ospodarske, obertnisk narocm * Izhajajo vsako sredo po poli. Velj tiskarnici jemane za celo leto 3 fl. 60 kr., za pol leta 1 fl. 80 kr 90 kr pošilj po pošti pa za celo leto 4 fl. 20, za pol 2 fl. 10 kr za 1 fl kr. nov. dn Ljubljani v sredo 14. novembra i860. Koliko zemlje se zgubi po poljskih potih in stezah. pregledali in presodili, ali je pot in steza tù in tam res potrebna ali ne? Ce ništa potrebna, bi mogla županija vas- canom na znanje dati, da tega in unega pota ni treba Gledé na poljsko postavo, ki smo jo letos dobili, hočem ' da se ne smé več po njem ne hoditi ne voziti, in da stara tukaj le eno nepristojnost ali tako rekoč nemarno napako navada takim potom in stezani omeniti, ki se pri kmetijstvu tako pogostoma nahaja in ki pravice, ampak je očitna potreba. n e v Ce dá nobene bi pa župani toliko kmetijam veliko škodo prizadeva po preveliki potrati ,tega ne hotli zapovedati, ali pa če se njih zapoved ne spol-božje^a darů, to je, ljube matere zemlje ob poljskih nuje, naj bi kantonska gosposka k temu pripomogla in to reč dala natanko pregledati, kako in kaj. Ta preiskava je tem bolj potrebna, ker se dandanašnji potih in stezah, tovo nihče potrate pravim, ki je sedanji Čas ffo zagovarjal ne bo. V starih časih, ob kterih niso bile zemljištva in kmetijstva še toliko vredne in s le prerado vse verjame, ce se je cez kakosen travnik, takim pridom obdelane m kterih obdelovanje je kmeto- njivo ali gojzd le nekoliko časa hodilo (kar večkrat kak vavcorn še velike stroške prizadjalo, kjer so se pridelkPše slab in neskerben gospodar dopusti), da tako po majhui ceni dobivali, in tudi davki niso bili na tako mora tak pot ali steza biti, naj je potreben ali ne! visoki stopnji, kakor dandanašnji, takrat gotovo ni bilo kme Ha pa ni vselej mogoce nepotrebnih potov in stezá po tovavcom tako zameriti, da so poljske poti in steže križem pravdni poti odpraviti, vsak kmet lahko razume; tega mi ni sčm ter tjè čez najlepše travu i ke, njive, vinograde treba posebej praviti. To zamore soseska sama, ali pa do-razpeljevali, da so si le nekoliko korakov pota prikrajšali, tična kantonska gosposka najlože izpeljati, kteri potje ali ali se pa blatnih in mocirnatih krajev ognili. Še danda- steže naj se opuste, kteri pa obderzé. našnji se gojzdje nahajajo, v kterih je vse s poti pre preženo V7 tej reči imamo pa še to napako v misel vzeti in , kjer je tako rekoč več potov kakor dreves, kjer tu je: Od s v. Mi he la do s v. .J u r j a misli vsak, da je je po troje ali čvetero potov dostikrat blizo eden druzega ljudem iu živini dopušeno, po vsakem travniku, senožeti ali v kak kraj napravljenih. Na veliko takih potih se nahajajo njivi, kodar se komu poljubi, križem sèm ter tjè hoditi in gra b n i prežerii z vejami in dostikrat s celimi drevesi nalašč pre živino pasti ▼ v ces da se dá čez nje voziti. Će gré pot navzdol, ce se tudi travnik ali njiva pomandra in potlači da ob tem času se iiikjer škoda ne delà da je se že močne drevesa sečejo, in zadej kolom pripenjajo, na- gerdo. Dragi • • moji to ne veljá! Ta misel je prazna mesti da bi se s cokljami zaverale; pod klancom v pervi Kdor tako kvasi in travnike iu njive poškoduje, bo pravdo kerčmi pa se derva za kozarec cvička puščajo zg ubil, in storjeno škodo bo mogel plaćati, V ce ga sosed Pa gorjé takemu posestniku, kteri bi se prederznil, zgrabi. Sv. Mihel ni dal nobenemu pravice, da bi se smel Marveč ima sv. Mihel vago, s ktero prepovedati takošen pot v gojzdu ali na travniku, ali za polastiti tujega blaga. vinograd ; i?đ sovraži. braniti stezo čez njivo ali pa čez bilo, da bi rojen ne bil. Celi okraj dobije napravijo njegovi sosedje sèm ter tjè več in širjih potov in stezá, in če se on tudi do njih oberne in jim boljse bi mu meri vse pravično m vse nepošteno. Iz gole hu- - Kako reće: „Ljubi sosedje! sej imate drugo pot; tukaj mi delate veliko škodo; jez moram za svoj svet veliko davka plaćati; in kako bi bolje bilo na Pivki. II. Poljedelstvo. (Dalje). ta pot ne stoji v nobeni mapi, in je tudi ravno tukaj ne Koliko vec bi se přidělalo, ako bi se previdniše kme potreben". Al vse to nič ne pomaga; odgovoré mu zabav- tovalo! Vse drugače v je tedaj treba začeti. Ako res ni Piv-rvii imamo pot tukaj že čez 30 let, toraj pravico, čanov volja, raztresenih kosčkov v večji kose zediniti, saj čedovanje po polji opustili in poljedelstvo si ta- Ijaje : naj stoji na mapi in v gruntnih bukvah ali ne Ugovarja naj se mu, da je bil menda že takrat napravljen, kadar se ni kole vrcdili: na njegovem zemljišu V se nič přidělovalo, ko je še celina in pušava bilo, in tako nič ni opravil. Kadar kmet svojo njivico izorje, vec ali manj njive štirih sosedov pohodi in sicer na vsakem koncu tako na Taki ljudje, ki tako govore in ravnaj o, se deržé svoje dolgo i kakor je njegov plu^ dolg, vn wtm kar ni malo. kdor si na umišljene pravice, če tudi ne morejo spricati, da sta pot in misli drevo in pred njim vprezeiia dva para živinčet; steza že 30 let stara; vsi opomini, prepovedi in rubljenja vsaki strani pa, če ni zlo zlo neškodljiv, saj kolikor sta i f t so zastonj, jih na pravo pot spraviti. Skorej bi djal, da vol in clovek široka, ^sak lahko vidi, kakošno škodo bi taki ljudje imajo zares kosmato vest, in koračijo dostikrat kmet napravil sosebno v mokrotnem vremenu, ako bi spo-brez vse^a pota navprek čez travnike, njive in nograde, mladi njivo oral, ktera se steza na sosedovo ozimino ali kar se v omikanih deželah gotovo nikjer ne nahaja. leži prek nje. Zato je prav pametno iu dobro, da je polje Kako pa. če bi zdaj, ko so zemljisca vec vredne, ko v toliko delov razdeljeno, kolikor je poglavitnih setev in se od njih večji davki plačujejo in je tedaj treba, da se na sadežev; in tako mora ostati, dokler je polje razmervljeno vsako ped zemlje gleda, V V kako pravim ce bi se po ker tako kmetje vkup ležece njive vsi saj v enem tednu poorjejo iu si malo ali nič ne škodujejo. Treba pa bi bilo: 1. prenarediti poljski red nekoliko. Za ajdovimi na župane obernili, da bi pravični možje to reč natanko njivami naj bi bile korenjeve in za temi še le krompirjeve. sestuiki takih zemljisc, cez ktere so potje in kolovozi na- p pravljeni ali steže razpeljaue, kodar jih prav za prav ni 306 repa imela čas rasti in korenje se debeliti Tako pirjeve njive bi pa bile Jahko vselej o pr ? krom kidujejo, ne kakor nekteri delajo pustivši gnoj po dva mesca z zadnjimi nogami veliko casu za in čez v hlevu, da stoji blasro pšenično ral pra T b sicer v navado enmalo zmešnjave s pervega pri pognojevanja ako bi se v nov red prestop bi b lo, pa nič ne dé veliko lepši, kot j i visje kot s pervimi. Da bi se pa kup v gnojni jami bolj narastel, bi bilo prav dobro ulice pred hišo iu poleg verta. na kterih se danj Pivcanje namreč 9 9 • » gnoje perve pšenične njive, zadnjih pa ne, in ovsenih tud ne f tako da dve leti nic • • gnoja na nj ne pride. Potem pa d leti je navadno veliko blata iu smetja, večkrat pometati in smeti na gnoj metati, kakor tudi gnoj s kako perstjo iz Po mojem bi se pa njive kakor bomo spodej slišali. 