oasaiaa plavam?. » ®©£®»fSsf p E/sitaitani, 25. snesrca 2936 Celo • Šfei>. 13 Krepki odgovori mašim fašistom Knrmerjevi :*pohorci< in Marušič-Jevtiče-vi »polovcic se kar ne nierejo vživeti v to, da je v Jugoslaviji mogoča vlaoa. v kateri bi oni ne imeli važno vloge iu zlasti v Sloveniji prve besede. Kar ne morejo se privaditi na to, da je bilo njihovega »večnega t paševauja nad uašim ljudstvom vendar enkrat konec. V opoziciji se oni sploh ne počutijo dobro. Vajeni so vladati, vladati z nasiljem. Zato je razumljivo, da rušijo sedanjo vlado na vse mogoče načine: s svojim časopisjem, s tajnimi okrožnicami, potom tajnih sestankov, z razširjanjem razburljivih m neresničnih vesti, v parlamentu ]>a na eni »tram pokajo revolverji v " rokah polovskih poslancev, na drugi plati pa se poliorci pritožujejo nad »nezaslišanim terorjem«., ki ga menda izvaja sedanja vlada nad edino pravimi državljani, to je nad pristaši dr. Kramerja iu njegovih maloštevilnih prijateljev ua Hrvaškem in v Srbiji. Ti ljudje so zadnje dni prejeli od ministrskega predsednika in liekaterifa njegovih ministrov krepke odgovore. Kaj pravi predsedmžk viade Na pritožbo pohorcev, zakaj vlada se ni dala političnih zakonov, potom katerih bi se vrnili v popolno demokracijo, (ie odgovoril predsednik vlade, da se je to zgodilo brez krivde vlade. Predsednik viade je govoril tako-le: Vi veste, da smo mi morali te zakone uveljaviti skupno s skupščinskimi in senatnimi odbori. Vi se spominjate in živa je v vašem spominu ravno borba, ki jo je imela vlada v narodni skupščini, da bi dobila večino v odborih. V vseh teh odborih je imela vlada samo po en glas večine. Vi se spominjate tudi ozračja, ki je vladalo v skupščini iu se je vedno bolj poostrevalo. Meni se zdi, da v takem ozračju kraljevska vlada ni mogla, tudi ni smela zapeljati državo v volilno borbo po v°ej naši državi. Kajti s samim uveljavljenjem volilnega zakona bi se ustvarilo volilno razpoloženje, pričela bi se agitacija in reči je treba, da bi volitve pomenile neko vrsto nove državljanske vojne v dobrem smislu besede "i bi ta borba samo še bolj razvnela strasti, '"»sto da bi jih pomirila. Toda kraljevska vlada1 'javiti jo smatrala, da je treba ta zakon uve- v onem času, ko bo mogoče takoj.-nato ijavili, je bilo to Je dosledno in strogo ravnanje po onem načelu, ki smo si ga določili v smislu naše deklaracije, da namreč kraljevska vlada ne bo razvnemala strasti, nego jih nasprotno pomirila in omilila. Zato tudi že tega prvega očitka ne morem smatrati za upravičenega, da je namreč kraljevska vlada kriva, da ti zakoni še niso bili uveljavljeni. JRZ je stmmka m vso državo Nam se torej očita ni največja napaka, da smo oživili stare plemenske stranke, da smo s tem celo, kakor se je reklo, prekršiti tudi ustavo. Vi veste, kate e lr; stranke so ustanoviteljice te nove stnuJKf.rske skupine, ki se imenuje Jugoslovanska rn^i^lna zajodnica. Ena od teh ustanoviteljic je tavsa radikalna stranka. O radikalni »trip.ki morda kdo »lisli, da je bila plemenskega značaja. Toda jaz, ki sem bil v radikalni stranki, in ki vem, da so bila v njej zastopana vsa tri naša plemena, vse naše veroizpovedi in vse naše pokrajine, jaz, ki sem bil kandidat radikalne stranke v Mariboru, jaz ki veni, da smo imeli kandidate i Srbe i Slovence i Hrvate v tej naši 3tranki, jaz nisem mnenja, da je bila ta radikalna stranka verska, plemenska ali pokrajinska. Ko pa se je ona leta 1938 prijavila oblastem, leilaj je tedanju kraljevska vlada rekla eNe! Radikalna stranka je po ustavi plemenska ki vi ue morete dobiti odobrenja za svoje delo!« A kaj je radikalna stranska storila od leta 1933 do 1935? Ona je v stvari sprejela stališče gg. senatorjev, ki so predložili interpelacijo in se je potrudila, da še ImjIj razširi svoj okvir in obseg kakor je bil prej. Vi ste videli, da sta poleg radikalne stranke ustanoviteljici nove skupine tudi bivša Slovenska ljudska stranka in bivša Jugoslovanska muslimanska organizacija in da se jo ustanovila stranka, v kateri so nesporno zastopani poleg pravoslavnih tudi katoliki in muslimani, poleg Srbov tudi Slovenci in Hrvati. A vi ste se tudi lahko prepričali, da so se tudi predstavniki manjšin pridružili tej rači strankarski organizaciji. Če ste nepristranski, kako morete tedaj reči, da smo mi prekršili ustavo s tem, da smo stranko prijavili oblastem j>o zakonih, ki ste jih postavili vi gospodje, ki nam danes očitate, da , ne delamo po zakonu, če vaše zakone izvajamo. —; Priti na volitve, in zato ni mogla dopustit!, : »tsm,* I® M se še predčasno razvnela'politična vo-' j ^ borim. Če torej teli zakonov nismo uve- Xn težko delo je močno vino I Dobite ga najlažjo v CtMTRAlNI VIHARHI « Ljubljani »Preganaš&ttje" Mežlefjsži?« Veliko prahu so dvignili tudi zaradi premestitev 274 učiteljev v Sloveniji, češ, da je vlada najbolj državotvorni stan tako kruto kaznovala. Na ta očitek odgovarja predsedssft vlade tako-le: Takšna kritika se je čtila v finančnem odboru, in jaz sem osebno prisostvoval razgovoru, ko je bila posebna kritika naperjena proti ministru prosvete, češ, da so bili dobri učitelji. posebno v dravski banovini izredno rastre in v velikem številu preganjani. pri tej priložnosti sem povedal svoje mnenje. Naj ga sliši tudi ves senat. V dravski banovini kjer je 4180 učiteljev, je bilo vsega premeščenih le 274 učiteljev, od teh po lastni prošnji 168. Zato drži, da je od 4180 učiteljev premeščenih po službeni potrebi- vsega ie 106, toliko, kakor se jih premesti v normalnih časih, ko se premestitve sploh vršijo,.iia.-nreč jeseni. In če se od 4200 učiteljev premesti 109 «*)to,. ^ katerih? so se v večini, kakor: je povedal g. prosvetni minister, samo popravile prej storjen« kfiviwr»-t0tt"4»-aff>Be'ti Ijudja vrnili nazaj na svoja stara mesta, kjer bodo boljo služili državi ,tedaj ne moremo govoriti pri taki statistiki službenega značaja, da se je izvajala posebna politika, da so se preganjali dobri in nacionalni uradniki. Krepko je predsednik vlade zavrnil ba-hače iz pohrskih in pofovskih vrst, ki si laste monopol na državotvornost in jugoslovanstvft. Kaj pravi minister Kaladierčic Na shodu JRZ v Relgradu je poštni minister Kaiudjerčič imel govor, ki je zbudil splošno pozornost zaradi jasnih besed, s katerimi je razkril g. minister namene in delovanje po-fovcev in pohorcev, to je naših fašistov: F objemu s komunisti Naši fašisti se ujemajo s skrajnimi levičarji boljševiki, ker eni in drugi odobravajo Ljeninov izrek: Kjer se začenja svoboda, tam se neha država. Zato so desničarski fašisti v načelu proti temu, da bi šli med ljudstvo ta prosili za njegove glasove. To je zanje predolga pot. Država je velika, ljudstva je mnogo milijonov, in če kdo hoče pridobiti si zaupanje ljudstva, je treba delati neutrudljivo desetletja in desetletja. Treba je imeti načrt, treba je imeli sodelavce, agitatorje itd. Mni.go krajša pot je po sodbi teh ljudi, da osvoje državo z udarom. To je stroj, in treba je ta stroj samo pognati, za to je pa treba le nekaj hrabrih. tehnikov. Pognali bodo ta stroj, in oni ga bodo tudi ustavili. Iz nedavne preteklosti (Primo de R.ivera, Pilsoudski itd.) črpajo oni vero, da se država pred dobro pripravljenimi I' Stojmo trdno! Jej, kako lepo in prijetno je živeti med dobrim, vernim krščanskim ljudstvom I Kako je filovek dobrih ljudi veseli Roj hudobnih jevebk, glasen in močen. Prav ta prav: bolj glasen kakor nioč»n. Glasno nastopajo, žiruko odpirajo usta, veliko vpijejo, prešerno se vedejo, bahajo in posm-šajo, kakor da je vse njihovo. Predrzni so, brezobzirni so, nesramni so, vse si upajo. Vse hočejo strahovati, vse ugnati, nad vsem zagospodovati, In s to prešerutMljo in predrznostjo res marsikaj in marsikje zmagujejo. Ce drugo odpove, zgrabijo za puško; če puška ui dosti, sprožijo kanon, enega, dva, tri, slo, kolikor je »treba«, da nasprotnika uže-uejo, užugajo, uničijo. Za življenje človeško jim ni nič. Lahko njun! Vse jim je dovoljeno: laž, goljufija, tatvina, uboj. Družba dobrih pa je navadno pretiha, preskromna, prepohlevna, preboječa. Nasilja noče delati, morilnega orožja sploh ne rabi, človeško življenje ji je predrago; krivice, goljufije, morije se boji. Težno ji je nasproti roju hudobnih braniti se. Zato je množica dobrin pogostokrat prezirana, zaničevana, te-pena, teptana, preganjana, premagana .. . Poglejte !e v Rusiji, Meksiko, Španijo! Ln trop hudobcev ima v oblasti celo deželo. Vse ljudstvo se jim mora pokoriti. Pet luiu-pov s puško v roki lahko slrahuje tisoč neobo-roženih. Tisoč oboroženih pa milijone. Ruskih grozodejstev smo že kar navajeni. Jama razbojnikov. Pa kakšna! Neverjetno, da je v naših časih kaj takega na svetu mogoče! Pa poglejmo Meksiko: čisto katoliška dežela — a katoličani nimajo govoriti nič. Kot miška pod mačko morajo molčati. Zadovoljni morajo biti, da smejo dihati. Pa saj še dihati no smejo! 7000 ljudi je bilo pobitih in postreljenih samo zato, ker so katoličani. 800 med tema duhovnikov. — Španija spet v«s katoliška, pa je manjšina strahoivatn večino. Cerkve in samostani so goreli, redovniki in duhovniki bili izgnani. Zvosenje bilo prepovedano. Še cerkveno pokopavati se ljudje niso smeli! Kaj vse si upa ta tolpa hudobnih 1 Ko pride do moči, ne pozna postave ne pravice, ne mere ne meje svoji hudobiji, zdivja nad dobrim vernim ljudstvom, ves svoj peklenski ' srd izlije nad njim. . Ali ni bilo nedavno netkaj podobnega tudi ' pri nas? Nismo bili že v Rusiji, tudi v Meksi- ' ki in Španiji ne; prav daleč od te pa nismo j bili. Tudi naši mogotci niso poznali ne posta- ' ve ne pravice. Ze se je govorilo in pretilo, dn bodo redovniki izgnani. Ljudje, ki niso' m. komur nič žalega storili, santo dobro delali, bi morali kot hudodelci bežati v pregnanstvo, RedolžBOKt preganjana, hudobija pa razjjrje. na, negovana, poveličevana. Verske iole bi bile akoro na smrt obsojene. Najboljši katolik akademsko izobraženi možje so bili odtrgani od svojih družin in pregnani v najbolj iap„. ščene, divje kraje. Zgledni krščanski učitelji pognani v oddaljene hribe, »urno zato, ker krščanski; njih mesta pa zasedli tisti, ki j svojim nekrščanskim zgledom otroke ia |jU(|. stvo pohujšujejo. Pošteni krščanski župani so bili brez vsakega vzroka siicma porinjeui » stran, na njih mesta pa po vzdignjeni ponare-jevalci ilenarja in drugi podobne branže. Nad dobrimi iu nedolžnimi ljudmi je stal vedno žandar, imeli so hišne preiskave, bili klicani pred sodnike, vlačili so po cestah vklenjene, zapirali jih v ječe. Kaj to, če je zaprt takle, ki je >ledik in frajv, kakor sem jaz. Meni je bil to špas. A gospodar lepega posestva in oče velike družine — pa čepeti v ječi kot hudodelec, to je kaj drugega! Da tak mož za svoje krščansko prepričanje toliko trpi, to je easll Bila so huda leia. Trda poskušnja. Jat nisem mogel tega gledali in sem jo udaril čez miju. Na tujem sem se bolje počutil kakor doma. — Ti krščansko ljudstvo pa si se dobro držalo! Ječalo si pod tem nasiljem, zabavlja-Io, se po pravici jezilo — a ostalo mirno in trdno. Nepremakljivo in nepremagljivo. Hed-kokdo je odletel z desne na levo, nteneč, da bo malo bliže koritu; velika večina ste sc pa dobro držali. Ne uiahedrali, omahovali — kol skala in ost site trdno stati! Na upor ti ne misliš, dobro krščansko ljudstvo, , Malo godrnjaš, malo zabavljaš, za kar imaš tudi pravico; uazudtje pa vse potrpiš. Vdaš se pa ne, da bi za nelaj milosti prodajalo svoje prepričanje. Prišedši domu iz tujine, potem pa po sedmih mesecih izza železnih vrat m gavlrov ljubljanske jetnišnioe, sein čutil živo potrebo, enkrat javno izreči čast in priznanje našemu vernemu ljudstvu za njegovo ntosko drža nje v času krivice in nasilja. Jej, kako lepo in prijetno je, živeti med dobrim vernim ljudstvom! Kako Je človek takega ljudstva vesel! Vera ga krepi, vera Sja blaži, vera ga drži, da trdno stoji... To sem čutil potrebo povedati. A nekaj me še tišči, kar bi rad povedal. I. Kalan, udari ne more braniti. Trockij je rekel: Da se polastiš države, je treba samo majhne skupine oborožeuih ljudi, ki so prida tehniki. Sodeč po tem, kar se je zgodilo v narodni skupščini 6. mami 1930, so tisti, ki 80 organizirali atentat na predsednika vlade., enako modrovali. Drugače t najeva je pot iti med ljudstvo in se boriti zanj, za njegove simpatije. Mnogo krajša je pot dobiti 10 Damjanov Arnautovičev ia z revolverskimi streli prilastiti »i oblast; skupščina bo pa ali priznala dovršeno dejanje ali pa bo razpuščena in bo na njeno mesto prišla druga skupščina, ki bo novo oblast, zavojevano z revolverskimi streli, proglasila za zakonito. Kanaer Je vtič Danes po onem dogodku, ki se je pripetil v narodni skupščini «. marca 1936, mislim, da je izven dvoma, da so v naši državi zares obstojale tajne organizacije, katere člani so se zaprisegli: :-Da se bodo pokorili določbam in poveljem organizacije Pof in da bodo povelja in določbe te organizacije zmerom točno in vestno izpolnjevali in da ne bodo tajnih zapovedi organizacije nikdar in nikomur izdali in se jim izneverili.« U prisegi m o delu te tajne organizacije so dosti pisali svoječasno vsi listi, zlasti jia iOtačbina« in »Narod«. Dovolim si vas opozoriti ie ua eno karakteristično dejstvo, namreč, da so nekateri politiki Jevtičeve stran-kt pozdravljali Jevtiča pri vhodu v skupščini x besedami: Živel kancler!, njegovi aktivni litini.