Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka Din 1.- ŠTEV. 242. V LJUBLJANI, sreda, dne 18. novembra 1925. LETO II. Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20-—, inozemstvo Din 30-—. Neodvisen političen iist. UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarilu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka , za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. Po češkoslovaških volitvah, Niso še znani točili podatki čelmslo-vaškiii volitev, vendar je celotna slika jasna in nauk volitev evidenten. Kot prva in najmočnejša češka stranka so izšli iz volitev republikanci s svojini kmetskim programom. Stanovsko stališče je torej pravilno, kar dokazujejo tudi izvoljeni poslanci obrtnikov. Vo-lilec se opredeljuje po stanovski pripadnosti, potreben gospodarski kompromis 1 pa sklene njegov zastopnik v parlamentu. Pravilnost tega nazora dokazuje najmočnejša češka stranka. Češka zemljoradniška stranka pa je podala še en dokaz. Samo ona je dosegla od vseh čeških narodnih strank na Slovaškem in v Podkarpatski Rusiji uspeh. Z drugimi besedami se pravi to: stanovsko geslo vedi najbolj k ujedinje-nju. Ko zavlada zavest stanovske skup-, nosti med Čehom in Slovakom, tedaj je tudi zavest državne skupnosti tu. Za stranko češkega kmeta je mogel glasovati slovaški kmet, vsaki drugi češki stranki je odrekel svoje zaupanje. Eno najbolj markantnih dejstev je poraz narodnih demokratov, ge pred petimi leti je dobil dr. Kramar v Pragi največ glasov, letos je padel od 110.000 glasov na 75.000. In kakor v Pragi, tako pevsodi. Ne pomaga, če se stranka na-- “»V!demokratično, če pa v resnici ni. in kakor .je dobro sicer, če zalaga. kapital stranko z denarjem, tako se to ob volitvah kaznuje, ker s kapitalistično pomočjo se ne da voditi ljudske politike. I)o pičice enaki češkim narodnim demokratom so naši samostojni demokrati, zato bedo tudi oni šli njihovo pot in časi, ko je dobil njihov kandidat v Ljubljani 4060 glasov, so končani. Poleg narodnih demokratov so najbolj nazadovali socialni demokrati. Tudi to je nad vse razumljivo in tudi za nas po-»čnc. Socialna demokracija je v krizi. ' rdi, da je marksistična, toda priznavati ,i!ora, da je dosledno izvajan marksizem v praksi nemogoč. Njena ideologija se ruši in ljudstvo izgublja vero v njo. In zato se o.,raža skrajnežem in zato so pridobili komunisti in narodni socialisti. Oboji so danes doslednejši od socialnih demokratov. Prvi se še vedno drže marksizma in gredo z utopijo skozi zid, drugi pa se že zgradili most med nacionalizmom m socializmom, med programom in realnostjo. Zato so pridobili in postali danes v Pragi najmočnejša stranka. In pridobili so tudi klerikalci. Dasi ni bPa'13-’ da '*e iMK)str'tev kulturnega boja ni J!.",'11 v korist, vendar ni v tem glav- m vzrok n i i L . . vejevali znuLo,Uage- pm VPStl S° ** s svojo organizacijo. n8s priseže St. Radie kot prosvetni minister. iicograd, 18. novembra. Včeraj je bilo resenin dvoje vaznih vprašanj, Ki so biia te dni na dnevnem redu, namreč kriza, ki je nastaia vsied ostavae prosvetnega ministra V el je V uidčevica in vprašanje vstopa Stjepana Radiča v vlado. Obe vprašanji sta bili rešeni tako, da Stjepan Radič vstopi v vlade Kot prosvetni minister. Radie je. bil včeraj popoldne ob 16. pri Pašiču v njegovem kabinetu in je imel z njim konferenco, kateri sta prisostvovala tudi gg. Srskič in Nikola Uzunovič. Pašič se je strinjal z Radičem glede vseh važnih vprašanj. Radič je po svojem odhodu izjavil velikemu številu novinarjev in narodnih poslancev drugih strank, da je bil njegov sestanek s Pašičem eden najlepših in najsrčnejših, kar jih je imel do sedaj. Radič je ostal pri Pašiču poldrugo uro. Vendar pa sta morala konferenco kmglu prekiniti, ker je St. Radič odšel v dvor. Oo 6. uri zvečer je bil Radič sprejet v avdijenco, ki je trajala eno uro. Izredno dobro razpoložen se je St. Radič vrnil iz dvora v klub, kjer je poslancem razložil situacijo. Vsi merodajni krogi izjavljajo, da je St. Radič definitivno določen za prosvetnega ministra. Danes opoldne bo St. Radič prisegel. Ukaz za njegovo imenovanje je bil pripravljen že včeraj, podpisan pa bo danes dopoldne. Takoj po prisegi prevzame St. Radič svojo funkcijo. Ob 15. pojde v ministrstvo, kjer bo pozval vse načelnike, naj se mu predstavijo in uravnal v glavnem one posle, ki se imajo nujno izvršiti. V petek potuje St. Radič v Zagreb, v nedeljo bo govoril v Ljubljani na zboro- vanju Zveze slov. kmetskega ljudstva. Kar se tiče oseb, ki jih bo St. Radič imenoval tla važnejša mesta v prosvetnem ministrstvu, ni še nič gotovega. Mnogo je praznih mest v ministrstvu in zato je verjetno, da bo prišlo na važnejših položajih do znatnejših izprememb. Na ta mesta bedo prišle le osebe, ki uživajo popolno zaupanje. Instrukcije, po katerih se bo osobje v ministrstvu ravnalo, še niso izdelane. V prosvetnem ministrstvu je mnogo odprtih vprašanj, ki jih bo uredil St. Radič takoj prve dni. Drugih izprememb ni pričakovati. Na merodajnem mestu se dela tudi na tem, da dobijo radičevci v zunanjem ministrstvu podtajniško mesto. Nekateri smatrajo, da je najresnejši kandidat za to mesto dr. Pernar. HSK se bo sestal prihodnji četrtek v Zagrebu na sejo glavnega odbora. Na seji bodo razpravljali o vseh onih vprašanjih, ki se morajo pretresati v vladi in v skupščini. Radičevce zanimajo predvsem agrarna vprašanja v Dalmaciji in zakonski načrt o občinskih samoupravah. HSS bo zahtevala, da se ta zakon sprejme še v jesenskem zasedanju narodne skupščine, ali najkasneje spomladi. Vzporedno s tem se mora rešiti vprašanje oblastnih samouprav. O vsem tem bo izdelan obširen načrt, o katerem besta razpravljali vlada in skupščina. Vstop St. Radiča v.vlado je bil v skupščini zelo simpatično sprejet, tako da niti opozicija ni imela ničesar ugovarjati. To je najboljši znak za konsolidacijo v državi. Seja radikalnega kluba POROČILO RADOJEVIČA 0 GOSPODARSTVU V BRODARSKEM S1NDI- GOSPODARSTVU KATU. ki — in tudi ta presega vse zlasti med ženki.,... , - v«si,lln svep)ni voli na Cehoslovaškem — druge politične organizacije. In veliko zmago slavi tudi gospod Hlinka. Število svojih mandatov je sko-raj podvojil in lo v najhujši borbi. Avtonomistična, misel se je torej izkazala za bhkrat še kot nepremagljivo. Tudi to je naravno. Proti forsiranim novotarijam praške vlade — pa naj so bile te še tako dobro mišljene — je morala nastati reakcija. Nasilne odredbe so to. reakcijo še pomnožile in zato je gospod Hlinka žel. Slovaški problem je postavljen skoraj enako tako, ko pri nas hrvatski ali slovenski. Ni slovaški narod proti skupnosti s Čehi, toda svoje posebnosti hoče imeti varovane. Nova uprava, in če bi Jdla najboljša, se ne more takoj udomačiti med narodom, če pa dela ta uprava Se napake, če razburja duhove, potem ha nujno rodi odpor proti sebi. Avtonomistično misel se da zato ubiti le s spoštovanjem demokratičnega načela, da se Beograd, 18. nov. Ker se seje radikalnega kluba ni megel udeležiti ministrski predsednik Pašič niti večina ministrov, je bila razprava o slučaju odsto-pivšega prosvetnega ministra Vukičevi-ča odgodena. Radikalni klub je zato včeraj razpravljal o brodarskem sindikatu. Prometni minister je podal obširno zgodovino razvoja i redarskega sindikata in utemeljeval svoj predlog, da brodarski sindikat preide v državno last in da se sindikat organizira na širši trgovinski podlagi. Poročal je tudi, kako je prišlo do spora s sindikatom. Navedel je vse nepravilnosti in nekorektnosti, ki jih je zakrivil sindikat napram državi. Nad polovico delnic ima v sindikatu država, medtem ko ima brodarsko društvo komaj eno četrtino. Brodovne tarife so za 50% višje nego železniške. Sindikat ima letnega deficita 11 milijonov dinarjev kljub temu pa daje velike tautijeme. Razen