Političen list za slovenski narod. Po I«iti prejeman velja: Za telo leto predplaiaa li> fld., sa pol leta 8 rld., sa četrt le'» l (ld., sa jedea meiec 1 fld.40 kr. V administraciji prejeman velja: Za eele leto 12 vid., sa pol leta C fld., sa četrt leta 8 (ld., ia jeden niese« 1 [li V Ljubljani na dom poiiljan velja 1 fld. 20 kr. ved na leto. Posastn* Številke po 7 kr. Naročnino In oznanila (iaserate) vsprejema upravništvo ia ekspedlelja v , „Katol. Tiskarni", Kopitarjeve ullee It. 3. J St okopi ei se ne vračajo, nefrankovana pisma ne viprejemajo. Vredništvo jo v Semenllklh ulicah It. 3, I., 17. Iishaja vsak dan, isvssmii nedelje in prainike, ob pol 6 ari popoldne. V Ljubljani, v sredo 13. oktobra 1897. Imetnik XXV* l^tev. 234. Državni zbor. Dunaj, 12. oktobra. B^e je večina? V mlakuži parlamentarnih bojev dobivajo časnikarji bogat plen, ki ga prodajejo na raznih narodnih in mednarodnih trgih. Seveda vsakdo naglaša, da je zajel klene in plaščice iz najboljšega vira, prekupil od najzanesljivejšega trgovca. In tako se zgodi, da letajo po zraku razne race. Liberalni listi že teden dnij pišejo o krizi, o razpadu večine. Badi bi zamenjali katoliško ljudsko stranko z nemškimi veleposestniki. A ti so svoj čas odločno izjavili svojo zahtevo, da vlada prekliče jezikovni naredbi, torej je njihova zveza z desnico nemogoča. Vse je pričakovalo, kako baron Dipauli pojasni stališče katoliške ljudske stranke na občnem zboru „Katoliškega političnega društva" za Gor. Avstrijo, ki se je vršil včeraj v Lincu. Baron Dipauli je naglašal, da sta jezikovni naredbi posredni povod, a ne pravi vzrok obstrukcije i a zmedenosti v državnem zboru. Razburjenost med Nemci na Češkem je sicer velika, vendar pa katoliška ljudska stranka, ki ne pozna povsem ondotnih razmer, ni takoj odločno nastopila proti vladnima Daredbama, temveč je zahtevala, naj se poseben odsek stvarno posvetuje o tem vprašanju ter izreče svojo sodbo. Liberalni Nemci so zahtevali od katoliške ljudske stranke, naj ž njimi glasuje za nujnost. Tega stranka ni hotela storiti, in ko bi bila tudi storila, nujnost ne bi bila vsprejeta, ker je trebalo za nujnost dvetretjinske večine. Vsled tega so nas, pravi Dipauli, imenovali iz-dajice nemškega naroda. Boj se je pričel v zbornici in na Češkem. Vlada si ne ve pomagati. Da se poleže vihar in prične praktično delo, je kat. ljudska stranka predlagala poseben odsek, ki naj bi izdelal načrt narodnostnega zakona. Ta predlog ni naperjen ne proti Nemcem, ne proti Cehom, saj so Cehi sami večkrat zahtevali, naj se jezikovno vprašanje reši zakonito, ne naredbenim potom. Znamenje časa je, da je vsakdo izdajica, kdor ne prisega n& ii ' ' LISTEK. Govor o Vuku Karadžiću na pokopališču sv. Marka na Dunaju 10. okt. 1897. Dr. M. Murko: Zbrali smo se na mestu žalosti, kjer se spominjamo, da je človeiko telo prah in pepel. Vendar še bolj nego prijatelji in spoštovalci Kopitarjevi in Vukovi 1. 1844 in 1864 tolažimo se lahko danes mi, da je človeški duh neumrjoč. Da živita Kopitar in Vuk dalje, da se vedno bolj svetita kot jasni zvezdi na slovanskem nebu, dokazujemo mi sami, kajti izpolnjujemo voljo dveh narodov, ki tako visoko cenita zasluge svojih mož, da hočeta imeti njih zemeljske ostanke v stolicah svojega duševnega gibanja. Pojemo sicer žalostinke in čutimo svojo odvisnost od volje božje, ali vendar smemo reči, da slavimo dostojno in po zaslugi dva velika moža. Srečna osoda ju je bila zvezala najožje v življeuju in delovanju, po smrti pa sta si ostala najbliža soseda. Lepa je bila torej misel, da ju tudi skupno prenesemo v domačo zemljo, za katere srečo in slavo sta neumorno in y -: vse strankarske glasilke. Včeraj smo izdajali Nemce, danes izdajamo Cehe. (Smeh in pohvala ) Cehi se izpodtikajo nad besedami: „V svrho preklica jezikovnih naredeb." Čudno, da je vsled teh besed toliko krika med Cehi! Njegov predlog ima namen, potom zakona doseči to, kar baje nameravate naredbi. In ko je zakon potrjen, ipso iure sta naredbi razveljavljeni. Juridično oni dostavek sicer ni oprav-dan, toda stranka je s temi besedami hotela označiti dejstvo. Mi torej, pravi govornik, ne zahtevamo, da vlada takoj prekliči jezikovni naredbi, temveč da državni zbor prej ko mogoče sklene zakon, ki naj nepristransko uravna jezikovno vprašanje in tako odstrani vzrok vednih narodnostnih bojev. Mi nikakor ne moremo zahtevati od vlade, da brez pogoja prekliče jezikovni naredbi. Cehi so najmočnejša stranka v zbornici. Ako vlada razveljavi jezikovni naredbi, potem se. obstrukcija prične na desnici, in krik na levici bi odmeval na desnici. (Pritrjevanje.) S tem torej ničesa ne dosežemo: Ml hočemo pošten mir med Cehi in Nemci. Cehov ne more prezirati nobena vlada. Kakor je nemogoče vladati proti Nemcem, isto tako nemogoče je proti Slovanom. V Avstriji se mora vladati pravično. (Pohvala.) Zato je bila za Avstrijo nesrečna nekdanja politika takozvane ustavoverne stranke, ker so liberalni Nemci Slovane pritiskali ob steno. Ta politika je med Slovani vzbudila narodno zavest, in oni Nemci, ki so hoteli obdržati hegemonijo v Avstriji, so sami razrušili svoje delo, izpodkopali ustavo, ker bi po ustavi tudi Slovanom morali dati njihove pravice. In ravno ta politika je rodila in ojačila nadmoč Ogrov, ker so Nemci ž njihovo pomočjo upali vzdržati hegemonijo. Mi smo praktična ljudska stranka in hočemo, da se jezikovno vprašanje uravna in reši zakonitim potom. In če so Nemci navzlic vsej obstrukciji že šest mesecev prenašali jezikovni naredbi, bodo jo mogli nositi še пекзј tednov, da odsek izvrši svojo nalogo. In če je povsod dobra volja, dosežemo svoj namen. Svoj predlog smo utemeljili s šesterimi