-in no pa pri prihodu v skupščino po-»iruvljali poslance s Hitlerjevim pozdravom, to je z dvigoui roke. Spričo vseh teh dogodkov je vlada narodu dolžna in obvezana s povečano ..silo nadaljevati in vrniti ljudstvu postne državljanske svoboščine in mu ohraniti demokratsko parlamentarno državo pred poskusi. kakršen je bil 6. marca 1986. Cini širša je udeležba v državni upravi, tem čvrstejša je zavest narodne varnosti v državi, na vseh poljih državnega in narodnega življenja. /a varnost države Vlada dr. Milana Stojadinoviča je že dala narodu dovolj političnih svoboščin, čei>rav ni izdala političnih zakonov. Toda storila je še nekaj, kar je prav tako važno. Vrnila je državi pravno varnost Tudi največji sovražniki današnje vlade ji morajo priznati, da se ji je Posrečilo v popolnem obsegu obnoviti vero v sodišča in ustvariti pri sodnikih občutek varnosti, ki ie glavni pogoj m pravno funkcioniranje sodišč, in da se v narodu ohrani zdrav občutek pravice in spoštovanja zakonov. Pravo narodno edinstvo Ce se ozremo na leto 1918, moramo priznati, da je duh edinstva v letu 1918 bil popolnejši in da danes v tem pogledu mnogo bolj zaostaja kakor leta 1918. To se pravi, da emo se poslabšali in da rfam zaradi teh napak ni uspelo, da bi ono edinstvo narodnega duha iz leta 1918 uresničili in ustvarili edinstvo narodnega dela. Rod, ki je pripomogel k polomu sovražnika, je hotel edinstvo doseči kar na hitro, rušeč vse plertiensko ograje in razlike, ki »o vse bile vkoreninjene v preteklosti,,da tako razvije narodno življenje in ga obrne v docela nove smeri. Tako je postala vidovdanska ustava Ustvarilo se je stanje, ki ni bilo posledica onega razvoja in ni imela ustava ootrebne zveze Z z razvojem narodne zgodovine. Generacija, ki je ustvarila vidovdausko ustavo, ni zadosti proučila vrednosti plemenskih narodnih lastnosti, ustvarjene v stoletjih. Mislila je, da vsaka generacija daje sama in vse svetu po svoji volji. Posebne plemenske lastnosti, ki so aa-Btale, posebni razvoj v zgodovini našega naroda so se zdeli tej generaciji slučajnosti, kakor ograja in motnja, pred katerimi je treba narod osvoboditi. Ona generacija Je mislila, da more samo s tem, da prelomi S preteklostjo, graditi in ustvariti narodno edinstvo, ki bo zraslo iznad vseh plemenskih lastnosti in omejitev. Toda razvoj političnih razmer po zedi-njenju pa do danss nam je pokazal, da nobenia generacija ne more biti samostojna ta neodvisna pri ustvarjanju in krčenju potov, temveč da je vsaka generacija samo nadaljevanje prejšnjih rodov in da mora računati s tradicijami preteklih časov. Hotela je s silo prekiniti z zgodovinskimi pravicami, s plemenskimi pridobitvami ter je hotela ukiniti stare zgodovinske ustanove, naslanjajoč se na stebre nacionalne zavesti in čustva. Tako kakor se te nove ustanove izgubljale svojo življenjsko moč, tako je v narodnih slojih pojemala zavest o edinetvu. Toda mi se nismo okoristili s tem naukom naše nedavne preteklosti, temveč »nio Sli po tej poti še nadalje, še več, nekateri posamezniki, čeprav jih jo bilo malo, so celo mislili, da se more narodno edinstvo, ustvariti, č.e ne izlopa, p« zgpda, s tajno orgauiia-cijo in » koncentracijskimi taborišči. Ce&r (rimi ievedo-. • • • 0136 Če pere mamica s Schichtovim Radionom, ji gre delo hitro in brez truda izpod rok; in potem ni mamica prav nič utrujena — ampak je vedno tako dobre volje. Saj je pa tudi lahko — kajti Schichtov Radion opere brez truda perilo veliko bolj čisto, kakor bi ga oprale najbolj pridne roke ob najhujšem naporu. In kako preprosto je to: najprej raztopi Radion v mrzli vodi in ko raztopina s perilom zavre, kuhaj 15 minut. Nato perilo izperi najprej v topii, potem pa se v mrzli vodi — in perilo bo belo kakor sneg. Schichf £chichtov RADION pere sami Pametne zahteve štalerskih kmetovalcem Obupni položaj, v katerem jc dandanes naš kmet, naravnost nujno zahteva, da «e kmetje stanovsko organizirajo. Kmečka zveza, ki ravno sedaj začenja podrobno delo pn deželi, jc taka organizacija za kmeta. V Št. It ju pri Velenju so kmetje tole sklenili: Nehajmo tarnati o krizi, zakaj to ne vodi iz krize, ampak v krizo. Zahtevajmo pri vsaki seji in pri vsakem zborovanju kmetijsko zbornim. Do-ker te nimamo, pomagajmo vsi, da i združenimi močmi dvignemo svoje gospodarsko Klanje, (I lavne panoge našega gospodarstva so: živinoreja, les in vinogradništvo. Les v našem okolišu ne pride to liko v poštev, ozirajmo se torej bolj na živinorejo in vinogradništvo. Za dvig živinskih cen so naše zahteve: Naš več let stari ideal je in ostane prodaja klavne živine zadružnim potoni za vojaštvo, za državne in druge zavode n. pr. bolnišnice itd. Takoj naj se vpostavijo stalni odbori ali stalne komisije najmanj petero mož, razumnih in poštenih, ki bodo določali primerne cene živini, kakor z« sejme tako za domačo prodajo. Nadzorujejo naj tudi tehtnice v bližini sejmov ob sejmskih dneh. Nehati se mo-rajo goljufivi triki kupcev ti. pr. da kupijo živino v začetku sejma, tehtajo pa jo kedaj popoldne, da živina sloji ure in ure na sejmišču v škodo lastnika. Kupci-mesarjl naj imajo legitimacije svoje stanovske zadruge, drugi kupci pa potrdila, s katerimi dokažejo svoje ime in bivališče. Ce mora vedeti kupec za ime prodajalca, naj tudi prodajalec pozna kupca. Ce se lastniki živine iz drugih banovin ne podvržejo zahtevam komisije, naj se Jim sejmišče zabrani. Ce se žival proda v hlevu, naj velja načelo, da se tehta na najbližji tehtnici. Vsaka župnija in vsak večji okoliš naj ima svojo tehtnico za živino, fe ni blizu mestne tehtnice. Zadostuje večja in močnejša decimatka, Ri dvigne do 800 kg, lil se žival ogradi s štirimi drogi, dn se ne more ganiti. Od ene strani stopi žival na teht-»ifOj na na nasprotni jo zapusti. Za tako tehtnico stroški niso previsoki, potrebuje se tudi majhna ulica. V slučajih, če oblasti zaplenijo živino za zaostale davke ali druge dolgove, naj se postavi živina za prodajo na sejm, da se ne prodaja pod roko V Škodo države in lastnika. V okrajih, kjer io vec sodnih okrajev, naj bo za vsak sodni okraj nastavljen živinozdravnik. Na vsak način naj se f1'®1!" stroški za cepljenje svinj. Mislimo na to, ««Ko bi upeljali in uredili nekakšno posredoval-: ° '« nakup in prodajo plemenske živine kinoUkim ljudstvom. V vsaki župniji je sko-te kakSna kmetijska zadruga, če ni, pa gotovo prosvetno društvo. Naj prevzame trud, da bodo od- govarjala nn predmetna vprašanja, kmetje pa n:ij naznanijo, kadar imajo na prodaj plemensko živino, Za dvig viiuikih cen naj velja: v vseh gostilnah, katere posečanto, zahtevajmo vino domačega pridelka. Gostilničar naj ima od producenta lastnoročno potrdilo, da lahko vsuk čas dokaže, odkod Je vino. Za živino je potreben živinsko potni list, za viuo zahtevajmo potrdilo pristnosti. Odklanjati je vsako tuje vino, dokler ni dokazano, da je pridelek iz naših vinogradov prodan. Prepoved prodaje izabele naj se ukine tam, kjer kon-zumenti izabelo zahievajo. Gostilne so za ljudi in zavoljo ljudi in če se prodajajo nepregledne množine narejenega vina, zakaj bi se ne smela pristna pijača, če ljudje to želijo. Odklanjamo pa vina ir. kleti vinskih veletrgovin, ki so prava in največja nesreča za naša vina. Izogibajmo se tudi gostiln mesarjev, kateri bodo tlačili cene naše živine še naprej. Končno zahtevajmo od časnikov, ki jih naročamo, naj podpirajo naše stremljenje; od državnih in avtonomnih oblasti pa pričakujemo, da nam gredo povsod na roko. Za sklep pa besedo vsem tovsriSom kmetom: vselej in povsod naj zavlada zopet stara kmečka poštenost, naj bo pri prodaji ali kupčiji! Kakor zahtevamo brezpogojno poštenost od drugih,' pokažimo jo tudi mi sami! Kmetska poštena beseds in udar v desnico naj velja povsod toliko, kakor na sodišču ali pri notarju overovljen podpis in pogodba. S tem bomo utrdili svoj uglod in če J» kje trpel, ga bomo zopet vzpostavili. Krepko dvigni rn o svojo zeleno zastavo! Naj nam ho znak prebujene kmetske zavesti, kmetskega občestva, kmetske medsebojno pomoči! Kmetje skupaj! »Delovanje katoliškega časopisja je vse hvale vredno. Ti so najboljši azistonli piižnicuni pri razširjevanju vere...« Italijani prodiralo proti jezeru Aiangi. Ko zbora pod poveljstvom generalu Smitiuiiu italijanske kolon« so Zavzeli goro Alndži, so čete prvega armadneg« cncralu Santinija začele prodirati proti jezeru Afsangi Slik« kaže nu pohodu v pustinji med gorovjem iu jezerom KAJ JE NOVEGA Beseda n a pravem mesta Glasilo Jug, rad, zajednioe v Belgradu »Samouprava« priobčim: pod naslovom »To-lažljive besede« daljii slovenski uvodnik, kjer piše g. F. S, med drugim tudi to-Ie: »Dr. Korošec je dejal: »Treba je postaviti idejo proti ideji. V službo te velike borbe za idejo morajo se postaviti cerkve in iole, morajo se postaviti politične stranke, kulturna in socialna združenje, gospodarske organizacije in vse njihovo časnikarstvo.« To 80 bile besede na pravem mestu in ob pravem času. To pa česar notranji minister ni povedal, ker ne spada v njegovo ministrsko področje, kar pa je za pobijanje boljševiške misli brezpogojno potrebno, kako mora vlada sama a socialnimi in gospodarskimi ukrepi omogočiti, da se more z uspehom postaviti ideja proti ideji, je pokazala vlada v finančnem zakonu in v govoru ministra za socialno politiko in narodno zdravje. Vlada je napovedala, da hoče z uvedbo obveznih delovnih pogodb za vse urediti odnos med delom in kapitalom, rešiti vprašanje najnižje dopustnih delavskih mezd in vprašanje, kar je važno zlasti za delavstvo, ki od industrijskih podjetij prejema živila po oderuških cenah. Ravno tako hoče vlada izvesti socialno zavarovanje za onemoglost, starost in smrt. Da je vlada začela izvrševati velika javna dela, ki naj bodo odpomoč proti brezposelnosti, je tudi dokaz o socialnem mišljenju sedanje vlade. To je pravilna pot, ki jo je ubrala vlada. Če bo vlada dosledno ostala na tej poti, kar upamo, potem je gotovo, da bo izvršila veliko delo in bo zajezila boljševiško poplavo. Kdor pozna naše socialne prilike, ve, da bodo posamezni izkoriščevalci delavstva in socialno šibkejših ljudskih slojev vse poizkusili, da bi zavrli izvedbo teh vladnih načrtov. Proti načrtu, kakor ga je označil notranji mir.ister, bodo ostale vse temne sile, razni materialistični propovedniki in pod raznimi firmami skrivajoči se boljševiški priganjači. Od naše javnosti pa je odvisno, ali se bo znala otresti vseh teh ljudskih zapeljivcev ir, bo odločno" zavzela stališče za socialni program sedanje vlade. Predvsem je potrebno, da delavstvo spozna svoje prijatelje in s svojim nastopom olajša prizadevanje vlade za rešitev socialnega vprašanja v naši državi.* Ueitetske stanarine bo prevzeta banovina , V smislu dodatka k novemu Sinančnemu zakonu se dolžnost izplačevanja vseh stvarnih potreb pri vzdrževanju narodnih šol, kot plačevanje učiteljskih stanarin in postrežbe pre-tese iz upravnih odnosno šolskih Občin na banske samouprave. Upravne občine ostanejo ie nadalje dolžne graditi šolska poslopja, dajati potrebno zemljišče za šolo, šolsko dvorišče, igrišče, zemljišče za praktičen kmetijski pouk, učiteljski vrt, v vaseh obvezno vse to po možnosti v bližini šole; pobrigati se morajo tudi za pitno vodo in pa, da so vsa pota, ki vodijo do šole, urejena. Pri vršitvi teh dolžnosti jim OSEBNE VESTI d Francoski poslanik na bel grajske m dvoru gfo« de Dampierre je pretekli teden prvič obiskal Ljubljano in Slovenijo. Seveda jo bil povsod prijateljsko sprejet. d 70. god je praznoval te dni delavec Jože Keršič iz Most Bog ga živil domaČe novice d Ustanovitev župnije litije je sedaj oblastno dovoljena. d »Odslej boš ljudi loril,,.« V Siheiiiku v L/aimaciji je bilo nedavno posvečenih 7 dija-konov za duhovnike. Med njimi ie tudi mož. ki je že v višjih letih življenja. To je don Riko £ink. On je bil ribič in v svoji mladosti vrl Orel, saj je bil predsednik Orlovskega društva na Dolgem otoku. Ker je v sebi čutil poklic za duhovnika, je kljub vsem zaprekam in težavam študiral gimnazijo in bogoslovje in sedaj je postal duhovnik. d Čevljarji za svoj obstoj. Mariborski čevljarji so v borbi za svoj obstanek zelo delavni. | Le žal, ris kljub vsej borbenosti njihova obrt ! 4 bodo pomagale banske uprave in ministrstvo prosvete po razpoložljivih proračunskih možnostih. Ko stopi ta zakon v veljavo, prenehajo veljati vsi predpisi zakona o narodnih Šolah od 5. decembra 1929, ki se nanašajo na vzdrževanje narodnih šol, a postopek o vzdrževanju narodnih šol po samoupravah se bo izvršil z uredbo, ki bo imela zakonsko moč, in ki jo bosta predpisala minister prosvete in minister financ po odobritvi ministrskega sveta. Ta uredba se n® bo nanašala na icle v mestnih občinah. Ta način razdelitve bremen se nam zdi pravičen. zaradi premočne industrijske konkurence čimdalje bolj propada. Iščejo tedaj nova pota, da se režijo. Ustanavljajo pod okriljem Zadružne zveze v Ljubljani posebno čevljarsko proizvajalno zadrugo, ki naj bi začela na industrijski način z izdelovanjem obutve, da bi lahko konkurirali s ceno tvornicam čevljev. Vse gibanje yodi ortopedni čevljar Goban. d Molji so požrli za 40.000 Din bankovcev Ivasiu Gerčiču, trgovcu iz Dolenjega Miliaj-Icvca v Medždmurju. d Kratek, .» precej močan potres so čutili v noči od 17. na 18. marca v Banjaluki. d Vino Je kriv®... Dne 18. marca je zjutraj mirno odšel z doma 19 letni Ivan Pete-Mnšek lz Loč, v gozd. S seboj Je vzel kos kruha. Ves dan je do noži sadil amrekice. Ko ee je vračal domov, je naletel na Sest pijanih oseb, kj so ga smrtno preteple in ga vlekle v neki bližnji hlev, kjer je ležal do prihodnjega dne popoldne, ko so ga peljali domov Naslednji dan je izdihnil ovojo dušo. Bil je miroljuben im priden mladaadč Sn je gkrbel za svojo siaro, bolehuo mater. d Premeščena, a ne ukinjen*. Ko se je začelo graditi leta 1930 poslopje za gospodinj- sko šolo v St. Juriju, so že bila deljena nine". nja o prikladuosti kmetijsko-gOBpodinjske ^ le za kmečka dekieta v neposredni hiiinii kmetijske šote za kmečke fante. Proti usta-uovitvi take šole ao bili vsi oni, ki vedo, (ii, ne more vzgojno vplivati dobro, tako sta'dve taki šoli tesno povesani med seboj. Da trpi zaradi tega pouk iu napredek v obeli šolali je tako samo ob sobi umevno, du more ta' j i ti to samo tisti, ki zaradi svojih osebnih ambicij ne vidi in noče videti vzgojnega momenta. Ta pa je bil edino merodajen za lo da se kmetijsko-gospodinjska šola iz St. Ju' rija premesti v S večino; o ukinitvi te šole pa ni govora. d Ne boj, medsebojna ljubezen naj vlada. Na Jožefovo so imeli tovarniški delavci \ lo-varnt lesnih izdelkov v Jurkloštru na štajerskem svoj praznik. Lepo jih je bilo gledati, ko so bili ob 7 zjulraj zbrani pri slovesni sv. maši, med katero so pristopili k sv. obhajilu. Popoldne pa so priredili v novi cerkveni dvorani proslavo »v. Jožefa s petjem, govori iti deklamacijami. Skioptične slike so jim ponazo-rovale skrb sv. Cerkve za delavstvo. Po akademiji je gosp. Fal-ter v prostornem župnišču vse delavce z njihovimi družinami pogostil. Tu se je videlo, kako lepo razmerje vlada med lastnikom tovarne in med delavslvvu, pn tudi med domačim župnikom gosp. prof. Pavličem, ki je ves praznik tako lepo pripravil, ter med vsemi stanovi v župniji. Če lii povsod vladala taka krščanska ljubezen, socialne razlike ne bi bile tako kričeče. Po nekaterih krajih pa zapeljano delavstvo meni, du najbolj služi svojemu stanu, ako zabavlja čez vero, se norčuje iz cerkvenih obredov in se ^poslavlja« i — rdečo kravato, čeprav jim po želodcu »kruli«. d Velik zbor kmrtov se je vršil oni petek v Dravogradu. Govorilo je več poljedelcev, med njimi tudi predsednik Kmetske zveze Janez Brodar iz Hrastja. Zbor nad 1000 kmetov je sprejel soglasno in z velikim odobravanjem sledeče zahteve: 1. Zaradi nevzdržnega gospodarskega položaja našega kmeta, zaradi prenizkih pridajnih cen, predvsem lesa in živine, pa t ml i drugih kmetskih pridelkov, zahtevamo ,da se cene zakonitim potom določijo — mini-mirajo za vso državo v sporazumu s kmetskimi strokovnjaki. 