qloSA kARÌkATURA
ČUDEŽNI DEČEK
Zrasel je v trdem in čeprav za tisti čas nezdrave barve mu je bilo dano končati šolanje tako visoko kot je Sorbonne. Najprej so ga naučili dirigirati, v prostem času je zidaril , pel je lepo, in če je bil ravno utrujen od popoldanskih del, je tu in tam metal kredo in ključe. Z žuljavo roko je zbiral denarje v tej in enostranski Koroški, vljudno pozdravljal vsakega gospoda tovariša in se spet v potu lastnih sokov prebijal skozi čas.
Izbruh demokracije ga je postavil visoko na vrh oblasti, a glej čudo, ostal je zvest zbiranju
denarcev. Zbor, ki mu je dirigiral, je bil številčnejši, odgovornosti neizmerne. Denarci so cingljali naenkrat še bolj harmonično po koritu, ki mu je bilo dano v soupravljanje.
Ko je sla po cinglajnju začela motiti, se je modro umaknil, v miru preštel, kar mu je dirigiranje na vrhu vrglo, si naročil spoved in po pokori spokojno uzrl v ogledalu vzor poštenosti. Še Meža je mirno tekla dalje.
- krc
Idila v belem

- Delo bomo nadaljevali takoj, ko končamo razpravo o izboljšanju medsebojnih odnosov!
----------------------------------------------------------------------------------pREp,H
2
koMENTAR
Vse poti
vodijo s Koroške
" Znano je: kadar kakšen narod izginja, najprej izginejo njegovi najvišji stanovi in z njimi književnost: ostanejo samo knjige postav, ki jih zna ljudstvo na pamet." (Milorad Pavič - hazarski besednjak, Pomurska založba 1985, str. 196.)
Motiš se, prijatelj J.J. (Prepih, 22.10.), ne vodijo vse poti s Fare. S Koroške vodijo vse poti. Ostajajo le tisti, ki ne znajo ali ne upajo na pot, in oni, ki živijo od tega, da ljudi natezajo z logističnim centrom , sedežem okraja, asfaltiranjem potk in poti , hrupom v Kaliforniji in Rusinjami v Kompasu (češ-artistke prihajajo). To so naše knjige postav.
V vsaj treh izmed štirih naših občin (čeprav se vedno manj ve, kje je naše, ker pač nekomu to godi) je bogokletna že pomisel, da bi vrgli skupaj nekaj sitov za literarno revijo, za književnost torej, za najimenitnejšo opeko v hiši narodovi. Za eno izmed identitetnih izkaznic - za Paviča najpomembnejšo, če že ne edino. Ampak naša bleda mati z devetkrat zaklenjeno pametjo s širokimi zamahi razsiplje svoje seme in plodove v Srcu in očesu, Sodobnosti, Primorskih srečanjih, Mentorju, Dialogih... Samo ne doma, ker ne ve natačno, do kod seže dom. In za Korošce je več kot dovolj en Prežih, kateremu so kot priloga dodani še malo Meška, pa Suhodolčan, Kolarjev Marijan, morda še v komunizmu padli angel Ošlak. Že s temi je bilo križev dovolj, kaj bi se mučili z novimi.
Saj, kako pa naj se postavijo Korošci pred svetom, če v glavah ne posedujejo arhiva o samih sebi? Če jim nekdo vztrajno izmika disketo, na katero je treba beležiti tudi tisto o tu in zdaj?
Koliko pa jih je, ki vedo, da spodaj našteti ne prihajajo z onega sveta, da ne pišejo jezika tujcev in da niso le naključni gostje na svoji zemlji?
Blaž Prapotnik - Pegaz prebija zvočni zid, Milena Cigler - Regratov cvet, Darja Kniplič - Vrti se, se vrti, Silvija Borovnik - Slovenija, moja Afrika. Vse to le po zaslugi koroškega Schwentneija (beri N.R.K.), brez krajinske volje. In mimo njega: Marijan Mauko - Gorje neumnemu in druge neumnosti,
Čarovniška metla (pred izidom), Slavka Dragolič - Deklica s kanglo, Franček Anželak - Golobčka (pred izidom) - vse v SAMOZALOŽBI. Vse v zadnjem desetleltju tisočletja.
Veliko za nekaj več kot sedemdeset tisoč duš (po štetju 1.1991). Premalo za Koroško, da bi jih videla in se zganila. Enkrat jutri morda, ko bo kateri izmed naštetih iz sveta kot daven spomin zašel na svojo dobro koroško cesto, da jo poljubi na prašno srce. O ja, takrat bodo planili, Korošci - s spominskimi obeležji, s slavospevi o izgubljenih sinovih, s tiskanimi političnimi spomini ... s kakršnimkoli razbijanjem po zasluženih krajinskih prsih, zakaj ljudje smo bili dobri, le čas je bil slab. Bojim pa se, da bo tam - tam - tam namenjen le redkim, zakaj suiciden narod se najprej loti onemogočanja svojih mojstrov besede, obsoja jih na molk, potem se loti njihovih knjig, svojega spomina torej, ki je arhiv.
In narod je predvsem arhiv, zgodovinski spomin o samem sebi. Zgodovina pa je že tudi dan, ki smo mu do danes zjutraj darovali noč.
iz VSEbiNE:
Tema:	stran:
Delavci TUS-a prepuščeni samovolji dveh direktorjev
4-5
Koroška policija in njen ugled
6-7
Lumparijam še vedno ni konca; znameniti asfalt v naselju Gonje 2 zopet akutualen
8-9
Jonas Ž., grozil Slovenjgradčanom
13
Kako osvojiti Tibet s kolesom?
17
AIDS - še vedno med nami
21
Prepihova glasbena lestvica
22
Ravne se pripravljajo na I. mednarodne zimskošportne igre
23
Še o "narušeni kredibilnosti"
25
Glosirana črna kronika
26
Na naslovni strani:
Iz črne preteklosti -v svetlo prihodnost?
Foto: A. Kac
Andrej Makuc
PREPIH Koroški časopis. Izdaja ČZP Voranc d.o.o. Ravne na Koroškem Direktor Niko R. Kolar, glavni in odgovorni urednik Vojko Močnik Računalniški prelom: Ivko, Ravne Tisk: Koroška tiskarna, Slovenj Gradec
Naslov uredništva: Ravne na Koroškem, Čečovje 5, tel.: 0602 / 22 999
Na osnovi mnenja Republiškega sekretariata za informiranje št. 23/105-92 šteje časopis med proizvode iz 13. točke tarifne št. 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo.
V OSpREdjU -
DELAVCI TOVARNE
USNJA
PREPUŠČENI
SAMOVOLJI DVEH DIREKTORJEV
Tovarna Usnja iz Slovenj Gradca TUS je bila nekoč uspešno podjetje. Njen uspeh je temeljil na obvladovanju jugoslovanskega trga in na dejstvu, da takratni sistem ni dopuščal konkurence TUJIH trgov. Ravno ta kratkovidnost komunističnega sistema in takratnih direktorjev Tovarne usnja, ki niso iskali tudi nejugoslovanskih trgov, je glavni krivec za hude težave, ki jih ima danes Tovarna usnja. Kot kaže, pa nekateri direktorji, o katerih bo govora v tem članku, na drug način nadaljujejo tradicijo napačnega poslovanja.
Po odcepitvi Slovenije in izgubi jugoslovanskega trga je Tovarna Usnja začela razpadati, dela pa je bilo vse manj.
Kljub temu je tovarna usnja še ostala skupaj in to v obliki nekakšnega holdinga. V tem holdingu so zaposleni generalni direktor, tajnica in pomočnik direktorja. O kakem resnem holdingu tu seveda ne more biti govora. Kljub vsemu pa je holding Tovarna usnja postal na papirju lastnik, včasih večinski, včasih nekaj manj kot večinski lastnik vseh tovarn iz nekdanjega SOZD-a Tovarna usnja.
Tudi to, da ta podjetja : Mikon, Uteks, Ital Soles in druga niso samostojna podjetja, temveč morajo delovati pod tezo (težo, breme), da na koncu koncev o njihovi usodi odloča generalni direktor TUS Holdinga, kar je krivo, da ta podjetja ne izplavajo in postanejo vsaj malo bolj uspešna.
V tem članku bo beseda tekla o enem izmed petih podjetij Tovarne usnja, o TUS Ital Solesu.
ITAL-SOLES
Leta 1990 se je vodstvo Tovarne usnja odločilo, da ustanovi mešano podjetje, ki bo nadaljevalo proizvodnjo klasičnih montažnih podplatov za čevlje. K sodelovanju so, čeprav z velikimi težavami, pridobili
dvoje italijanskih podjetij, s katerimi so že več let sodelovali: Silcea in Riminija in Rigato Romano iz Padove.
Nastalo je mešano podjetje TUS Ital Soles, v katerem sta Italijana imela 50 odstotni delež, prav toliko pa tudi Tovarna usnja.
Vsak od partnerjev bi moral vložiti za 400 milijonov lir kapitala.
Italijana sta res vložila ta denar in sicer v obliki strojev, Tovarna usnja pa je vložila nekoliko manj: stroje v vrednosti 300 milijonov lir, ostala pa je dolžna 100 milijonov lir v obliki denarja. Zaradi tega sta Italijana postala 55 odstotna lastnika, TUS pa 45 odstoten. Direktor podjetja je postal Radovan Triplat. Sprva so bili v podjetju zaposleni le štirje delavci, kasneje pa skupno 42. To so bili delavci Tovarne usnja:UTEKS. In kakšno usodo doživljajo ti delavci?
BREZPOSELNI ZA NAZAJ
Do novembra lani so redno delali v TCC Ital Solesu (vodstvo Tuša je namreč ustanovila dva podjetja Ital Soles - TCC in TUS), novembra 1992 pa jim je direktor Rado Triplat prinesel sklep, da so vsi postali trajno presežni delavci.
O tej svoji oziroma odločitvi lastnikov se predhodno sploh ni posvetoval z sindikatom delavcev Ital Solesa, kar bi po "Zakonu o delovnih razmerjih " moral narediti. A to je le ena nepravilnost. Druga nepravilnost je, da je trajno presežni delavec postala tudi predsednica sindikata, kar je po istem zakonu prepovedano. Najhujša kršitev pa je, kot pravijo delavci sami: da so te sklepe dobili novembra, veljali pa so od 15. maja istega leta dalje. To pomeni, da so delavci postali trajni presežek za šest mesecev nazaj. S tem so delavce opeharili
za šest mesecev plače, kolikor jim pripada za primer izgube službe. In sploh: noben sklep ne more veljati za nazaj!
Delavce so potem zaposlili za določen čas in jim obljubili po novem letu službo za nedoločen čas. S tem Gorazd Fale tudi opravičuje izgubo šestmesečnih pravic. Toda: služba za določen čas je veljala šest mesecev, do junija letos. V tem času so delali poln delovni čas, kajti dela in naročil je bilo dovolj. Prejemali so tudi plače od 30 do 40 tisoč tolarjev. Kljub temu jim danes direktor Rado Triplat razlaga, da so pridelali šest milijonov izgube, predvsem zato, ker niso dosegali norm.
Junija so jim ponovno podaljšali delo za določen čas in delali so vse do 27. oktobra. Ta dan pa jim je direktor Rado Triplat razdelil delovne knjige in jih poslal na zavod za zaposlovanje kot brezposelne. Tako so iz obljubljene službe za nedoločen čas postali brezposelni. V delovne knjige pa jim je napisal, da so brezposelni od 30. septembra, torej za mesec dni nazaj. Ponovno! Tako, ugotavljajo delavci, so ves oktober delali na črno. Pri tem zavod za zaposlovanje ni obvestil (kar bi po zakonu moral), tako da so delavci prišli tja v skupinah in se preklinjajoč kar naenkrat znašli pred presenečeno vodjo zavoda. Ob tem pa jim je razložil naslednji načrt: na zavodu za zaposlovanje boste prejeli 70 odstotkov plače, obenem pa boste delali v podjetju poln delovni čas in prejeli 30 odstotkov plače. Za vas bo to polna plača, z razliko, ki bo stala, pa bomo krili izgubo iz prvih šestih mesecev letošnjega leta. Obenem jim je še zagotovil službo za nedoločen čas po novem letu. Tako naj bi brezposelni delavci delali poln delovni čas za 30 odstotno plačo. Ob tem jim je naročil, naj o tem nikomur ne govorijo in jim dal podpisat pogodbe, na katere pa ni napisal ne število delovnih ur ne plačila na uro. Ker zavod za zaposlovanje potrebuje določen čas, da izda odločbo, so sedaj delavci tudi brez potrjenih zdravstvenih izkaznic. Tako so postali delavci brezposelni, ne da bi jim podjetje kdajkoli izplačalo za šest mesecev.
SAM VISOKO PLAČO,DELAVCEM: DENARJA NI
Opeharili pa jih niso samo za plače temveč tudi za odpravnino.
"Organizacija oziroma delodajalec je dolžna izplačati delavcu, ki je zaposlen v organizaciji oziroma pri delodajalcu najmanj dve leti, odpravnino v višini najmanj
polovico njegovega povprečnega mesečnega osebnega dohodka v zadnjih treh mesecih, za vsako leto dela v organizaciji oziroma pri delodajalcu. Organizacija oziroma delodajalec ni dolžna izplačati odpravnine delavcu, kateremu v okviru programa razreševanja presežkov delavcev zagotovi ustrezno zaposlitev v drugi organizaciji oziroma pri delodajalcu ali dokupi delovno dobo " pravi 36 f člen Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS št. 14/90 in št. 5/91).
Glede na to, da služba šest mesecev za določen čas ni ustrezna zaposlitev drugje, so delavci upravičeni do odpravnine. O tem jim je Generalni direktor Gorazd Fale res izdal odločbo. Katera pravna "služba " mu je to odločbo napisala, ne vem, (pravne zadeve večkrat pojasnjuje g. Beliš, ključavničar, ki je končal enoletno politično šolo in sedaj misli, da se spozna na pravo), vsekakor pa, ko so odvetniki videli	to odločbo, so	se lahko le
nasmehnili in povedali, da je nezakonita. Predvsem je nezakonit naslednji bistveni odlok: "Odpravnina se poravna v obliki soudeležbe, do višine gornjega zneska, v vloženem 'kapitalu TOVARNE USNJA v firmi TUS Italsoles." Zakon je glede odpravnine jasen. Odpravnina se ne izplačuje v obliki soudeležbe, temveč se izplača v denarju. Odpravnina je denar, ki pripada delavcu, kadar ta ne po svoji krivdi izgubi službo. S tem denarjem mu podjetje plača stroške, ki jih ima za, kot pravijo na zahodu, "uničeno kariero." Ne glede na to, da so delavci dobili sklepe o pravici do odpravnine z datumom 12. maj 1992, pa po letu in pol o denarju ni ne duha ne sluha. Namesto tega pripravljajo zanje nove sklepe o odpravnini v obliki vrednostnih papirjev, ki se bodo glasili na podjetje Italsoles. Ob tem se bodo verjetno nasmehnili bančniki, saj jim ni znano, kako lahko propadlo podjetje povrhu vsega izdaja še vrednostne papirje. Kakorkoli že, Gorazd Fale očitno išče način, kako bi izigral delavce, da jim ne bi izplačal odpravnine. Pravi, da ni denatja, istočasno pa sam prejema zelo visoko plačo in se vozi v najdražjem mercedesu. Mu lahko potem veijamemo, da ni denarja. Očitno delavcem ne bo ostalo drugega kot da preko svojega sindikata in ob pomoči odvetnika iztožijo svojo pravico na sodišču. Čeprav je res, da bo zaradi neučinkovitosti naših sodišč trajal sodni postopek tudi leto ali dve.
KAJ JE NAROBE Z RADOVANOM
V OSpREdju ---------------
Po tem ko so mi delavci povedali svoje, sem direktorju Radovanu Triplatu zastavil naslednje vprašanje: "Ali je res, da so novembra lani morali delavci podpisati sklepe, da so trajni presežni delavci in to za šest mesecev nazaj? Ob tem vprašanju se je zagugal na stolu nazaj in se močno začudil, in z rahlim posmehom dejal: "Da bi za šest mesecev nazaj podpisovali? Kje ste pa to slišali? "
Ko vprašanje dvakrat ponovim, dobim dvakrat odločen " Ne. "
Drugo vprašanje: Kako to, da so delavci dobili letos 27. oktobra odločbe, po katerih so brezposelni in to za mesec dni nazaj, s 30. septembrom? "
"Saj so prejeli pred tem obvestilo, da jim s 30. septembrom poteče delovno razmerje."
"Kdaj so prejeli to obvestilo."
"Enkrat septembra." Pri tem zamenca, kot da bo zdaj zdaj stopil k pisalni mizi in mi pokazal obvestilo. Ko kasneje delavce vprašam, če so res prejeli obvestilo, vsi odkimajo.