besedami uspešno delovala. Prisrčna hvala bodi Vam, bratje Srbi, ki ste sijajno pokazali, kako svet Vam je poleg Vukovega imena tudi spomin našega rojaka. Z mirno vestjo pa lahko trdimo tudi mi Slovenci, da smo vedno visoko cenili in naravnost občudovali Vuka Karadžića zaradi njegovih ogromnih zaslug za bratski nam srbski narod in za vse slovanstvo. Veseli nas, da je z Vukovim imenom na vedno zvezano tudi Kopitarjevo, kar lahko laska narodnemu ponosu našega malega naroda, vendar v prvi vrsti mislimo kot iskreni bratje, kaj je bil Vuk Karadžič Srbom in vsem Slovanom. Vsak izobražen Slovenec časti Vuka, ker je dal srbskemu jeziku in srbski književnosti pravo narodno podlago ter z izdavanjem prekrasnih narodnih pesni proslavil srbsko in slovansko ime sploh po vsem omikanem svetu. V dobi, ko se je srbski narod boril za svoje osvobojenje, prišel je Vuk, da ga reši več-stoletnega duševnega mraka. Pisatelji, ki so pisali crkveno slovansko-rusko-srbsko mešanico, niso mogli davati narodu primerne duševne hrane, ki bi budila njegove naravne moči. Kako čudno je bilo, da so celo pravoslavni menihi opevali rimske in grSke bo- zato, da bi bil predlog vsprejet brez debate in razburjenosti. V odseku ee ni bati nasilstva od leve ali desne strani. Katoliška ljudska stranka hoče nepristransko posredovati, da se nikomur ne stori krivica. Naš namen torej ni prazen in ne samo taktičen, kakor se nam predbaciva, temveč praktičen, resen. Razmere zahtevajo, da imamo v Avstriji nasproti Ogrom in inozemstvu trden parlament, ki vć, kaj hoče, in ne izrablja svojih močij v narodnostnem boju na korist drugim. (Pritrjevanje.) In to moremo in moramo doseči, dasi priznam vse težkoče. Večina naj predlaga ločeno glasovanje, ako noče glasovati za predlog v celoti; dovolj je, da predlog v bistvu obvelja. In tudi Nemci morejo glasovati za predlog, ker se strinja s členom 19. državnega temeljnega zakona, ki je paladij ustavoverne stranke. Vsak avto-nomist more glasovati z nami. Podrobno delo pa prepustimo deželnim zborom, državni zbor naj določi načela, po katerih uobe varstvo narodne manjšine. (Živahna pohvala.) Se nekaj besed o naši razmeri do desnice. Češki listi v zadnjem času pišejo o naši (katoliški ljudski) stranki jako razžaljivo, gotovo ne na korist večini in dobri stvari. Jaz bi le vprašal češke liste, zakaj bi mi škodili desnici, ter jo izdajali, ako na-glašamo kot Nemci svoje avstrijsko stališče. Ce avstrijsko stališče večini ni všeč, potem t u d i z a n a s n i m e s t a v v e č i n i, in morda tudinemesta za tako večino v Avstriji! (Živahna pohvala !) Mi ne odstopimo od svojega stališča, zato naj bi češki listi opustili svoje napade, ker ž njimi ne dosežejo svojega namena. Nasproti vladi naglašamo, da jej ne zaupamo, ker nam ona ne zaupa. Vlada nima srečne roke in niti v zbornici ne more narediti reda. Zato pa tudi nimamo veselja, da bi bili vladna stranka. Tako baron Dipauli. Brez ovinkov priznamo, da je vodja nemških konservativcev govoril resno ginje v kovanem jeziku in v neokretni obliki, da o pomanjkanju pravih poetičnih mislij niti ne govorim ! In vendar je hranil umetniško bogato nadarjen srbski narod najlepšo poezijo, ki je hodila od ust do ust. Pod vplivom Kopitarjevim in zapadnih, posebno nemških romantiških idej, je Vuk začel zbirati te bogate narodne zaklade, ki so se primerjali Homerjevim epom. Tako je srbski narod dobil naenkrat celo literaturo, katero so mu zavidali bolj napredni narodi. Vuk pa je zbiral tudi narodne po-slovice in pripovedke ter opisoval narodne šege in navade. Tako je pokazal, kako srbski narod govori, živi, čuti in misli, ter s tem učil pesnike in pisatelje, kako naj pojejo in pišejo, da jih bo narod razumeval in imel korist od njih delovanja. Dolgo se je sicer moral Vuk boriti za čisti narodni jezik in za narodnost v književnosti, ali prišli so filologi kakor Daničič in pesniki kakor Branko Radičević, ki so že na koncu štiridesetih let za vselej rešili zmago Vukovih načel. Vuk je torej položil temelj daljšemu razvitku svojega naroda, ali storil je še več, kajti on je tudi zjedinil duševno ves srbski narod, ki je drugači ostal i nadalje neizmerno razkosan po in odkritosrčno. Nihče mu ne more podtikati izključno strankarskih in taktičnih namenov. Upanje je, da se nesoglasje med desničarskimi klubi poravna in da dosedanja desnica ostane večina. Deseta seja V današnji seji je vlada predložila načrt zakona o podaljšanji ogerske nagodbe do 81. decembra 1. 1898, o kartelih gledd porabnih stvarij, kakor eo sladkor, žganje, pivo, sol itd.; dalje načrt zakona o državnem davku pri prodaji sladkorja in sladkornih izdelkov. Razdeljena je bila dolga vrsta raznih predlogov. Tako predlagajo B i a n k i n i in tovariši, da se službena doba pri mornarici zniža od štirih na tri leta; Berks in tovariši zahtevajo znižanje cene soli, in sicer naj bi se sol povsod v državi prodajala po jednaki ceni, kakor tobak in smodke, cena naj bi bila k večjemu 7 kr. pro kilo. Dalje Berks, Gregorec in tovariši predlagajo premembo volivnega reda za Štajersko, in sicer v tem smislu, da v mestnem vohvnem okraju celjskem voli še 10 trgov, ki sedaj volijo s kmečkimi občinami. Dr. E b e n -hoch in tovariši predlagajo premembo obrtnega reda in krošnjarstva, vitez V u k o v i ć in tovariši starostno zavarovanje mornarjev in mornarskih uslužbencev. Na dnevnem redu je bila vladna predloga glede državne podpore v znesku 8 milijonov po povodnji in drugih vremenskih nezgodah poškodovanim deželam in pokrajinam. Doslej do 4. ure so govorili vladni zastopnik dr. Roža, dalje poslanci Troll, Schiicker, grof Haugwitz, Vašaty, baron Skrbenski, Pommer in