HO. flćvflkb
i inu mn:mm
mi teti
.Slovenski Narod- velja:
v Ljubljani na dom dostavljen
cek> leto......K 24 —
po! leta........ 12 —
^trt leta...... .  . 6*—
na mesec.....• • ■  2 —
v upravnittvu prejenun:
celo leto......K 22-—
pol leta........11 —
cctrt IcU......., 550
na mesec...... , _ 1-90
Dopisi  naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Hnaflova ulica it. 5, (L nadstropje levo), telefon it 34.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za takrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. FM večjih inačicijoh po dogovora. Upravništvu naj se pošiljajo narocntec, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari.
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira.
St, Si.
.Slovenski Narod* velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo:
celo leto.......K 25r—
pol leta......., 13—
četrt leta........ 650
na mesec.......   , 230
celo leto.......K 28-
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 30—
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka
M. 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon St. «5
grozi.
Čim dožeue finančni odsek poganske zbornice razpravo o držav-iem proračunu, pride na vrsto vlad-načrt o ustanovitvi italijanske pravne fakultete.
Vladni načrt predlaga, naj se akulteta ustanovi na Dunaju, toda •miške stranke so se večinoma že sprijaznile z zahtevo Italijanov, da ■nora biti fakulteta v Trstu, in ker -.»odpirajo to stališče tudi socijalni i« mokrati. ni izključeno, da hi pri tanju obveljal Trst kot sedež akultete.
Iz različnih izjav je bilo tudi 6poznati, da se vlada ne bo dosti opirala, če sklene parlament, da naj se talijanska     fakulteta   ustanovi v
Vstu.
(Vz malo časa se torej začne v finančnem od««cku veliki hoj zaradi [•.alijanske pravne fakultete.
Preludij  temu  boju so zaigrali Pijanski   visnkošolci. Italijansko -tvo  prireja  shode,  sklepa reso-[ucije  in  intervenira pri akademič-nih oblastih in pri poslancih, prote-ra. t i rja in grozi a velikansko apri-<*.< i jo   i u  z  demonstracijami   v Av-rriji in v Italiji.
Posebno je podžgal italijanske
r.ijake komunike,   ki je izšel v kr-fteansko-socialni korespondenci »Au-•>tria    in ki ga je zamolčalo »koro se dunajsko časopi^j^. V tej kores->ondenci    je    rečeno,    da gosposka ■ rniea in drugi izven parlamenta ^či. a jako vplivni krogi naspro-ejo odločno zahtevi, naj bo itali--  -ka     pravna     fakulteta   v Trstu, -v idijo. da 1 ► i bila italijanska vi-► ka    šola   v  Trstu   kristal izaeijsko ilišče iredentizma,    ker Trst kot rgovsko in pomorsko mesto ni pri-erno za  visoko šolo. ker bi >e tam isalo   t«»Iik«>   Slnvonc'-v.   da   bi jih več  kakor   Italijanov   in  bi osvrtali narodnostni hoji. ki bi v Italiji provzročili     protiavstrijske manife-»tacije, kater«- bi motile dobre odno-med    Avstrij«*    in    Italijo ter ivljale  v  nevarnost troavezo.
Korespondenca izvaja iz Tega. da italijanske    pravne fakultete p more biti  drugje,  kakor na Im-in izreka tipanj*1, da se v tem islu izreče tudi finančni odsek.
Italijani torej groze. Gotovim ljudem se pred italijanskimi grožnjami vedno tresejo slabo obšite hlače, zlasti odkar so Italijani s svojim streljanjem z revolverji na dunajski trni verzi ugnali vse imenitnike v kozji rog. Ni dvoma, da so te grožnje naročene. Italijanski politiki so spretni in izkušeni aranžerji političnih demonstracij v velikem slogu. Zdaj vpijejo še dijaki, kmalu se ho začel kraval po italijanskih krajih in začelo se ho morda tudi obligatno grmenje v Italiji. Tako tororizirauje vlade in drugih visokih krogov se je že večkrat obneslo.
Za stališče Slovencev je seveda vse italijansko grmenje brezpomembno. Stališče Slovencev je jasno očrtano in mnogokrat formulirano, tako da o njem ni treba izgubljati nobenih besed več. ker je ni moči na svetu, ki bi mogla slovenski narod premakniti s tega stališča.
Burni oDfni z&or Ciril-Metodove podružnice v Jenožefoh.
Po zaslugi g. Volka in g. Novaka zbudila se je po 24. letih senože-ška podružnica C. M. D. k novem življenju. V nedeljo 8. t. m. vršil se je v narodni go-tilni gospoda Mušica »>l»čni /bor. ki j** bil po eni strani interesanten, ker je bil to prvi občni zbor po ^4. letih spanja, po drugi -t rani pa je bil zanimiv vsled one de-tsate med župnikom "Rereetom. kot zastopnikom družb** sv. Cirila in Metoda iz Ljubljane ter kaplanom Šif-rarjem iz Senožeč, kot človekom, ki je prišel se jat razdor in sovraštvo med svoje vernike.
