r r n Naj reč j * slovenski dnevnik v Združenih državah |jj Velja za vse leto - - - $6.00 | Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 ^^Za inozemstvo celo leto $7.00^^ NARODA r i ly in a List slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily the United States. ||| Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. telefon: c0rtlandt 2876 NO. 49. — STEV. 49. Second Class Matter. September 21, 1903, at the Post Oiiice at New York, N. Y, Tinder the Act of Congress of March I, 1879. SKEDA, 2 3. FEBRUARJA. 1923. new york, wednesday, FEBRUARY 28, 1023. telefon: cortlandt 2876. volume xxxi. — letnik xxxi. TURKI SE SE NISO MOGU ODLOČITI Osnutek mirovne pogodbe ni bil še predložen nacionalistični narodni skupščini v Angori. — Evropske sile si nikdar ne bodo upale napasti Turčije, Rusije in drugih orijentalskih narodov. — Požar v državni tiskarni. Carigrad, Tunija. 2eini. Nobenega pojasnila ni mo->;oee najti za to zakasneli je. <»lasi, da bo nn^oee dobila zbomiea predlog, dai-es zveeer ali pa jutri in da bo 1 rajala debata približno en teden. IVpoIna tajnost obdaja postopanje ministrov. ** Rusija bo prišla Tuiviji na pomoe, ee bi bila slednja na| adeiia od 'iztočnih' sil", je izjavil M. Oralov, tukajšni sovjetski zastopnik, tekom nekega pogovora s časnikarji. /.v**za med Turčijo in R»tsi« NASILNEŽ UMORIL 6-LETNO DEKLICO PONAHEJEVALCI DENARJA NA VARNEM. Pospešena bo obravnava proti morilcu, ki je zvabil šes+ letno deklico v avtomobil ter jo nato umoril. .1" t it Turčijo in drugimi orientalskimi njirroeilo. da so i>rišla številna registrirana pisma od ne-kejra človeka v Vratislavi, ki je alisti-'nih nano-nov. V takem slu- na/.ival samega sebe "Karolom Rudolfom" ter trdil, "da je nepoznani legitimni sin iz prvega legitimnega, tajnega zakona av-strij-kega prestolonaslednika Rudolfa". Kot znano jo bil Rudolf edini sin avstrijskega cesarja Franca .Jožefa in da je v starost: i»tiri in tridesetih let izvršil samomor s svojo ljubico, baroneso Veezero. K ar« d Rudolf je prosil monarhije. naj se vdeleže maše zaduš-vi nice v cerkvi Kapucincev dne 30. januarja, ko je izvršil prestolonaslednik samomor in umor svoji ljubiec. Nadvojvoda Franc Salvator p& izjavlja. da je dotični človek sle par. dočim trdi polieija, da j< duševno zmeden. •'■aju ste lahko prepričani, da bo ostala Rusija verna svoji pogod-bi ter vam prišla na pomoč. Turška in rdeča armada sta čujeei in st'■ |;ta driura poleg drupe. Soglasno z nokim |K>ročih»m iz .\iitfore, je intžar uničil državno t iskii rno. London, Anglija. *J»>. februarja. Objavlja se. da si umaknili Angleži vse bojne ladje iz pristanišča Smirne. z izjemo lahke kri/.arke t'alvpso. ki je bila pristanišču i.b času. ko sn izdali Turki uka/. da se morajo vse tuje bojne ladje umakniti i/ Smirne. Angleži upajo, da bo s tem popustljivim dejanjem olajšano delo /.m>t je bila predlo/ena turški delegat iji na konferenci v I«atisannu. 1'oroeila -ir lloraee Rumbolda i/ < arigrada «ka/»'jo. da postaja moč /.mernili elementov vedno večja, čeiirav si ekstremrsti na \ se mognee načine prizadevajo, da bi do»e|*li z.ivrženje |>og<>dhe. i^' rojaki, naročajte *e na "qlab naroda" naj večji slovenski dnev «TT¥ V DUf.AVAff GRŠKA vlada je kupila že leznifike vozove. Ženeva, Švica. 26. februarja. — (Jrška vlada je kupila tisoč železniških vozov. }H>tniških in tovornih. od švicarske generalne žele/ ii;-k» kompanije in te kare bt»do dobavljene čimprej« mogoče v Solunu in Atenah, kot se glasi v nekem sporočilu, ki je bilo ob .»•vljeno danes DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU uk kaki tirrfajoj« liriki, kltr* trn w misklk Thn| M M« JlfMUTlJt: KajpoMlJa mm »ri-fakmauo; .* te«a raxl<«a naui ni ua<>Co^c |H«lati nataufne ceue vnaprej. Ita^uiiiiuio -Till 4^laiii «J«Miar v r«»ke.__ "drtarJtt Ktejta p-Bhm jo podati aajboljo pa Uammj Ordar ali pa Ha« t«rfc OUtm saatopaiitTO Jadranska Banks. Philadelphia, Pa.. 20. I'< b. V najkrajšem času se b«» vršila obravnava proti Wilie M«ir^:iuu. ki je priznal, da je umoril šest let staro Lillian (»ilmore. kater«« je premotil s svojim avtomobilom. Njeno zmrznjeno truplo s.i našli na brejru Nesbaminy ("reek,! jiri ("roydonn. osemnajst milj <»<1 tukaj. Morgan sam je pJivedel policijo na m -sto. kjer je skril truplo drkliee. katero je umoril, potem k<« jo j«1 zločinsko zlorabil. mee ni niti zjranil. Morgan se je pripeljal na do-tično mesto v s »b«ito ,» »poldne v zaprtem avtomobilu z umorjeno deklico ter njeno štiri in pol leta staro sestric«) Dorothy, potem ko je povabil obe na vožnjo v bližini ' njih doma. na Sepviva Street. — Dorothy so našli v sol»«»t«» zvečer jokajočo ter napol zmrznjeno na Lehigh Ave.. t«-r Sepviva Street. I Svojim staršem j" povedala, da je "neki tuji človek umoril Lillian*' ter vrgel njeno truplo v led. — Ko je našla policija truplo, je spoznala, da je povest otroka na tančna skoro do najmanjše ju« drobnosti. Ravnatelj za javno A'arnost, Cortelvou je rekel, da je priznanje Morgana pokazalo, da ,|e umoril dekli«*« na nekem lotu na Torres4laIe Avenue v bližini Itridge St.. v scveroiztočni sekciji mesta. — Po zadnjem napadu je p« stalo truplo otroka trdo in mrzlo. — je priznal Morgan. — Mislim. da je bila dekliea mrtva, kajti njeno srce ni več bilo in njeno telo je bilo povsem mirno. Ravnatelj t'ortelyou je rekel. In je Philadelphia okraj pozoriš-ee zbjčina in da 1"» Morgan sojen i ukaj. Skoro tisoč razkačenih ljudi -»e je zbralo izven jnjlicijske postaje, ko se je pripeljal k stranskemu c<».skill IU "ii«11 i! vhodu avtomobil. Vseboval i«* truplo odvedene in umorjene deklice. Njeno lice je kazalo znamenja strašnega pretepanja. Površna preiskava je p«iHazala. d:i je bila njena čeljust zlomljena naj manj na petih mestih. Njene roke. noge in s]* hI nje telo so bile razpraskaue in odr ZAGONETEN MOBILNI SLUČAJ V NEW Y0RKU Uradniki tajne službe so prišli v New Yorku na sled ponare- Policija v New Yorku je aretirala razporočeno žensko, v zvezi z umorom bogatega kontraktorja, Fred. Schneiderja. New York, 'JT. februarja. Histerična po šestih urah zaslišanja je bila Mrs. Ana liuzzi, stara dva in trideset let. pridržana danes kot materijalna priča v zvezi 7. umorom Fredericks Sehneidcr-ja b<»gatega kontraktorja iz Broiixa. katerega so tui-šli ustreljenega pozno včeraj zvečer v njegovem avtomobilu na samotnem mestu pri Sound View Avenue, v bližini II usedal«-Ave. v liroiixu. Mrs. Buzzi, ki je bila vprisaaia v Morrisana policijski postaji jevalcem denarja. Izdelovali kot Ana Schneider, je izjavila, da so bankovce po dva. pet in je živela kot gospodinja in ku-dvajset dolarjeev. Potrebne iiarjca v stanovanju Sehneidcr-plošee za fabrikacijo bankov- ja odkar se je lo^vji 0d nje njen cev so dobili iz Italije v hleb- mož pr(k<1 par leti ter navedel eih laškega sira. Ponarejeni ^ boffate?a kontraktorja kot so-denar so razpečavaLi med lju- krivca di. ki se bavijo z nakupom I ^ ko s(( dctl.ktivi butlejrarskega žgan.,a. Butle- ^^ (ly ^ yiaeli n,.k., gar. ki je dobil-tak denar v liribližati sc Schneidcrjii roko. je seveda moleal ter ga pM urc preduo je hil skušal naprej speeati. | ustreljcn vbližhii urada na S ponarejevanjem denarja WcstchcsU.r Ave in Uudson Ri. ie v zvezi najmanj tlsoc oseb, t rn . . . i .ver. Ta ženska je par minut go- vevji del Zi«lov in Italjanov. ' Zgornja slika nam kaže sku- pino aretiraneev v nevvvorški carinski hiši. spodaj je pa detektiv Joseph de Palma, ki je *J.-> ponarejevaleev aretiral. vorila z njim. stopila v avtomobil ter se r.*dpeljala. Te infonnaeije so bilo najbolj avtoritativne, kar so jih dobile oblasti, odkar je Nikolaj Full-ner. ki ima farmo v bližini (.'lasen Point, obvestil polieijo, da našel truplo. Fullner. pravi da je v klel žensko. ki je stopila' iz avtomobila j ter odhitela. Njegova povest se poslanec je izvedel, da se mora Nemčija direktno po Lambros Coromilas, prejšni''lv,(>"1'lm m"n s!n"Ja s 1>nv"st,m FRANCOZi NE MOREJO VLADATI RUHRU NOVA POLITIČNA STRANKA NA GRŠKEM Umaknili pa bodo svoj^ čete se le tedaj, ko bo Nemčija v polni meri sodelovala pri produkciji. Švicarski od ga jati z zavezniki. Zastopniki Poljske in Litvinskc so se sestali. Sovražnosti so zaenkrat prekinjene. Poroča Edwin James. grški poslanik v Združenih državah, hoče ustanoviti novo stranko. Pariz, r ii i/.j;i vi j;i j»». »l;i ! < rj jo i;|c» 11 UI H' <»k ; >il;i /a itii'""Vi < '*ra».rjj;j znt; '..;tl;i \ •1 ! ;■-.