tega je dolžan sindikat 19 milijonov dinarjev za amortizacijski fond, vendar pa noče plačati, tega dolga. Sindikat bi da narodu samoupravo in da‘se spoštuje njegove posebnosti. Zlasti velja to za Slovaško, ko je bila vendar Slovakom v Pittshurški deklaraciji avtonomija slovesno obljubljena. Pri nas Slovencih pa leži sila avtonomistične misli v prvi vrsti na slabi upravi. Zalibože se Beograd tega še danes ne zaveda. V redu in brez nasilja so se vršile če-hoslovaške volitve in zato je njihov rezultat tako jasen in naraven. Zato pa je tudi tako poučen in sicer ne samo za Čehoslcvake, temveč tudi za nas. Ali pa bomo mi ta nauk upoštevali? moral imeli tudi poseben proračun za graditev novih ladij in za popravljanje starih. Toda popravila plačujejo iz amortizacijskega fonda. Dalje dolguje brodarski sindikat 6 in pol milijonov državi, za materija! in 11,330.000 Din za ladje. Za poslopja, v katerih se nahaja srbska brodarska družba, dolguje 74 tisoč dinarjev. Od leta 1919 niso bila popravljena niti korita na ladjah in vsled tega ladje propadajo. Značilen primer za društveno gospodarstvo je to, da je direktor Pavlovič stavil v proračun družbe 7000 dinarjev, ki so'mu bili na potovanju ukradeni. Sindikat dalje zahteva, naj ‘sam vrši ves tovorni promet; železjiice naj služijo za potniški promet. To pa ni mogoče, ker se promet s potniki ne izplača. Govornik zahteva, da sodelujejo v upravi razen trgovskih in industrijskih ustanov še zastopniki države, da bi imela država večjo kontrolo. Za predlog prometnega ministra sta govorila še poslanec Nikolič in Stojšič, dr. Subotič pa je izratz.il dvom, da bi moglo podjetje na ta način uspevati. Ker je to vprašanje velike važnosti, bo radikalni klub o njem ponovno razpravljal 27. t. m. ' SKUPŠČINA ODGODENA DO 27. T. M. Beograd, 18. novembra. Seje narodne skupščine so odgodene do 27. t. m. Med tem časom bo finančni odbor sprejel budžetne dvanajstine., katere je včeraj finančni minister predložil skupščini. Po ustavi morajo biti dvanajstine do konca mesece sprejete. Dr. Radonjič je sklical sejo finančnega odbora za 20. t. m., na kateri se bo razpravljalo o dvanajstinah. l/ode še vedno naraščajo. Zagreb, 18. novembra. Po vesteh iz Siska voda še vedno narašča. Kulpa se je dvignila za nadaljnjih 18 cm, Sava za 3 cm. Preti opasnost, da pride celo mesto pod vodo. Enake vesti se čujejo tudi iz drugih krajev. Donava je narastla pri Bratislavi za 14 cm, pri Kcmornu za 20 cm, pri Vukovaru za 36 cm, pri Pa-lanki za 22 cin, pri Zemunu za 25 cm. Znatne je narasla tudi Drava, Tisa, Kulpa pri Karlovcu, Vrbas pri Banjaluki. Ker še vedno neprestano dežuje, preti nevarnost velike poplave. AMNESTIJA ZA POLITIČNE ZLOČINE. Beograd, 18. novembra. Kakor čujeino iz dobro informirane strani, se te dni pripravlja nova amnestija za politične zločince. Ta amnestija se tiče vseh onih, ki niso storili kaznivo dejanje iz. koristoljubja. Kakor iz.gleda, se bo ta amnestija izvršila o priliki rojstnega dneva Nj' Vel. kralja. »OSSERVATORE ROMANO« 0 SPORU Z JUGOSLAVIJO. Rim, 18. novembra. Včerajšnji Osser-vatore Romano« omenja po daljšem molku zopet incidente, ki so nastali med ju-goslovensko vlado in Vatikanom. List skuša z juridičnega stališča opravičiti postopanje Vatikana, sklicujoč se na znani breve »Slavorum gentem« papeža Leona XIII. Omenjeno vatikansko glasilo povdarja, da je pravica na papeževi strani in da jugoslovenska vlada v tej stvari nima nič revindicirati. Posebno ostro kritizira postopanje jugoslov. poslanika pri Vatikanu, ki je zahteval intervencijo italijanske vlade, katera po mnenju vatikanskega organa nima nobene ingerence v tem vprašanju, ker da je to popolnoma interna stvar Vatikana. NOTRANJA KOLONIZACIJA V HERCEGOVINI. Beograd, 18. novembra. V ministrstvu agrarne reforme proučavajo vprašanje notranje kolonizacije v Hercegovini, da bi se vsaj en del kočarjev mogel naseliti v teh krajih. V ministrskem oddelku za agrarno refrrmo v Sarajevu bodo ustanovi jeni posebni odseki, ki se bodo ba-vili s tem vprašanjem. NUJNE POTREBE ZAGREBA. Beograd, 18. novembra. Zagrebški mestni načelnik Heinzel je prispel v Beograd, v posebni misiji. Skupno z Radičem bo Heinzel posetil pristojna ministrstva, da dobe poplavljeni hrvatski kraji nujno potrebno pomoč. Heinzel bo posetil tudi finančnega ministra in ga z.aprosil, da sprejme v proračun večjo postavko za zgradbo nasipov, ki jih je pred 2 leti prodrla Sava. LJUDSTVO ZA RIZA KANA. Pariz, 18. novembra. Iz Teherana poročajo službeno, da so se v celi državi vršile volitve za perzijski parlament. Do nemirov ni prišlo. Ogromna večina je glasovala za Riža Kana. S tem plebiscitom je bila sankcijonirana njegova proglasitev za šaha. ANKETNA KOMISIJA v ATENAH. Atene, 18. novembra. Anketna komisija Zveze narodov, ki ima preiskati gr-ške-bolgarski spor, je včeraj prispela v Atene. Na kolodvoru je člane komisije sprejel pomočnik zunanjega ministra. Okoli 18. so bili člani komisije sprejeti od zunanjega ministra Rufosa. Zavod sv. Hieronima in SLS. Namenoma nismo pisali o sporu zaradi zavoda sv. Hieronima, ker smo upali, da se bo ves spor mirno rešil in ker nismo hoteli, da bi bili sokrivi, če se naše notranje politično življenje še bolj otežkoči. Ker pa »Slovenec le ne preneha s kampanjo v tej stvari, smatramo za našo dolžnost, da tudi mi informiramo naše bralce izčrpno o vsem sporu. Zavod sv. Hieronima je bil med vojno od Italije sekvestriran. Po dolgih pogajanjih je naša vlada dosegla, da je Italija priznala naši državi vse one pravice, ki jih je uživala preje Avstro-Ogrska. Nato so se pričela pogajanja z Vatikanom, da se določijo s posebnim sporazumom pravice naše države do zavoda. Naša vlada je bila v svojih zahtevah zelo skromna in je zahtevala samo. da se ohrani nacionalni karakter zavoda in pod tem pogojem je bila pripravljena prepustiti upravo zavoda cerkvenim funkcionarjem. V začetku so tekla pogajanja ugodno, skoraj pa sc se pojavile težkoče glede imenovani;! upr?ve. Vatikan se je postavil na stališče. da ima sanvo on pravico imenovanja, do-čim ie zahtevala naša vlada, da morejo postati funkcionarji zavoda le ljudje, ki uživajo tudi njeno zaupanje. Ker ni prišlo do sporazuma, je Vatikan nenadoma‘in brez obvestila predstaviteljev naše države odstavil rektorja in prorektorja ter imenoval novega rektorja. Takoj sta oba morala zapustiti zavod in ni se jima pustilo niti. da vzameta svoje stvari. Novi rektor je da! nato zakleniti vrata, ki vodijo iz našega poslanstva v blagajno zavoda in to s ključem, ki so ga sluge zavoda ukradli našemu poslaniku. Ta je mora! dati nato vrata od ključavničarjev odpreti, so vlomili v noči sluge zavoda na hodnik in zopet zaklenili vrata in sedaj tudi vrata v dvorano, za katero pla-, čuje poslanstvo najemnino in kjer se nahaja del poslaniškega arhiva. (To omenjamo, da se po intervenciji dr. Hohnjeca ne vidi samo taktnost našega poslanstva, temveč tudi taktnost Vatikana.) Toliko o dogodku, ki je izzval sedanjo afero. Sedaj pa še o pravni strani spora. Zavod sv. Hieronima je veljal stoletja dolgo kot naš narodni zavod. Vsa dolga stoletja so ga vzdrževali Hrvati in vse njegovo imetje je znošeno le od našega naroda. Zato gre v sedanjem sporu za našo nacionalno pravico, ki jo imamo v cerkvi in zato ni sedanji konflikt prav nič cerkvenega značaja, temveč samo nacionalnega. Hrvatski značaj zavoda se je vedno priznaval. Ko je papež Leon XIII. delal na tem, da našo bratovščino sv. Hieronima pretvori v Sedanji kolegij sv. Hieronima, je sklenil, da se imenuje 'kolegij Collegium Croaticum. Na protest avstrijskega poslanika pa se je nato naslov premenil v Collegium Hierony-mianum pro croatica genta in ker je proti temu protestirala Črna gora, ki je videla v tem avstrijske roke, je hrvatski pridevek odpadel. Statut zavoda sv. Hieronima je bil potem določen po papeževem breve : Slavorum gen-tem . Na ta statut se sklicuje tudi danes Vatikan. Ta statut pa je veljal tudi za časa Av-stro-Ogrske, pravice, katere je sedaj prevzela naša država. Kake pravice pa je imela Avstro-Ogrska? Par dejstev. Tako je zahteval avstrijski poslanik, da ne bodo pri imenovanju rektorja vprašani nadškofi v Zagrebu, Sarajevu in Zadru; da ni treba, da je rektor naše jugosloveijske narodnosti in da je v upravnem svetu zavoda avstrijski poslanik. Vse te zahteve je papež sprejel. Zavod sv. Hieronima je bil pod stalnim pokroviteljstvom Avstro-Ogrske. Uprava zavoda je vsako leto predložila račune avstrijskemu poslaniku. Ničesar se ni v zavodu [»odvzelo brez pristanka avstrijskega poslanstva. Leta 1901 so bili italijanski samozvanci odstranjeni z zavoda na prolest avstrijskega poslanika. Nato je prevzel upravo zavoda delegat avstrijskega poslanstva grof Coronini Cromberg in jo vodil do 1. 