Tako sem torej o istem problemu dobil dva popolnoma nasprotna odgovora: enega delavcev, enega od direktorja. Kaj je vzrok, ne vem, upam pa, da ne gre za laganje, temveč kaj drugega. Kajti če bi nekdo res tako lagal, bi bilo zelo žalostno.
INŠPEKTORJI KOT DA JIH NI
Toda delavci o njem pravijo, da jim še ničesar ni pomagal. To niti ni čudno, saj je sindikalni predsednik postal v času komunizma in od takrat ohranil navado, da posluša in uboga direktorje. In ker še vedno obiskuje predvsem direktorje, za delavce nima časa.
Naslednji ki bi moral intervenirati, je inšpektorica za delo Sonja Komar.Le ta pa odgovarja, da je iskala direktorja in da ga ni dobila in zato tudi ne dokumentacije. Brez te pa ne more ukrepati. Vsekakor imajo tudi pri nas inšekotrji povsem drugačana pooblastila, in dolžnosti, ko da zaman iščejo direktorja.
Čeprav so inšpekcijske službe v Dravogradu o tem primeru bile že dvakrat obveščene s strani zavoda za zaposlovanje, doslej niso ukrenili prav ničesar.
Tretji človek, ki bi lahko bil karkoli ukrepal, je bil družbeni pravobranilec. Toda tega je vodstvo občine Slovenj Gradec dalo odstaviti. So že vedeli, zakaj. Paradoksno pri tem je, da so jim v skupščini poleg stranke demokratične prenove (bivših komunistov) najbolj pomagali krščanski demokrati.
Četrti, ki bi lahko pomagali, so odvetniki. Toda ti so tako dragi, da si delavci k njim sploh ne upajo.
In tako so delavci prepuščeni na milost nemilost dvema direktorjema, in čeprav se sama med sabo ne marata, obema manjka čut odgovornosti in sposobnosti, za razrešitev obstoječih problemov.
Slavko Sušeč
Zastavlja pa se vprašanje, kako je možno, da nekdo tako obrača, goljufa in spravlja v stisko delavce.
Najprej bi se morali vprašati, kje so ti ljudje izgubili svojo vest in poštenje. Drugo vprašanje je, zakaj se delavci tako pustijo. O prvem vprašanju naj razmislijo ti ljudje sami, na drugo pa poskusimo skupaj najti odgovor.
Delavci sami zase pravijo, da se spoznajo na svoje delo, da radi delajo, na drugo pa se ne spoznajo. In res je. Zato pa se nad cjruge stvari spoznajo drugi tudi takšni, ki so plačani za to. Prvi vsekakor njihov občinski sindikalni predsednik Marjan Bari.
m
■
H llllllll
TRIPLATOM PREPIH --
aIctuaIno
KOROŠKA POLICIJA IN NJEN UGLED
Zadnja policijska "racija" v lokalu California na Ravnah na Koroškem je v javnosti naletela na velik odmev, pravega epiloga pa še vedno ni dobila. Policija je namreč vložila kazensko ovadbo zoper najemnika tega lokala Janija Ažnoha, ker je preko tiska o policiji raznašal neresnične trditve. Ta dogodek so imeli tudi na dnevnem redu na seji izvršnega sveta skupščine občine Ravne na Koroškem, o raciji pa smo se pogovarjali z vodilnimi možmi na slovenjgraški UNZ, kjer je sicer pogovor potekal o delu koroške policije v tem letu.
sodišča. Sicer pa:	ali se deve je seznanjeno o vsaki
sploh kdaj ugotovi krivda pritožbi zoper policista, policista?	Treba pa je dodati, da na-
Zvone Ulcej
"Za takšne varnostne akcije se običajno odločimo takrat, kadar se na določenem kraju pričnejo gostiti posamezni problemi," pravi Zvone Ulcej, načelnik UNZ Slovenj Gradec. "Takšne akcije pa sledijo različnim ciljem, od nadzora javnega reda in miru do ugotavljanja posedovanja mamil, točenja alkohola mladoletnim gostom in drugo. Policija ima različne oblike dela in ena od teh so tudi takšne akcije, ki jim v pogovornem jeziku res velikokrat rečemo racija. Te akcije so na Koroškem bile in tudi bodo, kdaj, kje in kako, pa je odvisno od naše ocene".
Poleg odzivov v javnosti je dogajanje v Californii naletelo na protest enega od udeležencev, ki je trdil, da ga je policija poškodovala. V tej luči je zanimivo vprašanje, koliko pritožb glede policijskih postopkov obravnavajo na UNZ Slovenj Gradec. Teh je v letošnjem letu okoli 30, največ pa se občani pritožujejo zaradi uporabe prisilnih sredstev, temu sledijo pritožbe zaradi mandatnih kazni. Občani imajo pravico do ugovora, ustnega in pisnega, najprej na policijski postaji, pa vse do UNZ in ministrstva za notranje zadeve, v končni fazi tudi na
"Seveda", odgovarja Zvone Ulcej. "Imeli smo disciplinske postopke, pa tudi prenehanje delovnega razmerja, premestitev, letos pa smo v
enem primeru zadevo posredovali tudi tožilstvu. Ministrstvo za notranje za-
redimo tudi vse, da zaščitimo naše ljudi, če so obtoženi po krivici".
Zlatko Halilovič, inšpektor za posebne naloge pri
UNZ Slovenj Gradec, pa pravi, da je opazna vse večja nestrpnost ljudi do poli-
cije. Še posebej rado prihaja do konfliktov, ko policisti opravljejo svoje redno delo na cesti, pri raznih postopkih. Hkrati pa Halilovič dodaja, da na Koroškem to še ni doseglo takšna razmerja, da bi zadeva lahko bila zaskrbljujoča. "Policaji smo v naši državi tretjerazredni državljani. Nismo v procesu soupravljanja, imamo le pasivno volilno pravico, pravica do stavke je omejena, smo brez prave socialne zaščite, ne smemo se ukvarjati s kakšno pridobitno dejavnostjo. Na drugi strani pa je policija tista, ki od vseh državnih organov najbolj dosledno opravlja svoje delo, učinki pa se izgubijo na drugih ravneh. Kaj pomaga kaznovati ali pisati predloge sodniku za prekrške, ko pa so ti sodniki zatrpani z delom in se zadeve valjajo v predalih po več let. Sodniki enostavno vsega dela ne zmorejo, država pa ni toliko modra, da bi v posamezni občini dodatno namestila še enega ali dva sodnika za prekrške. Na ta način bi bila kaznovalna politika bolj dosledna, državni in občinski proračun pa bi se dodatno bogatila. Država ne zna pobrati denarja, ki se valja na cesti in uprave za družbene prihodke na
Razen občine Slovenj Gradec, kjer imajo sedaj dva sodnika za prekrške, na Koroškem opravlja po občinah to delo po en sam sodnik. Tako se tudi kopičijo nerešene zadeve. V Radljah ob Dravi je v lanskem letu ostalo 1060 nerešenih zadev, v letošnjem letu pa okoli 1500. V Ravenski občini je iz lanskega leta 2071 nerešenih zadev, letos 2200. V občini Slovenj Gradec je iz pretekleg leta ostalo nerešenih 2380 zadev, iz lanskega leta dodatnih 2535, v občini Dravograd pa je iz lanskega leta nerešenih 1351 zadev, letos pa 1362 zadev.
AklUAho
Zlatko Halilovič
Na Koroških cestah je v letošnjem letu umrlo že 16 ljudi, od tega pet pešcev, v celem lanskem letu pa 13. Prometna varnost se na koroških cestah iz leta v leto slabša. V tem letu pa je bilo tudi že 24 samomorov. Umorov v tem letu na Koroškem ne beležimo, bila sta dva poskusa umora, v lanskem letu pa so bili na Koroškem kar trije umori.
Letos je bila tudi bogata žetev indijske konoplje, saj so kriminalisti zasegli 700 sadik, poleg tega pa še kilogram marihuane in nekaj gramov hašiša.
Koroškem izterjejo le 12,1 odstotka plačilnih nalogov, ki jih napišejo policisti na cestah. V lanskem letu smo napisali 2787 plačilnih na-
logov, realiziranih pa je bilo nekaj več kot 330. Tudi zaradi takšnih primerov pada ugled policije".
(mp)
Rdeča
lepota
Se še spominjate časov "rdečega prahu" nad Ravnami? Si predstavljate lep poznojesenski dan s soncem in mrazom, ki prodira v kosti? Ni težko, kajne ?
Potem si že lahko predstavljate tudi petek (zadnjih nekaj petkov brez razlike), ko se nekaj po drugi uri znajdeš sredi Raven in namesto modrega ali oblačnega neba zagledaš rdečico nad sabo, nad železarno.......
V enem izmed teh petkov sem se v želji, da ponovno pridem do zraka, zapeljala na severno stran železarne, nekoliko v breg. Lepota! Pod mano rdeče, nad mano modro.... Presneto, le zakaj jim ni všeč, da prebivajo v tako lepi okolici? Odgovor mi je kaj hitro prinesel hladen veter, ki ga sicer
ne vidimo, a tokrat je bil tako "lepo rdeč"! In sem se napotila v dolino, da doženem, zaradi česa me zadnje petke obdaja rdeča lepota, ki sem jo lahko občudovala v času mojih gimnazijskih let.
Našla sem prijaznega vratarja, ki mi je celo zavrtel številke na telefonu. A saj ne boste verjeli,	če	vam	povem,	da
se je po mojem grmenju (Je bila doza rdeče lepote le prevelika?), na drugi strani oglasil prijazen moški	glas	in mi dejal,	da
naj pogledam skozi okno." Ali	še	kaj	vidite?"	je
vprašal in se veselo (ironično) nasmejal.
Moja usta so po tistem ostala še dolgo odprta, ker,	ne	boste	verjeli,	iz
železarne v tistem tre-
nutku ni več prihajala "rdeča lepota".
Do naslednjega petka, ko bom morala jaz ali kdo drug ponovno dvigniti telefon?
Druga plat:
ki pozabljajo, da z uga-ševanjem odpraševalne škodujejo tudi sebi? Ali pa bi raje verjeli tistim, ki se tako radi poslužujejo reka, da takšna vidna stvar ni niti četrt tako škodljiva kot tista, ki je ne vidimo?
Le kdo bi jim še verjel? Sefom, ki pripravljajo projekte za rešitev hrupa železarne in se v Ljubljani potegujejo za denar za njihovo izvedbo in ki pozabljajo na delovno disciplino nekaterih svojih delavcev?
Delavcem, tistim maloštevilnim, ki upravljajo z odpraševalno napravo in
Le zakaj potem odpra-ševalna naprava? Ugasnimo jo, saj bomo tako prihranili kar nekaj kilovatov energije in potem morda ne bo potrebno posegati v naravne tokove rek (naravnih spomenikov) za gradnjo novih "hidro -tovarn" ali se dušiti v žveplenem ozračju termo -elektrarn.
EKO
------------------- AfERE	------------------
LUMPARIJAM NI KONCA
Na minulem zasedanju skupščine so predsedniku Izvršnega sveta občine Ravne na Koroškem dokazali lažnivo podtikanje nekega podpisa svojemu sekretarju za gospodarstvo Viliju Černovšku. Ročno se je opravičil in polovici poslancev olajšal glasovanje o nezaupnici. Bili so zanj in za Izvršni svet, ki je seveda triumfalno sprejemal čestitke po zaključenem zasedanju. Zdaj se seveda sliši, da je tudi tisti podpis bil v resnici Černovškov, le da ga je nekdo s ponarejanjem spremenil v Tasičevega. Zato tokrat objavljamo faksimile podpisa, ki ga ne bo mogoče pripisati nikomur drugemu. Enega originalov namreč zagotovo hrani direktor Gradbenega podjetja Stavbenik Rudi Blatnik, ki bo prihodnje leto z njegovo pomočjo vnovčeval akceptna naloga za obresti in glavnico za blagovni kredit.
Seveda gre za znameniti asfalt na eni od cest v novem naselju Gonje 2, kjer "slučajno" gradi dr. Matic Tasič, predsednik ravenske občinske vlade. Brez razpisa, brez ustreznega sklepa skupščine, ki sprejema plan cestno-komunalnega gospodarstva, brez sklepa IS, po katerem bi se vedelo ob podpisu pogodbe vsaj to, za katero cesto v Gonjah gre. Šele po prvih odzivih javnosti na dogajanje v Gonjah, se je po nekajkratnih poskusih Izvršnemu svetu uspelo dokopati do tega spoznanja, toda takrat je asfaltiranje že bilo končano. Po tu objavljeni pogodbi bo torej moral, lačati račun Izvršni svet kot naročnik, in če bi bil človek zloben, bi dejal naj se kar med sabo zmenijo, ali pa račun pošljejo kar samemu dr. Maticu Tasiču, ki jih je zastopal.
Če ostanemo pri tem, da bi morala biti dela razpisana, je morda najbolj ilustrativna izjava enega od tistih, ki naj bi bil član razpisne komisije: "Menda sem bil član razpisne komisije vsekakor pa nisem bil na nobeni seji te komisije, niti ne vem, ali se je sploh kdaj sestala!" Ime “člana" naj ostane zaenkrat skrivnost, saj je bilo za podobne zadeve že znižanih nekaj plač na Čečovju. Recimo, ko je občina zamočila pri na črno zgrajenih garažah, pa je na nepravem mestu nekaj pricurljalo na dan...
In če gremo naprej, jasno je, da je posebej zdaj ta Izvršni svet pripravljen iti do konca. Na podoben način zdaj skuša spraviti pod proračunsko kapo še kanalizacijo v Gonjah 2 in vsem občanom v posmeh zapraviti njihov denar za popolnoma zasebne interese. Še posebej so v neprijetnem položaju graditelji v Gonjah 2, ki jim bodoči sosed Tasič dela medvedje usluge. Namesto, da bi si cesto asfaltirali, ko se bodo za to dogovorili, namesto, da bi kanalizacijo naredili tako in takrat, ko bo to ustrezalo njim, se po zadnjih različicah obeta, da bodo dobili račune za nekaj, kar niso naročili. Vsaj tako pravi gospod predsednik Izvršnega sveta, kadar mu je na trenutke jasno, da mu ni uspelo	z	nobenim mane-
vriranjem preslepiti vseh, ki mu gledajo pod prste. In kaj, če bodoči sosedje gospoda Tasiča računov ne bodo hoteli poravnati?!
Na zasedanju skupščine v Kotljah je bilo slišati, da so graditelji v Gonjah 2 plačali komunalni prispevek, in da jim vse, kar zdaj dela zanje	kar	občinska vlada
(oziroma njen predsednik), pripada, ker je plačano. To je članom	IS zatrjeval tudi
predsednik, ko je rabil njihove glasove. Objavljamo faksimile dela vrednosti parcel	in	opozarjamo na
izrecno opombo, da v ceni ni upoštevan odvod zbirne kanalizacije ter projekti za
objekt. Stal bo 12 milijonov tolarjev in zaenkrat ne kaže, da bi lahko kdo preprečil plačilo računa iz proračuna. Iz	pogodbe	med
Stanovanjsko zadrugo Brdinje in posameznimi graditelji je razvidno, da je bil plačan le avans za stroške komunalne ureditve; 11. člen pogodbe posebej obvezuje graditelja, da bo	"s	svojim	osebnim
delom	in	sredstvi	sprotno
poravnaval	vse obveznosti,
nastale	ob	izgradnji
komunalnih naprav". Ker je začelo zmrzovati, v Gonjah 2 nekateri že stanujejo, kanalizacija pa še nima odvoda, se zna zgoditi, da jih bo začela
zalivati gnojnica.
Pa še kakšno o ravenskem Izvršnem svetu kot celoti je treba reči. Zdaj, ko so seje zaprli za javnost (novinarje), lahko menda govorijo bolj sproščeno, nekatere je bilo ob naši navzočnosti celo strah, seje pa trajajo
$ G.........P
M-M-M
GRADBENA POGODBA a. s-i3C37/?3
N »ročnik-	REPUBLIKA SLOVENIJA OBČINA RAVNE NA KOROSKf.V
__ V^v.1e 1? IZVRŠNI SVFT
ki s» zastopa:	Dr. TASIČ MATIC____________________
IzvijaJec. Splošno gradbeno podjetje »KOGRAD« DRAVOGRAD	j.L.
__________ST A V SENI K PREVALJE...............................
direktor RUDI BLATNIK
ki ga zastopa:------------------------------------------------
PREDMET POGODBE
L
S to pogodbo naročnik odda, izvajalec pa prevzame v izvedbo dela na_
_____CESTE V INDIVI DUALNI ZAZIDAVI GONJE II - PREVALJE
po odobreni tehnični dokumentaciji št... ki jo je izdelal_____________________
in po ponudbenem predračunu z opisom in cenah izvajalca št
26.7.1993
ki ga je naročnik po predhodnem postopku za sklenitev pogodbe osvojil.