(.'i. l«» " j >!•.'( \ i, ' k I ji i ► Irlllll I ! ii »st i > ifiti • takih, ki »jii z Ncni- Atene. <.: - Lil;: bn A irrsk. p..sla ii ka. -T februarja. i'oroinilas. prejšnji i k v Združenih dr- M> \«*lt]rij.t I l«"l| )!"•">- j ;va li. 1 j;i j.. vjir;i>;nij< : /ivotv> oo.iav fi nov i!, da namerava »h prol»a .sta dolgoletna prijatelja umorjenega. Detektivi so našli Mrs. !!iizzi v stanovanju Sebneiderja. l/.pr-va se je. delala kot da je strašno da " Kuj -m«»r;i <1 liili iifija i. Iiiilira. • n« lu'.uli, k«» j* ■ r.izk ri l;i. dn 11« • n r< \ '"ii1 \ ti volji r;ivii;i!1 -r ■/]•■:': ■ ■ » t:-is!--dtij« ul<-t Nenn ;j«* tudi vključevati dogovor, pol it ir no st ran j presenečena v.sprieo novice. iiod<> NiMiM-i ko. ki naj l»i prevzela vlado t^r jr umorjen, a nato se je osve- u :. na | »ra v | uazirauja fran- >: bei-linsko vlad<», o t»i'« !rciu<»uarj»'. naj kopljejo, želcznu-arj«'. naj v<»- ' k a/n »N ala v - • « ne. o katerih lSt i 1 a in tekom šest ure trajajo domneva, da - • < lgovt»rui za ek- r-ega zaslišanja je ustrajno trdi->ekueijo prejšnjili kabinetnih ter ve uieesiir o umoru, armadnih «'ast nikov. ' M> j0 na >I,,rrisana polieij- < ienerid HadxaiK'stis. eden iz-' ]w»staji spravili v eelieo. je med iismreenih. je l>il brat Co- postala histerična in nikdo je ni da romilasa. Hr;^ta ^ta sprejela raz- m<>gel iK>miriti. •zijo vlake in indusi rijal«-«-. naj vzdrže obratovanje v sv<»jili j (lica dmete v taki višitvi kot so -a pobirali! v,'htvab bo -eneral Metaxas. ve- ■ Ta umor j»i eden najgrših. kar Xcjnci. Tozadevne zneske bodo pripisali na raeim repa- jih pozna kriminalna zgodovina racij. ! tega me>ta in okraja. Prebival- ren pristaš in prijatelj pokojnega kralja Konstantina. Čeprav je <'oromilas v svojem stvo je po pravici ogorčeno, ker je bil ostudni zločin izvršen nad »trakom, ki sc ne more branit' markaeijske črte. ugotovljen* Premirje v Vilna ozemlju |lllinn(iv.lj-'nv su ter Na nekem se^tjinkii zastopnikov j M{, St. dogovorili, da morajo mtsl j celo služil 1**1 njim. pr.ljske iTi litvin-ke vlade -e je|T,prenehati vsa gibanja1 razpravljalo irb-d.« nvodoih k >r;i-■; ."-,-t in- tudi v«- sovražnosti. POSOJILO ZA AVSTRIJO. kov. t'kajoeih določitve med obema deželama, to j. ženske. Mrs. Buzzi je rekla, da je služila v ambulanenem zboru tekom , 1tA ! srcu roj a list. ni kazal nobene so- vojne in da se je v Xew Orleansu seznanila s Schneider jem, ki je bil takrat iixžinirski kapitan. Nada 1 j na ženska, v zvezi s slučajem. je Sehnelderjeva resnična 'BO,žena. ki jfe zapustila svojega moža oh času. ko je bila proglašena razporoka Mrs. Btizai. ^e vedno ZIONISTICNI VODITELJ PRIŠEL V AMERIKO. meja j odklonila ponudbo. 1 1 • ""'I katero je pre.l kratkim stavila' London, Anglrja. '16. februarja, čenje ozemlja med obema država-i ovjl.t^ka RIlsija. da namreč po- . ... I \ngb*ška jainnst je bila pnzva- ma. kjer je prišlo v zadnjem ča-;spei*1|ljt. nuu] in Utv;nJ London, Anglija. 25. februarja, pa mu je bila prijateljica ter m. j na. naj pop padov. T.»k..is:, ,kw v tt.žk rsilli »..vtralne-a »- ^ parnikom "Paris" jo odpntf>- I>ogc»to ]>osvetovala z njun v ti-ičene bančne obveznice v znesku tozadevnih p-.gajanj - bde pre- j 7i%m] nw{] državama. — val Plvmoutha proti New Tor | sto in osemsto milijonov angle- kinjene vsi- sovražnosti in uv -j ških funtov. To je prvo javno po- Ijavljeno je bilo n kak » premirje. sije. katero je stavil Cičerin. se zahvalil, a obenem izjavil, da m sojilo. ki je bilo razpisano tukaj V nekem poljskem porm-ilu s.-na korist kaki prejšnji sovražni- glasi: ški deželi. — Zastopniki poljske admitii- ! Manjši zneski avstrijskih ob- straeije v nevtralnem o/em!.:ii so »veznic bodo naloženi v Franciji, se sestali tremi častniki, ki so Holandski. Belgiji. Švedski in zastopali Lit vinsko, v vasi S....... ; Švici. Izdanje je bilo zajamčeno tiiki. kjer je bil v principu skle-od zaveznikov s pomočjo dohod- njen dogov'.r za pričet ek razprav kov in tobačnega monopola v Av-1 kojih namen bo ugotoviti podrob-i stri ji. i nf>sti za določenje definitivne de- Poli.ki minister za zunanje zade-1 ku dr. Chaim We.izman. predsed-ve je ■ Ogovoril na ponudbo Kn-inik židovske svetovne organtza- govHkih zvezah ter stavila svoj avtomobil v njegovo garažo malo pr«-d umorom. Uo polnoči je bilo. več kot trideset detektivov za]K»slenih. Iz-prva so domnevali, da je izvršil . , . - , nov. tako jrlede vprašanja M erne smatra za primerno, da hi niego- .... . , .. , , . , .. la kot "lede svojega stalisea na- Schneider samomor, a pozneje s« \a vlada '•prejela ponudbo te v ^ . , . , . . . « , • , ^ pram Poljski. J«* dognalo, da je imel »Schneider 1 Sporočilo v tem smislu so izro- svojo desno roko v žepu. ko je Varšava. Poljska. 26. feb. — j^. poljskemu ministru ZH Zl,na-; bil ustreljen. Zavezniške sile so zahtevale, da | nje 7adeve tukajšnji inozemski V par letih si je pridobil premora -h;! i Lit vinska zadovoljive < poslaniki in odšlo je takoj v Lit- možen je. .ki je. znašalo skoro mi- d -kaze svojih miroljubnih name- vinsko. I j on dolarjev » 1 / \ GLAS NAHODA. 28. FEBR. 1923 "GLAS NARODA" ftlOVBNIAN OA1LY) Owned and Pubicapt >und«y» «nd Helid«y. Za calo loto oolla 11 at aa A mori ko ' Za Now York u colo lato . In Ca nad o ..................W.0O za pol lota Za pol lota ..................S3.00 Za Inozomatvo aa aalo lota Za totrt lata ...................................H* aa pol lata .. Smrtna kosa. sekali les iz rudniških gozdov na V splošni bolnici v Ljubljani je Jelovcu, ko bi mogli tako biti ne ' - umri pn>f. Alfred pl. iSercel, svak samo pravični, temveč bi pomagali i Pravijo, da se je pripetil v. j prmkurista Ljubljanske kreditne tudi ljudstvu, ki bi nekaj za slu- malini mestecu, kjer vsi ljudje • banke Bogomira Kajzela. žilo z dovozom lesa? Toda brez drug drugega poznajo tale slu- srca do ubogih so bili vedno go- čaj: ! spod je pri Trboveljski družbi, srni- Prefrigan sin bogatega posestni se jim je lastni les bi škoda se nika in čudovito krasna hotelska jim je zdela izdatkov za dovoz in ( služk.jnja sta se raturta Inkorponrana 1. 1901 GLAVNI URAD v ELY, MJNN. Zaročila sta se gospodična Julčika Ažman /. Bleda in Albin Koželj iz Zagreba. — SS Aprovizacijski odbor v Celju •TjSO se bavi s preskrbo van jem celjske Subscription Yearly «6.00 AdvortTaomont on Agreement. MOlaa Naroda"* Ixhaja vaakl dan izvzemii ij In Ooptal kraa podplaa In oaebnoatl ao no prlobčujejo. Donar «aj aa dljatl po If ona 7 Ordor. Pri spremembi kraja naroCnlkor. vauolinaw Št tudi projtajo biT&iiHe naznani, da hltrej« najdamo naaloralka. •ga trga z najpotrebnejši trn zrvili. " ....... _ oce jima nt hotel biti oce. fT ^ m * j . . dar se gruda, na kateri živi kmet, Ugotovilo se je. da *>reti mestne- . . - ' i , . . / c, .... ki jo ljubi, ki je s krvjo navezan ! inu prebivalstvu Slovenije v bliz-j_______i nji bodočnosti občutil "O L A t NAROD A** t. Borough of Manhattan, Telephone: Cortland t 2S7C nanjo, sploh ne da .poplačati! Zato Ti- r™"™1 v;" "1": *>rm,aT1J: bi ^o seči !Po kmetski zemlji i poznajo. M kljaj na mesu. Od gotove strani! . . . 1 . " ' F • • ... . . ... lie tedaj, ce m prav nobenega dru- rani je pri i v celjsikem okraju s ' forstra izvoz r Kaj takega je pa že precejšnja afera, kjer vsi ljudje drug dru- priči vse utajil. Verfc. M. V. ZA UNIČENJE NEMČIJE I lokalne faktorje na prt1 varnost, da zaradi p »nesrečene izvozni*" a rske politike pravočasno intervenirajo pri pokrajinski u-pravi za Slovenijo in pri eentral-j ni vladi v Beogradu, ki naj kažejo i tudi nekoliko skrbi za konsument. Fraiu-oski državniki hi si vbili v glavo, da je frebaj Nem«'i jo uničiti. i *axne nesreče. To jr jasno razvidno vi raznih njihovih izjav. j Alojzija Mahniča, strojnika v Tako V naprinier izjavi! Cleiiieuceau: *4Na svetu je| Zalokarjevi tovarni na Viču, je , .*,.• v- - «? pri popravljanju motorja udaril dvaisit nnlnonov Nenwev preveč. !,,..,; - ■ 7 - + i . - . 1**1* * * i i * i elektracni tok po desni roki tako H-anmski lv ko ust rukeij sk i nnnistei Loueheur je re- mofeo da nm je ohromelju k« l, da bi veliko rajši videl. <-e bi Nemci ne mogli zadofiti-j. Vsled neprevidnega ravnanja s i i zavezniškim zahtevam kot pa da bi jim zadostili. _ i patron am i je bil Ivan Ko.ejan iz Paul liourget j<* napisal v "Krhn de Paris": **o obrazu, Jo- i.M drugače, moramo žareti s kampanjo, ki bo spravila Janežič pa je izgubil par pr- sveta <».