2. Il a 1 ne boljši i, v korenje vsako drugo e pa leto pet 3. Bi se morala žetev kolikor toliko pospešiti. gno Pivcanje žito tako dolgo zoreti dajo, da zernje samo iz klasja pada. Zato ga ni treba še le v kozolce staviti, kakor koliko ovreči. Zdaj orjejo najpred perve Gorenci in Dolenci delajo; temuč kar se dopoldne nažanje, pšeničnice, in ko so te že obsej začnejo zadnje orati, se popoldne lahko omlati, ce le ni njiva preveč plevéluata. Jez bi pa svetoval zadnje pšenicnice dobro gnojiti tudi rež in ječmen sejati iu jih pred kot perve zato da bi jih tudi pred kot per pred požeti, bomo pozeti mogli. v nje bdelati, Zakaj bila. drugi Da se pa trava v suopji posusi, ga pusté en ali pol-dan na polji ležati. Pri ti priložnosti moram vendar omeniti, kaj in kako tudi pozneje slišali. Pervih pšeničnic bi je s kozolci na Pivki. Naj pa nikdor ne cikne, da njemu pa ravno tako ne bilo b or oj i ti kot daj • ř ker bi pt na dobro gnoj ene krompirj dnjih ne osebno tù nasprotovam, zakaj tacih misel sem bil vedno, od Po tem kar sem se po raznih krajih Krajnskega ozerl edu bi tedaj vsako nj noj bi pei zdaj, otov bol teku ko drugo leto in rast bolj pospeše kar kot kd je že tak stiska en zapravljivec, ž njim, ali prav za prav i tak lahkomisljen ze meče, kakor na njivo četerti in šesti delj nj ar a vozi. da Zakaj iu lastnosti Pivke bolj opazoval. In da bi se v ti reci posebno, kakor morda preveč ne zatelebil, sem pred posvetoval s Pivčanom, kterega moja domovina sem se v marsikaki drugi, aje nemarja in prec se ponosno svojega imenuje iu ar u oj i 1 i bi aj dru kterega med „Novičnimi" do i pisovavci „Novice" same pravično med svoje pervake šte namesto da • 9 gnoje pervega, teg in pete Tako bi nobena setev ne priš ceter- jejo. Kar razodeti menim, je pa to-le: puste njive, in perst bi se nikoli tako ne izpi na zlo Pa bodo Ker je polje na Pivki tako zlo razdrobljeno, ue vidim v takém ravnanji o setvi, kakoršno sem ravno kar zgorej Pivcanje rekli 5) E kaj oves nam lep zřaste tudi na pustih popisal, toliko napčnosti in nespameti, kolikor nekteri, ki vah!" Jez pa terdim, da bi oves se lepsi zrastel na po- pridejo na Pivko iz krajev, kjer so kozolci potrebni, in tudi «r nojenili njivah Dali » leti poredoma p gnojena, Krompirjeva njiva mora biti dve potem je krompir debel bi, kakor vsake pivške nadloge, tako po^rešanja kozolcov na nji" Dobro rečeno! Men da bo vsak kmet to poterdil Zato bi ne bilo pak ne připisoval le edini burji. Reva barja, koliko butaro so ji Ie pivski dopisovavci že na gerbo naložili ! Sem že več- k bi p nasvetovanem redu tudi v krat mislil: Zdaj je bo vendar že enkrat konec pod takim korenje ve njive saj malo gnoja p b vergli ; gotovo bremenom! pa ni dolgo » kar nam je spet čez Kras sem v bi se korenje ep i iižol bob leča, in kar še v tište njive Terst zlo zlo pihala. Je neki res taka, kot škratelj. pride ne sperlo ne z gnojem ne z g n oj Z d a i t ri i b oj Ni kakor ne tajim, da bi ne bila burja huda nasprotnica ko pa ekl y ê Kj b tolik gnoja jemali!" Kako bi se teg vsacega zagotovim , da bi na pada resil ! rl bolnika ozdi ćavno je termo iz glave : ki ne verjame, da je bola biti > nemogoce Novice so že dosti podučnih spisov prinesle, kako naj bi si kmetj • v v gnojnisca napr in kako z i «•uojem m gnojnico ravnali. zolcom na Pivki ; pa vendar Pivki ne le zidani, temuč tudi leseni kozolci zastran burje lahko stali, kakor ne le s ceglom krite in s kamnjem obložene hiše stojé, ampak še več visocih, s slamo kritih střeh; in vendar ni burja za moje pameti še nobene čez Zato se mi nepotrebno zdi, vse to spet na dolgo in široko Osojevnico odnesla. Huje na azkiadati. O bom tedaj le, je Pivčanom posebno Pivki kozolce, ali čem reci kot serditost burje podira , jih postaviti ne dá, sedanji in najbolj treba slišati. Gnoj « v v so na Pivki skoraj skoz in skoz na napenem stan kmetij. Vprašam le: Kje naj si Pivčau kozolc postavi? Mar na vertu za hišo? Da si bo na njem pripraven mestu iu napěno narejene. Največ vaší namreč tako leží, prostor naredil, bo inoral saj pol verta, če več ne, ogoliti, da tla na eno ali dru ali na vse straní od hiš visé. To in tako bo šlo še tisto pićlo sadje, ki ga zdaj dobiva, rakom je prav, kaj zmirom je bolje, da je hiša na suhem kot žvižgat. In pa je treba tudi vediti, je li lega verta na mokrem, ne le za pohištvo pak tudi za zdravj in ljudí. Menda zato so pa Pivcanje mislili, da mor blaga tako tudi gnojnišče ležati Ce leží z a hišo, kter se zato, in kako bodo kokoši gospodinile , in kar je pervo: kakošen marsikak kmet bi moral doberšno ■■■■MHiHBMiil^H Ali dohod je do verta se vsa gnojnica 5 haja pred ali za hiso. pot na rami snopje v kozolc in iz kozolca nositi. morda na kakošnem zunaj vasi ležečem kosu tako rekoč k oceja čez vert na polje. Vertu pride sicer v prid i tak da or P» a je lep viditi in ce je za njim kosenina noja, da je . tudi polja? Kosi bliže vasi ležeći so že tako dolgi, da kozolc celo dolgosti ne potřeboval, morda še polovice ne. Ali kaj širo nji v prid pride gnojnica. Al največkrat so njive sèm ter kost pravi? Pravi, da bi si moral kmet pred in zad voza vojesa narediti; in ko bi h kozolcu voz snopja pripeljal ter , bi moral vole čez-nj preuesti, da bi jih na tjè tudi pustině. Ce je pustina, vsak vidi, da je gnojnica na nji zaveržen zaklad. Če so njive, se razliva gnojnica po jamčih, od kodar jo dež spera, da ne pustí ne duha ne drugem koncu napregel ter voz ritnisko odpeljal; zakaj i. _ _____ Zt _ ________i ~ :__. „ .. ,1 J)a ___„a .. „„ A___: i __ __________i _ t.! i_ i__*__: „ ga spraznil čuha za sabo Se odniše leží gnojuisce pred hiso soseda na desni in levi ne vem, da bi toliko hlastenja po ne govor o nasledkih, kteri izvirajo stanovavcom take svojih kosih terpela, kolikor bi se ga pri obračanji storilo. • V b le, da » v zdravji in v očéh bližnjih in tujih ljudí ctnmm Dalje je tudi vprašanje: ali ima kmet kos, ki se na ko ^nojnica gré tako vsa pod zlo ; voda jo spii >li po edi vasi v kak kolovoz in po ujem ali v kako strugo, ali se pa zgubí po kamniti g maj ni lovoz steza; veliko jih je, ki imajo dohod do lastnega le po ptujem. Blizo vaší tedaj kozolca ni moč postaviti dru-gači, kakor da se kosi razmenjajo, ali pa del polja odloči Gnoj • » » naj bi si za 3 ali 4 čevlje globokeje skopali nalaš za kozolce. Pa če se toliko dá, zakaj bi se ne dalo za hlevoni ali skednjern, ali če tega ni moc, saj bolj na vse polje razmenjati? Dalje od vasi so njive in koše • ♦ vert kot pred hišo, ter ga z drevjem obsadili, bodi si ze kakoršno hoče, da le dobro senco delà. Proti gnojniščini previdi. . _ a m . i % V # _ • * - nine dosti prostorne; pa kakošno delo bi to bilo, vsak lahko žetvi bi kmet iz koscov krog vaší ležečih ne jam naj se oceja mokrota in blato iz celega dv - _ ___ . . . v. in koliko celo skozi vas vozil h kozolcu, ki bi četert, morda iz vseh hlevov. Hlevi pa naj se pogostoma snazijo in iz- pol ure delječ od vasi ležal, in o mlatvi spet od doma v 367 skedenj! Takému početju bi se le bedak smejal, pameten bi pa z glavo majal in kozolčevavce miloval. pisateljev manjkalo, bi slovenskih nenikov. bilo pao slabo spricalo o omiki dnarja Tudi zastran narocilnega Da mokro leto, kakoršno je letošnje bilo, o žetvi ve- naj nihče ugovora ne zblekne. Plača ucenikov je v novejši dobi povsod tako določena, da za kakošne bukve še zmiraj liko škodo delà, zoper ktero bi bili kozolci dobra pomoč, je gola resnica, ktere ni treba še le dokazovati; pa take kak krajcar ostane. Zakaj pa smo tudi poslani po farah? " ne! Kaj pa bomo za Božjo voljo tudi leta so na Pivki, sodim, zlo zlo bele vrane. 