2. Ker naš kmet danes ne more več plačevati davkov, zahtevamo, da naša država sklene dobre trgovske pogodbe predvsem s tistimi državami, ki pridejo v poštev za naš izvoz v prvi vrsti les», živine, pa tudi drugih kmetskih produktov. 4. Ker je industrija po večini zaščitena na račun kmeta, naj industrija plačuje svoje delavstvo — naše glavne konsumente — s primerilo plačo i ii naj se v to svrho zakonito določi minimalna mezda. 5. Dalje zahtevamo, da se našemu kmečko-kreditnemu zadružništvu od-pomore in tako da možnost našemu kmetu za obnovitev ne po njegovi krivdi propadlega gospodarstva. 6. Opozarjamo kr. vlado, d« je žo skrajni čas, da se pristopi k smotreni iu končnoveljavni rešitvi razdolžitve kmeta. 7. Zaradi svojevrstnega načina gospodarstva slovenskega kmeta zahtevamo, da se čim prej Izvedejo široke samouprave, ki edine bodo v prvi vrsti ln s sigurnostjo pripomogle (to hitre rešitve našega celotnega gospodarskega položaja. d Pohvaljeni železničarji. Za smučarskega sestanka vojaških oddelkov držav Malo nn-tante na Pokljuki pri Bledu je osebje naših železnic Pr' prevozu zavezniških vojaških od- m delkov izvedlo vso organizacijo z velikim po-žrtvovanjem, tako da so romunski in češkoslovaški smučarji odnesli z jugoslovanskih železnic najlepše vtise, minister vojske in mornarice pa je izrekel svoje zadovoljstvo in zalivalo. Da opozori na ta zgledni primer, kako ie treba služiti za dobrobit, napredek in uspeh naše domovine in železniške stroke, je prometni minister s posebno pohvalnieo podčrtal prizadevnost svojih podrejenih železničarjev j„ to z naredbo sporoči! celokupnemu osebju podrejenega mu ministrstva. d Dr. Maček za vrnitev k starim navadam. Dr. Maček je nedavno napisal članek, v katerem se peča z gospodarskimi težavami kmeta in svetuje kot najboljši izhod vrnitev k starim navadam. Seje naj se zopet lan in izdeluje domače platno. Kmet naj čim manj kupi od drugih in sam izdela čim več stvari, potrebnih za življenje. Dr. Maček poudarja med drugim tudi sledeča: »Kriza kmeta se javlja najbolj v tero, ker mora kmet pridelke poceni prodajati, blago pa, ki mu je potrebno, mora drago plačati. Takega stanja naš kmet-ski stan ni mogel več prenašati, zato so se kmetje združili, da a svojim složnim nastopom na trgu vzdignejo cene kmečkim pridelkom, posebno živini. Uspeh, ki je dosedaj dosežen, je sicer lep, toda samo povišanje cen kmečkih pridelkov ne more trajno izboljšati težkega stanja kmetskega stanu. Razlog je največ v tem, ker ima povišanje cen svojo mejo na gladini svetovnih cen, preko katerih ne moremo iti, ker moramo misliti na izvoz kmečkih pridelkov v tuje države, izvoz pa je mogoč samo takrat, ako so cene našega izvoznega blaga nižje, kakor pa cene na tržišču izvoza. Poleg tega pa bodo s poviškom cen kmečkih pridelkov zrasle tudi cene drugemu blagu in to še bolj kakor kmečke cene in kmet bo v kratkem prišel na isto, kjer je danes. Kriza se bo začela iznova, z njo pa vse trpljenje in težave kmečkega stanu. Povišanje cen je potrebno in koristno in je danes naša največja skrb, toda treba je gledati v bodočnost. d Z novim dopolnilom k zakonu o vzdrževanju narodnih Sol je učiteljstvo zelo zadovoljno, je izjavil predsednik učiteljskega združenja g. Ivan Dimnik uredništvu belgrajske »Politike«. G. Dimnik je tudi izrazil mnenje, da bi se moral banovinski šolski odbor preurediti na temelju novih razmer. Rekel je tudi, da je prenos učiteljske stanarine od občinskih uprav na banovino že stara zahteva uči-teljstva, ki pa obeta biti ugodno rešena šele pod sedanjim — kako naj rečemo — »klerikalnim« režimom. d Požar v »Veliki Srbiji«. V Belgradu imajo mizarsko zadrugo, ki so ji dali ponosno ime »Velika Srbija«, V »Veliki Srbiji« je torej izbruhnil te dni požar, k: poslopja sicer ni uničil, napravil pa vendarle okrog 70 000 Din Škode. Ne bo hudega, ker jc »Velika Srbija« zavarovana za okrog 1 in pol milijona Din. d Mariborska policija j« zaprla v nekem hotelu Franca Poturico, slugo nekega zagrebškega inseratnega zavoda. Sluga je poueveril 17.000 Din, s katerimi je bil poslau na poŠto. Nijol si je avtotaksi, s katerim se je odpeljal v Maribor. Za vožnjo je plačal 1600 Din, za 1860 Din pa si j« kupil novo obleko in perilo. Pri »jem so našli S« 13.840 Din. Zanimivo je, da je Poturica iz Maribora piaal v Zagreb okbprcsao pismo, v katerem pravi, da niu Je bil denar ua poŠti v Zagrebu ukraden in da 1° potem ia strahu pobegnil v Maribor, kjer i0 Sel prostovoljno v smrt. Poturiea je Se mlad, kakih 21 let star dečko. Včeraj ga je policija odpravila v Zagrob. — Torej ne v smrt, ampak v >luknjo< pojde za enkrat nadebudni dečko. d Zlikovtsš so vlomili v lovsko kočo na Rakovem nad Kamnikom in odnesli razne odeje, posodo itd. d 25 kg saharina so pustili obmejnim stražnikom m pobrali pete tihotapci biizu. Selnice ob Dravi. d Borim »a, kruh. V pisarni ravnatelja g. Lavriča ua. okrajnem sodišču v Ljubljani je zadnje dni opazovati velik naval strank, Ki prosijo za poveri lev prepisov raznih listin. Dnevno jih je do 50. So to večinoma priprosti ljudje, ki bodo vložili prošnje za podelitev mesta paznika pri dobodarstveuem uradu v Ljubljani. Razpisanih je 40 novih mest. Tudi na državno tožilstvo prihajajo v lej zsdevi ljudje s prošnjo, da jim izda potrdilo o neoporečnosti. Zatrjujejo, da bo prosilcev za ta mesta veliko. d Že tretjič stavkaj* letes rudarji v Stanovskem pri Poljčanah. Zahtevajo izplačilo že zasluženih mezd. Dajte vendar delavcem, kar jim gre! d Vprašanje bežigrajske šole Na zadnji seji je upravni odbor SlJZOlt-a v Zagrebu sklenil, da posodi mestni občini 5 milj. Din. .Mestna občina ta denar nujno potrebuje za zgradbo bežigrajske šole Posojilo za ki je bilo prvo najelo in že dano, je mestna občina pod prejšnjo upravo porabila za začetek gradnje bežigrajske šole. Mestna občina je bila v skrajni zadregi in zato je sedanji župan dr. Adlešič prosil člana upravnega odbora g. Avseaeka in druge slovenske delegate, naj se zavzamejo za novo posojilo. Tako sta rešeni vprašanji ljubljanske bežigrajske šole d Ponor pred goljufom! Zadnje dni se ninože po Ljubljani neke čudne goljufije,, katerim največ nasedajo čevljarji in krojači, izvršuje pa jih skoraj gotovo ena in ista oseba. Neki moški namreč obiskuje take obrtnike •ter se pri njih izdaja za vodjo neke vojaške delavnice. Obrtnikom naroča naročila, češ, da vojaška krojaška in čevljarska delavnica teh naročil ne mo-reta izvesti sami. Po navadi se goljuf pogodi z obrtnikom za toliko in toliko obleke, čevljev po ugodnih pogojih, na katere seveda vsak obrtnik rad pristane. Ko je kupčija sklenjena, pa goljuf pove, da ima obrtnik kot državni iiferant pravico do znatno cenejšega sladkorja in drv iz vojaških skladišč. To pa je treba seveda naprej plačati. Goljuf nato inkasira denaj' iu obrtnik je celo prepričan, da je napravil prav dobro kupčijo. Tako je nedavno lega neki krojač plačal 20 kg sladkorja po 9 Din kg ter je izročil goljufu 180 Din. Ko pa je projač vprašal pri vojaških oblasteh, kaj je s to delavnico, je na svoje začudenje zvedel, da take delavnice v Ljubljani sploh ni. Policiji je samo ta teden prijavljenih 5 taksnih goljufij. d Predpisi o cestnem redu. Po naših cestah še vedno ni zadosti reda, kljub temu, da oblast pogosto opozarja občinstvo ua cestno-policijske predpise, da tega ali onega občutno kaznuje, da marsikdo plača z življenjem svojo ali drugih neprevidnost itd. Ker je spomlad že tu in je Število zlasti motornih vozil na cestah čim dalje večje, zato je bauska uprava ponovno naročila vsem občinskim upravam, naj prebivalstvo resi« opo»ore na red, M i mora brezpogojno zavladati na naših cestah. 0#m m '.*<■ hi tt ihi u ii ul i tu. Vsa vozila se morajo strogo držati desne strani ceste, prehitevati je dovoljeau, samo z levo strani, nihče ne sme voditi preko d&volj&a brzine, v nočnem času pa mora vsak vGaažk imeti predpisano razsvetljavo in to zopet as predpisanem mestu, vprežne živine ne »me nihče puliti same na cesti brez nadzorstva, prav posebno pa je prepovedano goniti živino v večjih nepovezanih čredah, kakor se to zlasti v zadnjeui času lahko opazuje na naših gorenjskih cestah, ko različni živinski trgovci is mesarji nakupujejo živino na spodnjem Dolenjskem aH na Hrvaškem in jo potem po go-nilcih spravljajo na Gorenjsko, Vedeti pa Je treba, da niso krivi različnih nesreč, samo šoferji, kolesarji in vozniki, marveč da marsi-kako nesrečo povzroče tudi pešci, ki premalo pazijo na red in varnost na cesti. Prav pceeboo so dolžni starši paziti na svoje otroke, da n* letajo okrog po cestah, da ne mečejo kamenja aa avtomobili itd. Po čl. 86 a uredbe o sa&SM javnih cest in varnosti prometa na njih nosi občina polovico škode, kater« kdo napravi cesti ali napravam na njih, ako storilca nI mogoče izslediti. d Na zborovanja mesarske sadroge t Ljubljani sta nastopili pri volitvah dve ižstL Lista Brecelnika je bila z vsem slarim odborom izvoljena s 57 glasovom, medtem ko je Rezarjeva lista dobila 56 glasov, 1 glas pa je bil neveljaven. Mesarji so vsi do zadnjega organizirani. Kdaj bodo organizirani tudi vsi kmetje? d Znana »Gospodarska sloga-:- na Hrvaškem se je začela odločno zavzemati tudi za znižanje vseh mestnih užitnin, uvoznin in tudi tržnih pristojbin. Avtomobilske proge, ki konkuriraj železnici, bo prometno ministrstvo ukinilo. d Po dvajsetih letih se je vrnii k Rusije. Nad dvajset let je živel v Rusiji Jovo Štrbao iz Bojevca v bosansko-krupskem okraju. Ž« leta 1915 je prišel v rusko ujetništvo in vso do teh dni težko čakal trenutka, ds se vrne v domovino. Na posredovanje Rdečega križa v švicarski Ženevi je dosegel od- sovjstov privoljenje za povratek in tako se je Strbao p« več kot 20 letih odsotnosti te dni vrnil vesal In zdrav v svoj domači kraj, d BinkoMno romanje na Trsa!, združeno t izletom po morju na prekrasni otok Rob, nr; na Krk, kakor drugo leta, bo letos pod tako ugodnimi pogoji, da se ga bo lahko vsakdo udeležil. Predno se odločite, z.ahtevajfe obširna poinsnils, ki jih pošlje »Sveta vojsko« vsakomur brezplačno. Sporočite po dopisnici svoj naslov pisarni »Po božjem svetu«, Ljubljana, Sentpelrsku vojašnica. IZ DOMAČE POLITIKE d Volilcem St. Jtrnejske občine! Možje in fantje voiilci. V nedeljo 29. marca glasujte za listo naših poštenih mož in z nosilcem Vide Francetom it Ohrin-ki- volitve so bile v Grabovici, v despot', vaškt ni okraju. Od :'.7<) volilcev, jih sedem ni glasi valo. Zmagala je lista Aleksandra Slojnnoviča. ki je pristaš Jugosl. radikalne zajedn re. ruri v senutu je trgovinski minister dr. Vrbanič med drugim povedal, da nam je radi znanih gospodarskih ukrepov proti Italiji izpadlo nekaj slo milijonov, ki bi jih Iiili zaslužili z izvozom v to državo. Za ta izpndek še nimamo pravega nadomestila. d Pomilostitev. Kraljevski namestniki so podpisali ukaz o pomilostitvi političnih krivcev. S tem ukazom je poiniloščenili 172 oseb, ki so bile v državi obsojene |ki zakonu o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Od polnili ščenrev se oprošča iz državnega ostanka kazni ti!>. kazen je znižana 65 obsojencem, petim kaznjencem je pa kazen črtana. Za tri obsojence je določena posamična amnestija. d Tudi Hrvatje naj pristopijo. Samouprava. poudarja važnost sodelovanje s Hrvati in piše: Jugosl. radikalna zajednica ne predstavila za Hrvale nobene nevarnosti, ampak jim daje celo mač, da sodelujejo v velikem delu pri rešavanju važnega vprašanja notranje ureditve države. Je v korist samih Hrvatov. Nenavadna naravna katastrofa. V pretekli zimi je v Severni Ameriki bil silen ima/ Več rek tonFeišo:,:Zr'mrm 0 -'UkO ".»"»j'« "u ,lcbel° l'ldi r'k" N-Hive hi e nasop lo toplejše vreme je vodovje naraslo in ledene plošče so se začele grmaditi na reki \aras o vodovje je poplavilo z ledenim plodni, vred vse farme okrog mesta l.oo,ns,,..\iok pa je voda nplohn.la, leden, plošči pa so ostale po vrtovih, njivah in olrog 1,R sata ali resnica? \ \ineiiki gradi t-aje sedaj zrukoplov bo Miie' vse p red noš da skupno z večino Srbov in Slovencev pristopijo v Jugosl. rad. zajednico in da preko nje nudijo svoje usluge k rešitvi važnih državnih in narodnih vprašanj. Samo tako bodo izpolnili Hrvatje svojo narodno dolžnost.« d Razrešena je občinska uprava občine Stražišče pri Kranju. Prav tako je bil razrešen občinski odbor v Zmincu. d Razpuščen je občinski odbor pri Št. Lenartu v Slov. goricah. d Kazpuščena je občinska uprava občine Škofja vas pri Celju. d Tudi streli nas ne bodo ovirali v proizvajanju politike, ki ji je začrtal jasen pravec v svojem govoru v skupščini ministrski predsednik dr. Stojadinovič. Strel, naperjen proti nam, je končno likvidiral zloglasni režim Jev-tič—Popovič. — Tako je izjavil na shodu v Sarajevu minister dr Behmen. takle zrakoplov, ki bo /drti/en ti letalu iu zrakoplovu obenem. letalom lu NESREČE d Požar je izbruhnil in uničil volili Inev s skednjem in stanovanjsko hišo posestniku in vinskemu trgovcu Francu Kuniiku nad Bačkovo pri Sv. Benediktu v Slov. goricah. d Zgoreli sta gospodarski poslopji, las! posestnikov Lukaca, ozirr.uia Ajdiča v Pnd-gori pri Šniartiiem ob Pnki. d Ogenj je ugonobil stanovanjsko liišu Alojziju Cerku v Bezeni pri Rušah. d Ognjeni zublji so pokončali gospodarsko poslopje Jakoba Kopitarja v Lt.