Poštnina plačana v gotovini Cena Din 1*- Leto lil Štev. 118. V Ljubljani, torek 24. maja 1938. Rdeči internacionali rujeta proti pomiritvi v Španiji Prepad med Italijo in Francijo ostaja odprt Rim. 24. maja. O. Tukaj ugotavljajo, da so sc Odnošaji med Italijo in Francijo, ki so se bili zaradi španskega vprašanja zelo poslabšali, sedaj Bekoliko izboljšali. Pravijo, da je to v prvi vrsti zasluga gospoda Daladiera, vendar pa italijanski diplomatični krogi menijo, da nevarnost še Bi docela odstranjena. Predvsem se je treba pritoževati nad veliko propagando, ki jo razvijata H. in III. internacionala, ki sta poslali vodjo francoske socialistične strokovne zveze Jouhauva v Oslo, da agitira za čim izdatnejšo pomoč rdeči Španiji. Opozarjajo tudi, da boljševiška vojska na Pirenejskem polotoku neprestano dobiva ogromne množino vojnega inaterijala čez pirenejsko mejo in po morju iz Marseillea. Francoski komunist Martv je postal generalni nadzornik mednarodnih brigad v rdeči Španiji. Rdeči sedaj močno utrjujejo vso svojo fronto ob Pirenejih do reke Ebra, seveda s francoskim, ruskim in češkoslovaškim materijalom. Pod vodstvom sovjetskih specialistov so tudi zgradili dve novi letališči. Seja odbora za nevmešavanje v špansko državljansko vojno se zbere v četrtek in polaga nanjo posebno velike nade angleška vlada, dočim Italijani zelo dvomijo v njen uspeh. Zdi se, da bodo vse stranke, ki so interesirane na tem, da zmaga ena ali druga stranka v Španiji, delo te konference sabotirale. Anglija bo, kakor znano, predlagala, naj Francija pirenejsko mejo za trideset ali štirideset dni zapre, medtem pa naj mednarodna komisija v nacionalni in v rdeči Španiji preseje vse tuje prostovoljce in jih začne odpošiljati Bazaj v domovino. Tudi naj se poostri nadzorstvo ‘adij, ki dovažajo blago v španska pristanišča. Francija je pripravljena zapreti svojo mejo, za- hteva pa, da se tudi portugalska meja zajire, in bo svojo mejo za vojni kontrabant rdeči Španiji stalno zaprla šele, ko bodo iz Španije odšle vse tri italijanske legije. Ker pa Italija zahteva, da morajo v takem primeru seveda tudi vsi drugi inozemski prostovoljci Španijo zapustiti in da se mora popolnoma ustaviti tudi ves dovoz orožja, pa bo iz angleškega predloga težko kaj, ker se zlasti sovjetska Rusija odločno upira taki rešitvi, ki bi rdečo armado na milost in nemilost izročila generalu Francu. Znano je namreč, da je nacionalna armada močnejša in da razpolaga z znatno večjim dovozom iz zaledja ter večjimi denarnimi sredstvi, kakor rdeča armada, ki ima za seboj samo delavstvo ter ima velike težave tudi z anarhisti. Kakor hitro bo ustvarjena jasnost glede češkoslovaškega vprašanja in bo tozadevno odstranjena nevarnost nemške vojaške intervencije na Češkoslovaškem, bo špansko vprašanje zopet stopilo v ospredje mednarodnega položaja. Izvedelo se je namreč, da se namerava general Franco, ako dovoz tujega orožja v rdečo Španijo ne preneha, obrniti za pomoč na Mussolinija. Zdi sc, da je Italija sklenila, da generalu Francu pride takoj na pomoč, kakor hitro bi se na konferenci odbora za nevmešavanje v Londonu pokazalo, da ne bo rodila nobenega rezultata. Rešitvi španskega vprašanja se pa kljub pripravljenosti g. Daladiera, da spravi to zadevo s sveta, postavlja nasproti še dve težavi: 1. rdeča francoska strokovna zveza, ki izjavlja, da zapore pirenejske meje nikakor ne bo trpela, 2. dejstvo, da bi predlogi, ki jih stavlja Anglija, stali najmanj 2 milijona funtov, katerih nihče ni pripravljen plačati. Tudi diplomatičen položaj otežkočuje rešitev španskega vprašanja, v katerem bi sedanja francoska vlada Italiji rada storila v gotovih mejah usluge, ker ji je slej ko prej veliko na tem, da se z Italijo sploh sporazume. Francoska vlada se namreč sedaj nikakor ne more oziroma ne sme zameriti sovjetski Rusiji, ker računa na njeno pomoč v češkoslovaškem vprašanju, dočim smatra Italija v svojo korist, da Franciji dela težave v Španiji baš zato, da ne bi mogla razviti vseh svojih moralnih in diplomatičnih sil v češkoslovaškem vprašanju. Zato sta češkoslovaško in špansko vprašanje sedaj med seboj najtesneje zvezani. Posredovalce apostolskega nunciia v Parizu Pariz, 23. maja. Med obiski, ki jih je te dni v španskem vprašanju sprejel zunanji minister g. Bonnet, se je zlasti opazil obisk apostolskega nuncija g. Valeri, ki je izrazil željo Vatikana, naj bi se v mednarodnem položaju doseglo hitro in dobro zboljšanje tako glede Češkoslovaške kakor glede Španije. „Rdeča ofenziva" Salamanra, 24. maja. o. Generalni štab nacionalistične vojske v Španiji sporoča: po zadnjih velikih dobavah najmodernejšega orožja, ki so jih dobil rdeči iz Francije, so začeli rdeči veliko ofenzivo na katalonskem bojišču, da razbremenijo fronto pri Castelonu. V bojih sodelujejo tudi nove mednarodne brigade. Dvodnevna ofenziva doslej ni imela uspeha. Začetek pogajanj v Pragi Sestanek Hodža-Henleln Praga, 24. maja. o. Včeraj dopoldne je prispel z Dunaja v Prago z letalom vodja sudetske nemške stranke Konrad Henlein. V teku popoldneva se je posvetoval s svojimi političnimi prijatelji, zvečer ob 18 pa je obiskal ministr. predsednika Hodžo. Z njim je bil tudi poslanec Heinrich Franck. Konferenca je trajala do 20.05 ter je tiskovni urad sudetsko nemške stranke izdal zvečer naslednje poročilo: Vodja sudetsko nemške stranke Henlein je obiskal ministrskega predsednika dr. Milana Hodžo ter je imel z njim dolg informativni razgovor. Ta razgovor je smatrati za začetek medsebojnih izjav ene in druge 6trani ter je služil za medsebojno informacijo ter razčiščenje položaja, kakor tudi za splosno jx>mirjek*in, nesebičnim voditeljem. Ob 10 dop. je imel voditelj mladine g. dr. Rudolf Ilanielie iz Celja ared farno cerkvijo krasen otvoritveni govor. Sledila je sv. maša na prostem na prijazni, s svežim zelenjem obdani tratici pred farno cerkvijo. Sv. mašo je ob spremljanju železničarsko godbe in domačega povskega zbora opravil domači g. kaplan Oakš. Po sv. maši je gosp. Jane* Kolšek iz Laškega z jasno, odločno in energično besedo poudaril našo odločno borbenost za slovenski jezik, za slovenstvo in naš narodni ponos, ki nam mora biti naša najdražja svetinja, ki si jo iztrgati ne damo. In na naših taborih, predvsem pa na naših velikih dneh v Ljubljani hočemo to pokazati