5 Iz vsega tega Da živimo sebi? sklenem, da morajo Pivčanje tako dolgo brez kozolcov biti, dokler bojo njih kmetije v sedanjem brali? Saj brati se pravi po besedah nekega slovečega počeli, ce ne borno zmiraj kaj novega zlasti slovenskega pe- etanu. Kadar bojo pa polja porazmenjali in za hišami pro das: oga „pobirati", in sam Izveličar pravi, da kdor ne po storne verte imeli (Bog ve, V . kdaj bo tako!), si bo lahko bira, raztresa. Ljubljana! pokaži se nam zopet vnovič pa bela! Imas može, kterim ni težava osnovati potrebnega in ta in uni poslopje razširil, ali prekelj po stebrih nabil kdor tega poslednjega storil ne bo, da bo le sicer umno od vseh pravih učnikov željenega časnika; Vi pa, učniki, kraetoval, mu saj jez ne bom soldaških palic namirjal. (Dalje sledi.) ne odrecite pripomoći, kajti največji dobiček bo Vaš. Bog ! llodoljub Podratitovski. Kar so ..Nov nčiteljskem časniku spregovorili » akrat in tudi unidan „Glasnik o osnovi novega slovenske n šolskega časnika naj bi pač ue ostalo le pri praznih besedah naj bi postale resnica berž ko je včs n mogoce. ampak besede Da se večidel p prihodnjih boljših časov opira na dobro uravnane ljudsk šole, teg tukaj ne bom ponavljal 5 je bilo V ze dovoljkrat dokazano in je toraj brez vsega daljnega pripo vedovanja jasno kot svitli dan vendar še vedno veljavna In koravno star je pa bo tudi toraj sv drugim ivna resnica, da kdor se sam ni ucil, malo povedati vedil. Ako učniki hočejo vredn biti t i t e g m i n jim je treba toliko urniši PreJ i d svetega po kl ica koračiti v omiki na-> le na šole opirajo, učniki morajo biti v omiki toliko spredaj, da ter- kolikor večji so upi, ki se ed jatvam sedanj nasprot přidej* ga časa tako rekoč s pomaglj Učiti se jim je toraj treba, mno iko ze mnogo učiti. Dobro vredj šolski zlasti o vednostih, ktere časnik naj bi jim bil ucnik, kdanja pratika rodi. In tacih teljskega dandanašnji gotovo ni malo. Da bi dobrega uči časnika ne potřebovali, tega ne bo nihče terdil, kdor ima zd moz řane v glavi. Al ena je prevdariti: Kaj misli većina slovenskih učnikov o tem. taistih namreč. kterim bi bil nov list to, kar je ribi voda Kaj bi utegnil tù marsikdo debelo gledati I pocasi » Imeli smo časnik ? po kterem marljivi učnik, ki se je bil svojega pokliča zvest in si je liste enako skerbni bčelici v knj zvezati dal se zdaj kerbno sega ; več let nam je donašal razne poduke o šolstvu, lepe povesti ? mične pesmice itd. Ktera nezgoda je zadala temu listu smertni udar v i t i ^HI^I^HHHHHHÍi^l Jez nočem tega zarudele lica većina slovenskih učnikov naj daj pra od gov na to Pa mi bo kdo ovarjal zdaj bi bilo vse drugač; takrat je bilo manj šol in učnikov itd. itd Dobro ! Marljiv svojim našega pa prestop se v • V • ej si cas v nedavne dní i gosp. pesmam * slavnega Praprotnik je iskal za izdavanje napevov k naročnikov. Kaj mislite, čemu ležij t gosp. Rihar-ja preg od in poterj na pevi dalu kakor zakopai Ako bi bili zaklad lenega hlapca v tamnem pre-Ijivemu skladatelju segli učniki z » obilnimi naročili pod pazdiho, davno bi se bile že mične pesme v čast Najvišjega po slovenskih cerkvah. strune bomo mogli napeti °1asile slovenski učniki vse druge ? Da, v ce ne i přišel bo čas, ko se nam bo tesno godilo. Da bi ?ka premalo bilo, ^a ne moremo ver- 3 ne. Da uas za ohranjenje lastnega kakor se tù jeti tam kaki "las vzdigne, te h meje našega jezika so predeleč raztegnj Slovenske narodne potrebe Spisal K. Zavčanin. (Dalje in konec.) Silna narodna potreba je tudi ta, da se uresničijo en krat prava, ki gredo slovenskemu narodu kakor vsem drugim našega jezika: na svetu, namreč vpeljanje 1. V šole sploh. Iles, da so ljudske šole sedaj dosti bolje kakor so tačas bile, ko sem jaz začel šolske klopi likati in ko so nam „herr lehrer" vse nemški koj s početka že razlagali; mi jih nismo razumeli, to vem, stene, mislim, pa se manj ! Namesto da bi nas bili naučili sto in sto potrebnih reci, ki jih domaći človek potřebuje, ako iz ljudskih šol prestopi v djansko življenje, in kterih se pozneje naučiti nobene prilike več nima, so le Nemce hteli iz nas narediti in z nami včs naš narod. Kaj to je namen ljudskih šol, da se narod izrodi? Nikdar ne! Star pregovor pravi: izrod je najhuje povsod. Škoda za zlati čas, ki se tem, tako zgublja, ker se na nobeno stran nič ne doseže. pisale „Novice že to kakošne naj bojo ljudske šole, pa so liko, da ne bodo o tem dalje govorile, kakor tudi o gim-nazijalnih šolah ne, nadjaje se, da bojo naši deželni nalogo, s krepko zbori spoznali si za sveto niti se za to, kar je po ter l a národová, pravica. besedo pote tr e> pa tudi njegova 2. Naj se vpelje slovenščina v urede, (kancelije), ki imajo z ljudstvom opraviti. Pervi dan, rečem bo zginila tista nezaupljivost, ki je našim kmetom pri občenji z nem škimi uredniki značajna. Kako važen je na pr. narodni jezik za sodnije, to zamore le pravoslovec zapopasti. Cisto proti pravoslovju je, da se zapisniki (protokoli) ne pišejo v tistem jeziku, v kterem se izprašuje, ker dostikrat ena sama beseda napčno prestavljena in v zapisnik zapisana, delà velike zmotnjave in more narediti tudi krivo sodbo. 3. Naj se naš narodni jezik upelje v cerkev, kjer še ni vpeljan. Imamo na mejah slovenskih žup (far) in tudi po mestih, ki so deloma sloveuske, deloma pa uemške ali talijanske, v kterih se pa brez obzira na slovenske ovčice ali samo v nemškem ali talijanskem jeziku podučava, pro-poveduje in Bog moli!!! Napravil sem tri izkliknice, ker je to v nebo vpijoč greh storjeu ne toliko na škodu slo- venski narodnosti, ampak rednosti. na škodu naše slovenske čudo Z vpeljanjem slovenščine v šole, pisarnice in cerkev se bo vpeljala posredno tudi v naše družtveno življenje. Te potrebe, ki sem jih do sedaj naštel in kolikor ino goóe pretresel, namreč probudenje narodne zavednosti, vter jènjc domorodstva, uspeh sloge, blizanje našega knjizevnega * Zakaj ne? Saj so skušnje, kakor ste ravno sami rekli, ža- jezika hrv. serbskemu književniku, in vpeljanje slovenščine libog! to že učile. Pa tudi drugod samostojni šolski casniki v javno in privatno življenje so za nas najvažnije in naj- težko izhajajo ; število bravcov je premajhno. Poslednji list priporoča „Novicam", naj bi tudi nadomestovale „Glasnika" šolski časnik. silneje 5 narodno blagostanje! so potrebe perve verste. Na nje se opira naše Potrebe pa, ki jih bom še dalje Rade, ako bi jiin prostora ne manjkalo, bi obširniše pisale o šolskih zadevah. Al več, kakor dozdaj, ne morejo. Kaj, ko bi pridni „Glasnik" vzel to reč pod svoje krilo? Po naših mislih bi to najbolje bilo. S tem pa se ne zoperstav- ravno bi tudi vredne bile obširnega pretresa, ljamo samostojnemu listu nikakor. Poskusite! Vred. -- omenil, so potrebe druge verste, zato mi morda nobeden ne bo zameril, ako jih ne bom preširoko razgrinjal, ako- Kratkočasno berílo. r> Tristotisoč milijonov peklenskih pregnanih pod g an !" Dve kleti ali konobi. (Dalje.) Naglo ugasne Dómičino svećo, ki bi jo bila mogla iz zagromi ta hip iz soaedove kleti strahovit glas, da se razlega krog in krog. Glas pa ni bil nobenesra druzega v • kot Mateličev, kteri je precej za tem zmasil se skozi poklino i v grozoviti podobi Orlanda bésnega. dati. Komaj se skrije Dómica za sodec in komaj Osip vtakne v te,li ko eta kregala se Ovčarić in Osip, je přišel svećo za zvernjeno ćutaro, kar je že težko storil, ker mu namreč Matelić v svojo konobo sam po vina za večerjo tep je sveca spet padla s svetilnika, kar se vrata odpró in stari Ovčarić, z lučjo v roki, ravno po stopnicah pride. Pridsi za zadnji del konobe, se oberne k Osipu, ki je na sodec naslonjen stal. ker mu ga ni donesla Dómica, in približavši se nevedoma do luknje ostermi, ko ugleda svetlobo iz sosedove kleti. se zadere Ovćarić n Ste prekopali v mojo konobo?" ko zapazi Matelića. 