->.(MMMMHI NVimrv." 'stov desIie mk(l- v. . ^ , , l-ii- -.ii v* — l>ri razstreijevanjn skalovja na Narrt glede voine odškodnine le tak, da mu Nemciiai0 .. , . 1, . . T , . . • r uzinah so Ivanu Sveeetu in Lg- ne more nikdar zadostiti. naeiju Jazbecu (Klleteli drobci v X ^.J«, ,U okraju s Brezobzirno pa se je! mlada nezakonska mati je šla pa zivme-, zlasti prvo vi stn e kvalitete.;^ ^ , . , J. „ ,' : ... . , . r ... . . :«iK>»topalo od gospodov pri Trbo-,na sodnijo pravice Lskat. Skleniflo se. opozoi !ti merodajne ..... K I . -, - , *, ^ . . , . . . ^ . veliki družbi. Solze so zalile ne-, Sodnik jc bil pa previden moz lokalne faktorje na pretečo ne- , . . !_ . .. . , kega starčka, ko nain je »pripove- in ni hotel spravljati zadeve j>«k1 doval, da se mu vdirajo hiša in ; sodnijo. Že zastran sramote ne | gospfvdarska pt>slopja v zem-|in zastran tega ne, ker je bil fan-1 1 jo. ker mu je Trboveljska družba (tov najbogatejši v celi oko-j podkopala zemljo. "Leta in leta ]jcj se trudil", je tarnal, *'s krva- }>5.sal je torcj županu> na j fan. v.mt žulji sem spravljal skupaj, da (ta <)stro ^ jn nj|j -t> ysaj -]7. bi nnel na stara leta mimo živi je-| ... * - ... . . . ... sili z. njega izjavo, da je oce nje. Sedaj pa je izgubljen ves I , ... . . . . j , . . . , . . dvojčkov, ce ze itoce neisreciii- trud. kajti s prejeto odškodnino. . r- *.• * ... T , • ! ce poročiti, se ne da niti ceivotariti. Tako je bilo. Takih in slienih rudniških j ZuPan stonl- kot mu ^ bll° brezsrčnosti bi lahko navedli celo i naročeno. Vsak večer je vec ur kopo, in niso zaman padale kletve,' pestinil fanta, naj prizna oČe-ko je ljudstvo spoznalo po pre- tovstvo. pa nič in nič. Fant je obratu, da so zopet vsa vodilna bil trd kot kamen. Prigovarja- Olavni odborniki. pradaadnik! RUDOLP PERDAN. 931 E. }S6th 8t., ClsTeland. O Podpredsednic. LOUI 8 BALA NT. Bo« 10d Pearl At*. LoraJm. O. Vkjnlk: JOSEPH P18HLER. Ely. Minn. BUfaJnlk: GEO. L. BUOZ1CU, Ely. Minn. Blagajnik neizplačanih amrtntn: JOHN MOVERS. 411 — lltk An. Dulutb, Minn. Vrhovni zdravnik« Dr. JOS. G RASE K, Ml ■ Oblo Street. 2f. Plttsturgk. Fa Nadzorni odbor: 4KTON EBAŽNTK. Room S0« Bakewoll Bid«., ear. Streets. Plttsburjb, Pa. MOHOR MLADIČ. 1334 W. It Street Chicago, RL FRANK BKRABEC, «823 WaahlQKtoo Street. Denver. Colo • Porotni odbor. LEONARD 8LABOPNTK, Bon 4«0. Ely. Minn. GREGOR J- FORENTA, Black Diamond. Waab. FRANK EORICH. 1217 St. Clair Ave.. Clevrtand. O. Zdruievalnl odbor. VAI^ENTIN PIRC, 788 London Rd . N. E.. Clevsland. O. PAULINE ERMEMC. B3» — 3rd Street, La SaUe. HI. JOSIP STERLE. 404 E. Meaa Avenue. Pueblo. Colo. ANTON CELARC. B38 Market Street. Waukeran. W. '' • Jednopno arzdno glasilo: "Glas Naroda'*. Diamond and Oraaf Vse stvari tikajoče ae uradnih zadev kakor tudi denarne podlljatre naj ao potiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se poillja na prod-oednlka porotnega odbora. ProSnje za sprejem novih £lanov ln bolnlika •plCevala na] se pofillja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katoliška Jednota se prlporoCa vsem Jugoslovanom aa obilen pristop. Kdor *eli postati član te organizacije, naj se zglarl tajnika blllnjega druStva J. S. K. J. Za ustanovitev novih drufttev se pa obrnite na gl. tajnika. Novo draStvo se lahko vstanovl s t Clanl ali Slanicami Novice iz Jugoslavije. mesta pri Trboveljski družbi za- nje se j*- vršilo več k.»t štirinajst! Snežni zameti in pomladanski medena ml Nemcev. Počasi, kakor dni. ' dnevi, mačji Lah pri Vrhniki, tako so se, In slednjič. jx> .štirinajstih j {/ ,*jke in slavni "h- s,- pnvČa vtihotapijali v družbo tujci in da- dneh. je pisal župan sodniku: ' a V4jiikih snežnih zametih. Osebni nes so razmere skoraj iste kakor, _ p{> dolgem prigovarjanju; vlaki ,iz (>srjcka preko Virovitiee. (>d NVnrfijr zahtevajo triintridesetti^č milijonov do-, (sbraz in sta bHa oba precej te-žkol^U^TeL^ T mi p^?ovoriti : niso mogli v'Zagreb zaradi velikih l u iov Ti. ii« vi-,- kot iKiliivici v^Hir-i in^mnypiiin ki .r*, i rv^nHm^n . , , elegantni kočiji sta- fanta> da oce enega jzuhhI snt-žuih žametov. En vlak je ob- J«iIJt\^ 1.fku kroglo v pl,sa in ga smrtno nevarno ranil, potem pa si je sam prerenal vrat. Obadva sta bila prepeljana v bolnišnico. Smrt v plamenu. V brtseaiski Roga t i ei je izbruhnil jem pa noče priznati, da bi bil Telegrafske in telefonske zveze so p^zar v hiši Mihajb viča. ki je do oče obeli otrok. Neki francoski list je stavil svojim čitateljem nasle%.lnje vjira Zasedli so petnajst odstotkov njene jioljedeljske zem-, , i i- . • i „ i . .i • ' •• * i i Slovenska rudo- in premogo- raii čakati delavci na I^okah na luč Ije. trjdeset odstotkov nienega premoga, stirimsedemde-', ... * , . d \ d u . . * . , - - i " -i - *, • i kopna družba z omejeno zavezo s samo zato, ker se ie "predrzni! sel odstotkov njenega zeleza in vee kot million mili ine-c ■ w . z i- - , , • J j .r jeti zahtevam. Fralieija seveda ni s tem zadovoljna. tieslo Kranrije je: "Nemeijo je treba iinieiti!" Svet se ji* pa dandanes Tako izpreinenil. da ni mogoče nni< iii in >pra\iti s površja ])etinšestdeset milijonskega naroda. Morda i»i se dalo vkJeniti v verige gospodarskega "h moglo i/trgati. Z železno suženjstva. Morda bi se ga dalo tako dalee razdražiti. so ga tiščali za grlo, da je da bi s,, v svojem obnpn pridružil rdeeim armadam, ki, raflKal na vsa 1,jih ^ . .*. i;-.. ..... . . . . . drugače je prišlo povelje "Ein- ga tiozeljivo prieakujejo na vzhodu niegovih nieia. 1 , ,.. ' % . .., T. . . , . ... . ... . - ' . . .. \ ruoken! Zaradi dobtekanje in r raneija Iiimm- zato unieitl Nemeijo. ker Se JO boji. j komoditete .so se kratko,nah. re-ker trepeta eel o preil njeno neilMK-jo. kvirirala gozdna posc^va. samo Sreea, da je v teli svojih naporih osamljena, da sama; da je mogel izkazati ravnatelj čim brez poni; i ga ea ne bo opravila nieesar večji dobiček svojemu židovskemu Ni pa vee daleč čas, kf» bodo nastopili proti nji njeni g«eraln«nu na Dunaju. ]»rejsni zavezniki. To bo izza leta 15)14 eno prvih pošte-i Kmetje' pos^llikl tajskemu l:%tu": V času. ko je kor je lagal ravnatelj. s»- mu to ni vladal črni d vogla vi cesarski orel. I nioglo dovoliti. Toda kakšni prin-v času, ko je slovenski kmet pre-.cipi pa so" veljali tedaj, ko se je lival svojo kri na vseli mogočih' brez vsakih komedij instalirala, frontah, v tem času so gospodje j komunistu v Kis-'»vem luč ? Prava < d Trboveljske družite izvlekli izj pijavka ljudskega premoženja in ultogega kmeta \s<*. kar ^e mu je j ljudskega dela je Trboveljska Splitsko časopisje poroča, da j«' v pret»*kleni letu obiskalo Split :i0.470 gostov; M tf*h je bilo i r. Dalmacije 22.147. iz Bosne in Hercegovine ril.74. iz Italije PVJ-i. a ostali iz drugih držav. družba. Delavstvo izmozgava in Lev kmetske posestnike (»škoduje ter Lev vse konzumente ttdira. vlada pii je dalje, mirna in brezbrižna. kf»t da bi ži- pa ga izzove prašič: veli v starih avstrijskih časih. V _ Kaj me ne ]tozdraviš.' Jaz Hlružl»i vladajo tujei in Slovenci sem kralj vseh živali, ne moivjo priti do vodilnih mest.; _ Ti |)a kralj, _ llllllinim. čeprav jih nikakor ne primanjku- jev je. Ali smo v resnici Slovenci tako' • i , , ,.. . . t — Da. moje meso je najbolj nepoboljšljivo pozabi iivi. da n< 10 stopinj Celsija. /Sneg je skop-iiil in trava na solnčnih krajih z<*-ženskam ugajale ali zato. da bi i,,ni 0vtM. „,mij„ na jn tudi ugajale moškim? • ' s p,,lskim delom so /.,' pričanja. Odgovorov je bilo nešteto, pr- i vo nagrado je pa dobil na sled-j Amnestija za obsojene vojake, nji fKlgovor: — Ženska'se zato j, i;COgrada poročajo, da s.- v. zapeljivo obleče, da draži s trm kratkem objavi ukaz. s katerim bo druge ženske in da moškim u- j kralj v*em rojakom, ki so bili ob- -povzroča tamkajšnjemu prebiva! - (sojeni na leto dni ali manj zapora.' ^vu mnogo skrbi. Konzum j.- mi-kazen oprostil, onim pa. ki so bili j »imal.ii. a izvoza ni. Kleti so p 1- - , i obsojeni na daljši zapor, s,* zniža ne. a kupcev manjka. Samo v »•- in prasic sta se srečala. I ^ _ ^ f .....J beu^kem okraju je še nad 50.0o»» je prezrl umazanca in sel Vinska kriza v Dalmaciji ^ j kazen na pet nih dejanj, ki kredit. . niso pozabili onega udarca, ko so šmarno udariti niti onega, ki je na« največji škodljivec, ki je naš izvrstno, moja mast pa nima pa- . ra na svetu. i t I 1 ' i ,. . Ln^iuidi uuoi ra, rv<> •• " --- —•• ■ - , . . i Si. IK..1.. laliko zavezniki zapisali v svo.,, padla ni)jlopga dMa -y ujilmv(.