1906. Za njim je prevzel upravo inoiis. Lucidi, toda samo kot začasni upravitplj mesto avstrijskega poslaniškega svetnika. Vsi rektorji so bili imenovani sporazumno z avstrijsko vlado. Po vsem tem je jasno, da ima naša država pravico do soimenovanja rektorja in jasno je, da nima noben Slovenec vzroka, da brani interese Vatikana proti našim nacionalnim. Je pa to tudi čisto nepotrebno, ker ima Vatikan v Beogradu svojega poslanika in je zato nepotrebno, da vrše njegove posle poslanci slovenskega naroda. Ali pa so oni v prvi vrsti le poslanci Vatikana? „Sk*venčsva“ obramba .,Ma!ep Včerajšnji »Slovenec je nastopil v obrambo Malega lista . Pravi, da so se vsi napredni listi znašli v bratskem objemu, da uničijo »Mali list . kar da se ni niti posrečilo .fašizmu in niti italijanski vladi. Ta napad pa da se je izvršil kljub temu, čeprav vemo, kako da je »Mali list vedno . pisal v najodličnejšem narodnem duhu . Napada da se Mali list samo zato, ker se zavzema za krščanstvo proti brezverskemu svobodomiselstvu. Napadi na »Mali list da bodo povzročili samo to. da bo ljudstvo znalo razločevali med poštenimi ljudmi in onimi, ki iščejo sebe. ( Slovenec bi torej In hotel podpreti podla namigavanja »Malega lista*.) Nato pravi Slovenec . da se sicer načelno ne spušča v tržaške razmere in da mora zato tem bolj obsojati napad na Mali lisi . Svoj obramben članek zaključuje Slovenec s sledečim neiskrenim stavkom: »Gospoda, mi nismo boja začeli in ga ne maramo, če pa nas ne pustite v tej točki v miru, bomo začeli milo za drago. Če trpi narodna stvar v Primorju, boste vi nosili odgovornost. Slovenčev odgovor je sicer nad vse previdno zavit v solzavost, toda zato tem bolj grobo odet v neresnico. In da je to res, razkrijemo par konstatacij. 1. Da bi se v napadih na Mali list pokazala kaka napredna fronta je ravno tako utemeljeno, kakor Slovenčeva vest. da so jugoslovenski framazoni povzročili afero z zavodom sv. Hieronima. V obeh slučajih se zavedno zamenjuje vzrok s posledico. Konstatiramo, da je Mali lisi v svoji številki z dne 13. t. m. med drugim zapisal sledeče:... In pri nas? številni slovenski narodni prvaki, ki so v tržaški (frainazonski) loži in hrvaški istrski prvoboritelji. ki so v loži na Reki. nočejo nič popustiti... Pri nas, kjer bi krvavo potrebovali verskega miru, so v ulici Lavatoio liberalci ustanovili propagandni urad za odpad od Cerkve in za prestop k razkolništvn. Strniti je treba vse narodne vrste in voditi najottrejši boj zoper domače Ir a m a* o n e. dokler tudi pri nas ne zmaga prava pamet . . . To je pisal »Mali lisi v času, ko so bili fašisti v najljutejši borbi s framazoni in ko so požigali njih hiše in uničevali njih imetje. To je pisal Mali lisi po tržaških dogodkih, ko je šlo za tem, da italijanska vlada povrne škodo, ki jo je imela »Edinost od fašistov-skega napada. In to je bil vzrok, da smo nastopili proti Malemu listu . ker smatramo za svojo dolžnost, da na narodno izdajstvo ne molčimo! Čisto egalno je, če je zapisal »Mali list svojo kleveto iz zlobe ali neumnosti, po svojem efektu je bila narodno izdajstvo. Zato smo smatrali za greh, če bi molčali in zato smo zahtevali, da tudi Slovenec tako pisavo /Malega lista obsodi. »Slovenec lega ni storil, temveč brani celo »Mali list . Ali se Slovenec res ne zaveda, da more po Malem listu reči italijanska vlada, da ni veljal napad na Edinost Slovencem, temveč framazonom? Kaj grmite proti dr. Nin-čiču, če pa ploskate tistemu, ki daje. italijanski vladi najostrejše orožje proti nam! In še to bi hoteli vedeti, ali je tudi /Slovenec« mnenja, da so tržaški slovenski voditelji framazoni? Na dan z jasnim odgovorom! 2. Absolutno ni res, da je Mali lisi vedno pisal v narodnem duhu. Nasprotno, stori! je, kar je bilo v njegovi moči, da nacionalno misel diskreditira. Tako je pisal Mali list z dne ‘25. aprila na prvi.strani, da je nacionalizem — hudičevo delo. da je nacionalizem najhujša zabloda zadnjega veka. da je nacionalizem naša šiba itd. Znano je dalje. kako je pisal Mali list dosledno, da tiied Principom in navadnim morilcem ni prav nobene razlike, da je bil ,navaden zločinec, dočim ni za druge atentatorje nikdar rabil take obsodbe. Največjo perfidnost pa je pokazal »Mali list«, ko je sumničil dr. Wil-fana in druge tržaške poštenjake, da so si narodni denar pridržali za sebe! Ali tudi to perfidnost odobrava Slovenec . Odkrito povemo, da se mi perfidni pisavi Malega lista- nismo nikdar čudili, ker smo poznali mnoge, ki so pisali vanj. Ali naj tudi tu pridemo z odkritji? 3. Laž je, da je bil »Mali list le enkrat napaden/ vsled tega, ker se bori za krščanstvo. Klevetanje ni krščansko delo in tudi klerikalna politika ni krščanstvo! Samo vsled tega pa se je napadalo »Mali list" in sicer vedno šeie tedaj, kadar je povzročil napad »Mali list sam. Ne delajte se zato nedolžno preganjane, ker je preveč očitna lažnjivost te poze! 4. Z vso odločnostjo zavračamo »Slovenčevo narejeno ponižnost, da se ne vmešava v tržaške zadeve in da pade odgovornost na nas, če trpi narodna stvar v Primorju. Čeprav jasno vidimo, kako ganljivo so uprte oči v nebo, ko si »Slovenec umiva roke, vendar nas njegov pogled ne gane. Zakaj mi smo nastopili le proti narodnemu izdajstvu »Malega lista- in se nismo niti najmanje vmešavali v tržaške razmere. Vmešavati še je pričel šele »Slovenec , ko je nakrat vmešal v spor liberalizem in krščanstvo! Mi nismo niti najmanje generalizirali in pribili sifio samo greh »Malega lista . Ni naša krivda, če brani ta'greh tudi »Slovenec in če je s tem dokazal, da je tudi njemu strankarstvo več ko. pa narodnost. Motite se, gospodje, če mislite, da boste imeli uspeh, kadar mešate vzrok s posledicami. Kot prvi je napadel »Mali list in zato je dobil odgovor. Naj bi molčal, naj bi pisal res krščansko, niti en ljubljanski list ga 'ne bi napadel, kakor ga že leto dni ni nihče. Mali list je pričal in nanj .pade odgovornost. In za Malim listom pade odgovornost na »Slovenca , ki brani deuunciacijo »Malega lista . Taka je stvar in če hočete gospodje nadaljujemo polemiko. Politične vesti. »Vreme« poroča, da je dobil Pašič od krone odobritev, da more sprejeti demisijo Vukičeviča in sprejeti na njegovo mesto Sl. Radiča. Če je St. Radič pripravljen sprejeti prosvetno ministrstvo, potem se ne bi izvršile v vladi nobene druge izpremembe in pričelo bi se zopet z rednim delom vlade. = Zaradi nastopa Vatikana je vložil da-vidovičevec posl. Angjelinovič interpelacijo na zunanjega ministra. V tej interpelaciji vprašuje zun. ministra, zakaj še ni bil sklenjen konkordat, kakšne korake je prevzela vlada, da zaščiti pravice jugoslovenskega prebivalstva na glagolico in kakšne korake misli pod vzeti, za zaščiti pravice našega naroda na zavod sv. Hieronima. = Rezultat čehoslovaških volitev. Ker še ni skrutinij