/ Po5vtotov^a Uto 1X11. Ste«. 13E V LHiMloni, v toreK 18. Hinilo 1929. Ceno Din 1. Izhaja vsak dan popoldne, Izvzemšl nedelje In praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popast po dogovoru. Inseratnl davck posebej. .Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 144.— Din, za inozemstvo 300.— Din. — Rokopisl se oe Tračalo. — NaSe telefonske števitke so: 3122, 3123, 3124, 3125 lo 3126. Katastrofalen potres na Dapon skem in Novi Zelandiji Med izbruhom ognjenika Homakomagatane je potres opustošil ćelo vrsto mest na otoku Hokkaido - Tuđi v Novi Zelandiji povzročil silno škodo - Mnogoštevilne žrtve — fofclo, 18. juni ja. Japonsko ce-sarstvo, ki je pravo ognjišče potresov, je zađe!a nova strašna potresna katastrofa, ki ima svoje središče na 88.279 km3 velikem otoku Hokkaido (Jesso), ki šteje 21- miliiona prebivalcev. Glavni center potresa na otoku Hokkaido je bila okolica ojjnjenika Homakomajrata-ke. Ognjenik /e dalje časa ni bruhal, sedaj pa je bilo čuti iz njesrovesra osrč-ja nekaj minut pred potresom silno jjrraenje in bučnje, nakar se je ovil stožec ognjenika / neprodirnimi oblaki d^ma in pepela. Par trenutkov na to je streslo otok nekaj zaporednih potresnih sunkov, ki so opustošili ćelo vrsto cvetočih pokrajin. Najhuiše so trpela mesta, ki leže v neposredni blizini vulkana in sicer Jubari, Ivamizava in A^akikave. V par hipih so bila vsa poslopja porušena do tal in v mestu Asakikave se je pridru/il potresu še požar, ki je uničil v nekaj urah še to, kar je preostalo. Nesrečnega prebivalstva se je po-lotila strašna panika navzlic temu. da so Japonci navajeni potresov. Prebi-valstvo je bežalo iz hiš na ulice in hi-telo proti morski obali. Mnogo iih je našlo smrt na morski obali, ker so P*> potresu udarjali velikanski valovi visoko preko običajnesa površja na suho zemljo in razdejali ter odplovili s seboj vse, kar so dosegli. O posledicah potresa na Hokaidu krožijo med prebi-valstvom najrazličnejše vesti, ki iih ni mogoče kontrolirati, ker so vse brzojavne in telefonske zveze porušene. Porušene pa so tuđi ostale komunikacije, ker se je sesula v prepade in re-ke ćela vrsta železniških in cestnih mostov. Nekateri ćelo trdijo, da je tre-ščil v reko Išihari brzovlak, ki je vozil iz Rurumope v Sapporo. Japonsko že-lezniško ministrstvo demantira to vest in pravi, da je brzovlak še prevozil reko, preden se je zrušil most. Japojiska vlada je takoj odredila vse potrebne ukrepe za nujno pomoč nesrečnim prebivalcem otoka Hokkaido. Odposlala je proti otoku nekai od-delkov svojih iiajhitrejših torpedovk in lahkih križark, ki imajo na krovu šte-vilne pomožne ekspedicije. Na lice mesta je odšla tuđi komisija najboljših ja-ponskih geologov, da prouči bruhanje ognjenika Homakomagatake. Škoda, ki jo je povzročil potres na otoku Hokkaido, je zaenkrat Še nepre-cenljiva in neznana, kakor tuđi število človeških žrtev. Gotovo pa ie, da je škoda ogromna in število človeških žrtev nad vse veliko. Lo»idon, 1S. jun. Istočasno a potresnim šunkom na japonskem otoku Hokkaido so začutili silen potres tuđi na Se-verni Novi Zelandiji, kjer je potres moč-no poškodoval mesta \Yellington, Auc- land. Takafa in Vagandi. Potres je bi) po 1. 1900 najmočnejši. kar jih zazna-mujejo potresomeri na Novi Zelandiji, kjer nišo potresni šunki baš redki. V Takagi je potres porušii električno centralo ter je nastala po vsem mestu glo. boka tema, iz katere je bilo Čuti samo obupne klice na pomoć in grmenje od časa do časa vsled nadaljnih potresnih sunkov rušečih se stavb. V VVest Portu se je Porušii glavni stolp poštne centrale, v katerem je bil nameščen telefonski in brzojavni urad. Pod razavali-naml so našle smrt vse nameščenke brzojavnega in telefonskega urada, ki so oddale še brzojavko o prvem mani-šem potresnem šunku. Potres je poru-šil nadalje ćele mestne Uele v Nelsonu. Nič mani ni po$kodovan Zapadni har-burški pristan, kjer se je porušila električna in vodovodna centrala in je eks-plodiral plinski gazometer. Med prebi-valstvom Severne Nove Zelandije vlada velika panika in nujno prosi vlado in generalnega guvernerji sir Charla Fergussona za pomoč. — Moean potre* v dal javi. Prof. dr. Bela r num poroča. da ?u •j^itiiii potresomei i observatorija pod Triglavom 17. t. m. Dkrog polnoči velepotrr> v veliki daljavi. Belež>-nje je trajalo nad 3 urf\ Žarisre potreba jf v Tihem morju ali v južni Ameriki. Imenovanje jugoslovenskega kardinala Jeseni bo imenovano 10 novih kardinalov, med njimi 6 I tali ja-nov — Za jugoslovenskega kardinala bo bržkone imenovan nadškof dr Bauer. Rim, 18. iuniia. V vatikanskih kro-glh se zatrjuje, da se bo koncem oktobra vršil tajni, takoj nato pa javni kon-zistorij, v katerem bodo imenovani novi kardinali. Sedaj je ispražnjenih 12 kardinalskih mest, in kakor se trdi, bo nanovo imenovanih 10 kardinalov. Iz-med teh desetih kardinalov bo 6 Itali- janov, 1 Škof iz Irske, 1 iz Amerike, 1 iz Španske, in bržkone tuđi zagrebški nadškoS dr. Ante Bauer. Kandidatura Ijubljanskega škola dr. Jegliča ne pri-haja resno v poštev zaradi njegove visoke starosti, ki je bila vzrok, da mu je bil dodeljen pomožni škof, kar je prvi slučaj v ljubljanski škofiji. Nova pogajanja za pomorsko razorožitev Macdonald in ameriiki poslanik Dawes pripravljata nova pogajanja za razorožitev na morju. London, 18. junija. 0 sestanku an-g'eskega ministrskega predsednika Macdonalda z ameriškim poslanikom Da\vesom, do katerega je prišlo v ne-deljo dopoldne v Forresu, majhnem mestu v blizini Macdonaldovega rojstnega kraja, je bil izdan komunike, ki bo mor-da postal zsođovinski dokument, kakor je izjavil Macdonald. Komunike pravi, da sta oba državnika v daljšem razgovoru razpravljala o redanjem stanju pomorskega razoroževanja. \ kolikor se to tiče Anglije in Amerike. Razgovor je bil neoficiielen in po svoji vsebini splošnega značaja. Razgovor je potekel zelo zadovoljivo. Ameriški poslanik Dawes namerava <*> tei stvari govoriti nocoj v torek na Pil^nrnskcm dineju, Macdonald pa se bo P<> 'iastni izjavi bavil ž njo istočasno v govoru, ki ga bo imel v Lossiemouthu. Oba govora bosta tvorila uvod k bližnjim pokajanjem. Macdonald poudarja v svoji izjavi, da se želi že sedaj pojasniti, da se pričakuje pri namerava-nih pogajanjih sodelovanje ostalih držav ki so interesirane pri pomorski razoroži-tvi. Po njegovem mnenju je od uspeš-nega izida teh pogajanj odvisna usoda sveta. V pojasnilu komunikeja pravi Macdonald, da se na sestanku ni razprav-Ijalo o kakem oficijelnem povabilu v \Vashington. Ob priliki svojega sestanka sta Macdonald in Da\ves zasadila na vrtu gradića dve mladi jelki, pri čemer je izra-zil Macdonald upanje, da bosta dobro uspevali v znak trajnega prijateljstva med Ameriko in Anglijo. Po sestanku se je Dawes vrnil v London, Macdonald pa v Lossiemouth. Velika neurja v Grški in Bolnarski -- Beograd, 1S. ,un;,a. lz Aten ?>ornčajretek.!i noči je nad Sofitjo divij'alo silno ncurje. Streia je udarila v elekitrićni vod ter pokvarila etelttriino nai>e!ja-vo. Nada!;e ;e s*re!a udarit tud. •■ neko hišo, fci k poaiorela. Matmjeln-a sk&da. >e vckka. Posvetovanja v vladi — Beograd. 18. junija. Danes doi>oldiie se je vrnil iz Zagreba minister socijalne politike dr. Drinković. Finančni minister dr. $verltuga in minister pravde dr. Srskić sta imela daljšo konferenco s predsednikorrt vlade, ki je bil dopoldne spreiet tuđi od kralja v i»vdiienci. Dancs dopoldne bo seja ministrskega sveta, jutri popoldne pa bo seja ekonomsko finanćnega komiteja mini-strov. Kdor oglašuje, ta napreduje! Ponovni sesfanek Burova in dr. Kumanudija — Madrid, 18. junija. Vćeraj se je vršil ponovni sestanek predsednika bolgarske delegacije in zunanjega mi= nistra Burova s predsednikom naše delegacije ministrom dr. Kumanudijem. Na tem sestanku, ki je rrajal precej dolgo, je Burov skušal prepričati pred= sednika naše delegacije dr. Kumaroud;-ja o iskrenih namenih Bolgarske na= pram naši državi, pri čemer je zagotavs ljal, da je bolgarski vladi uspelo na= praviti red v odnošajih napram make-donskemu komiteju in da bo še nada* lje skušala zboljšati svoje razmerje napram naši državi. Vpad bolgarskih komitašev na grško ozemlje — Beograd, 18. junija. Iz Aten poroća* jo, da so vojaki 3. grške armade opazili bolagrsko komitsko četo, ki je prekoračila grsko mejo in vpadla na grško ozemlje. Prišlo je do boja, v katerem je bil en bolgarski komitaš ubit, trije ranjeni, dočim so ostali pobegnili. Nov član bolgarsKe akademije znanosti — Beograd, 18. junija. Iz Sofije poročajo, da je bolgarska akademija znanosti izvo-lila za svojega člana profesoria beosrajske pravne fakultete Todorja Taranovskega. Posaiania. Borzna poročila. LJUBLJAVSKA BORZA Devize: Amsterdam 22.88, Berlin U-575 —13.605 (13.59). Bruselj 7.909. Budimpešta 9.9348. Curih 10Q4.4—10P7.4 (1095.9), EKunaj 7.9672—8.0172 (8.0022). London 276.26, Xcw York 56.875, Pariz 221.85—223.85 (222.85). Praga 168.23—169.03 (168.63). Trst 297—299 O9S). Efekti: Celjska 170 d.. Ljubljanska kre* ditna 123 d.. PraStediona 850, Kreditni 170, Vovče 118, RuSe 275—285. Stavhna 50, §e* šir 10(5. ZAOEEBdKA BORZA. Deviz«: London 275.86 — 276.66, Xew-york 56.770 _ 36.975, Pariz 221.85—223.85, Milan 297 _ 299. Curih 1094.40 — 1097-40, Berlin 13.5750 — 13.6050. Dunaj 798.7*2 — 801.72. Prapa 168.23 — 160.03. Efekti: Vojna škoda 400 — MJt2. INOZEMSKE BORZE Turih: London 2.20 7„ Newyork 520.01, Pariz 20.3425, Milan 27.20 * „ Madrid 73.65, Berlin 124.06. Dunaj 73.03. Beograd 'M2.7\. Praga 15.3850. Bukarešta 3.067 „ Budimpešta 90.62, Zofija 575. v V Italiji ni narodnih manjšin . Razburjenje zaradi Macdonaldovega članka o narodnih manj-šinah. — V Franciji presojajo mirno intrigo proti Macdonaldu. — Italijanski tisk proti vmešavanju v italijanske notranje zađe ve. — Pariz. 