Pogodbena dela zajemajo.J..'.."..';.	.
Za vsak odmik od ročnika ali njegovega poobh
POGODBENA CENA
načrta oziroma od pogodbenih del mora imeti izvajalec pismeno soglasje na-zastopnika.
Vrednost pogodbenih del se sporazumno določi na podlagi predračunskih opisov in količin v znesku: .11.0*16.782,50
* /ena.latni 1 i jonovScst ln5t 1 r 1 dec»?* tise IsedcmstcdvaIr.csenidcsot SI i
aFere
gospod Stane Osojnik, eden zdaj anonimnih nosilcev javne funkcije v Izvršnem svetu. Se je morda tudi on zbal, da bi kdaj citirali njegove prispevke h kolektivni odgovornosti za to , kar se godi. Denimo o razpisu za "nujno potreben" inženiring za gradnjo prizidka k osnovni šoli Prežihovega Voranca, za katerega pričakuje vsaj kak-
uprizarja. Se boji morda, da ima zraven samo nos, po prstih pa jih tako ne more dobiti? Ali pa tista članica Izvršnega sveta, ki javno izdaja, kje najde kaj sanitarna inšpekcija, potem pa za zapisano krivi citatorja... Ne, gospe in gospodje, če že ste nosilci javne funkcije, kar zagotovo je biti član IS, potem bo pač treba paziti,
STANOVANJSKA ZADRUGA
B R D I N J E
62390 RAVNE NA KOROŠKEM
Določitev vrednosti parcel individualne zazidave Gonje II ( kupci parcel do oktobra 1909 )
100. STROŠKI PRIDOBIVANJA ZEMLJIŠČA
»,
a.	Odškodnina za zemljišče ..................................
b.	Prispevek za spremembo namembnosti .......................
c.	Stroški cenitve zemljišča ................................
J>l±irVAp_______________________________________________________
200. PRIPRAVA STAVBNEGA ZEMLJIŠČA
a.	Geološke raziskave .......................................
b.	Obodna parcelacija
zazidalni načrt ( soglasja,itd.)
investicijski program ....................................
c.	Načrti komunalnih in drugih naprav ( idejni in izvedbeni )
( elektrika, cesta, voda, kanalizacija ) ..................
d.	Končna parcelacija .......................................
_ SKUPAJ_: •	«j............................
NA ENOTO: ...•..................................J...............
.5,18 Dtj/m2 V 1,11 DM/ra2 0 DM/m2
1277 DM
11282 DM
16791 DM 2276 DM 31726/38__
300. STROŠKI OPREMLJANJA ZEMLJIŠČA
a.	Cesta, kanalizacija, most .................................. 91610 DM
b.	Vodovodno omrežje .......................................... 26083 DM
c.	Elektrika .................................................. 19564 DM
SKUPAJ: .^.._..	v	._. •_L.._.._.._.._ 137257 DM_£22_
NA EN0\0: ......................................................^_4249_DM____ .
400. OSTALI STROŠKI
a. Elektro soglasje ........................................... 5497
SKUPAJ; i* ».jj »j.* «i» •_« i*i* t.*i.» - - t.. t_. -	^ - vi.- i• ^2J‘ iUt_____
m0;
T
- -x
OPOMBA: V ceni ni upoštevan odvod zbirne kanalizacije ter projekti : objekt.
kaj rečeš in za to tudi odgovarjati. Tako kot boste zdaj morali za svoje delo odgovarjati kolektivno. Ko se ne bo vedelo, da je imel kdo vsaj pomislek, ko mu je predsednik Tasič podtaknil še kakšno kanalizacijo, ko bomo na novinarskih konferencah sprejemali, kar nam bo prodajal taisti predsednik, ko se bo že spet dokončno vedelo, kaj ste sklenili, šele, ko boste dobili zapisnike, itd.
"Odločitev skupščine, da ne izglasuje nezaupnice Izvršnemu svetu, je bila politična", je izjavil predsednik ravenskega LDS. To seveda pomeni, da ni bilo pomembno, ali kdo laže, ali kdo zasebne interese postavlja nad splošne, temveč, ali je naš. Se morda tisti, ki so glasovali proti nezaupnici s tem strinjajo? Je padla njihova etična platforma?
Edi Prošt
,..........
ČEČOVJE 6, RAVNE NA KOROŠKEM, TEL.: 0602/ 23-471, 22-538
VAM NUDUO:

INDIVIDUALNE SAT. SISTEME SAT. SISTEME ZA: 2, 4, 6, 8 STRANK VSE VRSTE TV IN RADIJSKIH ANTEN OJAČEVALCE S PRIBOROM MONTAŽA VSEH VRST ANTEN IN OJA| / ELEKTRONSKA NASTAVITEV /
- BREZOBRESTNI KREDITI GARANCIJA	Se
diskont
B OTRq d.o.o., Čečovje 5, Ravne na Kor.
konkurenčne cene solidna postrežba oellk parkirni prostor
'l/a&tj.cil !----------
po koRoški
O sedežu okraja
O sedežu bodočega upravnega okraja za štiri koroške občine so se pogovarjali tudi na seji sveta koroških občin, prvič pod predsedstvom slovenjgraškega župana Ivana Uršiča, ki bo leto dni vodil ta organ. Seja je minila razmeroma mimo, vendar nasprotne strani ostajajo na svojih pozicijah, ki smo jih v Prepihu v zadnjem času v celoti predstavili.
Mladi raziskovalci Koroške
Prihodnje leto naj bi na Koroškem zaživelo gibanje Mladi raziskovalci Koroške. Predstavniki vseh občinskih vlad soglašajo, da bodo za uresničevanje tega projekta namenili iz občinskih proračunov po dva tisoč mark, del denarja pa bo gibanje pridobilo tudi iz sponzorstva.
Gibanje bo vključevalo razne raziskovalne tabore, mladinske delavnice, delo v laboratorijih, strokovnih službah, pirprav raznih raziskovalnih nalog, nosilec akcije pa je Gimnazija Ravne.
Spet zmanjšan pretok Bistrice
Radeljska vlada je na zadnji seji obravnavala tudi poročilo o pretoku reke Bistrice. Viktor Puhr je ob tem dejal, da na avstrijski strani obstaja resna želja, da bi Avstrjici za potrebe HE Golica jemali še več vode in bi se ta pretok domala prepolovil: od sedaj tisoč oziroma 800 litrov na sekundo na 400 litrov na sekundo. Radeljska občinska oblast pravi, da na takšne želje sosedov v nobenem primem ne bo pristala.
Priznanje za žulje in znoj
Pri kmetijski zadrugi Vuzenica so tudi letos podelili priznanje najbolj uspešnim pridelovalcem naše prehrane.
Že nekajletna praksa je, da se spomnijo tistih kmetov, ki v teh razmerah pridelajo največ. Tako sta v predpreteklem letu, obračuni in priznanja gredo namreč za leto nazaj, namolzla največ mleka v svojem hlevu Dora in Branko Brezovnik - 130.000 litrov, za njima sta Anita in Jože Hedl 124.000 lit. in Nada ter Dani Brezovnik z 94 tisoč litri oddanega
mleka. Povprečje na kravo znaša približno 2.500 litrov, pri najboljši za skoraj polovico več. Največ mesa je oddal Karel Korent, 24.000 kg, za njim je Vojko Helbl - 18.000 kg, Ivan Izak - 8.000 kg mesa. Rejci piščancev so skupaj dali na trg milijon in pol kilogramov mesa. Tu je nekaj uspešnih gospodinj, ki redijo pujske. Največ je priredila Vlasta	Uranek	-	173
komadov, Antonija Izak je oddala 122 komadov in Pavla Janiš 120 komadov pujskov.
Sicer pa je že nekaj let znano, da radeljsko kmetijsko območje pridela in da na tržišče precej večje količine mesa in mleka kot jih potrebuje. Pa še to: znano je, da je kmetijsko daleč bolj intenzivno	obdelano območje
Kozjaka kot pa pohorsko območje, so pa seveda tudi na pohorski strani zelo uspešne izjeme tržnih kmetov.
K. Vaiti
Mazda je tudi v Radljah
V Radljah so odprli predstavništvo priznane avtomobilske firme Mazda. Tu so na ogled in seveda nakup vozila te priznane znamke. Kot je povedal njen organizator in zastopnik Edo Mohorko, se bodo potrudili, da bodo v teh prostorih zagotovili tudi uradni servis za vozila Mazda. Sicer
pa je tu že avtopralnica in servisna delavnica " Sirnik", ki, kot povedo stranke, kar lepo posluje.
Ko bodo uredili še okolje, predvsem asfalt, bi znal prav tu nastati sodoben avtomobilski center Radelj.
K.Valtl
po koROŠki
Gimnazija Ravne se je predstavila Ljubljani
V drugi polovici oktobra so se mogli Ljubljančani na svoje oči prepričati, kaj zmorejo dijaki in profesorji Gimnazije Ravne na Koroškem. Svoje raziskovalne, kulturne in športne dosežke so namreč predstavili v Epicentru na Mestnem trgu 23, kjer ima DZS stalno razstavo tujih učbenikov in revij ter literature, poseben prostor pa je namenjen razstavam in predstavitvam slovenskih šol. Ravenska gimnazija je prva srednja šola, ki se je predstavila v tem slovenskem šolskem letu.
Ob otvoritvi razstave so predstavili interesne dejavnosti dijakov in njihove dosežke v obliki seminarskih in raziskovalnih nalog, plakatov in panojev. Pozornost sta vzbudili raziskovalni nalogi o mamilih med mladimi v občini Ravne na Koroškem in o življenju starostnikov na tem območju, poslušalce pa je pritegnila tudi slikovita predstavitev Mežiške doline. Predstavili so tudi izsledke mladinskega
raziskovalnega tabora EKO 93 (organizirali so ga konec avgusta) in izide državnega tekmovanja srednješolcev v fiziki (bilo je spomladi na Ravnah). Na ogled so postavili dosežke posameznih dijakov, ki so se uveljavili v mednarodnem merilu, kot npr. Aleksander Praper, ki se je uvrstil v finale velikega mednarodnega natečaja za konstruiranje avtomobilov. Računalničar Bojan Čas je predstavil svojo numerično metodo, uporabno pri pouku matematike, prof. Peter Seko-lonik pa je obiskovalce pritegnil z računalniškim vodenjem fizikalnih poskusov - program je izdelal sam.
Za ljubitelje kulture sta igralca Tilen Ivic in Petra Škrjan uprizorila odlomek iz drame Draga Jančarja Zalezujoč Goudota, s katero je gimnazijska dramska skupina pod vodstvom profesorice Silve Sešel uspešno nastopila na republiškem srečanju mladih gledališčnikov na Ptuju. Kulturno dejavnost koroških gimnazijcev sta na prireditvi predstavljali tudi kitaristka Andreja Ravnjak in flavtistka Ana Potočnik, o športnih dosežkih pa so pričali številni razstavljeni pokali, pridobljeni na tekmovanjih v odbojki, atletiki in drugih športnih zvrsteh. Predstavitev Gimnazije Ravne na Koroškem v ljubljanskem Epicentru je organizirala prof. Dragica Dervodel s sodelavci ob tehnični pomoči dijakinj in dijakov Gimnazije.
M.Potočnik
Neobičajna skulptura
Na poti, ki vodi v mislinjski jarek, stoji nenavadna (vsaj za naše pojme) zvarjena skulptura. Iz ostankov cevi, ki so služile pri gradnji male vodne elektrarne, so delavci Esa iz Velenja na takšen svojevrsten in domiseln način, brez načrtov in po lastni zamisli naredili pričujoči zvarjenec. Niso mu dali ne imena, kaj predstavlja, pa si naj v svoji domišljiji ustvari vsak naključni obiskovalec, ki ga pot zanese semkaj v osrčje Pohorja. Nekaj pa vseeno je, na takšen neposreden način se tako čudovito ujema v to idilo tišine in gostih nepreglednih pohorskih gozdov.
S.J.
utrip
Jubilej Jožeta Leskovarja
Jože Leskovar, dolgoletni ravnatelj slovenjgraške glasbene šole, se je letos upokojil. Ob tem praznuje tudi štiri desetletja predanosti glasbi in temu znanemu pedagogu, skladatelju in pevcu so v Slovenj Gradcu pripravili koncert, na katerem so prepevali štirje pevski zbori, vse pesmi pa je priredil in uglasbil prav Jože Leskovar.
Ogorčenje zaradi visokih cen
Prebivalstvo v Mežiški dolini je z ogorčenjem sprejelo povišanje komunalnih storitev v povprečju za 105 odstotkov. Stiri članska družina v povprečno velikem stanovanju, ob porabi 16 kubikov vode, mora sedaj plačati na mesec 1225 tolarjev, prej pa je povprečni račun znašal 595 tolarjev. Občinska vlada od tega svojega koraka kljub ogorčenju občanov ne odstopa. Dr. Matic Tasič pravi, da bi s takimi cenami lahko do maja prihodnjega leta rešili komunalno podjetje rdečih številk.
Asfalt, mostovi
Na predvečer zime so na magistralni cesti v Spodnji Vižingi pričeti urejati tri mostove preko lokalnih potokov. Od Spodnje Vižinge proti Remšniku pa so položili 3,5 kilometrov asfalta od skupno sedmih kilometrov.
m Udi
CZP YORANC" Čečovje 5
62390 Ravne na Koroškem Telefon: 0602 22 999
IZREDNA PONUDBA
>	FOTOMONOGQMJA MEŽIŠKU DOLINE po ceni 4.000,00sit samo do 31. decembra (v naslednjem letu bo knjiga dražja)
>	SILVIJA RODOVNIK - SLOVENIJA, MOJA AFDIKA (eseji in izpisi) po ceni 1.200,00sit
>	BLAŽ PRAPOTNIK - PEGAZ PREBIJA ZVOČNI ZID (poezija) po ceni 980,00sit
Sp&jwzjte Cepate 7Jtepià6e daiùte àt uàtoainpciCm^t avtonjev
		'mm*.
		
S G P K 0 G R A D		DRAVOGRAD
P 0	D J	E T ) E
1	GE M	
0 T	i s r	" 1	VRH
Oskrbimo vas s kvalitetnimi gradbenimi materiali po ugodnih cenah. Posebej'še z:
—	IZOFAS suhomontažno fasadno oblogo
—	ukrivimo in polagamo betonsko železo in mreže
—	vse vrste betonskih mešanic
—	KO—TLAK plošče
—	betonski zicjaki in druga betonska galanterija
—	separirani agregati
—	kritina BRAMAC pod najugodnejšimi pogoji 	SE PRIPOROČAMO
GIBANJE " MLADI
RAZISKOVALCI
KOROŠKE"
Pred vami je prvi razpis gibanja "Mladi raziskovalci Koroške" , ki se vključuje v republiški program gibanja "Znanost mladini ". Namen gibanja je spodbujanje ustvarjalnega in iniovativnega dela mladih iz koroške regije s ciljem, da se razvijejo njihove potencialne sposobnosti za znanstveno delo in se usmerijo v reševanje najširših problemov družbe in posameznika.
Mladi raziskovalci izberejo teme za svoje naloge v okviru razpisanih tematskih področij sami ali po posvetovanju z mentorji. Ustrezne mentorje lahko raziskovalci najdejo med strokovnjaki, ki delajo na šolah, drugih zavodih, podjetjih, inštitutih....
V gibanje 'Mladi raziskovalci Koroške " se vključuje tudi dosedanje razpisovanje srednješolskih raziskovalnih nalog in natečaja za Nagrado železarne Ravne. Teme, ki jih bodo predlagali v družbah železarne Ravne, lahko dobite po 20. novembru v železarni Ravne, OE Izobraževanje.
Vsi kanditati morajo prijaviti raziskovalne naloge na objavljeni prijavnici. Prijavnici je potrebno predložiti še kratek opis vsebine naloge oz. plan dela Avtorji, ki bodo svoje naloge zaključili v predpisanem roku, bodo svoje naloge javno predstavili in zagovarjali v mesecu maju 1994. Po predstavitvah se bomo srečali na svečani podelitvi priznanj in nagrad. Najboljše naloge bomo predlagali za predstavitev na republiškem srečanju mladih raziskovalcev. Torej, če vas privlači raziskovalno delo, prijavite se na naš razpis in se tako pridružite raziskovalcem pri odkrivanju novega znanja, pri iskanju novih idej in rešitev problemov.
