sosed« jn o priliki obsežnejših vojaških ' vajn na Krasu so višji in nižji vojaški krogi imeli prilike dovoij, da so videli na lastne oči in spoznali na lastni ižeji vso vodno mizerijo na Krasu. Poročila navzgor so pojasneva-la položaj v slučaju kake vojne, vladni -krogi v Trstu in na Krasu pa so bili opozorjeni na to. Iz te potrebe se je torej v vojaških krogih porodila nujna želja, Krasu pripo-" moči do voide na ta ali drug način. Začele so se preiskave in študije itd'., katerim je poleg višjega častnika iz generalnega štaba stal na čelu takratni nadporočnik J. Suša. Konsorcij je spal takrat še prav mirno spanje. L. 1905. je bilo gradivo s pomočjo c. kr. okr. glavarstva v Sežani po večini nabrano in vojaški krogi so se obrnili na takratnega dež. poslanca za Kras, da spravi stvar v eni ali drugi obliki pred deželni zbor. Takratni kraški poslanec, dr. Treo, je nabrano gradivo deloma Še sam spopolnil in je stvar z obširnim poročilom spravil pred deželni zbor. Iz letnega poročila o seji dne 15. 11. 1905 je posneti sogJasni sklep deželnega zbora o njegovih predlogih, da se ima preskrbitev Krasa z .zdravo pitno vodo smatrati kot deželna melijora-cijska stvar, ki jo je dežela pripravljena skupno s c. kr. vlado in občinami podpirati iz svojih sredstev, c. kr. vlada je bila na-prošena za napravo potrebnih načrtov, deželni odbor pa je dobil nalog, da tozadevno stopi v neposredno zvezo s r. kr. vlado in z občinami. Zvezo z občinami je pripravil že zgo-gaj navedeni poslanec, ki je predložil obširno prošnjo in izjavo, podpisano malo ne od vseh kraških županstev in več podžu-panstev, s katero sta bila uaprošena c. kr. namestništvo in deželni odbor, naj delata za izvršitev vodovodnega načrta s prispevkom občin. Obširno poročilo lk deželnazborniš-kemu sklepu se opira vseskozi na nanoške studence z upoštevanjem velikih nabiralnikov, ali pa dviganja nižje ležečih izvirkov (Vipava) do glavnega rezervoarja v slučaju potrebe, priznava pa iže tudi teiž-koče, ki bi radi •oddaje teh studencev lahko nastale s kranjskimi občinami in z deželnim odborom za Kranjsko. Na podlagi soglasnega sklepa deželnega odbora 'je potem deželni odbor leta 1906. stopil v zvezo s c. kr. namestništ-vom, ki je zahtevalo za napravo .generalnih načrtov izdaten troškovni prispevek. Ta prispevek je dežela Goriška tudi zagotovila vladi v polni meri. •'''-"Sklenjena je bila torej v deželnem zboru načeloma .deželna midijoracijska vodovodna naprava za Kras s prispevaj kom /Ai napravo načrtov. Tak je bil torej kraški vodovodni položaj 'I. 1906. Sedaj se le je stopil na plan v »Edinosti'- in »Soči« ponovno imenovani privatni konsorcijv Delal je, kakor se talke stvari navadno delaijo. Pokupil je najprej na ime posameznih članov glavne izvirke in svet okoli njih, male mline in žage in polagoma dokupil nekaj gozdov in seno- moderen pa tudi naroden; a vendar ne tako velik in znamenit, da bi se bilo o njem slišalo daleč naokrog. Da bi ga bila^o-znala in ljubila srbska javnost. Naš tisk ni niti registriral njegove smrti. iPa tudi za ono hcHo, umstveno občinstvo, kar ga imamo, ::i smrt Ivana Groharja pomenila nič; kakor da ga ni bilo. Ivan Grobar je bil človek duše, blage, debre