žiiiri pri Mariboru. d Viničarija je zgorela v Ljubstavi. Bila jr. last mesarja in gostilničarja Ivana Helerja i Brega pri Ptuju. d Treščil je v drveči motor. Na Ji zetovo zvečer se je zgodila pri trgovini Cvcukelj v Št. Pelin v Savinjski dolini večja nesrečo. Na motorju se je s precejšnjo brzino pripeljal mehanik šerbak. Zadaj je sedel zidarski mojster J c s i p Horjak, oba iz Polzele, nasproti pa se jima je pripeljal neki kolesar i/. Žalca, ki je treščil v drveči motor, da ga je zagnalo v velikem loku /. vso silo iui tlu. Šerhaka je vrglo nazaj, izgubil je prisotnost duha. Tutli lit rjaka je vrglo na trdo cesto. Pri tem sla dobila oba smrtno nevarne f.iuo. Poselil'.") težke rane ima Šerbak ua glavi. Utrgalo mu je tudi več prstov. Horjak pa ima težje notranje poškodbe. Kolesar ni težje poškodovali. d Pri smučanju na Vršiču je tako nesrečno padel, da si je zlomil nogo, ljubljanski sodnik Verbič. d Neki avto je povozil v Celju 71 letnega posestnika Zista Boštjana iz Lokrovca. Moč jc poškodovan na glavi in roki. d Strel mu je predr) želodec. Ono nedeljo zvečer je še! v vas k Sv. Ožboltu 17 letni kmetski fant Jože Okorn od Sv. Barbare nad Škofjo Loko. Fant jc imel s seboj revolver t«r se je na obisku z njim igral. Revolver pa sc je naenkrat sprožil ter je strel zadel fanta v trebuh in mu predrl želodec. Drugi (antje so ranjenca naložili na voz ter ga peljali dve n'1 daleč v Skoljo Loko k zdravniku dr. Homani. i'a pa je odredi! prevez v ljubljansko bolni'" nico. Fanta so do Medvod peljali z vozoU; tam pa je njegov spremljevalec izprosi! ne<> V tovorni avto, i katerim so ga popoldne prepeljali v Ljubljano. Nekaj minut pred bolnišnico pa je nesrečni ranjenec izdihnil. <1 Na cesti je padU ter si poškodovala obraz 30 letna dniuarica Helena Bizjak ia llibč pri Kresnicah. Precej je poškodovano tudi njeno kola Nesrečo je povzročil neki neroden pešec. — S hišnega hodnika je padel ter si zlomil levo roko 4 le-lni Marjan Pušar, sind kajžarja iz Puštala v občini Zminec v Poljanski dolini. — Mod delom je cirkularka poškodovala obe roki 25 letal delavki Mariji Kerže iz Loškega potoka. — V Mostah je neznan kolesar podrl 4 letnega mebanikovegt sina Ladislava Anzeljca. Otrok je dobil resne notranje poškodbe. — V palači železniškega ravnateljstva v Ljubljani ae je pri izstopu iz dvigala ponesrečil bančni uradnik Josip Ma-rič. Padel je tako nesrečno, da si je zlomil desno roko in si polomil nekaj reber. d Skala, ki se jo utrgala na vrhu kamnoloma, je zadela v glavo in ubila Janeza Trbu-ea iz Voseka pri Celju. d Ker jc zavora pri vosu popustila. Smrtna nesreča, ki je globoko pretresla vso brežiško okolico, se je zgodila pri ualaganju ko-lja za vinograde. Ko »o namreč peljnii k po-seetnici Jožefi Ilabiac težko oblože.ni vo« s kolji, je zavora pri vozu popustita, mladi Ivan Omerzu ga je skušal zadržati, pri čomer se je pa voz prevrgel in silna njegova težs je navalila na ubogega Omerzu, ki je par trenutkov-nato izdihnil. d Ako hočete biti postreženi z dobrim blagom m po najnižji ceni, potem kupile le v mamifakturnj trgovini Kmečki mokasin, Ljubljana, Krekov trg 10. d Zaradi hlač so se sprli trije bratje. V vasi Ketnje, v občim Križe pri Tržiču, so se tritje bratje sprli in stepli zaradi nekih hlač, o katerih je vsakdo trdil, da so njegove Dva i brala sta prijela za sekiri ter se pričela ob- ! delavati. Konec je bil, da sta oba dobila hude rane vsak na levi roki iu sta morala v ljubljansko bolnišnico. d Preden se je končalo dolo v obratu v Podvinu pri Polzeli, se je nepričakovano odbijala velika skala in z ujo mnogo kamenja, ki je zasulo delovodjo Franca Vodenika. Pridni delavci, ki so ušli nesreči, 90 začeli takoj razmetavati kamenje in skale, da so potegnili ponesrečenega še živega ua dan. Takoj nato pa »o ga spravili k bližnjemu zdrav-nikiL, ki je našel na ponesrečencu smrtno nevarno rano. Odtod »o ga odpeljali ua zdravnikov nasvet v celjsko bolnišnico. d Žica mu je presekala usta do ušes. Na robrežju pri Mariboru »ta se ponesrečila 49-. ' mizarski mojster Anton Jug in 25 letni zidarski pomočnik Maks Veber. Oba sta drvela Z brzino 70 km na težkem motorju. Motor le vodil Jug, Veber pa je sedel na sedežu za Ko je vozač naglo zaobrnil v drugo uii-co' S* je s silovito silo vrglo v ograjo iz bodeče ž-ce. Oba vozača sta priletela na žico glavama. Jug je zadel ob žico z odprtimi «fb. ž„;a mu jc preseitaia usta užes Zdro- | m" ie spodnjo čeljust, izbila vse zobe in j moč"° raztrgala jezik. Obležal je nezavesten '!a Uch- Veber je priletel na žico z vratom, a mu je stisnilo sapnik in jc tudi on obležal rez moči na tleh. Reševalci so ob« ponesre- Speljali v bolnišnico. V k iNe obei*He s« na vozove in avtomobile. Oolmšnicl v Mariboru je umrl devetletni 01 rierič, sin železničarja iz Krčevine pri Slomškova maši Skrito in preprosto je bilo njeno življenje, kakor je bilo skrito in preprosto živijenje Dekle Gospodove. Ime ji je biio Marija Zorko in se je rodila v črešnjiški župniji 1. 1780., mlada leta pa je preživela v Šoštanju. Tu jo je spoznal Marko Slomšek, gospodar na Slomu, in sc oženil z njo 17. februarja leta 1800. Naš Anton je bil njen prvorojenec. Tako ga je povijala s svojo prvo materinsko ljubeznijo ln prebdela ob njegovi zibelki ure avoje prva materinske sreče. - Ajaj, aja), ljubček moji Dete trudno si nocoj. Ajaj, ajaj, dete moje! Ziblje mati in mu poje. In ga je pokrižala v imenu presvete Tro-rice, ker ga j« za Boga rodila; dete pa se jI je nasmehljalo s tistim sladkim nasmehljajem, ki je zemlji še ostal od raja. Bratci in sestrice so se vrstili za Tončetom in jih ja vodila čez domače travnike v iarno cerkev k sv. Martinu in romala-z njimi od podobe k podobi, jim sklepala ročice in jih darovala Bogu: Tončeta svojega prvega kot svoj najlepši dar. O svetnikih mu je pripovedovala in o gloriji nebeškt, da ji je zamaknjeno na ustih obvisel: V nebe-sih smo doma... Spletala je v molitev svojo tiho željo, da bi Tonče kdaj služabnik božji bil. Ko je pastir pastircem izpred ožbaldovske cerkve pridigal, je skrila slutnjo v ie varnejšo molitev. Se js doživela, da je šel v mestne šole. O Božiča I. 1815. pa sta se zadnjič videla na svetu. Ko je osmega otroka porodila, je umrla. To je bilo 2. januarja s. 1816.; ko je bil Tonče v drugem razredu celjske gimnazije. Umirajoča ga je izročila duhovniku in odslej j« bil nlen Tonče ves otrok matere Cerkva. Blagor žlahtnemu drevesu, ki je rodilo žlahten sad! BI&-grovali jo bomo od roda do roda in poveličevali Gospoda, ki se je ozrl na nlzkoat slovenske matere. Mariboru. Fantka je pred nekaj dnevi povozil avtotaksi ter mu zadal strahovite poškodbe. Imel je zlomljeno roko in Jogo ter razbito lobanjo. Šofer, ltl je fantka povozil, je naložil otroka na avto ter ga prepeljal v bolnišnico. Zdravniška pomoč pa jc bila zaman, ker ae mu je zaradi počene lobanje vnela možganska mrena. Mali Edi je postal žrtev lastne neprevidnosti. Kakor je pc pričah eedaj ugotovljeno, ne zadene šoferja nobena krivda. V trenutku nesreče je vozil v smeri od mesta tovorni avto po Aleksandrovi cesti.v Krčevini. Od nasprotne strani je prišel takrat od Pesni' cc proti mestu avtotaksL V trenutku, ko sta sc oba avtomobila križala, je mali Edi skoči! na cesto ter se hotel obesiti zadaj na tovorni avto. Prišel pa je pri tem med obe vozili ter ga je osebni avtomobil zgrabil in podrl na tla. d Dre nezgodi. Hudo se je ponesrečila 25 letna Ivka Oeič, gospodinja pri mlinarju Francu Mavku pri Sv. Juriju ob ŠčavnicL Mlinski kamen ji je padel na desno roko in ji dlan popolnoma zmečkal. V bolnišnici v Ptuju, kamor so jo pripeljali, so ji morali odrezati tri prste. — Podobna usoda je zadela Stanka Laha, 101etne£2 sina posestnika v Sodiacib. Fantek je vtaknil desno roko med kolesje (troja, ki mu je odtrgalo dva prst«. Tudi tega so spravili v bolnišnico. NOVI GROBOVI d Kadar pa smrtna kosa kosi... V Zagrebu je umrla Jožefina Mihina. — V Skofji Loki so pokopali veletrgovca Josipa Deisin-gerja. — V Dolu je odšel k Gospodu po večno plačilo župnik in duhoviti svetnik gosp. Peter Gorjup. — V Dole-ji vasi je preminula Uršula Zobec, mati okrajnega načelnika v Celju. — V Kranju so položili s grob, mnogoletnega organist« v gmartnem pri Kranju, Mohorja Mihaela. — V Cerovcu pri Šmartnem pri Litiji je umrla (iS letna Terezija Bercieri. —- V St. Jurij« ob Taboru so pokopati sedlarskega mojstra Jogfpa Debeljaka. — V Ljubljani št> položili v grob Andreja Boleta, carinskega kontrolorja v Planini pri Rakeku. — Pri Sv. Petni pri Rogatcu je zapel mrtvaški zvon vo- j leposestniku Josipu Šrimpfu. — Pri Mariji Snežni je odšla v blaženo večnost mati goso. župnika Srečka Vršiča. — V Radovljici je zapustila šolano dolisio 20 letna hčerka davimo-ga uradnika Zla tka S tangi. — V Pečovniku v celjski župniji je izdihnila 76 letna Uršula Lupše. — V Makarski 30 pokopali na praznik sv. Jožefa Klotiido Moravč, roj. Paovič. — V Blagovici je odšel po večno plačilo »etnljak Eraest Cerar. — V Celju 90 položili v hladno gomilo Marijo J ožit vdovo Dolžan. — Na Jesenicah je odšla v lepše življenje v večnosti Neža Vilman, roj. Zalokar. — V Ljubljani ao umrli: poštni nadkontrolor v pok. Leopold Hamperl, 90 letni upokojeni žel. uslužbenec Jakob Jager, 84 letni zasebnik Jernej Jenko, bivši gostilničar in Iestnl trgovec Anton Bro-lih, Mira Schorn, roj. pl. Toraago, arhitekt Josip Josin, soproga žel. upokojenca Terezija Novak, vdova višjega gozdarskega uradnika Antonija Hawlina, Marija Tomše, roj. Zobec in industrijalec Milko Kramer, l>rat senatorja dr. Kramerja. Naj počivajo v miru! nacionalizma V nacionalizmu, pretirani narodni sebičnosti ln narodnem samoljubju, r .U.v.r.... Njegovi nositelji imajo težko natego, da morajo svoje pristaše venomer navduševati in jih bodriti za svoje cilje, sicer bi njihovo vsakdanje življenje razveljavilo pretiravanja in bi se vzbudili k treznejšim naziranjem. M •< a s o -lini, nacionalistični vodja Italije, je pričel z gesli »Italia redenta« ali »Italia prima nel mondo« (Italija vstaja, Italija je prva na svetu) in ko besede niso več vplivale, je trebalo dejanj, katerih zadnje je zavojev alna vojna v Afriki. Geslu Adolfa Hitlerje, vodje nacionalistične Nemčije, >Deutschiand, erwac.Se« je trebalo vedno novih in je treba dejanj: združitvi vse oblasti v rokah enega je sledil izstop Nemčije iz Društva narodov, nato silna oborožitev nemške vojske in sedaj vojaška zasedba Porenja ter odstop Nemčije od lokarnskega sporazuma evropskih velesil. Oba, Hitler te Mussofim, pa navajata, d« jima gre zgolj ia čast njunih držav in njuno enakopravnost ter z t- resnični mir v Evropi. — '' V vsako (tiso Domoljuba? RAZGLED PO SVETU Abe$gnsko~i . zadr.jih dr*-" (Mm r,-i Italijanski listi s-o te dni pisali, da ne l»i več Zeueva. to je Društvo narodov, temveč zmaga na bojišču odločila o končnem izidu vojne v Abesiniji. To so očevidno Italijani poročali pod vtisom svoje zmage na severnem bojišču. Po oliesinskih vesteh so pa bila po ročiia o ogromni italijanski zmagi zelo pretirana Italijanska vojsk« je novno poizkušala obkoliti Sefari, a se je ta poizkus k> . s, , Italijanske čete. ptodira; v .; A .'■. :• proti jezeru .Ašangi. je — ,-s.i ustavila. Tu -e više še -i'« u-is :•,}'■ lijanski oddelek, ki je p .-'-etani, ki so se skrbno skrivale ... p*činah. se je posrečilo izvršiti ne- ; iec -:-ar...vit napad na italijanske čete. V - - naskoku se Abesinci menda poklali ....: ««i Italijanov. Po izvršeni krvavi Ivorbi s.-. Al«sinci Italijanom pobrali modenio orožje in se umaknili v svoja gorska .gnezda*. Borbam južno od Amba Aladže poveljuje sam ahesinski cesar. Na južnem !«)jišru razen običajne dnevne zračne bomhardirovke posameznih abeeinskib krajev in postojank, se ni pripetilo nič posebnega. ITALIJA s Slovenci in Hrvatje umirajo za Italijo. Med številnimi slovenskimi in hrvatskimi žrtvami na bojišču v Afriki se nahajajo tudi sledeča imena: V bitki pri Šireju je padel Viktor Horvatin iz Vižnjana v Istri. Fant je bi! Hrvat Iz sela Storpaci pri Vižnjanu in je služil v 83. pešpolku divizije Gavinana. - V Ponikvah pri Sv. Luciji so zelo slovesno opravili zadušnico za slovenskim lantom Francem Bajtom, ki je kot narednik padel v bitki pri Kare Amba. _ Enako slovesno so opravili mašo zadušnico za slovenskim fantom Jožefom Božičem od 18. pešpolka, v katerem je služil kot topničar in padel v bitki pri Sire. Maša je bila v Budanjah \ Vipavski dolini. — Padel je tudi Istran Ivan Vitek, doma iz Krnice. — Padel je pri Šire tudi Angel Babič, ki je doma iz Pulja — Zelo slovesni zadušnici sta bili za Viktorjem Coljo iz . Gabrovice pri Komnu in za Valentinom Habe-tom iz Voiskega pri Idriji. Staršem so izrazHe oblasti sožalje in jim izročile tudi dar v denarju. s Drobiž, Nedavno je reka Vipava ponovno prestopila bregove in se razlila po poljih in travnikih, — Na pokrajinski cesti Idrija— Godovič se ie utrgala velika plast zemlje in skalovja, tako, da je bil promet več dni popolnoma prekinjen. — V Idriji ob Bači je gorelo posestniku Francu Kraglju. — Blizu Šent Vida je utonil 40 letni kmetski posestnik Kari Mozer — V Vrtovinu pri Črničah je nastal Gor«ča ctrkci sv Alojzija v Madridu na Španskem, katero so zažgali komunisti. požar v hiši posestnika Franja Batagelja. — Ogenj je uničil senik posestnika Andreja Lojka v Crničah na Vipavskem. — Blizu Plav so našli v Soči truplo 40 letne Ivane 2abar iz Avč nad Kanalom. — V Tribuši so italijanski orožniki izvršili hišno preiskavo pri Lapajnovih in našli večjo količino nabojev za stare avstrijske puške modela 1891. Zaradi tega je bil 19 letni Metod Lapajne prijavljen sodišču. Ena ka usoda je doletela 33 letnega posestnika Antona Kuštrina s Šentviške gore, pri katerem so našli tudi mnogo smodnika. AVSTRIJA s To in ono. Sestdesetletnik je postal 26. marca škocijanski župnik g. Vinko Poljanec Na mnoga leta! Sesti križ je prevzel te dni na svoje rame ludi g. Hani Maierhofer, župnik v Pečnici. Živeli! — K večnemu počitku so položili Lorenca Pipana pd. Šorna v Logi vesi, — V Žili in v Labudski dolini je letos hro-ščevo leio in imajo občine žc nalog za zatiranje tega škodljivca. — Za župana v Št. Rupcrtu pri Celovcu je izvoljen upok. žel. uradnik Založnik. Volitev še ni potrjena. — V Trdni vesi pri Celovcu je prišlo med potujočimi cigani do pravcate bitke, pri kateri je bilo 7 ranjenih. Bitka se je končala v policijski ječi. — Franc •Jesenik, delavec iz Lipe, se je v Dobraču nevarno ponesrečil. 8 eirj so (lik ".................... iie-sS^-S s Smrt velikega državnika. Dne 18. marca 1936 je umrl v Parizu grški državnik Venizelo'-Rojen jc bil leta 1846. Njegovo politično življenje je bilo kaj burno. Leta 1897 je zan«lil kretski upor proti Turčiji in je bil od 1. 18W do 1904 na čel« kretske vlade. Od leta 1910, ko je izvedel v Grčiji ustavno reformo, p« & I. 1915 jc bil predsednik firšk* vlade i« i« stopil na stran Srbije proti Bolgariji. Leta 1917 jc Venizelos pregnal kralja Konstantina. Pri volitvah 1. 