Programski svet gibanja
RAZPIS TEMATSKA PODROČJA
O NARAVOSLOVNE VEDE (fizika, kemija, matematika)
□ tehnične VEDE
(elektrotehnika, elektronika,
računalništvo, proizvodno-tehnično področje, gradbeništvo, arhitektura)
□	biotehniške VEDE (biologija, ekologija, zdravstvo)
□	družboslovne VEDE
(ekonomija, geografija, sociologija,filozofija, psihologija, pedagogika)
□	humanistične VEDE (zgodovina,arheologija, etnologija,jeziki in kjniževnost)
□	OSTALO (kultura, umetnost, glasba, šport, teologija....)
IZDELKI - NALOGE
Raziskovalne naloge morajo biti izdelane v skladu z navodili Republiškega kordinacijskega gibanja odbora gibanja Znanost mladini.
Kandidati dobijo navodila po oddaji prijavnic.
OCENJEVANJE NALOG IN NAGRADE
Naloge ocenjujejo strokovne komisije po predpisanih kriterijih, s pomočjo enotnih ocenjevalnih listov.
Najboljše naloge bodo nagrajene.
ROKI
Rok za predprijavo na razpis je 20. december 1993 Rok za prijavo na razpis je 27. februar 1994
Rok za oddajo naloge je 10. april 1994
PRIJAVE
Prijave na obrazcu s priloženim planom naloge sprejemajo: Gimnazija Ravne na Koroškem, Na gradu 4, tajništvo šole tel. 21-102, dodatne informacije lahko dobite pri Mariji Cuješ, prof., Srednja šola Slovenj Gradec, Koroška 11, tajništvo šole, tel. 41-226, dodatne informacije lahko dobite pri Danijelu Tanceiju, prof., prof., ter v Železarni Ravne, OI Izobraževanje. Pri skupinskih prijavah izpolni prijavnico samo vodja skupine, priloži pa seznam ostalih članov skupine.
_______________________________^
dRUŽAbNA kRONÌkA
NAMESTO MOTORI STOV * MOTORISTKE
V Slovenj Gradcu še vedno odmeva letošnje srečanje motoristov. O tem je razpravljal tudi občinski Izvršni svet, ki je dal za prihodnje srečanje pogojno soglasje: srečanje ne sme potekati v centru mesta, poleg tega mora biti zagotovljen popoln javni red in mir.
Ker pa je motoriste zelo težko obvladati, posebej tiste, ki prihajajo z Dolenjske, nabiti in napiti s cvičkom, predlagamo, da avto moto klub iz Slovenj Gradca prihodnje leto organizira srečanje motoristk. Z njimi bi več veselja imeli tudi policaji in sami meščani. Z nasmehom pričakuje to srečanje tudi Fanika iz Šmiklavža, ki je na naši fotografiji.
StovMvfaiaclČGMMt
Pred dnevi je sredi uspešne gledališke komedije, kar precej zaneslo igralca Jonasa Ž., saj je prisotnim Slovenjgradčanom z odra zagrozil s samim Zmagom Jelinčičem.
Domačinom pa ta grožnja ni nič segla pod kožo, zavedajo se namreč, da jim lahko kadarkoli priskoči na pomoč sosed
Silvo Komar.
QININA
VZTRAJNOST
Nočni klub v hotelu Kompas Slovenj Gradec deluje še kar naprej! Navkljub napovedim, da bo vse skupaj zamrlo (približno tako kot v Strato Innu na Ravnah in Pirševem domu nad Mislinjo), moramo priznati, da je Gina Kuserban izjemno vztrajna šefica. Pa tudi sposobna! Saj je po prekinitvi sodelovanja z blejsko agencijo, ki razpolaga z dekleti za erotične nastope, bila sposobna formirati samostojno skupino Ukrajink in Rusinj. Tako je držala obljubo, objavljeno v našem časopisu, da bodo tudi v prihodnje noči v Kompasovem klubu atraktivne in prijetne.
Kudrnovskv za razvoj turizma
DrovoQfdj/ki podžupan Du/an Kudronor/ky je rnel prišla/ razvoja lurizmo v dravograjski občini. V lej luči mu je še posebej všeč. da se je s turizmom na veliko pričel ukvarjali tudi njegov bližigi sosed Vrajenk.
F rane Fras, predsednik IS Radlje ob Dravi, je povabil svoje kolege iz ravenske vrhuške na uradni obisk v radeljsko občino.
Ogledali si bodo novo jezero v Zgornji Vižingi, da bi vodstvo ravenske občine dobilo prave strokovne usmeritve za skorajšnji podvig tisočletja:	jezero na
Poljani.
EKSKURZIJA
dRUŽAbNA kRONÌkA
javna zahvala
Predsedniku Upravnega odbora Komunalnega podjetja s Prevalj, ki je pred kratkim podražilo s pomočjo Izvršnega sveta na Ravnah svoje usluge za več kot enkrat, se občani iskreno zahvaljujejo za njegov prispevek k zmanjšani nezaposlenosti v občini. Uspelo mu je namreč najti zaposlitev za člana ožje družine, kljub zatrjevanju Blatnikovega Nestija, da si vztrajno prizadeva zmanjšati število zaposlenih v taistem Komunalnem podjetju. Zahvali se pridružujejo tudi Črnjani, ker prav tam še vedno ob sušnih dneh vozijo vodo s cisternami z enega konca Črne na drugega, in ga v njegovi javni podpori komunalnim investicijam v Gonjah ("pa saj se je vedno vedelo, kje kdo stanuje") iskreno podpirajo. Morebitne dodatne zahvale in pohvale sprejemamo na Prepihov telefon pod geslom "Franjo, ti si naš!"
kdo ve?
Kdor bo ugotovil, kdo je na sliki, ki jo objavljamo in hkrati odgovoril na vprašnje -kdaj in v katerem časopisu je bila objavljena, bo dobil od Prepihove firme Voranc nagrado -polletno naročnino na časopis za Korošce. Enaka nagrada čaka tudi najbolj duhovitega uganjevalca.
Velik uspeh prevaljskih diletantov
V Prevaljah deluje ljudski oder, ki ga tvorijo zelo nadarjeni diletanti. Slika nam predstavlja naj-agilnejàe Gane tega odra, ki so igrali glav. uloge v uspešno podani veseloigri >Sladkosti rodbin-ekega življenja«.
prepihan inter v_j u
□	Prepih:	Gospod Berložnik,
kateri nagibi so Vas vodili, da ste na seji občinske skupščine natrosili toliko laži?
>	M. Berložnik: Poglejte	- jaz
sem za gospoda Močnika dal garancijo, da je lahko	dobil
kredit pri avstrijski banki, on pa mi je ob mojem odhodu z občine to mojo dobroto vrnil z besedami:	"Marijan,
razumeti moraš, da se tej moramo znebiti".
□	Prepih:	Gospod	Berložnik,j
hvala za argumentiran in	jasen
odgovor.
Op.:	Verodostojnost Berložnikove	izjave
lahko preverite na magnetogramskem zapisu 29. seje SO Ravne na Koroškem.
visoke pete
Na ravenski kabelski televiziji smo lahko novembra prebrali zanimivo in nadvse duhovito reklamo, ki je bila seveda namenjena kupcem čevljev:	Na	zalogi
velika izbira VISOKIH ŽENSK s peto, po zelo ugodni ceni.
Seveda je imel prste vmes tiskarski škrat oziroma ga je očitno polomil računalnik, pa vendar...
najbogatejši j
Korošci
sindikat na kopju
Na nedavni strokovni ekskurziji sindikalnih zaupnikov ravenske železarne v Prekmurje so si udeleženci lahko ogledali kopico zanimivosti. Videli so lahko celo pravo pravcato konjsko ježo v "živo". Zelo elegantno jo je namreč uprizoril eden pomembnejših funkcionarjev v upravnem odboru sindikata. S svojim vratolomnim jahanjem na gradu Štatenberg so ob pogledu nanj šli lasje pokonci vsem prisotnim, pa še celo nekaterim poročenim parom, ki so ta čas ravno prihajali iz grajske dvorane. Ni kaj, sindikalisti morajo nevarno!
poskusiti pa četudi
V zadnji številki PREPIHA smo med najbogatejšimi Korošci našli tudi ime Maks Uranšek, ki je bojda za borih miljon mark kupil firmo IMONT v Otiškem vrhu. Čudimo se, od kod uspešnemu podjetniku denar, ko pa pred kratkim ni mogel poravnati računa sodnemu izvedencu, ki je moral na vrat na nos oceniti tržno vrednost Uranškove kmetije v Črnečah. Mogoče pa v tem grmu tiči zajec, da podjetnik v Otiškem vrhu sploh ne plačuje računov...
L
posebna
iz
specitìké
Dušan Kudrnovsky, dravograjski podžupan v osebno specifičnem svojstvu župana je dal akšno diagnozo Koroški in ostal živ tudi po izjavi, da ima strah, da bomo postali provinca statusom krajevne skupnosti, čeprav je on za olicentričen razvoj regije.
ÌN pREpihAINE ČVEkE
I
1
S
t
m
J
e
v
J
e
s
e
n
m
1
Janez Komljanec je nedavno izjavil, da bodo občinski funkcionarji po sprejemu nove zakonodaje o državni upravi in lokalni samoupravi, kot listje v jeseni. Odpihnilo jih bo po prvih že spet
demokratičnih volitvah. Ker je bil v družbi samih funkcionarjev, so si javno izmenjali grenke nasmehe.
o groza
Marjan Podobnik, predsednik Slovenske ljudske stranke, je na nedavnem obisku na Koroškem med drugim dejal, da je ' neštipendiranje kmečkih otrok zavestno onemogočanje temeljne človeške pravice - pravice do izobraževanja. Zdaj seveda čakamo, da bodo podobno izjavili za svoj del volilcev tudi vsi, ki so si dali v naziv stranke, da so socialdemokrati oziroma socialisti. Pa še ravenski izvršnik Tasič je na Svetu koroških občin izjavil, "da se nekateri v Ljubljani raje ukvarjajo s problemi lokalne samouprave, kot svojimi lastnimi". Kot kost so nam vrgli sedeže upravnih okrajev, podobno kot prej v Jugoslaviji, ko smo kar naprej imeli nekakšne olimpijade, pa univerzijade, pa..."
Vsakršna podobnost z višino investicij v naselju Gonje 2, ki presegajo 35 milijonov tolarjev, bremenile pa bodo proračun 94, je seveda zgolj naključna.
ruska ruleta -2
Golfturist, Gostinstvo na Koroškem, p.o., Trg
Svobode 21, Ravne na Koroškem, na podlagi sklepa delavskega sveta z dne 12. 11. 1993 razpisuje
JAVNO DRAŽBO
opreme tristeznega avtomatskega kegljišča z bifejem, v kletnih prostorih kulturnega doma v Črni na Koroškem.
Javna dražba bo 29. 11. 1993, s pričetkom ob 9. uri.
Interesenti si opremo lahko ogledajo vsak dan po 18. uri. Najemnik poslovnih prostorov ima predkupno pravico.
V izklicni ceni ni vsebovan prometni davek, ki bo obračunan naknadno in ga plača kupec. Udeleženec mora plačati 10 % varščine, ki se mu všteje v kupnino oziroma mu bo vrnjena v roku treh dni od dneva dražbe.
Vse dodatne informacije lahko dobite na tel. št. 22-743 od 8. do 14. ure.
Večer, 20. 11.1993
OPREMA
Tovarna oblazinjenega pohištva 62380 Slovenj Gradec, Stari Trg 304 Telefon (0602) 42 051; telefaks 42 153
oblazinjenega pohištva in ugodni prodajni pogoji!
O 20 % popust ob gotovinskem plačilu O trimesečno obročno odplačilo brez popusta O petmesečno obročno odplačilo z 12 % fiksno obrestno mero
V lastnih prodajnih enotah NOVE OPREME
SLOVENJ GRADEC	NOVO MESTO
Stari trg 304	Regerške košenice 65a
(0602) 44 185, 41 144	(068) 21 674

[TRGOVSKO PODJETJEfc
SLOVENJ GRADEC
Drogi MIKlfiVŽI in BOŽIČKI
GUKO d.o.o.
Čečovje 5
62390 Ravne na Korškem Tel.: 0602 / 20 165, Fax: 0602 / 21 076
\
Prihaja vaš časr čas razmišljanj o nakupih za vaše najdražje. Trgovsko podjetje ZIIR Slovenj Gradec, je v svojih poslovalnicah V6SNR - CICIBRN na Glavnem trgu v Slovenj Gradcu in v zgornji etaži BLRGOVNICG Mislinja, pripravila obilno predpraznično ponudbo igrač, oblačil in obutve po izjemno ugodnih cenah.
Tudi vaše posebne želje bodo reševali v Vaše zadovoljstvo. Ne iščite drugod, stopite v Ziline poslovalnice, saj je
ZILfì DFIN6S TU - Zfì VflŠ 80UŠI JUTRI.
* POSLOVNA DARILA * POSLOVNA DARILA * PO
*	* KALKULATORJI * ELEKTRONSKI DNEVNIKI *
^	*	* SPOMINSKE KARTICE *
|	* ŽENSKI POSLOVNI KOVČKI *
<	* * * MOŠKI POSLOVNI KOVČKI * * *
I	* * ROKOVNIKI * PLANERJI * *
9	* DARILNI PISALNI SETI *
O	* KEMIČNI SVINČNIKI *
,	* NALIVNA PERESA * ROLERJI LOGOS *
“‘lava vNAOisod * \niuva VNAOisod * viiuva
attCstc+v	vccttu? veseli!
VNAOisod * viidva vnaois
RECENZIJA
Z BICIKLOM
V TIBET
Nova kniga, z novimi izkušnjami slovenskega popotnika Toma Križnarja
Slovencev nas je malo. Le za manjše velemesto. Morda prav zaradi svoje majhnosti kar naprej iščemo svojo identieto in potrditve ter se učimo življenja na vse načine.
Eden slednjih je prav gotovo popotništvo, ki za Almo Karlinovo kar naprej dobiva nova imena, slovenski potopis pa nove avtorje. Poleg Evalda Flisarja, Zvoneta Šeruge, Boruta Koruna, v zadnjih letih izstopa Tomo Križnar. Potem, ko je preizkusil vse možne načine potovanja, od avtostopa, do potovanja z motorjem, čolnom, oslom ali peš, se zadnja leta poslužuje predvsem svojega novega in velikokrat edinega prijatelja na poti - kolesa.
Njegova uspešnica O ISKANJU LJUBEZNI ali Z biciklom okoli sveta je pred kratkim dobila družbo v knjigi Šambala - Z biciklom v Tibet. Da prav v Tibet, je bilo od Toma slej ko prej za
pričakovati, saj se temu mističnemu, obenem pa še kako realističnemu delu našega planeta ne more ogniti noben "ta pravi" popotnik.
V ŠAMBALI Tomo Križnar na svojevrsten, odkrit in zanimiv način opisuje svoje potovanje; tokrat naprej z vlakom čez Sibirijo in Mongolijo v Peking, od tam pa ilegalno, s kolesom v okupirani Tibet. Da je lahko opis potovanja z vlakom, ki zajema prvi del knjige, tako zanimiv, gre prav gotovo zasluga avtorju, ki ima izjemen dar opazovanja. Ko le tega začini še s svojimi razmišljanji ter poznavanjem zgodovine in političnih razmer posamezne dežele, lahko bralec dobi popolno sliko tistega, kar prebira. K bogatemu jezikovnemu izražanju je dodal kup barvnih fotografij, ki še stopnjujejo njegove živopisne opise ljudi, pokrajine, občutkov - veselja, sreče, praznine, tudi žalosti, pa nostalgije...
Ko v samoti, temi in ob polni luni s svojim kolesom, ob glasbi W.S. Bacha "galopira" po tibetanski planoti, bi se človek kar pridružil njegovi evforiji, za katero včasih ni jasno, ali je posledica napora, višine, samote, strahu, najverjetneje pa vsega skupaj. Stre-nira se do stopnje, ko lahko na kolesu celo sanja, spet drugič "goni” do konca moči, da prečisti fizično telo, s tem pa tudi um, ki je po takšni terapiji pripravljen vsrkati vso Resnico v in okrog sebe. Ko se spet nabere negativnih energij, zavestno nadaljuje svojo "samsaro" na kolesu...
Od mističnih in eksotičnih predstav o Tibetu nas Tomo popelje v kruto resničnost prebivalcev strehe sveta. Potem, ko je bila Kitajska s strani OZN uradno obtožena genocida n?id narodom, se svetovna javnost, tudi s pomo-
čjo ljudi kot je Križnar, počasi prebuja. To preprosto ljudstvo, od katerega se lahko veliko naučimo- predvsem odnosa do Narave in razumevanja Vesolja - je vse do kitajske invazije živelo srečno ter si izolaciji od stalega sveta prizadevalo predvsem, da bi jih sosedje pustili pri miru. Sosedje pa se niso mogli upreti "bratski pomoči". Kako znana in v človeški zgodovini ponavljajoče se zgodba!