18. julija. Objava Macdonaldo* vega članka v »Sundav Times« je povzro« Čila veliko razburjenje tuđi v Franciji. Posebno oštro napada angleškega ministrske-ga predsednika pariški list »Echo de Pariš«. ki poziva franeosko vlado, naj ^ledi zaleđu itaiijanskc vlade in odloćno protestira proti takemu nerazumljivomu pisanju. V s\oj!h njipadih prehaja »Echo de Pariš« skoro me-je dostojnosti in do!/i Macdonalda. da je med svetovno vojno neprestano izdaj;il svojo domovino. Tuđi ostali franeoski listi živahno obravna\ ajo Macdonaldov članek ter ga napadajo, če^ da je pov>em brc/ vzroka /nova naCel že davno zaključeno alzaško^lotarinsko vpraŠanje in predčasno ctvoril debato o Posaarju, ki bo samo s plebiscitom odločilo. ali se hoče združiti s Francijo ali ostati pri Nemčiji. Mnogo mirnejše so sprejeli Macdonal = dov članek na Quay d' Or^savu. kjer -o bili takoj uverjeni, da mora biti v zve/i t objavo Macdonaldc.vega članka kaka in^ trista. Zato je tuđi franeoska vlada zavzeli stališce mirnega pričakovanja in odklonila miscl o protestu v Londonu. Da je bila nic-na taktika pravilna, se je izkazalo po i/ja= vi Macdonalda diplomatskomu dopisniku »Dailv Ne\vsa«f. da je bil njegov članek o manjšiiiskem vprasanju v Kvropi napisan svoječasno za neko agenturo in da je od= govarjal tedanjemu razpoloženju v volilni borbi. Odločno pa oporcka očitkom. da prcdsta\lia ta čl«nck njegove mnenje tuđi sedaj, odkar je prev/t-1 mesto pred"*edn:ki jncltr:kc \ lađe (Manek ie bil -sedaj abiav* Ijcn pdvseni brez njegove vednosti. — Ri«, 1S. iu::;:«. V*.e taliansko ćaso-p:s:c- obširno komentira no ;ntr;jii objavljeni in ponatisrvuti; %\:\T\ čl.inek Macdonalda o ri^Mijsiiv^kem \ nrnsun11.*. \* svol'li Čbnkih itjlijansko časopisie /a ni ka ohstWik ninnj^in v Italiji m <^]!(viio pro:cs::ra pri t: nbdolžitv am Macdonald*, !a skuša Italija na>ilno asimilirati nfkati»r# Po osvobo.ioniu prevzete »nierodne državljane. Italijan^ko ča*iopi*jp ucotHvlja v na->protju z obdolžitvami Mardonalda, ia »« iiodi tujeror ie malokje. Ako bi pa imeli tujero<1ni elementi, prevzeti z osvo^bojenim teritorijem, pravo pritoievati «:e na !>ru>tvr> naraiov, bi to (i^nuMijalo krJenpe italijanske jiuvere-nosti. Italija ni in ne bo nikdar <1ovo|ila. dl bi ?e njeni državljani obraćali za posreio-vanje na fora izven njenih meja, in oslonio odklanja zn v*=elej «leherno ra/pravo r> tetu vprašanju. \'se italiian>.ko časopisje je solidarno i nastopom vlade, ki ie protestirala v Londonu, in n.ii?l.t";i. 'ia *«toji ves italijanski narod kot c:: :::■■': za svo.io \!adr>. ki n; in ne bo nikdar dovolila vmelavanja v itali- ianske notranje zadevc. Odmevi madžarskih izzivanj Važna posvetovanja v Bukarešti. — Rumunski tisk o stališču. — Dcmarša Male antante hlađen curek. — Franeosko mnenjc o madžarske m izzivanju. — Bukarešta. 18. junija. \ diplonuiUskiii krogih v BukareMi se je pričakovalo, da bo imel zunanji minister Mironescu preteklo eoboto ekspoze o rumunski zunanji politiki. zaradi cesar je bil diplomatski zbor tkoraj polno^tevilno zastopan na seji parlamenta. MironesL'u pa je samo sporočil parlamentu, da bo po običaju ratifikacijo zavezni^ke jx>-godbe izvršil regentski evet in ne jiarla-m?nt. Gre namreč za zavezni^ko poeotibo, ki je bila sklenjena med držav a mi Male antante na nedavni konferenci za^topnikov Male antante v Beogradu. Zatem je Miro-nescu sprejel jugosloven?ke{ia poslanika Čolak - Antića in eeškoslovaškega poslanika, ki eta bila nato spre)eta 0*1 predvodnika vlade Maniu. O teh razgovorih ni bil izdan noben komunike. listi pa izražajo domneva-nje, da se je govorilo o zelo pomembnih vprašanjih. — Btukare^ta. 18. junija. sVitorul ojo ofenzivo proti Italiji, ker je zavzela v za->čito Madžarsko ob y»riliki demar^e Male antante v Budimpešti — Budimpešta. ]H. junija. Polsluib^nl Hudapesti Uiriap *e bavi z demaršo Ms- le antante in pravi, da pomenja hlađen ru-rek za gotove politične kroge v Madžarski, ki *o mislili, da je moeoce »»odelovanje i Malo antanto — Parii, 18. junija. ; Petit l*airi«ien- ob-javlja daljsi Manek, v katerem zavzenia *ta-li?r-e proti Madžarski ter [»ovdarja, da odgovor zurianje^;« ministra Valka ni zadovo-ljil Male antante. /aradi če«ar »e imajo pri-čakovati novi diplomatski koraki v Budimpešti. Kljub veem tujirn intervencijani i na-menom, vplivati pomirjevalno na drisv# Male antante. se morajo vendarle j»r dgo-varjala z izzivanj i. Ni dvoma, da je Madiaf-ska uatjila, da pripravlja vojni materijal ii* da je izdala tajno odredbo n ohorožitvi vseh mladeničev od I*"', lo 21. leta »taroMi. m _______________ Aretaci je komunistov v Zagrebu Poizkus samomora aretiranega dr Lowy>a v policijskem uradu — Zagreb, 18. junija. Za^rebška poiicija je včeraj izvedla obširno racijo proti ose= bam, ki so osumljeae komunistične pro-pa* gande. Pri tem je aretirala književnika Mi* roslava Krlježo, publicista Stevana Galopa* zo in zdravnika dr. Lowyja ter dr. Fisch* bacha. Ko so jih pripeljali k zaslišan.ju v policijski urad, je dr. L6wy po^rabil /a žepni nož, ki se je nahajal na mizi poli-cijskega uradnika. in predno so mu mogli zabraniti, se je zabodel i njim v vrat. Pri- Akcija za vpisovanje ddnic priv. agrarne banke Ljubljana, 18. juti i ja. Danes do-pold'nc se je vršila v po-sve-to-vainici Zbornice za TGl v Ljubljani dobro O'biskan sestanek slovenskih sosp-odarsAcili kro-gov. na katerem je generalni direktor državne hpote-karne banke %. Gjuričić p-oiasnil pomen Priviligirane agrarne banke in pozval navzoče, naj v či-m izda-tnej-ši mer; pod-pro to velevažno ustanovo s tem. Ja vp-isejo čim več delnlc in da priporo-čak> \t>isc\'amie detnic tud! <£ruab&, Qo- sotni ^tra/nik sja je v istem trenutku ud«« ril po roki in tako preprečil njegov samo* morilni nimen. Dr. Lowyja je nato pregle« dal službujoči zdravnik dr. KkoviČ, ki ie u^utovi!. da niego\a poikodba ni težjega značaja. Dr. Lo*y ie bil takoj nato oddan v policijski zapor. Dane^ dopoldne *o bili vsi aretiranci zaslišani. Uspeh ptei>ka\e *• ni /nan. ker noće izdat i policija rmbenih podatkov. Znano je samo to, da *o are« tiranci obtcženi komuni^tične propagande. vor .z. Gjiiriijića je napravit na zfooro-valce najbo'ljši \*t;s. Sestanek je zelo dobro uspel in poikazal je, da se naši gospodarski kcoffi v poln; rn-er zavc-daio velikeg.; " nena Pri-v-iliciran* agrarne bankt -<>e narodno gospo- darstvo in da bodo storili svoin dolž-nost po svoj h naibol.^h močeh. Pogajan^a o prometu s Solunom — Beograd. 18. junija. Pogajanja, ki so se vr^la zadnje dni med našiirv rn grSkmi delegati o uređitv; promet« v sokin^ki s\ obođm coni, so mletela na telkoče, ki pi so Že odstranjene in so se dtnes poriianji v rmnistrtrvu 2a promet nadalfevtla. Stran 2 »SEOVENSKI NAROD«, dne 13. junija 1929. -tpv H* Slovenec, ki je „priribariT 30.000 dolarjev Kako je bil umorjen rojak Krivic. — Velikopotezna propaganda za našo državo. — Nemški oficir delodajaiec bivših ameri-ških vojakov. — Spominski dan za padle vojake raznih vojn. — Fundacija »Abraham Lincoln z 200 visokošolci iz rich de- lov sveta Chlcaco, 2. }unija. Med ameriškirni Slovenci vzbuja veliko senzacijo aretacija 37 letnejza »ribiča« Josipa Novaka iz Chicaza. Pred kratkim je za-pazil cikaški policijski stražnik Afeld, ki je i~nel jutranjo službo v predmesuu, moža, ki je nesel na rami doljjo palico, kakršno rabi-Jo ribiči, ko love ribe na trnek. — Ali greste ribe lovit? ga ie vpraša! stražnik. — N-n-n-e. to ravno ne, se ie glasil ne-kam prestrašen odgovor. — Čemu pa vam je palica? — Ja, t-t-ako, ker j-j-az . .. Novak ni vedel niČesar povcdati, kar bi stražnika zadovoljilo, zato mu ie ta napo-vedal aretacijo. Na stražnici so našli pri Novaku nož z napisom «Jobn Tradv, Rid-eeway 2817.