javno in pred vsem svetom izpovedati svoje slovenstvo in katolištvo. Končno nas je g. prof. Bitenc iz Celja s prisrčno, v dušo segajočo besedo spomnil trpljenja našega naroda v njegovi zgodovini, ki je bila 6koraj vedno križev pot, ena sama Golgota. Pokazal nam je tudi vir, v katerem je naše ljudstvo črpalo moč, da v boju ni omagalo, v trpljenju ni klonilo, to moč je dobilo v svoji trdni veri. Popoldne nam je mladina, člani in članice ter mladi naraščaj na lepem graščinskem travniku jiokazala nekaj prostih vaj, ki so bile zelo le^io izvajane. I Od tu in tam V prosvetnem ministrstvu se je včeraj prvič sestal odbor strokovnjakov, ki proučuje vprašanje zgraditve nove državne opere v Belgradu. V komisiji je tudi vseučiliški profesor z ljubljanske univerze inž. Ivan Vurnik. Nova državna opera v Belgradu bo zgrajena na kraju, kjer zdaj stoji dramsko gledališče na Vračaru. Odbor, ki proučuje to vprašanje, razpravlja o tem, ali naj bi se za zgraditev nove opere razpisalo samo notranji natečaj ali pa mednarodni. Arhitekt Ivan_Vurnik se je izjavil proti mednarodnemu natečaju. Nova belgrajska opera bo imela od 2000 do 2.500 sedežev. Zastopniki jugoslovanskih vinogradnikov iz Banata so naprosili kmetijskega ministra, naj ukrene vse potrebno, da bi bil izvoz našega vina v Nemčijo večji kot dozdaj. Izposlovati hočejo, da bi uvozili v Nemčijo vsaj 200.000 hi vina in.sicer naj bi bila polovica namenjena za konzum, druga polovica pa za industrijska vina, ki naj bi primerno pomešana z močnimi alkoholnimi pijačami dobila do 21 stopinj alkohola. Banatski vinograd-n*ki zahtevajo, naj se uvoz kvalitetnih vin iz Nemčije ravna po našem izvozu žitaric v Nemčijo, kakor je to primer med Nemčijo in Romunijo. Zaprosili so tudi kmetijskega ministra, naj se javzame za pavšaliranje vseh trošarin na vino in žganje v državi, kar bi našemu vinogradništvu gotovo zelo koristilo. Zaradi neštetih cerkvenih tatvin, 'ki 60 se zadnje čase dogajale druga za drugo po Hrvaškem, je zagrebški nadškof dr. Alojzij Stepinac podal vsem župnijam, ki spadajo v področje zagrebške nadškofije, pismo, v katerem V6e župnije po raznih farah Opozarja na skrajno previdnost pred tatovi po cerkvah. Opozarja jih med drugim ponovno na predpise, da je treba cerkvene dragocenosti, kakor so svete posode in drugo, vedno odstraniti iz cerkve, kadar 6e ne uporabljajo, posebno ponoči, in jih skrbno zaklepati v župnišču. V tem opozorilu nadškof dr. Stepinac tudi poudarja, da bo v bodoče vsak župnik, če se mu dokaže, da je bil v tem oziru premalo pazljiv, moral 6am plačati odškodnino za ukradene cerkvene predmete. Za novega ravnatelja belgrajske opere je bil imenovan Lovro Matačič. Belgrajska glasbena javnost je prepričana, da je prišel z Matačičem na to mesto ne samo najsposobnejši človek, pač pa tudi mož, ki 6i je pridobil v zadnjih letih največ zaslug za povzdigo belgrajske opere. Zadnji dve leti so ^ili na tem ravnateljstvu sami »vršilci dolžnosti«, *aradi česar pač ni čudno, da novi ravnatelj Mata-čič ob svojem imenovanju za ravnatelja ni našel na tem mestu ravno najbolj sijajnih razmer in naj-večjega reda, kakršen bi se spodobil za opero v Pr*stolniškem mestu naše države. V marsičem bo moral novi ravnatelj šele narediti red in izvesti v marsikakšnem oziru reorganizacijo. Med drugim bo Moral poskrbeti tudi za zboljšanje zborovskega pe-žja in pritegniti v ta krog nove pevce, ali pa vsaj Privabiti nazaj one, ki so v zadnjih dveh letih odšli iz opere zaradi nezadovoljnosti. V Belgradu pravijo, da bo imel Matačič dovolj prilike, da pokaže svoje velike sposobnosti tudi kot ravnatelj opere. fh^tgljiko smolo je imel včeraj v Cazinu na svojem agitacijskem potovanju sloviti vodja JNS Pero Živkovič. Hotel je imeti v tem kraju konferenco s svojimi številnimi pristaši. Sestanka pa v Cazinu ni mogel imeti, ker ni bilo ljudi. Pričakoval ga^je samo neki Hasan Toromanovič, župan iz Kladuše. Odpeljal je Zivkoviča na svoje stanovanje, kjer je bilo že zbranih še šest njegovih prijateljev. Ko je Živkovič videl, da se je zbrala »tako ogromna množica« ljudi in da ga Toroma-novič ne sme odvesti v noben javni lokal, se je odpeljal proti Sanskemu mostu. Tu se pa Peri ni mc boljše godilo. Bil je prisiljen ustaviti se v gostilni zemljoradnika Boška Marinkoviča, ker ga nihče drug ni hotel sprejeti. Tu se je Živkovič nekoliko odpočil, nato pa je zaradi svojega neuspeha odšel še proti Banjaluki. 80 letna starka je rodila zdravega otroka, tako je izpovedala neka babica iz Torka v okolici Subotice orožnikom, ki so jo zaradi vesti o tem nenavadnem dogodiku zaslišali. Starka se piše Julijana Zejku. Babica je izpovedala, da je bila navzoča pri tem porodu, ko je Julijana dobila popolnoma zdravega in krepkega otroka. Čim se je raznesla po vasi in okolici ta čudna senzacija, seveda nihče ni hotel verjeti, da bi bilo kaj takšnega mogoče. Čakali so samo, kdaj bo starka tega otroka pokazala ali pa ga vsaj prijavila v župnišču ali vsaj na občini. Ko Pa te prijave le ni hotelo biti, so prišli v Julijanino hišo orožniki. Otroka niso našli. Julijanin mož je dejal orožnikom, da je otrok kmalu po rojstvu umrl in da tudi ne bi mogel dolgo živeti, ko je bil Pa tako slaboten. Tedaj pa 60 orožniki začeli še bolj dvomiti, če je bilo re« vse tako, kakor je izpovedala babica. Zato so jo tudi začasno zaprli, da se stvar razčisti, ter odredili, da je treba otroka odkopati. Do zdaj še ni znano, kakšen je bil uspeh te zanimive preiskave. Najbrž gre tu za zločin na račun koga drugega, kajti zdravniki pravijo, da sicer ni ravno nemogoče, da bi 80 letna starka rodila otroka in to še normalno razvitega, vendar pa da hi bilo od sile čudno, saj takšnega primera še ni hilo. Gosta toča je te dni padala v Pirotu in v vsej okolici. Povzročila je veliko škodo. Vsi posevki, 'Ttovi in vinogradi so popolnoma uničeni. Toča je Padala vso uro. Ko je prenehala padati, so biie ulice v Pirotu več centimetrov debelo prekrite z mdom. Šahovski hoj sta si v nedeljo napovedali Reka •n Sušak. Iz obeh mest se je tekme udeležilo po deset igralcev. Zmagali so prepričevalno šahisti iz gosaka z uspehom 6.5 proti 3.5. S tem se je maševal za poraz, ki ga je doživel nedavno pri Prvi šahovski tekmi med tema dvema mestoma v Keki. 80 francoskih železničarjev, ki so prišli na obisk k jugoslovanskim