Zborovanje otvori g. Meden občinski svetovalec, ter poda besedo družbenemu odposlancu župniku ficreetn. Burno pozdravljen spominja se gospod župnik uvodoma svojega k a plimovanja v Senožečah ter omenja kako in s kakim navdušenjem sta ustanovljala s takratnim župnikom Igu. Okornom podružnico C. M. D. Minilo je od takrat -4 let. Zopet sera meri vami — pravi gospod župnik — da vas navdušim za ono. kar smo skupno pričeli že v mladosti, za ('i-ril - Metodovo družbo. Prinašam vam  iskrene pozdrave glavnega od-
bora C. M. D. kot njega zastopnik na
današnjem zborovanju.
Ali je C. M. T), potrebna, je-li koristna* Mogočen odgovor vam je Trst. 40.000 Slovencev nima tam duge šole kot one, ki jih vzdržuje Ciril - Metodova družba. In če hi ne bilo naših šol tam? Se bilo hi tam tudi Slovencev, potopili bi se bili v italijanskem morju in postali naši najzagrizenejši sovražniki. Isti pro-ees se godi na Korokšem in Štajerskem. Tam nam Nemec notujčuje našo deco. A nemški naval ne prizanaša niti Kranjski. Kočevje, Jesenice, Ši--ka nas spominjajo, naj ne držimo križem rok: sovražnik je že v deželi, nam za hrbtom, torej nevarnost skrajna.
Potujčevanje slovenske dece pospešujejo tri mogočna nam sovražna društva: nemški »Sediulverein« kot šolsko, in »Siidmarka« kot nemško gospodarsko društvo. Italijani pa imajo svojo xLega nationale«.
Podpirana so ta društva poleg z denarjem avstrijskih Nemcev in ±m~ hov tudi z denarjem nabranim za po-tujeenje Slovencev v Nemčiji in Italiji. S temi Judeže vi mi groši pvtuj-čivje se naša mladež, vceplja se ji v srce nemški protestantizeiu in stm-]»eno sovraštvo do vsega, kar je slovensko. Otrok za otrokom, družina za družino, posestvo ?t posestvom prehaja v roke Nemcev, naših smrtnih sovražnikov. Kos za kosom lepe zemlje slovenske si lasti tujec, naseli na nji nam sovražen narod; naši sinovi pa sanjajo v globokih rovih Ameriških   in  Vestfalskih rudnikov
0 lepi zemlji slovenski, ki jo je ugrabil tujec, njih pognal po svetu, če se niso v klonili njega zapovedi, med tem ko so legli njih očetje v hladni grob: a kmalu ne ho tam še prostora za naše grobove. Vedno dalje prodira valov je nemškega in italijanskega elementa. Zadnji čas je, da se mu vsiavimo z vso silo v bran. To pa raj lož je storimo, če podpiramo, čc se oklenemo z vso ljubeznijo naše mi-
1 jenke Ciril - Metodove družbe, ki skrbi, da se naši otrovi ne potujčijo, da ne postanejo sovražniki svojih mater in očetov, in da ne pride tako naša s krvjo, prednikov naših ohranjena zemlja v roke tujca.
Kakor so se naši predniki brez ozira na mišljenje in naziranje posameznika strnili v eno močno falango proti Turku ter nam oteli zemljo, ki i.as redi in prehranjuje, tako se tudi mi vsi združimo, da zastavimo nem-
ški in italijanski   naval   na naše ozemlje!
Oklenite se vsi kot en mož naše ljubljenko, družbe sv. Cirila in Metoda in smete si biti svesti, da ste zopet rešili nekaj sovenskih otročieev potujčenja, da ste zabranili zasesti sovražniku zopet nov kos slovenske zemlje.
K besedi se oglasi senožeški kaplan Šifrar, ki uvodoma pač omenja potrebo narodno obrambnega dela, pa se kmalu zaleti v družbo sv. Cirila in Metoda. Najprej seveda zanika, da bi bila podružnica C. M. D., ki ima danes tu svoj občni zbor se tista podružnica, ki sta jo v stan o vila pred 24. leti takratni kaplan g. Beree in župnik Okorn. Mladenček. ki je takrat bil še v povojčkih ali pa še to ne. pa si je upal zalučiti to v obraz odbornikom, ki so sedeli okoli miz, pa jo je zelo pošteno skupil.Kakor vihar mu je zadonelo na ušesa, ta laže, da je prišel delati zdražbo.