9 55 Osipe u ga nagovori Ovćarić z pojdi z mano ffori" jaznim 55 tr lasom precej pri n Tat! ropar! razbojnik I r tCi upijeta potem ob enem h 11 Gori?" vpraša Osip neizrekljivo prestrašen, in šu Ovcaric in Matelić, skoćita kakor dva razkačena in serdita jastroba eden proti drug emu, se zgrabita za suknji in vratne menje, ktero je storila nehoté Dómica za sodom, ravno takrat přepadena, bi bilo gotovo izdalo njeno prićujoćnost, ako bi ne bil k sreći Ovćarić enmalo rute in treseta eden drugega kakor dve češpljeve drevesi. vse drugo pozabivsi, iz Da a — odgovori Ovćarić ljala z Lorko in te hoćete viditi" gluh. ffa 11 Baćvarica se je pripe 55 Ce je Baćvarica gori" dostopi Osip grem gon u »i™ ne n Kaj?" zaupije Ovcaric z nagerbanim ćelom n ti ne greš gori?" 55 Ne grem, in ko bi deset let me ćakala! Raje tukaj Taisti hip skoči tudi Dómica, svojega skrivališća, se obesi Ovčariću za škrica in vleče ritnisko z vso svojo močjo, ob enem pa tudi Osip Matelića odzad prime in ga vleče preč. Zdaj ugleda Matelić svojo hčer in kakor od strele udarjen izpusti svojega sovražnika, ki se tudi oberne, ko vidi člověka, ki mu tako junaško obdeluje njegova škrica in v veliko čuđenje zagleda Matelićevo hčer. Kaj pa ti delaš v sosedovi konobi? Kako si noter r glada poginem, kakor oženiti se z Lorko". 5) Porednež !" se zadcro Ovčarić oziraje se po kaki prišla?" jega očeta. odgovori Osip, vstopivši se rned-nj in med svo palici ali kakem kolu r> te bom ubogljivosti učil « n 55 55 Ne ježite ee, oce! vse je zastonj Pa kdo je uaredil to luknjo? kdo je překopal?" vpraša Matelić. Ali se prederzueš tako z mano govoriti ?" Jaz z vami tako govorim, kakor se člověku mojih let spodobi in kakor rne vi silite s svojim nepristojnim ob- u nasanjem kipel zavolj blizine odgovori Osip, cigar pogum je do verha do 55 55 55 Vi sami ste prepokali!" Nikdar, vi ste to storili!" Obadva se motita" zavpije Ovčarić. se zadere Matelić. odgovori Osip niso prekopali, ne vi niste tega storili". „ne moj oce njegove Dómice, ki je vsako njegovih besed slišala in ga navdajala s serćnostjo, ktere se pred se zavedil ni. ;?Vi še zmiraj mislite, da morete z mano ravnati, kakor s smerkovim dečkom, pa se motite. Jaz poznam svoje dolžnosti do Vas, oče! in se nikoli ne bom Toraj si ti překopal!" Ne, ludi jaz nisem překopal!*' Toraj je prekopala vaša hći !" Vi ste pijani!" wNe serdite se, 55 55 55 55 zarjove Matelić. odgovori Osip. se peni Ovčarić. dostavi Matelić. oče Ive!" povzame 0*ip 55 tudi pregrešil zoper nje; al jaz imam tudi že leta, v kterih se Dómica je prekopanja tako malo kriva, kakor mi drugi trije íí več ne ravná s človekom po živinsko, ker ima človek že sam toliko pameti, da vé, kaj je storiti, kaj pa opustiti". Ti hencani fantalin! kako se mi danes čuden vidiš!" reče Ovčarić, ki je sam stermel nad nenavadno serć- 55 55 55 Ji Pa prekopano je vendar!" odgovori Matelić. To se vidi!" reče Ovčarić. In sicer v mojo konobo !" lažete, v mojo!" „Ni res, nostjo svojega sina. 55 Kdo je toraj prekopa!?" zaupije Matelić. se zadere Ovćarić. vprašata ob enem Matelić v Kakošen se vam dozdevam, ne vem « 55 aî to vém da tega odgovori ne morem storiti, kar vi in Ovčarić. Osip ; terjate od mene. ÎSikdar ne bom jenjal, vam iz serca hva-ležen biti za vse, kar ste mi dobrega storili. Al da bi vam slepo sledil v najvažniši zadevi svojega življenja, da bi vam slepo bil poslužen, kakor têle mesarju, v zadevi, na kteri je ležeče vse moje prihodnje življenje, tega ne bom Prekopala je neka stvar" odgovori na to Osip ktere vidva oba ne moreta poklicati pred sodbo, in ko bi celo soseščino proti nji na noge spravila; bila je — strela". 55 11 Strela?" vprašata starca z najvećjim zaćudenjem in kakor iz enih ust. 55 Da strela" pred Osip r> kt storil ne zdaj, ne nikdar, toliko več, ker moji ljubezni do viharji v naše poslopje trešćila, ak u era je o zadnjem nismo mojrli za- Matelićeve Dómice na potu stoji samo smešno sovražtvo, slediti nobene škode; ona je storila to luknj k zavoljo kterega mora vas in njega sram biti, da ga ze jaz malo popred po nakljućbi k i u kozi kt sern jo ro sem davno niste poravnali :u u Pak bodi vendar pameten a mu odgovori Ovčarić;" » te izgubljena Dómica je ze, bi rekel, omozena in za spodinjo pa si moraš vendar-le dobiti danes ali jutri, pamet brcga. 5 go-Zato veléva, zgrabiti priložnost, kadar se ponuja kaj do-Mi si ne moremo izbirati po nagnjenji serca, kakor tudi tukaj skupaj přišel z Dómico Ovca n Torej niste vi k meni prekopali vp Matel • r 55 rićev In vi tudi ne k meni pretili?" Taisti trenutek prištorklja Mark po stopnicah v klet. Presilna ta # i I prasa unega. ki hlan O naglost vendar, kakor v mestih gospoda, ktera živi brez skerbi, kakor vrabci na je hitel, je bila ki da m w J spodletelo na sredi stopnic 9 konopljišću ; gospodje si morejo izbirati vsaki najlepšo, ker in blisko kakor po stermi polzki d * • švigne doli po imajo s čim. Tudi meni je v mladosti neka druga bolj do- stopnicah in přiletí med noge dol toj padala, kakor ranjka tvoja mati, Bog ji daj večno luč! in i vendar sem jo vzel in sem z njo v srecnem zakonu zivel ker zmirom sva imela polne roke delà in ni bilo nikdar 55 Kakosna strela pa še je to tele doli telebila? za časa na drugo misliti kakor na gospodarstvo i na vinograd in zidanico". reži Ovčarić na preplašenoga dersača, ki se je hitro spet pobral, in si z roko terl ude pobité. „Bo-bo-botra Ba-bač-bačva-va-varica ..." začne jecljati Marko. <. 55 Zato posnemaj moj izgled, Osipe! in hodi z mano gori i Baćvarica in njena Lorka a • • • • 55 Baćvarica mislim ti vendar ni ukazala, da nam moras pobiti noge a godernja Matelić iu si mane meča, na ktere 369 ga je Marko nemilo sunil s škornjo z žebljiči gosto pod je najinima otrokoma, ktere sva hotla ločiti, z bliskom kovano. 55 mi ni ukazala" Kaj je toraj z Bačvarico?" „Na ka, tega odgovori Marko, vpraša Ovčarić, in s střelo naredi! pot, po kteri sta se sošla. ki je n In pregovor pravi 9 CC mu Osip v besedo seže zavolj teh dogodb popolnoma pozabil Bačvarice, ki je ča » da naj elovek ne razvezuje, kar je zvezal Bog u kala v sotoru. 