slovenske duše. Bilo je mnogo ljubezni v njegovi slovenski dobrosrčnosti; •ljubezni za ubogo, drago Slovenijo in Slovanski Jug, iza oelo Slovanstvo, za vse pravične ljudi. Nasproti Srbom je Čutil posebno nežnost. Bil je prepojen z jiigo-slovanstvom, in njegovo obzorje je bil& široko, kakor toliko naših najboljših d^hov. Ali ko je umrl niti od blizu dovolj'spoštovan in umevan, potlačen od trpljenja, tedaj je molčala velika njegova domovina; a zavržena in razcepljena njegova Kranjska je žalostna plaikala. Življenje Groharjevo je bilo priprosto in trpko. Pripovedovati njegovo biografijo, bi bilo spremljati njegov umetniški martirij,' počenši z rojstvom i. 1867., v ubogi kmečki rodbini v Sorici na Gorenjskem — preko otročjih kt tihega, zamišljenega pastirčka očetove rn tufe živine. Spremljati prodiranje širnega umetniškega instinkta v .mlado, nenapolrijeno -in nedejavno zavest. Dalje, na b&gu od življenja v Ažbetov atelje v Monakovem, in žeti, ki so se izdeli konsorciju potrebni za' naprave. In potem so prišli c svojim «a.: tnostojnim privatoiim; podjetjem pred .me. rodajne javne oblasti: namestništvo, raz. na ininisterstva, železnice itd. itd. Ko jim je bil prvi načrt odklonjen kakor pomanj. kiji v in nesposoben ¦ za podlago da^nfon raziskavam in proračunom, so dali napra. viti druzega in so vnovič zi°teli započete poti, vlagali načrte, koncesijske prošnje, provzročali komisije itd. itd.« * Drugi članek priobčimo v soboto. na grenko pot življenja mladega slikarja polne duše in praznega žepa. Pripovedovati bi nam bilo o pretežkih naporih prislužiti si za telo kaj bolj človeškega nego je: suh kruh, vlažno stanovanje in slaba obleka in pridobiti duši fiziološko moč zmožnosti izraziti nam Zemljanom svoje nežne čute. Do5ga povest bi bila o borbi za uborno sredino naroda malih moči in majhne kulture nasproti neprizna-vanju, nepoznavanju, zapostavljanju, zanikanju umetniškega poleta. O boju, da, kakor sin nepoznanega, majhnega naroda prodre v velika umetniška središča — o boju z jetiko, to strašno boleznijo — pa prav do stojične resignacije samotnega, meniškega slikarja z 'božjim navdihrie-njem v sebi, z vfeoštvom okoli sebe v Škof ji Loki — do smrtne postelje 21. 4. 1911. v Ljubljani. Ivan Grohar je za umetnost imel nekaj več kakor talent, ali manjkalo mu je talenta za pridobitev kruha. Glad in jad sta mu bila tovariša skozi vse življenje. Dobri in nesrečni Grohar! Bil je ponosen in nespameten. Bil je rajši ubog a svoboden, kakor pa, da bi bil le za trenutek izdal umetnost. Ostal je zvest »lepoti« vse svoje življenje. Njegovo življenje je bila pesem, če trdi žalostna. Ni hotel mneti življenja od praktične strani, ker mu je bilo na tem, da si obvaruje devištvo 'pesnika v samem sebi neoskrunjeno. Do- DOPISI. Iz goriške okolice. Iz Solkana. — Dopisnika »(Novega Časa« prosimo, naj. nam blagovoli povedati, katera ženica se je pri Sok. pties-u jezila na svojega starega moža, češ, da nisi lep, da nimaš črnih brkic in kakšno življenje je pri starcih itd. Ob enem prosimo dopisnika, naj nam pove, kdo mu je dal dovoljenje, da sme hujskati naše- može, da naj rabijo ileskovb olje napram nam. Nadalje nam povejte, kaj pomeni to: *om-boio so priredili po moči, ko postajajo ce-ste ožje in jarki in kanali vabijo? To ste pravi krščanski stebri, ki sejete prepir in sovraštvo med miroljubne družine.