„;l nad vse nevar«, parazit?! Naj « - « Iz slovenskih naselbin. gozda, in v živem spominu vseh je še oni žalostni prizor, ko so stali v občinski ipisami pred trbovelj-| ski ni ra\niateljeni. čegar hrbet je f kril avstrijski oficir. Vsi ugovori --i kmetov bili zaman, čisto potep- Virginia, Minn. {mi. kjer zapušča dva sina in tri tana je ibila kmetska pravica in 11 februar.ia je umrl rojak j hčere, ena je že omožena : v So. i Oholo jim je biilo vrženih pod noge .Math Kostanjšek. l>om» je bil iz»Chicagu zapušča pa svojo sestro, "©kaj miloščin — sekira pa je da- Podsrede na Štajerskem in star IJ let. IXoIgo let je bil zajtoslell pri jN.k. Kriinku Tram push u isto-t;im. po Trampuževi -»mrti pa j«» sam prevzel zastopništvo Dulutli Hrewing-kompanij«' za ž»'l«*zni o-kraj. Poleg vdove zapušča še dVa sinka. Aurora, Minn. Calnmet, Mich. ( X'tSila se je razprava v okrož- * nem sodišču na Iloughtonu proti Iv;inu Mažnrii. Hrvatu, ki je! obdolžr*n. da je v noči <>d 14. nvti-ja nl»il sorojaka Štefana Pa- terliča v Paixifsdalti. tožbi je za tolmača rojak Parel S<»haltz. S<)dna razprava proti Mažarn lje pela v kmetskih gozdovih. Oi-Sto v roki so imeli »fbla^tva gospodje pri Trboveljski družbi in V zakonski jarem je stopil ro- j 2aradi svojega dobička uničevali jak Ignac Fortmia. ; tuje fmetje. Zakaj pa niso ti go- i :*pf»dje. če so imeli količkaj vesti. Crested Brittle, Colo. 1 John Težak je umrl dne U. fe-! j hruarja 191:>. p»» šestniesi*Čni bolezni. Pokojnik je bil rojen leta zapomni Trboveljska družba, pa! z?ra,M l)li,M,iJ- — pra**i lev. razni« sari in hektolhy»v vina. ki čaka kupcev 1 Zavarovanje tehniškega osobja ju- povoljni ceni. goslovanskih gledališč. Minister za socijalno politiko je' Aretacija po štirih letih, »od umetniškega oddelenja zalite-1 prrvj .štirimi l»*t i j«- na zagreb-val. da na podlagi zakona o zava- ( £k»-m državnem kolodvoru dela-rovanjn delavcev čini prej zava-, vt.,. Anton Miletič ukradel gst let1 krožnemu sodniku Stone, ki bo vsIed ob s^rti je proglasil obsodbo. Mažar bo ob-j bil 4i Ict star-sojor^ na najmanj 15 let ječe. ali; pa morda v dosmrtno ječo. Farrel, Pa. V tukajšnji sosednji naselbini Iowa. je nanagloma umrl rojak Karol; Dne 1."». februarja umrl ob-i Kolega r. Zadela ga je srčna kap. čeznani farmer .T«>hn Skala v vi-, Zvečer je šel zdrav spat. a oh 12. j sok i starosti 70 let. uri ponoči je nahitroma umrl. Pokojnik je živel v Ameriki i V Wheatland zapušča soprogo nad 40 let: donta je bil iz Sem i-! m šest hčera, najstare^a 11 let č«. iz znane Skalove hiše blizu i stara in najmlajša 10 dni. Rodil farne cerkve. V Kiggs. Iowa je.se je leta 1880 v vasi Vrhpolje, v živci več- let na svoji obsežni far-1 fari Sent. Jernej na Dolenjskem. HRANITE L A B E L N E MAGNOLIA IN STAR MLEKO ZA DRAGOCENA DARILA IMEJTE NEKAJ KAN V SVOJI SHRAMBI. PIŠITE NA KATERIKOLI NASLOV NA DRUGI STRANI LABELNA ZA ILU-STftfRAN SEZNAM DARIL "Iaptefis se hraniti labelne". tudi naša vlada. Ni več dale«" čas., l^dtne. ko pride tudi kmet do svojih pra- ; k,> S1 J1' ,,hl'isal N »aP" vie, ko bo kmetsko ljudstvo s trdo bee. je zanirmral sam pri sebi: roko naredilo red v državi. Tedaj — jZares. kraljevska jed! bo začutila tudi Trboveljska dru- * * * žba. da je zakon za vse enak, te- Nehvaležen človek daj ne l.o več pomagalo, če vrže vse,n. ki potrebujejo pomoči. I ^ par kosti 'pristašem meščanskih Človek, ki ni zadovoljen s tem. strank, ki jo potem za mastno pla- ■ « . * čana upravna mesta ščitijo. Tedaj! ho odločeval le ozir do ljudstva in ! Listnica. njegovih koristi m tedaj bo pra- Chicago. — Sedaj se ne- vica tudi v podjetju Trboveljske ka-' ° I1.i,*n»* l^a.je je precej I premogoko^me družbe. izdelati v nekem ne\vyorškem J hotelu. Zdravniki pa še niso mo- i i ( ! Neprilike na severni meji. j?-r!i dognati, če je ta bolezen po-j I Iz Mai-ibora poi-očajo: Carinski i sleiHea kle«-eplast va. poročne iz-j ,osti jih je tudi r*klo, da bi bilo treba mladega moza pohvaliti me>to ka/novati. ker je oprostil čluveitfvo velikega pro kletst va. Kazliena čustva je vzbudil nje po v slučaj. Dobro merjen >trel. ki je kon tal življenje in delovanje zlo glas nega bandita Kellyja. je i>il od dan baje prepozno, da bi reši življenje mJade Cecilove žetie. ka je pojasnil celo zadevo, ki se j je vršila tekom strašne noči. • # j — Bil sem * svojo ženo v avto- j mobilu na poti proti doma. Iz-j >topila sva v znani obcestni go-1 stilni ter večerjala. Bilo je že temno, ko sva se odpravila ter se približala vili Ilalloran. Cesta je bila prazna. Na vogalu sein za- i pazil naenkrat človeka, ki je razprostrl roki ter nama zaklical: Stojta : Boječ se nesreče, sem ustavil avtomobil, in šele tedaj sem zapazil, da je bil dotičnik "Red Ktlly". ki je. imel zakrinkan«" lile ter držal v desnici velik revolver. Nazadujoča Anglija. Slika nam kaže sprevod nemških fašistov po nai Nemčija naj>ove vojno Franciji. —» Skočil sem iz avtomobila. — . — je pripoedoval (Veil nadalje —i no? To dejstvo nam razkriva va- J in ropar mi je rekel, naj rau dam Igo nečimurnost. Vedeli ste dobro.! Krotfla morilca, s katero je bi- denar in vse vrednostne predme- | bo kri vaše žene omadeževala1 la ubita Mary Cecil je bila prav- {te, če mi je življenje ljubo. Nav suknjo ter niste hoteli, da bi bila jih imeli. Ne manjka pa še nadaljnih dokazov vaše krivde, številka revolverja je 763. Vi trdite, tla ste kupili to orožje pred dvemi leti. Jaz j svojih prijateljev so smatrali Ce-cila za razvajenega in nečinmme ga fanta, in sploAno se je govorilo. da so imeli milijoni njegove ga očeta, katere je podedoval, dosti opravka z dejstvom, da je dobil v prieeku vojne mesto n radnika v nekem vojaškem depart metu, kjer j<» lahko ostal na varnem. vi. V žepih Red Kellyja so naš|j tri nove bankovce po sto dolarjev. Le priznajte, Cecil, da ste na- za pustila svojejra moža. a j»re-l •veniH tednoma sta se zopet ja/nila. in je kazalo, da bo zakon srečen. Tedaj >e je pa pripetil strašen slučaj. Cecil je po!,a- Eneas Silvij Piccolommi. Kasnejši papež Pij II.. ki je živel v petnajstem veku. je imel v mladosti o ljubezni zelo z.irave pojme. V založbi Lev kam je izšla zaprav namenjena Ceeilu, in če- dala me je divja jeza. Sklenil sem. j katera vaših dobrih oblek na ta prav - to dejanje na mestu osve- da potegnem iz žepa revolver, a j način poškodovana. Vsledtega ste til. n. mogel vzbuditi svoje žen« temu je nasprotovala moja žena. j oblekli najslabšo suknjo, kar stt k življenju. ki je skočila iz avt-omobila ter Noben njegovih prijateljev bi krila s svojim telesom m »ne. Ivo ne pripisal Ceeilu toliko hladno- j.. bandit opazil, da h rčeni po-krvnosti in junaštva kot ga ji> tegniti revolver, je izprožil. Kro-pokazal v tem slučaju. Ta slučaj pLa, ki je bila namenjena meni. je v/budil veliko pozornost v ma je zadela mojo ženo v prsi. Tre- i pa sem dobil brzojavno sporočilo leni mestu, kjer je bd izvršen » nute-k pozneje sem imel re vol vet družbe, ki izdeluje revolverje zločin in tudi izven meja dotič- v roki. Ustrelil sem. in "Red Kel-j Poročilo pravi, da je bil revolver nega kraja. ly" je padel mrtev na tla. Tudi; (>dposlan šele pred dvema tedno- Danzadnem v» priobčevali list moja žena je bila na mestu mr-1 ma. Iz tega je razvidno, da ste poročila o tej zadevi. V krogi. tva. To je vse, kar vem. ! kupili revolver šele pred par dne- Državni pravdnik je odprl predal svoje pisalne mize ter potegnil iz njega revolver. — Ali ste s tem revolverjem jeli Red Kellyja. naj umori vaso streljali? — je vprašal. ženo in da ste ga nato sami urno- Cecil je prikimal. j rili v namenu, brikanta Zakon »i bil preveč st — Se nekaj bi rad izvedel. — cen. Pred 5»-strmi mes«*ci je Mar/ je rekel držav, pravdnik. — Kdaj ste zadnjič videli svojo ljubico \Valley Policy? Cecil je prebledel. Zatem pa se je vzravnal. — Na to vprašanje nočem od- zal. da je pravi mož. Prijatelji, ki govoriti. — je rekel.' — V kakšni se «tm dot »sla j zaničevali, si g." zvezi je to s preiskavo? prosili odpuščanja. * * * Prestal je takozvano glave Zazvonil je telefon, in državni preiskušnjo. pravdnik je vzel slušalko. • — Sedemindvajset pravite? In !