1932 je ostal v manjšini in se je nekaj časa umaknil iz politike. Lansko leto je spet nastopil in zanetil znani upor, ki pa se je končal z Venizelosovim porazom. Venizelos je bil obsojen v odsotnosti na smrt. Po povratku Jurija II. na grški prestol, je bil pomiloščen. Zaradi velikega uspeha svoje stranke dne 26. januarja 1936 se je pripravljal na povratek v domovino, a je njegove račune prekrižala smrt. Kakor znano, je pred kratkim umrl tudi | največji Venizelosov nasprotnik general Kon-dilis 7.a Grčijo ima Venizelos velike zasluge. NEMČIJA s Veliko razburjenje je povzročila po vsem svetu zasedba Porerija po nemških četah. Društvo narodov v Ženevi je označilo nemški nastop kot kršitev lokarnske pogodbe. Zdaj se državniki posvetujejo-, kako bi izšli iz velike zagate. Sklicali so v London posvetovanje držav, ki so podpisale lokarnski dogovor. Tudi Nemčija pojde tja, seveda ne brezpogojno in i ne brez pridržka. Ona hoče, da se lokarnski ! dogovor uniči in ustvari nov, pri katerem mora I sodelovati Nemčija kot popolnoma enakoprav- i na država. Francija se nemškega soseda še i vedno boji. Predlaga, naj bi se napravil ob | vsej nemški meji 20 kilometrski pas, ki naj bi j ga zasedle čete neprizadetih držav. Francija j in Nemčija naj si sežeta pošteno in odkrito v roke, pa ne bo treba na meji nobenih pasov, ne trdnjav in ne večjih vojaških posadk, ki samo razburjajo svet in mu ne dajo prilike dobre gospodarske ureditve. amerika s Razno. V Mihvaukee je umrl znani slovenski narodni delavec v Ameriki John Turk, doma z Rečice v Savinjski dolini. Podlegel je pljučnici, — V Sheboyganu je preminul 66 letni Matija Razbomik, rodom iz Savinjske doline. — Uprava Vatikana je vložila oster protest proti poštni upravi južnoameriške države Co-lombie. Na naslov tamkajšnjega papeškega nuncija je Vatikan poslal neki zavoj, a je bila pošiljatev vrnjena s pripombo, da ne more biti •dostavljena zaradi sankcij proti Italiji. V protestu se je poudarilo, da nima Vatikan nič upraviti s politiko Italije, — »Saj nisem pričakoval, da bi vi kaj ukrenili glede tega,« je dejal advokat J, O. Basta mestnemu sodniku Hermesu v Chikagu. Zaradi teh besed je bil advokat obsojen najprej na deset dni v ječo zaradi žalitve sodišča, a mu je bila kazen iz-premenjena na 25 dolarjev globe. Ni bil kaznovan zaradi besed samih, marveč zaradi načina, v katerem jih je izpregovoril. — V Glads-tone so našli v nekem hotelu truplo obešenega 55 letnega inženirja Freemana. Zapustil je pismo, v katerem je naročil, naj se njegovo truplo sežge, pepel pa raztrosi med cvetice v Jakson parku. — V Ely Min. je zapustil ta svet 83 letni Jurij Barič iz Suhorja pri Metliki. — V Indianapolisu so pokopali 70 letnega Martina Deležana iz Velikih Brusnic na Dolenjskem. — V istem mestu je preminul 55 letni Marko Bizjak iz Savinjske doline na Štajerskem. — V Miltown Mout. je zaspala v Gospodu 48 letna Magdalena Šetinc roj. Matončič BANKA BARUC II. ttue Auber. Pariš f®®) itrtpr^mija denar v Iu0ocl«vlfo oajbitreie in po najboljšem dnevnem kursu. vrši vb« bančne posle uajkulantneje Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksem-burgu spre emajo plačila na naše čekovne računa BK1.SI.IA So aini4-t!4 Branili«. FIIAKOIA: 1117-94 1'iria BOLAN. BIJA: K« l45s.fi« Kt4. Mra»| I.ITKSmiBlIRO, jf„ 5mj Na zahtevo pošljemo brezplačno naše ček. nakaznice Spisal Gustav Strniša Nadatjevunjf Ko se n- Pečovski vrnil, jc začni tenko cvi-Iciijc ln knr začudil sc jc, ko mil jc babico po-Ineziknila: lulri je sveti Miklavž. Dober svetnik jc in res inlinariein noklonjen, zahvalite ga in bodite veseli in dobre volje saj vam je danes poslal sinu.« Oospodar bi bil kmalu spustil posodo z roke, " M' i'' veselo prelrašil. Polem je pogledal 1'oiJ.iiiii, radostno pokimal in ves solzen pristopil h 2cni m ji stisnil desnico. 'f ie nad njim zahreščala babica: »Zdaj po le kac^pojdifc, vas bom že poklicala, kndnr bo irebal« Ve,ui/rl sf lc vo"'° in videl, da ga preteče gleda. nI, i" 1(1 ienščina v takem slučaju brez-«, 2° uku'oval«. PO če je bila v Se bogatejši ' , r 51 le mislil, da ima bobniča prav, jo je '-. , , m°lce odšel v sosedno sobo, kjer je po- 7 ga le spet poklicala. knlii!liVlc,a ie ležala mirno na Postelji- Bilo ic ne-oiiko bleda, a brez vročine. Poleg nje je ležal Drsim1 *?di P°'omcc in tiho silil k njenim Prsim ter mežikal kakor negodna muca. leiifi.LE'0"1 Qa> knko sc krcmži, ker še ni vajen vi i iei-i ''* |f iePni'a žena, ki ni vedelo kuj reči. 5n> le bila preveč srečno. prijazno jo je pogledal in dejal: "£-da! ga imnvo, potomca!« da zdravj'el«Va "ai 00 Bog blaa°5,ovi ,n m" i« PdpomnnŽ„n/8i H?' ,'emu svetniku g« posvetiva!« lego nosjednika K *adov<>1'no °Pozov»' 3V°- stdru"!!.? se- '''"i ni brigalo zo nikogar. Spet i« Pila vino V.*'' P1"'"10 mrzjo kurje bedrce in u vn trm j« zadovoljno kimolo segle vča- sili po krulili iii goltala meso triko požrešno, da so sc ji napenjale žile nc vratu. Ko se je najedla, se je hripovo zasmcjaln: »Ne sinete pustiti otročnici, da bi zaspala sicer se lahko prebudi na drugem svelu in ne lu-knjle v vaši hiši Po porodu mora vsaka nekaj časo čuti, a potem noj sc Ic spočije. Sicer pu je vse dobro in prav! Slo je kot po maslu. Popoldne sc spet oglasim!« Nagnila se je nad mater in sc zarezala: »Mamica, kajne, da ste srečni? Blagor vami Samo enega sem imela, pa mi je kmalu umrl. Dedec je bil pijanec in ni nanj pazil, pa mi jc ne-bogljenček utonil. Le dobro počivajte vi mati in li štrukelj. V Pečeh si nisi izbral napačnega kraja, dobro se ti bo godilo!« Zasukala se jc kakor vretence in že ie bila skozi vrata. Ker se je rodil v Pečeh moški potomec iik pred svetim Miklavžem, je sklenil gospodar, da postavi mlinarskemu zaščitniku blizu vhoda v Peči lepo kapelico. In ko se je prismejala pomlaS in so pričeli sončni žarki topleje sijali, dn je sneg kopnel kakor bi ga odmetaval z lopato, so prispeli v peči delavci, ki so kar v živo skalo izdolbli, dokaj prostorno votlino, v koleri je potcin zrasla kapelica svetega Nikolaja, ki jo je blagoslovil meslni vikar janež Trdan, ki je bil daljni sorodnik peeov-skega gospodarja. Nad oltarjem pa je neznani slikar naslika! svetnika, ki ie oprt na svojo škofovsko palico korakal čez jez in nudil klečeči materi drobnega otročiča, ki ga je držat v naročju. Odslej je vsako leto na Miklavževo gospod vikar maševal v lej kopeli in po maši spregovoril o sveiniku Miklavžu. Vedno jc omenil njegovo veliko rododarnost, soj je rešil tri device propasti, ker jih je skrivaj obdaroval in jim vrgel denar skozi okno, do jim jc ohranil časi Nikoli ni pozabil omenili, da ie sveli Nikolaj mlinarski priprošnik, saj trdi sveta legenda, da j* nekemu poMencm« revnemu mlinarju pomngal iz Bele krajine. — Kap je zadela Antona Vitejc iz Domžal. — V Osage W. Va. je zapustil« solzno dolino 56 letna Frančiška Tekavc roj, ■ Kovačič, nekje z Dolenjskega. — V Colerai« Min. je zapel mrtvaški zvon 63 letni Ani Mur-nik. — V Somerset Pa. je zapustil ta »vet 66 letni Frank Parkelj iz Mirne peči na Dolenjskem. — V Calumet Mich je odšel v večnost John Klobučar iz Lahinje pri Črnomlju. drobne novsce Radi visokih šolnin je štrajkalo te dni v poljski Varšavi 3500 dijakov. 12 mest je poplavila voda v severovzhodnem delu Ameriških Zedinjenih držav. Skakalnica v Planici na Gorenjskem v Sloveniji je največja te vrste na svetu. Huda hripa (španska bolezen) se j* pojavila na Finskem. 136 obmejnih spopadov je bilo v preteklem letu med Rusijo in Mandžurijo. 30 žensk — doktorjev prava je sprejela t službo carigrajska občina. 84 hiš je uničil požar v poljskem okraja Sedlec, Bombo je nekdo zagnal med božjo službo v židovski tempel v poljskih Sosnovcih. Človeških žrtev ni bilo. Sedem in pol kilometra dolg most, ki bo veljal 78 milijonov dolarjev, zgrade v San Frančišku v Ameriki. To bo največji in najdražji most na svetu. 51.600 zvočnih kinov je sedaj v ameriških Zedinjenih državah. Na vsem svetu 87.000. Novi nemški zrakoplov LZ-129 ponese posebno pošto italijanskim vojakom v Abesinijo. Nezadovoljstvo z italijanslko politiko opažajo v zadnjem času med albanskim izobra-ženstvom. 21 milijonov dinarjev je dala prodaja knjit-nice pokojnega francoskega zunanjega ministra Barthouja. v največji stiski. Vsako lelo je namreč naroslo voda in siromaku odnesla jez pa če je postavil še lako krepkega. Divji valovi so vedno zmagali in odplavili vsak jez. Mlinar je bil že ves obupan, jezovi so ga spravili skoro na beraško palico in mislil je že na samomor. In tedaj se je spomnil svetega Miklavža in prosil ga je, naj mu pomaga. Ko je spet pridrla voda, je sklenil roke in glasno poklical svetega škofa: »Sveti Miklavž, pomagaj mi, sicer mi ni več živeti!« In tedaj |e zagledal svelca, ki je priplaval na belem oblaku oblečen v škofovsko obleko, » kapo na glavi in palico v roki. 2e je svelnik dvignil palico ter jo zataknil pred jez, se mlinarju prijazno nasmehni! in zginil. In jez je obstal trden kakor iz. granita vlit, povodenj jc kmalu ponehala, voda je splahnela in tistega jeza ni odnesla nobena povodenj več. * No jesen Istega leta, je postala pečovska babica nenagloma zelo nemirna. Hiranje, ki jo je s starostjo spremljalo kakor človeka senca, ji spo-četkoma ni vzbujalo niti bolečine, niti negodjo, saj jc s starostjo polagoma naraščalo in skoro prezrla ga je. Ko pa je bila že zelo stara, je nenagloma začutila bolestno utrujenost. Bilo ji je že pet let čez osemdeset in vedela je, da enkral pač mora priti smrt. Ni se je bala, a za življenje sc je hotela boriti do zadnjega diha. Nekega dne je vztrepelala, ko je opazila, da oveneva na njenem oknu njen slari rožmarin. Bilo je pač praznovernn in to jo ie razburilo, saj je rožmarin še vedno vsako leto poganjal vršičke, zdaj so se cime kar povešale in slutile je svoj konec Lepega jesenskega dne se je napotila iz PeCi. Nemir, ki se je je loteval, jo je gnal no cesto. Počasi je korakala po znani poii, z njo so s« napotili spomini. Skoro podzavestno je hodila, vendar je nekje v nolrnnjosli spozna!«, de gre da m ,DOMOUUB<, dne 25. marca 1930. Štev, u. PO DOM Še ena cerkev v Mostah jeseni so začeli v ljubljanskem predmestju Ko-deljevo imenovanim zidati novo cerkev sv le-rezije D ). poleg Mladinskega doma. Salezijanci so se odločili, da sezidajo tu veliko cerkev in jo posvete ljubeznivi sv. Mali cvetki. Zanimivo ie da je že živeča scsira sv Tercz.ikt, Pavlina poslala prispevek za to svetišče, ki se gradi v čast niem sctri svetnici. Sv. oče papež Pij XI. pa le vsem, Ui bodo za cerkev kaj prispevali, podelil poseoen apostolski blagoslov. Dela pri zgradbi so zda i ze toliko napredovala, da bo na cvetno nedelio od 3 popoldne g. škof dr. Oregorij Rožman v navzoč-nosli zastopnikov oblasti blagoslovil in vzidal temeljni komen. Lepi in pomembni obredi bodo vsakomur vidni Pri slovesnosti bo sodelovalo nad 200 pevcev. Ker obeta bili to res lepa slovesnost ie pričakovati precejšni« udciežbe tudi z dežele, zlf.sli iz bližnje ljubljanske okolice Doleniahi obrtnih! v bmu za oi)8o! jaha« in »Bogoljuba«! - V vsako katoliško hišo katoliški časopis! Slomška le lit« pa 115 kg. loko bodo h naii zvonovi, če Bog do, še poznim rodovom izražali na 5o misijonsko ljubezen, molitev in pozdrave. Poleg teh zvonov je še nek dobrotnik kupil Šolala zvonenc (12 kg težek! za Bošonti in neka dobro), niča je prevzela stroške za prevoz zvonov fo Indije. Zvonovi so bili 22, febr. pripeljani v Ljub, ijano in so ostali, lepo okrašeni, razstavljeni v ve. ži cerkve sv. ložefa do 20. marca. — Prevoz v Indijo troja navadno nod en mesec. Zvonovi bodo predvidoma konec aprila dospeli v Kalkuto. Od tam bodo z motornim čolnom naših misijonarjev prepeljani v Bošonli. V majniku bodo že peli on-gclski pozdrav, ki se bo slišal po širni bengalski ravnini. Zvonovi so v Indiji redkost in Je Ii, kaj jih imajo so tuji izdelek, ker v Indiji ni nobene zvo-narne. Ni pa bilo doslej še nobenih slovenskih zvonov v Indiji. Zalo naj ljubi Bog obilno nagradi vse one* številne dobrotnike v noši domovini, ki so pripomogli do tako lepega in dragocenega daru. — Kam iadramo C c slopile takole v nedeljo nu deželo, sliJilc vse polno sodnih razglasov o prodaji posestev večiih ali manjših To se godi nedeljo za nedeljo; seveda tudi prodoje ne izostanejo. Ker p« danes noben kmet nima toliko de-naija. da bi kupil kak« parcelo ali pa celo posestvo. prevzame posestvo navadno tožeča stranka Te stranke pa so po večini gotovi denarni zavodi, ki brez usmiljenja tirajo našega kuic,! a boben Posledica tega bo, dn bo kmet postal zopet tlačan in v nekaj leiih bodo noše občine imele ogromna bremena na svojih ramah in jc vpia-šanic, ali bodo zmogle vs« to bremena žc lako zadolžene občine Ce omagajo, bodo morale ba-novin» in država priskočiti na pomoč. Iii kje naj vzameta, če »c pa glavni steber držnve (krneli ruši? Gorje, kadar se popolnoma zruši Ce pa nekoliko vprašamo, kjer jc vzrok, dobimo takoi odgovor, da so v prvi vrsti krive srmk-ciie. Zakaj' Ce bi ue bilo sankcij, bi naš kmei že še shajal. Prodal bi lahko ivoi les, živino, let bi zmogel vsaj za obresti, dovke ter za primemo hrano svoji družini in bi vsaj še nn svoji zemlji ostal Naša država se ie strogo držalu pravil Društva narodov Icr izvoiti sankcije, dočim jih velike države niso ter delajo danes sijajne kupčiic na. račun malih držav. In kdo lukaj irpi? Brez dvoma največ kmet. Kai imamo pn nu od velikih držav? Oblinbile- še enkrat pogovori z vsem kar jo ie vezalo na , življenje, ji vedno vdihavalo silo. da ni hotela klo- i nili njena volja in ie še in še lipala za novim in lepim česar je vedno nekaj nn svetu, po če bi človek živel tisočletja. Kamor sc le starica prestopila, se ji ie pojovila v duši jasno slika preteklosti. vse ie zaživelo okoii nie in jo spremljalo iz Peči na sonce, pa polje, v življenje prirode. Zenica je bila bolestno nemirne. Sama se je čudila svoji trudnosti. ki jo jc čutila, čeprav je vedela; da ic to samo bit, ki je že doloo z nio, a se ni ozirala nanj Zdaj je moralo nieno telo počasi pred njim kloniti in se vdali Dospela je dO križpolja. Ni šla proti mestu temveč je zavila no poljsko stezo. Vcčcrilo sc je. V višavi je vriskal škrjnncc in zazdelo sc jt je, da poje nji in jo pozdrnv|ja ves vesel nad zelenjem in cveiiem. ln spomnila se ie, da je bila še včeraj mlada, da je še včeraj letala tod okoli in se veselila živ-l|en>a. Kako je plezalo nad strmino po nizkem širokem hrastu, ki jc bil nagnjen nad čeri. V njegovih košatih vejah ie gledala v dol in občudovala vrtoglavo višinp in skrinostno mrkosl, ki je bila v dolini, kjer je hil kesneie njen dom. Da vse ie bilo še včeraj. In ko jc ta dan vlomi v večnost, se ie prebudila in je bila stara. Ali « čas čarodej, samo dahnil ic vanjo in spremenil mladenko v starko? Počasi je dospela do donviče kmetije na poltem Iz juie ic prihitela njena nečakinja, krepka kmetica in io zaskrbljeno vprašala, kaj io je privedlo če se morda ni pripetila kaka nesreča v Pečeh. Starka se ji jc trudno nasmehnili: in se spustila na klop oh zidu Kmetica ji je prinesla io-wesa mleka, in kos sotovja s kruhom. ' Babice je samo pokusKa, pa ji ni Slo v slast, Silila se je in se prijazno saiehljala: »Vsok mora enkrat priznali, da, je res slarl Menila sem. de bom večno mlada, da med naše skalovje ne bo pogledala starost, I« sem vendar ludi jaz opešala čeprav samo ne vem kdaj « Ni dolgo posedala Kmalu je vstala in se ljubeče poslovila od nečakinic, ki io je nekoliko pospremila. Ko je babica ostala soma, se je ustavila in se zazrla v nebo, ki ga je pobarvata večerna zarja. Nizko so visele goreče rože, d.i bi jih z bližjega griča lahko kar dosegla Kako lepe so bile in kako krasno je bilo vse okoli. Vsa se je zagledala v višavo kakor bi opazila nekaj novega kar doslej še ni videla nikoli Pri tem so ii ustne trepetale kot bi molila Zavrtelo se ii ie v glavi. Spustila se ie med žilo Takoj ii je odleglo. Pričela sc ie igrati s klasjem kekor otrok Nekaj živega je slutila v zrnatih glavicah zoreče pšenice in njenem šumenju in drhtenju, čulila ie v lem novo življenje nekoga, ki ga ne vidi a vendar ve, da ic navzoč. In spomnila se je na Boga ler pobožp.o vzdihnila. Zalebdela ji je pred dušo slika, ko je pred osemdesetimi leti tako sedela v žilu in poleg nje mena mati. Koliko se je odslei spremenilo Tisto kratko vmesno razdobje je rodilo toliko Segobe in vendar tudi veselje. Roda bi segla še enkrat nazaj in sc pričela. igrati med žilom liki petletno dekletce. In tedaj si ie rekla, da sploh ni živela resnega zivly»nia, da ga je zdaj skoro pozabilo, dn je živela samo mladost in potem jc takoj piišln siaros! a 7.dat smrt, ki sc počasi bliža. Zaprla je oči' Priletna razigranost ji je zaslruiila po le|e«u da se je nasmehnila: , »Takole bi lahko umrla in se spotile, t zem!io brez bolečin in trpljenja!