- —j Ljubi svojega bližnjega, kakor s-rtn sebe, je učil Kristus. — Zenice. Gledališče. Današnja predstava. Drama »REKA«. Sloveče Halbejevo delo »Reka« se uprizori danes v Trgovskem1 domu. ~ Delo je tako, da zasluži kar največji obisk. Dre vi torej v Trgovski dom! . O igri sami govoriti bi bilo odveč, ker je mojstersko delo in stoji visoko v svetovni dram. (literaturi. Apeliramo na slavno občinstvo, da ne zamudi te uprizoritve, 'ter da polnoštevilno zasede prostore, kajti bilo bi res škoda, če bi se taki ienomemalno delo odigralo pred prazno hišo. Glavne utoge igrajo: gdč. Wintrova ga. Bukšekova in gg. Bukšek, Šimačefr, Nučič in Danilo. Predstava v soboto, V soboto se uprizori duhovita komedija Mohuirjeva »Gardist«; Herman Bahr, Koncert. (16 4.) Gustav Heink, pianist-umetnik in učitelj glasbe. V svojega mojstra pa so bri in neumni cvrček slovenski! — bil \z pač opijanjen z nesp^metjo. /Ril zaljubljen v svoje pozlačene megle, svoj narančast« kadnium in svoje barve —»v dušo stvari. In kadar je bilo treba .poslati slike na Dunaj, Krakovo, Monakovo, Benetke iti v London, jih je poslal, hoteč osrečiti tuJi druge s svojimi nežnimi čutili. Sam pa je ostajal slab, ne zavedaje se, je pevajoč slikal in gladoval — dobri 'Ivan! On je bil umetnik s celim svojim bitjem in neozdravljiv pesnik, izačaran od svojega lastnega srčnega bogastva. Slaven je danes, po smrti; a postane Se slavnejši. Njegova slava, priznanje, vse to bode rastlo — življenje mu je bilo popolnoma neslavno. Pač mu je kritika pri njegovih delih, razstavljenih na razstavah na Dunaju, Prag;. Trstu in Ljubiiani, priznala velik talent, njegova samonikla umetnost -je osvajala ljudi okusa. Pa njemu ni bilo za vse te kritike, in morda ni niti vedel za- nje. Ni se okoristil z javnim mnenjem — bil je tai temu svetu. Gotovo je bila zanj nesreča: da je bil rojen v Sorici, .in da .fre slikal v Škofji Loki. Neskončna je tudi škoda, da mu je trdo življenje zmanjševalo duševne sile, in ga naposled vbilo. Ali še žalost-nejše je to: "da je Grohar imel preveč duše: zato premalo praktičnosti. Bil je zaklet z vzvišeno kletvijo: biti zaljubljen v večnost. (Konec prih.) te /ellerjbv uuioz znamico »jsiza-fliiid'. Pomaga tudi nri trimriu v hZnLh vatel* samo lekarnar Falln- v Stabičl, Blia-šg it W^(SfvXko). ' »NC.-*,*«L^ ljubljene, vse • njegov* učenke in tudi Lružabnioa njegove žene. In ko nekega 'dne odpluje", da .prredi v nekem drugem -mestu jfconoert, nastane med tem genstvom prava revolucija; kajti ena te-Irtied njih 'le prišla na sled: da je mojster ' jel mestokoncertana ljubavni izlet s svojo učenko,, gospo dr. Jurovo, v. svojo hišo visoko gori v hribih, kjer namerava ostati nekoliko dm/l^m^^^^0)l^ 0 tem brzojavno d'r.