"Življenje je darilo. Darilo se spodobi sprejeti", pravi Tomo; Prav tako je neprecenljivo darilo njegova ŠAMBALA, ki vabi bralce, da pobrskajo po sebi in prično iskati tisto prvobitnost, ki je daleč od ponorelega sveta, vendarle v vsakem izmed nas.
Tisti, ki s Tomom radi potujemo v oddaljene kraje, ob tem pa tudi vase in smo se pripravljeni učiti ter spoznavati ob njegovih izkušnjah, se še veselimo skorajšnjega izida njegove naslednje knjige - SAMOTNE SLEDI. To bodo vtisi s potovanja s kolesom, ko je živel med Aboridžini v Avstraliji in Nàori na Novi Zelandiji.
Dokler ga ne bo spet odneslo na pot, na Tahiti, kjer so mu ob zadnjem obisku ukradli kolo, bo Tomo Križnar predstavljal svojo pot s kolesom v Tibet tudi z barvnimi diapozitivi, kot je to storil pred dnevi v Slovenj Gradcu.
Miša Felle Fotografije: Tomo Križnar
po koROŠki
Gradbinci se ozirajo na Dobravo
Tudi v radeljski občini imajo že nekaj časa težave z gramozom, saj ga na Šentvidu počasi zmanjkuje. Zato se gradbeno podjetje Radlje ozira po novi lokaciji. Po njihovem mnenju bi bila primerna lokacija v katastrski občini Dobrava na robu reke Drave na meji z Zgornjo Vižingo. Gradbinci pa to lokacijo kasneje ponujajo tudi kot potencialno odlagališče za gospodinjske in komunalne odpadke. Raziskave na Dobravi bi radi radeljski gradbinci opravili že prihodnje leto.
Revit katalog
1
1 V občini Ravne na Koroškem so | predstavili Revit katalog za Mežiško dolino. Obsežen katalog - natisnili so ga v nemškem in slovenskem jeziku -1 predstavlja ponudbo in želje Mežiške doline. Že sam katalog zasleduje temeljne cilje tega projekta: prestruk-| turiranje gospodarstva, uskladitev raz-1 vojnih ciljevobčine in podjetij, ustvarjanje pogojev za pridobivanje domačih | in tujih vlagateljev, izboljšanje kakovosti bivanja, doseganje novega statusa g v odnosu do drugih občin in oblili kovanje nove identitete Mežiške | doline. Katalog so predstavili tudi v 1 Nemčiji, kjer je naletel na ugodne j odmeve, sledila pa bo še strateška | konferenca in najtežji del del pro-! jekta: realizacije idej in zamisli.
Nezaupnice ni bilo
I Na zadnji seji občinske skupščine 1 Ravne na Koroškem so glasovali o 1 nezaupnici izvršnemu svetu. Od 60 I članov lokalnega parlamenta bi za S izglasovanje nezaupnice moralo gla-I sovati 31 delegatov, od zbranih 50 1 delegatov pa je bilo za padec občinske vlade 25 delegatov, 24 je j glasovalo proti, ena glasovnica pa I je bila neveljavna.
I.. . ..........................J
s	s A s <. s ^	io-•> O' s s, n ' ,\>s' ->'S: SSrS	..'.'i
ŽAVCERJEVE MATERE 94 LET
Človek, ki dočaka tako častitljivo število let, si vsekakor zasluži, da ga onikamo, posebej še, ker so prababica mojim vnukinjam. V kratkem bodo na sončnem Podlipju nad Muto pri Žavcerju praznovali častitljivi jubilej - rojstni dan in god Žavcarjeve matere, najstarejše prebivalke tega kraja.
Žavcerjeva mati, kot jih domačini kličejo, so zagledali luč tega sveta še v prejšnjem stoletju, torej v novembru 1899 na lepi Hribemikovi domačiji v istem kraju, kjer so odraščali kot najmlajša Hribernikova hčerka. Spomini na rodni dom in otroštvo so po eni plati lepi, ker rodni dom stoji na zelo lepem razglednem kraju, od koder se vidijo na vse strani številni zaselki in cerkvice. Sicer pa je mladost lahko bila (kot v vseh časih) lepa ali pa tudi trda in kruta.
Pa sem povprašal:	Mati, kakšne
spomine imate na svojo mladost?
In Žavcerjeva mati so povedali.
"Oče in mati sta v tedanjih časih kot hlapec in dekla kupila Hribernikovo kmetijo. Najboljši del polja je pripadal preužitkarjem in tudi to je bilo treba preorati ter dajati druge usluge. Komaj sem odrasla šolskim klopem, mi je mladost zagrenila prva svetovna vojna. Kakor vsi mladi možje in fantje, sta
morala v fronto tudi oba moja brata. Eden se je vrnil invalid in mati so zmeraj jokali, kadar so čuli streljanje s topovi. Tudi doma je bilo zelo težko, saj so pobrali še tisto malo živeža, kar so pridelali slabotni ljudje. Po vojni pa so sledile še kužne bolezni in pobrale precej
ljudi. Tem boleznim je podleglo tudi nekaj tistih, ki so se oslabljeni vrnili z bojišča.
Leta 1922 sem se poročila Žavcerjevim Blažem. V zakonu sta se mi rodili hčerki Katarina in Micka. Že zgodaj sem ju začela privajati na kmečka dela, obe sta ga vzljubili in se oprijeli kmetovanja, kar me osrečuje, saj imam oporo v naslednikih. Mož mi je umrl že leta 1951.
Tudi druga svetovna vojna mi je prinesla precej strahu pred Nemci, ker so partizani radi zahajali v naš dom. Postregli smo jim, kar smo pač premogli v teh trdih razmerah. Zet se ni več vrnil z bojišča."
Čeprav so Žavcerjeva mati v svojem življenju dali skozi skoraj za tri delovne dobe trdega dela, nikoli ne jamrajo na veliko, le to potožijo: "Oh, ko bi videla vsaj brati. Prej sem zelo rada brala, pa ni bilo dosti časa, zdaj, ko bi imela čas, pa mi oči ne služijo več".
Ob Žavcerjevem novem domu še stoji hiška, kjer so našli zavetje in streho nad glavo najemniki in oferji. Vsi, ki so bivali v tej kajžici, se še vedno radi spominjajo in vračajo na ta dom, kjer so bili v igrah in z gostoljubjem združeni z Žavcerjevimi potomci. Vedno so bili deležni tistih drobnih dobrot in pozornosti, ki se ohranijo v lepih spominih.
Žavcerjeva mati so kljub visokim letom še vedno vedrega obraza in se radi pogovorijo z vsakim, ki jih obišče ter z pozornostjo	spremljajo vsa	dogajanja
današnjega časa. Prav gotovo je k tako visokim letom pripomogel tempo življenja ter umirjen in blag značaj.	Mati vsi
vam želimo, da bi zdravi in srečni dočakali sto let.
Ludvik Mori
____________________________________________/
Žavcarjeva mati z hčerkama Katarino in Micko
po koRoški
Zgrabili tudi Avstrijci
Tudi	na drugi	strani Radeljskega
prelaza,	kjer je	mednarodni mejni
prehod,	so Avstrijci	poprijeli za delo.
Pričeli so z rekonstrukcijo ceste, ki bo ta prehod tudi po prometnih možnostih lahko spremenila	v prehod za vse
vrste prometa.
Zaenkrat so na občinskem sedežu v Eibiswaldu povedali le, da gre za sodobno rekonstrukcijo ceste, ki bo imela vse elemente planinske ceste, torej zmerne vzpone, širino in druge varnostne elemente. Potrudili se bodo, da bo cesta čimprej zgrajena. Med gradnjo bo promet le deloma oviran, dela bodo končana, upajo, v dveh letih. Če pa bo " dežela " usmiljena, (da bo denar), je takšna cesta lahko končana v enem letu! S tem bo torej končan dogovor , ki se je v zametku porodil
natanko pred dvajsetimi leti (11/4-73) v Radljah. Takrat so bili doseženi temeljni dogovori o gradnji ceste z naše strani, takoimenovane "Seitlstrasse", za ureditev in gradnjo mejno-carinskih objektov in podobno.
Sicer pa ima ta cesta kot učni primer zavlačevanja bogato zgodovino. Gradnja je potekala od leta 1973, nekako na obroke, z malim številom ljudi, z mnogimi, tudi tehničnimi zapleti in težavami in slovesno končala z otvoritvijo v letu 1979. Carinske zgradbe so bile končane že v letih 74/75. Ob otvoritvi smo tudi slišali, da je cesta stala 122 mio takratnih novih dinarjev. Le koliko je to danes? In na jesen 1993 so pričeli sosedje. Bomo videli, kako dolgo bo trajalo njihovo delo na približno enako dolgi cesti, upajmo, da v geološko boljših terenih kot je bilo na naši strani.
Pa še to: Ste že slišali, da je že njega dni obstojal načrt za gradnjo predora med Ivnikom-Eibiswaldom in Marenbergom - Radljami. Tudi ostal je le načrt!
k.v.
________________________ J
Priprave na rekonstrukcijo na avstrijski strani
Na poti, ki pelje v Mislinjski jarek, stoji za naše razmere malce nenavadna žaga.Postavili so jo pred kratkim, vendar pa se njen pogonski mehanizem razlikuje od tistih klasičnih; lahko bi dejali, da je edinstven in senzacionalen hkrati.
Vzor za tovrstno žago so si Krenkerjevi, kjer je doma tudi žagarska tradicija, vzeli pri avstrijskih podjetnikih. Osnovni mehanizem žage je polnojarpnik, ki ga poganja dieselski motor, saj se na takšen način ogromno prihrani pri sami energiji. Vsi ostali pogoni, pomiki in hidravlika pa potem delujejo na principu elektromotorja, tudi robilnik, ki je zaključena faza razreza lesa. Dnevna kapaciteta žage je 40 kubikov, letno pa se lahko na takšen način predela približno 660 kubikov.
Ob vsem tem je morda zanimivo še ime žage - CEMPRIN. Tako se namreč imenuje redka vrsta bora, ki raste na višini 1500 m in
več. Pri nas ga najdemo na Pohorju in na Peci. Je nekakšen samorastnik, saj kljubuje vsem preprekam, mrazu in viharjem. To je gnalo tudi Marka in Grega Krenkerja, ki sta gozdarska tehnika in vendar tako kot toliko mladih brez zaposlitve, da sta sama začela čisto po svoje. Tako se sedaj na njihovi žagi predelujejo hlodi iglavcev z pohorskih gozdov, Koroške krajine in Savinjske doline. Veliko večino lesa prodata v tujino ravno zaradi zaprtosti domačega tržišča in pa slabih plačilnih pogojev, pa še pet delavcev imata zaposlenih in tudi to je nekaj za kraj, kakršen je Mislinja.
O Krenkerjevih in njihovi žagi bomo nedvomno še pisali, saj imajo še toliko smelih načrtov, prav gotovo pa bodo še naredili kakšno posebnost, ki bo racionalizirala delo in energijo. In prav je tako.
S. Jaš
V,-
*
Politika, politika
Stranka Demokratov v občini Radlje ob Dravi je praznovala prvi rojstni dan, ki so ga počastili z odprtjem nove pisarne in obiskom strankarskega prvaka Igorja Bavčarja. Prvak ljudske stranke Slovenije Marjan Podobnik je obiskal Završe nad Mislinjo, kjer tačas gradijo vodovod. V koroških poslanskih pisarnah so te dni uradovali mag. Herman Rigelnik, Maks Sušnik in dr. Vladimir Topler.
Z vodo ne bo več problemov
Od maja prihodnjega leta v občini Radlje ob Dravi naj ne bi bilo več problemov s pitno vodo. Na Muti so z začasno rešitvijo zagotovili dovolj vode, pripravljajo pa se na kompleksno rešitev tega roblema. Na Muti naj bi do 20. decembra tega leta zgradili nov vodohram, za Radlje in Josipdol pa do maja prihodnjega leta. Celotna naložba za zagotovitev pitne vode bo veljala okoli 58 miljonov tolarjev, del denarja (četrtino) pa bodo Radeljčani dobili s pomočjo dolgoročnega republiškega kredita.
Prvi sneg
Prvi sneg je tudi Korošce opozoril, da se bliža zima in z njo smučarska sezona. In po čem bo letos smuka na koroških smučiščih?
Na Kopah bo za dnevno vozovnico potrebno odšteti 1300 tolarjev, na Ošvenu tisoč tolarjev, na vlečnici pri Rimskem vrelcu pa 800 tolarjev. V Mežici so cene postavljene v markah, saj tolar nezadržno pada, dnevna smuka pa bo veljala 15 mark (preračunano v tolarje). Sezonske vozovnice prodajajo na GTC Kope (tu so jih ponujali za 15 tisoč tolarjev na tri čeke) in v Mežici (280 DEM). Na Ravnah naj bi letos oživelo smučišče na Poseki, kjer bosta v primeru zelene zime sneg delala dva topova.

RAzqUdi
40 POUSTVARJALNIH LET JOŽETA LESKOVARJA
Ob 40-obletnici glasbenega delovanja Jožeta Leskovarja je ZKO Slovenj Gradec organizirala jubilejni koncert in z njimi ozna-menovala štiri desetletja ustvarjalnega in poustvarjalnega dela svojega člana, mentorja, pedagoga in kulturnega delavca. Jože Leskovar je kmalu, ko je prišel v Slovenj Gradec, zastavil široko
glasbeno in pevsko dejavnost in v 40 letih opravil pomembno kulturno delo, spodbujal druge in se zavzel za nove organizacijske oblike, ki so pospešile razmah pevske kulture: znašel se je med pobudniki za ustanovitev glasbene šole, spodbujal pevska srečanja, občinska in medobčinska, in se zavzeto posvetil zborovskim nalogam. Učil je številne zbore, prepeval v slovenskem učiteljskem zboru, bil celo nekaj časa njegov kore- petitor, prirejal Ijjudske in uglasbil veliko drugih pesmi. Izšli sta dve zbirki: Ko so fantje proti vasi šli in Lastovkam. Zdaj pripravlja z Anico Mehovo, upokojeno učiteljico, pesmarico prvič zapisanih ljudskih pesmi, znanih le v naši dolini. Za kulturno zgodovino je pomembno, da je dokazal slovenske rodovne korenine skladatelja Hugo Wolfa, tudi po očetu in se trudil afirmirati njegovo de-, lo in ime, med drugim tudi z uveljavljanjem šole kot Wolfovim muzejem. Zato seveda ni nenavadno, da je bila dvorana Kulturnega doma polna in da so ta dogodek počastili številni prijatelji in pevci.
Pozdravni pesmi sta zapela Mladinski pevski zbor II. OŠ Slovenj Gradec (zborovodja Simona Štumberger) in Komorni
zbor Domžale. O delovnem jubileju slavljenca je spregovorila Helena Horvat, predsednica ZKO Slovenj Gradec. Med drugimi je dejala:	"Gotovo	se mnogi
spominjate pevskih vaj v učilnici nekdanje OŠ pri bolnišnici. Veliko vas je tam stalo na pevskih stopnicah, še več pa vas je hodilo mimo in z zanimanjem poslušalo pevske vaje. (...) Jože je znal potegniti za seboj pevce in poslušalce.(...) Danes je v naši dolini presenetljivo veliko pevskih skupin, pevska kultura se je dvignila na višjo raven. Začetnik tega gibanja je bil Jože. Zato smo nocoj na tem svečanem srečanju.(...) Bera njegovih priznanj in nagrad je resnično zelo bogata in ni več kaj dodati. Morda bo kaj štelo, če ga -gotovo upravičeno - nocoj poimenujemo Nestor našega zborovskega petja." In zaključila:" Dragi Jože, v imenu ZKO ti čestitam ob tvojem delovnem jubileju in želim, da svoje glasbeno znanje in izkušnje še naprej prenašaš na mlajše rodove, in ti kličem:	še na
mnoga leta!"
Za tem so prepevali pesmi, ki jih je priredil ali uglasbil Jože Leskovar, Oktet TRO Prevalje (zborovodja Viljemka Raško), Komorni zbor Domžale (Karli Leskovec), mešan pevski zbor Vuzenica pod vodstvom Danice Pokeršnik. Spored je z bogatimi opombami in podatki iz Leskovarjevega življenja in o njegovih ustvarjalnih in poustvarjalnih dosežkih profesionalno občutljivo in zavzeto povezovala Irena Fasvald, novinarka Koroškega radia. Predstavniki zborov, ki jih je kdaj vodil ali jim svetoval, so jubilantu izročili priložnostna darila in cvetje, s kratkim zahvalnim nagovorom ter podelitvijo priznanja je prisrčen spored zaokrožil predstavnik ZKO Slovenije. Prireditev so materialno podprli številni pokrovitelji oz. delovne organizacije ali njihove enote in ustanove^ iz Slovenj Gradca.