« ' ' Nato jo je objela tesnob«. Ko ie strmela v žive žilne stene se >e spomnil« ne delo. na žito. ki ga K: zmlel njen mož in kesnr.je njen »in Koliko ga ie moralo bili? hi kar videla jc, kako sta se kupičila pred «|o dva griča žita tn sc vdirala zrnje jc jelo siliti vanjo, ii lesti v usta in oči. da se jc zbala, do bi se ue zaduSihi Počasi jc vstala. Bilo jc vsa znojna in se ie kai opotekla na pol proti domu Skozi mrak, ki je polagoma legal, ic slutil" okolico, ki ji je bila znana ii domača, da bi lahko šla domov i zavezanimi očmi Odleglo ji je, vendar jo je bolelo srce ker ie zapustila nolkino kjer sc ic čutilo neznatno in majhno. Zdaj je bila že l>'izu Peči. kjer ic bilo vse živo in domače kjer je .bila brez skrbi, kakor bi io ščiiile vse stvari, da sc ni čulila osamljeno Ko ic prispela domov, se ie viegla In teko ie ooležkavala do božiča. Večkrat je za kako uro vslala in se spet namenila nrofi poljani, a vselej sc ie vrnila, ne da bi bila prišla posebno daleč Do svoje nečak ini«»rii mogla več Nekega drie se ii je še posrečilo, da je prilezla do poljskega pola Tedaj ic zagledala P°" liano opustošeno in mrtvo, njive požele in prazne ter polne kozolce Nežno žalostno ii ie postato srce, lakoj sr je obrnila in zamišljena odtaval« domov. Ko je pal prvi sneg, sc ie spel čulila okrepčano in se je sama slepila: »Se me ne bo konec, še je v meni moč! Dokler imam voljo sc bom držalu, nihče me ne bo stri, Judi smrt ne!« Vendarle je spet kmalu legla. Dva dni pred svetim večerom ie sedela sam* v sobici m predla Gledala je skozi okno na P«"", kicr se jc v mesečini blestel sneg Nič bolno.« rudno se ni čulila Smejala bi se bila. če hi P "" kdo rekel, da sc ji bliža ura slovesa. Mirno t« počasi je poganjala svoj kolovrat kakor v pr^' lici. Bila jc vsa slovesno zasanjana in blažena-Hira ni čulila več in neka vesela brezskrlinotf t" lena lagodnost sta ji strujili po telesu. (Nadaljevanje.) da bodo nadomestile knr bomo zarodi snnk-cii' zgubili, po ie ostalo le pri obljubah. Tc posicdice tirajo nošeno kmeta v obupen položit). Nni »e ne čudimo, če naš kmet na pri-itojnili mestih trka no vrata za pomoč ter v svo-jeni težkem položaju naseda rožnim vabam, lojak i/ tabora je zabrusil vladarju v »»rn/ slrahopetnost garnizije, ki je slala pod Jelroviiii neposrednim poveljstvom in se je 'fini tako odkrilo napasti njegovo učeno Iju- iiov I ""'' !>tpm,,|"»» vladar' - ki »c je ime-III /.a razliko od svojega prednika Antonina l*r«"l i* V""11'11 filozof - je bil preveč stoik, ril.T "' l"'eslanovitno je znliral v sebi I".""ls' da bi da! čutiti ošabnemu potri-J svoji) nevoljo. Samo malo so zatrepetale ».logove ustnice. n 11,, |"i,v tistim, mulo dvignjenim, sicer mir- " rlnf'i>. kot prej j« rekel: r.od„š ■ lj 1,1 (i hil hvaležen, nko bi bil pri iredstv 'w,l!>l?ra '«»>'' malo manj nosilnega slnhe i"'.- •,t.',.tl 'jodje v resnici trpe zarodi »<■ letine. Mi ne vemo, ne ti ne jaz. kako I mu bile sedaj cesarjeve besede popolnoma ' jasne. Ne da bi se mu zahvalil, ampak d« ga ■k A vreli j lud,- '!, ie lakota.« Puhli J je molčal. Ako je prej še dvomil, so lili resno pokaral zato je poklical Mark tribuna k sebi. Kri kraljev iz Aibe. in ponos rodu, s katerim se Antonini. čeprav odeti s cesarskim škrlatom, niso mogli |>onnšnti s predniki in zaslugami, stil začela valovati v tribuno. Nov človek, nov opečen patricij rimski ie bil Mark A v reji j v primeri z njim Kviiiktilijeem! Toda tudi on je znal svoje poteze na obrazu obvladati, seveda iz drugih vzrokov. Vojak navajen navzgor in navzdol nn strog red, se je zavedal, du ima ojiravka z vrhovnim vojskinim poveljnikom, kateremu je treba izkazovati slepo pokorščino, dokler se blesti njegova slika na prapoijih posameznih legij Publij je torej molčal. Murk Avrdij pa je po kratkem odmoru nadaljeval: :Ne tajim, da je tvoje ravnanje hitrejše in v danih slučajih izdatnejše, toda tudi pametna in dobra beseda doseže skoraj isto, včasih celo več. Nepotrebno prelita kri sestradanih in nesrečnih ne razveseljuje bogov, ki so namenili svoje darove vsem ljudem na zemlji, bolje je nahraniti siromaka, kakor naslajati se nad njegovim stokanjem!« To je bilo pa že preveč! Ta slabolni sanjač je hotel njega, ki je zrustel v taboru, kjer je bil vedno nemir zaradi neprestanih ponavljajočih se uporov legijoiiarjcv — učiti, kako zatrdi oholost, razbrzdanost in drznost prostega ljudstva?! Samo tri oblasti so,< je odgovoril. >s katerimi hi bilo mogoče brzdati nizke strasti ve-likomestnega ljudstva, to »o: vera, stalno delo in strah. Prva jc P.im že davno zapustili in sc preselila n« deželo; drugo se je ljudstvu glavnega mestn zaradi radodomosti vladarjev in patricijev pristudilo; tretja ps izgubi svojo moč. ako ni takih krvnikov kot sem jaz« Zadnje besede je naglasi! Publij t značilnim nasmeh o ni. tudi v cerkvi videli svojega učitelja in vzgojitelja. Pač je marsikako grenko uro preživel med nami pruv zaradi tegu, a oii ie kljub temu učil in vzgajal z besedo, pa tudi z vzgledom. Njegovo življenje je bilo mladini v vzpodbudo, nikdar j>u ne v pohujšanje. Prav zato se mu na tem mestu javno zahvalimo, prepričan naj ho, rla jc v naših srcih zadobil časten spomin hvaležnosti, ker spoštujemo prav vsakega učitelja, ki je hkrati tudi vzgojietlj mladine in ji kaže pol k plemenitosti in dobroti. Želimo mu mi novem mestu obilo sreče in blagoslova. Trebelno pri Mokroncgu. Pred kratkim je odšel naš g. kaplan v Loški Potok. Komaj si je dobro ogledal župnijo, že je odpotoval v novo službo. Ljudje so žalostni, ker nas je tako kmalu zapustil. — Društvo jc igralo Šarlijevo teto. lako igru jc bila ravuo za predpust. — Dne 19. aprilu se prične misijon. — Mnogo sadnega drevja so letos posadili. V eno vas je šlo nad slo jablan. Le naprej! Lanska letina je marsikoga opogumila. — V februarju smo imeli dve poučni predavanji, le žal, da je bila prepada udeležba. Kmetijski referent je govoril o vinogradništvu in sadjarstvu, živiuozdravuik je predaval o raznih boleznih živine. št. Jurij pod Kuiaom. Dne 15 marca smo se žalostni poslovili od našega gospoda župnika. ki je 17 let vestno vršil svojo dušno pastirsko službo v naši župniji V vsakem oziru nam je bil noš gospod župnik dober učirdj in vzgojitelj. \ cerkvenih in izvencerkveuih zadevali smo sc z zaupanjem obračali nanj. Želimo mu ua novi fari št. Cotardu obilo sreče in blagoslovu. Mi mu ostanemo za vedno hvaležni. — Tudi novega gospoda župnika smo že dobili v osebi g. Fr Pleša. Želimo um, da bi srečno postirovnl v noši fari, kot poglavar vse farne družine, ki naj bi živela v ljubezni in prijateljstvu. št. Gotard. Dne 16. marca se je naš mali št. Gotard ode! v svutovsko oblačilo. Fantje so postuvili mlaje in slavoloke, dekleta so spletla vence in okrasilu vas, hram božji in hišo, ki je čakala novega gospodarja. Pri vhodu v vas je stal eden izmed peterih slavolokov. Vrvela je okoli njega pisana množic«: gasilci, možje, žene, dekleta, fantje in mladina. Vse je bilo živahno. Pa so zopeketala kopita in prvi jezdcc se jc pokazal za ovinkom, zn njim ostalih 16, ki so spremljali našega novega g.-župnika Ivana Vodopivca. Nastala je tišin«. Le streli s Mark Avrelij je komuj vidno nagubančil čelo in vstal s prestola. »In vendar te prosim, tribun, ako bi prišel kdaj v kak podoben položaj, da bolj čuvaš kri siromakov. Tako zahteva od tebe vladar.« Nekaj trenotkov stu si gledala v obraz, cesar patriciju. podanik svojemu vrhovnemu vladarju —• pristaš naukov stoične filozofije z milim in popustljivim pogledom, zastopnik starorimskega izročila z ošabnim in neizprosnim pogledom. Pogledi so se križali kot dva sovražna meča, vladarjev mirno zapovedujoč, tribunov pa trma-' sto odbijajoč...... Mark Avrelij je bral v patricijevih očeh njegovo omalovaževanje. Zadnjih ostankov starorimskega plemstva ni ljubil in je raje občeval z novimi ljudmi in si jemal svetovalce iz družin z novimi zaslugami. Toda ta pet riti j, ki je stal pred njim s ponosno dvignjeno glavo, kot bi hotel veličanstvo izzvati, je bil eden ne-oporečnih in najhrabrejših vojakov v državi, bil jc ponos legij. Takim možem se oprosti ošabnost, četudi trenotno žalijo. Ko jc šel Mark Avrelij po stopnicah s prestola, je rekel: »Ako bodo tngu in bolest tvoje lase pobelili in bridka razočaranja tvoje ne-uklonjivo srce zlomila, se gotovo ne boš srdil na me zaradi prijaznega opomina. Noj ti bo to rečeno nc od vladarja, ampak od filozofa.« Poljubil je Publija na lire in sc odstranil. Ko se je zavesa za njim zagrnila, je mrmral Publij sam s seboj: ».Stara boba filozofska!« Pritajen smeh se je zaslišal za njegovim hrbtom. Tribun se je naglo obrnil. Pred njim je stal vitek mož s trudnim obrazom izživelego človeka. Na njegovi gladki, beli roki so se blestele številne zapestnice; njegovi čevlji so kar le«ke-taii od dragih kamnov. Njegovi skrbno počesani lasje so bili posuti z zlatim prahom. Cesar Lucij Ver je medtem, ko je govorši Mark Avrelij hriba so odmevali t daljo. Pozdravili »o novega župuika zastopniki občine, gasilcev Šolske mladine in drugih društev. G. župnik »e je zahvali! za lep sprejem in izrazil, d« hoče z nami prenašati nadloge in nam v vseh oztnh očetovsko pomagati. Pridobil s, je naše zaupanje. Krenili smo v cerker in pred Najsvetejšim goreče molili, da bi liue obilno blago-ilovil delo uotega našega župnika. Vodice nad Ljubljano. - Prosvetno društvo v prizori ne tiho nedeljo. 29 marca ob treh popoldne v Domu v Vodicah pet deianr.ko dramo -»Žrtev spovedne molčečnosti«. S lo igro nase društvo iznova izpričuje, da se hoče držati poti, ki jo začrtava katoliški prosvetni liudski oder. kot so to dokazale tudi vse dosedanje predstave našega društva. Mnogim je ta igra zc znana. Ker ie tudi znan naš krasni oder tn dovršeno igranje vodiških faranov. vabimo no tiho ne del to vse V Križ pri Koslanjevici. Odbor za elektri- fikacijo krškega okraia ie sklical dne 15. marca v Sv Križu večji sestanek občinskih zastopnikov. 0 inž Rueh ie podal strokovno poročilo, kateremu so vsi zborovalci z največjim zanimanjem sledili. Za niim je govorit še banski svetnik dekan g Josip Anžič O. banu ie bilo izrečena iskrena zahvala za njegovo veliko naklonjenost naši zapostavljeni Dolenjski in hkrati prošnja, da bi se nameravani načrt elektrifikacije našega okraia res začel t/iko- uresničevati Sestanka se ie udeležil tur*i a. otraini načelnik iz Krškega. - Popoldne ie bil sestanek okraine organizacije |RZ Najprej smo slišali kratko poročilo o splošnem političnem položaiu G dekan Anžič ie navajal vse predloqe. ki jih ie slavil n« zasedamo bonskega sveta \ korist našega okraja, Prečrtane in razdeljene so bile še nekatere okrožnice, nakar vi se zborovalci lazšli. v prepričanju, da se ie |R7 med nami že dobro utrdila Rakit pri Krškem. Zgodnje solnce je privabilo prv oseb vpn-zorilo Gregorinov pasijon v 10 slikah »\ času obiskanja«. Začetek ob pol 4 pop. Po vseh pripravah sodeč Ik> ta vprizoritev nekaj veličastnega. Tudi za zunanjo plat (obleke, razsvetljava) bo izvrstno preskrbljeno, krščanski Čut zahteva pri tnkih prireditvah resno obnašanje od strani gledalcev; prav tako mora tudi odpusti vsako ploskanje. Odmori med posameznimi slikami bodo čisto kratki Priporočamo nubavo vstopnic v predprodnji v trgovini R, Plaliutnik Žabnica. Marijin vrtec priredi dne 25 marca ob 5 popoldne v cerkveni dvorani materinsko proslavo z lepo igrico »K mamici«. Pridite, do izkažemo hvaležnost našim materam! Prosvetno drštvo »Smonca. vprizori na praznik 25 t m. ob 3 pop. igro »Hrepenenje po materi« Igra je doslej povsod žela velike uspehe. Prav posebno vabimo matere, soj ie ta dan njihov praznik in igra namenjena v prvi vrsti njim. Šmartno pri Litiji. Prosvetno društvo uprizori v društvenem domu v nedeljo, 29 marca ob 15 -ftrababico*. žaloigro v 5 dejanjih Sostro. Dne 29. marca ob S pop bo v društvenem domu materinska proslava Na spo rodu je trinajst lepih in zanimivih točk Vl-jod no vabljene zlasti mamice! Domžale. Dne 29. marca ob 7 zvečer vpri-zori v Godbcnem domu pevsko društvo iz Jarš ljudsko i igro v sedmih slikah »Mimo »lave in časti«. Ribnica. Velik ljudski shod se vrši v Ribnici v nedeljo, dne 29 marca ob 15. Ob lepem vreme- nu bo shod Pfcd hišo g Onič«. ob neugodnem i« v društveni dvorom Oovoril bo g minister 4 Miha Krek in drugi. Pridite, možje m fantje zopet enkrat slišite pošteno besedo! Nn kmetijski &oli mi Grmu pri Novem mett« je bil dne 19. muren čebelarski tečni, kj ga |t priredila čebelarska podružnica Novo mesto Te. čaja se je udeležilo iz treh okrojev ne pričakoval obilo čebelarjev Tečaj je btl praktičen. Razkj. zalo se je vse čebelarsko orodje, ki ga rabi na-preden čebelar oh da ga kupi, ali pn 5am naredi Pokazalo se jc. da so laki tečaji neobhodno po-] trebrii. posebno za Dolenjsko, ker se je do /minit, ga časa prav tnalo v icin oziru storilo. Žato it bil 24. marca istotom enodnevni tečaj, kj ga K priredilo šolt; soma. Vabljeni so hi!i vsi čebelarji. Moravče. Občni zbor kmetijske zadrugi- i Moravčah se bo vršil v nedeljo, due *). man ob pol K dopoldne v kaplaniji. Dnevni red olii! čajeu. Posebnih vabil ue bomo razpošiljali Odbor. Moravče. V suboto pred tiho nedeljo .J, 8 zvečer in na tiho nedeljo popoldne oh 1 U v Ljudskem domu igra, ki jo je spisal naš to. jak Majdič Fortunat. »Mejnik«. Pridite po- gledat! NAZNANILA n Duhovne vaje za dekleta bodo od 4. aprili do 8. aprila. Za velikonočno vstajenje je pri. pravljamo. Ali bi ne bilo lepo, ko hi tudi ve, dekleta, v zaprtih duhovnih vajah vstale prerojene k novemu življenju? Lepo povahljeat! Priglasite se kar po dopisnici n« naslov b«a Brezmadežne, Mala Loka pri Ihanu, p. Domžale. Prošnja. Velika nesreča ic zadela našega slovenskega rojaka lustina Skof iz Spod loga, malega posestnika in očeta 3 nepreskrbljenih otrok. V 14 dneh sta mu poginili dve krovi in eni tele Nakar sc ie najbolj zanašal, mu je unifila nesreča On brez sredstev, otroci brez hrane -Da ie na Kočevskem velika revščina posebno med Slovenci, ie splošno znano Prosimo dobri Sloven ka srca. da priskočijo slovenskemu trpini na pomoč Darove naj pošljejo na: ?.upni urad Spodnji Log pri Kočevju. Jaka is Spaka. »Jaka. kaka razlika je msl teboj in telegrafskim drogom?? Spaka: »Hm?