*Jura,* s"a1na p*:hi$P&& Ženi pianista, ter ji vse pove, kakor tudi da ona sama ljubi njenegamoža. Dr. Jura pride h Heinkovi in ji tu- razlaga svoje nazore. Navsezadnje skleneta igrati' »šah« L poiskati si tolažbo iza izgubljeno'drtrg* pri drugem, onima dvema podati s tem zdravilo ali pa prosto pot. Mahneta, jo za onjma dvema na gore. Tam se kontno vse razreši tako; da se. para (pomirita in je vsak s svojim zadovoljen. — Šahova poteza je bila dobra. Le JHeink si izgovori pri svoji ženi- še par let potrpljenja, a potem ne priredi nobenega koncerta več. Bahrov »-Koncert« je pravzaprav satira na ženstvo.in družbo siploh. Zabavna in fina satira z duhovitimi dialogi, a vsa filozofija je zavita v.jasen in huimorističen ovoj- Dejanje v celoti je v resničnem ž'iv- 1 Ije/iju nemogoče, ali na. odra ne -zgreši in Učinkuje; posebno, ako je. v,tako izvrst-fnih rekah, kakor so naši igralci. Gustava Heinka je igral g. Danilo zelo dobro. .Da, dobro je posnel moža, ki vaje svoje žene izgovarja s svpjim poklicem. »Drugače ne gre — saj moram,« Marija, Jrf.einkova .žena — gospaDanilova nas je s tem drugim svojim gostovanjem naravnost očarala, Naši umetnici gospe Danilovi kličemo: zopet »na svidenje!« Dr.. Jura • —-' možakar .kaj. originalnih nazerov. Izve za beg svoje žene, pa namesto da bi šel za njo in njenim odved-Ijivcem, pride k ženi.istega, da-tam »lažje, misli na glas«. Kaj ko bi igrala šah z živimi »figuram:«. In kakor že rečeno: poteza je bila dobra — partija dobljena. Dr. Juro je vstvaril g. NuČič — to zadostuje.. Delfina,„/žena dr. Jurova — kaj čud-no.bitje. Pobegne z nekom, ki ga niti navsezadnje ne \juibi. — Bila je » aventura«. — Delfino je mojstersko izvedla g.ca Tha-lerieva« ....... .¦¦ ¦¦ '¦ ¦¦¦»¦¦¦¦' O.ci Wintrova in Setfilova — dru-žabnica Wehnerjeva, učenka Selma Meir erjeva do ušes zaljubljeni v svojega gospoda in mojstra, a njima na čelu Eva Gerndlova. — V. (Danilova je dobro vpo-rabila vse moči svojega razvijajočega se talenta. ... Za slikovitost sta imenitno poskrbela Pcflinger iim -njegova' žena — g.a Bukše-kov;) in g. Povfhe. Obisk je bil za Balhrovo, in pa še taka izborno. vprizorjeno delo mnogo preslab; zato si ne moremo kaj, da ne bi par besedi spregovorili na naslov goriških Slovencev. V italijanskem gledišču igra 21. t. m. neka italijanska družba, in 16 so bile že vse vstopnice razprodane. Primerjajmo to-raj zanimanje naše in onih — dobimo žalostno sliko. Gotovo je, da stoje naši igralci na višini italijanskH;, — naši nam vstvarjajo na našem odru sikoro iz nič, z velrkim trudom in žrtvami, dovršenosti svetovnih.del. Pokažimo, da smo vredni tega, kar imamo. Predstava v Tolminu. V ponedeljek 22. aprila bo zadnje go-I stovanje v Toknmu. Uprizori se burka »Nebesa na zemlji«. Tolminci, pridite vsi za slovo. Predstava v Prvačmi. V petek 19. aprila gostujejo igralci v Prvaeinj v Sokol, domu. Občinstvo iz Prvine in Dornberga, ter okolice opozarjano, da se vrši predstava ob 8. zvečer. Domače vesti. Aprobirana srednješolska knjiga. — y- kr. ministerštvo za bogočastje in nauk ie oddbrrlo z razp. 3. IV. 1912., št. 14855. j slovensko srednješolsko knjigo »Logika *ot splošno vedosiovje«, za Šole, napisal Jr. K. Ozvald. Tiskala in (založila Goriš- ; Ja t^arna« A. Oabršček, cena vez. knjigi * K 50 v. Navedena knjiga se lahko ,v pelje, Po vseh srednjih šolah, po katerih še po- učuje filozofska, propedevtika v sloven-i skem jeziku. ' ; -M Dr. Peter DeiraticescM, zdravnik v Gorici, se je vrnil s kongresa in ordinira