55 Ti r> v> » Ona se je že strani peljala cc zmiraj tako po pregovorih, kakor danes" ga Matelić zaverne, in na njegovem obrazu je bil viditi ko se Dó- zaničljiv posmehljej, ki je vendar precej Kaj Da ; 9 dpeljala se je že?" zginil > hlap plaho vprasa Ovčarić. mica se huje začne jokati, kakor izgine solnce, kadar ga dalje govori. „Ravno sem stopil zakrijejo oblaki pred vrata, ko so jo njeni hlapec in naše dve dekli valili na voz; rekla mi je strašno huda, da 55 Ti gerda baba! Je to rekla stara bačva vi pravi tepec cc n Ker je temu tako ci reče O 55 bi bilo moje mnenje, da bi midva ne prezirala Božjega migljeja in dala prasa Ovcarlc serdito svoje konobi svojima otrokoma za doto; tako bi bilo na in da ste požrešen skopuh • 1 V« .// 55Da> „Dosti! molči „In zarobljen „Dosti, cc zadnje končano dolgo sovražtvo in nihče bi nič ne zgubil" 55 Oh da. oh da dragi oce : zavpije Dómica 5 hi 9 dosti 9 samogolten gorjanec" boš nrolčal!" poma ustavi svoje ihtenje in začne ljubeznjivo božati očeta po bradi, ktera je bodla kakor reženo sternišče. 55 55 19 Bedasti capin in kmečki teleban" „Gotovo bote zadovoljni z mano, ako bodem Vaš zet cc Tiho bodi!" Tudi je rekla zavpije Ovčarić cc v svojem poslanstvu, ji vsaki lahko ukradel 99 da nadaljuje Marko, ki se ne dá motiti , kakor je Osip, bi takega ženina dostavi Osip. Toda Matelić se še zmiraj sam s sabo vojskuje in ivolil ali bránil, ko Dómica spet začne na ves 55 r> 55 55 To je dobro povedala; hvala ji!" „No, išlja, ali bi přivolil ali as plakati se, tako, da Matelić poslednjič spregovori naj bode, kar hočeta, da bo vsaj enkrat konec zo Take Kako Take » stora" jezno zavpije gerčastega cepca se nasmeja Osip. pernega cviljenja u Ci Osip J' 55 Ni mi moč popisati veselja, ki je po teh besedah pre šinilo Osipa in Dómico; obešala sta se na vrat zdaj Ma teliću zdaj Ovčariću, da sta se komaj uhranila njune pre velike hvaležnosti. V tem je pa Marko z vpitjem: „Zi Zdaj je pa dosti!" Je djala, in potlej je še djala : Ne ona, ne njena ženin! živila nevesta!" po stopnicah gori deri, da bi se bil Lorka nečete nič več slišati od takega teleta" v svoji hitrosti kmalo spet nazaj pridričal. In zdaj si podasta sovražna soseda roke pervikrat v svojem življeuji in gresta s svojima otrokoma v Mate- er je bila namesto Dómičine zaroke s pivskim r> Ravno tak pozd ocetu v jemu jenemu Cep Misliš cc n " se zdaj oglasi Dómica svo ravno to morete tudi vi sporočiti prismo V r> da?" lićevo hiš 9 jo vprasa oce. Temu spačenemu krofcu bratom Čepom njena in veselih obrazih. oka z Osip pri polnih bokalih „Tiho, 55 T ne brusi jezika, vinskemu sodcu v daljuje Dómica, zmiraj Vinski tergovec Cep pa ni mogel priti k oki. Kakor sercneja, ker je njeni pogurn, na začudenje Matelić-evo Je Matelić drugi dan zvedil , je šel Čep, precej pijan 9 po 9 volj pričujočnosti Osip* ina i zbuj noči pred dnevom zaroke v svojo zidanico, v kteri je mošt popred njeua bliz ravno tako rastel, kakor je vrel in zjutraj so ga tam našli zadušeuega po morivnem Osip sercnost. ..Temu lac nežu, ktere ed mika očetova konoba" 55 soparu 55 19 Ali ne boš molčaia!" Ki me hoće za ženo vzeti samo zavolj 100 veder Vendar ime njegovo ž njim ni pomerlo, še dandanašnji, vina u „Molči, molči!" kadar se govori o kakem pijancu, prosto ljudstvo večkrat pravi: „On je prav Cep Nekoliko tednov pozneje je bila ženitva Osipova in u 55 In ki nas je s tem, da ga danes ni bilo, v sramoto pripravil pri vseh sosedih". 19 In v celi fari : a Dómičina; Matelić in Ovčarić sta pa od tega casa vsaki dan bolj spoznavala cerio in dobrodelnost prijatelstva, kterega sta tako dolgo pogreševala, in nikoli in nikdar se vi, oce Ive, nikakor ne smete voljno terpeti dostavi Osip. „To je sramota, ktere nista kesala, da sta na tako lepo poravnala dolgoletno in ...... . », 55 19 In ktera tudi tebi serce greje" — odgovori Matelić. Do smerti se bom sramovala, ako ne bo danes zaroke" reče Dómica, zakrije svoj obraz in se začne milo ihtiti. Matelić ni nikakor mislil. da bi se bila tudi v nedolžno njuuo življenje grenivno sovražtvo. Poslovenil Lovro Prirnčkov. Ilijade XVI t spev serce njegove hčere prikrasti mogla dedšina vseh Evinih hčer, to je, kačja zvijačnost; zato jo začuđeno gleda, ploskne z rokama in reče: „Na, tù naj kdo pogleda golo-bico, ki zmiraj hodi po hiši sčm ter tjè, kakor bi ji bile kokoši pšeno pojedle, zdaj pa žaluje, kakor da bi ji bil Cep k 8ereu prirastel". Poslovenil J. Ljubić. (Dalje.) Tako sta ta dva pogovore take imela med sabo, Ajant pa dalje ni deržal se, ker so ga stiskale strele Njega so gali Zena naklep in pa verli Troj Krepki střelci; leskeèa ćelada pa grozno krog sencov sedo 91 Odkritoserčno rečeno" povzame zdaj Ovčarić be v gledé govorice po fari, tudi jaz krivice, ki vam jo 100. Je od strel zudeta rožljala, vedno naletje da, on pa na levi rami omaga, je deržal scit gibaj Terda K brez poćitka vedno * # je Cep naredil, bi ne prenašal meni petelin na strehi veter". nič tebi nič 5 kakor Vendar podriniti niso ga mogli va-nj-ga strelaj i 55 91 Hi, hi!" se zaihti Dómica. Zares, ako bi jaz kaj imel opraviti pri tej reci cc napreduje Ovcaric rekel, Hi, hi, hi! in ko bi vasa hci moja bila da naj Cep še potlej ostane, kjer je bil danes". 55 9 bi In globoko vedno je herpal; pot pa povsodi 105. 'Z členov obili mu lije, si oddahniti ni mogel Nikdar; krog in okrog se groza k grozi vverstuje.^ Vile, povejte mi zdaj, k' v olimpskih poslopjih živite 9 Kako ogenj je pervič v ladij padel Ahajske? cc 91 se začne Dómica ihtiti. Hektor přiskočil v blizo Ajanta 110. Meć siloviti zavihtil in kopjišče pike 5 Ovčarić pa spet počne govoriti in reče: „Ako se pre jeklom misli natanko vse, kar se je pripetilo, očitno vidimo naji je sam Bog hotel podučiti, kako imava ravnati 9 9 da ker roki Štulasto kopje zahman obraćal, ker pika jeklen presekal je, Telamonijev Ajant pa Daljec od njega žvenkom bombecim na zem Ajant spoznal v duši uzvišeni Božje naklep je padla 330 115. Ter se zavzel, da bitve naredbe vesvoljno je vnieil Zen germeči v višavah, Trojancom pa zmago naklonil. Stopi 's strelaja in žark siloviti so vergli na barko y V hipu je švignil okol in okol plam neugasljivi. Ogenj tako okoli kermila se V • siri 7 Ahilej 120. Se ob stegno udari, pa proti Patroklu pravi: ..Urno na noge, velećastni Patrokel vitez! Že pri ladijah čujem cverćanje ognja uragov. Da bi le ladij nè vplenili in begu ne prepredli! Urno obleci bojno opravo; jez pa ćete bom sklical". 125. Djal tako je, Patrokl se z jeklom orožil blišcecim: Pervo okoli golen golenice je namreč navezal, Krasne in lične, srebernimi sponami umetno zapete Dalej potem si persi z jeklenim oklepom oklenil, ? Pisanim, svetlim silnega Ajakičev'ga tekiina, 130. In čez ramo obesil je meč si srebrorobcati Jeklen, potier tud1 ščit veliki pa terdokovani, In na hrabro si glavo posadil je lično čelado Z grivo pregosto, grozno vihral je čop znad čelade. Zgrabil je moćne dve surci, k' ste dobro mu v dlan se podale. 135. Pike samo le vzel ni verlcga Ajakidajca, Pezne, velike in dobro kovane, nobeden Ahajcov Ni je mogel sukati, Ahil le sam umel jo zagnati Jesen peljanski, ki Keron očetu je bil ga podařil Z temena Pelija, smert in pogin pripraviti vragom. 