Kaftan. Grof Borkowski predlaga konec debate , dr. Funke zahteva, da se debata nadaljuje, in predlaga glasovarje po imenih. Pri glasovanju je bil vsprejet konec debate. Glavnim pro-govornikom je bil izbran Evgen Abrahamowicz, contra pa Fr. Hofmann. Posl. Schouerer predlaga, naj se ne volijo po listkih razni odseki, temveč naj vsak poslanec po abecednem redu imenuje člane odsekov. — Za 11, predlog so vstali samo nemški naprednjaki ali liberalci. Schoaerer kliče sarkastično : Živela obstrukcija! Velika veselost v zbornici. Izvoljeni so bili v proračunski odsek: РШ'у, Wolkenstein, E. Abrahamowicz, Czecz, Ko-zlowski, Lewicki, Milewski, Pi^tak, Pininski, Ru-towski, Barwinski. Borčič, Gregorčič, Krek, Kiese-wetter, Mauthner, Wimholzel, Erb, Rigler, Forcher, Kaiser, Steinwender, Jax, Schlesinger, Weiskirchner, Fournier, Pergelt, Menger, Russ, Brzor&d, Fort, Janda, Kaizl, Kram&f, Pacilk, Str&nsky, Z&ček, Baumgartner, Baernreither, Sttirgkh, Schwegel, Fuchs, Ebenhoch, Kaltenegger, Zannegger, Lupul, Angeli, Malfatti. V legitimacijski odsek: Kozakiewicz, Byk, Duleba, Gizowski, Gorski, Merunowicz, Pi-linski, Wiedersperg, Radimsky, Welponer, Ferjančič, Laginja, Wachnianyn, Eisele, Kienmann, Sylvester, Scheicher, Gessmann, Noske, Pergelt, Schiicker, Dyk, Konig, Lang, Pražflk, Siiima, Stransky, Hayden, Sedlnitzky, Vetter, Fuchs, Huyn, Kern, Wassilko, Campi, Cambon. V peticijski odsek: Deym, Pabstmann, Potoczek, Fischer, Olpinski, Swiezy, Trachtenberg, raznih državah, deželah in krajih. Se bolj pa posebno mi Slovenci kot najbliži sosedi Hrvatov hvalimo Vuka za to, da mu je bila vedno na misli „brača rimskoga zakona". Njegova želja je bila, naj imajo Hrvati in Srbi eden književni jezik, tako da bi se vsaka knjiga lahko brez zapreke ponatisnila iz cirilice v latinico in iz latinice v cirilico. Vuk torej ni samo budil zagrebških Ilircev, ki so hoteli združiti vse Jugoslovane, s celim svojim delovanjem, ampak se je tudi sam naravnost za to trudil, da imamo danes na jugu eden književni jezik od jadranskega morja do Timoka, ed Drave do Bojane. Narod, ki prebiva v teh krajih, je sicer razdeljen po verah in stari kulturi — nova more biti le skupna — ali upati smemo, da bo oni zdravi narodni razum, ki je vedno vodil Vuka, premagal vse ovire in stvaril bolj močno in bolj ozko kulturno edinico nego je današnja. Prišli bojo časi in morajo skoro priti, ko za Srba in Hrvata med knjigo tiskano v latinici ali cirilici ne bo drugega razločka, nego je n. pr. danes pri Nemcih med knjigo tiskano v latinici in v tako zvanem nemškem pismu. (Konec sledi.) Zuamirowski, Kareis, Zore, Pogačnik, Grobelski, Ghon, Lorber, Polzhofer, Bielohlawek, Schneider, Bendel, Demel, Grossl, Bečv4f, Bž!sky, Doležal, Do-at&l, Heimrich, Hofica, Baumgartner, Hartig, Klein, Tusel, Haneie, Wagner, Zurkan, Panizza, Zanetti, Hannich. Vimunitetni odsek: E. Abrahamowicz, Duleba, Gizowski, Walewski, Serćnyi, Pfliegl, Ferjančič, Trumbič, Eisele, Pessler, Pattai, Weis-kirchner, Elvert, Funke, Kulp, Schwarz, Sl&ma, Spindler, Damm, Hirsch, Dungl, Mayr, Muhr, Cambon. Prihodnja seja jutri; na vrsto pridejo predlogi o ministerski zatožbi. Primorske razmere. (Govor poslanca Vekoslava S p i n č i ć a pri vseslovenskem in istersko-hrvatskem shodu v Ljubljani dne 14. sept. 1897) (Konec.) Kar se tiče sodnih oblastev, gospoda moja, obrnila se je stvar v jezikovnem oziru v zadnjih desetih letih nekoliko na bolje, a ne morebiti po zaslugi vlade in pojedinih činovnikov, nego zasluga za to gre častivrednim slovanskim gospodom odvetnikom. (Živili I) Kako se postopa v stvarnem oziru, o tem se seveda ne sme mnogo govoriti! Jaz rečem samo: naj se primerja postopanje državnih pravd-ništev napram Slovencem in Hrvatom z jedne strani, a z druge strani napram Italijanom. Kako se na jednej strani mnogo tega omalovažuje, ublažuje, izvrača, zatajuje ; na drugej strani pa povečava, poojstruje, v preiskovalne zapore goni ........In vse to da se pokaže naše ljudi kot nemirneže. Tacega zistematičnega preganjanja in obsojanja, gospoda moja, Še nismo doživeli, do časov vlade Badenijeve. Kako se postopa proti našim ljudem v Rovinju, to vam je znano. Tam hrvatske stranke, ki imajo posla pri okrožnem sodišču, ne dobe niti stanovanja niti hrane in istotako ne odvetniki hrvatski, branitelji tožiteljev ali obtožencev. Tako nista dobila pred nekoliko časa dr. Trinajstić in dr. Laginja prenočišča, temveč morala sta, imajoč več dni zaporedoma braniti, potovati za prenočišče v Puli ali v Patin ter se v jutro zopet vračati. Tako nij dobil dr. Laginja ni njegov drug dr. Wolf v najnovejšem času hrane. Tu ni več govora o nered-nostih ali nezakonitostih, to je prosti barbarizem. (Burno pritrjevanje.) Vlada vsake, tudi najzadnje države v Evropi bi bila poklicana, proti temu kaj učiniti, a ne šele države, katera se zove kulturna. Da se nam tako godi, gospoda moja, to je žalostno in silno žaljivo za nas. Tujci smo v lastni rodni zemlji, a naši neprijatelji, katere s svojimi žulji hrani slovenski in hrvatski narod, postopajo proti nam, kakor da so z orožjem si prisvojili našo deželo ... Na mnogih krajih prosimo, da se nam dajo učitelji, ne dajo se nam ; prosimo na raznih drugih, da se nam dajo svečeniki sploh ali takovi, ki znajo jezik, ne da se ni teb. Vsemu vzrok je nek sistem, in menda tudi neke osebe. So tudi pošteni uradniki, a prej ali slej se udajo pritisku naših Stambulovov tudi oni. Tu se tlači naš narod, podpirajo se in zaštitjujejo lopovi najhujše in najgrše vrste, prosti varalice, moralni in materijalni propa-lice; širi se brezverstvo, nemorala, anarhizem. — (Burno pritrjevanje.)f Žalibog, gospoda moja, moram, akoravno