« Dva stražnika in Novak z njima so odšli na stanovanje lastnika noža, ki pa je še sladko spal. — Kje imate nož? ie vprašal stražnik. — V žepu, je ovrnil Tradv. — Kje pa imate hlače? — Tuka], ne ... hlač ni. izsrinile so. Tn res. hlače so izjjinile, pa tuđi telovni-ka, suknjica in srajce ni bilo nikjer. Izkaza-lo se je, da le bi] Novak »ribič* oblek. Vsa-Jro Jutro na vse zsodaj je z ribarsko paPco in trnkom hodil po čikaških ulic^h ter pre-žal. kje je odprto kako pritlično okno. Čim ca je nasel, je pričel »ribariti■■■. Potcjfnil je h -*kraju« zdaj hlače, zdai sukniiČ in druso, kar se je daln uicti na trnck. Novak je po dališem zaslišaniu priznal, da ie že več let vrši! svoj tatinski posel. Penar, ki ga je naše! v žepiri. je spravil, obleke pa prodat. Tako je ^prjribaril«- okoll 30.000 dolari^'. Zadniič sem vam poročal o umoru Sjetnoga Johna Krivca, doma iz Trebnjega na Doleniskem. O njeffovi tragični smrti smo zvedeli naslednje podrobnosti: K farmarju Krivcu v Poplarju Bluffu pri Ncelvvilfu. Mo. sta prišla ponoči dva pijana potepina in zahtevala piiace. Ker je nola je bila vso preteklo dobo enotna šola, ki pa se je stalno izpo* polnjevala, kakor so to prinašale nove do* be v razvoju ženskega strokornega §olstva. Prvotna »strokovna šola za umetno veze« nje in šivanje čipk« je imela dva oddelka in po dva letnika. Ze s Selskim letom 1802; 1893 sta se oddelka razširila na tri letnike in se je novembra 1894. otvoril Se atelje' letnik za absolventke. V šolskem letu 1895* 1896 se je otvoril še »oddelek za pletenje Ckleklanje) čipk« z dvema letnikoma in je »ola dobila naslov »Šola za umetno veze* nje in čipkarstvo«. Ko se je Umetno»cbrtna strokovna šola v Ljubljani pretvorila v DTŽavno obrtno solo, se je razSiril tuđi ženski oddelek: na* stala je današnt Ženska obrtna Sofa s tremi strokovnimi oddelki: za fivanje perila, ta izdelovanje oblek in za vezenje. Začetko« ma so imeli vsi trije oddelki po dva Ietni* ka in atelje4etnik za absolventke; oddelek za izdelovanje oblek pa ima danes tri ob« vezne letnike in atelje»letnik za absolvent* ke. Ob 40*letnici je minister za trgovino in industrijo postavil učiteljico sole za stro« kovno upravnico z dolžnostmi, kakor jih imajo šefi odsekov na tehniških srednjih solah. Postavljenje strokovne upravnke je na predlog direktorja tehniške srednje sole imelo namen, da se ves Šolski pouk v stro* kovnem pogledu spravi na vseh treh oddel* kih v čim enotnejša in smotrenejša pota. Vsi odgovorni Činitelji pa naj bi razmišlja* li, ali zadostuje v Ljubljani danes Še ena sama ženska ohrtna šola v samo tolikem obsegu, kakor je bilo to pred 18. leti? Dej« stvo je. da je vodstvo sole zadnja leta mo* ralo pri sprejemanju odklanjati polovico« ali še več prijavljenh učenk, ker ni mogoče otvarjati paralelnih razredov. Mestno občino ljubljansko in Zbornico ?a trgovino, obrt in industrijo, ki so pred 30. leti in kasneje vztrajno delovali na ustanovitvi državnih strokovnih šol v Ljub* Ijani in doprinašali mnego žrtev, zlasti mestna občina ljubljanska z ustanovitvijo dr/avne obrtne sole. čakajo nmc naloge. Za proslavo svoje 40*letnice priredi Ženska ohrtna šola razstavo risb in ročnih dcl. Razstava bo otvorjena v seboto dne 22. junija ob 11. z nagovorom direktorja Tehničke srednje sole. Navihan đe^ko. — Če boš priden, ti prinese štorklja bratca. — Beži no. mamica, sa] mi jra vse-eno prinese. V kopallSču. NeporoČena: Lepo ie tu. samo če bi nnšin moža. Porocena: Krasno hi bilo tu, samo da nimam ****•$ »cboj. Za filmsko nagradno glasovanje razpisano v naši sobotrti šte\ ilki, vlada med ljubljanskim, kino Ijubečim občin-stvom prav lepo zanimanje. 2e prva dva dni se je uplašilo nad JOO glaso-valcev. Cas za oddajo dasovnic k le še do četrtka opoiđne. Zato naj ne od-laga, kdor se hoće udeležiti glasovanja in žrebanja za nagrade. Glasovnice so brezolaČno na razpoiaso skoro v vseh ljubljanskih trafikah. v Matični knjigar- ; ni in pri blagajni Elitnega kina Matice, j Med glasovalce bo po načelih, objavljenih v sobotnem razpisu, razdeljenih i 30 lepih naarad v oblik! mesečnih in večrnesečnih brezplačnih kinovstopnij in krasnih fotografi] znanih filmskih igralcev in igralk. Na isti glasovnici sta razpisani dalje nagradi dveh znanih ljubljanskih tvrdk. L. Baraga v Selenburgovi ulici razpisu- ! je kot nagrado nov Šlvakii ali piša!ni stroj. A. Rasber^er :u Miklo>i.c i cesti pa lep nov sramofon. ' Olasovnice po^iljajte v zaprti Kuverti, naslovljene na ravnateljstvo Elitne-Ka kina Matice po pošti, ali pa jih od-dujajte csehno \ upravi »Slovenskeita Naroda.^ v Knafi evi ulici 5 ali pri blagajni kina Matice na Kongresnem trgu. L>a bo glasovnica veljavru. morate 1.) odgovoriti na vseh osem vpra-šanj. ki Vani iih stavlja, 2.) priložiti kuverti izrezek i/ sobot-nejca ali današnjega »Slovenskega Naroda > celim člankom o filmskeni na* gradncin glasovanju ali pa vsaj z naslovom sobotneca ali dana^niesra razpisa. Opozorlte na zanimlvo glasovanje svoje znanke in znance! Spominska knjiga naše univerze Za desetletnico univerze Krai'a Aleksandra I. iziđe obscžna si?omin>ka knjiga (560 strani v leksikalnem formatu), ne ch:čajua slavnostna publikacija, marveč važno kui-turno-historično delo. Skoro Do!r>vic^ knjise zavzemata dve zsodovinski rajpravi Prvo (229 strani) ie napisa! 2. nrof. Ja.iko Dclcc: Starejše visje šolstvo v Ljublj ini in borba za ustanovitev univerze. P;sa:e i naiprej poroča o jezuitskem kolegiju ter o zav<'dih in družbah za višie Studije v 17. in 1S. s:o-letiu. Izredno zanimivo in valno ?e pofflavje o franeoski visoki loli (Ecole centrale), bogato novih, iz arhivov zajetin DOdatkov. Po poročilu o demontiranju visoke sole do leta 1845. sledi zgodovina borbe za lastno univerzo od i. 1848. naprei preko dobe ta-borov do let pred svetovno voino, z viškom« v letih \*9$. in 19OJ5-9. Za tem neveselim poglavjem o brezuspešnih trudih in bojih priđe jasnejše: povest o delu in prepravljanju za ustanovitev univerze v narodni državi in poroćilo o ustanovitvi sami. Druja razprava (30 strani) ie izpod peresa g. prof, dr. Frana Kidriča: Zjjodn-vina ljubljanskih kniiinic. Obe razpravi sTa bogato ilustrirani s skrbno izbranimi in kulturno-historično po^membnimi podobani. — Druži del knjige podaj sliko desetleme-ga razvoja in dela imiverze. nienin fakultet, institutov in seminarjev. Tuđi ta del ie bogato ilustriran. Foročiio se konca s ?e-znamom znanstvenih publikacii akademskh učnili moči. Knjiži je prideianih 14 tablic s podobami. Do 25. junija se knjiga lahko naroča p;> znižani ceni 200 Din (s poštnino 210 Din) naravnost pri sekretarijatu univerze Kralja Aleksandra I., Izubijana. V knjistarnah bo cena za običajni kntigotržni pribitek višja: 265 Din (brez poštnfne). Pri univerzitetnem sekretarijatu naročeni izvodi se bodo zače- 11 razpošiljati 25. t. m. Iz policijske kronike Ljubljana. 18. juni ja. Posestnica Marija Sitar iz Zgornje £•'--ške je prijavila poHciji, da ii ie bilo včeraj ukradeno v spalnici iz ročne torbice 750 Din. Tat je prišel v zaprto stanovanje iz šupe skozi priprto odprtino v klet in iz kleti v stanovanje, kjer ;e v treh sobah vse premetal in iskal le denar, ker ni ražen denarja ničesar odnesel. Dr. Hinko Lučovnik, stanujoč na Erjav-čevi cesti 21, je naznanil, da so bili ukradeni njegovi ženi iz otroškega vozička ko-polna obleka, siv, kopalni ženski plašč in otroški čevlji na zadrgo v skupni vrednosti 270 Din. Francu Urantu stanujočemu na Tržaški cesti 24, je bil ukraden na dvorišču tvrdke »Ilirija« v Vilharjevi ulici št. 3 štiri tedne star pes, vreden 200 Din. Ob priliki javne telovadbe orlovskega odseka v Dravljah je bila ukradena čevljarskemu pomoćniku Alojzu Majheliču iz nezaklenjene dvorane Orlovskega odseka zlata ženska ura z zlato verižico v skupni vrednosti 500 Din, Maksu Smolnikarju, krojaSkemu pomočni-ku, 100 Din in Francu Valcn5iču, dijaku, 12 Din. V Potočnikovi ulici je padel s kolesa H. Piler, krojaški mojster s Kodelievega, in $e občirtn-o poškodoval na Ievem očesu in na nosu. Prepeljali so sa z rešilnim vozom v splošno bolnico. Na cesti St. Vid—Ljubljana ie povozil mehanik S. učenca II. razreda osnovne sole v Zgornji Šlški Stanka Kahneta in ga lahko poškodoval. Lahko ranjen ie bil tuđi S.. ki je po izjavi prič vozil počasi in pravilno po desni strani ceste. Ko je v Rožni dolini hlapec Husein tfa-cenovič dvigal trugo, da jo izprazni, se je truga prevrnila nani in ga tako poškodo-vala, da so ga morali z rešilnim vozom pre-peljati v bolnico. Pred gostilno pri »Mostićku« na cesti v Rožno dolino je popadel konj g. R. poštnega uslužbenca Karla Kocjančiča in za držal z zobmi, da se mu je komaj iztrgal, pri če-ner sj je raztrgal srajeo. hlače in nogavice. V Sv. Jurju ob Taboru je bilo vlomlie-no v župnijsko cerkev. Tat ie odnesel iz zakristije pozlaćen kelih, vreden 3500 Din, ter razbit cerkveno puščico, v kateri je bilo okoli 50 Din drobiža. Tat ie vlomil tuđi v župnisce ter ukrade! okoli 30 Din gotovine. Skupna Skoda zna$a 4000 Din. V Zgorniih Gatinah ie bila ukradena posetniku Antonu rfnrmarjeriu skoro nova konjska vprega, vredna 1000 Din. V Žalcu je izvrSil neki Anton Koren. roj. 1. 