140. Automedontu pa velel je urno konje napreci i Tega za pobijavcom junakov najbolj je cislal, Bil mu je najumetnejši v bitve hrumenji se vesti, K vozu mu vpregel Automedont konje berzoleteče Ksanta in Balia, ki ko pis sta urno bežala, 7 145. Ki ju je z vetrom Zefirom rodila nevihta Podarga, Ko po livadah okeanskega brega se pasla. Potier iskrenega Pedaza stranca zraven pripregel, Tega pripeljal Ahil razdjavši je Hetjona mesto; Da si po rodu ginljiv, je z večnimi dirjal konjići. 150. Mirmidoncora v orožje stopiti je velel Ahilej Vse obletaje šotore, oni pa kakor volkovi S'rovožeruhi, kterim v sercih neizmerni pogum je Ki razmesarijo dolgorogaťga jelena v dobravi 9 Ter ga požrejo, čeljusti pa vsem kervi rudecijo, 155. In v kardelu koračijo, ko iz taninega vira So se naserkali s tankim' jeziki černe vodice Z verba, in izgoltajo zdaj inoritev kervavo. Je přestrašní pogum jim v persih, vamp pa Ravno tako Mirmidonski poveljniki in svetovavci 160. K verlemu drugu se berzonogatega Ajakidajca Zbirajo, v versti Ahilej stoji junaškega serca naraščen. Konje in šcitorožene mozake navdusevaje. Petkrat deset b io ladij je urnih, ki jih Ahilej Zena ljublenec přivodil do Troje; v vsaki je bilo 165. Petkrat deset možakov, kot na sedalih mornarjev Petim možakom je vodstvo sporocil, ki jim zaupal; Sam pa z mogočno oblastjo bil je poveljnik najvišji Pervo versto Menestij z leskečim oklepom je vodil, Drugi nadalje Evdor bil vodnik je bitev prijatel, 170. Tretji potem bil vodnik vojščak Peizander junaški Sterto pa versto viteški starec Foiniks je vodil, Peto Alkimedon pa, Laerka sin korenjaški. In ko čete je vse, tud' vojskovodje Ahilej j Vverstil in čedno uredil, poveljno besedo je zrekel: 7 175. „Mirmidonci, da mi nihće ne zabi žuganja S kterim pri berzih ste ladijah se Trojancom grozili V celem ćasu serdii, in vsaki je meni očital: Terdi Peleja sin, je žolčem te mati redila, Kruti! ki zaderžuješ nevoljne tovarše pri ladijah: 180. Raje dornú se peljajmo na morjederkočem brodovji Ker ti. tako togota hudobna serce je obsedla! 7 To besedicili ste na shodišcih, zdaj prikazalo Bojnega krika se vel'ko početje, prej zaželjeno, Zdaj naj sleherni eercom junaškim s Trojanci se bije!" (Dalje sledi). v ? Dopisi. V Iz Zelezilikov 9. listopada. ktero se baha, rekoč: „devet plajšev 9e nič ne bojim; % kožuh! tebi na nič ne rečem" Predvčerajšnim smo po grabila listje v stermi gori med spod pa kopali žensko, ki je njimi iu zgornjimi Železniki, pa se spodtaknila, in v strahovitih skokih přivalila se v ravnino, kjer je v malo tre-nutkih smert storila. — Letina se je tudi okoli nas dobro mili Bog toliko dal da smo obnesla ; zlasti sadja nam je preteklo nedeljo uzroka dovolj imeli, reči inu za obilne darove čast in zahvalo. — Še nekaj od vremena. Tudi naši preroki nam obetajo mehko zimo in do Božiča še obilo dežja. Bo li res ali ne, ne vem; toliko pa je res, janci bolj vreme zadenejo kot sto pratik. da včasih gor J. Levičnik. Iz Kranja 10. novembra. J. V. Že dolgo, drage „Novice", sem molčal, ker vam nisem vedel kaj posebnega povedati. V našem mestu je še zmiraj vse, kakor je bilo. Skor vsak le za-se skerbí, na blagor mesta pa nobeden ne misli. Zavolj latinskih šol se še dozdaj nič ni zgodilo, čeravno bi pervo le prošnje pismo na c. k. ministerstvo bilo. Po kerčmah in kavarnah znamo izverstno politikovati iu precej vemo potrebe vsake dežele, in brez pomišljevanja vemo sto dobrih svetov, kako bi se pomagalo in poboljšalo o tej ali uni zadevi. Za korist mesta se pa nobeden noče po- Nekaj koristnega smo vendar začeli, le škoda, da ne izdela do konca. Štirno, ki jo je rajni tegniti. se tako dolgo osp profesor Hajne svojemu rojstnemu mestu napraviti dal in ktera najboljo vodo ima, smo dali z lepo obrezanim Zadnjo nedeljo Že dolgo časa se kamnom objeti, streho pa še delà polž. se je v Rupi nekaj posebnega zgodilo, je po deželi tukaj dobro znan tat P. okoli klatil. Žandarji so ga iskali, pa ga niso vjeli, ker se je zmiraj po kotih skriva!. V nedeljo večer pride v mlin blizo Rupe, in prosi kos kruha; mlinar mu ga rad dá in P. se vsede med drugo družino za mizo; toziti začne, kako slabo da se mu godi in da nima mira ne ponoči ne podnevi ; zmiraj v nevar-nosti, bi bolj bilo za-nj, da bi več ne živel, in se sam umořil. Mlinar ne misli, da bi nesrečnež res takih misel bil; inu na to še s smehom nož ponudi, s kterim lih kruh reže ; ta ga hitro zgrabi, moglo, in prej, ko se mu je ubraniti da kmali si ga sam z vso mocjo v serce porine 7 potem pogine. Da ne končam z žalostno prigodbo teh verstic, vam se nekaj smešnega povem. novo šolo zidajo, ki je že skor čisto izdelana. Plan te šole V" Predasljih zdaj je najprej tukajšni gosp inženir prav pripravno izrisal iu ga potem na Dunaj poslal, da bi se tam poterdil. Tam so pa Bog vé zakaj, zavergli ta plan in druge na lesem po slali, po kterem se je brez pomude šola zidala. Nedavno pridem v Predaslje in kaj vidim? Lih zraven velikih šolskih vrat se razprostira gnojna jama in stranišče (sekret) se kaže iz kota, memo kterega cesta v cerkev peljá. Kaj tudi na Dunaji tako postavljajo gnojne jame in stranišča, da so Razun te šole so letos v tukaj tako napraviti veleli! našem kantonu še dve nove zidali, eno v Náklem, eno pa v Predvoru; obe vasi ste bile kaj potrebne ljudskih šol. Iz Ljubljane. Spet smo dobili novo postavo, ktera je deželi prav potrebna bila, namreč postavo za ko njače ali konj oder ce, ki jo je si. deželno poglavarstvo rav- razg lasilo in po deželi razposlalo. Rekli smo zgorej : nokar ■■ ^^ ■■ potrebno postavo, in to po pravici, zakaj dosihmal konjač ni vedil, kaj so njegove dolžnost i, pa tudi ne kakošne pravice ima in koliko sme za to ali uno opravilo plači la terjati. Vse to zdaj natanko določuje od c. k. ministerstva poterjena postava, ki razpada v sledeče raz- Vsako leto na jesen delke: 1. Kdo more konjač biti in kako to pravico dobiti dobinio v našo sicer tiho dolino za kake tri dni kraško 2. in 3. razdelek popisujeta konjačeve dolžnosti, 4. raz t burj ki žvižga okro0. koledvo najeta Zo[ f9 voglov tako kakor da bi bila na delek pa določuje tarifo za različne opravila njegove. Ta navado pa se je letošnjo jesen dva- rifa je tako postavljena, da bojo konjaci gotovo z njo za atepla med naše gore. Tam-le pred vsemi Sveti je dovoljni. Vselej je pa lastuiku živine na voljo dano, ali krat s rojila tako, da je s stolpa naše farne cerkve vergla križ z hoče konjaču kožo za njegovo delo prepustiti ali pa po jabelko ed. Te dni smo j pet imeli in sicer tako tarifi mu v dnarji plaćati njegovo opravilo. Po 21 merzio, da res je zopet poterdila svojo staro pravico ? s te postave je vsakemu konjacu ojstro ojstro prepovedano 7 391 da se lie sine pečati ne z ozdravljanjem ljudi, bravci vedó, tako ljubeznjivo se v deržavnem zboru potegnil ne z ozdravljanjem živine, bodi si zastonj ali za slovenski narod. Pismo to se glasi tako-le: za plačilo; zato tudi ne sme nikakoršnih zdravil Milost! Preblage besede, ki ste jih, Světli Va sa Gospod! govorili imeti; pa tudi priče val (cajgnisov) ne srne o živinskih u skupsčini deržavnega svetovavstva slovenskemu narodu boleznih dajati. Kdor zoper to ravná, bo po dotičnih ka- na čast in za bia gor