nerad, še nekaj pridodati tej sliki, da pokažem, kako se proti nam postopa z vsemi mogočimi načini. Opomnil sem poprej, da smo bili za časa beneške republike Slovenci in Hrvati isterski toliko na boljem, da se je spoštoval naš jezik v cerkvah. Ali sedaj ee ne spoštuje kakor bi se moral ne v uradih ne v šoli; in še v hramove Božje zavlekla se je politika, katera bi imela zatreti slovenski in hrvatski narod in hrvatski in slovenski jezik v Istri, v katerem so stoletja in stoletja molili Boga naši očetje v svojih cerkvah in kočicah. Mladi svečeniki vzgajajo se v italijanskem jeziku in duhu in do tega je prišlo, da se nam v hrvatske župe pošiljajo za duhovne pastirje svečeniki, ki ne znajo hrvatski, tako smo na gorjem, kakor divjaki v Afriki in Ameriki, kjer misijonarji oznanujejo besedo Božjo v tistem jeziku, kakor ga govorijo ljudje. (Velika razburjenost.) Tako se je zgodilo, da je pred malo dnevi ljudi na Božji poti jeden laški duhovnik prosil, naj ne molijo in ne prepevajo slovenski, ker so na ptuji zemlji — v Istri —, a drugi njim v cerkvi celo prepovedal moliti in prepevati slovenski. (Velika raz- burjenost.) Ne govorim rad o tem, ali primoran sem, ker se to dogaja po nekem zistemu, po zistemu, т kojem imajo glavno besedo židovski liberalci, po zistemu, vsled kojega bi ti hoteli gospodovati tudi т katoliških cerkvah. Da se nekako dokaže opravičenost, da se sploh tako postopa proti nam, v to rabijo se razna sredstva, med drugimi nastopni dve sredstvi. Jedno je brojenje ljudstva po jeziku, a drugo so volitve v občinska zastopstva, v deželni in v državni zbor. Broji se ljudstvo tako, da dotični uradniki kar po cela eamoslovaneka ali vsaj po veČini slovanska sela zabeležijo za italijanska. Potem pa se kaže na ljudsko štetje, ako se pritožujemo, da ne dobimo slovanskih napisov, slovanskih šol, slovanskih svečenikov, slovanskih uradnikov. To je jedno izmed umetuih sredstev, katerih se poslužuje oblastvo v preziranje pravic slovenskega in hrvatskega naroda. Drugo sredstvo so volitve, bodisi občinske, bodisi deželnozborske in državnozborske. Samo vsled nerednega in nezakonitega postopanja je padel slovanski kandidat za peto kurijo r Istri, in je padel Nabergoj v Trstu. (Klici: „Zivio Nabergoj!") Ondi pa, kjer vkljub vsem naporom vendar zmaga slovanski kandidat, pa uporabljajo ne jedenkrat proti njemu zopet neko drugo sredstvo. Tako je bil brez vsega vzroka Nabergoj izbac-njen iz tržaškega občinskega sveta; in kar se je zgodilo Nabergoju v Trstu, to se je slovanskim zastopnikom že večkrat zgodilo v deželnem zboru v Istri, kjer so izbacnili že tudi jednoglasno izvoljene poslance; kjer so izbacnili med drugimi tudi mojega tovariša, izvoljenega istim volilnim činom, isti dan, isto uro, z istimi glasovi, in neimajočega nikakega osebnega pomanjkljaja, dočim so mojo volitev odobrili. Napram vsemu temu visoka vlada ni črhnila besedice. Ako bi Vi v Ljubljani poskusili tako postopati proti Nemcem, potem ki videli, kako hitro bi to opazila vlada in zavihtela nad Vami batino! (Viharno odobravanje in ploskanje.) Gospoda moja, spominjam se še neke stvari, ki je posebno aktuvelna. Prej sem govoril o vzgoji našega naroda v šolah. Sedaj, ko so isterska oblastva prisiljena misliti na otvoritev hrvatskih in slovenskih šol, sedaj se je uvedel zakon o šolskih taksah. Vi znate, kako siromašen narod smo isterski Slovenci in Hrvati, in sedaj naj še stariši plačujejo po 6 kron za vsakega otroka! Vpeljal pa se je ta zakon po mojem prepričanju za strašilo, da bi naše ljudstvo ne vztrajalo v zahtevi po šolah. (Klici: „Žalostno!") Ni čuda, gospoda moja, ako mi vsled takega postopanja vseh mogočih oblasti, vseh mogočih faktorjev propadamo. Ni čuda, ako Slovenci in Hrvati v Trstu in v Istri ne napredujejo, in ako vedno bolj nadvladujejo Italijani. Ni čuda, da so se Italijani v Trstu tekom 50 let skoro početvorili, Slovenci pa padli na četrtinko števila Italijanov. Čudo je, da še živimo. Vendar ako tako dalje pojde, kakor do sedaj, ako se postopanje korenito in brez odlašanja ne spremeni, Se živeti bodemo prenehali in pridemo v stanje, da bodemo bolno morali klicati: „Caesar, morituri te salutant!" Rodna naša zemlja je pripravljena za priklop-ljenje materi Italiji. (Burno pritrjevanje.) Gospoda moja, zamera se, ako se o tem govori, in jaz nečem govoriti. Omenim le, da smo prišli na Primorskem tako daleč, da Italijanom sedaj ni treba več metati petard in bomb, kakor pred nekolikimi leti, saj delajo za nje in njihove namene tisti, proti katerim so poprej metali bombe in petarde. (Burno odobravanje.) V tem obstoji jedina razlika med prejšnjimi in sedanjimi časi. Ko zahtevamo svoje pravice, in nič več kot pravice, jeduake drugim narodom, potem se v naj-skrajnem slučaju sklicuje, kakor čitate večkrat, na neke „nagodbe" in neke „višje ozire". Jaz ne verujem niti v nagodbe, niti v višje ozire, po katerih bi morali Italijani dobiti vse, mi Hrvati in Slovenci pa nič ali skoro nič. Jaz ne verujem v nagodbe, ni višje ozire, po katerih bi se morali zakoni z nogami teptati in bi bil na smrt obsojen narod, ki je bil in je vsikdar pripravljen žrtvovati svoj život za vero, dom in cesarja. (Burno odobravanje.) Jaz ne verujem v nagodbe ni višje ozire, po katerih bi bil naš narod obsojen na smrt, ker države ne samo, da ne smejo obsojati na smrt celih narodov, ampak so dolžne — za krv in denar, ki od njih dobivajo — štititi jih, braniti jih, unaprejevati in krepčati jih. Jai ne verujem, gospoda moja, v take nagodbe in take višje ozire, ker to bi bila nemorala nad nemoralo; in jat ne veiujem v take višje ozire tudi zato ne, ker se čuje dostikrat o jako nizkih ozirih, s