>ržavni pravdnik Emory -je po 1 nove.' Hvala. To mi zado-klical k sebi Ceeila ter prosil po fctuje. lieijskega načelnika Murphyja. Dal je policijskemu načelniku naj bo pri zaslišanju. migljaj, in še predno je Cecil ve feeil j*» na mršil čelo. ko je do del. kaj se je zgodilo, je bil vkle-bil povabilo. Vse te formslnotti njen. so mu bile «dveč. • — Cecil Holloran. — je rekel Njegovi prijatelji in listi, v ka- državni pravdnik. — Aretirani ter i h so bili številni popisi njego- ste. da ste umorili Red Kelvj.i vega slučaja, so vzbudili v njem in da ste krivi umora svoje žene. mnenje imate o meni: saj je gošč \ '.»'e cimiozaupanje kot ga je Cecil je prebledel. ; tovo, da me vi, ki ste iz mesa imel. in vsi« d tega je bil p.*cej *sa Cigareta mu je padla iz ust m. kosti, niste napravili brezčutne-tti zavesten, ko je stop.l v n*-* ! tresel se je po vsem životu. Sku-Sga. Vem <>e1o. kakšen žens-ki lo-državnega pravdnika. šal je protestirati, a ni • mogel I Vec ste bili vi: toda niti jaz nisem Očivktno ni videl zlokobnih po- Slaviti nobene besede preko j brez spola, niti impotenten. Saj gledov. s katerimi sta ga merila *voJih bledih usten-oba navzoča uradnika. OStrtmo se — Ceeil- ^ bil velikanski jima je priklonil ter začel zreti' nafrt< — TOU i* T<*el <*«avni skozi okno. pravdnik mimo. — Lahko bi se izndbili s\*oje žene ter bi vas obenem smatrali jnnafcom. Odkod naj bi izvodela javnost, da ste iz strahu pred jezo svojega očeta oklonili ločitev zakona v name-Oblečen je bil elegantno. Nosil nu da se poro£.ite z WaUcy Fo._ je temnomodro obleko, svileno j srajco, svilene nogavice in gama- še iu čm trak na rokavu. Imel je yiwkdo smatral resničnim ju- Picccdomini, eden največjih du pobrane nohte, bil ge obnt. m ve? h{ ne vzbudila siva i hov cerkvene zgodovine. Ko pa kot enkrat je pogledal v ogleda-j ^^ mojega ^ je ^^ ^ in je m izvoljen Z{J lo za stolom drzav.^ pravdnika. j _ j^^vi policij^ega «a-| paq>eža. je pisal čisto drugače. - * * čelnika so bili ravnokar v vašem Dunajčane je zaradi njih narav — Izvedel sem. — je rekel dr- stanovanju ter ugotovili, da je v ' ne ljubeznivosti in veselega lju V 1 "English Review" piše Austin. Harrison o današnji Angliji. Nič misliti, nič delati, le popivati in se zabavati, je geslo večine. Recine novine ne zanimajo, dobrih romanov in dram višje, umetniške cene, ljudje ne čitajo, po gledališčih se goji senzacionalni m pikantni repertoar, kino cvete in največ naročnikov onajo dnevniki, ki poročajo največ o umorih I tatvinah, sleparijah in športu. — i Srednji sloji životarijo v neverjetni nevednosti in toposti. Krog resničnih izobražencev v Angliji je zelo omejen. Kvečjemu jih je desettisoč in še med temi jih z. le del poleg materinščine še kak tuj jezik. Mase pa žive izven kulture. Vzgoja je povsem pogrešana. Najboljša mladostna leta se potrat i jo s športom in zabavami. Nihče ne študira več nego je po- j trebno. da zasluži dva do tri fun- j j le na teden. Zlaisti se gojita ste-1 ____nografija in tipkanje; za vse dru- V Snežniških goadih sn 38. nad mrličem. Kakor bi ga pičilo, j go se mladina ne meni. Niti ab-januarja t. 1. ustrelili dva vol- j je poskočd in se okrenil k meni. solvirani vseučiliščuiki ne pogle- j ka in dve volkulji; en volk je Z iskrečiuii se c»čmi je meril vsa- dajo več knjige; novine pa čitajo ko drevo in vsak grm. Kakor bi | le toliko, da so poučeni o zabavah se hotel vreči na motitelja. Pri in športu. tem je kazal zobe, da mi je postalo j Anglija je izrazito industrijal-prav neprijetno. Ali imel sem pu-1 na jj^ava, ki živi oil železa, pre-šlvo že poprej ob svojem licu. Pri-1 mo?a in tkalnic. Toda ta njena tisnil sem petelina, strel je 11Kkkdanja prednost ji postaja u- mel. volk je planil kvišku in se^^ Vojmi je Rusijo, zgrudil mrtev na tla. vse brez; ^^ Avstrijo? a Francija in ^ Obstreijen volk ^ae^li kakor ;se ^ujujeta. - NAPRODAJ lepo posestvo v Vinici štev. 21. lliša. zidan hlev iu kašča, denj. vse z opeko krito: lep saden vrt. lepe njive, travniki. '2 vinograda. :{ gozdi z. ogro:iiiL;.:iti hrasti. •iVrijevo posestvo, t •na 4lKH> ii >-larjev. Pojasnila daje lastnik: John Čopi. P,ox -^CT. lientlevvill •. Pa. Oglasite -e: ANION P.riiNlC i/ Poljan, IVAN MI1LVLIČ i/. Podgrada. J A KO! i TOMAŽI« iz Šobonj in FRANK MARON iz St. Petra, vsi na Priptorskem. Imam nekaj važnega poročati. -Frank Segulinv."»603 Carry Ave.. Cleveland. Ohio. Monakovem. (ilalv na zahteva nemških fašistov je ■ Mil _ Volkovi. nšel. Volkovi so se v zadnji dcibi po slovenski zemlji zopet zaredili ter postali huda nadloga ipo loviščih in okolici. Zato objavljamo iz spisa gozdarja Neugebauerja v Ceskč ^Iy-slivosti sledeči spis "O volku". (Op. ured. ''Jutra".) Volk ima slabo vest. Skriva se I. W k* Preženite bolečino! Okorelo rame, otrpljena tnifiiea, categnjen sklep— vie to spremlja BOLEČINA. Toda vdrgnite nekoliko r. PAIN-EXPELLERJA na bolečo povrfiino, in bolečina bo hitro izginila. Pain - F.xpeller in bolečina sta si smrtna sovražnika. Dobite £e danes steklenico pri svojem lekarnarju. 35c. in 70e. Glejte, da bo na zavojčku tvorni2ka znamka SIDRO. Zavrnite vse ponaredbe. F. AD. R1CHTER & CO." 104-114 Sooth 4th St. Brooklyn. N. Y. pred svetlobo m izogiba ljudem, : . ,.. „ ^ j, i j ■ - pes. Vrti se na zadnjih nogah boiazljivo. Zato ga redkokdaj vi- . ".JJ' __ j , . „ ok<4i m okoli ter popada mesto. dite .podnevi. Toda v brlogu ne po- ' / „____. T . ... . - k ier ga skeli rana. Hlap volkov je čiva. kakor je bilo zmotno pisano J ^ . .. , j- j-v ^ __neznosen, a naravnost bestrijalen v knjiigah. Blodi po gozdih kakor1 Ahasver. Često v enem dnevu pre- teče Ckgroanne daljave. Lovi drobno tzverjad. pobira pa tudi žabe it. martinčke. Sele ko ^ je nasitil, si privošči miru. Toda. da se nasiti, potrebuje prav izdatnega zala-gaja. Poleti se ž njim ee izhaja. Volkovi se potepajo posamič po naših šuma h. s- klatijo paroma, redko- je 3 m h iz volčjega gobca. Poleti se volk za človeška bivališča ne briga posebno. Dovolj Odjemalcev je čamdalje manj. — Brezposelnost, bolezni, oslabelost, dekadenea rase napredujejo. Vsemu temu bi odporooglo le intenzivno delo n apolju: obdelati bi se morale ogromne ploskve neobdelanega sveta. Toda tega ne do- ! hipu. kdaj pa tvorijo v tem času tolpe. ,vdrlj y ,Kakor je volk pre. Zato s*- pozimi skup'jajo v tolpali bris;ui in pri naskokih v tolpo 20 do .10 živali. Take tolpe iz- paJ) stl.ahk0 pobiješ brez odpora, časa. Poskusil*sem jih večkrat do- - hrane najde v gozdu. Kadar pa i volijo lordi, ki imajo ondi svoje zapade sneg, mu nastanejo težki j b>ve in druge športe. Kaj jih bri-dnevi. Takrat se skuplja v tolpe, i ^ (ja tri milijone oseb strada. Te tolpe napadajo sani in poslop- j ker ni živil! Lord skrbi le za last-ja ter podavijo vse. kar jim pri- j ne pojedine, avtomobile, konje, haja na pot. Vsako zimo se mi je i 7ai,ave p^retčrlo poloviti nekaj volkov v! y kratkih desetletjih prevza-ko so se trudili, da b. mi mc vlado na m()rju in v tr„ovini drug, mlajši, krepkejši narod. — POSEBNA RAZPRODAJA. — CENE ZNIŽANE NA POLOVICO. IMPOBTTRANE HARMONIKE Najnovejši modeli; Izredno močne piščali, močnn godba; krasna zunanjost, iiiJjt SJ fVr " t ■'> . ~Sr" m*-4 w It Vrednost kita. Kit je žival, ki unaja. V tej knjigi je pri-obetsno tudi 16"». Enejev<> pismo na očetov naslov. Iz tega pisma izvemo, da je imel Eneas Silvi i Piccdbanini kot visok cerkveni dostojanstvenik v Stras^burgu z neko Angležinjo-Ijubavno razmerje in celo sinčka. Oče je sina zato oštel. Toda sin mu je odgovoril takole: — Jaz ne vidim vzroka, da bi žaloval za to: nasprotno, silno vesel se m. kajti življenje pač ne daje večje sreče. nego ako mu ustvari potomca. Vi se žalostite. češ" da je otrok sad nedovoljene ljubezni: Ne 'razumam, kakšno ca, si poSčem visoko drevo. Na drevesu zgradiva z logarjem sedeže. Tja zlezemo iivčakatno. Od mrhovine pregnani volk je požrešen in "^e gotovo vrne. 1 n resnično. Ne čakamo niti uro časa. in volk že kroži po gozdu. Previdno voha. se plazi, vse pozorno ogleduje. Znova in znova oprezuje na vse strani. Cest okra t se oddalji skokoma. Ali vrača se zopet in zopet. Požres-nost se bori s previdnostjo. Dospe do naših stopinj. Hipoma se usta- — Meni ni treba ničesar prikrr ti. — je rekel, ko je potegnil iz. žepa cigaretno dozo. okrašeno z demanti. katero ste tako zelo ljubili! Jaz sam bil prepričan, da bi priznavam svojo napako, ker nisem niti svete jši od Davida niti modre jši od Salomona : toda te vrste napaka je prav tako splošna kakor stara. Ako je zločin, u porabljati svoje naravne moči potem je ta zločin vsesplošen; a-ko pa je upravičeno, preklinjati nagon, ki ga je daila narava vsem bitjem, potem takozvane pravice ne razumem. — TaJco je pisal mladi duhovnik žavni pravdnik — da ste »grah va*i garderobi sedemindvajset či-veliko triogo v tej obža!6vttoja ' sto novih in brezmadežnih oblek, vredni zadevi. Ta stara suknja je najfinejše kakovosti in n;tr»-jftif s K.u* največjo skrt.jo pu vc? ih nifhanikih. Moderni lesni oklepi z lepimi okr.f.