dokončan, zato še vedno manjkajo točni podatki. Splošno pa se računa, da so s prvim skrutinijem dosegle na Češkem in Moravskem posamezne stranke sledeče število mandatov : republikanska (zemljo- radniška) stranka 24 mandatov, klerikalna 21, komunistična 20, čehoslovaški socialisti (nar. socialisti) 18, socialni demokrati 17, narodni demokrati 5 in obrtniki 3. Tako narodna stranka dela (dr. Stranskv) ko zem-1 joradniški disidenti (dr. Prašek) so ostali brez mandata. Na Slovaškem in v Pod karpatski Rusiji je bilo izvoljenih od 70 poslancev 43. Največ mandatov so si seveda priborili Hlinkovi avtonomisti, zadovoljni pa smejo biti z rezultatom tudi republikanci. Značilno je, da so od čeških vladnih strank dosegli ha Slovaškem in v Podkarpatski Rusiji uspeli edinole Švehlovi republikanci. — Na Slovaškem so dobili: Hlinkova stranka 1(3, republikanci 8, madžarska nacionalna stranka 7, komunisti 5 in madžarska krščansko socialna stranka 1 mandat, v Podkarpatski Rusiji pa so dobili komunisti 3, republikanci 1, madžarska nacionalna stranka in zveza kmetovalcev 1 ter Hlinkova stranka 1 mandat. = Decembersko zasedanje Sveta Zveze narodov. Dnevni red zasedanja, ki se oivori dne 7. decembra obsega sledeče točke: Določitev mej med Turčijo in Irakom, Grško-bolgarski mejni konflikt. Položaj grške manjšine v Carigradu in turške v zapadni Tra-ciji. Povrnitev v bankah v Smirni deponiranega denarja Armencev, ki so pobegnili na (irško. Vprašanje židovskih manjšin na Madžarskem. Finančno vprašanje Avstrije in končno najvažnejša točka: razorožitveno vprašanje. — Upor v Siriji. Po londonskih vesteh je položiij za francosko armado v Siriji zelo težaven. Francozi obvladajo sicer vsa mesta, toda na deželi so gospodarji položaja vstaši, ki štejejo že okoli 3(V)0o mož. Druži, ki mm MONS. ŠRAMEK. vodja lidove stranke. site legije so se izkazali kot nezanesljivi in j je med njimi število dezerterjev vedno večje. S — Po francoskih vesteh pa se je položaj Francozov znatno izboljšal. Vstaši so namreč pričeli pleniti po sirijskih vaseh in vsled te-g;a so pričeli zbirati kristjani dobrovoljce proti njim. Iz Sidone se poroča, da je tam že zbranih 20C0 kristjanskih prostovoljcev, ki bodo sigurno v znatno oporo francoski armadi. = Izpremembe v vodstvu rdeče armade. Novi sovjetski vojni minister Vorožilev je imenoval dosedanjega šefa sovjetskega generalnega štaba Kamenjeva za generalnega inšpektorja sovjetske armade, dosedanjega komandanta zapadnega vojnega okroga Tuha-čevskega pa za šefa generalnega štaba. =• Abdelkrim predlaga mir. Matin poroča, da je prižel v Rabat pooblaščenec Abd-elkrima, da ponudi Franciji mir. Abdelkrim je pripravljen priznati formelno suverenite-to maroškega sultana, zahteva pa za Rif popolno zakonodajno in upravno avtonomijo. Pripušča, da se imenuje kontrolna komisija iz francoskih in španskih oficirjev pod pogojem, da spadajo člani komisije pod njegovo jurisdikcijo. Generalni rezident v Maroku ni te »Matinovef vesti niti potrdil in niti za-* nikal. — Konec procesov proti vojnim zločincem. Belgijska vlada je ustavila vse procese, ki so se vršili proti nemškim oficirjem kot vojnim zločincem . To se je zgodilo vsled tega, da dokaže belgijska vlada, da je po locarn-skem sporazumu v resni ti zavladalo zbliža-nje med narodi. OTVORITVE RAZSTAVE POL.ISKK SODOBNE GRAFIKE, ki se je vršila v nedeljo ob 11. v Jakopičevem paviljonu, so se udeležili zastopi in lepo število občinstva. Mestno občino je zaistopat dr. D. Puc, univerzo in znanstveno društvo za hum. vede dr. Fr. Kidrič, ljubljansKr-, knezoškof je poslal opravičilo in pozdrav; da-! lje so bili navzoči predsednik višjega sodišča dr. Babnik, mag. direktor dr. M-Z arnik, operni direktor g. Polič* za si. Matico dr. L Prijatelj, arh- P1'0'■ *■ Vurnik, lektor francoščine g- M a r t e I, za ULU g. S. Šantel itd. Od konzularnega zbora je bil navzoč gen. konzul Čehoslovaške dr. O. B e n e š , za franc, konzulat g. F r i e d-e i s e n. Poljski gen. konzulat v Zagrebu je zastopal vicekonzul M. M a y vv a 1 t. Razstavo je otvoril v imenu Narodne Gale-rije in Društva prijateljev Poljske dr. Fr. Stele, ki je pozdravši navzoče izvajal: Prvič stopa danes med nas poljska oblikujoča umetnost in dogodek pomenja za nas nov korak /.a medsebojno izmenjavanje slovanskih kulturnih vrednot. Poljska umetnost ima seboj sijajno tradicijo; koncem srednjeg _ ^ ka se je povzpel do mednarodne višine i Stvvoz; nato so sledila dela poljske renesanse, ki pomenjajo najvišji procvit renesančne umetnosti na meglenem severu. Ob tragičnem koncu poljske samostojnosti je kralj in navdušen ljubitelj umetnosti St. Ponuitovvski dal ime naslednji epohi, o kateri pričajo ob-i čudovani umetnostni zakladi Varšave. Ko je bila sredi 19. stol. Poljska najbolj ponižana, je bila umetnost tisti ventil, po katerem so prihajale do izraza življenjske sile trpečega naroda. Sporedno z literaturo je oblik, umet- . nost. rodila Poljakom mistično kraljestvo duha. Umetnost te dobe zastopa Artur lij-ottger. (26) Inž. M. Klodiž: Železniška zveza Slovenile s Sušakom. (Proge: Kočevje-Stari trg-LukovdolT(Vrboysko)-Srpske Moravice, Črnomelj-Vinica-Lukovdol in Sevmca-st. .Tanz.) Vse to se zdi t r o z n o m i s 1 e c e m u človeku tako jasno, da bi se ne moglo razumeti, za aj naj »i se za» ^ da naj se Slovenija »rijent.ra na Re af'riUallsUi ,e. tedaj prav za prav izroči Slovenija kukiu ritorij interesni sferi Italijanov, dočim naj opu vse, Slovence in Hrvate, v vsakem oziru zivljens »t ‘ postojanko Sušak istim tujim interesom in naj se um v resignirano na jug. Ne! Take d r ž a v no - iz daj ni s u namene ne moremo nikomur pri nas podtikati. Zaradi teg.i ne obupajmo, ampak delajmo složno, dokler niso naši cilji doseženi! Prvega oktobra t. 1. izšla je nova tarifa. Naše luke so dobile prednostno tarife, razen Sušaka. in to tako. da je pre-'i,0Xi U Hrvatske v Splh celo nekaj cenejši kakor na Susak. lolmae! se to splošno tako. da smo po nettunski pogodbi prisiljeni, dati vsako ugodnost, ki jo dovoljujemo Sušaku. tudi Jv f *° .V11 reške luške naprave boljše od siišaških, bi se na ta način prav za prav pomagalo le Reki, ker bi šlo radi tega blago mesto na Sušak - „a Reko. To je težko kontrolirati, ker nettunska pogodba še ni objavljena. No. da se izračunati, da izgubi uprava državnih železnic radi tega. da vozi izvozno blag« mesto na Sušak za več kakor 200 km dalje v Dalmacijo, nekaj milijonov Din letno na dohodkih. Razen tega trpijo trgovski krogi škodo na tem. da potrebuje železnica za to P°* vcc vo* kakor na Susak. ki seveda manjkajo drugje, razen tega pa tudi več strojev, kar je še večjega pomena, ker še vedno ne plavamo v izobilju glede strojev! Obče znano je tudi, da je proga Knin-Split samo lokalka s Šibkim in starim gornjim ustrojeni, da so postaje prekratke, da nimajo dosti tirov itd., skratka, da ta proga za večji promet ni sposobna. To gotovo ni vabljivo za interesente. Kar se pa luke Split tiče. je sicer precej prostrana. a manjka vsega, kar obalo šele spremeni v pravo luko, namreč ni tirov, dvigal in skladišč, a prostora za les tudi ni in ga tako lahko ne bode. V tem smislu ne smemo prezreti, da je Sušak najboljša naša luka. kjer imamo, če ne skladiščnih poslopij, pa vsaj tire in dovolj dvigal, a prostora dosti za les. Samo tukaj se more manipulirati hitro tudi <;ele ladjine tovore. Take tarifarne mere morejo biti v našem slučaju le prehodne. Dalmatinski mlukam se da pomagati le z gradim unske železnice Dubica—Voliuja in Bihač—Zrmanju; iz približnega geografičnega težišča Hrvatskc-Slavonije Dubicc bi bilo potem v Šibenik približno ravno tako daleč, kakor na Sušak, dočim je danes za kakih 200 km dalje. To je edino v vsakem oziru odgovarjajoče rešenje tega vprašanja. Kar se pa Sušaka—Beke tiče, spada pod nottunsko