želzničarjem, se je sinoči Pripeljalo v Split s parnikom iz Benetk. Francoske Soste so sprejeli člani društva jugoslovanskih železničarjev in brodarjev s svojo godbo. Francoski jjelenzičarji so nato položili pred svetilnik vite-kega kralja Aleksandra I. lovorjev venec. Zastopniki okrajnega odbora Zveze prostovolj-cev iz Sarajeva so se te dni zbrali na posvet. Po j®zuih poročilih, ki so jih podali, so sklenili, da je zreba poslati poziv glavnemu odboru Zveze, da v ačetku junija skliče izredno skupščino, na kateri 1 .se nujno morala rešiti vsa važnejša vprašanja °)nih prostovoljcev, ki so doslej še skoraj vedno a.man prosili za svoje pravice ali kakšne ugodno-*• V posebni resoluciji so naprosili vojnega mini-v naj povzroči, da pride do nekaterih dopolnil zakonu o prostovoljcih, Med drugim naj bi se v unef' °c vsfav'l° tudi določilo, po katerem bi Yij v, bodoče prostovoljci pravico na golovo šte-0 železniških voznih listkov zastonj. Gogoljeva »Ženitev' Ljubljana, 24. maja. V soboto je bila premiera Gogoljeve komedije »Ženitev« ki jo je na novo predelal g. J. Vidmar. Sama komedija — odnosno popolnoma neverjeten dogodek v dveh dejanjih — je eno izmed tistih del, ki spadajo zaradi svoje genialne komike redno znova v gledališki repertoar. — Tudi v ljubljanski drami smo imeli priliko videti uprizoritev tega dela in to celo v odlični izvedbi Hudože-stvenikov. Za naš oder je komedijo skrbno pripravil režiser g. C. Debevec. S podrobnim analitičnim študijem je hotel v komediji podčrtati vse tiste momente v poziciji in maski, ki tvorijo nujno potrebno dopolnilo same smešne zgodbe. — Sama zgodba je v naši dobi že precej izgubila ost, katero je avtor položil v njo. — Za naše razmere se je neverjetni dogodek v resnici spremenil v popolno neverjetnost in smešnost. Komedija sama pa je s tem postala še bolj smešna in preračunana na igralčevo in režiserjevo iznajdljivost, ki naj gledalca omamlja vedno znova in znova. Od igralcev sta se posebno odlikovala g. J. Daneš kot dvorni svetnik Podkoljosin in gdč. A. Levarjeva kot Agafja Tihonovna. G. Daneš je v Rešimo mladini Žalostna pisma našil Sv. Ana v Slov. gor., 22. maja. Nekaj časa je že preteklo, odkar so odšli od nas iz Slovenskih goric na sezonsko delo v tujino številni naši mladi delavci, ki bodisi ne morejo doma dobiti primerne zaposlitve, ali pa so odšli samo zaradi tega, da vidijo »malo več sveta«. Takšnih naših mladih ljudi obojega spola je šlo letos čez mejo že okoli 8000. Po večini so se namenili iti v Nemčijo, kjer so jim obetali lep zaslužek, v6aj takšen, kakršnega ne bi mogli imeti doma nikjer. Koliko so se te njihove želje in te njihove nade tudi uresničile, je drugo vprašanje. Najbrž je prišlo tudi nekaj razočaranja. To moremo sklepati, če ne iz drugega, pa vsaj iz pisem, ki dan za dnem prihajajo iz tujine in ki so jih napisali naši razočarani izseljenci. Poleg teh poročil, ki govore »o podrtih gradovih, sezidanih v oblake«, pa prihajajo tudi takšna, ki kažejo še na hujše rane na našem narodnem telesu. Naši mladi ljudje, ki so odšli v tujino neizkušeni, so izpostavljeni ne samo -.v-".v. ... v •*,,•» -- . rv • ***■» *• ve * **••••* , * * - • -*\ -* " * / A t * j. , • ■ , » . » ., t i - • s, i , V .*§ y * r - .yv s k t _ ( t 'mv j.'čeprav na vse zadnje še ni tako strašno dolgo, odkar so nas zapustili. Tujina je preslepila naše mladeniče in mladenke z vsemi mogočimi mamili, ki niso v čast niti našim izseljencem samim, prav tako pa tudi ne vsemu našemu narodu, na čigar telesu zija že tako nešteto ran. Vse te rane so sicer ozdravljive, pa se sami premalo potrudimo, da bi našli zanje leka. Brž ko so naši mladeniči in mladenke zapustile rodna tla in se poslovile od svojih staršev, so kaj hitro pozabile tudi na vse dobre nasvete, svarila in opomine, s katerimi so jih pospremili starši čez domači prag. Pisma, ki jih pošiljajo zdaj nekateri naši izseljenci, seveda ne o sebi, pač pa o svojih tovariših, morajo vsakogar na- Jugoslavija : Včeraj popoldne se je nadaljeval teniški dvoboj za Davisov pokal med Jugoslavijo in Anglijo. Nedeljska igra v dvoje je bila v tretjem setu prekinjena v stanju 1 : 3 za oba Angleža. Končni rezultat igre v dvoje pa je Punčeč-Mitič proti But-tler-Wilde 7:5, 6:3, 3:6, 5:7, 6 :3. S to zmago v igri v dvoje je Jugoslavija dobila potrebno tretjo točko in s tem zagotovila nadaljne sodelovanje v tekmovanju za Davisov pokal. Na programu sta bili včeraj popoldne po tej igri v dvoje še dve igri posameznikov,i ki sta jih oba naša zastopnika Mitič in Punčec v sijajni formi odločila zase. Naša teniška reprezentanca je danes tako močna, da jo smemo brez nadaljnjega imenovati najboljšo teniško reprezentanco v vsej Evropi. V poslednjih igrah posameznikov je Mitič premagal Shayesa v treh setih in sicer 6 : 2, 6 : 3 in 11 : 9. V zadnji igri pa je Punčec v štirih setih gladko odpravil Buttlerja. Rezultat je bil 6 : 3, 6 : 2, 3 : 6 in 6 : 3. Z zmagami v vseh petih igrah se je Jugoslavija nad Anglijo priborila krasen uspeh. Zmagala je z 5 : 0. To je brezdvoma eden najlepših rezultatov naših teniških igralcev. Anglija je sicer res nastopila oslabljena in so njene svetovno znane igralce, ki so odšli med profesio-nale, zamenjali mlajši. Naš prihodnji nasprotnik v borbi za Davisov pokal bo Švedska, ki je ravnokar premagala v Stockholmu Švicarje z rezultatom 4 : 1. Po dobljenih informacijah so švedski teniški igralci že odšli v Zagreb in bo tretje kolo tega tekmovanja ze prihodnjo nedeljo 29. maja. Glasbeni otroški vrtec ponovi svoj nastop v sredo, dne 25. t. m., ob 18.15 v Hubadovi pevski dvorani. Starše, ki v nedeljo niso dobili več prostora, opozarjamo na to prireditev. * Velika poljska zmaga nad Irsko. Nogometna tekma med Poljsko in Irsko je končala s sijajno, kar neverjetno visoko zmago poljske drž. reprezentance. Poljaki so premagali Irce, ki so dobri nogometaši, kar s 6:0 (3:0). Po tej zmagi smatrajo, da se bo Poljska brez dvoma uvrstila med prve države na bližnjih tekmah za svetovno nogometno prvenstvo. Poljski napad je igral kot bi ne bilo nikakih zaprek. Italija vodi v tenisu proti Poljski z 2:1. V drugi rundi tekmovanja za Davisov pokal vodi Italija proti Poljski z 2:1. Da tekmovanje še ni zaključeno, so bili vzrok veliki nalivi, ki so te dni v Italiji. V podrobnem je Tloczinski