-ki. izredno močne piiOali. ni'>«"ni in trpežni metv-vi s f nimi iiMijutiini rol>ovi in s ponikljar.imi j* klren*ji; i vopali. pla«f>vni kljuOi. Vsnjate z;ii«->nke Izrol-n«» dr:iporon<> li:irmonike Harmonike štv. 165 — s " vrstami. 3?. kiju -ii. 12 basi — » etia $16.50 (navadno $?.:» <^o Harmonika i-tv. 8»—z " vrstama. »1 ključi. S t>a.«i — . ena $8.05 (navadno $17."'O Harmonika štv. 67—z « vrstama. 19 ključi. 4 lijt.si — cena $6.75 (navadno $15.' "> Harmonika, štv. 49—z 1 vrsto. 10 Ujmi, 2 basoma — cena $4.95 (tufvadnb ,,ft) j Pišite'nam svoje ime rn naslov t< r ozr.a-r-it" številko in ceno harmonike, ki i<» hočete kupiti Zraven plačajte '■••!r1.«\' j za |to®iljatvene slr- šl e. a zi liarmoriko i flafajte. kadar vam je d« -tn-vljei,. N'.i- ' bpnpga rizika. T'opolnn z^ovoljnr.st za- Jamt'ena. ali v--v .1«-rnr r-.vrnjen. {'isif šo d.ir'"' UNION SALES COMPANY. Dept. Zli 15 S. OESPLAINES ST.. CHICAGO. »LL. V L A H 0 V vanskih kron. Takoimenovani gla ▼ač \-sobuje vrhu tega dragoceno. | ■lepodišečo tolščo — ambro, katere teža se plačuje znatno dražje nego zlato. 1 Krava sa 3 milijarde. Pred kratkim je pisal svojim staršem v Plznu inženir iz Moskve Pismo se glasi takole : — Na mesec imam osemsto milijonov rabljev plače, pa mi nič vi in voha. Zopet oprezuje. Lovi m, Kilogram kruha stane veter z vseli* strani. Ne opaža ni<; j opa"sm*ga; postaja zaupne jši in smelejši. Vzlie temu izraža vse njegovo telo., da je pripravljen z enim samim skokom izginiti v šumi. — Naenkrat zasleduje moje stopinje prav do drevesa, na katerem sedim. Voda drevo. Cisto mirno ga opazujem pri tem. Neodiočno sito ji. Naj se li vrne? Včasih krene k mrhovini, včasih zopet izgine za čas v gozd. Toda vrača se. in prizor se ponavlja. Končno se čuti varnega in krene na gostitev. Vsakih deaet korakov seda in «e ozira na "vse strani. Naenkrat, kakor bi se bil odločil, jo ubere naravnost k mrhovini Znova oprezuje na vse strani. Nič sumljivega. Začne se gostiti. Mirno trga in golta kose mesa po 2—:} -kilograme težke. Stoja telesa napčte noge in držanje repa .izražajo, da se mu silno mudi. Volk je pripravljen vsak hšp planiti v gapčavo. Velike kose mesa požira cele, ne da bi jih razgrixel. Včasih sent «e pošalil -z nenaisitnežem. Začel sem tiho žvižgati Bilo je v tre-notku, ko je volk zopet filozofiral tukaj 750.000 rabljev, kilogram sladkorja 5 milijonov, čevlji i»0i milijonov, obleka 300 milijonov, krava pa kar t.ri milijarde. OROPANA ROJAKA. Rada bi izvedela za naslov JANEZA MAURIN, podomače Kričeč Lz Žagozdaca štev. 5 na Dolenjskem. 1'red tremi leti se je nahajal v Elizabeth, Minil. Tudi bi rada izvedela za naslov mojega "brata JANEZA ŠAVOR iz Vi mola st. 1, fara Nemška Loka pri Kočevju. PrAsini cenjene rojake sirom Amerike, da mi naznanijo naslova obeh, ali mi se naj sama javita, ker imam z«*lo važno reč sporočiti. — Katarina Maurin, Zagozznan in Mike Viola nima nič po«la več. Oglasite se pri Joe Pr(Jber3ek, Box 518, Allegany, N. Y. (27-2—1-3) Kje je moj brat ANTON BAM-BIČ ? Doma jo iz S male e vasi št. 1, St. Jernej, Dolenjsko. Skoro bo dve leti, ko je bil pri meni in mi rekel, da gre v stari kraj 6. aprila 1921 in da je že kupil karto na banki v Youngstownu. Ohio, kjer je stanoval na 100f> Rentlev Ave. Njegov gospodar je imel tudi v najnm farmo na Hubbard. Ohio, kamor je on šel od mene, potem pa nič več ne vem o njem. Iz starega kraja so mi poročali, da domov ni prišel. Za pojasnila prosi: Mrs. Mary ŠiiAtarsič. Box 87, Cornwall. Pa. (27-2—1-3) Potovanje v Jugoslavijo. • Kdor namerava potovati to Fpoiula«! v «tari kraj na ol»i«>k ali za wtaLiio. priporočamo, «la odloči za paruik "PARIS'', največji in najnovejši j>arnik francoske pa robroflue družbe, ki odpluje iz New l'orka 16. maja 1923. Ker je železniška zveza preko Francije, Svite in Av.strije zelo izboljšana, je za Jugoslovane ]>o-tovanje najl*»lj pripravno po fran-roski proci. zlasti pa še s parni-kom "PA HI S'' in se pride v devetih dneh v LJubljano; oui pa. ki potujejo v zasedeno r>7X'mlje. •se peljejo iz Pariza naravnost v Trst. S tem parni kom potuje tedaj tudi naš uradnik, ki bo spremljal potnike do Ljubljane, in »>o pazil tudi na i> rti jaso. da bo šla naprej vedno z istim vlakom, kot potniki. Vsi potniki III. razreda so nastanjeni na tem parniku v kabinah po 1M-« v eni kabini; kedor želi potovati takrat na tem parniku. naj nam dopošlje čim prej $10.00 are za III. raznrd !n ?.V> za dnuri mzre .sob. kuhinja, dve kleti. ■■ hlev. k oz o le. :i svinjaki, njive za Kakor znano se nahaja pod It a-j dogajalo, da so učitelji. ki so bi- 10 mernikov setve, dva travnika. raiLske in nemške li imenovani v .posamezne občine Kretanje parnikov • Shipping News lijo poleg slovanske tudi neznatna francoska narotlna manjšina. To so t ako čm eno va n i aostski Francozi v Alpah na se- 3. marca: Pres. Harding. 20. marca: Bremen In Cherbourg: Aquitania, Cherbourg. posamezne občine okrog 8 johov gozda. Cena 1600 aostskih Francozov, kar zapušča-! dolarjev. IL-čem odpotovati. Pi- I^S^nA!^*^ Kr°°n" «■ li svoja mesta, in to vsled tega. s,te lla letnika: t rane Klemen- - marca: ker je pozimi v teh krajih živ vcrozapadncin robu pi jemontske' 1 jenje zelo neprijetno in težko in čič. Trebelno št. 2."». Slovenia. Jugoslavia. — Kaj pa v »lučaju, \ obriiz je predstavljal pravcato masko. — Tml i ta rizik o hočem pr-vzeti. — se je rcžaL Binet. — Mi-fclini. da st.- union i Li. da ste odvetnik |»o poklic«. To je bila velika neprevidnost. nu»j dra^ri. Malo vrj«'tn«> je, da bi dva odvetnika skrivala <.b istem času ter v istem okraju. Sami morate priznati, da ui treh« /a tu poscbue bistroumnosti. Al. Amlre-Louis Moreau, odvetnik i L (Ja\rillaca, kaj naj bo.' — Go\orila bova o tem. ko ne bova vračala proti domu, — je rekel Ajidre-Louis. Kaj treba govoriti? Mislim, da več stvari. Jaz moram vedeti, kje stojim. Pojdite. če vam je drago. ~ Dobro. — je rekel Binet, ki se je trdno prijtsnal njegove roke, pripravljen na vse možne trik»\ katere bi *kui«l izvesti mladi •jmsjmm!, Ti» pa je bila povsem nejxjitrvbna previdnost. Andre-LouU ni hi! «*l„v«-k. ki bo zastonj trosil svo»jo cneržijo. Vedel je. da je glede tel<*sne sile neznaten v vpiruneri 7. velikim in luočnim Binetom. — C.'e ud am vašemu z^ovormrmu in zapel.Ji v emu prigovarjanju. je rekel konečno, — kakšno jamstva mi morete dati, da me ne boste izdali /a dvajset luidorjev. potem ko bom zadostil vašim namenom? — l>am vam svojo častno besedo za to, jc rekel Binet od-, važno. — Andre-Louis se je za*mejal. — T<»rcj naj govoriva o časti, kaj ne? Ali res mislite to. gospod Binet. Brez dvoma me smatrate za bedaka. V temi ni zapazil rdečice, ki je stopila v lice Bineta. Slednji je potrebovkl več'trenutkov prodno je odgovoril. — Mogoče imate prav. — je za godrnjal. — Kakšna jamstva pa hočete ' . — Jaz ne vem. kakšna jamstva mi morete dati? — Rekel sem. da bom držal svojo besedo. Dokler ne bo bolj dobičkonosno za vas proda-ti me. V vaši lastni moči je napraviti zame bolj dobičkanosno, da ost a m-m vedno veren napram vam. Vam .se moram zahvaliti, da sm«. opravili tako dobro v Guiehcn. To priznavam povsem odkritosrčno. • — Privatno, —- je rekel Andre-Louis. Binet [ta se ni brigal za to sarkastično pripombo. -- Kar ste storili za nas tukaj s Figaro-Skaramušem. lahko st<.i,te drugod z drugimi stvarmi. Povsem naravno jc, da bi vane hotel izgubiti. To je vase jamstvo. A «lit n«— zvečer ste bili pripravljeni prodati me za dvajsd luidorjev. K.r sle me ra_z-1r.ižili s ^vi»jo od j >« trn ost jo ter mi niste hote li nuditi sIu/.Ih". kater«- ste zmožni. -\Ji mislite, da bi vas ne proda! že preteklo soboto, če bi bil v r»*-Jiiei tak lopov kr>t domnevate e meniHočem, da me razumete, moj dragi Parvissimus. — Prosim vas. nikarte se oprsvičevati. Bolj. pusti bi bili ko? kedaj poprej. Vi vedno /badate. To vas bo spravilo v zadrege, šc predno boste izpolnili svoje življenje. Ža sva nazaj v gostilni in še vedne mi uists|M>ročili svojega sklepa. , An.Ire I.ouis se je ozrl nanj. LM.iti se moram, svvetla. Ne morem drugega. M liinet j«- izpustil >voj oprijem ter močno udaril svojega sjireudjevalea po hrbtu. D<»l»ro si s«> izrazil, dečko moj. Nikdar ne boš tega obžalo-\.il ( e vem kaj o gledišču, mi je tudi znano, da si storil največj skh p svojega življenja. .lutri zvečer se mi.boš zahvalil. Andre-I/oiiis je skomignil z rameni ter stopil naprej proti go stilni M. Binet pa ga je poklical nazaj. — M. Parvissimus. (>l»rml se je. Tam je stal v mesečini veliki in debeli mož, ki mu jfc prožil roko. M Parvissimus, pa brez zamere. Podala si bova roko t« po/a h Ua. kar se .je pripetilo. Andre I*tuis je /rl nekaj časa nanj s studom. Postajal je je /en Ko j.