Pa to fantka ni spametovalo. Nadaljeval je, da je družba sv. Ciri- ] la iu M. brez verska, strankarska, fe-rerovska, liberalna in kot taka proti-narodna. To je bilo občinstvu dovolj. 2&rtxgi, fejkliei so prodrznežu doneli na uho. »Lažes« je odmeval od ušes. Ko se je g. Medenu posrečilo pomiriti duhove in je nastala splošna ti-hota, vstal je gospod župnik Berce ter rekel, da ni spodobno za kaplana, da je svojim faranom lagal. »Lažete« in še enkrat pravim lažete; če ni to res, zahtevam, da me tožite. Zahtevam. V nasprotnem slučaju, če ne preklieete svojih besed storim to jaz. In glejte zmaj se sedmimi glavami je postal pohleven fantek in solzavo izgovoril: »Preklicem kar sem govoril«. Navdušeni bravoklici so sledili tem besedam. Mladenček, ki je svoj nabiflani govor pozabil poskušal je vezati neke otrobe, a se mu ni več posrečilo. Čimdalje tišje in redkeje so bile njegove besede. Vsedel se je eb največji tiboti pohlevno, pobito za mizo k svojemu sufler ju. Mimogrede naj pripomnim, da še nismo videli tako klavrnega propagatorja nesloge, tako kilovega sčirvarja brata proti bratu. Mož se je lagal, svojo laž sam potrdil, ali je sploh mogoč med tistimi, ki so ga slišali? Sam menda spozna, da je šla njegova avtoriteta po vodi in da najbolje stori, da jo gre iskat kam drugam. Kako naj vender uči, da je laž greh, če pa sam z njo operira. Kako naj uči, da je sovraštvo proti bratu greh, če pa
je sam seje? Bog fantku olajšaj težke ure, ki si jih je prav po nepotrebnem nakopal!
Besedo dobi še družbin učitelj, ki utemeljuje z gospodarskega sta-« lišča potrebo slovenskih šol v Trstu. Navaja obenem žalosten zgled po-i tujčevanja, ko lasten sin zabrusi svojemu slovenskemu očetu v obraz »ščavo« in pljune vanj. S statističnimi dokazi pobija nekatere trditve kaplanove ter konča z besedami župnika Treiberja, zgovorjenimi na jeseniški skupščini C. M. družbe: »No iščimo kaj nas loči, pač pa povdar-jajmo, kaj nas druži«, saj tudi Nemci ne delajo drugače, protestantski pastor nastopi roko v roki s katoliškim duhovnikom in slednji z Židom.
Priglasi se še g. Česen, ki govori o potrebi delavnega odbora, ki jo bil na to tudi izvoljen. Končno se g, župnik najiskreneje zahvali za požrtvovalno delo ter zaključi sboro-. vanje. _
Parlament.
Jezikovno vprašanje.
Izvrševalni odbor češke agrarno stranke ima razgovor o jezikovnem predlogu posl. Bukva ja jutri, 19. tj m. Vršil se je pa že neobvezni razgovor, v katerem je bilo doseženo principijelno soglasje glede predloga.
»Samostatnost« poroča, da av* tor onega predloga ni posl. Bukvaj* temveč dr. J. Slavik v Henr. Gradcu, posl. Buk vaj je elaborat dr. Slavika, samo revidiral.
Laika univerza.
Včeraj je prišla k rektorju dn* najske univerze deputacija laških dijakov. Dijaki so izjavili, da ne morejo opustiti agitacije za laško univerzo. Rektor je dejal, da bo v slučaju nemirov rabil najstrožja sredstva in jih je opozoril, da bodo za vse poškodbe pri event. demonstracijah sami odgovorni. Deputacija je vse to vzela molče na znanje. Takoj nato se je vršil sestanek laških akademikov«
Vstaja v Albaniji.
Carigrajski korespondent listal »Giornale d' Italia« je imel z Izmail Kemal bejem razgovor o situaciji y Albaniji. Kemal bej je dejal, da Albanci ne bodo prej položili orožja iz rok, predno ne bodo izpolnjene njib zahteve.
LISTEK.
Mladostni spomini.
Spisala Marija G r.
institutu malega mesteca se je g povedal visok poset.
Po stopnicah navzgor in po stop-•ali navzdol so hitela kratka kril-a. šuštelo in čcbrljaio je, kot bi spu-
belcebuh sto majhnih hudičkov <j beli dan.     ^Svitli, modri, črni in
i žarki so se v dolgih pramenih spali ii žareči h oči dekletc, iz oči,
o v svoji krasni mladosti vsrkale in izžarevale toliko luči in lepote.
Kratki črni kudri iu dolge plavo-kite so odskakovale od narahlo <e * k ražen i h ramen, in nestrpno so Ikli fini čeveljčki oh tla.
In hišni zvonec zapoje.
Tanek melodičen val zatrepeta ' rožnatih ušes in povzroči v tre-^tku mogočen mehaničen efekt.
Vse utihne, obstoji kot bi nevid-n moč izpila življenje iz teh mladih i sc.
Samo srčoce pod temno, vrlo do-Tio institutsko obleko utriplje v ■i hitrejšem taktu, sto želj pričakuje zpoln jenja.
Zvonec napoje nanovo, vrata se •ipro — in med njimi se prikaže so-okka najt črnega »viteza % metlo,
Kaj veste vi, modri in učeni možje, z umerjenimi željami in kot v vsemirju oglajenimi in začrtanimi poti, vi možje, s konkretnimi težnjami modernega veka, kaj veste o čudodelnem vplivu — dimnikarjeve metle.
Dimnikarjeva metla, dolga kot rep ITallevevega kometa, a srečo-nosnejša od slednjega, je bila predmet tako težkega pričakovanja.
Vsak črni, sajasti molekul tega cenjenega telesa ima nadnaravno, skrivno moč; in tej čudodelni moči se mora pokoriti vse: profesorji in tenoristi, kuharice in »Mademoi-selle«.