1909. v Petrovčah, tatvino denarja v zne-sku 4800 Din.in se odpeljal z avtom v Ljub-ljano. Piistopite k „Vcdniksvi družbi" Ove slovenski plesalki na svetovnih odrih V drugi polovici maja je gostoval ie dru-gič v Parizu v Veliki operi znani balet Ide Kubin?teinove. Kakor znano, je članica tega baleta tuđi naša mlada in nadarjena plesalka Rut VavpotiČeva, hčerka slikarja Vavpotiča. Pri tem crostovanju je balet I«le Kubiusteinove dosegel izredno velik uspeh in, kar je ta na« posebno čaatno, kritika je ^oglasno priznala, da se ie z,i u*peh zahvaliti ražen plavni plesalki Idi Rubinsteinovi tuđi drujri glavni plesalki Slovenki Rut \"avpotičevi. Balet steje 60 plesalk in lo na?topil v najnovejšem komadu franeoskega modernista U. Aurica >Les Encriantementfi d' Al-cinec. Drugo glavno vlogo vile Alcine je plesala Rut. Če pomislimo, da je bila za to teiko viogo izmeđ 60 plesalk izbrana ravno VavpotiČeva, je že to dokaz njenih izrednih sposobnosti in zmolnoeti. Premijera Auracovega baleta je ftijajno uspela in Rubineteinova ga je morala 30. maja na splošno željo ponoviti. Istočasno l Rubinsteinovo omenjajo kritiki vseh veČjih pariških listov z enodu^no pohvalo tuMatinu< (26. V.), da se imata slavni koreograf Mjasin in avtor zahvaliti za iz-reden uepeh premijere najboljsiui interpretom, ki eta ei jih mogla iibrati, ge. Rubin-frteinovi in cdc. Vavpotičevi ter ?olonle«a!-cema Anatolu Vileaku in Lapinskemu. Znani glasbeni kritik Jaques Marteaux pa ugotavlja v dalj»em članku v >Journalu des D^batšc, da je bila igra prekrasna, de-korji in koetumi izredno lepi, zelo po«re-Čene grupacije, oblike harmonične in elegantne, pravi praznik za oči. RubinMt-ino-va in VavpotiČeva eta plesali in igrali odlično. -Le Journalt z dne 28. V. pa beleži ei-jajen uspeh in pravi, iia pomeni Auricov balet pravo odkritje, resnični umetnilki dogodek, ter ima svoj vehk uspeh zahvaliti v enaki meri razgibaaosti in značaju glasbe ter razkošni vprizoritvi, kakor tuđi suvereni lepoti interpretacije. Zanimivo je, da je nekaj dni pred uepe-lim naetopom Rut Vavpotičeve v Veliki operi na istem o^lru plesala ponovno z iz-rednim uspehom tuđi slovenska umetnk-a Lidija Wisiakova v ^Prodani nevesti . Tako smo lahko ponosni, da naatopata na evetovnih odrih že dve slovenski plesalki. „Gerkvena miš" v celjskem gledališču V p«:ek, 21. t. m. priđe v Cc!:* detiiri!?vno »Cerkvena mi§c. Prisjela bo v spremitva ma-r;borsfeih icralcev a smiiknila rveiSer s&oro neopažeuo na oder, pozabavala občinstvo, ta razvnel'a, obenem pa povedaia marsikatero res-n'juo. Za ubogo, revno, tnajhno in n-ez^vatno »miško« pomeni življenje — težak boks-ersfci boj . .. Treba se je boriti. Slabih nišo vredni, da so ilani čjovtšike družbe, nišo vredni, da so elani žilave ja. delavneta pLetneca pri-dinh nuik. Z xanosom, s samozavestjo nas bo uuk\A mišlka po.ieicnila z-a s«boj, povedla cas na tisto ret, katera edina vodi do sreče in zadovoljstva. Pokazala nam bo tisrte sirani življenja, ki so v današnjem bo}u za obslanek, v današnjem pohanju in tekmovanju za boro skorjico truhi za nas največjeca po-mena: CMikritosrčmost. iznaći Ijivos: in •posko banko in v pisarao ban^neja predsedrika, ki je po\Thu še baron in ki tnriiik prav nič ne B>ubi. Ce to ni rx>Kum! ln ko je rmika laina! Ko :: prede-jD rai^t-vine po želcd^u. jo ubere naravno-st pred iz-! fe'lčka in v mis'h sikoz-i steklo hlasta po p< čenJci in po rrwz!em an^ljelkem r-">s.tbeafu. Se\e-da se pji tem lepo zaliva z rudeč;m \:nom — tuđi skozi izložbo! Pri zadnji treOUvi k:fe!čiki se pa oblizuje Je s sađjem io sirom . . . Obeđ >e končan! Ce to ni irnajdljivo«! Kdor se ho^e res zabava*!, od iroa Msme-jati. kdor se hoče cd m«iiJbdČ4J:ii zu>edbi za abocente re-da A. Ker je to peslednja vfvizoritev C'fafl«* barona v !e-trav posebei opozaciamo tU-dališkio obč:ns« v ba4i op*r: prv*4 v ktote^i k*»o*u rVwt«ma epera .V.ra«, k: c : , njjlepi.k i« ujaie «'■ J w 2jjv s : , t r s- . i erarui t. Ar.j«, tfm."., tk¥^r:t \m *e odUhfcj* po ii;c: .• - ..-. ,^k^;- avb* vl»£* jx:,k> aofee Popov ;ć«v» in ■Jo»i ter ti u c: -1 F^-'erio. Pri;*.- ■ ' '■ di if \ a . f* ■ !»»>!; lainrn »■ ■ ^ -' ~ - l ^1- • -w* . e z ■ M vcv. ■i hi- v n-4. o;x?r: (- , - ■ ., ..;trni ■ J i**"*' v rtl* . :-i Kr:v«c^^. u lx st4U!i m k4)m <"-•: ^ ^ -a.pTavi: prr . - c. Vvč ,. ^,. KOLKl>.%k D«b^^ .Inp 1S. ju FHik*. Pr*. vošlavni: dn^ 5. junij. i., iuj.i.n DA\A*\/E rtlllEDlTVE. Oprn: Crnp maske B. K»n« Matira: Z+nn (^mr>n iQt*1m Garbo). KiiM N#al: \>lika p*Tn>U (John tiil-b<=rt). DE21IIM: LEKA1ME. Dreri: Bohinr n:\ Rim«!.! <-^ti in L*u-*t-k na R^sljevi te»ti. Izlet na Turjak Got & sv. Ahaci'a nad Turiakom je en» najhol.; priliubljenih izletniJkin toik. V ne-dcjjo 2*. t. :r. bo pri sv. Ahaciju žesna.i e Stirh Tur.ia^anov. Vsako leto na ta dan se spominia rrehivalstvo bliinnh kraiev 7mag:e nad Turk pri S:«Vu !. 150T It dft'sa leta fzletrtiki rad; prihatafo »a ta dan k sv. Ahaciiu, posehno L.fuhlianiani. 22. »uni'a )5Q3, na dan Sv. Ahacija ob 7 riutrai, «n prine*>!i krani«ki \ojak; Andrciu Tura'kr-t?u truplo Hasana pa^e. ki je titonil v Ku!r>?. V $t>omin na to rmafo so TuriaJani « r>n. nočio vjetih Turkov TfradiJi majo cerkfv sv. Anaciia na priiaznem hrib^ka med kru šatim drcvTm. Na hrihčku fe vse nirno iit 7apu. !e rnno^f fa^kovikaio ^vp, kf Jepe čez dan na drevju. Slika *v. Ahaciia le rzođovinskeza ro-menn. T.\3 cerkv'c« ^ma iv> %ch\ ie važen 7jndovin^Ki spomenik Va «topnicah Se poznaio nođkve rurSk:li knn'. Pred 4f) leti sra prišla na goro dva Francora, k* «ta jzkopab lonec flata. Staro r'dov.ie ka^e turjaSke Rrbc. Stara navadi le b;'a, da %n na ta dan pri sv. Ahaciiu streliali, cr>dc ^i Kod'i ;n pel'1. Star? krCmarH sr» ^VrbeJi 71 okrepčilo. Pri sv. Ahaciiu se ie rbralo na ta dan več tisoč izletnikov. Zdai ie rt ©Krepčiio pri sv. Ahaci'U zelo slabo prv, skrbljeno L«ni Se pitne vode ni bilo dobiti. Ljubljanski izletntki. ki nameravaj-o po-Častiti spomin na slavno zmago nad Turk'. se odpeliejo v nedrljo 23. t. m. z iutrani m dolenjskim vlakom do ^kofJjice. od kodtr Je 2 ia pol ure peš do sv. Ahaciia. \\ak i*-letnik &i lanko ogleda tarialki erad \r. turskih časov. Nad \h-odoin je \klesan £rh v podobi bika. To je dokaz, kako grdo vi ravnali turjaški sraiščaki s slovenskim ljudstvom. Grad je hil zzrajen 1. Kf>7. A. Pritekdi. — VI. ekroini zlet ]>rav«kPra M»k. okrozja. V lepem Ormoiu ob Dravi *e \m vrSil v nfdeljo, 16. t. m. Vf. okr. zlet Drav. ođiroij» s srKiHovonj^m Man«;tva \r Mur. eok. okrožja. Dop. in pop. sku>n)p $0 se» ir-vr§ile v redu. J^po soknNkn povorko ii-pred kolodvora *kozi okinčano mMite'e •»• fK>zxiravilo »okol^ko občinstvo. V meitnem lo^u ?e j<> vr^il dobro uspel telovadni ni»-stop v?eh oddelkov točno in fripravlj^no pod vod«tvom okr. nae. br. Komarca iz Ptu-ja, ki je tehnično bolj zadovoljil ori zlfta zup. nar. v Varaždinu. Posebno so *** odrezali naras*-aJDiki z br. Pertotom na &»lu 10 sedmorica i«tih i/ Ptuja > Karmenom. l'o-stavili 60 sp tuđi nali gardisti — starini it Ormoža in Ljutomera. Sicer tuđi v*i o^Uli v redu izvršili. PoJcvarje«e «o bile le članske — br. ^fumika. V imenu M. S. 2. jm pozdravi 1 *>taro>ta prof. hr. iir. M. Kovačič nekdanjega ormo^kega delfina — »edaj So^ koleski Ormož in vsp Sokol«tvo. Poa#boo j« povdarjal vp/ Sloveno^v 1 br. Ifrvati, ki *o v vplikem štpvilu posetili ta izlet in dri. ediostvo. Nastopu je «Ierjila u>[»pla v«>srli-ca na |>rijetuo okra^^n^m te|ovadiWu. ki je zaključila to lej*« »lavje Drav. *ok. okr.! Naprej 7a Tvrđem! Zdravo! —if. Smrtna obsodba v Newyorku V New Yorku je bil pretekli