tolkel De Štefanija s 6:8, 4:6, 6:2, 6:2. Pri tem scoreu si je De Stefani pretegnil mišico in moral odstopiti od nadaljnjega tekmovanja. V doubleu sta Taroni-Quintavalle porazila Spychalo-Tloczinskega 11:9, 2:6, 6:4, 3:6, 7:5. Zdi se nam po tem doubleu, da bomo v Zagrebu lahko porazili Švedsko prav tako s 5:0, kakor smo bili porazili Anglijo. V pripravljalni tekmi, ki jo je pred tekmovanjem s Švico odigrala Švedska s Poljsko, je namreč šibki poljski par premagal švedskega. Drugoplasirani Wolverhninpton Wanderers je v Parizu izgubil svojo tekmo s slabim pariškim klubom Stade de Pariš v razmerju 1:2. Zmaga češkoslovaškega zračnega akrobata. Češkoslovaški avijatičar, poročnik Novak, je na včerajšnjih zračnih tekmah premagal znamenitega francoskega pilota Cavallija. Novak si je nabral 765 točk, Cavalli pa samo 729. Svetovno prvenstvo v mečevanju si je priboril francoski mojster Schmess s petimi zmagami in dvema porazoma. Drugi je Lindquist (Švedska) s ' v ljubljanski drami leno in neodločno podobo dvornega svetnika vlil toliko človeške dobrosrčnosti, iskrenosti, predvsem pa neodločne bojazljivosti, da je s svojo igro ustvaril tako prepričevalen komičen tip na našem odru kot ga že dolgo nismo videli. Čeprav sama komedija nima več ostre tendence povedati nekaj, je g. Daneš s svojo igro kljub temu mno-krat podčrtal osnovno tragičnost takega lenobnega obnašanja. Gdč. Levarjeva je bila kot njegova nevesta odlična partnerica. Njena naivna in iekrena pre-pričevalnost se dopolnjuje e svobodnim gibanjem in suverenim obvladanjem prostora. Prehodi iz različnih čustvenih razpoloženj so pri njej zelo hitri, kjub temu pa doživeti in prepričevalni, kar še bolj poudarja njen živahni temperament. Njeno teto Arino Pantelejmonovno je igrala ga. Rakarjeva, posredovalko Ijoklo Ivanovno pa ga. Nablocka, ki nam je tudi s to ^podobo ustvarila nov tip ruske žene. Izredno težavno vlogo Je imel g Skrbinšek v vlogi Kočkarjova. Ostale ženine pa so igrali z originalnimi maskami gg.: Cesar, Sancin, Plut in Presetnik. Uprizoritev »Ženitve« je prav lepo uspela in našla tudi topel odmev pred gledalci. in narodu čast! izseljencev iz tujine vdati z žalostjo. Spričo takšnih poročil moramo biti res nemalo zaskrbljeni ne samo za ljudi, pač pa tudi za bodočnost našega naroda. Nešteto je bilo že primerov, ko so naša dekleta pozabila, brž ko so prišla na tuje, na lepe nauke svojih staršev, in so padie kot plen brezvestnih izkoriščevalcev. Celo trezno misleči Nemci 6e zgražajo, in to čisto upravičeno, nad ponašanjem slovenskih deklet, ki delajo vsemu slovenskemu narodu v tujini nemajhno sramoto. To najstrašnejšo bolezen na slovenskem narodnem telesu bo treba čimprej odzdraviti. Prvo besedo imajo seveda straši, ki naj ne puščajo svoje neizkušene mladine v vabljivi svet brez potrebe. Če pa beseda staršev ne bi zalegla, pa naj posežejo v to stvar tudi pristojne oblasti. Se najuspešnejši ukrep proti tej bolezni pa bi bil morda ta, da 6e prepove izseljevanje vsaj oni mladini, ki ji iz gospodarskih razlogov ne bi bilo treba iskati zaslužka drugod po svetu. Imamo namreč mnogo takšnih primerov, ko mnogi odhajajo v tujino »na delo« le zaradi tega, da bi bili bolj svobodni, da ne bi imeli nad seboj toliko nadzorstva. Treba bi bilo dalje uvesti tudi posebno izbiro pri polirjih. Ti naj bi ne bili v bodoče samo priganjači k delu, pač pa naj bi bili tudi nekakšni namestniki starčev. Tudi to se je že nekajkrat zgodilo, da ti »preddelavci« sami zavajajo našo mladino k slabemu, prav malokrat pa se zgodi, da bi mladino, ki je neizkušena in rada pade, opozorili zaradi nemoralnega vedenja. Če katero, potem gotovo to vprašanje kliče po nujni rešitvi, če bo šlo namreč tako še naprej, ne bodo prišli ob dober glas le naši mladi delavci, ki so znani po svoji pridnosti, pač pa gotovo ne bo to ostalo tudi brez težjih posledic za ves naš slovenski narod, ki je sicer res tako nesrečen, da mora iskati kruha tudi v tujini. Rešimo mladini in našemu narodu čast, ki jo zasluži. Anglija 5: 0 štirimi zmagami in tremi porazi, tretji pa Mont-ford (Holandska, s štirimi zmagami in tremi porazi. Kdo bo 12. ozir. 13. klub v ligi I. 1938-39? Z novim poslovnim letom bomo imeli po sklepu Jugoslovanske nogometne zveze mesto dosedanjih 10 ligaških klubov — 12. V ligo v letu 1938-39 bodo prišli trije novi klubi po temle redu: Vseh 14 nogometnih podzvez je razdeljeno v tri skupine. Prvo skupino tvorijo prvaki ljubljanske, zagrebške, splitske in banjaluške podzveze. Drugo osječka, subotiška, novosadska, petrovgradska in belgrajska podzveza. Tretjo skupino pa sarajevska, cetinjska, skopljanska, kragujevaška in niška podzveza. V vsaki skupini igrajo prvaki podzvez po dvojnem cup-sistemu. Deseti klub sedanje ligaške skupine pa bo igral z zmagovalcem svoje skupine dve kvalifikacijski tekmi. Ostala dva prvaka pa preideta avtomatsko v skupino ligaških klubov. Kvalifikacijske tekme se morajo začeti že 1- junija, s 17. julijem pa bodo te kvalifikacijske tekme že zaključene. Kolikor nam je znano do-sedaj, pridejo vpoštev za kvalifikacijske tekme naslednji prvaki podzvez: ljubljanska čakovečki športni klub, zagrebška: Slavija (Varaždin), splitska: Split (Split), osješka: Slavija (Osijek), banjaluške: Krajišnik (Banja Luka), cetinjska: Sloga (Cetinje), sarajevske: SAŠK (Sarajevo), novosadske: Vojvodina (Novi Sad), subotiška: Bačka (Subotica), kragujevaška: Radnički (Kragujevac), niška: Železničar (Niš), belgrajska: Šparta (Zemun). Dosedaj nam nista znana še prvaka skopske in petrovgrajske podzveze. Za ponoven vstop v ligaško elito se zlasti trudi osješka Slavija, ki si je za bodoče kvalifikacijske tekme že zagotovila za svoj klub belgrajskega igralca Aleksandra Tirna-niča, ki se je vezal za Slavijo do konca kvalifikacijskih tekem. Vloge pri slovenskih hranilnicah narasle v aprilu za 10 milijonov Po podatkih Zveze jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani eo narasle vloge pri 29 slovenskih hranilnicah v aprilu 1938 za 10,291.581 din na 1.064,519.906 din. Od porasta odpade 4,763.229 din na vloge na knjižice, ki znašajo 634,646.224 din, dočim so porasle vloge v tekočem računu za 5 milijonov 528.352 din na 429,873.682 din. V primeri s 30. aprilom 1937 so torej narasle vloge za 27 milijonov dinarjev. Vloge na knjižice so narasle pri 11 hranilnicah, vloge v tekočem računu pri 10, skupne vloge pri 11 hranilnicah. Število vlagateljev je v celoti padlo in znaša 134.529; vendar je naraslo število vlagateljev na knjižice pri 8, vlagateljev v tek. rač. pri 5, skupno število vlagateljev pri 7 hranilnicah. Značilno za znaten porast novih vlog je dej-6lvo, da so narasle nove vloge pri zaščitenih hranilnicah od 205,3 milij. dne 31. dec. 1637 na 321,6 milij. din dne 31. marca 1938, torej za 26 milij. Nove vloge predstavljajo torej vedno večji odstotek vlog, zlasti odkar so pričele nekatere hranilnice oproščati s pomočjo likviditetnih kreditov Narodne banke stare vloge. Vlagatelji puščajo oproščene vloge večinoma pri hranilnicah. Razmere pri hranilnicah ee torej postopoma zbolj-šujejo. Zaupanje v denarne zavode se torej stalno dviga. Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Krai Barometer- 1 sko stanje I tempe- ratura v C« c* a t> ž« 38 1 C Oc Veter (smer, jakost) Pada- vine , 03 0?>« °g 69 1 >x a« S S OZ Ljubljana 758-5 20-8 12-0 78 10 0 4-C dež Maribor 759.1 19-2 11-0 80 8 N, 4-0 dež Zagreb 762-4 20-0 6-0 90 4 NE, — — Belgrad 761v 24-0 13-0 70 6 w, 0-2 dež Sarajevo 762-1 26-0 9-0 90 10 0 1-0 dež Vis 760-2 12-0 io-o 90 11 SE, 6-0 dež Split 759-8 16-0 12-0 70 10 SE, 10 dež Kumbor 758-4 25-0 16-0 80 10 NNE, — Rab 760-8 16-0 12-0 50 7 E, — Vremenska napoved: Večinoma oblačno in nestanovitno vreme. Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes: Včeraj je bila iz noči do 7.20 srednje gosta megla, nato pa do 9 dopoldne redka. Ob 9 se je megla dvignila in je posijalo sonce. Polagoma se je zjasnilo in ostalo pretežno jasno do 13.30, ob tem času so se pojavili težki oblaki, ki so prihajali od severovzhodne strani. Ob 16.40 se je popolnoma pooblačilo, ob 16.50 pa se je ulila precej močna ploha. Ob 16.20 je na severni strani zagrmelo. Ponoči je v presledkih deževalo. Ljubljana danes Koledar Danes, torek, 24. maja: Marija Pomočnica. Sreda, 25. maja: Gregor VII. Nožno službo. imajo lekarne: dr. Piccoli, Dunajska c. 6; mr. Hočevar, Celovška c. 62; mr. Gar-tus, Moste-Zaloška c. Izgubila so se očala na poti od Rakovnika do Gosposvetske ceste. Pošten najditelj se naproša, da jih odda pri vratarju Jugoslovanske tiskarne. Naknadni pregled avtomobilov in motociklov bo v Ljubljani dne 28. maja 1938 od 8 do 11 na Bregu št, 20; dohod iz Novega trga. Komisija bo izdelala istodobno dovolilo za uporabo vozila v smislu čl. 98-a taksnega in pristojbinskega pravilnika. K pregledu je treba pripeljati vsa motorna vozila, ki ob dosedanjih terminih letos še niso bila pregledana. Zamudnike bo zadela kazen in se jim bo prepovedalo obratovati z neodobrenim vozilom. Geografsko društvo v Ljubljani vabi svoje člane na izredni občni zbor, ki bo 3)1. maja 1938 ob 17.30 v Geografskem institutu univerze. Obvezno favno cepljenje proti kozam je končano. Zamudniki lahko prineso necepljene otroke še k naknadnemu cepljenju, ki bo ta teden vsakokrat ob pregledu že cepljenih otrok. Razpored pregledov in naknadnega cepljenja je razviden z lepakov na vseh občinskih deskah, cerkvah, šolah in drugih običajnih mestih. Ponovno opozarjamo, da je opustitev cepljenja brez zdravniško utemeljenega razloga kazniva po zakonu. Uprava igralske skupino »Slovenska seeua mladih« vabi k sodelovanju vse cenjene dame in gospode, ki čutijo resnično veselje do gledališke umetnosti. Prijavite ee lahko jutri v sredo od 7 do 8 zvečer na Novem trgu (preje Turjaški trg) Menza Z D., pritličje, levo. Za Binkošti posebni viak v Trst katerega priredi Zveza za tujski promet v Sloveniji. Prijave in informacije do 30. maja v izletni pisarni M. Okorn Ljubljana — hotel »Slon«. — Telefon it 11-45. Vhod lz Prešernove ulice. Pri prijavi se plača samo 20 din za kol. potni list, ostali znosek za vožnjo pa najkasnejo do 3. junija. Prijavite se čimprej, ker je število udeležencev omejeno Ljubljansko gledališča DRAMA. — Začetek ob 20. Torek, 24. maja: Zaprto. (Gostovanje v Celju: Izpit za življenje.) Sreda, 25. maja: »Lopovščine.« Premierski abonma, četrtek, 26. maja: »Izpit za življenje.« Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Petek, 27. maja: »Ženitev.« Red četrtek. Sobota, 28. maja: »Pokojnik«. Izven. Znižane cena od 20 din navzdol. OPERA. — Začetek ob 20. Torek, 24. maja: »Manon Lescaut.« Red B. Sreda, 25. maja: »Don Juan.« Red Sreda. Četrtek, 26. maja: »Seviljski brivec.« Gostovanje italijanskega tenorista Cbristyja Solarija. Izven. Cene od 50 din navzdol Petek, 27. maja: Zaprto. Sobota, 28. maja: »Rigoletto«. Red A. Abonente reda Četrtek opozarjamo, da imajo mesto na praznik v četrtek predstavo Gogoljeve igre »Ženitev« v petek 27. t. m. Ljubljanski velesejem Dragocenih perzijskih preprog je pri nas malo in ljudje, ki poznajo slabo preproge, mislijo, da so samo perzijske dragocene. Preproga pa ima svojo vrednost ne le zato, da je bila v Perziji, odnosno po perzijskem načinu izdelana, temveč tudi po tem, da napravi stanovanje udobno ter zbudi občutje domačnosti. V naši državi je mnogo tkalnic preprog, ki izdelujejo dobro blago po zmernih cenah. S krasnimi preprogami bo izpopolnjena pomladanska pohištvena razstava na Ljubljanskem velesejmu od 4. do 13. junija. Leta 1932 se je začel obračati na bolje. Po teoriji o konjunkturnem valovanju traja doba gospodarskega poleta ali konjunkture po 4 in pol leta, gospodarska kriza pa 2 in pol leta. Konjunkturni val torej traja 7 let. Konjunkturno valovanje je navadno zelo redko, vendar pa nastopajo od časa do časa zaradi velikih svetovnih dogodkov, predvsem vojn, motnje. Leta 1932 ee je začelo obračati na bolje, a izboljšanj« nismo mogli čutiti tako hitro. Vendar so zadnja leta industrijske panoge napredovale ter se prilagodile potrebam konzumentov in sodobnim zahtevam. To bodo pokazala na letošnjem pomladnem Ljubljanskem velesejmu od 4. do 13. junija tudi naša industrijska podjetja: kovinske. tekstilne, papirniške, živilske, mehanične stroke itd spopolnila stanovanje, V borLi z najvišjo goro sveta Zadnja nemška ekspedicija na Nanga Parbat je pod vodstvom Monakovčana dr. Paula Bauerja te dni odšla iz Bombaya z namenom, da si osvoji najvišjo goro sveta. Nemška ekspedicija je to pot svoj načrt za osvojitev tega himalajskega velikana Nanga Parbata spremenila. Letos bodo drzni na-skakovalci