< -»Telegrafski drog je prismojen spodaj, ti pa zgoriji zadnje besede, siopil iz stranske «oiie v spre- ( jemno sobo in sc naslajal nad kontnim prizorom med svojim bratom in t rilni u< m. >Ti se čudiš nad staro babo filozofa v togi imperatorja, dragi tribun!« je rekel > nasmehom. > l'i si mislil, dn ho njegovo božanstvo poplačalo danes tvojo hrabrost z zlato verižico. Mesto tesa si dobil pouk iz stoičnih moralnih naukov. Da, da, moj dragi, tako gre pri nas. Mi ljubimo druhat, ki tuli pod našimi okni kot krdelo lačnih volkov. Klanjamo se drznosti, podžigamo upor. imamo usmiljenje z. vsemi pro- Ealicami ... kajli rili smo filozofi. In ti sc po-ujšiiješ, ti rimski krvnik, ti krvoželjni tiran! Ilahaha!... Pridi vendar k nam: uči se rnzbrz-danost ljudstva potrpežljivo prenašati in biti pripravna ovčica v rokah vsakega, komur pade v glavo, da ti strga obleko s telesa. Mi ne živimo -sč v Ritnu, mi živimo v namišljenih Atenah, v alebetavi Grčiji, ki je nekje v zraku Od luči filozofije smo tako zaslepljeni, da resničnih ta! pod svojimi nogami niti ne vidimo« Vsaka poteza tia obrazu Lucija Vers je izdajala zasmehovanje, s katerim je vse to govoril. Njegove oči in ustnice so se smejale Ro-ganje jc bilo v njegovih razteglih besedah. »tn ti si imperator, božanstveni Lucij!?« j« pripomnil Publij z izrazom začudenja in zgražanja. »Da, jaz sem,« je odgovoril Lucij Ver, zopet s smehom, »toda samo tedaj, kadar hočem kaj doseči, za kar si drugi zastonj prizailevajo. Toda v tem nisem državi opasen, ker našs politik« me ne zanima; prav nič me ne zanimajo dolga posvetovanja senata, tudi ne juridična prereke-f.J" Pre^ sodnijo. Petje, vino in ženske so ml ljubše. Vse mine. Samo spomin nn užito veselja je trajen. Kot vidiš sem tudi jaz filozof. Toda moja mod ros t nima izvora v Stoji, moj mojster je ediuo modri Epikur. Tako, ali tako. brez filozofije ni mogoče izhsjaii.t V /a čus je prenehal in zdelial Potem je položi! svojo roko na tribunovo ramo »Ko sem izvedel, da te je moj brat poklical na Palatin, sem sklenil, da te tu pričakam, ker imam nujno prošnjo do tebe.« »Božanstveni vladarji imajo samo ukazovati.« je pripomnil Publij s trpkim nasmehom. Lucij Ver je zaničljivo zamahnit j roko. ■Pusti to. dragi tribun. Kvinktilij zasmehuje božanstvenost Antoninov jsz tudi Hotel sem ti reči. da bom prisostvoval tvojim pretorskim igram a samo pod enim pogojem« »Ukazuj, imjierator!« »Isti dan bo pri meni gostija, h kateri tudi tebe povabim.« »Kaj bo pa reklo rimsko ljudstvo k temu, ako zapustim svoje lastne igre pred koncem?« je ugovarjal Publij »Božanstveno ljudstvo bi bilo užaljeno! Tudi sam sem že na to mislil in zato ti dovoljujem, da tudi ti zamudiš gostijo, samo da sploh prideš« Ker je Publij molčal, je vladai nadaljeval: »Vem, da se izogiblieS vesele družbe; to pot pa ti nc bo žal. Omislil sem si skupaj s tvojim sorodnikom Markom iznenadenje. dn se boš tudi ts nasmejal, kljub vsemu svojemu rimskemu dostojanstvu. Ti se čudiš, do sem tako vsiljiv? Družba, katero sem imel doslej okrog sebe, mi začenja postajati dolgočasna. Hočem imeti okrog sebe tudi kreposiue m zaslužne može.« Publij je pogledal zvedavo drugega imperator^ Ah JB morda Mark Avrelij na potu temu veseljaku?... . , 'Upa™.« je pristavil Lucij Vat. »d. mi n« bos odbil moje prošnje.« »Tj ukeaai. božanstveni vladar,« je odgovoril Publij, mi priklonil iB odhitil. d« ie zunai oddahne. Naznanilo iger, s katerimi je moral Pulini Kvinktilij Ver plačati rimskemu ljudstvu svoje firetorsko čast, je delovalo na razburjene dn-iove mnogo bolj, kot misel na čete, ki so ta rakale v Rim. ?.e nekaj dni pred praznikom so stale gosti gruče ljudi pri javnih poslopjih in gpomeatkik tla bi brale nalepljena oznanila Katere vrste gladijatorjev in živali bodo udeležene pri ki-vavih pobojih, koliko ljudi bo v narodno ves«-Ije vrženih levom in tigrom, ali bo arena predstavljala gozd ali morje - - ta vprašanja » mnogo bolj zanimala rimsko ljudstvo, kot »• kota. ki je silila pri vseh vratih v glarn" mesto. Od bede stiskani so pozabili na svoje cuejf. svojo lakoto in celo trupla svojih bralo'.1 katerimi je posejal Publij rimski forum >» rilec« od včeraj je bil danes darežljivi palrtaij obetal je sijajne igre: petsto gladijatorjev Kij-bodo borili med seboj, deset slonov, ki t»JJ poteptali kristjane, enega leva, ki je nau£« ua lov na ljudi, in mnogo mnogo drugih F ietnih prizorov. Kako bi mu torej spričo te «■ likodušnosti ne oprostili onega nasilja, »f pri hrabrem vojaku samo ob sebi razumi!1" To je vendar njegova obrt. Tako in podobno je razmišljalo !jndstw»j ie bralo napise. Pogovarjalo se je že napre ooju z giadijaiorji io o skokih divjih «e" Ste vilo je, karalo se je o najlepši točki stranke se niso razumele in se kregale »ij aH ono mnenje, nastali so prepiri — u> ™J . reditelji so mirno gledali to prerivanje, takih razburljivih dneh jc bilo ljudstvo varno. , Na trgih in glavnih cestah, v gostiln«" ( kopelih je mrgolelo od ranega jutra dr [><»" večer«. Delavci ao zapuščali svoje de'®uii i trgovci svoje trgovine; vse je šlo ve« ' |'j,|( drugimi svobodnimi meščani in »e pogoTM„. o bodočih veličastnih igrah. »Najsvub RADIO PROGRAM RADIO IjUBLJANA od 26. marca do 2. aprila 1936. Četrtek, 26. marca: 12 Plošče 1243 Vremenska napoved 13 Napoved časa 13.15 Plošče 14 Vremensko poročilo borzni lečoji 18 indijski orkester 18.40 Slovenščina za Slovcncc 19 Napoved časa, vremenska napoved, poročila 19.30 Nac. ura 20 Prenos iz ljubljanske opere. -- Petek, 27. niorca: 11 Šolska ura 12 Plošče 12.45 Viemenska napoved, poročila 13 Napoved časa 13.15 Radijski orkester 14 Vremensko por., borzni tečaji 18 Ženska ura 18.20 Plošče 18.40 Delavsko predavanje 19 Napoved časa, vremenska napoved 19.30 Nac, ura 20 Ura slovenske klavirske glasbe 21 Radijski orkester 22 Napoved časa, vremenska napoved, poročila 22.15 Radijski jazz. — Sobota, 28. marca: 12 Plošče 12 45 Vrem. napoved, poročila 13 Napoved časn 13.15 Plošče 14 Vremensko poročilo 18 Radijski orkester 18.40 O medionizmu 19 Napoved časa, vrern. napoved, poročila 19.30 Nac. ura 19 50 Zunanji politični prcqled 20.15 Ronv jazz 21.15 Zvočna iqra 22 Napoved časa, vremenska napoved, poročila 22.15 Radiiski orkester — Nedelja, 29. marca: 8 Telovadba 8 30 Napoved časa, poročilu 8 45 Pevski nastop »Sove« 9.40 Poslni fjo-vor 10 Prenos cerkvene glasbe 11 Mladinski koncert Glasbene Malice 12.30 Napoved časa 12.45 Ura lahke citraškc glasbe 1315 Plošče 16 Zvi-šaimo rodovitnost sadnega drevja 16.20 Radijski orkester 17 Pomlad nu vrtu 17.20 Radijski orkester 17.40 Razvoj slovenske drame 19 Napoved č, sa, poročil« 19 30 Nac. uru 20 Plošče 20.15 Prenos koncerta 21.30 Prenos iz Zagreba 22 Napoved čase, vremenska napoved, poročila 22.15 Rudiiski orkester - Ponedeljek, 30. marca: 12 Plošče 12.45 Vremensko napoved poročila 13 Napove ! času 1315 Plošče 14 Vremensko poročilo, borzni I tečaji 18 Zdravniška uro 18 20 Plošče 18 40 Kul- ' tui na kronika 19 Napoved časa, vremenska na- ,poved, poročila 19.30 Nac. ura 20 Radijski orkester 21 Večer ljubljanskih konservalorislov 22 Nupoved časa, vremenska napoved, poročilo 22.15 CHraški koncert - Torek, 31. marca: 11 Šolska ura 12 Plošče 1245 Vremenska napoved, poročila 13 Napoved česa 13.15 Radijski. orkester 14 Vremensko poročilo, borzni tečaji 18 »Kavnih z rožo« 18.40 filozofsko predavanje 19 Napoved časa, vremensko napoved, poročila 19.30 Nac. ura 20 Ura slovenskih skladateljev 21.15 Radijski orkester 22 Napoved časa, viemenska napoved, poročila 22.15 Prenos iz Nebotičnika — Sreda, 1. aprila: 12 Plošče 12.45 Vremenska napoved, poročila 13 Napoved časa 13.15 Plošče 14 Vremensko poročilo, borzni fečaii 18 Mladinska ura 18.40 Spiriiizem 19 Napoved f nsa, vremenska nupoved, poročila 19.30 Noe. ura 20 Veliki pester večer 22 Napoved časa, vremenska napoved, poročila 22.15 Radijski jazz. Različne narave. Jaz sem vse življenje jedel samo meso in zato sem močan kakor konj. — Meai to ne more biti dokaz. J ta. jem ž« 39 let ribe, pc še vedno ne znam plavali. * V mestu OVIsfcoma Cify, OJdsijonna, je navad«, da dobi novoporočeni par od mesto lepo vezan« knjigo o kuhanju. mod njuni delomržno ljudstvo si je tolažilo f\'>jo lakoto s par čebulami uii česnom, trdimi skorjami ki jih je kje našlo ali izprosilo s kiilun |skunt ostanki kater* s„ jim metali sužnji pn vratih imovitejšili Ošabna zavest ljudstva, du Ra jKn, slavi „ jsto Vf„fo m() ?<>tce. je pomagala, da je pozabili, nn lakoto '-anj, za rimskega meščana, je morirl rimski pu 'ricij pripraviti igre. pred njim sc |e mornl \'an.tati, njegovo naklonjenost si je mnral ku-PUi. zanj je nio misliti Skuzi luknje njegovega tilnikn g|e,|u sicer nogo meso n, na njegovih nogah s trakovi slabo V i ostanki čevljev in vendar gleda, kot dedič zaslug svonh prednikov, v amfifeinrii no iste katerimi se razveseljujejo vitezi, se-i/K (>" ravno tako lahko kot oni rani™ "^'""JCnost sli nenaklonjenost prei zane« ^.'"' '.Jalorjem, on ravno tako lahko | M?tT /lv'jp,nju ali zada smrtni pn- udarec, on Ifllik,, ""•''."J11 »» zada .............. )o(lž „, ^k:P, Proslavlja. lahko borce s klici Slosi.f' '", !'! kri,1/ir": ^atko. on lahko kriči k • on lahko vse stori, kot oblastni mogotci. IBjegovo ffl°rt m\kot fi- Ccl° imperator mora Opazke „ Prig°vurjanje, njegove •trupene slo4, r'Jrg?T. *nl>iv<' medklice mirno po-Donii 'i,,,, ,ifnni ko< Kalignla, Nero in nilski,,' i. "i!*" v,•<'•kr',, zamerili v gledališčih D trpkim pripombam" (cbn (liiev,?<'..V.<:S!'h ';""sl>" ljudstvo cei« je sveta Ve"'p e"krui predstavljalo gospoda r-toliko boli T I'/! svojem praznem želodcu tem. d,, i,, r 50 1,1,1 razglasi izpopolnjeni s svoje L," "0Y' Pretor Publij Kiinktilij Vnr '"uliali ooBnsl;i ,0tiluorom P° gladijatorskih spozna - z ',0fatuii za (trkom. V tem se i1' vzel« u,,fleu""n',<,f?« gospoda - tako V . " 10 vrsl "» znanje |)oiitj„ej ,,.''.' , P? smatrali »novi« senatorji, inih s',V„ e, lju
  • ■ Gorski vijenac« je zbirka pesmi srbskega pesnika-modroslovca vladike Njegoša. Ta zbirka s slovarjem in pojasnilom ima 138 strani. Neki dijak 7. gimnazijskega razreda v Osjeku je te dni dejal, da poje imenovano knjigo. Stava je bila 10 dinarjev. In res list za listom s pomočjo vode in kruha je fant spravil najprej v usta in nato v želodec. Naslednje jutro je prišel sedmošolec v šolo živ in zdrav, ne da bi mu delal Njegošev >Gorski vijenac< kake težave. Gospodom profesorjem pa bi bil smeli dijak pač bolj ustregel, če bi se bil naučil Njegoševe stihe na pamet, kakor da jih je s kruhom in vodo rinil v želodec. Uspehi francoskih učiteljev-komunistov Na francoskih državnih šolah so učitelji v ogromni večini komunisti in fašisti. Ker roji tem ljudem — izjeme le potrjujejo pravilo — samo sovjetarija po glavi, so temu primerni tudi učni uspehi. Od 1000 najboljših učencev v francoskih šolah od leta 1920 do 1925 je samo eden dosegel večji uspeli v življenju. Tako trdi francoski profesor, ki se posebno bavi z vprašanjem obdarjenih dijakov. Od navedenih 1000 učencev, lil so z od- ličnim uspehom napravili maturo, jih že 58 sedi v zaporu radi raznih lumparij, 27 jih je izvršilo samoumor, a ostalih 914 po številu sicer doslej še niso doživeli posebne nesreče, pa tudi niso dosegli v življenju nobenega trdnega stališča. Večina med zadnjimi je ž« večkrat spremenila svoj posel in ni vztrajala pri prvo izbranem stanu. MmmmM item JE NAS CENENI POPOLDNEVNIK, K! GA SVOJIM ČITATELJEM TOPLO PRIPOROČA MO. IZHAJA VSAK DELAVNIK OB 12 IN STANE MESEČNO SAMO 12 DINARJEV. ZA ONEGA, KI SI NE MORE NAROČITI »SLOVENCA« JE »SLOVENSKI DOM« POPOLNO NADOMESTIM). PIŠITE NA DOPISNICI UPRAVI »SLOVENSKEGA DOMA« V LJUBLJANO. NAJ VAM POŠLJE NEKAJ ŠTEVILK LISTA NA OGLED. «MW«>>HHBint!!R9BaBBBaBBBia¥a¥iiBeB£ Če advokat zrnom Ko je bila te dni sodna razprava v mestu Nikdeningu v švediji, je odvetnik Vilen udri v dvorano, držeč v levi roki samokres, v desni pa avtomatsko pištolo in je začel kot pravi norec streljati na sodnike. Pri tej priliki jo ubil državnega tožilca Sederbauma in eno pričo. Ko'je oba samokresa izpraznil, je vzel iz žepa še tretjege, i katerim se je sam ustrelil. Menijo da je bil vzrok te žaloigre advo-katovo maščevanje, ker so ga nedavno spoznali nesposobnim za advokatsko službo. Dežela, ki ne pozna prehlada Samo ena velika pokrajina je na svetu, ki ne pozna prehlada in nahoda, pravi raziskovalec Ričard Berd. To je Južni Pol na naši zemlji. Tam ne moreš zboleli na nahodu. Mraz 80 stopinj pod ničlo je tako hud, da pomori vse bacile. »Naš vremenski opazovalec Zorž Grimigerc, pravi Berd, »je imel vso življenje nahod. Na Južnem Polu pa se je pozdravil in pridobil 22 kg na teži. Po po-vratku v domovino še ni bil prehlajon. Ko je trkal na vrata... Zgodilo se je zvečer v vasi Stara Subotka pri SlavonsM Požegi. Doma je bila s svojimi otroci Bara Jambetina. Moža Ivana ni bilo doma, ker je služil vojaški rok. V Stari Su-botki je bila tisti dan neka svatba. Okrog enajstih zvečer je prišel mimo hiše od svatbe nekoliko vinjen Ivan Kocijan. Kocijan je ^ trkal na vrata in Baro trikrat poklical, pg (Jf)g se ni niti oglasila, niti odprla vrat. Kočija,, je potrkal vnovič. Tedaj pa je Bara nagi,, odprla vrata in ustrelila v noč- Strel je zadel Kocijana v srce in jo bi! na mestu mrtev. Te dni je stala Bara Jambetina pred so. diščern, ki ji je prisodilo eno leto strogega zapora. — Še preveč je dobila. Kuj pa pijani dedec sredi noči pri ženski, ki ji j9 mož daleč od doma! Kri je končala svatbo To se je zgodilo v Bačuti, blizu Petrinje, Božo Kulovič je oženil sina s hčerko Gaja Kuloviča, s katerim pii se stari Božo ni doliru razumel. Ko so bili svatje v najlx>ljšein razpoloženju, je Gaja pijan pridrvel v Božovo hišo in s sekiro v roki razgnal svate, (laja jo udaril Boža po glavi s sekiro in mu prizadel smrtonosno rano. Pravtako jo Gaja hudo poškodoval neko žensko in kmeta Adama Ra-krača. Gaja so kajpada odvedli v zapor. Posledice krvne osvele Krvna osveta ni dovoljena ne po božji in ne po svetni |K>stavi, vendar je v nekaterih južnih krajih Jugoslavije še vedno običajna. Nedavno je iti I sredi vasi Velešta v st ruškem okraju ubit s tremi revolverskimi streli ugledni domačin Sudejman Ajdinovič. Ubil ga je A i it šemšedinovič iz krvne osvete, !:i izvira že iz leta 1929. Takrat je sin ubitega Sulejmana ubil brata Semšedinovičevega in sicer v nekem sporu radi dekleta. Od tedaj sta rodbini živeli v .stalnem sovraštvu. Ubijalca šenišedinoviča so orožniki seveda ta-prli. Kakšna zagrizenost vlada tam dnli gled« krvne osvete, kaže tudi izjava Semšedinovi-čeva orožniku. Nesrečnež je dejal, da sedaj lahko mirno umre, ker je maščeval brali- Ženske bolezni Pod ženskimi boleznimi se razumejo vse mojnK r funkciji ženskih »polnih organov. Semkaj spaM1 vnetja vsled nalezljivih spolnih bolezni kakor tu« , viled prehlajenja, anatomskih sprememb, nadalj« nepravilna namestitev gotovih organov, zraSč««' organov in ttvarjanje novih delov. Kazen lega pij' števamo semkaj še različne nervozne te/ave, motnje v obnavljanju tkiva in v obtoku krvi, kak« tudi težave vsled slabokrvnosti in splošne teles« slabosti. Vsled bližnje lege spolnih in prebavni« organov se zelo neugodno občutijo motnje v p«' bavi, zlasti zaprtje, vsled povečanega pritiaka t> ženske spolne organe. Vsaka ženo mora vsled W paziti na lahko in redno čiščenje Ijrez pritiska. Varovati se je težko prebavljivih jedil tudi takih, ki dražijo čreva. Nadalje se i« "f" mnogo gibati, zvečer pa redno piti 1 skode.tt Planinka čaja, ki vsled svoje vsebine nn »noveh, na natriju in eteričnih oljih pospešuj« P" vilno sestavo črevesnih sokov. Gospa, 28 let stara, je trpela na 'f®""' zapeki, črevesnih plinih in telesni napetosti. let je uporabljala odvajalna sredstva, ki so ve®» slabše učinkovala. Planinka čaj je že v nekolik' dneh izdejstvoval lahko prebavo in redno čiiMJi Reg. S. 5»» IVAN ROSNA (prsle .orietif) trgovina barv . Ljubljana Firneil, Velika iiblra kemlfalh in olinatih barv. Šolskih, študijskih in umetniških barv. nn taki, steidarsKi in mizarski klej šelak, špirit denat.. tužila »Artk, tuM, naštele ter sp™» vs« slikarska In pleskarske potrebščina. Velika zaloga r»eh trst redno svetega m«"«' Nllnitla AAItA t— - . i f. . «»»_ . WC P"*"" I Najniije eeue la najbolj!