Četrtek obsojen na smrt na električnem stolu 61 letni lienry Cainr>bell zaradi umora svoje žene. Pri razglasitvi razsodbe se je Campbell onesvestil. Odkritje umora je svojecasno izzvalo veliko senzaciK>. Truplo irmorjenke so našli popolnorna obžgano v okolici New Yorka tako, da nišo mogli dognati njegove iđent.tete, ker je manikala tuđi vsaka sled /a zločincem. Končno se je policiji posrečilo izslediti trgovino, v kateri ie umorjenka kupila Čevlje. ki so jih miSli uepoUkroceno trmoglavkoc in Klabundov >Kxog s krego*. NajveČje zanimanje pa vlada za premijero popularne hrvatske opere »Zrinjski-, ki je v zagrebski operi stalno na rppertoarju. Najvažnejki točka dnevnega reda bo ustanovitev fptosnega pokojnin-Fkega sklada in bolniske blagajne kot dveh najvažnej*ih socijalnih ustanov naših igral-rev. — Kongres »Ioraii»kih gaaik'ev. V Poz-nanju j« bil v nedeljo otvorjen kongres slo-vanskili gasileev, katerega se udeležujejo kot delpgati ceskoslovaški, polj&ki in ju-goslovencki gasild, kot gostje pa belgijski in Iatiški gasiici. Za pređeednika zveze slo-vam*kih gasilcev )e bil iivoljen pozjianj&ki vojvola Twardi. — Velik dobieek Postne hranilnice. Ci-fti dobiček poJtne hranilniee je znasal lani 35,752.489.83 Din. Bilama poštne hranilnice je izkazala koncem leta 6kupno vsoto 1.649,014.U 14.14 Din. — Dijaško letovanje t Mfcrtinšciri pri Sušaku ee prične za prvo skupino *J1>. juni-j* in traja do 28. julija, za drugo skupino pa 28. julija in traja do 27. avgusat 1929. — Vsi dijaki morajo določeni dan dospeti v Martinščico. Ravnatelji sol, ki pošljejo skupine dijakov, naj pravočasno javijo upravi letovima ča« prihoda. — Konvencija z Italijo o telflonskem prometu. Med Italijo in naso državo je bila sklenjena konvencija o telefonskem prometu, ki je že stopila v veljavo. Konvencija govori o nujnih in zelo nujnih privatnih telefonskih pogovorih. Za nujne se plača trojna, za zelo nujne pa lOkratna pristojbina. — Vreiiie. Vremenska napoved: menja-joče čp oblačno in vedro vreme, sicer ne-izpremenjeno. VČeraj so imeli v veŽini krajev na?e države dež. Maksimalna temperatura je niašala v Zagrebu in Splitu 28, v Ljubljani 27.4. v Mariboru 25, v Beogradu 24, v Skoplju 23 otopini. Davi je kazal ba-ronieter v Ljubljani 766.6 mm, temperatura je znašala 15.4 etopinj C. — Smrtna kosa. \'čeraj je umri v Ljub-ljnni p<> dolgi, tezki bolezni g. Franjo J a m-n i k. Pogreb bo jutri ob p°l 14. iz mrtvaš-nioe pri Sv. Krigtofu. — Vpokojenemu ma-gistratnemu ravnatelju g. Završanu je umrla včeraj eoproga ga. Marija Završan. Pogreb bo jutri ob 16. iz mrtvačnice dri bolnice. — v Novem me«tu je umrla vce-raj v visoki starosti 7*2 let vdova po žel. uradniku ga. Antonija Felber. Njeni zemički oManki se prepeljejo v Ljubljano in pogreb bo jutri ob 18. u pokopališke cerkvice pri Sv. Križu. Blag jira spomin! Teiko pri-zadetim rodbinani naše iskreno sožalje! — >2enski li»tc. IzAla je 6. (juni>ka) žtevilka toga modnega in družinekega me-Bečnika, ki prinala mnogo krasnih vzorcev vezenin in ročnih jo redili. Potem ni mogla več dobiti službe in skočila jf v Savo. — »urje nad Križevci. V nedeljo po-poldne je divjalo nad Križevci F»tra?no ne-urje. Treskalo je in grmelo, kakor bi bil »odnji dan. Strela je udarila v skedenj, v katerem je bila krma. SkMenj je pogorel do tal. Vnela &e je tuđi M^eina hiša in *kp-denj. Hišo »o redili, skedenj je pa pogorel. £koda ie velika in ni krita z zavarovalnino. . - Zavtlajalka baba Anujka pred *odi-šcem. Iz I'ančeva porocajo, da se je včeraj pričala rasprava proti babi Anujki, ki »e pirie r>ee-l'iJtonj in je ftj let stara. Obto-žena je, da je za drag denar prodajala strupe, i katerimi sk) spravljali na oni «vet neljube jim ljudi. Z babo Anujko sedi na zatožni klopi tuđi Sima Momirović in njegova žena Zofja, nadalje Dana Momirov, snaha Ljubinka Milinković in 161etno dekle C)lga Surda ter Danica Stajić Gajička. Obto-ience zagovarjajo trije advokati. Povablje-liih je 27 prie. Na vprasanje, koliko je stara, je baba Anujka odgovorila, da vokoli t*3 let'. Rojena je v Vladimiroveu in da ee je bavila s poljedelstvom. Vsi obtoženci eo v preiskovalnem zaporu že od maja lani. Obtoinica obtužuj? babo Anujko, da je dala st rupa Dani Momirovi, da zastrupi Laxo Hudovskega. Nadalje, da je 1. 19Č6 dala »trupa Zofiji Momirovi, da zaitrupi Nikolo Momi rova, svojega «ina in da je ta na La-itrupljenju umri. Dana Momirov, Ljubinka Milinković i u 161etna Olga Surda eo obto-žene »okrivde pri Anujkinib manipulacijah s strupi. Pri zaslilevanju ni baba Anujka ničeear priznala. Postala je skoro be«na, ko so ji prečitali obtožnico in ko 60 jo za-Čeli izpraševati. Pravi, da vsi lažejo in da eo vsi lopovi. Med zasliševanjem se je Anujka tako razjezila, da je skočila na ob-toženo Ljubinko in jo je hotela zadaviti. Vsa besna je mahala z rokami in kričala: Tako te bom zadavila. Ljubinka se je star-ki samo *mejala. Tuđi obtoženci pravijo. da so nedolžni. Od babe Anujke so dobivali »arcnije:, ki pa nišo bile, strupene. Baba Anujka je zahtevala za nje od 5 do 6000 forintov. Anujka ćelo trdi, da od obtožen-cev nikogar ne pozna. Razprava #e nadalju-je ob velikem zanimanju občinetva. — Dekle je ugrabil. Lepa Hava Bečir-fepahiĆ iz vaši Vinice pri Bihaću je ž« zgo-daj izgubila mater. Oče se je drugič oženil, toda tuđi on ni dolgo iivel. Ha\-a je iivela % mačeho Srmic^> in ko je dopolnila 17- leto je maćeha hotela, naj vzame njenega sina. Hava ga pa ni ljubila, čeprav ga je imela rada kot brata, saj sta raela skupaj pod i&to streho. Hava je bila zaljubljena v postav-nega mladeniča Ibrahima MeŠića. Nekega večera je Ibrahim prišel pod njeno okno in jo pregovoril, naj gre naslednji dan v bliS-njo vae ZaloŽje. On jo bo čakal na poti in jo odvedel v evojo hilo ter jo vzel za ženo. Hava je ostala pri sorodnikih v Zalolji tri dni. Cetrti dan jo je spremljala domov njena se«trična Pasima Alibegović. Med potjo sta srečali Ibrahima in njegovega prijatelja Šerifa Mesića. Ibrahim je prijel ljubico za roko in jo hotel odpeljati domov. Pasima se mu je pa postavila v bran. Napadla je tuđi šerifa. Ko je mačeha zvedela, da ji je lbrahim ugrabil paatorko, je Ma takoj k njemu in ga proeila, naj jo vrne. Hava se ji je samo smejala. Ker je pa maćeha jo-kala in javkala, «e je omehčalo Havino srce in šla je z njo domov ter se kmalu nato omožila 2 njenim sinom. Ibrahim in Seri! sta pa bila zaradi ugrabljenja obsojena vsak na 6 meeecev ječe. — Grom in strela aad Karlovcem. Pred-enoČnjim je divjala nad Karlovcem in okolici silna nevihta. Grmelo je in treekalo. Vlila se je ploha, kakršne Karlovčani Se ne pomnijo. Strela je udarila v tovarno »Impregnacija t in zažgala skladisče. Požar so takoj pogasili, škoda ni velika. Strela je udarila tuđi v hiso posestnika Jurija Tukca v Hrnetiću pri Karlovcu in je lahko ranila goepodarja. Nudili so mu takoj zdrav-niSko pomoč. — ATiomobilska nesreća brei irteT. U Sarajeva poročajo, da §e je pripetila včeraj na poti proti Zvorniku avtomobilska nesreća, ki pa po čudnem naključju ni zahtevala Ertev. Dva avtomobila sta trčila ekupaj. En avto se je zvalil v 30 m globok prepad in se popolnoma razbil. Izpod razvalin so po-tegnili ioferja in potnika, nekegti beograj-sega veletrgovca, oba eta nepoikodovana. — Krvavo obračnna-ra-nje med Baken-Cfma. Včeraj ee je odigra] na Kneiiji v Zagrebu krvav zakonski pretep. Meearski po-močnik Sava Franjko se je eprl s svojo ženo. Prepir je bil vedno hujži. Žena je Sla v kuhinjo ter se vrnila na bojisče oborože-na z velikim nožem. Zasadila ga je možu v hrbet, da je kri brizgnila v etrop in se je Sava zgrudil nezaveeten na tla. Tedaj je začela žena javkati in klicati sosede na pomoč. Franjka »o prepeljali v bolaieo. Njegova poškodba je težka in ni upanja, da bi okreval. 2eno so aretirali. HOGAVtCl 'itftOM K L Najboljse, najirainejbe, ia*o 13 nafcenefšel Iz Ljubljane —li Stanova«}« v mcctnJ M$l na Pol|a«i. »ki cefttL Stanovanjski odsek ie do^otov:! predl-og zt oddajo sianovanj in se je r>ri tem ozira! v prvi vrsti na plačila zmožne in stanovanja potrebne prosilcc. Zato n:so mogle prit; v predloj za ta stanovanja one stranke, ki so stcer stanovanja potrebne, a nišo zmožne plačevat! tako visokih na-jemnin. Oblina mora vse anuitete za z^rad-bo te hiše po ministrsk; odredbi kriti s sta-narinami !n je zato pr^ljena določiti sic« deće najemnine: enosobna stanovanja z vsemi modernim; pritikiinami: od 4S00 do 64<"iO Din. dvosobna stanovanja od £.40"l do 11.7fH) r>in. trisobna <;:anovan:a od 11.2O» do T4.3fX> Din. štrrivohna stanovanja od 15.500 do 16.3x^ Oin. To se razffla^a s prU pombri. da je vsaka nadaljnja intervencija strank pr; zz. ob:;nsk;h svetovalcih in na magistratu za ta stanovanja brezuspešna in» nepotrebna. Stranke, k: iim bo stanovanje ^a Poljansk; cesti nakazano, bodo o tem ie ta mesec obve.