pogodbo samo Sušak. ne pa Martinščica! Naj se zgradi v Martinščici novo luko, ki bi slednjič ne bila drugo kakor povečanje sušaške luke, saj bi jo ločil od Sušaka samo 1430 m dolgi predor. Tako bi se rešili odvisnosti od italijansko pogodbe ter bi obenem povečali sušaško luko, ki je premajhna. V Martinščici je tudi dovolj prostora za les. Xa to gradbo bi morali izdati le (iti milijonov Din. kar pomeni na 3 leta razdeljen« borih 21) milijonov Din letno. Tudi hi imeli še luko Bakar na razpolago, ki bi sc jo tudi moralo spojiti z obstoječo reško železnico. To bi bilo edino rešenje vprašanja kvariicrs luke, kar sc domače potrebe tiče in kar se našega razmerja k Italijanom tiče. Morda spregovorim o tem vprašanju ^ lem mestu prihodnjič več. Vsekakor je z?iSj0_ luke M a r t i n s e i c e stvar, U i z a n i1,1 a * 11 ( v e n i j o v s i z a 1) i se z a m o r 1 i Slovenji in zavzeti ~~ 11 i °- . Glede novih pomorskih tarifov je danes položaj jV''* uije mnogo poslabšan. Tarif na Sušak je ogromno p p. a preko Rakeka znižan, tako da je sedaj prevoz na < ‘e,.» nejši kakor je bil do 1. oktobra. Slovenija jc od Tu takorekoč odrezana in napeljana na Reko "snjiii luk se ue pomagajo znižani tarifi v Dalmacijo, ^"posluževala in Slovenija iz že omenjenih razlogov ne ^K.,|i0 nevarnost, državna uprava v tem slučaju ne P1’1" j.Split i/. enostav-da izgubi na dohodkih radi 'JHl\š'L‘siovcnije ne bode. umnega razloga, ker takih dohodu«' .j kj s(, y (() f/ y;,0 * —- glede >e tj» n« I« na ie Reka »a boljem na škodo Sušaka in dalmati« "kili luk To stanje ni zdravo in tu pomaga le eno sredstvo, ilradba železniške zveze Slovenije z m •»-i cm, i u v reli Sl o v e n i j i naj se d v i g n ‘‘J skupni klici po njej tako dolgo, dokler b o d e doseže n a! pnk pridejo Italijanom /‘'^Nova tarifa favorizira glede brig.) pripravljajo Na krM 'a v/ho,iI10 Satlc in Kolpe tja res da mnogo ve*jega P ( ^ (y j n> . . } y ;1.od„ do Beograda, dalina"« .. i ■ Matejko, Wyspianski, Malczewska itd., vsi narodni buditelji in oznanjevalci velikega . dne, ki ga je doživela Poljska v letu 1918. Ko sedaj prvič stopa ta umetnost med nas, je ne bomo gledali samo s kritičnim očesom, ampak tudi z željo, da spregovori z nami s svojo najbolj nepokvarjeno slovansko dušo in da nas za grafiko obišče tudi poljsko slikarstvo iz dni narodovega trpljenja in vstajenja. — Svoj pozdravni govor je zaključil v poljskem jeziku z zahvalo in priporočilom na zastopnika poljskega naroda ter s klicom: niech žyje Polska. Z zahvalo Narodni galeriji za vzorno prireditev je poljski konzul dr. Mavvvalt razstavo otvoril. nakar je dr. Stele navzočim razstavljena dela, ki jih je okrog ‘260, podrobneje tolmačil. 25-LETNICA GE. POLOVICE JUVANOVE. Včeraj zvečer je ljubljansko občinstvo -po-! olnonia napolnilo dramsko gledališče in /. viharnimi ovacijami pozdravilo go. Polonieo Juvanovo, ki obhaja 25-letnico svojega delovanja pri slovenski drami. Obdani od skupnega članstva ljubljanskega gledališča je g. Oton Župančič čestital in v daljšem nagovoru povdaril zasluge slavljenke. V imenu dramskih kolegov in kolegic je govoril Afera«. ni. nobenega nesporazumljenja, dnnni Teni) kdo afero • Odslej pa je treba dopolnila: Afera Dreyfus, afera Daudet. Sko-‘o tri tedne so porotniki strašno trpeli. Prav zadnji nadomestni porotnik je moral nastopiti potem, ko so odnesli njegovega prednika, dva stota težkega mesarja — ki mu je’ postalo slabo — v bolnico. V zanimanju javnosti stopajo politični dogodki popolnoma v ozadje, na veliko žalost opozicije, ki ji je . onemogočeno izzvati znani -vihar ogorčenja« zoper finančne načrte kartela. Okrog 11. ure dopoldne narase kača radovednežev, ki bi Hov PK'fstVOValJ obravnavi, že na 10 ine-K mazane robce in servijete — da ne govorim 0 običajnih ostankih jestvin — dalje'pa tudi nebroj stvari, ki pričajo bolj o pozabljivosti ; 'skega damskega sveta: ročne torbice, sred škatliice z:l Puder in razna kosmetična Ji„ \ u “ Pretl kratkim so našli celo par nil majhnih čeveljčkov: Oči vidno je natak-a.dama svoje razbolele nožiče v copate, ki bil- ^ prinesla v ta namen s seboj ter poza-Pozno zvečer na čeveljčke ... 1 ‘ u'er Pa nameravajo posneti iz procesa ne-n! .'lsle film z nadaljevanji: Za šoferjem I..,.;1.;!,0.1’1 vluže baje tudi vsi drugi, ki jih je itd zoncr baunes, Marlier, Delanger tem sluč'1 in^m' b(j radi žaljenja časti. V n • ' morali nastopiti kot nriče- Pomcare, M.llerand, Leon. Bl'um fn mogoče celo »Gastounet«, poleg gotovega števila članov Akademije, igralcev in umetnikov. Gospod Daudet polaga, kakor se zdi, važnost ha to, da postane njegova »afera« največja v tretji republiki... v Porotniki so potrdili s 7 da, proti 5 ne vsa vprašanja ter priznali olajševalne okolščine. audet je bil obsojen na 1500 frankov glo-e in pet mesecev zapora brez odloga, Delest nori'1 Lunkov globe in dva meseca za-škoilnine r Bajot dobi 25.000 frankov od- in;,,k ! *p* »integralne nagote«. Kijub temu ,1 i • • « -i • • izredno ostro i, “ PrerokuleJ0 .znanstveniki , I! neusmiljeno zimo, mamfe- ? večerna obleka? kakor zadnji krajec me- J seca se \edno tendenco krčenja. »Popolno- 1 mn logične so večerne toalete in v skladu s '■ fizikalnimi zakoni«, je menil neki zagovor- I ‘uk: »Mraz jih vleče skupaj...« V koncert- ! a‘h dvoranah je mogoče spoznati samo po p. J*1 prostora in razsvetljavi, kje se naha-; oder. kje pa prostor za gledalce: V toale- ‘J1 n/l ;uf razlike iu med odmori ima ni , nbintek kot da prisostvuje podaljšani predstav,. Pravzaprav zahteva mod«, da n ‘ZreM,ni h,rbet p0sebno globoko; to je tudi Pleslfui * Pn Sa.°,ns,kih prireditvah, na iublt 0’ dn’ SfotOvo! — »h, gone v«?, i",' tu,dl?< ~ >še mnnf?° bolj, toda Pogledat’ ’ P°Ci m'Z0 si Iliseni uPal vesti NAPITNICA FINANČNEMU MINISTRU. V Ljubljani je v resnici vse mogoče in tako je mogoče tudi to, da je bila na banketu, prirejenem ob priliki otvoritve novo tlakovane Miklošičeve ceste, izrečena napitnica tudi finančnemu ministru dr. Stojadi-uoviču. Kei' pripravlja dr. Stojadinovič za 4 milijarde višji proračun in ker vsled tega davki čisto gotovo ne bodo znižani, temveč preje zvišani, zato predlagamo že sedaj, da izvoli Ljubljana ob priliki sprpjenia proračuna dr. Ntojadinoviča za svojega častnega občana. Tako bo stvar popolna in dr. Stojadinovič bo imel to zavest, da minister slovenskih simpatij sploh zgubiti ne more! Lh, mi Slovenci! - Akcija za zgradbo stanovanjskih hiš. Organizacija stanovanjskih najemnikov in organizacija hišnih posestnikov sta predložili ministru za socialno politiko skupno spomenico, v kateri se pritožujete, da pel mesecev potem, odkar je stopil v veljavo novi stanovanjski zakon, vlada še ni pričela z gradnjo malih stanovanj, dasi bo rok veljavnosti sedanjega zakona kmalu potekel. Spomenica zahteva, da se prične takoj z. grajenjem državnih uradnih poslopij, da se unese v novi proračun 38 milijonov dinarjev za zgradbo malih stanovanj ter podvzamejo mere, da se prisilijo privatna podjetja k zgradbi stanovanjskih hiš za njihove uslužbence. — Udruženje slovenskih avtonomnih mest. Predvčerajšnjim je bil v Ljubljani sestanek zastopnikov slovenskih avtonomnih mest v svrho ustanovitve »Udruženja slovenskih avtonomnih mest«. Sestanka so se udeležili zastopniki Ljubljane, Maribora, Ptuja in Celja. Sklenjeno je bilo, da se ta za varstvo skupnih interesov in avtonomnih pravic potrebna organizacija ustanovi. Sedež bo v Ljubljani, na zunaj bo reprezentirano udruženje po tajništvu v Ljubljani. Udruženje je odposlalo na kompetentno mesto v Beograd odločen protest proti nameravani ukinitvi Poštne direkcije v Ljubljani. — Amnestija za vojaške begunce. »Službeni vojni list objavlja ukaz o amnestiji sledečih deliktov: 1. Do dneva ukaza, t. j. do 20. novembra t. L, izvršenih po § 44. voj. kaz. zak. kaznjivih