zopet ob navadnih urah.. ,' Skrb, kdo na] razdeli državno podporo za goriško okolico, tare brJžno »Gorico«. Plrišla je na dan z nasvetom, da naj bi se denar, ali višaj del denarjia izročil deželnemu odboru, kateri- naj bt ak-^^^l^^-,nTFIaTKkl'dell!e^Ie ni-izvršil-akcije brumni deželni odborj am-patajo izvršitfeti okrajni glavarstvi v Gradišču in Tj;žiču..Zakaj, naj bi torej kar na-krat za goriški politični okraj prevzel ''razdeljevanje podpore deželni odbor?! E, 'klerikalci so tiči; zahtevajo, da naj se da denar deželnemu odboru, ker ako bi se to zgodilo, potem so oni gospodarji tega denarja ter bi se delil pristno po klerikalno! — Zato pa naj le ostane pri tem, da izvrši akcijo za goriško okolico okrajno igla varstvo, kakor jo izvršujeti v FurJanjji že omenjeni glavarstvi in ne deželni odbor! ¦ . Kako uporabi okrajno glavarstvo v Gorici državno podporo za goriško okolico? Talko vprašuje »Gorica«, Kako jo porabi? Tako, kakor ima ukazano iz mini-sterstva. — -V Furlaniji (nakazujejo podpore za gradnje cest, mostov, vodnjakov, da morejo ijjudje kaj zaslužiti, so pa tudi, kakor se nam poroča, nakupili po nekaterih Občinah živiia ter jih razdelili med •revno ljudstvo. — Poslanec Goriške okolice naj se pobriga na pristojnem mestu, ds pridejo taki ukazi v Gorico, da bo podpora res kaj hasnila trpečemu ljudstvu. Zdi se nam pa, da.so klerikalci farbali ljudi, da bodo dobili denar v gotovini, ta toliko oni toliko, kolikor je kdo bolj veren klerikalec — zato sedaj tako sumljivo vprašujejo, kaj bos podporo in zato hočejo, da bi jo dobili oni v roke potom deželnega odbora! »Čuki« in »sveti oče« papež. — V »Včstniku sokolskem« čitamo: Moravski »Orli« so se razšli, ker hoče radikalni naslednik Petrov, da se cerkev vrne k pri-mitivizmu iprvih kristjanov. Potem ko je zabranil duhoVenstvu sodelovati 'pri denarnih zavodih ( za kar so iga naši »duše-brižniki« ukanili) in je .zmanjšal število -praznikov,- je izdal sedaj eracikliko *Cor-pus enim«, v kateri .pripoveduje, da se . mora pravi kristjan boriti proti svojemu : telesu, svetu in vragu, ter prepoveduje zaradi tega telovadbo, ki je poganska. Sveti Onufrij je zabranjeval tudi Skopati se, iker. da mora pravoverni kristjan živeti v nesnagi — kakor v oklepu proti svojim strastem; Pij X. prepoveduje dalje vsakemu katoliku biti član kateregakoli telovadnnega društva, sicer naj bo preklet- (Anathema sit). Čakamo, kaj poreko sedaj slovenski čuki in takozv. »pravi« hrvaški- sokoli. Ali se tudi oni kot verni sinovi svete matere cerkve razidejo, ali pa jim presvetli Malhnič ;in Anton Bo~ naveritura Jeglič izposlujeta pri papežu kako izjemo, kakor pri dekretu o sodelovanju svečeništva pri denarnih zavodih? Škoda, prava škoda, da bi nas z razpustom čukovskih društev rešili onih priborov za bogove, katere smo opazovali, kadar so pri kaki vežbi sveti pobožnjaki segali — ženskam pod krila. — »Vail«, br. 1. Ogrski vojaki ¦— dezerierji. — Meja je za vojake zapeljiva. iKakor mu kaj ni všeč, si poželi svobode tam čez. mejo. Tako biten je. Zato pa jako pogostoma dleizer-tirajo vojaiki v naši deželi. Ogrski polk Št. 19. je komaj prišel v Tolmin pa je že šlo čez mejo v Italijo nekaj vojakov. V So-vednjah v (Benečiji so se predstavili !?