- spoznal to. je videl, da je siucscn. skoro prav tako sme-šeu kot oni lojKjVvki Pantalon mejal se je ter sprejel penude-no mu roko. Ni kake zamere! — je vprašal Binet. — Oh. uikakc zamere. — je odvrnil Andre-Louis. « y a. * Peto poglavje. NASTOP SKARAMU&A. Oblečen v tesno ofirijemajočo se vibleko iz davno minolih sto-letaij. vmi črno «*l čepice iz /ameta ter čevljev z rozetami. našmin-kanega obraza ter z majhnimi brčicami, prilepljenimi na gornjo ustnico, z mečem ob strani ter kitaro v roki. je opazoval Skaramuš * samega sebe v ogledalu ter sklenil biti pere*, kot je bilo povsem primerno za ulogo, katero naj bi igral.. Razmišljal je o tem. da je postalo njegovo življenje. ki je bilo do preti kratkim tako mirno in brez posebnih doživljajev, naenkrat izvanredno aktivno. A' teku enega tedn» jc bil odvetnik, demagog. o,l pravice zasledovan zločince, delavce in konečno komični igralec. Tekom pretekle srede je skušal razvnetl ljudske množice v K« nn«-s. To sredo pa naj vzbuja vesel ost v srcih poslušalstva v Guiehcn. Takrat je hotel izvabiti solze iz oči poslušalcev. Dane* p§ je bila njegova naloga dovesti jih do smeha. V tem je tičala razlika. čeprav sta si bili obe ulogi sorodni. V prvem kot drugem slu čaju je bil komedijant. 1'loga. katero je igral takrat, je bila v svojem bistvu slična ulogi. kater«* je hotel igrati danes. Ali ni bil v Rennes neke vrste Sk&ramuš intrigant ki je skušal sejati seme nemira z zavratno roko? Edina razlika je obstajala v tem, da je danes nastopil poti imenom, ki je primerno označevalo njegov tip. dočiti se je ,.»etekli teden skrival pod krinko upoštevanja vred nega mladega provinc i julnega odvetnika. Priklonil sc je samemu sebi v zrcalu. — Komedijant!.— si je rekel. — Konečno si našel samega sebe. Koneeno nastopil svojo dedščino. Brez dvoma boš imel velik uspeh. dežele in deloma tudi v okraju Pinerolo, rojstnem mestu zadnjega ministrskega predsednika pred fašistovsko revolucijo, znanega slabiča Facte. Glavna množica teh italijanskih Francozov pa tvori, kakor rečeno, prebivalstvo doline reke Dora Baltea, ki pa se navadno imenuje Val d'Aosta. dasi ni Aosta nikaka reka, temveč mesito, ki je obenem tudi središče teh italijanskih Francozov. Prebivalci tega planinskega okraja sc bavijo večinoma z živinorejo in 7. izdelovanje™* masla, sira in sličnih izdelkov, ki so navadno združeni z živinorejo. — Mestece Aosta stoje kakih 7000 prebivalcev ter je sedež podpre-fekture in škofije. Dalje se nahaja v A ost .i liccj, gimnazija in realka. Je torej precej darežljivo, opremljeno kulturno ognjišče tega romantičnega planinskega kra ja. Vseh aostskih Francozov jo okoli 60—70.000, ki pa se precej naglo poitalijančujejo. Po vo.ini pa se je narodna zavest tudi pri teh gorjancih znatno obudila in rutsburch. Cherbourg in Breman. T. marca • Pre«. Polk. Cherbourg; Taormlna. America. Genoa: Cauoplc. Cheibourff In Antverp: Hannover. Btcmen. 22. marca: Zeeland. Cherbourg In Antverp. Tl.ur- ker so po nekaterih občinah za-1 ^sLro MARGARETO BAR- * Uleno; Paris. Havre; Antonta. Cherbourg., ,n»la- Hamburg. radi takšnih razmer šole odprte, samo ob lepem letnem času. — Skratka — ponavlja ministei : Crocc — v občinah kraljestva, kjer se govori francoski jezik in kjer je pouk tega jezika obvezen, imamo sledeči položaj: šole brez j učiteljev . večji del leta in šole z j učitelji, kateri francoščine ne j znajo in ki jc torej ne morejo ne samo poučevati, temveč uiti razumeti. Ivakor se vidi, je to poročilo obeljeno s precejšnjo dozo. sent i- ; mentalnega človekoljubja, kakor da bi šlo pri vsem tem bog ve za j kako dragoceno šolsko reformo v prid francoski narodni manjši- i ni v dolini reke l>ora Baltea. V resnici pa se nahajajo na vsem ; tem ozemlju izključno italijanske ljudske in srednje šole in — francoščina bi se smela poučevati kot postranski predmet po par ur na teden. V praksi pa bi se ne > delalo ndti to. ker je turinski šolski svet, kakor je razvidno iz ci- j t ira nega poročila bivšega nauč- 1 i. marca: TEL, rojeno Koren, iz Globoč- Chicago. Havre: Baern. Hamburg, dola, pošta Mirnapeč. Pred voj- marca: Majestic. Cherbourg: George Waahlng- 24. marca: New Amsterdam. Boulogne In Rotterdam; Albania. Cherbourg. Pres. Arthur, Cherbourg In Bremen. 27. marca: I^aptand, Cherbourg In Antverp. no jo bila v (Hevelandu, Ohio. Ce kdo ve za njen naslov, naj ga j Cherbourg in Hamburg, mi naznani. — Josip Koren, vas marca: 2». marca: ... l-ii-,. - "»m- Orbita. Cherbourg In Hamburg: Franc* Paris. Harre; Hannover. Bremen: fiam- VrlOOt-tXlOi S.e\. 4, posta .Mirna- Kavre; Garfield. Cherbourg: Torek, • und. Hamburg: Pre«. Monroe, Cherbour*. '^remerv ______ 29. marca: 5. marca: ! Mount Clay. Hamburg: Cherbourg in Hamburg. 131. marca: . , • _ Majestic Cherbourg: Volendam. Bou- Pre» Wilson, Trst: Tres. Roosevelt. |n Rotterdam; Grca. Cherbourg In ! Cherbourg In Brem<-n: Noordam. Bou-' Hamburg: Kelina<-e. rherbourK In Ham-ogne in Rotterdam: Finland. Cherbourg burg: Saxnnla. Cherbourg in Hamburg: : n Antverp. Pres. Fillmore. Cherbourg in Bremen. peč, .Slovenia, Jugoslavia. (28-2—1-3) Rousltlon. Havre: Mongolia.' Cherbou«*« Manchuria in Hamburg: Monut Carroll. Hamburg. začeli so odločneje zahtevati svo- nega ministra Crocea. preskrbe! sam s svojo brezobzirnostjo pri imenovanju učiteljev, da je bil pouk fran- jc jezikovne pravice. Njihove tozade\"ne zahteve so dobile konkreten izraz -dne 4. ok-1 zakonito predpisan tobra 1919., na zborovanju, ki se j cošoine onemogočen, je vršilo v občinskem domu v j Aostski Francozi *o torai še j Aosti in katurega se je udeležilo zelo daleč od najelementarnejših J 49 županov okraj aistega imena. ! pravic, ki jih imajo na šolskem j Na tem zborovanju je bila spreje-' Polju narodne manjšine v smisli, ta resolucija, ki vsebuje tozadev j zadnjih miroATiih ]>ogodb. Ako ni program teh Francozov. Ta ! Pa primerjamo i>oložaj aostskih ; Kjo je moj stric ANTON TSCnUwSCII (<"uš) r Doma je iz vasi Polenšak. okraj Ptuj. p > i IKiklicu ključavničar. Zadnji njegov naslov jc bil: 12 Spring, Ilill St., Port Allegany. Pa. Ce kdo ve za njegov naslov, prosim. tla mi ^a naznani, ali pa naj se mi ««mi javi. — Alojzij C'u»i. orožni-ška postaja. Zagorje ob Savi. Slovenia. Jugoslavia. (28-2—1-3) HAXKAMILO IN PftIPOBOČILO Cenjenim naročnikom * 'Glasi Varoda" ▼ državi Ohio naznanja mo, da jih bo obiskal naš pstovsJ oi saatapnik Mr. ANTON BIMČlO, kateri je pooblaščen nabirati n» ročnino ca nai list, zatorej presi mo rojake, da mn bodo koliko* nogoče naklonjeni. Slavenic Publishing Co PREHLAD MEHURJA MOŠKI! Zaščitite »e Preti nalezcnju Mah« vite «i n ajboljšo *a»'ito PREPREv.B A 2> MOŠKE Velika tuba 35c. Kit (4's) ti V« Ickaiaarji ali San-Y-Kit Dept. B 92 Beck man St.. Ne« York Pišite za okrožnico. (Dalja prikodnjiž.) resolucija je bila sporočena ob enem s "Spomenico za jezikovni avtonomijo v šolah" naučnemu ministrstvu v Rimu. katero je tu d i drugače dobivalo stalno prošnje in proteste od prizadetegji prebivalstva. Odločno zadržanje županov in vsega aostskega prebivalstva je iinolo svoje dobre j>oededice. kajti vlada sc jc končno prepričala, da mora v tem pogledu kaj stori-i, da sc vsaj kolikor toliko ugodi vztrajnim zahtevami aostskih — Francozov in njihovih zastopnikov. Tako je prišlo do 'tega, da je naučni minister Groce leta 1921 po dolgem cincanju in obotavljanju prodložil rimskemu parlamentu- svoje "Ukrepe za začetne. — judske in srednje šole onih o-krajev kraljestva, kjer jc francoščina običajni jezik"._ Naj navedemo iz tega zakonskega načrta lc par najvažnejših določb, iz katerih bo razvidno stališče tedanje uradne Italije napram temu vprašanju. V členu 1. je rečeno: — V občinah, v katerih se govori francoski jezik, se bodo imenovale za učitelje izključno take osebe, ki bodo imele potrebno usposobljenje. ki so rojene in na.stanjcne v dotičnih ob einak in ki dokažejo, da popolnoma obvladujejo francoski je-sik. Člen ti. določa, da bodo pri podeljevanju profesorskih mest na državnih srednjih šolah imeli — prednost pred vsemi drugiim tisti kandidati, ki so rojeni in nastanjeni v dotičnih občinah. Člen 7. pravi, da bo pouk francoščine v občinah, kjer se govori ta jezik, obvezetf tudi v prvih lveh razredih učiteljišč in gimnazij. Obseg tega pouka bi sc določil sposebnim kraljevim odlokom. Se več kot suhi paragrafi pa n*m pove utemeljevanje, s katerim je naučni minister Croce pospremil -ta zakonski načrt, ko ga je predložil parlamentu. Pokra jin&ki • šolski svet, — pravi minister Croce v svojem poročilu parlamentu — je imenoval učitelje brez vsakega ozira na posamezne občine, ksr tudi ni moglo biti drugače po dosedanjih šolskih zakonih. Toda na ta način se je dogajalo, da so bili imenovani v omenjene občine učitelji, kateri francoščine sploh niso razumeli. I m Id so jo seveda še manj mogli poučevati v dodatnih urah, katere. predvideva.