dejanj; ti delikti so oproščeni, če se javijo krivci prostovoljno do dne 1. jan. 1926; 2. deliktov po §§ 57. in 58. voj. kaz. zak. (samovoljno oddaljeuje, beg in dogovorjeni beg) izvršenih od strani oficirjev, podoficirjev, kaplarov, redovov in ne-ukaznih oseb vojske in mornarice v času od 21. oktobra 1923 do 20. novembra 1925; ti delikti- se odpuščajo v slučaju, da so se krivci prostovoljno vrnili k svojim komandam ali pa prijavili s*anii vojnim ali civilnim oblastim radi upotitve h komandi, oziroma, da bodo to storili najdalje do dne 1. januarja 1926. — Zoper surovo občevanje s telefonistinja-mi. Ministrstvo pošte in brzojava je naročilo vsem direkcijam, da vzamejo v zaščito telefon isti n je, ki jih nezadovoljni abonenti čestokrat hrulijo z besedami in izrazi, karšni v občevanju z uradnimi osebami niso dovoljeni. Takim abonentom se ima telefon ukinili. Poleg tega se opozarjajo direkcije na to, da imajo pravico zahtevati za svoje uslužbenke tudi sodnijsko zadoščenje. — Akcija za žrtve fašistovskega nasilja. Jugoslovenska Matica je uvedla akcijo za zbiranje prostovoljnih prispevkov za pomoč našim ljudem onstran meje, ki so bili oškodovani ob priliki zadnjih fašistovskih napadov. — Prestopanje v pravoslavje na otoku Visu. Pred par dnevi se je pričelo med prebivalstvom otoka Visa živahno gibanje za prestop v pravoslavje. Na čelu akcije stoji načelnik tamkajšnje delavske organizacije Ivan Reljanič. Pokret je povzročilo nastopanje tamkajšnje duhovščine. Dosedaj je prestopilo 50 rodbin. i — Pomorski promet. »Jadranska Plov.id- , ba je ukinila za nekaj časa parniški promet z Metkovičem, keu parniki vsled narasle • Neretve v luki ne morejo pristajati. — Odkup tobaka v Hercegovini se prične z 20. novembrom. Producenti so^ vložili na upravo državnih monopolov prošnjo, da bi se jim izplačeval tobak takoj v gotovini. — Obmejni kolodvor v Mariboru. Glede tega vprašanja se vrši v kratkem konferenca med prometnim, finančnim in notranjim ministrom. Na konferenci se reši vprašanje principijelno. Finančni minister je, kakor poročajo iz Beograda, pripravljen likvidirati potrebne kredite, dočim hoče notranji minister predvsem ugotoviti, koliko inozemskih uradnikov (železniških, policijskih in carinskih) bi prišlo pri tem v poštev. Inozemski perso-nal pride pa pravzaprav v poštev samo v to-hko, v kolikor mu je treba dati na razpolago potrebne ubikacije. — Djakovo želi postati mesto. Občinski odbor je vložil tozadevno prošnjo na notranje ministrstvo. Stvar utegne biti rešena v par dnevih. — /oper ukinjcnje osiješke gimnazije je i vložila osijeska mestna občina protest na ! prosvetno ministrstvo. V vlogi se prosi, da se | peti razred vsaj za letos zopet otvori, da ne j bo treba hodili dijakom v druga mesta. — Usposobljenostih izpiti za osnovne in meščanske šole so se vršili pred izpraševai-no komisijo v Ljubljani pod predsedstvom g. ravnatelja Antona- Doklerja v času od 6. do 16. novembra. Izpit za meščanske šole (II. sk.) je napravila s. Justina Koncilja. Za osnovne šole so bili usposobljeni: gg. Benedičič Janko, Bizjan Franc, Bohinc Leopold, Bratok Rudolf. Čuk Ladislav, Dolinar Zdenko, Gerlanc Bogomil, Grom Milan, Jančigaj Stane, Justin Ciril, Petelin Albin, Puš Ludo-vik, Rihar Rafael, Rott Gotard, Stopar Ivan, Valjavec Franc, Vončina Josip, s. Aljančič Ana, Ambrožič Roza, Andrejka Katarina, Benedičič Vida, Berce Ana, Berce Darinka, Bolha Roza, Breznik Jožica, Čuk Zora, Dokler Bogdana, Faganel Miroslava, s. Fajdiga Olga, (z odliko), Kavec Marija, Kavšek Franja, Hočevar Karla, Janežič Doroteja: Jeglič Ana (z odliko). Kavec Marja, Kavšek Franja, Kemperle Ljudmila, Kordiš Matilda, Kozjek Ana, s. Kuhar Elizabeta, Kunc Marija, Kuželj Frančiška, Lapajne Erna, Lenče Ivana, Ma-selj Matilda, Mežan-Gogola Irma, Mihelčič Hilda, Miklavčič Erna, Milavec Josipina, Pavčič Danica, Peterlin Marija, Pirnat Terezija, s. Pistotnik Marija, Podboj Marija (z odliko), Pogačnik Vida, Pucelj Ivana, Rajšp Magda, s. Sagadin Ivana, Sojer-Kalužinska Štef., Svetlič Ana, Šmid Marija, Šuligoj Elizabeta (z odljko), Scjrvvickert Jerica, Šušteršič Frančišk:) in s. Toplak Antonija. Izpit iz srbohrvaščine za osnovne šole je napravil Tončič Franc. 3 kandidati so med izpitom odstopili, reprobiranih je bilo 8 kandidatov. — Za zimsko porotno, zasedanje izžrebani porotniki. A. Glavni porotniki: Smuk Matija, Rloke 18, Vrhnika; Detelja Ivan, Dob 15, Kamnik; Kajdiž Josip, Mlino 13. Radovljica; Jelenc Peter, Spodnja Lipnica 31, Radovljica; Ložar Avgust, Ljubljana, Rečna ul. 6; Be-žan Josip, Toplice 20, Litija; Jakopič Andrej Zg. Laze 46, Radovljica; Beravz Janez, Pred-trg 35, Radovljica; Bevc Franc, Velika Preska 6, Litija; Ahlin Vinko, Ježica 16, Ljubljana; Lovko Ivan, Begunje 33, Logatec; Ro* jina Ivan, Ljubljana, Sv. Jerneja c. 59; Jereb Franc, Hraše 29, Kranj; Komar Iv., Ljubljana, Krakovska ul. 13; Novak Lovro, Pivka 6. Kranj; Oblak Ivan, Vrhnika 1; Adamič Jos., Zg. Domžale 25, Kamnik; Hafner Leop., Škofja Loka 10, Kranj; Bonač Ludvik. Begunje 27, Logatec; Dimnik Janez, Zalog 27, Ljubljana; Ignac Žnidaršič, Verd 6, Vrhnika; Perko Ivan, Zgornja šiška 7, Ljubljana; Jerman Anton, Kapljavas 13, Kamnik; Suša Viktor, Zagorje 65, Litija; Caserman Franc, Vrhnika 274, Ljubljana; Glavič Jernej, Ljubljana, Celovška cesta 23; Gornik Franc, Rakek 121, Logatec; Samotrčan M., Mala Ligo-nja 6, Vrhnika; Bokal Jože, Poljane 25, Litija; Kravanja Anton, Begunje 31, Logatec; Ferjančič lv., Gor. Logatec 11; Vrhove Jos., Ljubljana, Poljanska c. 46; Jan Jak., Podhom 10, Radovljica; Šetinc Martin, Vrhnika 99; Krevljič Andr., Potoki 12, Radovljica; Kastelic Ivan, Zalog pri Šmarju 1, Ljubljana. — Nadomestni porotniki: Češkuti Bernard, Ljubljana, Stari trg 3; Zorc Rudolf, Ljubljana, Sv. Florijana ul. 26; Fabiani Pavel, Ljubljana, Stritarjeva ul. 5; Malner Juli, Ljubljana, Vodnikov trg 3; Jeločnik Viktor, Vič, Rožna dolina 148; Jenko Avgust, Ljubljana, Gosposvetska c. 7; Urbančič Jos., Ljubljana, Miklošičeva c. 8; Boc Anton, Vič, Glince 46; Vatovec Jos., Ljubljana, Kongresni trg 3. VABILO NA ZBOR ZAUPNIKOV ZVEZE SLOVENSKEGA KMETSKEGA LJUDSTVA, ki ho v nedeljo, dne 22. t. m. oh 9. uri dopoldne v dvorani Mestnega doma v Ljubljani. Na shodu poroča predsednik HSS ŠTEFAN RADIČ. Vstop dovoljen le proti vabilu. Predsedstvo Zveze slovenskega kmetskega ljudstva. \ clikemu slavistu Vatroslavu Jagiču je bila te dni odkrita na njegovi rojstni hiši v Varaždinu spominska plošča. Slavnosti so se udeležili med drugim zastopniki ljubljanske in zagrebške univerze, Jugoslovenske akademije in raznih drugih znanstvenih institucij. Na Jagičev grob je bilo položenih več vencev, med drugim eden od Znanstvenega društva v Ljubljani«, drugi od ljubljanske univerze. — Noblova nagrada za literaturo. Po poročilih iz Stockholma je sklenila švedska akademija, da razdeli Noblovo nagrado za književnost za leto 1925 šele prihodnje leto. — Avstrijsko prosvetno ministrstvo v boju za povzdigo morale. Avstrijski listi pišejo: Prosvetno ministrstvo je odredilo spričo pričetka državnih smučarskih kurzov, da je odslej prepovedana pripustitev žensk k moškim kurzom in narobe. Zdi se, da je poplavil Avstrijo val moralnosti. Najpreje se je pritoži- POSLANO. Pojasnilo. S člankom »Javno pojasnilo in vprašanje priobčenem v 240. številki Jutra- 7. dne 16. oktobra 1925 sem objavil nekako politično kritiko o medstrankarskem sosvetu ZSKL in NRS v Mariboru ter sem se v istem med drugim dotaknil tudi osebe g. dr. Ravnika, predsednika narodno radikalne stranke v Mariboru na način, ki bi se lahko v javnost: tolmačil kot žaljiv. Jaz sem to storil v prvi hitrici vsled napačnih informacij in radi tega obžalujem in tem potom to popravljam, zlasti pa še, ko sem naknadno zvedel, da je baš dr. Ravnik kot odvetnik