<•¦ nanci: H. Uuss, Jos. Jukacs, Štef. Hase, Flor. Bava, vsi vojaki ogrskega polka iz Tolmina. Rekli so, da so dezertirali, ker se je ž njimi pretrdo ravnalo. Knjižnica Narodne prosvete v Gorici prosi vse one gospode, kateri i .tajo knjige, da jih blagovolijo v teku 8 dni vrniti, ker drugače se bo proti njim sodno postopalo. Iščejo se dediči. — V Ameriki je umrl v letu 19C9. v kraju Nome, Territoriuan Alaska v Severni Ameriki, neki Ivan Spreitzer, ki je sapuStil 145.50 0 oUrjev premoženja, uro in verižico in prstan. Vse to hrani društvo rudarjev v kraju Nome. Spreitzer. je Avstrijec, aie ve pa se, odkod je doma in k)e'ipa sorodnike, če jm. ima. Neka sestra živi: baje nekje v Ame-Jriki. Spreitzer je bil star 45 let, - ko je umrC kuhar po poklicu, bil -je srednjevelik,' močan, imel je temne lase in •tem&ie brke.. To razglaša namestništvo, tiščoče sorod- j nike pok. Spreitzerja. : Solnčnf mrk včeraj je pričel pb 12. uri 1 mm., 47 sek., največja iaza je bila ob 1.23, končal je mrk ob 2. uri 44. min. — V Gorici se je videl mrk prav dobrj> D,roblž. — Iiz daljne Prusije je prišel v Gorico neki Albert Leske. Brez dela in sredstev je hodil po Oorici. Zato gaje pri-^ •jera""policija. —. Podbrdom, sta zgrešila* tatvino dva dečka z IDunaja:/doma. Edea se piše Jos. iPoznevski, star 17 let, drugi Viuko Herudek, 15 let star. Prijela ju je žandarmerija v Gorici. — Na Goriščeku v hiši Baguerjevi je gorelo v tore^. zvečer v dimniku. Prihiteli so ogn^egasci in hitro pogasili ogenj. — Kimet Alojzij Kore-•njak je padel iz vo^a ter se nevarno poškodoval na desni roki. Zdravi se pri usmiljenih bratih v Gorici. — Poboljšati se *je obljubila sodniku v Gorici neka italijanska služkinja A. A. iz Vidma, ki je bila aretovana radi vlačugarstva in prostitucije; Iz bolnišnice je bila poslana pred.sod-nika,!'^:jej je prisodil. 8 dni strogega za-ip^ora. —'V "'tukajšnje zapore so prepeljali iz Červinjana Ant. Sobana in Ant. Sturli-ja, ki sta osumljena tatvine v cerkvi v Šlorencu pri Flumičelu. — Veliko »žehto« imajo na pokritem trgu v Gorici. Hočejo prostor prav pošteno očediti. Za čas »žehte« prodajajo na odkritem trgu. Pekovski pomočnik L. Bratina je streljal z revolverjem, tako da so se drugi bali pred njim. Naznanjen je policiji. —. (Čez mejo pošljejo ponočno tičico M. B. iz Štanjela v Benečiji, ko prestane sodnijsko kazen, 8 dni, katere je skupila za svoje ponočno ponujanje. — V vilo Brnnetti na Solkanski cesti so udrli neznani tatovi; razbijali so in napravili škode okoli 100 K, odnesti niso imeli kaj. — Ferd. Za-krajšek je naznanil na policiji, da ga je udaril močno s pestjo v obraz neki A. Kastelic; moral si je poiskati zdravniško pomoč. — Radi kričanja po ulicah ponoči so naznanjeni policiji 3, jeden iz Mirna, eden iz Vrtojbe, eden iz. Gorice. — Za 4 K 80 v kave, žganja itd. je imel plačati v kavarni Dogana neki R. T), iz Gorice; ker ju odšel brez plačila, so ga naznanili polidii.' t »Slovenski Uustrovani Tednik« je čedalje bolj zanimiv in se je povspel na višino, da smo Šlonveci lahko ponosni, da imamo tak ilist čeprav smo uiajhen na- ^d. ' Spominjamo le koliko lepih sh"k je priobčil »Slov. Tlustr. Tednik