Orni mož stopi v vežo in odloži tam, nič hudega sluteč, visoki simbol svojega visokega delovanj«. Na to se poda v kuhinjo, da napove svoj prihod.
Vtem hipu pa se kot lavina usnje mladi trop nizdol in se spravi na ubogo žrtev, metlo. Lomijo jo in sku-bijo ji, čimveč vejic, temveč sreče, čimbolj je sajasta, tem gotovejsi učinek.
Zmago nosno, kot bi nosile zaslužene lavor i ke, korakajo z zemeljskimi ostanki preminule veličine v? svoje sobice.
Rop se je vršil javno, ni se druga sramovala druge, da se je tudi njenemu srčecu zahotelo po izpolnitvi želje.
Sedaj pa so se začele tajnosti; •krinoiM *> noeila dekleta svoj dra-
goceni plen tja. kamor je bil namenjen.
Martin ka ga je z globokim vzdihom utaknila v matematični zvezek, kjer so iksom in ipsilonom delale druščino krepko razvite dvojke.
dutri ji mora vejica pri šolski nalogi pripomoči do dobrega reda.
Maniea je hitela k svojemu špa-rovčku-osličku, kjer je samevala, zapuščena od višjih tovarišev, najnižja bakrena enota. Smuk! in vinar je dobil čudno tovarišico.
Jfdka je kovala črne naklepe, kako hi utaknila vejico v žep kuharici Lizi, da hi se omehčalo nje skopo srce.
Tudi profesorjema nemščine in francoščine   se   je   obetal skrivni
poset.
V beli, sviti i sobici drugega nadstropja pa je držala vejico dolgo— dolgo črn o lasa Metka. Drhtele so ji ročice in rdela ličeca. Gorko wilfnin srce si ni zaželelo dobrega reda, ne zlatih tolarjev in ne velikih porcij okusnih jedil, zeželelo si je — ljubezni.
Ko so v rosnem majevem jutra razpeli prvi cveti deviške čase, tedaj je tudi v njeno srce pribite! svetel maj, poln rosnih cvetov ljubesni. Fa je polotila vejico na ono stran nika, kjer so bile pisane v otroškem stilu prve vretiee o
V tem pa sta se kmaari in dimnikar v kmninji prane
Razumela sta se, dogovorila sta se, objela in poljubila sta se.
Ko je odhajal dimnikar iz zavoda, je pustil v njem dvoje — metlo in srce.
Kakšni so bili vsi učinki teh črnih eksperimentov vam ne smem izdati.
Martinka je dobila poleg dvojke v matematiki še slab red v vnanji obliki, ker ji je črna, sajasta vejica prav grdo zainazala zvezek.
Se slabše pa se je godilo kuharici Lizi.
Crni poljubčki in črni objemi na belem predpasniku niso ostali brez sledu.
In kaj pomeni to v institutu, kjer je sto mladih dekletc, veste sami!
Mhdnki Tok.
Spisala Mara Tavčar. (Konec.)
Naslednji dan sta se nastanile dve goapici v zaplotniški vasi. Mama so bili prav zadovoljni in pripravili obed pri Tonetovi mizi, češ, bo vsaj vesel in želji je v dvojni meri ustreženo.
Mlakarjev Tone se je vedno prej pri mami v kuhinji oglasil, predno je stopil v posebno sobo.
»Veselje, veselje«, so vsklikali mama, posdravljaje vaškega samca!
»Pa kaj jsf Ali ste sedeli teraot Ali je lat«
»O, o, vse lepše in slajše! V sobi prav pri vaši mizi obedujeta od da^ nes dalje dve novi gospodični. Saj nimate nič proti temu!«
»Oh, nič, samo, mama tiste sa« nje, sanje. Kaj, če me je peljal sam angel j Azrael v deželo vizij in kine^ matografov, da me obvaruje zla in nesreče!«
»Eh, kaj ta vraža!«
V veži je zazvenel melodičen smeh. Tone si je popravil brke, nataknil rokavice in šel v sobo, da so dostojno predstavi novima gospodič-* nama. Pri obedu je bilo jako kratko-časno. Zabavale sta ga o svojem potovanju v zaplotniško vas in tako dalje, dokler se nista izrazile, da upate prepoditi dolgčas vaške enoličnosti z zabavnimi pogovori pri obedu% im večerji.
Odšle sta vsaka v svojo pisarno« Tone je šel k mami v kuhinjo, dat tam posreblje običajno kavo, bil je dobre volje in zadovoljnega srca, da, so bili še mama srečni, zroč vesel nasmeh, ki je obkrožal Tonetove oči.
»Pa sta mi res všeč ta dva kebrč« ka. Mali keberček tako govori, kakor da bi rosice se jal, veliki pa tako, kakor trski doktor. Ne vem, če jima bom kos. To žvrgolita, kakor dva škrjančka, ki se opotečeta v zrak polna rajskega veselja v srcu, da je vsklila zopet ljuba pomlad in razli« la zlate pramene čez dol, log, hrib in plan!«
Prav prijetno in vesele življenje}
se je nastanilo pn misi MUkarievejK*
10
8 pritrditvijo je Torgut Šefket pete stvar uredil tako, da Albancev ne bodo razoroze-vale turske čete, temveč da Albanci sami oddajo orosje svojim predstojnikom, ti pa dalje Šefket paši. — Doslej so ujeli 38 voditeljev vstaje; postavili jih bodo pred vojno sodišče.