njegov, so segle globoko u serca ženskih ali drugih postavah kaznovan. Ker je ta postava vsem domoljubom in jih navdale z rajskim veseljem. Kakor v tavžent iztisih natisríjena bila, jo more tudi vsak gospodar sončni žarek, kadar predere gosto meglo, člověka ogreje V • m oživi, tako so mile besede Vaše kakor uebeški oginj pre 1 Zagledali smo u Vašem priporo pri županu svoje soseske dobiti, da jo bere in zvé dolž- nosti pa tudi pravice konjedercove. Da bi le spet ta dobra šinile poterte serca naše. in zlasti v kužnih živinskih boleznih zlo potrebna čilu zarjo veselejše prihodnosti, ktera ima biti pravična postava ne ostala samo na papirju, kakor je pri nas le pre- živim potřebám slovenskega naroda in njegovim iskrenim ostoma navada! Ne moremo se pritožiti, da bi v našem željam ar u cesarstvu ne imeli veliko prav dobrih postav, a l kaj po r> Světli Gospod, dobro spoznate, da omika narodov je maga če jih kantonske gosposke polože na polico, Božji poklic, pa tudi krepák steber srečne deržave; u do kjer jih pokriva prah na debelo ali jih molj grudi, ali pa sego tega pa je pred vsem treba, da se mnoze učilnice u jili župani veržejo v kakošen kot, da jih še ne najdejo duhu uárodnem prestvarjene, po kterih samo je mogoče več, kadar bi jih treba bilo. Naj omenimo le ene take ne- dospěli pravo izobraženje narodov". s r e č n e postave, postave namreč za posle. Koliko » Krepke besede, s kterirni ste, Svetli Gospod! zago hrupa je bilo in upitja po tej postavi, dokler je nismo varjali te zadeve u prid našemu ljudstvu unidan u Beču imeli; od leta 1858 jo imamo, pa kornú je zdaj mar za so nam očitna priča žive Ijubezni Vaše do naroda sloven- i njo koliko jih je, da jo poznajo ? Saj 40 te postave skega, ki se zmožnega čuti kakor drugi narodi napredovati nam kaže kakor smo slišali se pritožiti da na poti omike". se pôselska postava malo spolnuje. 40. razdelek te postave « „Kako neobhodno potrebna je omika tudi tištim stana priliko ukazuje, naj si naredi vsak župan buk- novom, ki si s svojo pridno roko morajo kruh služiti, da vice, v ktere zapiše posla, kteri službe, pa tudi spodarja, kteri pošlo v go ne zaostajajo za drugim sebi u škodo in domovini u nečast, iše. To je velika velika polaj živo spozuava podpisano druztvo Ijubljanskega mesta, ki se šava poslom službo dobiti, pa tudi gospodarjem, posla najti. že več let prizadeva, u pripomoć biti obertnikom ; zato pa Al kje kaj takega najdemo? Menda nikjer.**) Postava le si tudi njegovi družbeniki iu deležniki u sveto dolžnost prazno slamo mlati, ker ni župauov, da bi storili, kar štejejo, Vaši Milosti, Veličastnemu Zagovorniku našega na postava veleva. Potlej pa tožimo, da se gosposke v vsako roda pokloniti to zahvalno pismo in Vas ponizno prositi, da reč vtikujejo. Kaj more drugač biti, ce v sauii nočemo sto- bi, čigar beseda pri Njih Veličanstvu, presvitlemu cesarju našemu in u zboru deržavnem veliko veliko veljá, blago riti, kar je le nam samim v prid. Župani! ne dajte si očitati, da ste nečimerni v svojih opravilih. Vemo sicer, volili tudi vprihodnje pod Svoje krilo jemati Vam na veke dobro vemo, da dosti več pelina kakor medu morate požreti hvaležni narod slovenski". v svoji službi in da imate več stroškov kakor dohodkov za _ «voj trud ; a 1 če ate ze vzeli butaro županovanja na-se, nosite jo saj sebi na čast, ker vse na svetu ue more plaćano biti. Saj ste vendar le župani svoje soseske iu Novičar iz đomačih in ptujih dežel. Iz Dunaja. 5. dan t. m. se je začela pri tukajšni imate marsikako oblast v rokah, ki jo vaši sosedje nimajo. deželni sodnii očitno tista kazenska pravda, o kteri se že Za take pôselske zapisnike pa vas noben pameten človek leto in dan govori in je sedaj celo mesto tako na noge ne bo gerdil, ako določite malo tarifo (kakih 10 ali 20 spravilo, da vsi tukajšni časniki skor le od te pravde krajc.) za vsak tak vpis, naj bo posla, ki službe, ali go- voré. Ta pravda ima svoj uzrok v lanski laški vojski i spodarja, ki posla iše. Vi imate delo s tem, iu vsak bo to je i v velikih goljufijah, ki so se v oskerbništvu ar rad par grošev plaçai, da mu pomagate doseći kar iše. made z ž i v e ž e m y o b I e k o itd. godile. Pôsli in gospodarji bojo potem k varn hodili in bojo našli natten, ki je imel vse te reci Fml. baron Ey- v svojih rokah, se je v cesar išejo. Zakaj vam samim je po 40. § poselske postave záporu obesel potem, ko je v pismu obstál, da se je hudo oblast dana, take zapisnike imeti. Taki zapisniki, če bi se pregrešil. Tudi minister Bruk, od kterega sodniško pismo vpeljali po celi deželi, bi bili velika dobrota poselstvu pravi, da bi bil mogel o mnogih rečéh te preiskave luč cele dežele, in ne samo posamnim soseskam, zakaj, po- prižgati, se je pravdi odteguil, da si je žile prereza! potem 9 stavimo, če bi kak gospodar v okolici ljubljanski rad ka- ko je svoje pisma pregledal in nektere sožgal. Ostal je kega hlapca ali deklo iz gorenske strani imel, bi se tedaj edini Franc Richter, pervi direktor kreditne banke obernil na župaua v Tersteniku, bohinski Bistrici itd. in ta dunajské, sovlastnik dveh fabrik (predivnic), vitez železne bi mu povedal, ali ima kterega zapisanega; če ne, se bo krone, oče 6v otrok, 52 let star, katoliške vere, rojen v obernil kam drugam. Kako zložno bi bilo to! Naj bi se ta Bohovem na Českem. Ker je kmali potem, ko so se silne reč povsod ravno sedaj vpeljala, ko je Božić pred durmi goljufije zvedile, sum letil na tega sicer zlo obrajtanega in naj bi verli župani, ki bojo to storili, „Novicam" pove- moza, ki je imel na leto blizo 40.000 gold. dohodkov 9 80 dali , da so storili. Iz Ljubljane. Družtvo za dnarno pripomoć obertnikom v Ljubljani pod vodstvom gosp. J. M. Horak-a tako marljivo skerbí za materialni prid manjših obertnikov naših, ga zaperli mesca sušca letošnjega leta. Še Ie sedaj je bila preiskava zlo zapletenih řeči pa tudi ne prezira zaslug, ki se jih rodoljubni mozje pri-dobujejo o duševnih zadevah našega slovenskega ljudstva. je pismo, ki ga je družtvo ravuokar z končana in sodnija je Richtě rj a zatožila krivega hudodelstva doper n ešene in poskušene goljufije in pa da je u radnike zapo-Ijal, da so svojo službeno oblast prestopili; ž njim vred sta zatožena Janez Krumbholz iu pa Henrik tega Lepa prica obilními podpisi ljubljanskih mestnjanov v slovenskem jeziku poslalo z diplomom vred slavnému škofu diakov-škemu gg. Jos. Jurju Strosmajer-j u, ki je, kakor naši Ravno smo slisali, da je c. kr. kantonska gosposka okolice ljubljanske se hvale vrednega poćetja lotila in p an o m napravo takih zapisnikov živo priporocila j im z u Vred. Reyer, obá v službi pri fabrikah Richterjevih. Ce bi hotli celo obravnavo popisati od besede do besede, bi potřebovali morebiti 20 naših listov; povedati bomo tedaj le ob kratkem važuiše reći. Sodniško pismo, na ktero se zatožba Rich-terja opera, ne povć ravno nobene krivice tako, da bi jo mogel človek z roko prijeti, kakor primemo tatu9 ki nam je kaj ukradel; al sila veliko bolj ali manj gotovih dokazov našteva, kteri še le skupaj pričujejo krivico njegovo. 