^čene. —lj Prvi dnevl filmskeca glasovanja. Ljubljana ima torei zopet svo;o senzacijo Sicer ne kričečo, bučno, radi katere postajalo liudje na ulicah, radi katere trepeta toliko in toliko prizadetU — Ljubljana ima č:sto svojevrstno, tiho, privatno senzacijo. Na glasovnice, katere je razposlalo ravnateljstvo EHtnega kina Matice, ie treba odgovoriti na nekaj vprašant, odločitj se za to ali ono igralko, za tega ali onega igralca. Križ božji, to pa ni malenkost. Zlasti u Isrralca se bo težko, silno težko odločiti. Ker volijo v prvi vrsti po većini !e na$a dekleta. Zakai film je Ie in ostane do prekrca edino pribežali$će, v katerem je saniavi pimčk; dovoljeno brez resnih posledic kar već ljubavnih razmerij z iunaki beleza platna. Se-veda ie potem razumljivo, da bo takole večstransko zvestemu dekletu odločitev presneto težka. Toda poletje Se Sele v razvoju, po kotih pometa še zelena pomlad ... Srčk: naših punčk pa drhtijo v razburljivo sladki, privatni ne^otcAOSti in ierici, da ne morejo glasovati vsaj za dva ali tri — najlepše. —lj Stalna higijeatka rajetara. na ▼•!». s#jmu bo do prekli« odprta ob delivnikih od 14. do 18. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 8. do 12. in od 14. do 18. ure. Ako početi rasttavo večja »kupina in to pravo-časno javi Higijenekemu tavodu v Ljubljani, to-lmači raz»tavo zdravnik tega zavoda. — Razstava je kot stalna edina te vr*te v državi in se redno iipopolnjuje. Za ?as ve-lesejma jo je obiskalo do 30.000 oseb, me4 njimi strokovnjaki, ki «o izrazili žel^o ustanoviti tuii v tvojih krajih kaj slirnesa —lj Znani TojTodin^ki grafoloi: Winter-ry ostane ie par dni v Ljubljani. Sprej^ma posete v hotelu »Slon^. 879,n —!j Društvo »Tr©RfK»«4« ima svoj redni letni obćni zbor n* moikem uiiteliiiču v sredo 19. t. m. ob 20. uri. — Vsi člarti so vabljeni. —lj Sa-nonor. VČerai v opoldansk'b urah se je irstrelil za CeJcjnovim srradom pećarski pomoćnik F. J. Zavil te 9 steže na travnik in si pos:nal krojrlo v srce. PrihlteM so ljudje in misleć, da ie še Živ, so obve-stili reiilno postijo. Toda reiilni tvto je moral naložiti truplo in ga prepeljati v mrtvašnico. NesreĆnež si je kotrča! življenje zaradi neozdravliive bolesni. Iz Celja -r Ne tali Mrttie! V nedeljo je hila v neki goitilni v Gaberju aretirana radi raL-grajanja neka starejsa £en«ka. To pa ni bilo v*eč precej navdulenemu Ivanu R., ki se je obregnil ob sluibujočega etrafaika in ju razžalil 3 precej nedoetojnimi beseda-mi. Za predolg jezik bo možakar dajal odgovor na priatojnem mestu. —e Pasja, afera, Kolarski mojster fetrau« je prijavil policiji, da mu je podpreglednik finančne kontrole Anton K. obstrelil njegovo p«ico? ko se je zatekla na K.-ev vrt. K. je svoje dejanje priinal in izjavil, da sta Straufiova psa ie dolgo hodila na njegov vrt in mu delala Škodo. Ko je oposoril moj-stra na škodo in zahteval povračila, je ta izjavil, da ga to nič ne briga, ker imata njegova p«a predpkano znamko in hod 1 ta lahko povsod, kjer Ie hoceta. Pred dnevi je pritekla peica zopet na vrt in sicer zjutraj ob 5. uri. K. je v«tal iz postelje, ko je za-§lišal pa«ji lajež in ustreli! z lov#ko puško na vrt ter radel ptico v njene tri pregTeš-ne tace. —c Ukradena »bleka. Zatebnica Ana Vreznik «e je ▼ »oboto zvečer pripeljala iz Maribora v Celje, od koder je hotela na-daljevati vožnjo v Savinjtko doKno. Ko je pri blagajni kupovala vozni listek, je položila na poleg stojeco mizioo manjši Mvitek, v katerem je imela novo žensko obleko, latt njene nećakinje. Ko je hotela vieti ta-vitek, je opalila, da ji ga je v času kupovanja voznega li«tka ismaknil spreten lopov. Vse poizvedovanje po storilcu je ostalo došlej brexu»pešno. —c Ne kedite f ieleniiki prt^i! Na progi med Dolgim poljem In Mariborsko ceito je bik prijeta za«ebnica Rota D. iz Za vodne, ker je hodila po progi, dasi ravno ji je bilo znano, da je to prepovedano. Iz istega razloga je bil oraden polidji mesarski pomoČntk AvgiMt R. —e Vesela đnilba ma m«l«eiklv. V eni izmed preteklih noti te je vozila po celjskih ulicah družba 4 mlajfcb, mo*ltib, ki ao vsi tedell na enem »amem motociklu m med voicjo. ki j« visoko presegala dopusi-no brzino, divje kričali in prepevali. Radi preetopka eeetnopolieijftkefa reda in kaljenja nočnega miru to bili noćni sportniki ovadeni policiji. Cudoač pa je palico prclomil ua hrbtu kavalirja svoje žene. Nove muzikalije Narodni praznik se imenuje zbirka do-morodn;h f>€Nnii za osnerv ne, mescan&ke .n srednje sole. ki jo je zbra!. urermat ter zelo prikupno na* slovno stran, ki jo je narisal Maksnn Ga* spari. Na nji imamo \ historičmh d^tih oinaCcnih v->eh deset narodnih, uziro-ma dr-ža\nih praznikov, ki bi naj si j;h vsak po* šten .lu^oftloven vti*nil v spomin. Prikladne pesmi \ proslavo teh praznikov tortj je sku>al /4>iratelj preskrbeti naiim *olam nižjih in srednjih kategorij ter \ to svrho /a prispevke naprosil najp-rej naše rodne pesnike. nato pa iskal s tem, kar je imel be>edil na ra/pulago skladateljev. Že pri nabiranju pesniške^a gradiva 14. kra* mole ni ime! i>bilo sreće, kajti komponisti so si i/hrali \z predloienciia materijala Ie 13 besedil — inarsaliezo in himno sv. >uyi ne štejem — izmed katerih to ali ono baš. ni pesniško neaporečno. Malo ic tu i>kre* n^ga. odkritusrčnega na\ durenja, malo \ 1* nesenega pesniškega poleta. Da, pri pelini »Straža ob Adriji« (Janko Lcban) *>umim. da je ćelo transponirana i/ A\*tn.ic na J'j-goslavijo. Komponi>t Ma\ si je dvtne he* sexiil napisal sam ostali k.)mponisri pa >y izbirali samo med enaj^timi bccdtli. in tako se je zgodilo, da jih ic \?o p*'&t«jlo po istem tekstu. «ObiPL ):.••> u!r Kreuclj) .ie komponirana dvakra* «\ N\'rk. M. I ume), »Gosposvetski /voli,. {A ki imliu dvakrat (I. Ocvirk, t. HoehrciKr; »!'«-\/nik ujedi' njenja« (dr. A. I>ebe!jak) trikrat (I. Oe\ irk, F. Juvanec, E. Hochrciter). >.Butirikrjt (K. Pahor. M. Tome, dr. A. Dolinar. IV H. Sittner). »Na Vidovdan« (dr. A. Debeljak) tnkrat (M. Tome dvakrat. E. Hochreiter), »Uomo« vma bela golobica« (Gr. Kohtnik) dvakrat (J. KlemenčiO, dr. Fr. kimo-vec) »Kraljem j:od« (dr. I. Lah) dvakrat (C. Pregelj, dr. Tome) ter »Straža ob Adriji« (Janko Le* ban) dvakrat (1. Ovivirk), priredba za de* ski in za mešani zbor. Tekstovne izbire torej ni mnogo, pač pa glasbene, tod* tu* di tu je, žal, mnogo talmi navdušenja, mnogo podpovprečnega, dolgovasncga in bo marsikaj ostalo samo na papirju. Izmed komponistov so prispevali k zbirki Al. Mav (2), V. Mirk (1), I. Ocvirk (7), R. Pahor (1), M. Tome (6), dr. A- I>olmar (1), J. Kle-menčić (1), F. J-uvanec (1). C. Pregelj (1). E. Hochreiter (3). dr. Fr. kimovec (1) ter P. H. Sattner (1). . zhor Štiri, za moski zbor d\ e in za. mehani zbor s klavirjem dve. Res zanimive in visje murikalne kvaliteto je n. pr. Mirkova »Ob« mejna«f, vse TomČcvc stvari, ki kažejo ori* ginalno melodično invencijo. Pahorjev *Bopj in Slovenija«, ter KlemenČičeva. »Domovi* na bela golobica*. Vse ostalo je povprečna in podpovprečna roba, ki postane n. pr. pri Hochreiterju bombastično napihnjena in /a Šolsko irvedho najbrž neporabna. Ti«*kov» nih napak kar mrgoli in s prkleianim nju hovim zajmamkom ob koncu zvezka naj« brž Se nišo irćrpane. G. kramole je imel 2 izdajo zvezka »Narodni praznik« vse časti in hvale vredno misel odpomoči enoličnosti in revnosti pnw gramov ob priliki šolskih proslav narodnih prarnikov. V dokaj^nji meri se mu je na = men n prjčujočo zbirko posrečil in zvezek vsem šolain. kjer goje petie strokovno na* j-bražen pevski učitelji, toplo priporočam Samomor zaliubljenega častnika Te dni je razburil prebivaLe Ko-•marna senzacijonalen samomor poro*:-nika Františka Fiale. Poročnik je imel že delj čas ljubavno razmerje z neko mlado damo, ki jo je baje tuđi \\2drze-val. Zadnje ćas<' se je pa srce njegove izvoljenke ohladilo in poročnik je bil ves nesrečen. Prepiri med zaljubljen-cema so bili na dnevnem redu in vse je kazalo, da se bliža tragičen konec. Te dni se je vršila na vojaškem streli-šču častniška veselica, katere se ja udeležil tuđi poročnik Fiala s svojo ljubico, ki se je pa ves čas žaba vala z drugimi. Poročnik je bil že sit te komedije in sklenil je dokazati nezvesti ljubici, da brez nje ne more živeti. Opolnoči je odšel z veselice in »avil še v gostilno, da se nabere poguma. Zjutraj se je vrnil močno vinjen domov, kjer ga je ljubica že čakala. Kakor obi- čajno ji je začel očitati nezvestobo in znova sta se sprla. Kar je pote^nil poročnik iz predaleka nočne omarice vo-jaški revolver in si \ pričo nezv^ste ljubice pojinal kroglo v glavo. N'ide.. ka.i se je zgodilo, je dama zakričala in se onesvestila. Pred hišo so se kmalu zbrali soseđje, ki so slišali strel. Pokli-cali so zdra\nika, ki je pa mozel ugo-toviti samo smrt zalrubljenee•* ^oroč-nika. Njegovo ljubico «»o aret' od- vedli na policijo, kier je ;- Jovala, da .ii je fiala neprestano „..:.,; nezve-stoN^ in da je bil /elo ljubosumen. Slavnosl varanih mož Knjižica »Meiannes« v Aixu hrani piMiio agdskega sKoia langeđoškemu intendantu, v katerem se skof pritoiu e na čudne običaje, ki so \ ladali Se začetkom 1^. stoletja v vaši Pommevrok, rripaJaioČi vedaj departementu tleraut. Mestna organizacija varan 't zakonskih ino/ ie prirejala vsako leto svečano javno po\ nrko. na čelu, katere so nosili rogato ptico, ki so .0 dali poljubiti vsa-ki'mu možu, če je bil Ie malo osu-m-lien. da ga žena vara. Svečanost se >e vršila navadno pred pustom in imela ie velik uspeh. Z uspelmm r»a ni bil ?a-dovolien agdski ^kof. ki je pisal inten-daiM-iu, naj r..