Bil je lep in slovesen kulturni večer.
T.T.
Piše: Franc Juričan
AIDS
Strah se je pritihotapil v nedrja sveta, strah pred AIDS-om. V zvezi s tem se je aktualiziral položaj predvsem treh skupin ljudi: narkomanov, homoseksualcev in prostitutk. Prav le-ti naj bi bili prenašalci bolezenskega zla. Zatorej smo postali, normalno, do ljudi, ki spadajo v katero izmed teh skupin, zelo nezaupljivi in izrazito kritični.
Sam sem bil dokaj liberalno vzgojen. Zato mi je včasih prav zoprna sovražnost brez razločevanja do drugače spolno čutečih, "drogerjev" in novodobnih heter, ki sem jim priča danes. Nestrpnost me ne preseneča in razumljiva mi je, toda, kako se časi spreminjajo. V sedemdesetih letih je v določenih krogih veljalo celo za napredno biti "svinger" ali bise-ksualec.
A danes nekateri ugotavljajo, da je takratno geslo "Make love not war" nekakšen začetek "sodobne kuge". Češ, preveč je bilo razvrata in sprijenosti. Sam v to ne verjamem, vem pa, da je AIDS grozeče med nami in tako je pač. Zemlja se bo spet nekaj tisočkrat zavrtela, in ko bodo zdravniki našli zdravilo za to bolezen, bo spet vse v najboljšem redu, drugače kakor je danes ali pa tudi ne?
Tukaj nočem biti apologet treh različnih skupin, toda vsekakor ne
verjamem, da je AIDS " bič božji "za pregrehe sveta. Pregreh poln je bil svet od vekomaj, veliko hujših kot je npr. promiskuiteta (menjava, mešanja partnerjev,...). In če samo primerjamo pederas-tično zabavo s tem, kar se zdaj dogaja v BIH, gre v prvem primeru le za otroško igro, ali ne?
Mislim, da je individualno ljudem dovoljeno marsikaj, le da ne škodujejo skupnosti: "Nikogar nič ne briga, kaj počneš v spalnici, dokler tega ne počneš na ulici in ne strašiš konj." (P. Campbell) Seveda sem proti narkomaniji, ampak v mnogočem je tudi po-trošniško-družbena bolezen, potrebna predvsem preventive in zdravljenja. Če gre za družbeni nadzor in za borbo proti kriminalu, je možna varianta tudi legalizacije mehkih drog, bogve?! Vsekakor je izkušnja iz časov prohibicije /alkohola/ v ZDA takšna.
In lezbijke ter pedri? Vsekakor so lahko odvratni in celo delikventni, še posebej, če gre za zavajanje otrok, ampak - želim jim ... to, kar si pač sami žele, v smislu dovoljenega, seveda. O prostitukah pa je sploh odveč, da kaj zapišem, saj večkrat opravljajo prav družbeno koristno delo. V. Romanov jih primerja z državnimi uslužbenci, advokati, itd., saj brez izjem sodelujejo z vsemi za denar in ob tem niso čustveno obremenjene. Še islam pozna hurije, ki so nebeške lepotice in zabavajo hrabre ter verne.
Upam da nisem vulgaren, če citiram nekega zdravnika, ki je dejal, da lahko nakopičena sperma udari moškega po glavi bolj kakor pendrek. Sicer pa, hetere (plačane ljubice) so bile v stari Grčiji in Rimu pravzaprav edine svobodne ženske - začetnice ženske emancipacije.
In ob koncu: priznam, da se je strah pred AIDS - om prikradel tudi vame, a hkrati se je prikradel vame tudi strah pred nekaterimi ljudmi, ki je morda še bolj upravičen, strah pred njihovim slepim, fanatičnim sovraštvom do vsega, kar je drugačno.
kulniRA, ŠpORT
KLJUB
VSEMU
Zakaj pa ne bi, kljub vsemu, še enkrat zatežil. Naša srenja se obnaša tako vangoghovsko gluho, kadar ji kričiš na uho prošnje. Samo visoka kultura nekaj velja, pa ne samo na periferiji (beri provinci), sploh ne, tudi v prestolnici so obljube dane alternativnim kulturnikom kar veselo pojedli. Zate, alternativec, ni mesta pod soncem -nič novega! Ostanite še naprej v vlažnih kleteh in začnite gojiti šampinjone; Šampioni kulture ne boste nikdar, pa še neprimerno bolj donosno je. Undergound -unterhunt.
Kaj je hotel avtor s tem povedati?
Enostavno. Mineva me entu-ziazem, ko se večina - do večine mladih in alternativnih ustvarjalcev, obnaša pišme-uhovsko. Nastavite že vendar neodrezano uho!
Mladi potrebujemo prostor za svoje aktivnosti. Nismo vsi navdušeni na posedanjem po mnogoštevilnih luknjah, bistrojih, gostilnah, se družiti s poker avtomati ali lučati pikado v tarčo dolgega časa. Pa ob vsem, tem še poslušati moraliste, češ samo po oštarijah se vlačijo... Generacija obešanih - na šank.
Česa avtor ni hotel povedati?
Niti najmanj to ni opravičevanje apatičnosti mladenk in
KLUB
mladcev, ampak samo ugotavljanje, da je povezana tudi s tem prostorom, ki ga zanje ni. Potem pa "jejo mamila" in smodijo travne bilke (ne, ne Whitmanovih), da se vsaj nekaj dogaja. Odhajajo nekam v virtualno resničnost... Se vračajo v realnost in še raje znova odidejo... Stran.
Ah seveda - Najlaže je zatisniti oči. Pa jih zatiska še kdo?
Kaj je avtor zamolčal?
Da po kleteh nastane in pro-prade x število glasbenih skupin, da je x v primerjavi z uspešnimi tovrstnimi bandi krepko prevelik. Da se v odnosu na šport, politiko in mešanje zraka kulturi odmerja porazno malo pozornosti in pastorku alter-sceni toliko manj. Ubogi pankrt je prepuščen samemu sebi, ulici in cesti. Socialna klima spominja na obdobje punka in nekdo že kriči: "Razbit, razsut!"
Bo ista roka, ki si je prej pokrivala oči, zdaj temu demokratično zaprla gobec? Bodimo tiho, apatični in nezainteresirani , oni bodo delali zase (pa ne delat cirkusa, da nam ne potrgajo ušes), mi pa čakajmo, da nam legalizirajo vsaj marihuano in omogočijo raj na zemlji.
Piše: Rok Tamše
SLOVENJ GRADEC - EVROPA VIA ROKOMET
Kdo bi si upal pred pričetkom sezone napovedati takšen rezultat slovenjegraških rokometašev v evropskem pokalnem tekmovanju? Najbrž ga ni bilo zanesenjaka, ki je napovedal uvrstitev Preventa v četrtfinale pokala mest. Na drugi strani pa tudi bržkone ni bilo pesimista, ki je izjavil le bore štiri točke. Tako je pač.
Potem, ko je klub ponesel ime podjetja Nova oprema v Evropo, je pred kratkim prišlo do menjave glavnega pokrovitelja. Po dveh letih Filip Jelen, prvi človek Nove opreme, ni bil več pripravljen slediti uspehom rokometašev.	Zato je	močnejša
finančna	injekcija	prišla iz
Preventa in tako je zaščitni znak kluba postal ježek. Pred to zgodovinsko pridobitvijo novega pokrovitelja pa se je zgodila še bolj zgodovinska tekma s poljsko Warszawi-anko. Šok tekma v domači dvorani,	ki jo	je pred
televizijskimi zasloni spremljala cela Slovenija. Ne vem, kdaj je bil nazadnje Slovenj Gradec tolikokrat omenjen med ljudmi. Zahvaljujoč rokometašem, ki so dobili izgubljeno tekmo s fanatičnim pristopom. Cela četa, od predsednika Matjaža Beliša in vodje strkovnega štaba Avgusta Potuška do treneija Tomaža Kleča in kapetana
Borisa Levca je verjela v sebe in ugoden rezultat je tu. Ni dvoma, da je s to tekmo slovenjgraški rokomet dobil novo dimenzijo. Ne pozabimo, da so prišli na to tekmo navijat za Prevent (takrat še Nova oprema) celo zu Litije in Polzele. Nepojmljivo.
Igralci Preventa so postali športne zvezde Slovenije. Pojavljanje v medijih v pravem pomenu besede, stalna tarča navijačev in kibicev, venomer pod drobnogledom publike. Danes hodijo rokometni privrženci po Sloveniji gledat "evropsko uveljavljano" moštvo Preventa. Slovenj Gradec ima danes športni ugled, ki se nosi z Ljubljano, Celjem, Mariborom, Jesenicami.
Kljub vsemu veselju, ki so ga navijačem pripravili Mauc, Doberška, Matovič, Mavrič, Strigi, Bari, Soršak, Leskovšek, Oblak, Leve, so še vedno dolžni kar nekaj prvenstvenih točk. Zdaj je čas za osvajanje le teh, saj ima domače prvenstvo svojo težo. Poleg tega pa bi bilo potrebno bolje organizirati delo z mlajšimi selekcijami, ki so se znašle v senci blestečih rezultatov prvega moštva. Tudi bodoči asi si zaslužijo pozornost, saj bodo čez deset, petnajst let v Slovenj Gradcu želeli gledati vrhunske rokometne tekme. To je vendar povsem jasna stvar.
Rokometni klub Prevent je rešen denarnih skrbi. V moštvu je cela vrsta mladih igralcev: Soršak, Pori, Mihajl, Bari, ki je popeljal z zadnjim golom Prevent v četrtfinale pokala mest, ter Leskovšek in Oblak' iz Šentjurja in Celja. In še lahko govorimo o mladih. Boštjan Doberšek in Mauc sta prav tako igralca za prihodnost. Ta imena ob izkušenih pričakujejo januarsko evropsko srečanje s švedsko ekipo Drott Halmstad. Nov spektakel, v katerega je treba iti z uglednejšega položaja na prvenstveni tabeli.
Blaž Prapotnik
LESTVICA GG TOP and PREPIH
Po nekajmesečnem premoru v Prepihu ponovno objavljamo glasbeno lestvico kluba GG TOP iz Starega trga pri Slovenj Gradcu. Klub je bil nekaj časa zaprt, zdaj pa spet deluje s polno paro in Prepih je seveda zraven. Še vedno velja, da pišete o svojih predlogih za glasbeno lestvico, ki tokrat izgleda takole:
1.	It Keeps Raining - BITTY McLEAN
2.	Wild World - MR. BIG
3.	2400 poljubov - MAGNIFICO
4.	Hey Joe - JIMI HENDRIX
5.	Big Gun - AC/DC
Predloga:
Sp^ceman - 4 NON BLONDES
Go West - PET SHOP BOYS
SpORT
(T

Petič memorialni kegljaški turnir na Ravnah
Zmaga Benedika in Verboletove
Leta 1988 se je na Ravnah v 67. letu starosti končala bogata in ustvarjalna življenska pot Ota Hafnerja, ki je bil skoraj tri desetletja predsednik kegljaškega kluba Fužinar. V teh 29 letih predsednikovanja je ogromno prispeval k napredku kegljaškega športa, tako na Ravnah kot na širšem območju. Oto Hafner je bil med najvnetejšimi pobudniki izgradnje kegljišča na Ravnah in po skoraj deset-letnem prizadevanju se je njemu in številnim ljubiteljem keg-lanja vendarle uresničila želja: Ravne imajo sedaj moderno osem stezno kegljišče.
V spomin na Ota Hafnerja, pionirja kegljaškega športa na Koroškem, v ravenskem klubu vsako leto organizirajo memorialno tekmovanje, na katerem se
zberejo kegljači in kegljavke domala iz se Slovenije. Tudi letos, ko je bila dvodnevna prireditev že petič zapored, je bilo tako. Nastopilo je kar 110 tekmovalcev in tekmovalk, med njimi pa sta bila najboljša Boris Benedik, državni reprezentant iz Ljubljane in Prevaljčanka Majda Verbole.
REZULTATI:
Moški: 1. Boris Benedik 947 podrtih kegljev, 2. Albin Juvančič /oba Gradis Ljubljana/ 931, 3. Silvo Belaj /Fužinar/ 917, 4. Miro Steržaj /Radenska/ 905, itd. Ženske: 1. Majda Verbole /Korotan Prevalje/ 450 podrtih kegljev, 2. Ljuba Tkalčič 437, 3. Jožica Šeško /obe Celje/ 430, itd.
I.M.
ALPINIZEM V PRAVEM POMENU BESEDE
Alpinizem in prosto plezanje sta športa, ki se med seboj vendarle razlikujeta. Večina, ki ju bežno spremlja, ne pozna pravil obeh dejavnosti, zato le majhno pojasnilo.
Prosto plezanje je plezanje po umetnih stenah, v takoimenovanih plezalnih vrtcih in še kje drugje. Plezalec se varuje z vrvjo, za plezanje pa lahko uporablja samo skalo, brez tehničnih pripomočkov. Tukaj ni nevarnosti za padce, ki bi bili lahko usodni.
Alpinizem se opredeljuje na več panog in to: tehnično plezanje, plezanje v zaledenelih slapovih, plezanje v visokih gorstvih in podobno. Tehnično plezanje izvira iz ZDA oz. iz Južne Kalifornije, kjer je mogočna gora El Capitan v dolini Yosemite. V tisoč metrov visoki steni so danes začrtane najbolj ekstremne tehnične smeri na svetu. Posebno je, da pri tehničnem plezanju plezalec pleza z vrvjo, si sam namešča varovanje in uporablja ostale tehnične pripomočke.
Tehnično plezanje se ocenjuje od ocene Ao pa A5. Od A3 naprej postane tehnično plezanje zelo težavno in tudi nevarno. Pri oceni A5 so možni tudi padci do 100 metrov. Sicer pa, na svetu ni prav veliko alpinistov, ki so že preplezali smer z oceno A5. Korošci imamo	svoje	junake in	se	lahko
pohvalimo z dvema alpinistoma: to sta Dani Vezovnik z Raven in Vlado Rotovnik iz Dravograda, ki sta v lanskem letu v El Capitano opravila vzpon z oceno	A5.	Omenjena alpinista	sta
preplezala znano smer Jima Bridwella, ki se imenuje Zenyatta in je ena najtežjih, kar so jih naši alpinisti preplezali v dolini Yosemite.
Seveda pa	se koroški	alpinisti
preizkušajo tudi v domačih gorah. Tako sta 5. novembra Grega Lačen in Iztok Mihev	z Raven opravila	v	Topli
ponovitev smeri " fršlus ", z oceno A3.
I. M.

J
[ravne |
SE
PRIPRAV-
LJAJO
V občini Ravne na koroškem bodo od 11. do 13. februarja 1994 pod pokroviteljstvom mag. Hermana Rigelnika, predsednika državnega zbora republike Slovenije, organizirali
I.MEDNARODNE ZIMSKOŠPORTNE IGRE ŠOLSKIH OTROK
Tekmovanja bodo v veleslalomu in smučarskem teku na 5 km ter za dečke v skokih na 60 m skakalnici (nastopajo letniki 1979 in mlajši).
Gre za prve zimske igre, ki jih je mednarodni komite poveril Sloveniji, zato se Ravenčani na te igre dobro pripravljajo. Dosedaj so udeležbo na igrah potrdile mestne reprezentance Wolfsberga iz Avstrije, Košič iz Slovaške, Užgoroda iz Ukrajine, Saanena iz Švice, Darmstadta in Nemčije in Hamiltona iz Kanade.Pričakujejo še prijavo Andore in Aoste, ki naj bi poleg domačih mestnih reprezentanc Celja, Velenja, Maribora, Slovenj Gradca in Raven nastopile na teh igrah. Povabili pa bodo še eno mestno reprezentanco iz Češke in sosednje Avstrije ter več mest iz Slovenije.
Sodelovanje v častem odboru L zimskih iger so že potrdili g.dr. Slavko Gaber, mag. Janez Kocjančič, mag. Dagmar Šuster, dr. Rajko Šugman in Stane Valant.
restavracija BELLEVUE tel.: 0602/41-055
□	Ugodna gostinska ponudba v novembru in decembru (za
organizirane skupine poseben 5% popust).
□	Miklavžev ples - SOBOTA, 4. decembra ob 20. uri
□	Miklavževanje za otroke - NEDELJA, 5. decembra ob
16. uri (darilne kartice po 700,00 in 1.000,00 SIT so v prodaji v vseh PA GAT - ovih enotah).
prodajalni MOJ MARKET in MARKET LEGEN
•	Bogata delikatesna ponudba (po naročilu: BIFTEK, OCVRT ali PEČEN PIŠČANEC, KOTLETI, SOLATE (francoska, mesna, lignjeva) v PRODAJALNI MOJ MARKET, TEL.: 0602/41-276.