nudil za časa volitev pregani'' nim pristašem slovenske republikansko stranke brezplačno pravno pomoč. E. Stok las. Sv. Andraž v Halozah, dne 14. nov. 1923. la 1 inska duhovščina zoper javno žensko telovadbo, sledile so druge stvari in sedaj pride prosvetno ministrstvo z odredbo, ki je, ne glede na malenkostno-omejeni duh, ki jo je rodil, enostavno ne razumemo. Pri smučarskih kurzih naj se izvede stroga ločitev spolov. Mari je pozabilo naučno ministrstvo, da eksistirajo rodbinske kopeli, kjer se srečujeta moški in ženska v stanju, ki se od adju-slacije.pri skikurzih pač nekoliko razlikuje’? Radovedni smo na nadaljnje nravstvene odredbe naučnega ministrstva. Interesente vabimo neobvezno na ogled naše krasne zimske zaloge oblek in sukenj. JOSIP ROJKA, Ljubljana. — (KUKI kratno povišanje najemnine se uvede s 1. majem — ne pri nas, temveč v Avstriji. Zvišanje se uvede polagoma: S 1. februarjem namerava zvišati vlada najemnino na 2000 kratni znesek s 1. majem pa na 6000-kratni. Da vlada radi tega med dunajskimi najemniki velikansko razburjenje, je naravno. — Zagrebški mestni načelnik dr. Heinzl je bil odlikovan od papeža povodom 1050-ietniee hrv. kraljestva z redom sv. Jurij « Odliko mu je vročil te dni zagrebški nadškof dr. Baver ob svojem povratku iz Rima. — Škrlatica v Splitu in Šibeniku. V Splitu Škrlatica pojema. Trenutno je tam samo še 27 bolnikov, ki se jim je vsem obrnilo zdravje na boljše. Nasprotno pa se širi Škrlatica v Šibeniku slej ko prej. Oblasti so odredile, da osebe pod 16 leti ne smejo obiskovati nobenih javnih lokalov in nobenih krajev, kjer se zbirajo ljudje. — Železniška katastrofa pri Diinaburgu Pri Diinaburgu na Latskem je trčil D-vlak Riga—Varšava z nekim osebnim vlakom. Pri tem so bili razbiti štirje vozovi in je bilo večje število ljudi ubitih, oziroma težko poškodovanih. Nesrečo je povzročila napačno postavljena kretnica. — Aineriknnski dvoboj v Budimpešti. 22-letni urednik nekega budimpeštanskega mod-nega žurnala Nikolaj Prokay se je poskusil ■ te dni zastrupiti z veronalom. Zapustil je ’ pismo, v katerem sporoča, da je imel radi ; neke ljubavne razmere ainerikanski dvoboj. Ker je potegnil črno krogljico, se mora pre-i seliti na drugi svet. Njegovo stanje je sinil , no-nevarno. — Mestna zastavljalnica ima tomesečno dražbo februarja 1925 zastavljenih predim- ' tov 19. novembra t. 1. ob 3. uri popoldne. i LAJŠANA PLAČILA U BLEKE DA)B .RK8NATOVIČ Popolnoma novo! Senzacionalno! Velikanski uspeh pri včerajšnji premieri! V IMENU CARA Šesi dejanj iz ruskega dvora. — Povest treh častnikov, ki so znali čuvati svojo časi, a niso znali čuvali časti neke devojke; v glavni vlogi dražestne lya de putti V vlogi ruskega cara Erich Kaiser-Titz, poročnika Borisa Hans A. Schlettov. V ostalih vlogah samo prvovrstni kinoigralci, nepozabni Hagen iz Nibelungov. — Ljubezen kot rešiteljica težkih zapletljajev. — Krasna vsebina. — Koiosalna režija. — Izvrstna igra. Predstave kakor običajno ob: 4., pol 6., pol 8. in 9. — Samo še dva dni. Izven programa: N«ajnovejsi francoski „Patl»e Journal". EIHnl KINO MATICA. Vodilni kino v Ljubljani (Tel. 124). Ljubljana I Novotlnkovana Miklošičeva cesta je bil.i predvčerajšnjim zvečer slovesno otvorjena Cesta bi nudila res eleganten, velikomesten pogled, da je zazidana ob ebeli straneh iz-, ključno s takimi poslopji, kakor bi morala biti, ne pa deloma z dvonadstropnimi kalu-1 parni, ki spadajo na periferijo in ne v cen-trum. Eno od poslopi j, ki jo'je pokvarilo za bogve koliko časa, je »palača« okrožnega urada za zavarovanje delavcev. Glede ju-stične palače je vsaj upati, da se dvigne prej ali slej^za eno nadstropje, ki je bilo projektirano že v načrtu, pozneje pa črtano. (To je bilo v Avstriji. Koliko bolj potrebno h' bilo 111. nadstropje sedaj, ko je nastanjen > v tej palači poleg okrajnega ter deželnega sodišča itd. tudi višje deželno sodišče! To bodi mimogrede omenjeno). — Novi asfaltni tlak in razsvetljava sta vredna vse pohvale 1— Odbor društva »Pravnika« sklicuje izredno glavno skupščino na dan 29. novembr i 1925 ob 10. uri dopoldne v dvorani št. 79 deželnega sodišča v Ljubljani. Dnevni red: Raz. govor o drugem kongresu pravnikov kralje • vine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ker je predmet velike važnosti, se člani pozivljejc. da se skupščine polnoštevilno udeleže. Členi, ki se osebno skupščine ne utegnejo udeležiti naj pošljejo odboru pismena mnenj i d » vključno 25. t. m. — Odbor društva »Pravnika« PROCES ZOPER BANATSKO OTROVALK« Proces zoper Reljičevo je dosegel svoj v šek tretji dan obravnave, ko sta se jela bori z izredno energijo za zmago državni prav: tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, nudi najfineiii in najokusnejši namizni kis t7 j/SjT &adhUev*iJte ponudbo i ■""3&8L Tehni« in higlienično naimoderneje urejena kisarna v Jugoslaifiii. * /‘iMnn: UnMtm, Dorrajsk« etsta 5tw. 1«, B. nadstropja, ----------- \ Sirite in naročajte edini neodvisni list i ,Narodni Dnevnik'! 11 okiopnjaku okoli sveta. Spisal Robert Kraft. »Ne! Tako enostavno pa vseeno ni.« »Kako to, da ne?« ' »Vsak kemik bo takoj spoznal, katera snov je. Zelo znana in po zemlji najbolj razširjena. Ampak io snov je treba na poseben način predelati.« Odposlanec zamahne z roko. »Delam, kakor so mi naročili in za jetnika ne -meni zahtevati recepta.: »Kaj pa?« »Ali je res, da je substanca šele v dveh letih ■otova?« »Da.« »Prav natanko v dveh letih?« »Najmanj v dveh letih. V krajšem času se ni ; osrečilo mojemu očetu. < »Vaš gospod oče je pripravil dvatisoč centov?« »Da.« >Kdaj je storil to?< »Prvega februarja.« »Tega leta?« »Da.< »Potem bo teh dvatisoč centov gotovih prvega ebruarja čez dve leti?« »Prav gotovo.« »Kje pa je to množino nastavil?« »To je seveda moja skrivnost.? (135) »To pa hočemo vedeti, da prehitimo vsakega konkurenta. <* »Ah, tako!« »Da, zakaj tu je pač treba reči: kdor preje seje, prej melje!« • »In potem mi izpustite jetnika?« »Da. Vendar pa nam to še ne zadostuje. »Kaj pa še?« »Vidite, čakati bi morali še vedno poldrugo leto, in kdo nam garantira, da je res vse tako...« »Povedem vas sama na oni kraj. »To še vedno ne zadostuje. Kdo nam pove, da se razvija ona substanca res na ta način? Vaš gospod oče je napravil le dva koščka. Njegove poizkuse je pač prekinila smrt, preden jih je popolnoma dokončal. ..« »Zagotavljani vas ...« »Ne, vse to nam ne zadostuje. Ali pa bi morali obdržati mr. Hartunga toliko časa v ječi, in s tem bi bili vi prav tako malo zadovoljni kot mi. In zdaj vam povem z eno besedo: da izpustimo jetnika le, če naui daste ves avtomobil z vsem, kar je notri! Leonor otrpne, sicer je stala ves čas mirno, zdaj pa je že bolj podobna Meduzi, zlasti v njenih očeh je nekaj, in to čuti mož takoj. »Ničesar mi ue morete storiti — saj bom tako kmalu umrl — o o o o o.« »Nikar se me ne bojte, vi govorite le po naročilu drugih,< izgovori počasi Leonor. Ves moj avtomobil?'. »Z vsem, kar je notri.« »Kar je notri?« »Da. Gre nam le za zračne pištole, zračne puške. pnevmatično kanone in vse ono, česar ostalo človeštvo še ne pozna.« »Ves moj avtomobil?« ponovi še enkrat Leonor, kakor, da ne more razumeti. Gospod, ali ste .. .?• Zblaznel? Ne. Le jetičen sem. In oni, ki so me poslali tudi niso blazni. Kaj pa hočete napraviti z mojim avtomobilom? Napraviti hočemo še nekaj povsem drugega kot vi. S tem avtomobilom in z vsemi iznajdbami smo gospodarji sveta — da osvojili bomo ves svet — in sicer iz plemenitih nagonov — svoboda, enakost, bratstvo je naše geslo, ampak v popolnoma drugem smislu, kakor razlagajo ta izrek v francoski republiki, kjer je le v posmeh — mi pa ga bomo uresničili — s tem avtomobilom imamo za to moč.