te bele božanske gore poskusili svojo srečo po drugi poti in sicer iz doline Abootabad. Vsekakor pa bo minilo še najmanj tri tedne, preden bo dosegla letošnja ekspedicija svoje glavno taborišče, odkoder bodo začetkom junija začeli naskakovati ta nedosegljivi vrh. Ta ekspedicija ima na razpolago za svoje drzne poskuse vse tehnične pripomočke, ki si jih moremo misliti. Tokrat bodo glavno breme, ki so ga morali vsako leto številni nosači na ramenih prenašati do glavnega taborišča, opravili aeroplani, s katerimi bodo donašali na-skakovalcem potrebno hrano. Z malimi padali bodo ta letala spuščala vse potrebščine v glavno taborišče. Morda bo uspelo letos, da bodo ti naskako-valci s svojo drzno podjetnostjo, nezlomljivo energijo in z vsemi izdatnimi tehničnimi pripomočki končnoveljavno premagali nedosegljivi vrh, ki je zahteval že toliko žrtev. Letošnja ekspedicija je že sedemnajsta po številu in razpolaga z vsemi osebnimi spoznanji in izkušnjami svojih prednikov. Od prejšnjih šestnajstih, je tri ekspedicije v celoti pogoltnil sam Nanga Parbat. Od leta 1929 so Nemci začeli napadati najvišje gore v Himalajskem pogorju. Najprej so si izbrali za svoj cilj Kangchendcena; leta 1929 in leta 1931 so poskusili vse, da bi dosegli vrh te gore, ki velja v splošnem za enega najlepših vrhov na vsem svetu. Toda zaman. Pogumni hribolazci so se morali sprijazniti z mislijo, da niti z največjimi človeškimi žrtvami ne bodo dosegli svojega cilja. Dveletna brezuspešna borba je to pokazala dovolj jasno. Nato so si izbrali nič manj ponosno goro Nanga Parbat. V treh nemških neuspelih poskusih je ostala vedno gora zmagovalec. Zadnji poskus je bil najbolj krvav in najbolj žalosten v zgodovini vseh nemških ekspedicij na Himalajo. Nanga Parbat je sprejel v 6voj hladni, večni in ledeni grob 7 Evropcev in 9 domačinov. 16 človeških življenj je pogoltnil leden snežni plaz. Dr. Luft je bil edini Evropec, ki se je vrnil v svojo domovino in ki se je tudi letos pridružil novim borcem. Tri žrtve viharja Prva nemška ekspedicija na Nanga Parbat pod vodstvom Willyja Merkelsa je poginila v strahovitem snežnem viharju. Drzni ljudje so skoraj že dosegli svoj cilj, ko jih je strašni snežni vihar prisilil, da so se morali umakniti. Pogumni plezalci so zaman tratili svoje moči. Zaman? Ne! Kajti izkustva, ki so si jih nabrali v borbi z goro, so nove naskakovalca navdale z pogumom, da so leta 1934 zopet začeli novo borbo s tem nepremagljivim tekmecem. Toda niti tej drugi ekspediciji ni bila sreča mila. Stena Rikhiot Peak je bila nepremagljiva. V višini 7840 m so se borili Merki, Welzen-bach in Wielandt, in komaj 300 m jim je manjkalo še do vrha. Tedaj je nenadoma izbruhnil silovit snežni metež, ki je prisilil vse tri naskakovalce, da so se povrnili. Toda poti v dolino niso več našli. Nenasitljivi moloh Nanga Parbata je zahteval zopet svoje nove žrtve. Leta 1937 je nemška ekspedicija na Nanga Parbat začela svoj napad na himalajskega velikana pod izredno ugodnimi pogoji in s sijajnimi predpripravami. Toda doletela jih je strašna usoda. Mnogi se sprašujejo v dvomu: ali žene neznani fantom te drzne napadalce? Čemu hočejo doseči nekaj, kar presega človeške moči. Šestnajst ekspedicij je dosedaj moralo kloniti pred to nepremagljivo goro. Koliko žrtev je že človeštvo dalo na račun te nemogoče gore. Toda vendar človek ne bo odnehal toliko časa, da si bo podjarmil tudi to snežno božansko goro, pa če ga tudi velja kar hoče. Vesela skupina Italijank v narodnih nošah. Dama, ki je zbirala nesreče Muzej praznoverja in slučajev Pred meseci je umrla v svoji hiši blizu Stan-le.vevega parka v Southamptonu dama, ki so jo vsi sosedje razkričali kot čudakinjo. Že mnogo let ni sprejemala nikakih obiskov razen pismonoš, ki so ji prinašali majhne zavojčke in časopise. Živela je popolnoma osamljeno jn se ni menila z nikomur. Samo slučaj je hotel, da so ugotovili, da ne živi več. Hkrati pa je policija našla v njeni hiši zbirko predmetov, ki so bili zbrani z vsega sveta. Časnikarji so ugotovili dalje, da vsa zbirka predstavlja one predmete, ki so kjer koli na svetu povzročili kako nesrečo in da je gospa Judita Calcott ravno zaradi tega žrtvovala vse svoje premoženje in obubožala. Precefalce je prineslo nesrečo V felu 1922, kmalu potem ko je gospa Calcott izgubila svojega moža, je bil njen brat prestavljen k indijskemu polku. Da bi svojega brata obvarovala pred raznimi slučajnimi nesrečami indijskega podnebja, mu je sestra podarila tudi prece-jalce za vodo, kakršno uporabljajo za vodo v Paul Hcyse: ANDREA DELFIN Novela. »Tukaj lahko govorite, kar se vam zljubi,« }e dejala hišna; »prav malo oken je nad kanalom in ob tej uri nima nihče nič opraviti tukaj. Na vaši strani tam čez je zdaj docela prazen zid; kajti kdor bi rad imel kaj boljšega, si ne bo prav naše umazane kloake izbral za ogledalo. Toda veste kaj? Za urico ali kaj bi lahko prišli sem čez; saj je vendar zmeraj bolj prijetno kramljati drug ob drugem in kozarec vina, dobrega muškata s Sama, pa še partija taroka bi po grofičinem klofutanju zelo pomi-Tila moje živce.« »Rad bi prišel,« je dejal, »toda pozornost bi vzbujalo in moja gospodinja bi me o polnoči bolj težko spet spustila notri.« »Nič zato«, se je smehljala hišna. »Saj ni treba hoditi po takih ovinkih. Tukaj imam desko, s katero lahko brez velikih sitnosti napraviva most. Z rokami se itak lahko doseževa čez kanal, zakaj se ne bi še z nogami? Če se vam ne vrti?« »O ne ,lepa prijateljica. Samo trenutek, pa bom nared.