•	PRILOŽNOSTNA DARILA, BUTELJKE...
ZAHVALJUJEMO SE ZA ZAUPANJE (N SE PRIPOROČAMO
»
(g) lek
PROIZVAJAMO IN PRODAJAMO aparate in materiale za zobozdravstvo s področij: PREVENTIVE KONSERVATIVE PROTETIKE ORTODONTI JE
lek d.d. i
tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov d. d.
61117 Ljubljana, Verovškova 57, p. p. 81 telefon: (061) 182-161 telex: 39403 telegram: Lek Ljubljana telefax: (061) 183-517
Servis in prodaja
računalniške
opreme
SIPE*
Servisiramo in prodajmo PC-AT računalnike ter ostalo računalniško opremo
PC-AT 386/40 Mhz/l 70/V3A
-	procesor 386 DX 40 IVTiz /128 Kb ceche / 4 Mb RAM
-	trdi disk QUANTOM 170 Mb
-	Disketni pogon 1,2 Mb 5,25'
-	SVGA kartica 512 Kb 1024 x 768
-	SVGA barvni moniror 1024 x 768 /3,28
-	Ohišje mini tav^er
-	Tostatura Chicony SLO
-	Miška JX
+ Tiskalnik Star LC 24-20 II (24,A4,240)
samo:	199,500,00 SIT
GRRnncun je 12 meseceu. ccrr jg z s® rd .
PReJeIì smo
KAZEN MORA BITI * VZOGJNA
Dne 28.10.1993 ob 6.50 so delavci Policijske postaje na Ravnah skupaj z vzgojiteljicami WZ (jasli) na Javorniku ukrepali zoper stanovalce stolpnice Javornik 54 oz. njihove avtomobile, ki so bili parkirani na "njihovem" parkirnem prostoru.
Ko smo se kasneje odpravljali v službo, nas je za brisalci neljubo presenetilo obvestilo o prekršku. Najprej smo seveda pomislili na morebitni 'beli štrajk" policajev. Kmalu pa nam je postalo jasmo, da gre za vzgojne prijeme omenjenega WZ, s katerimi želijo starše otrok, ki jih imajo v varstvu oz. stanovalce Javornika 54 prometno prosvetiti. Pred parkiriščem je postavljen prometni znak in tabla z razpraskanim napisom: dovoljeno za delavce in delavke. Iz fotografije je razvidno, da prometni znak ne prepoveduje parkiranja, dovoljuje pa vožnjo v obe smeri le za delavce in delavke. Iz pogovora z vodjo vrteča na Javorniku je razviden
velik problem glede parkirišča. Parkirani avtomobili ovirajo delo VVZ, zlasti pa se pritožujejo starši, ki pripeljejo otroka v vrtec. Pozanimali smo se na KS Javomik-Šance in povprašali, kolikokrat (v desetih letih) so se delavke WZ Javornik obrnili nanje za razrešitev navedenega problema. Izvedeli smo, da v zvezi s parkiriščem še nikoli. Pozanimali smo se tudi na Policijski postaji na Ravnah glede prometnega znaka in table pod njim. Dobili smo odgovor, da morajo tudi starši, ki pripeljejo otroka v vrtec, svoj avtomobil parkirati drugje, saj tudi zanje velja prometno
opozorilo. Kakšen absurd, saj so delavke WZ poklicale policijo ravno zaradi negodovanja staršev.
Na tem mestu želim razpravljati o (ne)primemi lokaciji VVZ Javornik, o prometni (ne)ureditvi Javornika oz. parkirišč.Težko je verjeti, da si delavke WZ v desetih letih niso niti ogledale prometni znak in tablo pod njim. Pohvalijo pa se, da sedaj niso prvič poklicale predstavnike javnega reda.
Namesto, da bi se čimprej povezali s predstavniki KS Javornik-Sance ter cestno prometnim inšpektoijem za postavitev prometnega znaka, ki prepoveduje parkiranje, ravnatelj WZ v občini Ravne predlaga celo sestanek prizadetih stanovalcev s starši otrok, ki so v njihovem varstvu. Da bi si skupaj ogledali prometni znak in ugotovili, da prepoved velja za oboje ali da bi delavci VVZ razrešitev problema preložili na starše in stanovalce?
Razumemo stisko delavk WZ Javornik, nazadnje pa imajo v varstvu predvsem naše (javomiške) otroke. Če je WZ v takem strnjenem naselju, kot je Javornik, je nujno pričakovati več
pripravljenosti za humane, demokratične odnose, ki so pogoj uspešne intergracije javne institucije v okolje. Poseganje po represivnih sredstvih je že preživet način reševanja problemov, ki nikakor ne more biti čast takšni ustanovi, ki so ji zaupani v vzgojo in varstvo naši otroci.
Veliko je govora o prometnem varstvu v osnovnih šolah, morda pa bi ne škodilo tudi v VVZ. Drugače bomo spet v svojih žepih občutili, da kazen mora biti vzgojna, kajne?
Ivica Meško
ŠE ENKRAT "NARUŠENA KREDIBILNOST"
Tehtam in tehtam vsebino 17. in 18. številke Prepiha, v Odmevih pod naslovom " Narušena kredibilnost" in se obenem jezim, ker so se naša enoletna prizadevaanja in dokazovanja o nepoštenem zaračunavanju toplotne energije in v tem trenutku tudi komunalne storitve, na Prevaljah in širše v občini še danes niso uredila Še bolj me jezi, ko prebiram sklepe Izvršnega sveta občine Ravne na Koroškem, podpisne od predsednika g. dr. Matica Tasiča o nezakonitih podražitvah ogrevanja in ostalih komunalnih storitvah.
Moj namen oglašanja preko časopisa je samo ta, da dam pobudo ostalim plačnikom, da povedo svoje mnenje glasno in na pravem mestu, ne pa da se jezijo na cesti, doma, in v strahu plačujejo položnice tudi za ceno preživetja sebe in otrok.
Morda bo med bralci tudi kakšen skupščinski delegat, ki mu zadeve okrog tega le niso jasne oziroma pozna samo eno resnico.
Tudi ni moj namen rušiti položaj gospoda predsednika, ampak ga javno pozvam, naj vendarle kaj stori v dobrobit občanov.
V	vaši izjavi in pismenem dokazu je Izvršni svet občine Ravne na Koroškem sprejel v avgustu oziroma v septembru 1992 sklep, da Stanovnjsko podjetje Ravne na Koroškem prevzame del izvajanja storitev distribucije toplotne energije v Črni na Koroškem in Prevaljah, Mežico prevzame SP Rudnika Mežica, Komunalno podjetje Prevalje pa Ravne na Kor. Kje in kdaj ste te posle registrirali oziroma objavili?
Stanovanjsko podjetje se za taka dela ni registriralo pri gospodarskem sodišču Maribor. Te registracije nisem našla v nobenem Uradnem listu in tudi ne v Medobčinskem uradnem vestniku.
Odkar ster nas prisilili k novemu prodajalcu, plačujemo 100% povišanje mesečne akontacije za ogrevanje.
G. predsednik, tudi vi ste doma na Prevaljah, zato bi to morali vedeti.
To dejstvo dokazujem s primerom:
Moja mama (Ime in priimek lahko dobite v uredništvu) je v sezoni ogrevanja 1991/92 za 36 kvadratnih metrov ogrevanja plačala 14.067,00 SIT.
V	sezoni 1992/93 pa je od Stanovanjskega opodjetja Ravne na
Koroškem dobila položnico za isto kvadraturo stanovanja v znesku
43.525.00	SIT. Plin se ni podražil od septembra 1992 do aprila 1993.
Pri izračunu sem vzela sezono od septembra do septembra.
Ker pa pri Stan. podjetju niso hoteli izdati cene MWh, količino porabljeno po števcu stan. bloka in njenega stanovanja, pa čeprav bi to morali storiti po zakonu, teh položnic ni v celoti poravnala. Plačala je znesek 29.275,00 SIT, torej so njihove položnice dražje za 200%.
Gospod predsednik, s tem vašim sklepom ste naredili samo to, da ste napolnili blagajno Stanovanjskega podjetja, kajti, kako bi drugače podjetje s toliko zaposlenimi in ob novi stanovanjski zakonodaji sploh preživelo.
Gospod predsednik, vaša beseda veliko več velja, kot pa zahteve občinskih delegatov.
To sem spoznala iz odgovora Stanovanjskega podjetja Ravne na delegatsko vprašanje "po čem je njihova megavatna ura". Elegantno so se - izognili odgovoru. Verjetno ste že nekako potolažili delegata, da je bil z odgovorom zadovoljen. V mesecu juliju pa smo vas le prepričali, da nekaj ni v redu. Zakaj ste potem v treh dneh dobili ceno megavatne ure?
Pa recite, če vas ne upoštevjo bolj kot pa Skupščino, ki je najvišji organ v občini
Iz poročila o oblikovnju cene ogrevanja Stanovanjskega podjetja Ravne na Koroškem z dne 4.8.1993 je razvidno, da je pri njih cena MWh (odvisno od kurilnice in kraja) od
5.889.00	SIT do 6.560,00 SIT. Še dražja je v Čmi na Koroškem. Prikazan je razpon letnega stroška porabljene toplote po posameznih kurilnicah za stanovanje v velikosti 50 kvadratnih metrov, ki se je na Prevaljah gibal med 30.100,00 do
51.900.00	SIT. Ali potemtakem za stanovanje 36 kvadratnih metrov -
43525.00	SIT ni preveč?
Tak račun oz. obračun, ki je bil s strani Stan. podjetja prikazan, je za mene ničen.
Primerjava s Komunalnim podjetjem Prevalje pokaže, da mi plačujemo dosti več. Pri njih je bila cena MHW v sezoni sep. 1992 do julija 1993 od
3.128.00	SIT do 3.278,58 SIT, ter cena fiksnega dela za kvadratni meter od 8,74 do 11,78 SIT.
Čeprav se tudi drugi jezijo na cene Kom. podjetja, sem jaz v primeijavi s Stan. podjetjem bila zadovoljna.
Kako ste me mogli prisiliti, da hodim k dražjemu prodajalcu. To niste mogli po 31. čl. Statuta občine Ravne na Kor., šc manj po ustavi.
p’iSMA odMEVi
Gospod predsednik, razdelili ste nas na I. in II. razredne občane.
Ali Komunalno podjetje dobiva kakšno finančno pomoč, če, iz katerih sredstev?
Trdite, da je v občini 50% neplačnikov. Se niste vprašali, zakaj! Za take so pravne službe, ki iztožijo preko sodišč, samo ne jemljite si te pravice, zato so pristojna sodišča in ne kaznujte tistih, ki redno plačujejo.
KOLEKTIVNE ODGOVORNOSTI NI VEČ!
Poskrbite, da bo Stanovanjsko podjetje dober upravitelj stanovanj, tak, kot mu to nalaga zakon in podpisane pogodbe lastnikov z njim.
V rokah držim Sklep IS Občine Ravne na Koroškem z dne 29.9.1993, št. 381-4/91-1/2 z vašim podpisom o ponovnem povišanju cen komunalnih storitev, Ta je bil vročen samo Komunalnemu podjetju Prevalje in odseku KCG na občini. Stanovanjskemu podjetju ga niste poslali. Ali s
LIBELIČE DANES IN JUTRI
Ob prebiranju vašega časopisa opažam, da se v naše okolje bolj malo "odpirajo vrata" vaših novinarjev. Sama reklama za vaš časopis pove, da je to koroški časopis, narejen po meri ljudi. Libeličani se za Korošce še kako lahko štejemo in v zadovoljstvo bi nam bilo, če bi se o življenju tega kraja nekaj napisalo tudi takrat, ko ne gre za senzacijo ali senzacionalno dejanje. Računajoč na vašo odprtost menim, da boste par podatkov o dogajanju na našem področju tudi objavili. Libeliče niso znane (in naj tudi ne bi bile) samo po kvalitetni pridelavi krompirja, edinstvenega plebiscitnega dogodka in nekakšne posebnosti, ki ji pravimo trma ali lokalpatriotizem, ampak tudi po svoji zgodovini in zagnanosti za ohranitev starih dosežkov v moderni preobleki.
O lastni zgodovini navadno malo vedo ravno tisti, katerih predniki so jo ustvarili. Libeličani, posebno mlajši rod, pri tem nismo izjema. Za osvetlitev in ohranitev nekaj naše kulturne dediščine se ravno v tem obdobju trudijo libeliški pevci, ki pripravljajo izdajo kasete domačih libeliških pesmi. Ob kaseti pa prosvetno društvo s pomočjo zunanjih sodelavcev še brošuro, v kateri bomo lahko prebrali nekaj
tem priznavate, da so pri njih cene le previsoke in neupravičene?
Vprašujem se, zakaj se v Vaših sklepih sklicujete na 31. čl. Statuta občine Ravne na Koroškem in na Medobčinski uradni vestnik št 12/92, ko pa ti vaši sklepi niso bili objavljeni v tem vestniku, tudi ne v Uradnem listu R Slovenije. Vsaj za obdobje od septembra pa do danes ni bil objavljen noben vaš sklep. Vzela sem si čas in pregledala vse številke.
Res je, da 31. člen Statuta govori o tem, da je IS Skupščine občine izvršilni organ in je v okviru pravic in dolžnosti občine odgovoren za stanje v občini, za izvajanje politike in izvrševanje splošnih aktov Skupščine, ter usmerja in usklajuje dela in naloge upravnih organov občine in služb izvršnih svetov.
Samo ne jemljite si pristojnosti Vlade R Slovenije.
Za te podražitve nimate pristojnosti že od lanskega julija dalje.
o Libeličah in življenju Libeliča-nov v preteklosti in danes.
Na področju komunalne infrastrukture, ki je eden glavnih problemov manjših obrobnih krajev, smo dosegli napredek. Z asfaltno prevleko smo modernizirali tri krajevne ceste. Skupna dolžina vseh treh je približno 1,5 km. Ne čuje se veliko, vendar je za tako mali kraj lep dosežek.
Finančna sredstva za to akcijo so bila pridobljena in občinskega proračuna, sredstev za razvoj demografsko ogroženih področij, iz republiških virov ter lastno udeležbo krajanov, ki ob cestah živijo. V prihodnosti pa se bo potrebno lotiti tudi izgranje kanalizacije, za katero so projekti že pripravljeni.
V življenju pa ni samo delo in garanje. Za športni in razvedrilni del našega vsakdana poskrbijo športniki in njihovi simpatizerji. Aktivno na tem področju je športno društvo Libeliče, ki pa je v svojih okvirih dobilo konkurenco. Že v preteklosti je obstajala sekcija športnega društva, imenovana "ODPISANI", ki se je ukvarjala s športnimi in drugimi zabavnimi aktivnostmi, ki živijo v naši občini. Ta sekcija je ponovno oživela. Njeno članstvo tvorijo v glavnem malo starejši, a po srcu mladi športniki in simpatizerji športa ter veselega vaškega življenja. Mlajši generaciji, ki deluje v okviru športnega društva Libeliče in je v svojih akcijah dokaj uspešna, je potrebno ponuditi izziv in konkurenco. Ta konkurenca pa ne pomeni rivalstvo med generacijami za vodilno vlogo na področju nju-
Če pa skupaj z Stan. podjetjem in Komunalnim podjetjem mislite, da so cene na nivoju občine Ravne na Koroškem prenizke, imate vsi skupaj od 1. 11. 1993 dalje, po temeljiti analizi možnost zaprositi Vlado R Slovenije za povišanje. Ta možnost je objavljena v Ur. listu RS v št 60/93 z dne 29.10.1993 pod naslovom Uredba o načinu oblikovanja cen komunalnih storitev. Če boste to storili, bodite pošteni, pa naredite analize tudi na Stanovnjskem podjetju Ravne na Koroškem.
Poudarjam, da so vaše poteze in sklepi nezakoniti, zato bom jaz osebno tudi v tem letu ogrevanje plačevala po števcu, po ceni MWh Komunalnega podjetja Prevalje in to samo za kurilno sezono. Za mene sestanek v mesecu avgustu na Krajevni skupnosti Prevalje ni rešil problema, zato zadeva še daleč ni končana.
Gospod predsednik, če menite, da so vsi očitki neupravičeni, (tudi g.
ne aktivnosti, ampak spodbudo obema. Enim kot dokaz, da so mladi in močni ter da na njih sloni bodočnost, drugim pa, da so kljub starejšim letom še vedno sposobni tistega, česar se mladina šele uči. Prijazna, prijateljska in poštena konkurenca vedno obrodi sadove.