« _ . Mož je govoril z vedno večjim navdušenjem, Ki Je bilo zlasti videti v njegovih bleščečih se očeh, kakor jih imajo vedno jetični. Nepremično ga gleda Leonor. Nekaj sluti. Preje je prvič pokazala ljudem, kakšna sila je v avtomobilu, sila, o kateri tudi Georg ni nič vedel, videl je bil le navadne kroglje in granate, ki jih je oddajala pnevmatična kanona. Pri lovu na slone in pri nekem strelnem poizkusu ni (.pazil ničesar posebnega. Leonor mu ni razodela učinkovitosti revolverske kanone — preje to-rej je prvikrat pokazala človeku, kako strašno orožje ima, da je v stanu, da iz svoje premikajoče se trd n ja'e zažge mesto in je popolnoma uniči — in takoj je ?a' hlisnila misel v glavah gotovih ljudi. »Slišite,« se oglasi zopet enkrat Adam, »vi ste gfe tevo anarhist?« Starejši gospod s 100.000 dinarji, pozneje tudi več, bi vstopil kot družabnik v dobro Idočo industrijo. Prednost imajo samostojne gospe Naslov v upravi lista. sšospodičaa trgovsko naobraženn išče mesta v pisarni, bodisi za knjigovodkinjo, kontoristinjo ali blagajničarko. — Pripravljena je iti tudi nekaj mesecev brezplačno. Ponudbe prosi na upravo lista pod: »Pisarniška moč«.. SAtON MINKA HOMVAT, Ljubljana ŠTABI T«O ŠTEV. 21 Im« vedno v zalogi najnovejše damske in dekliške slamnik« in klobuke. — Žalni klobuki vedno v zalogi ^ Popravila »e »prejemajo. MAXI OGLASI C«n« oglasom do 20 besed Din 5* 50 par. vsaka nadaljna beseda i ORVA • - ČEBIN U/olfova ulica 1/11. - Telefon 56. Absolventinja rgo vike Sole leli T»topitl kot prak- ;tkantinja b kakemu vežjemu ljub-jaaskemu podjetju. Ponudbe prosi j» upravo liita pod: »Marljiva • Dve mladenki želita v svrho duševnega razvedrila živahne korespondence z dvema inteligentnima gospodoma. — Dopise na upravo lista pod »Črnolaska in Brunetka«. Zdravo ceoulo razpošilja od 100 kg naprej po 160 dinarjev, pri pol ali vagonskem naročilu ceneje. Josip Lab, Moškanjci. Mlad gospod veselega značaja se želi seznaniti t istotako gospodično. Ponudbe na upravo lista pod: /Vesel*. Čevlje na obroke proti jamstvu dobite pri tvrdki M, Trebar, Ljubljana, Sv. Petra cesta ti Sodarskega mojstar (Oberbinder) popolnoma veščega za pivovarniški obrat potrebuje pivovarna I. Rajloni i Sinovi, Beograd. Mladenič zdrav in pošten, vajen kmetije, ži vine ter vseh ostalih poljskih del išče primerno trajno službo. — .Ponudbe z navedbo plače je poslati na upravo lista pod: »Vesten«:. Najboljši švicarski pletilni siroji na svetu zn&mke DUBIEO za obrt in induslrijo. — Edina lovarmska zaloga za Slovenijo JOSIP PETEtIN C, LJUBLJANA blizu Prešernovega spomenika. MAKlttATURNI PAPIR or' kg a Din 5*— prodaja uprava NARODNEGA TRQ. HUD. D. D ...ka KnJlcre, prnvUa, cenike, raCune, leteke, čašo-leoake. broSure, posetnice In raffigScdnicc. r-o.rt.iir vsakovrstne trgovske kakor tudi vse druge ».Kovine. ................. Io.*"« X„U0ovezn,ca. * SIMON OBECOiClCEVA UL o. ~ »3*3 Izdajatelj to odfovoml urodnik ŽELEZNIKAR ALEKSANDER. - Za tl.kamo >Merkur< v Ljubljani Andrej Sever. nik in zagovornik. Ena od zadnjih prič je izpovedala, da je obiskala bolnega Reljiča ter op azila, da je pripravljala njegova žena mrtvaški pit. Vprašala jo je, zakaj to. Reljičeva j:* odgovorila: »Saj bo itak kmalu umil.- Ko j' bilo zaslišanih še nekaj prič, je planila obtoženka nenadoma kvišku ter zaklicala nervozno: »Prosim, to ni nobena obravnava, to je cirkus!< Predsednik jo je ukoril. Po končanem dokaznem postopanju je dobil besedo državni pravdnik, ki je povdarjal, da se sicer ne more opirati na izpovedbe prič,očividcev, ki bi dokazale, da je obtoženka zastrupila vso svojo rodbino, da pa se pred pričami navadno sploh ne zastruplja ljud*. Reljičeva je ženski Landru. Indirektnih dokazov je dovolj. Zakon 40 letne ženske s (SO letnim starcem ni mogel biti srečen. 2e- j a i je hotela živeti in vživati, posebno v sek- j sualnem oziru. Dokaz temu je dejstvo, da je j z.ičela v zaporu ljubavno razmerje s pazili- > kom. Dokazano je, da se je peljala takoj po ! umoru svojega moža v Bečej, da bi se bila i I in zopet poročila, dokazano je, da se je iz- • .'(‘bila svojega pastorka, da je prišla do ded-šfine. Tri Človeške žrtve ima na vesti: Svoje-a moža, svojega pastorka in svojo hčer. Zato predlaga državni pravdnik smrt na veSa-1 ih. Zagovornik je izvajal v dve uri trajajočem govoru, da državni pravdnik nima nobenih konkretnih dokazov. Izpovedbe prič bazirajo večinoma na čenčanju in senzaciježeljnosti časopisov. Sploh nikakor ni dokazano, da bi bila obtoženka umrle zastrupila. Spomnil je sodnike na svetopisemske besede: »Ne sodite, da ne boste sojeni ter prosil, da ne ravnajo po principu »Fiat justicia, pereat mundus«, temveč naj obtoženko oproste. Končno je izpregovorila še obtoženka. Zatrjevala je, da je imela posebno svojega pastorka jako rada. Če bi ga bila hotela umoriti, bi bila to vendar lahko storila, dokler je bil še majhen otrok. Končala je z besedami : »Nedolžna sem in prosim, da se me oprosti. Sodbo priobčimo prihodnjič. Gospodarstvo. LJUBLJANSKA BORZA, (bie 17. novembra 19*25. Vrednote: Investicijsko posojilo iz 1. 1921. | den. 70; loterijska državna renta za vojno ' škodo bi. 313; zastavni listi Kranjske deželne j banke den. 20, bi. 22; kom. zadolžnice Kranjske deželne banke den. 20, bi. 22; Celjska ! posojilnica d. d., Celje den. 200, bi. 205; Ljub- ljanska kreditna banka, Ljubljana den. 210; Merkantilna banka, Kočevje den. 100, bi. 102; Prva hrvatska štedionica, Zagreb bi. 960; Kreditni zavod za trg. in ind., Ljubljana den. 175, bi. 185; Strojne tovarne in livarne d. d., : Ljubljana den. 120; Združene papirnice Vev-j če, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana den. ' 120, bi. 126; »Stavbna družba d. d., Ljub-j Ijana den. 100, bi. 110; »šešir\ tovarna klo-! bukov d. d., Škofja loka den. 140, bi. 150. Blago: hrastovi hlodi od 28 cm uapr., od 2 m uapr., I„ fco vag. nakl. post., 6 vag. den. 400, bi. 400; hrastovi plohi, obrobljeni, 70, i 80 mm, od 2.50 m naprej, fco vagon meja den. ! 1400; hrastovi plohi, neobrobljeni. 70, 80, j 110 nun, od 2 m naprej, fco vagon meja bi. j 1100; bukovi plohi, neobrobljeni, 100 nun, ! od 2 m naprej, L, II., 111., monte, po možno-\ s ti suhi, fco vagon meja den. 550; pšenica : bačka 76, fco nakl. posl. bi. 240; koruza sta- : ra, par. Novi Sad bi. 160; koruza stara, par. Ljubljana bi. 195; koruza, umetno sušena, par. Novi Sad bi. 144; koruza umetno sušena, fco vagon Topola bi. 142.50; koruza nova, času primerno suha, kval. gar., fco vag. Novi Sad, ’ 2 vag. den. 110, bi. 110; otrobi debeli, v vrečah, par. Novi Sad, 1 vag. den. 145, bi. 145; otrobi drobni, fco nakl. post. bi. 110; oves bački, fco nakl. post. bi. 170; oves sremski, slav., fco nakl. post. bi. 170; ajda domača, fco vag. Ljubljana bi. 280; proso domače, fco prekmurska postaja bi. 215; krompir beli, fco nakl. post. Prekmurje bi. 62; orehi, do!., fco nakl. post. bi. 850; ježiee, dol., fco nakl. post. bi. 225; fižol beli, ban., eg. vr., b. n, par. Postojna bi. 275; fižol rjavi, ban., v eg. vr., b n, par Postojna bi. 260; seno sladko, slis-j njeno, fco nakl. post. Štajersko bi. 75; seno polsladko, stisnjeno, fco nakl. post. štajersko bi. 60; slama stisnjena, fco nakl. post. Štajersko bi. 50. BORZE. — Zagreb, 17. novembra. Devize: Amsterdam 2270—2290, Ne\vyork kabel 56.225 do 56.825, ček 56.128—56.728, London izplačilo 272:89—274.89, Pariz 225.3—229.3, Cunh# 1085.25—1093.25, Praga 166.52—168.52, Milan izplačilo 225.44-227.84, Dunaj 790.80 do 800.80, Berlin 1338.8—1348.8. — ( urili, 17. novembra. Beograd 9.20, NeW-york 518.60, London 25.14375, Pariz 20.75, Praga 15.375. Milan 20.72, Bukarešta 2.40, Dunaj 73.10, Sofija 3.75, Budimpešta 0.007270. Uzance za trgovino s sladkorjem in kavo. V zbornici za trgovino, obrt in industrijo se vrši v četrtek, dne 19. novembra t. 1. ob 10 uri dopoldne anketa za ugotovitev uzanc za trgovino s kavo in sladkorjem.