o koncertu »Glasebne Matice«, potem 5*e izdal za Veliko noč 16 strani ob^segajočo številko polno 'Lepih' in zanimivih slik in povesti. Sedaj pa je priobčil več slik v veliki nesreči m Stolu, kjer je na tako žalosten način ponesrečil naš vrli toliko obetajoči rojak profesor dr. Cerk in kjer so bili v tako veliki nevarnosti dijaki, ki so bili z njim. Nadaije priobčuje ta številka slike o •otroškelm plesu in baletu v Trstu, ki je svoj čas vzbudil toliko zanimanja in tudi toliko prahu v — nasprotnem taboru, itd. — -Priporočamo vsem, da si naroče »Slovenski Ilustrovanr Tednik* Četrtletna naročnina iznaša le 2 K, po. ^ezne številke se pa dobivajo po vseh tobakarnah, knjigarnah in na kolodvorih p-j 18 v izvod. §c»kobl-mogel" »Titanic« kljubovati vsakemu i da bo vsifcdar premagal vse Kapitan je, hoteč doseSi rekord 5 dni, la->djo pustil teči preveč proti severu in ie tudi opustil mereuie temperature-.vode, ikar bi ga bilo moralo z absolutno gotovostjo dovesti na to, da.se bliža ledena gora, ker ta vodo daleč naokoli znatno ojiladi. Od 868 rešenih je samo 79 mož, .vse drugo so ženske in otroci. »Titanic« se je potopil 3000 metrov globoko. Potopilo se je. tudi 7 milijonov pisem. »Titanic« je bil, kakor že povedano, največji morski kolos na svetu. Imel je pomorske težkoče innezgode. Potopljeni } svoje gledišče, športni prostor za tennis, parnik »Titanic« je dne 10. aprila odšel iz kopališče, v katerem se j; lahko plavaio, angleške Jufce Southampton in je že v nedeljo zvečer v ailantiSkem okaeami trčil ob velikansko ted«no gručo, ki je Ljubljani, Jenkova ulica štev. 7 priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih omar za led yn rf-1 )• *K:i n velikostih za pivovarne, restavracije, trgovine z delikatesami, mlekarne itd. po najnižjih cenah. Tudi ima v zalogi veliko Okroglih Orlllih Bili za gostilne in restavracije. Točna postrežba. Na zahtevo ceniki zastonj in poštnine prosto na razpolago. Ha. Vfitaoicji« so bili tudi sledeči Slovenci: ^raric in Ana Kanun žz Kranja, Janez M jileun iz Bete in neki Janko. Ali so reteni ali so se utopili, mi anano, gotovo je. <& se ime Karunnahajja na listi rešenth! - Viceadmiral -baron: Jedina izvaja v »Mitiagszert«, da je nesrečo »Titanica« pripisovati njegovi -eftsoesivni hitrosti. | Sprejme se prodajalko zmožno slovenskega, italijanskega in nemškega jezika. Ponudbe je nasloviti na tvrdko A. Fajt, pekovski mojster v Gorici, Corso št. 2. Anton Po1atzky v Um [naslednik Jo*. Terpfa um neAi Baftteijft <. ,_ i TB60VIMA NA DROBNO IN DEBELO. Na]eeieje kaptvjriife ilriherikn* !¦ drtkiefi fclain ter tteili, preje la iltlj. FOTRSB30ZNB n pisarstee, faiilee ia popotniki. Najboljše šivanke za Bivalne stroje. POTREEŠOlNE ga Arofait jn favf/arfe. gvetinjlee. — loint T«ncj. — M»8ne knjiitee. lišns obuvala za f so iotno $m. Smm za nltojui, tan is Mollo. iMiiiievaH pejrarija Ir tladfiiCarna Rarcfl Braščik »Gorici ulirn v (laiaikiii) | zvršnje naroČila vsakovrstnega tudi najti nejega peciva, torte, kolače ^a birntance i« poroke, od[U kova ne velikonočne pince itd. Prodaja različna fin« vin« In llk«rj« na drobno ali v originalnih buteljkah Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo- ' brojna