Vsak trenutek utegne izbruhniti vojna med državama Peru in Ekvador. Čete obeh driav se približujejo.
Dopisi.
Iz Bele Krajine. V občini Dobli-če se je vršila dne 11. t. m. občinska volitev. V prvem in drugem razredu so zmagali Slovenci, v tretjem pa Kočevarji. Slovenci imajo torej 17 odbornikov, Kočevarji pa 9. To je najlepši odgovor zlobni »Slovenčevi« notici naslovljeni: Občina Dohliče v nevarnosti. — Slovenci bi bili lahko povsem sami gospodarji na svoji zemlji, a jim manjka narodne zavednosti. Temu je krivo, ker smo v Beli Krajini popolnoma ločeni od drugega sveta potem pa tudi, ker je ljudstvo na moralno nizki 6topnji. Z besedo in 7j vzgledom bi bilo mogoče marsikaj doseči. Ravno tisti faktorji , ki jim je najsvetejša naloga, da ljudstvu pomagajo na višjo stopnjo, jra s slabim vzgledom zapeljujejo. V ponedeljek, dne 9. t. m. popoldne se je pripeljal črnomaljski župnik v Je-renjo vas na obhajilo k neki ženi. Oal jo je tudi v sv. olje. Nazajgrede se je oglasil pri neki ženi, ki ima moža v Ameriki. Pri njej se je sveti mož tako uasrkal sladke kapljice, da ni mogel sani nikamor več iti. Zona in njena hci sta $ra pogrrabile in sta ira peljale v gostilno, kjer ga je čakal voznik. V veži sta ga pustile, ker ju ,ie bilo menda sram take družbe. Mož ni vedel, kje je. Vedno je klical ono ■ženo. Slednjič je zbral vse moči ter je zlezel po stopnjicah v prvo nadstropje. Tu je našel na postelji spati staro ženico, ki je vsa nadležna. Pri .tel je odejo ter ženico razkril. S svojim vpitjem se ga je rešila. Prosil jo Je. naj molči, ker je mislil, da je tu »na žena, pri kateri je bil popoldne. Od tod je zašel v spalnico gostilničarje - vdove. Ta se ga je prestrašila in jra je vprašala, česa tu išče. Prosil jo je. naj molči, ker je mislil, da je tu ona žena; pri kateri je pil. — Potem je prišel, v gostilniško sobo in je venomer popraševal po njej. — Sin gostilničarke ga je spravil ven do voza. Tu gospod spet ni vedel, kje je ter je rekel, da je tu hiša one žene ter je hotel iti vanjo. X"a opetovano opominjanje voznika, da nima časa čakati; je soproga mladejra gostilničarja spravila duhovnika na voz, da se je peljal v sladkih sanjah proti t'rnomlju. — V potrdilo resnice so priče na razpolago.
Studeno pri Postojni. Xa Vašo notico »Studeno pri Postojni« od 3. t. m. bilo bi še toliko pripomniti, da je nerazumljivo s kako pomočjo je zamogel šibki župnik Janež tako težak misijonski križ na skoro četrt ure od cerkve oddaljeno plesišče prinesti in kako si je upal med deloma r/x vinske fante križ sredi hiše in /raven še mežnarsko svetilko položiti ? Gotovo je moral biti od prevelikega fanatizma in svete jeze zmeden, da je kaj takega napravil — tako tudi njegovi najhujši podrepniki trdijo in z glavami majejo. Človek zdravega razuma hi se ne upal tako z že
vinskimi fanti ob S. asi — le isasudanati in
nekaterih fantov se je ni kri tekla. Oblasti M fa fanatika IMmi w
času, 4m U moi kak kanavski sam m TT iimtfaV fantje ii in zdeavo pamet — da m devine več zisijajo kakor poprej. * dosti krivo tajhar preveč- janjiš, m* shodih v cerkvi aa sakleadmUl vrati, atadenski tonik naj M raje šolske otroke previdno in streme niil. da bi
bili kakor pod njegovima praisiko ma pridni in pohlevni. Otroci posta jejo pod Jnpnikom danskem vedno huje razposajeni in divji Da kanejo
med veronankom šolo podreti in da pri maši pred altarjem za denar igrajo je še malenkost, krivi postajajo velikim nesrečam. Tako so v četrtek na vnebohod dražili v neki šupi tujega konja. Pri tem se je konju zapel volovski komat za njegovo vprego iri ga je začel po nogah tolei, konj pa nazaj komat s kopiti biti. Nagajivi otroci so se tega vstrašili in začeli so bežati ter pustili vrata šupo odprta, skozi katera je divja žival na vas ušla. Ljudje »o šli ravno od večeruic in bilo bi več ranjenih in mrtvih, da niso kmalu zdivjanega konja vjeli. Pri tem divjanju je konj neki ženski črepinjo razbil in rebra zlomil, da ni protovo, če ho okrevala. Pa pa tudi starši premalo na svoje otroke pazijo, razvidite iz naslednje resnične dogodbiec. Ta ponedeljek je bil v Postojni pri nas sejm in kakor imajo otroci navado, sta jo tudi mali Janezek in .Tožek popihala v bukov gozd. Popoldan okrog 3. ure so ju videli še pred mejo potem sta jo pa zavila i>o napačni poti. Ko so zvečer starši otroke pogrešali, so jih sli po grozdu i**kat. Ko le niso nič našli je šlo zjutraj okrog 70 vaščanov zopet iskat, in res je našel neki MihelČiČ v bližini poldrugo nro oddaljene »Cme jame« pod neko smreko oba otroka skoro že trda — saj pa je tudi lil dež ves čas, ko sta bila otroka zunaj. Ti dve dogodbi naj bosti v poduk duhovnu in staršem.