372 Da je hotel Richter podkupiti generala Ey ki vožnja: do 10. t. m. y se je v laški vojski več časa imel vso oblast za proviant in Dunaj y ki je bii 8. in 9. ni bilo odnikodar nobene pošte na tega monturo v rokah Eynatten-ovi ? sodi odnija iz tega, da je Richter ženi mesca tudi poln snega. Skof in sekcijni predstojnik pri ministerstvu 25 akcij severne železnice kupil in jih nji častja in nauka, visokospoštovani bogo za 20.000 gold prodal ceravno je ou 46.101 gold gosp dal. Richter je vedil pravi zatožno pismo Andrej Mešutar, nje je z veliko zahvalo cesarjevo za velikoletno izverstno službo da Eynatten stopil v pokojni stan. je imel vse zakladanje laške armade v svojih rokah, in ce V pondeljek se je fzm. Benedek, vojskovodja njega na svojo stran dobi, bo dobička dovelj pri vsemu, kar avstrijanske armade na Laškem, odtod čez Ljubljano na bo za armado oskerbel. Richter je tudi obstál, da je ba- Laško podal. Iforvaško. Iz Z a g r e b a. Da v dandanasnjih okolj- ronovki tistih 26.101 gold, v dar dal, čeravno je popřed ekel da j mislil , da jih bo Ey pozneje plaçai, šinah, ko se tii dve stranki Richter teh akcij tudi ni s svojim dnarje jih v bukve kreditne banke na izmišljeno in kupil poganjate za obveljavo svojega C. J. Ritter-a ampak principa o prihodnjih razmerah Horvaške do Ogerske, „Pozor" ne počiva na rožicah, se očitno kaže v njegovem pisati dal. Pri konecni ocitni pravdi je to rec tako raz- članku 35. lista pod naslovom: „Tko ljubi sloboda?" A . â 1 9 • i 1 « » m. ~ * ' kladal, da se je sčm ter tjè precej zmuznil iz zadrege y v y V ktero ga je predsednik sodnije pripr kterem nazadnje pravi : » A koga sve to nemože uvjeriti o y da Richter tako mirno y jasno in gotovo akaj to je res, našem slobodoljubju, neka se malko potrpi; budućnost će od varja Dalje y kakor da bi bil čisto nedolžeu na vse vprašanja mu pokazati protivnici ?" y tko više ljubi slobodu: mi ili naši kukavni tožno pismo pr y da je Richter po dogovo z Ogersko. Iz Pešta. ministrom Bruk Sliši se, da županija pe na ime kreditne, banke prevzel, 4 milij. stanska bode spet samostojna in da Ogrom priljubljeni grof in 300.000 vagánov žita za armado oskerbeti le proti Ištvan Ka roly i bode prevzel to častno službo. Ako on te y da se mu strosk povernejo rn pr vsakem vaganu to stori, pravijo, se tudi drugi ne bojo branili, jim pode 10 nov. krajc. dobička dá. Al pri tej kupčii so bili potem ijenih županij prevzeti in tako bode jenjal upor, ki je še ajtan taki stroski rono, veljal 15 ovsa po 8 gold. 63 kr da je vagan pšenice, pripelj v V gold. y reži 13 gold. 31 k zdaj proti cesarskemu diplomu. y jecmena m Ostrogonu (Gran) se P. H. piše, da zbor v da je le h tega je bilo blago tako slabo, ki bojo v ta važni zbor poklicani bode začel 25. dan t. m. Možje. tji vsega bila d ska kasa mogla kreditni banki samo za spoznana in da je ce- dosihmal jih je okoli 90 zapisanih. y se niso vsi znani y prim perst in druge smeti 327.000 gold, plaćati Potem ie bil poldt ij o n h treba y tud to je bil Richter v svoje roke, pa namesto, da bi bil od d Iz Verone. Prekucijna stranka zdaj nekako miruje in tudi ua meji, kjer so si laški in avstrijanski vojaki blizo, se ne sliši več od nepokoja. Gèslo Lahov je zdaj: „Mir in mačih fabrik Namesto plat blago naročil, za se je ober ijuhe in monturo je v ptuje dežele. svetoval Richter bombažasto blago (kalikot) Eynatten in Ey pokoj, dokler ne pride pravi čas". Laško« 7. dan t. m. je přišel kralj sardinski V'i k tor Emanuel z Garibaldi to m vred v Neapolj. Ljudstvo ju pote za i lano kar j Richter svetoval. Tkavci, ki so dělal mado blago so od nje; je le on arrnadi p mogli tavžentov dobičk verh tega prejo kup ajal. Tù je blagu je vse je sprejelo z nepopisljivim veselim hrupom. Kralj sardinski je berž potem oklicati dal razglas Neapolitancom in Sicili- robo tudi pri bilo s ni bil ker izde pet ve jaricom, v kterem pravi da přejme iz njih rok kraljevo liko oblast tudi ćez te deželi, in vse laške narode opominja y pravične naj bojo složni, da se doverši „edina mer Z ministrom Brukom sta barantala na borsi tako velika Italija". S tem y kasa z 210.000 gold dolgá da je der In tako še več druzih reči na drobno našteva Rekli smo že, da na vse vprašanja Richt varja, da podkupljenje se kaže le kot dar, obložena bila 9 tako da je kralj v posest vzel Neapolitansko in Sicilijo, je ne-halo samopoveljstvo Garibaldovo. Garibaldi se je 9. t. m. pismo, poslovi I od kralja in se podal v svoje samotno £ Ijufij odgo-le kot kupcijska spekulacija itd. Al izprasevanje se ni bilo pri zapustil laško armado, pričuje časnik stanovanje na otok Kapr era. Da sta si Cavour in Garibaldi zlo navskriž in da je zatega voljo Garibaldi HHHHHMHHHHIHIHMIHIHIBHHH^I Opin. ki pravi koncu y kar j v petek predsednik gospod Schwarz zbolel, Italija spoštuje Garibaldita vojskovodja in mu je hva ker si je dan na dan pi glavo njegov pri hod nj mestnik tr 9 penjal; da se bo ležna, kar je storil za-njo z mečem v roki; al za der pod Winter iz preiskavnih žavno vodstvo ni zmožen. Kakor se kaže, se kralj neapoli pišem v vsi ti pravdi dobro poducil, je nad njena tanski Franc IL ne bo odložena do prihodnjega pondeljk Ker bo veliko pr dolgo več bránil v Gaeti, ker se za slišanih bo pravda dolgo terpela nek že pripravlja na odhod. Težko, da bojo sv. oče pri kraji, ker prideta potem še dva tergovca na versto sta vole za armado prodajala. Al z njo se ne bo vse papež tudi še dolgo v Rimu ostali. V Parizu mislijo zdaj y ki Sliši se, da papirnate deset boj pri «le Zf kmali na dan ; nekteri pravij y d jih bo za 4 y drugi da na to, naj se Rim kot poglavno mesto katoliskega kristi-janstva oklice za svobodno mesto. Kaj bojo se skuhali se vendar še prav ne vč. Gotovo pa je, da pismo, ki y Sa za 10 milij gold. Ker po novem zakonu ne more vlada Turin je angležka vlada 27. okt. poslala svojemu poslanců v sama brez dovoljenja deržavnega zbor h dolgov delati y je ravno tako povzdignilo sardinsko vlado kakor y deržavneg je osupnilo vse d r u g e vlade in najbolj francozko; zakaj bora pa sedaj ni, da bi to dovolil, pravijo, da v tem pismu John Russel (Džon Rôssel) naravnost pravi, bo vlada izdanje teh desetic prepustila dunajski bank proti temu, da bo toliko velikih banko da so Lahi prav storili kar so stori li y ker vsak narod ima bo papirnatega drobiža med ljudstvo dala aj vzela, kolikor pravico se znebiti vladarjev, ako mu niso po volji; zato naj Lahom ne bo mar za ugovore od druzih strani. To Ministerski ukaz od 1. t. m. oklicuje, da se ima hoče toliko reći kakor: „Italija ne meni se za Francoza; ■ i«tt A V ^ . .. _ . . // . _ v tistih krajih od tistega sad neg je ze ki davek vpelj ta (jabelčnika ali h y kovca itd.) y ki gospoda ma za svojo d V » davek tepali stori sama, kar se ti potrebno zdi!u Ker toliko nasprotnih vetrov piše y bo gotovo še viharja dovolj I svoje delavce potřebuje, le na p tište tarife od raj tati > ki je za to postavljena. Po vseh deželah je padlo 8. dan t Kursi na Dunaji 13. novembra. toliko e» in so bili taki zameti, da po vseh železnicah je t 5 % metaliki 66 fl. 90 kr. Narodno posojilo 78 fl. 20 kr. Ažijo srebra 33 fl. 65 kr Cekini 6 fl. 36 kr. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis Natiskar in založnik : JoŽef Blaznik