naročila ter obljnblja solidno postrežbo Va^ po Jako zmernih cenah. "•« Velika zaloga dvokoles, šivalnih in k skih strojev, gramofonov* orkestrijono . Mehanična delavnica. Poliranje z eleki l gonilrtosilo ter emajliranje dvokoles m ] Kolesarjem v korist! Kdor hoče • dvokolo obnoviti, naj ga takoj pošlje Hrat stane K 6*—, v različnih barvah K Batjel Gorica Stolne ulica Prodaja tali m ol Ceniki poštnine prosti, Velika izbera že rabljenih dvokoles ir tovrstnih strojev. Mo se obranimo želodčnih bolečin?! Takim boleznim, na katerih trpi dandanoSrtie CloveStvO, se pride vspeSno t okom ter se jim more energiCno nasprotovati s tem, da so pravočasno uporablja Dr. Ejpgel?eov nektar. -Kajti moCan želodec in dobra prebava tvorijo temelj zdravetiu teles«. Kdor hoCe svoje zdravje ohraniti tndi do starosti, naj uporablja po ivojih izvi-s';aih vspehih sloviti Dr. Bngel^-nov nektar. Ta pijača, kije izdelana iz izvrstnih zelifiSnih sokov -in ia vina, vpliva.vsled svojega vestnega-izdelovanja jako dobrodelno, na prebavo lild želodčni likir, oziroma želsdSno vino ter nima nikakih škodljivih .posledic. Zdravi ali bolni lahko nživajo ta nektar, brez da bi škodovali svojomn zdravju. Nektar vpliva pri pametni uporabi pospešujoče na prebavo in vzbudljivo na tvoritev sokov. Zato se priporeCa viitelc Dr. Engel-n0vega nektarja Nbolj« OBbi-bljenR zaloga za kramarje, fcroinfarje, prodajalce po aejmib In trgih __________teraa deželi. I 3&~ 3 vsem, ki si hočejo ohraniti zdrav Želode«. Nektar je dobro sredstvo proti želodčnemu kntarjn, krču, bolečinam, težki prebav ali zasliženjn. Ravnotako ne dopusti nektar, da se dobi zaprtje ali stisko ali kolicne bole&ine ali srčno utripanje, ohrani temveč dober sen in živahen tek, ze.branjuje torej nespečnost, du-Sevno motenje, glavobol in nervozno, utrujonost. . .-.-,..• •'- V žirokih slogik ljudstva razširjen nektar vzdržuje veselost.in veseljado iirljftaja. -.-¦¦ Kektar se -dobiva po 3 K in* K-stekienica v lekarnah siedeBih krajev: Gorica, Eormin,. Gradišče, Bomans, Ajel, Campolongo, Ronke. TržiC, AjdovSCina, Gor. Idrija. Tolmin, Kanal, Videm, Palma, Oervinjan, Oglej, ^iumiee!. GradeZ, Sežana. Vipava, Postojna, Milj, Trat itd., kakor tndi v lekarn h v vseh večjih in manjših krajih GoriSko-Gradiščunske in sosednih dežel. Tudi razpošiljajo lekarne v Gorici 3 ali jveč steklenic nektarja po originalnih cenah v vse kraje Avstro-Ogrske. ,i=, . * Svari se pred ponarejanjem! Zahtevajte izreene := Dr. Engelfiiot;-nektar. ..-š: Moj nektar ni nobeno tajno eredstvo, njegove sestavine so: Siimos 200, vino malaga 200, vinski. Strkljaj 50T'glicerina 100,.Črno vino 100, sok jerebike 1W), CreSnjev Sok ^200 brinje 3Q in mnogo dragih zeljiSC. Te zestavine se pomešajo. 2 Kupujte samo dvokolesa „fllfeiia", ki so naj toljši francoski sistem in najtrpežnefse vrste bo diši ža navadno rabo ali za dirke. Šivalni stroji Original UfCtOrla so najprak tičnejši za vsako hišo. Isti služijo za vsfako vrstno šivanje in štikanje (vezenje). Stroj teče brezšumno in je jako trpežen. Puške, samokrese, slamoreznice in vse v to f,l,roko spadajoče predmete se dobi po tovarniški ceni pri tvrdki Kerševani & Čuk , na Stotem \m it. i