Iz Šmarja - Sapa. Potujoč na binkoštno nedeljo s kolesom proti dolenjski strani, ustavil sem se v Šmar-ji pod Ljubljano in ker je bila ravno božja služba sel k njej kot veren kristjan in sem zaslišal ko je župnik z lice oznanjeval dnevni red prihodnjega tedna in potem tudi oklice tistih, ki si žele zakonske sreče. Prvi je bil klican N. N. polzemljaka sin etc. vzame Jero X. hčer celozemljaka etc. Drugi X. X. četrtzemljaka sin ete. vzame T'ršo X. hčer polzemljaka etc. Tretji: Gospod X. N. posestnik, sin jrospoHa X. X.. posestnika vzame Mirni X. hči polzemljaka X. X. etc. Potem je sledila pridiga, katera pa ni bila nič drugega kot fehtarija neke že pozab jene in zopet oživljene bratovščine pod potronaneo sv. Cirila in Metoda. Dekan je toplo priporočal, da naj kmetje vstopijo v to bratovščino katera ima baje namen združiti staro katoliško in našo vero v eno rimsko katoliško in se bodo tam nekje na Turškem za to pripravljali »novi apostelni« v nekem semenišču. Vsakdo lahko pristopi, da le da 40 vinarjev eelo 24 vinarjev je zadosti, če pa kdo da 20 K. za tistega se bodo v tistem semen i en dan pri molitvi spon1 nili (dra^ra in dobro plačana molitev) posebno dobro delo pa stori tisti, ki da 300 K. — Seveda so se verniki skoraj n.« glas smejali. Po maši napotil sem -e v bližnjo gostilno, kamor je prišlo   vse polno
Toneta. Govorjenja, žvrgoljenja in brenčanja ni bilo z lepa konec. Tone je postajal od dne do dne zadovolj-nejši in prisegal, da se nikdar ne loči od Zefke in Mine. Pa ta prebita usoda in — sanje!
Xekega dne priskače Mina vsa vesela in srečna v sobo: »O, moj žlahtni Tone, moja sladka misel, moje solnce, moja zvezda in vse kar hočeš, da si — čas imaš, stopi v trg in me zastopaj s temle pooblastilom pri dedšcini!«
»Dobro, zakaj pa ne! Samo povej mi, kaj podeduješ!«
V tern je vstopnila Zefka.
.Stari strijc mi je testiral par stvari, da ga ne žalim v grobu, za to, za to... mi je zapustil vse stvari, ki dičijo in karakterizirajo celotni značaj — starega samca. Dobim pipo, veš, tako dolgo, ki ima zeleno vrvico v diko in kras, par pantofljev, spalni pašč, veš tak, ki ima rdeč trak za pripasovanje, fletno čepico, no, Vaj bom naštevala.«
»In vse to podariš Tonetu« se je glasila Zefka.
»To bo lep! Pomisli! Prihajal ho s pipo v spalnem plašču, v pantof-Ijih in nama ho pripovedoval o letu 1866. in tako dalje kako se je kepal s kislim mlekom« ...
Tonetu je bilo dovolj. VstcJ je in šel in ni se več vrnil k mizi. Mami je zabičal, da mora Zinka pripraviti večerjo pri mizi tam v kotu, kjer je tudi zvonček na razpolago. Zefka in Mina nista vzele atvari za resno, ali žaiibog, Tona je nadel
sam, Zefka se je vsedla na njego v prvotni prostor in se zadovoljno smejala. Mina pa je bila žalostna. Pogrešala je Toneta, saj je bil vendar tako prijazen in vljuden, da ni imel nič proti, ako sedita pri njegovi mizi in sedaj —?
Mami se je pritoževal o poredno-sti Min«, a mama so rekli, da bode že prišla odpuščanja prosit.