šolski zakon iz 1. 1911. Na drugi strani pa se je Francozov s položajem naših beneških Slovencev (rezijskih, ter-akih in šentpeterskih) vidimo, da so Francozi v primeri s tami po • slednjimi naravnost gospodje. — : Nikdar ni prišlo nobenemu i tal. naučnemu ministru niti izdaleka na misel, da bi se skušal povzdig-liti napram tem našim bratom na višino istega človekoljubja, ki i ga je pokazal minister Crocc napram italijanskim Francozom. — Ljudske in srednje šole, ki služ ! jo 'beneškim Slovencem, niso samo popobioana italijanske, temveč imajo očiten namen iztrebiti, slovenski jezik med tamošnjim ' prebivalstvom. In to kljub temu-d ase patriotizem beneških Slo-; vencev splošno 'in pohvalno pri i znava z vseh strani italijanskega javnega mnenja. Toda vse plačilo, hvaležnosti obstoji v navadnem . priznanju, medtem ko, je bila — : praktična nagrada enaka ničli, J d as i bi bilo popolnoma logično ii j upravičeno, da bi imeli naši be-. neaki bratje vsaj toliko "jezikov-; ne avtonomije" v šoli in ccrkvi.' kolikor se jc jc milostno priznalo : aostskim Francozom. Temu so se-, veda veliko krivi predvsem naši j beneški bratje sami, ki niso ntk-; dar zahtevali niti te relativne e-! na kop ravnost i. Zato pa nam jih stavijo naši sodeželani laške na- i rodnosti kaj radi za zgled, da vidimo na njih, kako se da doseči idealno pomirjenje v grobu, ki si ga pomagal sam kopati. , Ua se pa povrnemo k gori o menjenemu zakonskemu predlo- ( gu, naj omenimo, da bodo tudi a ost.ski Francoai čakali še precej časa. dokler se jim uresniči še t mala mrvica, ki jim gre. Zakon-1 ski načrt ministra Crocea je ob tičal v prahu parlamentarnega arhiva. iz katerega se bo težko ve> izkopal. POTOVANJE V STARI KRAJ IN NAZAJ V AMERIKO. Iz dolgoletne iskusnje vemo. tla i»o raje zadovoljno samo oni, ki nima nikakih sitnosti s potnimi listi in prtljago in ako letuje z dobrim parni kom. Vse to preskrbimo za vsakega |»otnika. I'osetmo vetlno priporočamo najlniljše paruikc. ki imajo tudi kabine v III. razredu. škm nameravate potovati t stari kraj, pišite nam; tobtv Vašo lastno karta*. KDOR NI AMERliKI DRŽAVLJAN. PA SI RAD ŠEL NA OtISK V STARO DOMOVINO IN BI 8E ZOPET RAD VRNIL V AMERIKO. NAJ Pl-§E TER MU lOMO DALI VSA TO-ZADEVNA POJASNILA Ako ielit« dobiti SORODNIKE ALI ZNANCI IZ STARE DOMOVINE. pifiite nam a navodila, ker Število priseljence* J« omejeno. Za potne nt roške Izplačujemo tudi t Jugoslaviji dolarje. Frank Sakser State Bank tt Corttandt Street New York Glavno zastopstvo Jadranska bank«. PoUiite U listek NAGLICA! Na ameriških ladjah \TPOŠLJITE spodnji kupon. ?e hočete odpoto-f. V vati v staro domovino, ožin m« dobiti svoje svojce. Dobili boste knjigo, natisnjeno v vaif-m ^^lastnem jeziku brezplačno. Izvedeli boste vse ^ glede hitrih ameriških parnikov, ki nudijo ne-prekosljivo vrednost zs vaše dolsrje. Pitite sedaj! Vnaprej plačane vožnje. Če hočete dobiti v to deželo svoje drage, pilit« p~> pojasnila glede v naprej plačanih voieoj. 1NORMACIJMCI LISTEK u U. S SkiNiN _ . U. S. SkiWS S—rJ fmmtmstr P—t 557H. «S Sr—4w.y.JUwT»ch. Pro »i m poanti ml brac obtisaeii vladni knil« c P?*®" r.ni« ?«r tudi informacij« mmerUkib »l«an»h lartij *• F^rop«. Mojc Ime..................................................... Mois httBB it- sli R. F. D. .................................. Ml—to.................... P«*«** ....................... ^^iSMnHMMI United States Lines 45 Broadway, New York City 118 S*. Dearborn St.. rhlc*«o. 111. Plate St. Boston. Mass. 156 Ccngrru Street We«t. l>ttrolt. Mich * Mantging Operators for JJ. S. SHIPPING BOARD 6,426 JUGOSLOVANOV I»o lahko jnišlo v Ameriko za^tkom pri-h<->«lj hitra Jta. vas«? rojak«-. ri.l< jo v Ameriko. Izscljcnei. ki imajo livtk«- za Curiar.I i morejo potov« ti t;. • .ko (lii Jih spremlja kompanijski zmtnp-iik JtiRoslovan. «la u imajo sitnosii. Nobenih posebnih stroškov za to. :UNARD-ANCHOR U.NE ^ 25 Broadway New York. Nov Paganini. Xa TKuiaju se je pojavil Oeški violmist Vaša I'Hlioda. ki je šele' 21 let star in l»aje senzacionalen virtuoz na goslih. Ta bo gotovo posetil tudi Ameriko. Knjiga za dolge zimske večere. Slovensko-Amerikanski KOLEDAR za leto 1923 192 strani povesti, poučnih člankov in razprav, pesmi, slik, šale in raznoterosti. Cena samo 40 centov. Naročite ie danes. SLOVEN IC PUBLISH I NO CO. St Certlandt St.. N«w York W Dob« as tudi pri aaatopnlklk W Glas Naroda. V JUGOSLAVIJO Kspits vas prej plačaac listke idij, da dsks> vilt it«)* mifcit t Aacrikt. Red Star Line New "York — Plymouth — Cherbourg Antwerp , Finland 3 mar. — Lapland 27. mar. Zeeland 22. mar. — Beigeniand 18. apr. New York — Hamburg — t;«lansko Gothland (3. razred) ........28. marca American Line Plymouth — Cherbourg — Ilamburc Minnekahda (i. razred) ---- 1. marca jtManehuria 15.mar.: ^Vonqolia 29.mar. • Novi prostori tretj^sa razreda. White Star Line Ts New Yorka ▼ Cherbour« In Southampton Majestic 10 marca: 31. marca: 21. apr. f Največji' parnik na svetu.) Olympic 7. apr.: 28. apr.; 1». maja Homeric 14. Aprila: 5. maja: 26. maja Dobra hrana. Zaprti prostori. Offlaait* s« pri krsjevti«m agentu sil pri POTNIŠKEM ODDELKU Ne. 1 Broadway. New York. New Xork, Plymouth, Havre. Pari* Hitra služba v Jugoslavijo. PARIS ......... CHICAGO .......... TRANCE .......... ROUSSILLON ____ Izb«»rn*- udobnosti — 7. mirci 8. marca 14. marca 29. marca kabin« z;i 4 in 6 «>seb. umivalnira in tekoča \ri KOM PA NIJ S KI PISARNI 19 State Street New York City KiVHOXAB JE VRjaovajii vojni stroji V francoski armadi preiAnje jo nova bojna letala, ki .so zgrajena iz aasnih kovin. Ta letala se ^dvignejo deset do petnajsti i so <' metrov visoko in dosežejo hitrost 160 kilometrov na uro. Sama ta korekoč neranljiva morejo ta letala dbsipati površje zemlje v vsemi aofoeiai jnorilnimi snov NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJIGA Najnovejša ilustrovana izdaja Vsebuje 808 strani GT Oena a poitatno* fZ.— 8LOVXHIO PUBUBHDrO OO« Izletno potovanje v Jugoslavijo. Kdor želi Veliko n«*'* obhajati v svojem domačem kraju, naj se odloči za parnik "PRESIDENT WILSON" 17. marca 1923. S tem parnikom l>o nas uradnik Mr. Josip Rems spremljal potnike do Ljubljane. Vožiija III. razreda tlo Trsta velja $102.50. II. razred $1.30.00 in $5.00 vojnega davka. Pišite po pojasnila! Frank Sakser State Bank, 82 Cortlandt St., New York City.' VELIKI Kompletni svetovni Atlas Najnovejša izdaja, z vsemi zemljevidi celega sveta in kazalom. it Knjifra je fino v platno vezana, vsebuje 291 strani, velikost 14 palcev dolga in 11 palcev široka. --Cena s poštnino ■ $4.2 "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street NEW YORK CITY NAZNANILO IN PRIPOROČILO Naročnikom "Glasa Naroda" v državi Pennsylvania naznanjam'!, da jih bo obiskal naš potovalni zastopnik Mr. JOSEPH ČERNE, kateri je pooblaščen nabirati naročnino za nas list, zatorej prosimo rojake, da mu bodo kolikor mogoče naklonjeni. Upravnistvo Glasa Naroda. IivT COLUMBIA GRAMOFONI AKO ŽELITE glasni, svetovnoznani pravi COLUMBIA gramofon, slovenske, nemške in v vseh dragih jezikih gramofonske plošče, pišite po brezplačni cenik na IVAN PAJK 24 MAIN ST. CONEMAUGH, PA. On Ja Nini alevenahl aaatepwik «a Columbia gramofone In Hei€a V Cawniauph.