« »Andrea je upihnil luč, zaklenil vrata svoje sobe, prisluhnil, če v hiši vse spi in potem šel k oknu. Videti je bilo, da ima Smeraldina dokaz vaje pri gradnji tega mostu, kajti deska je bila že pripravljena in v nekaj trenutkih je ležala nad globino brdna brv; ploščata zgoraj in spodaj je varno počivala na nadzidku in bila ravno dovolj široka, da je mogla nesti moškega. Na oni strani je stala ona in ga prijazno vabila. Urno sc je vzpel na zidec, stopil na desko, gredoč vešče premeril globino pod seboj in z enim samim mirnim korakom dosegel okno na oni strani. Ko se je zavihtel proti njej, ga je ujela z obema rokama in njene U9tnice so osmuk-nile njegovo lice. On pa je sklenil, da se naredi boječega in da se bo delal, kot da čuti, kako ga bli- tamošnjih krajih. Še istega leta je padel na afganistanski meji, ravno ko je hotel precediti vodo. Ker se je preveč dolgo mudil s precejanjem, je bil ravno zaradi tega zakasnil trenutek, da bi se skril. Gospa Calcott si je to tako vzeia k srcu, da je sklenila zbirati vse predmete, ki so zakrivili nesrečo. Prva številka njene zbirke je bilo ravno precejalo. Na listku na aparatu je bil napis: To precejalce je bilo dano mojemu bratu kot darilo, ki mu naj bi varovalo življenje, prineslo pa mu je smrt. Vse svoie premoženje je žrtvovala K prvemu predmetu so kmalu prišle nove stvari, in ni trajalo dolgo, že je Calcottova zapadla v neko manijo po zbiranju takih stvari. Njen namen pa ni bil samo zbiranje zaradi kakšne posebnosti, ampak zaradi tega, da prepreči, da bi ta predmet ne prinesel še enkrat nesrečo. Po svojem možu je podedovala 30.000 funtov in ves žina prijateljice sili v meje spoštovanja, čemur se je ta nekoliko čudila. Desko sta spet potegnila nazaj, iz omare je prišlo vino in karte, k odprtemu oknu pa sta potisnila mizo, h kateri je sždel ta svojstven par v zaupljivem pogovoru. Deklica je pri tem neprestano imela na glavi rdeči turban, ki je bil medtem, ko je delala most, nekam zgubančeno spolzel na tilnik, na prsi pa si je lično pripela fili-granovo iglo, ki ji jo je bil podaril Andrea. Pravkar si je nalila drugi kozarec vina in oštela svojega gosta, češ da tako počasi pije in da se sploh ne mara prav razživeti, ko je nekdo z vso močjo potegnil zvonec v notranjščini hiše. »No, vidite,« je rekla deklica, medtem ko je vstala in z jezo porinila karte v kraj, »takole se mi godi. Nobene mirne ure nimam. Najprej me »podi, ker se hoče sama sleči, zdaj me pa še tako kasno muči. Toda samo deset minut potrpite, prijatelj, takoj bom 6pet pri vas.« Smuknila je ven in on se je potolažil zaradi svoje samote. Stopil je k oknu in pazljivo pregledoval steno med svojim oknom in kanalom. Ni bila dosti višja kot približno dvajset čevljev, apno je bilo zaradi vlažnosti skoraj povsod preperelo in golo kamenje je bilo dovolj hrapavo, da bi mogel v stiski plezati po njem. Pod sobaričinim oknom je molela, kot je že prvi večer opazil, iz vode stop, nica in k visokemu stebru ob strani je bila priklenjena ozka gondola, tako da bi ravno mogla zdrkniti mimo še druga gondola. Vse to ga je vidno pomirilo. »Nisem si mogel pripraviti boljšega«, je mrmral sam zase. Zamišljeno je zrl po kanalu, ki se jc v popolni temi razlival med strmino in slepima bregovoma hiš. Tedaj je zagledal na najspodnejšem koncu kanala slaboten svit, ki se je pomikal vedno bliže; čez čas je zaslišal tudi udarce vesel. Neka gondola je počasi pridrsela sem in obstala spodaj pri vodni stopnici. Prisluškovalec na oknu se je previdno sklonil nazaj, da bi se ne izdal, tako napol pa je vendarle * še videl, da se je neki moški dvignil in stopil na ta denar je porabila samo zato, da bi svoj muzej. Ko so pregledali njeno so našli bora dva penija, ki sta ostala od vsega premoženja. Prej prekrasno vilo je spremenila v pravi muzej. Vsi predmeti, ki so zakrivili nesrečo, so bili skrbno shranjeni po omarah in urejeni po vrsti. Vodila je kar knjigo in katalog za vse te reči. Tu so ležale vrvi, s katerimi so se nekateri obesili, potem slika, ki je padla s stene in ubila človeka, razbiti kozarci, peresa, s katerimi so bila napisana poslovilna pisma. V zbirki je tudi par čevljev, ki jih je imela neka gospa in v katerih je bila po eni minuti, kar jih je kupila, povožena od cestne železnice, tam je vozni listek nekega možakarja, ki se je ponesrečil v vlaku, očale, katere je lastnik pozabil doma in ker ni dobro videl brez njih, se ni mogel pravočasno umakniti drvečemu vozu, ki ga je povozil. V posebni omari so predmeti, ki po ljudski govorici prinašajo nesrečo: razni amuleti, obeski, prstani, biseri, znamenja. V drugi omari so ure, ki kažejo uro smrti nesrečnika, vrv, ki se je pri plezanju v gore pretrgala, strup, ki je bil zamenjan z zdravilom. Žepni nož za 500 funtov Vsa ta zbirka, ki napolnjuje vso hišo od vrha do tal, obsega 1433 številk. Za vse to je dala ga. Calcottova bajne vsote: za rjav žepni nož, s katerim se je neki mož vrezal in potem umrl, je dala 500 funtov, za vrv, s katero se je samomorilec obesil, je dala 75 funtov. Kako je zvedela za te nesreče? Rila je naročena na mnogo časopisov in vse objavljene nesreče je obrobila, nato je pisala sorodnikom ponesrečenca za nesrečni predmet. Petnajst let je tako zbirala, vsa prepričana, da nesrečo prinašajo razni predmeti. Nesreča v nesreči Čim bolj se je večala zbirka, tembolj je upala, da bo manj nesreč na svetu. Tudi njo samo je obiskala nesreča. Premoženje je skopnelo. Oglasili so se mnogi, ki bi hoteli kupiti to svojevrstno zbirko. Toda ni je hotela prodati in je raje stradala in prezebala, kot da bi prodala vsaj en predmet. Pet let je živela v siromaštvu in nesreča jo je tepla. V tem pa se ji je nasmehnila sreča. Neki Amerikanec je kupil vso zbirko za 1‘2.000 funtov. Ček pa je prišel že prepozno. Prej je umrla, vsa nesrečna, obdana s samo nesrečo. Umrla je, preden jo je dosegla sreča. Nesreče ni mogla vse pokupiti, ostalo jo je ravno toliko na svetu, če ne še več, samo njo je obiskala nesreča in umrla je v nesreči. Nesreče so zveste spremljevalke vseh ljudi in ni jih mogoče kar tako odgnati. — Zbirka pa je bila prodana v Ameriko, kjer se spopolnjuje z nesrečo, ki gotovo ne bo lastnika kaj preveč osrečila. Dedščina. »V mnogih družinah se neumnost podeduje,< se je zabaval gospod s svojo soeedo v neki družbi. >Toda, gospod, kako morete tako slabo govoriti o svojih starših.« Glava polna bujne domišljije stopnico. Spodaj 60 se razlegli trije pomembni udarci na tolkač in kmalu nato je zaslišal glas, ki je 6kozi vrata spraševal, kdo želi vstopiti. »V imenu prezvišenega Sveta desetih,« 6e je oglasil odgovor, »odprite!« Služabnik je v trenutku sledil povelju in vrata nad vodo so se zaprla za nočnim obiskom. Tik za tem se je vrnila Smeraldina v svojo sobo razburjena, razoglava in žarečih lic. »Ste slišali?« je šepetnila. »O Bog, našo grofico bodo odvlekli, jo zadavili ali utopili in kje bom potem dobila plačo za šest mesecev, ki mi jo je dolžna.