».Ja, da se na vse zadnje še v to por«*dno grdobo res — zatelebam! Vidite mama, toliko let sem sedel v miru in strahu božjem na svojem prostom, pa ta Mina m i na« ta me je prepodila. Oh, saj sem vedel, da me je sam angel j Azrael peljal v deželo sanj, opozoriti me je hotel na pretečo nevarnost, da ne izgubim svoj stalni prostor. Kaj ini pomtfa sedaj vse to, ko p& Zefka sedi na mojem prostom in me Mina tako grdo gleda, kakor jas njo!«
Le potolažite se, gospod Tone, vse bo še dobro. Xoeoj vam spečem jarčko... ta odtehta vse Zefke in Mine .. .«
»Oh, mama, mama«, se je oglasila Mina na vratih, »speeite mene — za Toneta.«
V svesti velikanske velikodušne požrtvovalnosti je prijela Toneta sa roko, ga objela in presrčno poljubila. Tone je revanžiral Mine galant-nost z vsem ognjem in močjo, prijel jareko za bedra in rekel x alfama le brž, saj veste, da jo imam tako rad* da bi jo najraje pojedel.«
In mama niso vedeli, katari naj dajo »voj — blagoslov*
le
ae eaetH vsi
ši ~ tekaj 44a dekan tak i nuočak med njimi, letaj med tistimi, kateri ga rade in ma plod svojih taUrv nosijo v njegov nikdar siti m* Sni so se po-praševaJi »kaj si ti: alt ai gospod ali ne? Bil je navzoč taai ienin, ki bo v kratkem na oklica in je rekeUna bo šel župnika poptaje vprašat koliko več je traka plačati, 6a ga kliče i »gospod« in tudi kektaa razloček je to, pol ali celosemljak ali posestnik itd. in letele so mane pšiee na 'debelega župnika, katere pa tukaj zamolči m. Nadaljeval sem svojo pot in ni mi bilo zal da sem se vstavil v tisti gostilni, kjer sem slišal in videl golo resnico od samih pravih»zemljakov«, kake sodbe delajo o svojih božjih namestnikih.
Is Trsta. (Ciril-Metodov ples v Trstu.) V sredo 11. t. m. zbrala se je k zadnji seji tržaška slovenska in hrvaška mladina, da sliši gmotni vspeh letošnjega plesa. Ko je otvori 1 predsednik g. H. Ćok ta zaključni sestanek, dal je besedo blagajniku g. V. Teraoveu, ki je navajal, da je bilo vseh dohodkov 9655 kron 27 v, vseh stroškov pa 2118 K 20 v. Poleg tega pa obstoja še rezervni fond iz lanskega leta v znesku 210 K 20 v. Cisti dobiček letošnjega plesa znaša 7537 K 07 v (sedemtisoč petsto sedem in trideset kron). Od tega dobička pripade glasom sklepa prve skupne seje znesek 300 K ženski Ciril - Metodovi podružnici v Trstu, znesek 7237 K 07 v se ima razdeliti med slovensko in hrvaško Ciril - Metodovo družbo, poleg tega pa je razpolagati še z rezervnim zakladom in on predlaga, da se plača iz tega zneska 200 K za kamen v obrambnem skladu. To poročilo se je vzelo z zadovoljstvom na znanje in predno se je prešlo na glasovanje o razdelitvi čistega dobička, za kar se je sklenilo, da se razdeli okroglo število 7200 K, obrnila sta se gg, H. Cok in dr. E. Bekar do navzočih g. Hrvatov s prošnjo, da hi se letos pri razdelitvi ozirali na velike notrebe slovenske C i ril-Metodove družbe, da bi se ozirali na dejstvo, da je treba graditi pri Sv. Jakobu novo šolsko poslopje, ki ho stalo ogromne tisočake. Te prošnje pri g. Hrvatih niso bile zaman in g. dr. Rismondo in dr. I'. Stanger sta predlagala hrvaškim (lanom odbora, da prepusti oni od svoje polovice, ki jim pripade t. j. od zneska 3600 K — znesek 1600 K — slovenski Ciril - Metodovi družbi in da se oni za letos vsled tega zadovolje z 2000 K. Slovenski člani odseka so bili vzradoščeni nad tem bratskim činom g. Hrvatov in predsednik je naznanil končno razdelitev, ki slove: Slovenska Ciril - Metodova družba dobi 5200 K za Šolo pri Sv. Jakobu, hrvaška Ciril - Metodova družba 2000 K za hrvaško šolo v Trstu, ženska Ciril - Metodova podružnica v Trstu 300 K. Za obrambni sklad se plača en kamen v znesku 2O0 K, ostanek se določi za rezervni fond za prihodnji ples. Na to se je priglasil za besedo g. dr. E. Rckar, ki se je v kratkih besedah zahvalil bratom Hrvatom za izkazano naklonjenost ter povdarjal, da je s tem tržaška hrvaška mladina pokazala, da ji ni slovensko - hrvaška vzajemnost le puhla fraza, ampak da zna ona ceniti potrebe slovenskih so-bratov in jim pomoči tudi gmotno kadar je potreba. S svojih bratskim činom pripomogli so slovenski stvari v Trstu, koristili pa so s tem tudi svojemu narodu, kajti moč in ravnopravnost Slovencev prinese i njim uspehe pri delovanju za njihovo ravnopravnost. Naj bi se našli vedno Hrvatje in Slovenci kadar se gre za kulturne potrebe in zato žlei, da bi v Trstu kmalu dobili tudi Hrvatje šolo za svojo deco, katera se dandanes žaiibog odtnjuje v laških šolah. Ko se je zahvalil govornik še predsedniku g. Čoku in bagajniku g. Ter-novcu za njihovo požrtvovalno iu neumorno delo, zaključil je svojo zahvalo z apelom, da se prihodnje leto zopet najdemo pri skupnem narodnem delu. Predsednik je zaključi! nato sejo, zahvalivši se vsem članom odbora za prijazno sodelovanje pri tej narodni prireditvi. Ta vspeh plesa je pripisovati nekoliko Ciril-metodariji, ki je začela divjati proti naši prekoristni 'drnŠbi, v ostalem pa seveda odboru, ki je vodil vso prireditev. Vspek plesa pa naj bi bil tudi dober primer različnih prireditev ▼ korist naše druibe, kjer se navadno veliko preveč potroši, kakor je treba. Čemu treba nepotrebnega lišpa in k inča, ki mnogo stane! Ali ne zadostuje sa prireditev sama dovolj že ime, da je v korist naša družbe! Triaška mladina je potrošila aa prireditev le malo vaš kakor ono patina od tega, kar J* prejela. In mi karamo veškrat a velikih narednik priiaditvak, da js bilo deaodkov ta* liko in toliko tam* kron, da se je Undstva kar tito iajcoadai napak jo par sto
asi bodo enostavne, ker tu je namen mfciatt družbi kar največ dobička. Maska slovenska mladina pa si je ■mirta nalogo doseči čez par let čisti dobiček 10.000 K in to se mora doaaai v Trsta.