« postreiba. j WOO»«lM«mStW HHIN«JSK«i CESTAM pate, SflinetdCT« Wn>vW )li Iz občinske pisarne Cepljenje proli rdečici. Med najbolj nevarne nrešičje bolezni spada v naših krajih svinjska rdečica Ogromno škodo prizadeva ta nevarna bolezen našim prcšičercjccin leto za letom. 7_a uspešno zniirunje oziroma odvračanje rdečice služi zaščitno cepljenje. Ker je vsled letošnjega toplejšega vremena pričakovati bolj zgodnje obolenje piešičcv, zato nuj vsi preSičerejc.i ie do velike noči priglasijo občini Število pod 50 kg in no 50 kg težkih živali, ki jih žele dati cepiti. Po členu 26. zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih Mezni spada cepljenje z živimi kalmi pod veterinarsko nadzorstvo okr. nnčelstvu. Potemtakem smejo zaščitno cepili proti rdečici samo okrajni živinozdrovniki oziroma živinozdravniki, ki so pooblaščeni po okraj načelslvu Zatiranje lubadarja. Zaradi mraza in suše v prejšnjih letih je v naših gozdovih iglasto drevje mnogo trpelo, tako do se ga je mnogo posušilo, Jc več qo pa hira. Na takem drevju se najrajši ugnczdi lubadar ki se je že v poletju in jeseni preteklega lela pojavil v ogromnem številu. Zaradi razširjanja tega nevarnega škodljivca grozi našim iglastim gozdovom velika nevarnost, ako gozdni posestniki nc bodo brezpogojno storili svoje dolžnosti Vsi lastniki gozdov so zato po S 29. zakona o gozdovih dolžni nemudoma pregledali svoje gozdove in takoj odstraniti vse drevje, ki je po luba-darju napadeno. Napadeno drevje sc spozna po leseni moki nod luknjicami .ki jih je izvrtal lubo-dar, in po smoli, ki sc cedi iz luknjic. Vsa napadeno deblo je lakoi posekati, obeliti, lubje, vrhače in debelejie veje pa takoj na varnem kraju požgali Kdor tega nc bo storil do konca 1. m., mu ho to storila oblast po <) 144. imenovanega zakotni nn njegove stroSkc, povrh tega pa se bo še zoper niega uvedlo kazensko postopanje. Gozdni požari. Nc mine leto, da nc bi imeli tu ali tam večjega gozdnega požara; zlasti v spomladanskem času so laki požari kaj pogostni. Po § 4(1 zakona o gozdovih se sme kuriti v gozdu ali blizu njega samo pod najsti ožjim nadzorstvom Po zakonu jc tudi prepovedano nepotrebno poži-iKinjc pašnikov, ki tudi večkrat povzroči ogenj po sosednih gozdnih parcelah. Največ gozdnih požarov nastane no to način, do la ali oni vrže od sebe neugašnjesio vžigalico ali pa' ostanek ciga rete ali cigare, ah pa ga povzroče otroci, ki izmaknejo doma vžigalice, da si potem zunaj v do-"iii ali drugod zakurijo Vsa glavni sivo so že dala razglasiti, da bo vsak, kdor bi no kakršenkob n.ičip — bodisi po nemarnosti, bodisi po neprevidnosti - povzročil gozdni požar, oli ki hi sc nc držal predpisov gozdnega zakona, moral povrnili vso škodo, ki jo bo napravil ogenj in do se bo /oper njega postopalo po kazenskem Zakonu. Za škodo, ki bi jo narediti otroci, odgovarjajo starši ozir. njihovi namestniki zaradi premajhnega nadzorstva nad njimi. -- Vsak, ki ogenj zapazi, tja je dolžan pogasiti, oko ga more; sicer pa tnora to inkoi naznanili najbližjim prebivalcem. V slučaju potrebe sme župan pozvati vse prebivalstvo', da jire gasit Kdor bi se v takem slučaju ne odzval brez tehtnega vzioka ga zadene postavno kazen. Izdajanje živinskih potnih listov živinskim lr--[ uovcem. pri izterjevanju davčnih zaostankov, ki lili imaio razni živinski trgovci, ie oblast ugotovila, d'i živinski potni listi za nakupljeno živino niso bili izdani nn ime dotičnegn živinskega trgovca, tem-vcf na kako drugo osebo; bilo pa jc ludi več primerov. dr si je trgovec iz bojazni, da bi mu bila zivuiii zarubljcna, izposodil poljubno ime kakega j>od drugo davčno upravo pristojnega trgovca ali iiidi netrgovca. Vsled lega je banska uprava stro-„■? n?r°ciln, da se motajo izdajatelji živinskih potil n listov pred izdajo vselej prepričali, ali imajo „ i . , unovči, ki zahtevajo za kupljeno živino potni list, t,idi obrtno pooblastilo in da nikdar ne 'W 'lv'n not. lista drugim ali ireljim osebam, tem L • imeni ln !nžnim> lastniki živine sc poni,,, i rlva|° prnvi bgovci in pravi lastniki živine, • l "'"'bom, ki jih poznajo, oli ki se mo- nieri,V'L °?tno legitimirali Za nerodnosti v lern po-fiMov odgovarjali izdajatelji živinskih polnili ,1„ ^;e'"eiiski seimi. Banska uprava bo v tekočem e iskn"" '" .r,Q3lcdnje plemenske seimč Zo do-f ™ nT0 pasmo; 15. aprila v Velikih Lo-Ve kil, i "toLbrn v Novem rneshi, 22. ofaobrn V Krani U '7za Pincgavsko pasmo 15. mojfe v, brnink, \vi - n v Mengšu in 26. septembra v' ur, N,hc* ni upravičen, da bi priredil Se druge plemenske sejme m rodovniSko ži- Bolečine prenehalo, — ho pomočite bolne in izmučene noge v kisikovo kopelj. POIZKUSITE TO ZDRAVILNO SRF'>s rV(i§fe nRRVl Ni več rdečice in vnetja kože med prsti na nogi si kuijih oče« in žuljev. Tudi oteklin io vnetih umi 01 več, ki tako p j ii o Kupite enostuvno v uajbližnji partumeriji ah e-karni ovoj Srcltiat Rodella Vsiiitt toliko tega sredstva v vročo vodo, da bo dobila videz mleka. Pomočite nog« v to kopeli. u> olaijKinje bo nastanilo že v treh minutah Saltrat Kodell razvija kisik, vzpostavila živahen ;»Mok k, odpravlja bolečina kakot nnheno druge sredstvo. Zadovoljiv uspeh ie zajamčen . vsakem primeru vino zgoraj navedenih pasem. Na teh sejmih sc bodo nakupili plemenski biki s prispevki banske uprave in okrajnih kmetijskih odborov. Občine, kjer je veliko pomanjkanje plemenskih bikov, bodo dobile od banske uprave podporo za nabavo plemenskega bika toda morojo, ako še niso vložiti za njo posebno prošnjo po obrazcu, ki se dobi pri okr kmetijskem referentu. Rubeien rodovniške živine. Dodatno k temu, kar smo o tej stvari napisali v St. tt. z dne 11. t. m., sporočamo Se, de je dolžan.lastni!*zarobljene ro-dovniSkr živine vložiti ustno oli pismeno, pritožbo zoper p.odajo take živali že v izvršilnem postopku in ne šele tik pred prodojo eli pa celo na sam dan prodaje. DROBIINE Dokaz. Tale gospod ima gotovo tesno stanovanje. — Odkod pa veš to? — Njegov pes maha z repom od zgoraj navzdol namesto na desno in na Paradižniki. Paradižniki ki jih pozna danes vsaka dobra gospodinja, izvirajo iz Južne Amerike. V Peruju iti Mehiki jih poznajo že več stoletij. Vrednost paradižnikov je v njihovih vitaminih in mineralnih snoveh. Zato pa manjkajo paradižnikom popolnoma beljakovine in hranila. Proti ugovoru, da vsebujejo dosti vode, se lahko, postavi ugotovitev, da vsebuje Vsebina ostaliua skoro vse soli, ki so potrebne človeškemu oirg.inizniu Poleg drugih vitaminov imajo paradižniki tudi vitamin A in B. Najboljše storijo tisti, ki morejo uživali paradižnike surove. Pri kuhanju namreč izgubi ta sadež mnogo svojih dragocenih sestavin'. Znamke brez gumija pridejo v Belgiji v promet. Znamke so iz posebnega papirja, ki ga je treba nekoliko zmočiti, pa .se prilepi ravno tako dobro, kakor da bi bil gumiran. Z* bolne ca ledvicah so najbolj pripravni suhi topli kraji. Gorovje ni posebno priporočljivo, ker se toplota zraka tam preveč menja. Paziti moramo tudi, da nam ne pride mrzel veter na hrbet Si. Juri) pri Grosuptjii. Pri na« je bil od 15.—22. marca sv. mkijon. Udeležba je bila jako obilna. Na praznik sv. Jožefa ob 7 zvečer je bila procesija, katera je bila obenem tudi sklepna procesija, čeprav je bil sklep misijona v nedeljo. Skoro vsi so se udeležili procesije z hakljami. Na čelu gasilci, nato šolska mladina, možje, fantje, pevski zbor, žene in dekleta. Najsvetejše je obdajata častna straža fantov iz prosvetnega druitvu;-Skoro ga ni bilo človeka, ki ttf bi imel baklje, saj jih je bilo prodanih okoli tisoč. Sprevod je bil nadvse veličasten. Kot goreča reka «e je pomikala množica po Šentjurski dolini. Iz te joreži reke pa »e j« čuki navdušeno petje. Po končani proč«isiji se je goleča reka razkropila v goreče poreke in potočke, ki so plapolali proti vsaki voei. Tudi v nedeljo ob »klepu sv. misijona j» bil« ogi-omiha udeležba. Bog daj mišijonom tudi obilo dušnih sadov! Denarne zadeve bančne, hranilniške in posoiilniške terjatve vsel denarnih zavodov, vrednostne papirje, vojno ikodc nakup txi prodaja izposluje razne kredite v gotovini na hranilne knji-žice in hranilne kmižice na vknjižbo. Izvede razne kompenzacije, plačila dolgov pri denarnih zavodih s hranilnimi knjižicami in z gotovino, Zanesljive nasvete in informacije glede naložb« kapitala v gotovini in hranilnih knjižicah, dobit« edinole pri pooblaščeni Bančni poslovni pisarni Alojzu Ptaninšek, Ljubljana, Beethovnova ul 14/11. - Telet. 33-10. - Za odgovor znttmke. Služiti dvema gospodoma je težko — dvema ženskama pa nemogoče Težko je gospodarju, ki ga uči hlapec. Mošt!©wa esenca „Mo»tIr»". 2 našo umetno esenco si Uhko vs-ikdo z malimi stroški pripravi izborno obstojno in zdravo domačo pijačo. Cena eni steklenici za 150 litrov 20 Din pj pošti 35 Din, 2 steklenici po po pošti 55 Din. — Prodala s^mo drogeiSJa KASIC, Ljubljana Ž dovska ulica in v Nebotičniku. in$s3sn@D nCIIIIE dobro pri obolenju želodca, jeter UCLUJE („ ledvic. POI^MMiA ' ar''e?n' Pr' mesečnem perilu in fift^lftSiiliiiA motnje vsled debelosti in UU)IKKHIH povzroča vitkost. Dooi se v vseh lekarnah. & A D J O S AN. 2AQQEB Rok. S. br. 19034 1WI Ljubljana K»mrnnkrC» ■>. 4 ' Zdravnik: Tel. 811-23 oripnira od 11—1 dr. Fr. Deritanc, kirurg, šefprunarij v p. Mali oglasnik Vsaka drobna vrstica ali me prostor velja ta enkrai Din 5. Naročniki ..Domoljuba" plačajo samo jiolovico nko kujiujeio kmetijske po irebščine ali prodajajo svoie pridelke al' 'šfejo noslov oziroma obrtniki pomočnike-nli vaiencev in narobe Pristojbina za male oglate ic platoje naprej Posestvo jio n>zki ceni prodam. — Ogleda so (iri lastniku Franc Lavriču. Podlipa št 10, p. Dvor pri Žužemberku. 3080 fig sena,3 gf ?n otave prodam Malava-šič P , Uutajnova št. 50. p. St. Jiiši nad Vrhniko. r. dobrili čevljev cn par odsluži več kot 3 pari slabi'i Naročite jiri Jernej Jerai, /.a-I oge p. Smlednik Pripravili Tpomiad ogromno izb 10 moških ob en od 170 Din naprej, . arilo in vsa oblačila po skrajno nizkih cenah. Presker, Sv 1'etra cesta št. 14. Hlanra vajenega konj niBjJItB jn poljskih tlel, s.iretoiem. Zg asiti se je Vič 60. ilftein rabim za *'vmo Mcsla j,, na pobu.staro 18—22 let Grad št. 13. Bled I. Uiiirn v Žirovnici na niaiGO Goremskem prodani za 27 000 Din Poizve se istotam št. 16. eig. Imam še vedno v * 'a®- zalogi prvovrstne dalmatinske fige /.n žganjekuho jio znižani cent. I. Oražein Moste. Ljubljana '2000 kg prodam. Zabjek Franc, Rudnik 13 lilanra vajenega kmt i-niapid liih del, snrej-mem. Naslov v iijiravi Domoljuba |iod št. 4181 Šivalne stroie l.iene, vseh znamk, zelo poceni ku ote edino jiri »Promet-;. — (Nasproti Križanske cerkve.) Cepljene modro transinjo in žlahtniuo mm ua j>ro-daj trsnica Ferle Janko, Svibno p. Kadere t »r i Zidauem nn.stu. Šivana stroiaže0nusrk g lini ol očkom ki Mika 1300 Din. ter krotaški 500 D u.Gradaska til.8. Ljubljana inalo rabljena vseh vrst. fci odgovarjajo popolnoma novim, a so *ato ve kot l> lovico cenei-ii, edino , n Promet«.(Nasproti Kri/an-ke ceruve.) Ulanra 19 vsa kmetska niaPEfl r'dnega in jioštenega sprejme takoj Aloj-Ul'Cniin, Smrke, krojaštvo, Žužemberk. Učnina jio dogovoru. n.hj. na kmetijo sprejmem takoj. Prodam: zdrav UBniU semenski krompir, repo. peso in pleve /a krmo ter lej.o kravo dobro mlekarico. 4 teleta sredi aprila. Kupim svinjo starejšo za pleme. Praprotnik, l're/.renje p. 1'odnart. Priliznjeno jatfnje sesa dve materi. mmmme Ia žgaiifcMo dobite nft« me rozine In črno sjrozotfse (vamprii) pri tvrdkt frane S>o<«tntk a. z o. z., LJuftlJanc TjrSuva centa 33 ■ Javna skladišča (Balkan). V VSAKO HIŠO »DOMOLJUBA«! Pri katerih boleznih se je pokazal Planinka čaj Mr. Bshovec zdravilnim 7 Pri obolenju želodca, boleznih jeter in žolča, oboleniu in lenivosti črevesja, hemoroidih (zlati žili), debelosti, ledvičnih boleznih, revmatizmu, gihtu in iiijasu, pri glavobolu in migreni, pri ženskih boleznih in težavah za časa menstruacije, težavah v prehodnih letih, pri poapnenju žil (arteriosklerozi) in pri kožnih boleznih. Zahtevajte v apotekah izrecno Planinka ča, Bahoveo za Din 20 -. Reg. s. 529,1» NitsCe w€č ne premiSifote, Me «af kepi klobuk aii čepico V najnovejših oblikah v veliki izbiri in najnižjih cenah |ih dobite pri tvrdki Mirko Bogat«], Ljubljana, Stari trg Za Veliko nož pripore*. FIGoričar pri Ivanki Ljubljana - Sv. Petra cesta 25 ravnokar došlo veliko izbiro blaga za moške obleke, za ženske plašče in kostume, lepe m poceni modne biagove za ženske in olroške obleke, za srajce, predpasnike, blago za vss-kovrsino posteljnino. Izgotovljene damske 1» otroške plašče in obleke, moške srajce, k'a' vate, nogavice, dežnike, svilene rute in šerpft ovralne rute, bnrele, aktovke, ročne torbice !»■ Prt nakupu nad Din 100'» doMle primeren a* mefeic. Pri nakupu moške e&Sefte iepo Hra*ats zatfoai, ako se sklicujete no Inseral v Domoljub j3 Izdajatelj: Dr Grcgorij Pečjak. - Urednik: l poljuba, Iclcfon