« »Potolaži se, mehkosrčni otrok«, je hitro dejal. »Dokler imaš kaj dobrih prijateljev, ne boš zapuščena. Toda ustregla bi mi, če bi me hotela skriti kamorkoli, kjer bi mogel slišati, kaj hoče visoki Svet od tvoje gospodarice. Priznam, da 6em radoveden, kot tujec sem pač lahko. Poleg tega pa bi utegnilo to tebi in tvoji grofici koristiti, kajti delam pri nekem advokatu in če bi napravili javno obtožbo, rad zastavim svoj skromni vpliv k odločitvi.« Zamislila se je. »Vem, kako bi se to lahko naredilo«, je rekla. »Kraj je varen in sam: sem bila že često skrita ondi in nisem verjela 6vojim ušesom. Toda če bi naju le dobili?« »Tedaj prevzamem vse nase, dragica moja, in nihče ne bo izvedel, po kakšni poti sem prišel v hišo. Na,« je nadaljeval, »tri cekine, za slučaj, da bi 6e ti pozneje ne mogel več zahvaliti. Če bo šlo pa vse po sreči, boš videla, da bom vse tisto, kar bom imel odveč, Tad delil s tako pametno prijateljico.« Brez pomisleka je spravila zlato, urno odprla vrata in prisluškovala na temni hodnik. »Sezujte se,« je šepetala; »dajte mi roko in mi predrzno sledite, kamor grem. V hiši vse spi, razen vratarja.« Ugasnila je luč in šinila skozi koridor; za roko je vodila Andrea. Prešla sta nekaj velikih temnih soban, potem je deklica odprla vrata v plesno dvorano, ki so jo komaj znatno razsvetljevala tri visoka okna v pročelju palače. Na nekem mestu so bile Špargljiii! Bolezen, ki seje grozo Razna zdravniška društva so ugotovila, da je gobavost, ki jo mi poznamo tako rekoč samo i* sv. pisma, danes precej razširjena po vsem svet" in po najkultumejših državah. V Parizu se prav tako lahko nalezeš gobavosti kakor v kateremkoli zanemarjenem kraju Vzhoda. Zato je bil letos v Kairu velik mednarodni kongres, kjer so proučevali, kako zaustaviti gobavost, za katero do sedal še nimajo učinkovitih zdravil; pač jo lahko omeje in olajšajo, popolnoma ozdraviti pa je ne morejo. Tudi za bolnike je danes zelo dobro preskrbljeno, da niso več izobčenci človeške družbe, kakor se j« to dogajalo vsa stoletja do najnovejših časov. Jekleni velikani Ljudje postavljajo dandanes neverjetne jeklene zgradbe in kopljejo njihove temelje v globini voda. Današnja doba pozna mostove, kakršnih še nikdar ni zmoglo človeštvo. Največji taki mostovi so seveda v Ameriki. Tako imamo v Newyorku več kot kilometer dolg viseči most George Washington, imenovan po slavnem predsedniku; nato Williamsbury, Brooklyn, Manhattan itd. Vse pa prekaša največji orjak na svetu, viseči most v San Fanciscu, ki ima do enega kilometra razdalje med dvema stebroma, ki dosegata višino 225 m. Most je zgrajen 60 m nad vodno gladino, da pod njim zlahka plovejo ladje in je kakih 30 m širok. Radio Programi Radio Ljubljana Torek, 21. maja: 11 Šolska ura; Letalstvo v službi prometa in znanosti — razgovor z učenci — 12 Kusi igrajo (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Večni Strauss (igra Radijski orkester) — 14 Napovedi — 18 Za boljšo voljo (Šramel »Štirje fantje«) — IS-*' Kako vpliva narava na obleko in prehrano sredozemskih narodov (g. dr. Valter Bohinec) — 13 Napovedi, poročila — 19.30 Nar. nra: Aleksa šantič, o prilikiTO-letnice rojstva (SiniSa Kordič, knjiž.) — 13.50 Zabavni zvočni tednik — 20 Zvoki z juga (plošče) — 20.15 Branislav Nnšič: Svet, komedija iz polpretekloga časa (Izvajajo člani rad. igr. drnž.) — 21.15 Italijanska operni glasba (Radijski orkester) — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Za oddih (igra Radijski orkester, poje g. Mirko Promelč). Drugi programi Torek, H. maja: Belgrad: 20 Nar. pesmi, 20.30 Zab. koncert, 21.45 Vok. koncert — Zagreb: 20 Violina, 20.30 Zenski kvartet, 21 I>ahka glasba, 21.30 Tamburice, 22.20 Kvartet kitar — Praga: 19.25 Lahka glasba, 20.45 Ork. koncert, 22.35 Pihalni kvintet — Varšava: 20 Igra, 21 Sinf. koncert, 22 Plesna gla*ba — Sofija: 19.45 Kvartet. 20.45 Sodobna bolgarska klavirska glasba, 21.25 Ruske romance, 22.10 Lahka in plesna glasba — Budimpešta: 18 Prenos slavnosti v počastitev papeževega legata, 20 Ork. koncert, 21.45 Cig. orkester, 23.10 Plesna glasba — Trst-Milan: 21 Sinf. koncert — ftim-Bari: 17.15 Klavir. 21 Opora — Dunaj: 19.25 D’Albertova opera »Nižava*. 22.30 Ork. koncert, 24 Komorni orkester — Berlin: 19.10 Plesna glasba, 20 Operetni koncert — Hamburg-Mona-kovo: 19.10 Vojaška godba — Kolti: 19.10 Zab. koncert, 20 Sinf koncert, 20.45 Plesna glasba — Frankfurt: 20 Lortzingova opera «Wormski orožar« —• stopnice do odra za godce. »Polahko!« je opomnila deklica. Stopnica je nekoliko zaškripala. »Samega vas pustim tukaj. Zgoraj boste našli v ostenju špranjo, skozi katero boste lahko dovolj videli in sli* šali. Poleg je namreč grofičina sprejemnica. Ko bo obisk odšel, vas bom spet odvedla. A ne premak' nite 6e z mesta, dokler ne pridem.« _ Tako ga je pustila 6amega in brez obotavljanja se je vzpel čez nekaj stopnic na oder in se polahko pretipal do svetlobnega traka, ki je uhajal skozi ozko špranjo. Dvorana je bila ločena od stranske sobane samo po leseni steni, kajti v boljših časih sta bila oba prostora združena v eno samo veliko slavnostno dvorano. Svetloba je prihajala od vilastež* svečnika iz stebra, ki je stal spodaj na mizi poleg grofičine počivalnice in je nemirno razsvetleval p°' dobe na steni. Andrea je moral prav nizko počenitii da je lahko opazoval. Toda kakor je bilo mesto, kjer je čepel, neugodno, vendar bi bil pač marsikdo rad menjal z njim, tudi če bi mu bilo manj na teffli da več sliši kot vidi. Ce je namreč imela hišna prav, da se njena g°' spodarica rada močno šminka, potem je počela to v resnici bolj modi na ljubo kol >ji je bilo v resnjcj treba, da bi veljala za lepo. Sedela je v počivalnici v obleki, s katero ni računala na pozni obisk; pre* bogate, nekam rdečkasto se prelivajoče lase je ime' la umetno povezane, objokane oči so se čudovito žarile, na polnih, bledih licih pa je bil še sled solza. Mož, ki je sedel v naslonjaču obrnjen proti njej, je kazal Andrei hrbet; zdelo se je, da jo pazlj'v0 opazuje. Vsaj glavo je obračal kaj redko in je p°' 6lušal silovite besede lepe gospe, ne da bi medtem vsaj trenil z očesom. »Poročnik Indijske brigade« za naše naročnike 14 din« za druge 24 din. »SlotrnukJ dom« Izhaja vaak delavnik ob 12. MeseCna oarofnlna II Din. ta InotrmstTo n Din (JredniStvoi Kopitarjeva ultra 6/111 Telefon <001 do «009. Uprava: Kopitarjeva u,lrs * Im jaiMlovaaiko tUkamo * Ljnbljanii K Čet- lulaiatelli Ivan Rakovec. Uredniki loie Koiifek.