katerimi se vodi politika v Trstu in Primorju sploh. (Hrupno pritrjevanje.) Gospoda moja, kaj nam je storiti ? Jaz sem uverjen, da to stanje prestane popolnoma še le tedaj, kadar bodemo mi Slovenci in Hrvati zjedinjeni v jedni skupini, svobodni, neodvisni pod našo zakonito stoletno krono. V hrvatskem zboru v Zagrebu sprožila je opozicija misel, naj bi se prosilo Njega Veličanstvo, da zjedini vse naše pokrajine na spas naroda, učvr-ščenje monarhije in sijaj dinastije. (Živahno odobravanje.) Jaz mislim, gospoda moja, da bi bila to Še najboljša resolucija. (Burni glasovi: napravimo jo!) Eoj ne dosežemo našega zjedinjenja. Delati pa zanj, za našo boljšo bodočnost, zamoremo vselej. Bodimo složni in jedini v potrebnih stvareh : in necessariis uuitas; spoštujmo med seboj vsako prepričanje, samo da je dobro za naš narod : in dubiis libertas; v vsem in vsakem pa naj nas vodi prava krščanska ljubezen : in omnibus caritas! (Frenetično odobravanje in ploskanje; govorniku se čestita.) Politični pregled. V L j u b 1 j a n i, 18. oktobra. Nagodbeni provizorij. Vlada je predložila včeraj poslanski zbornici predloge, tičoče se na-godbenega provizorija za prihodnje leto 1898. — Jednako kakor avstrijska je tudi ogerska vlada v včerajšnji seji storila svojo nelahko dolžnost. O predlogah samih nam pač ni potrebno govoriti, ker se v njih ničesar druzega ne določa, kakor da ostanejo v veljavi še jedno leto vse določbe nagodbe mej Avstrijo in Ogersko, ki so označene v zakonu z dnč 21. maja 1887. Bolj zanimiv pa je za nas pogovor, ki ga je imel dunajski župan dr. Lueger z nekim zastopnikom »Bud. Tagblatta«, ki objavlja ta pogovor doslovno in ga je ponatisnila tudi dunajska ^ReichspoSta«, kar je dokaz, da pogovor ni izmišljen. Dr. Lueger je ogerskemu časnikarju kar naravnost povedal, kako stališče zavzema avstrijska parlamentarna večina napram nagodbi z Ogersko, ter ob jednem tudi izjavil, da je prav malo nade, da avstrijski parlament vsprejme pogodbeni provizorij. Zupan je časnikarju natančno opisal, kakoSni so razlogi, ki zahtevajo, da zavzemajo in morajo zavzemati Avstrijci tako stališče napram Mažarom. Vzrok so temu mažarski židje in po njih provzročene razmere na Ogerskem, s katerimi se nikdar ne moremo sprijazniti. — Na vpraSanje, ka jse bo neki zgodilo v slučaju, ako avstrijski parlament odkloni nagodbeni provizorij, je odgovoril dr. Lneger nastopno: Posledice si mislim že dalje časa, toda povedati jih ne morem. Dobrega ne bode donesel razpor prav nič, kajti tudi mi bomo trpeli Škodo, vender največjo škodo bodo morali prenašati naši zavezniki sami. Pri nas smo pripravljeni na vse eventuvalnosti in vse stranke so v tem jedine, da tako ne sme iti dalje. — Konečno je vodja dunajskih krščanskih socijalistov zagotovil zastopnika »Bud. Tagblatta«, da njegova stranka gotovo ne bo glasovala za provizorij, in da groi Badeni za predlogo najbrže ne dobi potrebne večine. — Ta govor županov je v obilni meri osupnil mažarske, a gotovo tudi izvestne avstrijske kroge. Dipauli o svojem jezikovnem predlogu. V Lincu se je vršil minulo nedeljo občni zbor katoliškega društva za Gornjo Avstrijo. Po običajnem dnevnem redu, pri katerem je poročal načelnik dr. Ebenhoch, je govoril poslanec baron Dipauli o predlogu, ki ga je stavil v državnem zboru z ozirom na to, da poneha v Avstriji dolgotrajni in brezplodni narodnostni prepir. Govornik je pojasnil, da njegov predlog ni naperjen proti Slovanom in da toraj ne bode prav nič oviral nadaljnega obstoja večine. Naglašal je tudi, kar se pogreša v predlogu samem, da morata jezikovni naredbi tako dolgo ostati v veljavi, dokler ni gotov zakon, kateri naj bi izdelal posebni odsek. To mu je po njegovem mnenju mogoče doseči v teku šestih tednov in tedaj se lahko prekličeta jezikovni naredbi. Omenjal je tudi Dipauli, da so gotove kroge zelo razburile besede v predlogu, „v svrho odprave jezikovnih naredeb", ter izjavil, da se te popolno lahko izpuste, ako tako želi večina, ker ima predlog potem še vedno prvotno veljavo. On meni, da za predlog lahko glasujejo vse stranke, ker mora vsak parlamentarec biti prepričan, da je le zakonitim potom mogoče uravnati jezikovne razmere. Obveljati mora načelo, da se v Avstriji ne sme vladati proti Nemcem, pa tudi ne proti Slovanom, marveč jedino le pravično. Nato je govoril baron Dipauli še o razmerju katoliške ljudske stranke do veČine ter razmerju te do Badenijere vlade. Nov sladkorni davek. V včerajšnji seji poslanske zbornice je predložil fiuančni minister načrte onih zakonov, ki jih je že omenil v svojem ekepozeju o proračunu za bodoče leto. Na tem mestu omenjamo načrta zakona, s katerim se bo, ako ga vsprejme postavodajalni zastop, uvel nov davek na sladkor in sladkorne izdelke. Po tem načrtu moral bo plačevati proizvajalec ali pa veliki trgovec od vsakih 100 klgr. sladkorja 6 gld., od 100 klgr. „sladkorčkov" 6 gld., od kanditov 4 gld. in od čokolade ter čokoladnih izdelkov 3 gld. 50 kr. od sto kilogramov. Od tega davka je oproščena oua množina sladkorja, ki se porabi za nadaljne sladkorne izdelke, od katerih se mora itak pozneje odračuniti določeni davek, in pa sladkorni vzorci. Novi davek bode moral odračunavali proizvajalec ali zalagatelj, ako odda jednemu odjemalcu manj nego 50 meter-skih stotov sladkorja, ali pa ga porabi za druge izdelke; nadalje pa prodajalci od one množine, od katere se še ni odračunil ta davek. Ako toraj proizvajalec ali zalagatelj sam ne odračuni odmerjenega davka, poravnati ga mora prodajalec. Postopalo se bode torej v tem oziru nekako tako, kakor s prodajo vina ali drugih predmetov. Davek se bo tedaj pobiral le od proizvajateljev ali prodajalcev, plačevali