Pri vsej histeriji, ki vlada v Sloveniji na področju lokalne samouprave, si Libeličani ne belimo glave. Med ljudmi ni posebnih želja po ustanavljanju lastne občine, saj vedo, da za takšno potezo nimamo veliko možnosti, ne finančnih niti prostorskih in kadrovskih.
Adrijan Zalesnik
IN VODA JE ZLATO POSTALA
Pod tem naslovom je bil objavljen članek v 17 številki PREPIHA, ki nakazuje, da vode na Muti, kljub številnim izvirom in močnemu vodnemu omrežju primanjkuje. Toda zakaj?
Kot preprost kmečki laik bom zadevo poskušal osvetliti s tistih strani, ki jih imam priliko opazovati in presojati(z manj strokovne strani). Za vse ostalo pa so ali bi morali biti zadolženi in odgovorni ljudje z visoko izobrazbo in kvalifikacijo, ki so projekte slabo načrtovali ali jih izvajali. Vodovod je iz Pernic speljan večinoma ob lokalni cesti. Dela so izvajali pred dvema ali tremi leti, po trasi ob cesti so položene cevi
Petka in g. Čemovška), da je IS dosedaj dobro delal, predlagajte Skupščini, da ustanovi posebno nestrankarsko in neodvisno komisijo, ki naj preveri, kaj je dobro in kaj je slabo v vašem IS.
Ali pa - zakaj tega dela ne opravi SDK?
To bi morali storiti že zaradi nove lokalne samouprave, novih lokalnih volitev, ki so pred vrati, da bi lahko ločili dobro od zlega. Če pa se ugotovi, da je IS le delal slabo, pa naj se predlagajo spremembe v zakonodaji nove lokalne samouprave.
Objavljajte odloke, sklepe in podobno v Uradnem listu R Slovenije, tako se bi slabemu marsikdaj vsi skupaj lahko izognili.
Da ne bo kakšne pomote, nisem v nobeni stranki. Razmišljam in pišem kot navadna občanka.
Pa lepo pozdravljeni.
Ana Slanič Prevalje Trg Va
z najmanj deset do petnajst cm premera. Te cevi so speljane mimo številnih jarkov in cestnih odvodnih cevi ali jaškov. Speljane so tako pomankljivo mimo odvodnih cevi, da so ob večjem nalivu že zdrsnile globlje na sredino betonskih cevi ter so hudourne vode zlahka z navlako zamašile betonske odvodnjake. Voda je vdrla na več mestih na cesto in po njej nadaljevala svojo razdiralno moč. Marsikje tečejo cevi po lužastem svetu, ki je zamakan oziroma prepojen z smrdečimi vodami in gnojnico. In morda je še kje zamašen zbiralnik ali zajetje. Potem se ni čuditi, da je morda voda slabe kvalitete in da je primanjkuje. Čuditi se je, kako so mogli načrtovalci in izvajalci vse tako pomanjkljivo izvesti. Dobro bi bilo, da bi se vsak nov projekt bolj preudarno dovršil.
VZGLEDEN PISMONOŠA
Ob zadnjih septemberskih dneh, ko je ob močnih nalivih zaradi zgoraj opisanih razmer voda kar drla po lokalni cesti, je bilo videti tudi redek prizor. Ko smo se sredi dneva peljali na obisk v bolnišnico, je ob močnem nalivu tik; pred nami naš poštar O.K. iz okolice Mute kar s čevljem ter manjšim kolom usmerjal hudourne vode z ceste, kjer se je s pomagalom pač dalo, da škoda na cesti ne bi bila še večja. Kar večkrat je moral za ta podvig sestopiti z mopeda. Dragi pismonoša, hvala ti.
Ludvik Mori
qloSÌRANA ČRNA kRONÌkA
IZBRUH ZIME
Minulo soboto je nenadoma izbruhnila zima! Takole bi za svojo šolsko nalogo lahko pričel kakšen prvošolček. Če bi sodili po prometnem kaosu na naših cestah, namreč lahko vidimo ,da nas zima vedno preseneti. Tudi sredi zime.
In to postaja zame že prav grozljivo: svojo tokratno črno kroniko moram ponovno pričeti s smrtno žrtvijo na koroških cestah. Terjala jo je bodisi neprevidna ali neprilagojena vožnja šoferja avtobusa, povezana z zares neprimernimi razmerami na cesti. Umrla je potnica avtobusa na relaciji Ravne - Maribor. Prav ob tem bi veljalo ponovno opozoriti, da je ob svežem snegu ali ledu na cesti voziti zares kar najbolj previdno. Tedaj namreč deluje le še zakon fizike in lahko si še tako dober voznik, ko prične vozilo drseti, bo šlo povsem po svoje - torej,	povsem po fizikalnih
zakonitostih.
Izbruh zime, če lahko še uporabim ta prvošolski izraz, pa prinaša še nekatere druge nevarnosti, ki so se že pokazale v minulem obdobju. Gre za nevarnost požarov. Tokrat ne več toliko v naravi, kot doma, v domači hiši, na domačem dvorišču - v kmečkem gospodarstvu. Prišel je namreč čas, ko želimo povsod imeti toplo in prižgemo peči ali najrazličnejša grelna telesa, pri tem pa običajno pozabimo na varnosti ali na pregled; na primer dimnih naprav. Tako je požar, ki je nastal 9.11. okoli ene ure zjutraj na gospodarskem poslopju D.H. v Slovenj Gradcu, nastal prav zaradi dotrajanega dimnika dimnice in povzročil škode za okoli 100.000 sit. Plačilo dimnikarju bi bržkone bilo nižje! Tudi o tem velja razmisliti. In še nekaj, za prehod na bolj zašpičene teme: kljub temu, da je prišel sneg in da je sedaj vse belo, se bela (podčrtal T.I.) stavka policajav na srečo še ni pričela.
Olje za...
V.B., ki je utemeljeno osumljen kaznivega dejanja tatvine, je morebiti celo žrtev zmote. Iz skladišča G.G. Slovenj Gradec Transport in servisi naj bi namreč bil odtujil okoli 30 litrov motornega olja. In kje je morebitna zmota? Povsem mogoče je, da je V.B. mislil, da gre za solatno olje! Če svoje zmote še ni opazil pri črpanju želodca, jo bo gotovo pri sodniku.
Zadnje čase je tudi na Koroškem vse več kaznivih dejanj ogrožanja z nevarnim predmetom pri prepiru ali pretepu. Takšen primer je tudi z dne 10.11. Pošteno sta se sprla A.Ž. in A.M. V "prijateljskem prepričevanju1' (v njem navadno obveljajo trdi argumenti; (op. pisca), je najprej
A.Ž. vrgel v glavo kovinsko napenjalo za verigo. V policijskem zapisniku dobesedno piše, da je "A.M. to tako razjezilo", da je
A.	Ž. z ročajem vil udaril - kam drugam - kot po glavi. Hujših poškodb ni bilo! "Oba sta jih pač dobila po najmanj občutljivem delu; po razgretih glavah. In stanje je pravzaprav neodločeno, kar bi moral upoštevati tudi kadija", kot bi to komentiral moj prijatelj Miran.
Zavrtelo se mu je kot v turbini, pa bi lahko rekli za I.J., ki je utemeljeno osumljen kaznivega dejanja hude telesne poškodbe. Pred bistrojem Turbina v Ožbaltu naj bi namreč pošteno pretepel
B.	J.
Našel je svoj kompas
Kaznivega dejanja odvzema motornega vozila je utemeljeno osumljen A.K. Dne 6.11. naj bi bil namreč odpeljal osebni avto mercedes 200 D, last L.P. Bojda se A.K. misli pri sodniku zagovarjati, da se je "enkrat v življenju želel voziti s pravim avtomobilom". In ker si ga sam pač ne more privoščiti, si ga je "sposodil". Vrhu vsega pa je želel končno imeti, da se bo znašel v življenju, tudi svoj osebni "kompas". Zato je avto odpeljal s parkirišča pred hotelom Komapas v Slovenj Gradcu.
Kaže, da I.O., F.J. in D.D. iz Črne dne 6.11. niso bili več zadovoljni s stanovanjem, v katerm so se nahajali. Ob 19.30 so namreč pričeli tako razgrajati in kršiti JRM (javni red in mir -opomba pisca), da so sosedje poklicali policijo. In želja po zamenjavi prostorov jim je bila
uslišana. Noč so bolj umirjeno preživeli v družbi s policaji
v bun- keiju. Ni kaj, dobra "stanovanjska zamenjava"! Stvar ima le eno slabost: bunkerja tudi po najbolj liberalnem stanovanjskem zakonu ni moč kupiti. Vrhu vsega je čas za ugoden nakup stanovanja že minil.
Sraka v šoli
Ljudje nismo samo v basnih podobni živalim. Pogosto se tudi v resničnem življenju obnašamo tako. To velja tudi za NN, ki bi ga brez nadaljnega lahko imeli za pravo srako. V času od 4. do 5.11. je namreč vlomil v osnovno šolo v Radljah in odnesel vse, kar mu je prišlo pod roke. Tudi če stvari osebno ne bo potreboval. Odtujil je namreč sedem steklenic alkoholnih pijač Martel. (Tukaj se bom komentarja povsem vzdržal, da ne bom imel težav s kakšnim užaljenim šolnikom - podatek pa sem dobil na policiji - op. pisca.) Z neznanim vlomilcem pa sta šla tudi dva zavitka s po šestimi žogicami za namizni tenis, vzel je še 220 komadov belih nalepk v traku za tiskalnik, sto listov papirja za tiskalnik in mikrofon Philips. Res zanimiva bera. Vendar se odpira vrašanje, ali namerava NN	odpreti	kakšen
gostinski lokal ali športno trgovino ali pa morda celo prodajalno nadomestnih delov za računalništvo. No, eno je jasno: šolo je že odprl - z vitrihom.
Kriva
denarnica
Da človeka	daje	pretirana
skleroza, je lahko hudo. Zanj in še za koga. Morda ima takšno izkušnjo tudi	V.P.,	ki je
utemeljeno osumljen krive ovadbe. Dne 4.11. je namreč prišel na PP
Ravne in podal ovadbo, da mu je natakarica v domu upokojence odtujila denarnico. No, kasnejše raziskovanje je pokazalo, da je V.P. svojo denarnico pozabil v trgovini. Natakarica je seveda upravičeno užaljena, V.P. pa se je morda lahko odkupi z velikim šopkom rož. Paziti pa mora, da zaradi tega ne bo storil krivo ovadbo pri svoji ženi !
Nekoč je v koroški črni kroniki bil stalnica Hudi kot, saj je tam vedno kaj "zanimivega" dogajalo. Zdaj je to mesto prevzela ravenska Californija. Tudi takrat, dne 5 11. je v zvezi z njo prišlo do - z moje strani že napovedanega "dvoboja pri OK Coralu". Tokrat se niso spopadli bratje Earp in Morgan. Marveč policaji in razgreta mladež, ki ji ni bil povšeči "poostren nadzor JRM v tem lokalu". Ravenski policaji so morali na pomoč poklicati kar kolege iz vseh drugih koroških občin, tudi šolani psi in bilo je nekaj "strokovnih prijemov", kot temu rečejo. No slišati je, da bodo zdaj stvari v zvezi z JRM v tem lokalu bolj zaostrene. Demokracija iz tiste ta prave Californije v ZDA se pač ne da kar tako "transplanitrati" na Ravne . Ljudje za to še niso dovolj zreli! M.G., A-G. in še enkrat M.G. iz Mežiške doline pa so izumili novo disciplino družinskega športnega srečanja. Med medsebojnim prepirom so namreč segli po lesenih kolih in zamahovali drug proti drugemu. Izida prve "tekme" v tej disciplini še ne vemo. Bojda pa poškodovanih ni bilo.
Ni mehanik
Pravzaprav je J.L. pokazal veliko mero netaktnosti in nehvaležnosti. Utemeljeno je namreč osumljen, da je v neki noči v letošnjem letu prenočil v garaži A.M. To pa mu ni bilo dovolj. Ponoči se je odpeljal tudi z njegovim mopedom. Zjutraj ga je sicer vrnil, vendar poškodovanega. Če J.L. že ni plačal prenočišča, bi vsaj moped.
Pravi (ta)tič pa je D.S., ki je utemeljeno osumljen kaznivega dejanja velike tatvine v nadaljevanju (žal ne v nadaljevanki -op. pisca). Od 18.6. do 31.10. naj bi namreč bil kar desetkrat (10) vlomil v mesnico in skladišče Mesnine na Ravnah ter odnesel za skupno okoli 50.000 sit različnega blaga. D.S. je tudi utemeljeno osumljen tatvine dveh otroških bund, ki ju je prodal dalje za 10.000 sit. Kaže, da se bo njegovo blago še zataknilo v grlu.
T.I.
RTV SERVIS IN KOMISIJSKA PRODAJA N
Zorko Lečnik Čečovje 6
Ravne na Kor. Tel.. 0602 23 150 RTV S€RVIS vam v jesenskem času nudi vrsto kvalitetnih artiklov po najugodnejših cenah:
VIDEO SILVA	39.500,00	SIT
RABLJENI TVB Že	za	10.000,00	SIT
GLASBENI STOLPI	Že	za	10.000,00	SIT
Smo servis s tradicijo, ki Vam nudi tudi hitro in kvalitetno popravilo vseh akustičnih aparatov.
Oglasite se v naši trgovini in si oglejte našo ponudbo v TRGOVSKEM DOMU na Čečovju na Ravnah.
Zagotavljamo Vam, da boste ob ugodnih plačilnih pogojih našli nekaj zase ali za svoje najdražje.
Se pAlfuyuxccuMf
SSJELOVICA
Štafjc lob, Kidriteso 58, iel,:064/631-24Uox.:C64/632-2ól\\ ì I
okna senčila < vrata montažne stene
gotovinski
popust
stanovanjske hiše
gotovinski
popust
«itì&ia kiwi
m mì» «m s®,®®© st
prodajna mesta
.Musili
I
A
SGPKOGRAD DRA V 0 G R A D
G~TFd B È Tl PODJETJE
STAVBENIK
------d. o. o---
P R E V A l J E
ili	m ni*
1IMIWI* wiecn to tmmmšm M
mm
m
radio alfa
PRVI KOMERCIALNI RADIO PRI NAS
radio alfa doo
REDAKCIJA IN STUDIO
Cankarjeva 1 62380 SLOVENJ GRADEC, p.p. 92 telefon: 0602 41-630 telefax: 0602 41-244
radio alfa «oo
PROPAGANDNA AGENCIJA
Efenkova 61 63320 VELENJE telefon: 063 851-788 telefax: 063 851-788
VAŠ SOPOTNIK V POSLOVNEM SVETU
L
107,8 MHz

POSLOVNA ENOTA ZA KOROŠKO SLOVENJ GRADEC, POHORSKA CESTA 15 (avtobusna postaja) tel.: 0602 41 591, 41 813, fax: 41 814
PREDSTAVNIŠTVA:
RADLJE OB DRAVI TEL.: 0602 71 942, 71 138
RAVNE NA KOROŠKEM TEL.: 21 346
DRAVOGRAD (AMD baza) TEL.: 83 987
Pri sklenitvi Zelene linije AO in AO-plus zavarovanja-dodatni 10% popust in brezplačni tehnični pregled avtomobila
ŽIVLJENJE GRE NAPREJ, IN MI Z VAMI
Odpiralni čas
od 09 - 22 ure
ob sobotah
od 09 - 01 ure
f+večer z glasboJ
ob nedeljah pa nedeljska koslia
Vljudno vabljeni!
“Pii&tačižče -
■KOIZOŠ-M 'DsS'l//t d..«..«..
Gti&éi 25 a.
62373 Šentjanž pri carinarnici
tel.: 0602 25-621/S5-620
? DRAVOGRAD RADLJE\5
MARIBOR
I8km
43 k m
RAVNE
11krn>
12km
HOLMEC
SLOVENJ GRADEC
24km
CARINARNA
VELENJE
91km
LJUBLJANA
PODJETJE 7A EKONOMSKE, FINANČNE IN KNJIGOVODSKE STORITVE
RIZMA
ZLATO, SREBRO, MENJALNICA
Plačilni kartici
LB
EC
Tel.: 0602 83 276 Fox: 0602 83 627
Dravograd Trg 4, julija 34
Poslovne enote:
Prizma Dravograd,
tel.: 0602 84 739 Prizma Slovenj Gradec
tel.: 0602 42 861
GALERIJA
PRIZMA
Zlati in srebrni nakit, Kristal ter izdelki domače in umetne obrti,
Stenske ure,
Ročne ure LORENZ,
STARO ZLATO ZA NOVO
GALERIJA PRIZMA
SLOVENJ GRADEC
Unikatni nakit z dragimi kamni, unikatni kristalni izdelki, prodajne razstave različnih umetnin
menjalnica
W FREE SH0P
1