^' proti teiivu običaju kot uradna oseba. Te mašfkarade daiejo po\od raznim ^iVerkam ;>n nes.laeiini doA-n^pom, P'^c škof, obenem pa povzročaio r>repire in pretepe med oniini. katerim dajcjo ro-satega ptiČa poljubl.iati. Med mirni ie p» tud- mnogo takih. ki jili rene res varaio in katerim je poljuhljanje rogateza r*t*» ča samo v sramoto. Konej škofo\ega pisma priča, da povork nišo prireiall varani možje, marveČ razr>*'v "'■ ni Vlu-joiii. Ta običaj ie bil razšir . . Ji po drug h franco^kih va>tli. kar da.ic sla'Ho izpričevalo takratnim franeoskim že-nara. Kanarčki Vsako leto začetkom decembra po-šljejo iz Nemčijc v Ameriko poseben parnik, poln ptičjih kletk s kanarčki harcerji. Preden jih pošijejo v Ameriko, prirede v Berlinu razstavo, na kateri pa ni slišati žvrgolenja razstavljenili kanarčkov. Ljubitelje kanarčkov je nam-reč izučila stara izkušnja. Prejsnje Ca-se so pušcali kanarčke v odprtih klet-kah in krilatci so na vso moč prepevali. Končno so omazali in slave ie bilo ko-n^c. Zato jih drže sedai na razstavi v teini. Kanarčki, ki jih posiljajo Nernci v Ameriko, se ne cenijo po petju, temvc^ po bravi. Lani je razstavil nekdo štiri kanarčke, ki so bili prave barve. Neki American mu je ponudil žanje (*00U zia-tih mark ali okoli 80.000 Din. Nemec je pa ponudbo odločno odkloml, poka-zal je Američanu na svo.io ženo, rekoc: Ce bi mi ponujali za ženo 6000 rnark, bi vam jo takoj prodal, kanarčkov pa za to ceno ne dam. Za dobrega pevca kanarčka plačajo v Ameriki povprečno 10 dolarjev. Ce pa nima prave barve, plačajo kvečjemoi 5 dolarjev. Lani je bil razstavlj«n v Berlinu bel kanarček, ki je bil poleg tega še izboren pevec. Kanarček-albin navadno ne pojc, mar-več zelo neprijetno čivka. Baje so beli kanarčki gluhi kakor bele anjiorske mačke. Pozitefe. — Ali bi hotcPi postati rrrO'ja Žena, go-sp-eđična? — Oprostite, gospodi, ^e-m že po-ročena. — Nič ne de. bo-m pa malo počakal. Pred poroto. Sodnik: Pojasnite gospodom porot-nikom. kako ste mogli odnesti ćelo že-lezno blagajno? — To je odveč, gospod sodnik. No-ben porotnik bi tega ne mogel storiti. V gostilnL — Natakar, juha je mrzla. — Saj je iz zmrznjenega mesa. gospod. V globoki žalosti naznaniamo vsem prijateljem in znancem, da je naša iskrena ljubljena marm*. sura mama, teta in tasča, gospa Antonija Felber vdova po železntškem uradniku \ pjncdtljek, dne 17. t. m. v Novem mestu v 72. letu starosti nenadoma preminula. Truplo nepozabne pokojnice se prcpelje v Ljubljano in se vrši pogreb v sredo, dne 19. junija 19?9, ob 6. uri popoldne iz pokopališke cerkvice pri Sv. Križu na poko-pališče istotam. Novo mesto Ljubljana, dne 1S. junija \929. Zalujoće rodbine: \ kohrtaL Ogrič, Jakovic in Hortner. Stran '4 »SLOVENSKI N A K O D«. o /rtev, — je deial Ar-man-đ sme;e. — Zdaj me pa p»rja za Arman-dom. k1* je stal v sobi, v kateri ie že bil. Marki za je slon-ela v »utiran ji ableki iz ^.vetlož-cltega tafta na divan-u v isti zapeliivi legi, 'kaknr takrat, ko je bi-1 r>rv:Č pri nii. Vsa njena lepota in mi-kavnost je Ma na ogled. To'da Arrnand je ostal miren. čeprav n! imel zavezanih oči. — Hoteli ste govorit; z menoj. je sprejjcvorila markiza. ne da bi pava-bila s-osta, naj sede. — Da. madame. — In kaj bi radi? — Rad bi vedel, 7?Axi ste poslali »sboge^a S'-mona v Al'žir? —Če vam povem, da sem ga poslala zato. da ga odstranim iz dežele, ki £a morda spomi'n;a na iiajhujši udarce, mi gotovo ne boste verjeli, — ie dejala mar'kiza in se poigravala s koekri, ki so i i dekuna zaJkri-vali prsa. — Ne. mada-mc, — je odgovori Ar-nia-nd hlad'no. ne da bi občndoval raz-liko med onn.imi kodri in srtežmobelo polt'o. Če vam pa porečem, da sem se hotela na ta način iznebiti nestivora, ki mi je stregel po življenju, mi pa boste morda verieV. — Da... toda, apropos, kaj je poni cntfo pi'STno, ki ste mi ga poslali oni dan ? — Pomenilo ;c to, kar sem lakrat mislila, g — A po-tem? — Sem si promislila. Žens/ke smo znane po svoji vrtoglavosfc. — Toda zakaj je bilo rečeno Si-mo-iiu, da mora od-patorati v Alžir na lastmo željo in po mojem nasvetu? Vidite, da sem o vsem točno poučen. Davi sem se z?!as!l tud: tam, kjer ;e bil S:-men are ti ran. — Ah. tako! In tam so vam tG po-v 2 dali? — Da. In zdi se m. da sem ugan:l tud! vzrok. — Tein bolje. — Da se dobi od po!:ci;^ega prefekta brez vsakih tefkoč dovo-ljenje za :zgvn Sim-ona v A'žir. je bilo treba la-g£»:i. da S"mrn sam želi zapustiti domovino. — Ni iz-Aljučero, da :e fo mi ah: ost to z-ahte-vala. — Dalje se \ idi iz vašega početja lojazen, da bi se Simon kot nevaren mož ne vrnil. a on ni med tisitrni. ki sj dajo dplzo držati na enem in >tem kraju. Č'rn se vrnc. se bo osveti 1. — Meni, scveda. — Ne, meni, ki sem se tako neii'snr-Ijero norčeval iz n;ega v nesreći. —- Za.to bo za vas naj'bolje. če se r.ikol" več r.e vrne. — je dejala mar-kizn. — Grozna ženska ste. madanie. — Vsi sodi;« n men^ ta.ko, monsieur. Kaj bi mi še rad^' povedali? — Ssmo to. da morate vpreči ves svni vpli-v. da se ubogi Simon tako; vrnc i'z Alžira. — Kajti v nas'protnem prnicru me boste 'avno ožijrosaV in obtožili? — To ni izfoliučeno. Prcdmo pa s.to-r"m to, s-e pomenim še z voh odo de Bea-udreilrm, — je ndcnvoril Annand vn srdi'to pnjr'edal inariki'zo. — Pridobiti hočem vsaj njega za Sinxnovo stvar. Armand ni 'izgovoril teh besed kot grožiijo, man-eč zato, da bi nanesel pogovor na mar*k;zino ivsmn. ka*ti storija z lero komorriico se n:<\\ je bi'la vtlsn:!a gtobo^ko v spom-'n. — Pa vendar ne mislite, da ste pri v oj vod-' dobro zap^ani? — je ^^prašala marki7a. — Ni treba b't; c-obro 7a-p:«san pri liudeh. pa ver-inr hhko vrli'vamo na nic, — ie menil Armand. — Toda vidva sta si več -negn so-\ražn'ka in te-n^u se ne sonete čifiiti. — Aha. zdaj sva pt: poglav^u o znamen ;iem p?smu. — Ki ste mi ga ukradli, ko ste od-liajali Mkozi sobico moje !komornice. — In ki za ie vam p>sa-l voi\-oda, —■ ie pri'P-orrnil A,rmand mirno. Čudil se :-c samo. Ha je markiza omcnia komor-nič:!no sobico. Markira se .;e na ves glas zasme-jala. — AV mi hočete s smehom namiff-niti. da voivoda tecra pisma 'ni pi^a"? — Vprašajte n>ojo ko-TToriiico, — je odgovorila tnarkiza s-rreje. — Vašo koniorirco? Kaj mi more ona poja*sT!:t" v tei zvdevi? — Marsikai. samo če bi hotela. Malo je ma nicalo, da nrste si>ravi-l: zelo lepejja dekleta \- ^aiut-Lazare (žen^/ka kaz'nil-nica, op. prev.). dra«i moj. Re-;xiblikarci fi vse^a zmožTii. V Parizu zahteva jo za vsako uslugo napitnino Pogled v življenje in vrvenje modernoga Babilona. — Parirani se po delu tuđi zabavajo v veseli družbi. Življenje povprečnega Parižana je polno zabavnih kontrastov in protislo-vij. Parižan je vesel. toda logičen. V njem živi stari duh bodrosti, ki mnogim tujcem ne u^aja, kakor ne ugaja tujcem v Angliji marsikaj. kar odgovarja duhu in okusu Francozov. Parižan sovraži liijjrn) vre;rc. Kavarnc, v katerh preživi svoj prosti čas od poldne do pol-noči, sedeč s svojimi prijatelji ali sorod-niki po ćele ure pri čašici aperitiva, so prenapolnjene in v njih je navadno tako toplo, da bi naš človek tako. zbe-žal na prosto. Ce ne sede Parižani v kavarni sami, jih najdete tuđi po/imi I pred kavarno na hodniku, kjer srebajo pivo in se prav nić ne zmenijo za ve-ter. Parižan živi kot najemnik \ stanovanju, pa naj bo siromasen ali bogat. Le malo najbogatejših