ga bodo pa v resnici le konsumenti, ker bodo tovarnarji ali zalagatelji naravno povišali ceno te vrste izdelkom. Naloženo bo toraj prebivalstvu zopet novo, precej težko breme, ki stopi v veljavo s 1. ja-nu vari jem 1898, ako se ustreže zahtevi finančnega ministra, nad čemur pa skoro n; dvomiti. Jedino mogoče je le, da se predlagane postavke nekoliko znižajo. Guverner Imeritynsky in Poljaki. V zadnjem času so objavili listi več dokazov, da se Poljakom v Busiji vkljub carjevi naklonjenosti ne godi posebno dobro, in da je večine teh krivic vzrok glavni governer Imeritynsky, ki je ravno v zadnjih dneh zadal Poljakom par krepkih zaušnic. Jedini, ki je dosedaj imel nekoliko sočutja z njimi, je bil guverner Varšovski Martinov, ki se ;e pri vsaki priliki potegoval za pravice Poljakov ter ustregel njih zahtevam, kolikor je bilo namreč v njegovi moči. Vsled tega si je pa nakopal veliko nasprot-stvo glavnega guvernerja Imeritynskega, ki bodisi lastnovoljno ali pa po kakem višjem povelju porabi vsako priliko, da provzroči kako krivico poljskemu narodu, ter je tako dolgo roval proti Martinowu, da ga je do dobra počrnil pri ministerstvu in mora toraj jedini Poljakom pravičen guverner hote ali ne hote ostaviti svoje dosedanje mesto. Krečansko vprašanje je po daljšem pre-etanku prišlo zopet na dnevni red. Zopet se vrSe pogajanja v krogih evropskih diplomatov, kako konečno vender le pomiriti velikansko in dolgotrajno razburjenost na otoku Kreti. V prvi vrsti se baje reSuje vpraSanje glede imenovanja guvernerja. — Kakor naglasa »Koln. Zeitg.«, se Nemci ne marajo vmešavati v to zadevo ter se le toliko še pokažejo na površju, da se jim ne more očitati, kakor da bi kršili jedinost evropske diplomacije. Iz dosedanjega teka omenjenih obravnav je le razvidno, da se večina velevlastij nič več ne ogreva za civilnega guvernerja, ker bi ne mogel ukrotiti razburjenih duhov, marveč je sposoben za to mesto jedino le kak odločen in vsestranski izveden general, in sicer, ako je le mogoče, iz neutralne države. Komu se poveri čast, dosedaj diplomatje Se niso na jasnem in najbrže tudi ne bodo tako kmalu, in vsled tega je Se precej daleč do popolne rešitve krečanskega vprašanja, ko bi se tudi sultan brezpogojno uklonil zahtevam velevlastij. Dnevne novice. V Ljubljani, 13. oktobra. (Kopitarjevo slavlje.) Že dolgo ni gledala bela Ljubljana tako veličastne slavnosti, kakor včeraj, ko so se v domačo zemljo položili telesni ostanki Kopitarjevi. Na kratko smo o tem sporočali že včeraj. Dostaviti nam je danes, da sta na kolodvoru, kjer je v ta namen hvalevredno vse potrebno ukrenil načelnik gospod G u t m a n n, po izvršenem blagoslovu po prevzv. knezoškofu govorila dr. M u r k o , ki je v vznesenih besedah omenjajoč zaslug Kopitarjevih izročil Ljubljani telesne ostanke Kopitarjeve, da naj jih čuva v hladni gomili kot dragocen zaklad, kot spomin in opomin, da le z delom se služi domovini, in župan ljubljanski, ki je v prisrčnih besedah se zahvalil dunajskemu odboru za trud ter zagotav-ljal, da ostane Kopitar vzor vsem slovenskim rojakom, delujočim za napredek demovine. Na to ee je vršil sprevod, katerega se je udeležila skoro vsa Ljubljana ter mnogo rojakov od blizo in daleč. Ob grobu je s krasnim govorom proslavljal pokojnika predsednik „Slovenske Matice" profesor Leveč, in za njim se je zastopnik dvorne knjižnice, dr. M a n t u a n i, v lepih besedah poslovil od pokojnika. — Zvečer se je na povabilo župana Hribarja zbralo mnogo odličnih gostov pri .Slonu", kjer se je v prijateljskem krogu proslavljal Kopitarjev spomin. — Sprevoda so se udeležila društva : „Slovenska Matica", Družba sv. Oirila in Metoda, Katoliško društvo, Katoliško delavsko društvo, Katoliško rokodelsko društvo, „Sokol", „Slavec", „Ljubljana", „Glasbena Matica", Pisateljsko društvo. Ve-teranci itd. in razna odposlanstva iz Kranja, Loke, Novega Mesta, Celja, Zigreba itd. Slava spominu Kopitarjevemu I Duši njegovi svetila večna luč! (Grob Kopitarjev na Marksovem pokopališču) je bil Se nedotaknjen in z gosto travo zaraSčen. Ko so dokopali do rakve, tedaj ae je videlo, da je lesena rakev skoro do cela strohnela. Lobanja je bila Se popolnoma ohranjena, deloma so se držali celo lasje. Večje koeti pri nogah in deloma pri rokah so bile še cele, le oprsje je bilo razpadlo in so bile večje in manje koSčice pomeSane s troh-lino. Lobanjo so fotografovali, predno so jo v novo krsto vložili. Vse kosti in ostanke ranjcega so, kakor nam je očividec pravil, jako skrbno pobrali in vložili najprvo v krsto iz debelega papirja, katero so potem s povoji tesno povili ter vložili v kovinsko krsto, katero so okolu in okolu zalotali. (Slovensko gledališče) je bilo včeraj prav dobro obiskano, vzlasti je bilo mnogo rojakov z dežele. Režiser gospod Ineman je predaval Stritarjevo pesem „Nosan", zanimivo sliko iz življenja. — V veseli igri „Popolna žena" sta daljši vlogi spretno in hvalevredno predstavljala gospod Kranjec in gospodična Ogrinčeva. — Badoslava Murnika vesela igra v jednem dejanju, „Napoleonov samovar", ni vspela v nikakem oziru. (Volitev župana.) Dne 10. t. m. bila je volitev župana občine „Breznica". Jednoglasno je bil izvoljen poprejšni župan g. Anton Keržišnik, posestnik iz Zerovnice. (Goriške novice) Pisarniškim ravnateljem 2. vrste je imenovan predstojnik pomožnih uradov, gosp. Ferd. Zigoi pri okrožnem sodišču. — Vetrelil se je 19 letni častnik v nekem goriškem hotelu. — Vsled preobilo povžitega grozdja sta umrla v Gorici neki 11 letni deček in 53 letni trgovec Kavs. — Sod je pomečkal cestnega pometača Ku-marja pri skladanju vina. — V Renčah je bil enoglasno izvoljen dosedanji župan gosp. Rajm. Žni-darčič. — V Bukovici so postavili nov Itrižev pot. — V Šmihelu pri Sempasu si je pri igri nogo zlomila 12 letna deklica. — V Cervinjanu je umrl 74 letni kaplan č. g. Lenart Berini. — V Solkanu so otroci zažgali kopo slame. Da niso ljudje prihiteli na pomoč, nastal bi bil strašen požar. Pazite na otroke. — »Unione« je za deželno-zborsko dopolnilno volitev za červinjan-Tržič proglasila mesto na duhu obolelega dr. Lovisonija kandidatom conte Valentinis-a v Tržiču. — Mož je skrajno nestrpen in sovražen Slovencem. Zato se nikakor ne čudimo, da je v programu povdarjal boj proti Slovencem. Dobro mu teknilo! (Iz Jaške na Hrvaškem.) Mnogi, posebno pa krčmarji in vinski trgovci se še gotovo spominjajo jaskanekega okraja, kamor so hodili kupovat dobro vinsko kapljico. Ali kakor po druzih krajih, tako je tudi ta okraj zadela nesreča, da se je trta uničila in ljudi, ki so se tega najmanje nadjali, a pozneje s strahom pričakovali, pahnila v siromaštvo. Lastniki vinogradov v jaskanskem okraju dobili so poprej miljou gld. za vino, a od I. 1890 ne krajcarja. Iz tega vsaki lahko razvidi, da so posebno oni, ki so od trsja živeli, zelo osiromašili. Toda hvala Bogu, novi vinogradi so se pokazali, nova amerikanska trta se v veliko veselje in tolažbo vbogega kmeta veličastno vzdiguje ter donaša obilnega grozdja in ic-vrstno kapljico. Največ je zasajenih trt v PleŠivici, pri sv. Pavlu v jaskanski fari, in pri sv. Ani. V Pođokičem je še ргат malo vinogradov. Akoravno je še le ena tretina zasajena, je vendar obilno vina, ker so nekateri precej, ko je stara trta poginila, začeli novo trsje saditi, ter so nekateri že okoli 100 heklo dobili. Vino je splošno visoke barve, in hekto dobrega pristnega vina se dobi od 20—22 gld. (Cilj prostoxidarjev.) Da je glavni namen prostozidarjev pobijati katoliško cerkev, priznal je pri zadnjem framasonskem shodu v Parizu tropićni brat Hubbard. Dejal je v sklepu svojega govora: „Da zmagamo, ni treba se navezovati na kak sistem, kako politično združenje ali socijalno skupino. Vsak izmed nas sme imeti kot občan svojo zastavo. Je pa jedna skupna zastava, ki nas vse radikalce, na-prednjake, socijaliste druži v skupino. Ta zastava je zastava protikatoliška. Združi ob uri glasovanja vse, ki spoznavajo filozofijo humanitete". Laž je toraj, da je smoter zidarstva človekoljubje. Telegrami. Kopitarjeva slavnost. Kranj, 12. oktobra. Slava častilcem neumrljivega slovenskega veleuma Jerneja Kopitarja, slavnega probuditelja in preporodi-telja na slovenskem in slovanskem slovstvenem polju. Majdič, Globočnik, Pire, Mayr, dr. Štem-pihar, Valenčič, prof. Novak, dr. Jernej To-minšek, Maselj, Zupančič, Dokler, Poljanec, dr. Korun, dr. Žmavec, Sajovec, Viktorija Praprotnik, Vincencija Debevec. Novo Mesto, 12. oktobra. Velikan učenosti, Kopitar, lahka ti bodi zemlja domača! Čitalnica. Zagreb, 12. oktobra. Profesori hrvatske i srpske književnosti u realnoj gimnaziji za-grebačkoj srdačno pozdravljaju današnju svečanost dovikujuči: Slava velikomu Kopitaru! — Markovie, Steklasa, Podgoršek, Roić, Adamovič, Skarič, Pisarovič. Beligrad, 12. oktobra. Klanjamo se uspomeni velikoga Kopitara. Zivio slovenski narod! Profesori treče gimnazije. Beligrad, 12. oktobra. Duhovno uče-stvujemo u proslavi seni velikoga Kopitara. Uredničtvo „Dela". Beligrad, 12. oktobra. Prestavnici Bosue i Hercegovine sakupljeni oko novoga groba Vuka Karadžića istim oduševljenjem pozdravljaju slavu Vukova učitelja dičnoga Slovenca Kopitara. Levov, 12. oktobra, čast in slava Slovencem, ki tako slavno časte spomin velikega slavjanskega učenika Kopitarja. Živeli Slovenci! Živela rusinsko-slovenska vzajemnost! Redakcija „Ruslana". Levov, 12. oktobra. Ime Kopitarja, ki je s svojimi nauki in deli proslavil ime slovenskega naroda pred celim svetom, je drago tudi Rusinom. Rusinski narod kliče izv dna duše združenim bratom Slovencem: Živeli Slovenci! Bog blagoslovi slovensko delo! V imenu mnogo Rusinov: Svitakij, katehet. Dunaj, 13. oktobra. (Poslanska zbornica.) V današnji seji so nadaljevali obstruk-cijonisti običajno rogoviljenje. Zahtevali so imensko glasovanje o predlogih Glockner, Rohling in Boheim proti jezikovnima naredbama. Seja se nadaljuje. Dunaj, 13. oktobra. Poslanec Iro, jeden najhujših razgrajačev, je odložil svoj mandat, češ, da je razsodništvo mej njim in Gregorigom postopalo pristranski. Schonerer je prosil odpusta za štiri tedne, ki se mu je dovolil mej splošno veselostjo zbornice. Dunaj, 13. oktobra. Porotno sodišče je obsodilo urednika krščansko-socijalnega lista „Freiheit", ki je dolžil socijalističnega poslanca Schrammela poneverjenja, v dvame-sečno ječo. Kreme, 13. oktobra. Pri ožji volitvi za deželni zbor je dofcil Riether 1630, Vergani 1337 glasov; izvoljen je toraj prvi. Madrid, 13. oktobra. Maršal Primo de Rivera obdrži vrhovno poveljstvo na Fili-pinah, da organizuje tam armado. V raznih manjših bojih je padlo na Filipinah 287 vstašev in 35 Španjcev. Carigrad, 13. oktobra. Poslaniki so sklenili v včerajšnji seji, da morajo takoj odpotovati vojni atašeji, ki bodo v zvezi s turškimi in grškimi delegati določili grško-turško mejo. Pariz, 13. oktobra. Budgetna komisija je po zaslišanju vojnega ministra Billota razveljavila svoj prvotni sklep in dovolila povišanje kontingenta za 12.500 mož. Berolin, 13. oktobra. Uradniki in delavci tvrdke Siemens & Halske s svojimi rodbinami, skupno blizu 11.000 oseb, so obhajali včeraj petdesetletnico obstoja imenovane tvrdke. Hamburg, 12. oktobra. Urednika socijalističnega „Echo1' so obsodili v osemmesečno ječo radi razžaljenja kralja Belgijcev. Bim, 12. oktobra. Včeraj popoludne se je podalo večje