Francozov se je navadilo bivati v lastnem domu in ti so naložili svoj kapital v hise, kakor pretežna večina Angležev, ki se počutijo dobro samo pod lastno streho. Parižan vstaja razmeroma /sodaj. Njegova prva želja je kava ali čokolada, ki jo popije v postelji, pri tem pa prečita z enim očesom površno novine. Potem odide na delo. Služb«^ rastopi ob 8 ali najpozneje ob 9. Samo državni uradniki morajo v službo pred osmo zjutraj. Privatni uradniki so v tem pogledu na boljšem. PoDoldne nastane splošno romanje v kav;:rne. Spom-ladi, poleti in jeseni se bore vsi Parižani za prostorčke pri mizicah pred kavarno na hodniku. Vprašanj« zase je ol>ed po- vprečnega Parižana. Biti mora poceui. dober in obilen. V F^arizu ie nad 10.000 restavracii, dobrih in slabih, tod.i dobre so v večini. Najboljse so navadno one restavraci e. k cr «<> cere najnižje. Po-poldne mine Pari/ami v delu. \- prere-kanju pri telefonu zaradi napačne zve-ze, v intimnein kramljan.ni in dobro-dušnem zabavljanju na vsakega in na vse. Ob 6 zvečer se pa vrača Parižan k zahavam odnosno k ženi in otrokom. Tuđi večer preživi Parižan v krogu svoje rodbine, če ne računamo obligat-nega aperitiva ali partije kart v ka\ar-ni. Izjerno tvoriio samo večeri ob so-botah, ko prepusti Parižan s svojo bolj-šo polovico otroke služkinji ali sorod-nkorn in se jire /abavar. Po maleni okrepčilu v kavarni kreneta v restav-r:ic:ir>. kier že čcka;o J-rgi za-konci. željni zabave. \reČeriajo skupno, med večerio kramljajo in debatirajo, potem pa gredo v gledališče. Parižani nišo navdušeni za moderna gledališča. pač pa imajo zelo radi gledališča, \ katerih itrrajo stare ljudske komedije s prizori o ljubezni, zvestobi itd. Po giedalHču zavijejo zopet \- kavarno, kjer navadiv* \ ečerjajo. Spat gredo sele ob 2 ponoči ali še pozneje. \r nedeljo dnpoldne ve- činoma spe. popoidne pj trcJn ' dec i na sprehod v Bois dc liouJognc. Kaj pa neoženjeni in stari samci v Parizu? Kakn živi mlada Parižanka? Njena zabava se prične na Mon* rnar-tru in konca pozm> r ->či v plesni dvorani. Z Mont: , .» vt>dijo proti bulvarjem ozki.1 ulice, i>u kif-rih kar mrgoli učenk, sivilj in proda'alk, ki liitc že zgodaj zjutrai po opra\ kiU. Potem prideio gospodinje. ki so zelo /govorne. debatirajo z brajevkami. se prepiraio I med seboj, kritizirajo vsako vlado, i /merjajo šoferje itd. Proti poldne\u se I vrvenje na trgih in ulicah pole/c. Poja vljajo se samo tipi krošnjarjev in ra/-legajo se klici prodajalcev razne rol>e. Opoldne pa tiastnpi no\a doba. Clo\e-ku se zdi, da se »e porušil jez, tako zakipi in za valovi pestro življenje po pariških ulicah. V nestetih skroi?jnili re--:uvriic:.Lih si rr.v;:šc::(t prodajajke n šiviljc čim cenejši obed, popijejo čašo najslabšega piva in hite zopet na ulico, kjer se sestanejo s svojimi priiateliica-mi ali zaročenci. Poglavie zase tvori napitnina v Parizu. Na tisoče Parižanov živi ali vsmj hoće životi od napitnine. X starih časih je bila znana napitnina v Parizu z inicnom pourboir<, zdaj se pa imenuje *pour k service«. In če ne daste tem 1/Uuciii Jiap'tninc prv-stovoljno, j<» kratkornalo izsilijo. Prujšnje čaše so se Francozi zaradi napitnine norče\a!i iz Rusov in Turkov, zdai bi se pa morali norčevati i/ sebe. Te razmere so krive, da je malo izkušen^mu tujcu bivanje v Parizu neprijetno. Ce si tujec ne kupi pravočasno vstopruce za Folies-Berge-re pri blagajni, mora plaćati v agenturi. ki posluje v blizini tega znameniteca nočnega lokala, namesto IS, kar M frankov. Agentura ima celo armado pri-ganjačev. ki odganjajo občinstvo od blagajn in mu vsiljujejo vstopnice, k: s>» navadno dvakrat dražje. Z \ isoko pre-plačano vstopnico greste na svoje me-sto in čc ne daste biljeterki napitnine. vam iztrga vstopnico iz rok in se i/gubi v množici. Tujcu, ki je povsod iz-postvalien šikanam. ker ne pozna za-konov in običajev dotičnega naroda, ne preostaja drugega, nego seči v žep in dati napitnino. Najbolj žalostno pa je, da tujec ne najde zaščite niti pri gleda-liškem kontrolorju, niti pri koniisarju. Kontrolor se izgovarja, da nima časa, policaj pa skomigne z rameni, kar po-meni, da je v borbi proti izkorišćeval-cem brez moči. V Parizu zahteva napitnino celo fantiČ, ki pozdravi tujca pred hotelom z »bon jour, monsieur«. f!dina izjema je menda kino Paramount. kjer uslužbenec takoj pove, da ne sprej-me nobene napitnine. Toda ta kino je v ameriških rokah. Globoko užalosčeni nazuanjamo v?em sorodnikom, prijateljem in znancem, da ie naš ljubljeni >in, soprog, brat in svak Franjo Jamnik danes po[K)ldne, po nad enolotni, muke nol ni bolezni, nenadoma preminul. Truplo ljubljenoga pokojnika se prepeljo v isredo 19. t. m. ob pol X uri popoldne iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križu. Drapega pokojnika priporocaino v bla^ upoin i n. Ljubljana, 17- junija 1929. 2ALi:ji»(:-i »»sivu. V globoki žalosti naznanjanro, da ju naša sron oljubljen a dobra soproga. mati in sestra, gospa Marija Završan soprojca magistratnega ravnatelja v pok. v pcHiedeljetk, dne 17. t. m. po iruror.' bolezmi, previđena s tolazi.li $rv. vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage po'koi'nice bo v sredo. dne 19. Junija 1929 ob 4. uri pop. «/ mrtvačnice drž. bol me e na pokopališč'-k Sv. Kriiu. V Ljubljani. 17. junija 1929. Žahijoče rodbine: ZAVRŠAN — UMBERGER. OMliu LJubljuu Heatni ooRTet>al UTO° „ŽIVLJENJE IN SVET" EDINA SLOVENSKA TEDENSKA REVIJA ki daje na leto dve knjigi. vsako po več kot 6oljši in cenejši bo časopis. Naroćnina !*e lahko plačuje tuđi četrtietnu -0 Din in mesećno S Din. Naročnina je neznatna: Za 40 Din nad 600 strani poučnega in zabavnega štiva s pa: sto slikami in lepimi ume tniškimi prilogami je narav-nost malenkost. Uprava in uredništvo »Življenja in sveta« Ljubljana. KnafLieva ul. 5. Prihodnja številka »Življenja in sveta« t>o priobčila med drugim zanimivim gradivo ni polea lz:av oficijelnih zasropnikov fjub-;;anske univerze o priliki njene deset'ernice rud; ru>!edaje č!ajike: Od krojaškega vajenca do kneževega najn estnika — Kukavica in njeni grehi. — Čudne dogodivsčiiie dveh Francozov. — Naj več je preseljevanje narodov v nakm času. — Voleji človek. — 91 dni vožnje skozi sahars ko piiščavo. — Ali aaj uživamo presno hrano? Stevilki, ki bo bosato ilustrirana, bo priložena kakor običajno tepa umetniška priloga Matiuiaturni papir :q a obii 4* - Preko 2,000.000 strvjev v rmti Sajbo/j vpeljan v uradih' Na zalogi pri Telefon Hev. 2960 nseriraite v „Slow. Narotto"! >«4faft c^lcisf< Vsuka boseda &O p»r. Plača, me lahko tuđi v mamluth. Za odgovor znamkot — Na vpraianja brez mamice n« ------- nfi£nt*ariamA ~ SJajrruznJH o£la* Dl« 5^—*- ^mm^m Nadprirejevalci (Orvcrht; i .^i.;ki jj ?■: »v. .;>:;:.. .;;i samostojni delavci za fkia in p-rc-pros:a de!a. naj pošltejo ponudbe na iiaslov: Braća Sab'.ek, Slav. Požesa. 1309 V novo preurej««t gostilni »pri Levn« riaiic.^Ae Lršč v Rožni dukn!, Cesta XV, se točajo naiboljša rde-č i« bela, šiajerska in dolenjsika vina. Izvrstna kuhinja; na razpolajj© vedno ao.rJta i-n mrzla jedil.. ■ t .i >r:nar z večletno prak- . . premeni:: viosedanjo službu. liv^žban se>m v v*>eh panoffah vrtnaiške struke — kakor ti«fc umetneza vrtnajstva itd. Cenjene dopise na naslov: V. Luc:*i, »ost. F\đ !:;yi,, Rimske Psića voleje pasme m b-iii na :mc »Cuč-iut', ^<; ic -i-ffubila v Ljubljani 12. t. m. Kdor jo najde, naj proti nasrrads 20 Din javi na naslov: Alo«j2ij Peterlm. V:dem-Dobroi>o!i(? 4?. 12. 1307 Kumare 7 Din ki Bučc 6 Din kg p-fOdaja Ua u.< LJi i \"C:i vAflB :r;u na sttoin^: CeleMina Glavvlk. l.ilO Pleskarske pomoćnike mlade, vešče i-.pattu.jd — Upih-tlovan;a) in emajliran ja. ti dob« 4—5 mes€ccv sprejm« Lj. Somofy, Vinkovci. — Plača 6—7 Difl 1297 Majhno hišico pr;merrw u *r^-\.:'o a'.i kakeift vpokoj«nca, oddj v naiettt Oma-hen, V'el. Gaber, po i: a St. V*d p'' Slični. 1?^> I. Stjepušin UHU. Jnjntti 5; prlpof«ta a4Jft«Uie ta«bare. tiče, tk*lc. partitnre 1 »stal« p*> treblttBC tš ^TifUzbalA. • Ođltk^vai u trisktjltlifbf Cjeiid traiko Kno naibolj skritih Ijutoezenskih dra:i r.-šc vaši o^i-sujc povest Martin Brbek Spisal Ivan Podr/aj I-epo o-premljeno k-i ^ je irduLi '.aložba »Luč« v Ljubijun.. Š'trvil-ka Ctkovncga računa 15J09. Knjiga stane po posti D;n 21.5 ter sw iiaroča pri Tisikovni zadrugi v Liub-lrani in iMariboru in po vsch knjigar- 7»jhte\aitc brezplačen prospekt ln mi!o>nico pri založbi »Luč« v Ljubl.ia-ni, noštni predal V. Urcjujc. Ji«ip iifpaDdt — Za »Narodno tiskarco: Frito Jczer&ck. — Za upravo la inser* 01 del Ju>ta. Otuo Cbri^iut — Vu v Ljubijajii.