število trgovcev in obrtnikov v notranje ministerstvo, kjer so izročili ugovor proti nameravanemu zvišanju pridobnin-skega davka. Rudini jih je prijazno vsprejel in jim obljubil, ozirati se na njih želje. Ob povratku je pa navstala na Naronskem trgu velika gnječa. Nekaj cestnih postopačev je jelo metati kamenje na množico ter se vsled tega sprlo s policijo. Dva napadovalca sta ubita, nekaj ranjenih, 20 jih je policija are-tovala. Fione, 12. oktobra. Sinoči je navstal požar v vasi Bondo, ki je upepelil nad polovico poslopij. Do 80 družin je brez strehe. Gosp. lekarnarju Piccoli-ju v Ljubljani. Podpisani usoja si Vašemu blagorodju uljudno naznaniti, da rabi poslano tinkturo za želodec (Tinetura Rhei composita G. Piccoli) z izvrstnim uspehom proti želodčnemu In kataru v črevesih, istotako tudi proti jetrnim In žolčnim izlivanjem. Bolnišnica usmiljenih bratov. Gradec, dne 2. februvarija 1897. 232 100-56 Provincljal brat Emanuel Leitner. nadzdravnik. Melusine- ustna in zobna voda deluje izborno proti zobobolu in gnjilobi z6b, utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno ■apo lz ust. 1 stekl. 50 kr. Jeđina zaloga « (38> i lekarna pri Mariji Pomagaj M. Leustek v LJubljani, ReaJJeva oesta štev. I, poleg mesarskega mosta. Umrli ho: 12. oktobra. Ivan Kremžar, črkostavec v pok., 60 let, Dolge ulice 3, srčna hiba. V bolnišnici: 9. oktobra. Janez Blanž, dnioar, 57 let, vsled raka. Tržne cene v Ljubljani dnć 13. oktobra. PSenica, m. st. Rež, „ . Ječmen, „ . Oves, „ . Ajda, „ . Proso, „ . Koruza, „ . Krompir, Leča, Grah, Fižol, „ . Maslo, kgr. Mast, „ Špeh svel, „ hktl. gl. Špeh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ . Jajce, jedno . . . Mleko, liter . . . Goveje meso, kgr. Telečje Svinjsko „ KoStrunovo „ „ . Piščanec . . . . Golob..... Seno, 100 kgr. . . Slama, 100 „ . . Drva trda, 4 kub. m. „ mehka, 4 „ „ ¥ kr Meteorologi бпо porodilo. a л a čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo |1« - > 12 9 zvečer 735-0 94 brezv. dež 4-6 13 7 zjutraj 2. popol. 736-2 736 0 74 117 brezv. si. svzh. oblačno del. oblač Srednja včerajšnja temperatura S 8°, za 6-3° pod normalom. Dragotin Pečenko, mizarski mojster v Ljubljani, Rimska cesta 10, uljudno naznanja prečast. duho\ščini in slav. občinstvu, da je pričel samostojno izvrševati 572 20—7 mizarski obrt. Ob jednem se priporoča najtopleje v naročila na vsakovrstna stavbinska in pohištvena mizarska dela, katera bode izvrševal povsem catančno iz dobro osušenega mehkega in trdega lesa po dobremu delu primerni ceni. cTrcjovsfii pomočnik 20 let star, izurjen mannfakturlst in špeoerlst, želi do 15. oktobra svojo sedanjo službo premeniti. Ponudbe sprejema upravništvo »Slovenca«. 661 (6-5) Bortolo Sardotsch, Koper (tvrdka obstoji od 1. 1828) p r o <1 a j a i i 1ШШШ11М Na zahtevanje pošilja vzorce brezplačno in franko Ozir poštenosti, zmernih con in točne, redne postrežbe so najboljši dokaz razni samostani . cerkvena predstojništva in zasebniki, kateri pri gornji tvrdki kupujejo vse, kar potrebujejo taceita blaga, od najfinejšega namiznega olja do goriva in olja za mazanje strojev. 674 6 D u n a j s k a t> o r z a. Dne 13. oktobra. Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru..... Avstrijska zlata renta 4°/0...... Avstrijska kronska renta 4°0, 200 kron . Ogerska zlata renta 4°/0....... Ogerska kronska renta 4°/0, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld....... London vista........... NemSki drž. bankovci za lOOm. nem. drž.velj. 20 mark............ 20 frankov (napolcondor)...... Italijanski bankovci........ C. kr. cekini........... 102 gld. 05 kr. 102 20 123 35 101 90 121 75 99 65 957 — 350 30 119 70 68 80 »1 11 75 9 n 524, „ 45 10 5 n 66 M Dne 12. oktobra. 4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . 5°/0 državne srečke 1. 1860, ICO gld. . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . . 4°/0 zadolžnice Rudolfove zelez. po 200 kn Tišine srečke 4%, 100 gld...... Dunavske vravnavne srečke 5"/0 . . . Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . Posojilo goriškega mesta..... 4°/0 kranjsko deželno posojilo .... Zastavna pisma av. osr. zem.-kred.banke 4°/, Prijoritetne obveznice državne železnice . „ n južne železnice 3°/0 ,, „ južne železnice 5°/0 159 gld. 25 kr. 160 - 190 - n 99 80 140 75 128 — 109 60 Ф 112 50 98 — 98 60 n 22« — 180 80 11 126 — n /o 96 n 50 n Kreditne srečke, 100 gld.......198 gld. 25 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 156 „ — Avstrijskfga rudečega križa srečke, 10 gld. 19 „ — Rudolfove srečke, 10 gld.......25 „ - Salmove srečke, 40 gld........73 „ — St. Genćis srečke, 40 gld.......79 „ — Waldsteinove srečke, 20 gld......57 Ljubljanske srečke.........22 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld.. . 162 Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. 3395 Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. ... 400 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 82 Splošna avstrijska stavbinska družba . . 91 Montanska družba avstr. plan.....127 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 165 Papirnih rubljev 100........127 kr. 50 50 75 25 55 27 Nakup ln prodaja iffi vsakovrstnih državnih papirjev, кгебк. denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žreb.-vjlh, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. Kulantna izvršitev naročil na borzi. Menjarnićna delniška družba „31 Ki R C U B" Wollzeili št. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B. дг PoJasnllaTfctt v vseh gospodarskih in finančnih stvareh potem o kursnih vrednostih vseli špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti Sf naloženih & iftvn i c.