Is BisnfMJi Ganjeni gospod urednik! Malo dopisov ali sploh niš Vam jih as pride v roke is te oddaljene Branili je. Prosim Vas torej, sprejmite te moje skromne vrstice in dajte jih natisniti. Zadnjic js bila odbodni-ca vašega in našega rojaka Vrhniča-na gospoda Ivana Ogrina; zbralo se je pred kišo omenjenega gospoda mnogo občinstva, med njimi okrajni glavar, okrajni sodnik in mnogo drugih dostojanstvenikov. Od vseh strani je prišlo tudi prav mnogo ljudstva, ki mu je hotelo stisniti roko v slovo, in mu želeti srečno pot in na svidenje zopet tukaj. Med veliko bak-ljado in ogromno množico ljudstva je tukajšnja godba zasvirala »Domovina mili kraj!« Nato je gospod okrajni glavar povzel besedo in ocenjeval zasluge, ki si jih je splete! g-Ogrin med bivanjem tukaj v Braziliji. Kot avstro-ogrski konzularni uradnik delal je neumorno nad 8 let; pri tukajšnjem porotnem sodišču bil je kot porotnik 10 let. Tudi okrajni sodnik je omenjal zasluge g. Ogrina. Godba je zasvirala »Naprej zastava!« in vse ljudstvo je vstopilo v hišo g. Ogrina, kjer je bil pripravljen banket; napitnice so se vrstile dmga za drugo in slednjič se je oglasila tudi naša domača pesem. Ko se je približala ura slovesa, ni bilo nobeno oko suho. Drugi dan je spremilo mnogo ljudstva gospoda na kolodvor, kjer smo stisnili v slovo še enkrat roko možu narodnjaku in naprednjaku. Xam tukaj ostalim je v tolažbo edino upanje, da se gospod Ogrin v kratkem vrne.
Gorfiko $I«sbeno in pnsko društvo g Polju.
Iz P u 1 j a.
Od nekdaj že — tako nam pravi zgodovina — je narod naš ljubil in gojil lepo petje. Narodne pesmice so se posluževali naši predniki v žalosti in veselju ter izražali v njej svoja notranja čustva. Tek časa je razmere in navade sicer v marsičem spremenil, ali eno je nam ostalo nespremenjeno, neodtujeno: ljubezen do lepe naše slovenske pesmice. Te se naše ljudstvo sirom domovine drži in jo goji danes tako in še bolj, kakor naši predniki pred 1000 leti. Ali res je tudi, da nič človeka tako ne blaži, kakor lepo ubrana, poezije polna narodna pesmica.
Zato je pa zelo hvalevredno, da so se zadnje čase ustanovila razna pavska društva, katerih namen je, ne le gojiti lepo našo pesem, temveč jo zanesti in jo pokazati v vsej svoji milobi narodu, prepevati jo med ljudstvom, katero je vse srečno, ako je deležno tako ljubega mu duševnega vžitka.
Tak hvalevredni čin je storilo tudi obČeznano »Glasbeno in pevsko društvo v Gorici«, ki je namenilo svoje korake v kraj, kjer je našim rojakom le redko dano slišati milo slovensko pesmico, t. j. v istrsko metropolo — Pulj.
Gori omenjeno društvo je namreč priredilo hinkoštne praznike izlet po morju v Pulj in na Brionske otoke. V nedeljo ob 5. popoldne je to društvo priredilo na vrtu puljskega Narodnega doma koncert z zelo izbranim programom, ki se je vršil pod vodstvom društvenega zborovodje, g. Nuchtna.
Prostrani vrt je bil popolnoma zaseden od odličnega puljskega občinstva, med katerim smo opazili tudi prvaka, poslanca dr. Laginjo, z vso svojo družino. Z zado volj svom pa nam je omeniti, da je prihitelo na ta koncert zelo veliko puljskih Slovencev, a »Rdeča maraela«. pod katero se zadnje čase pridno zbira cvet puljskega Slovenstva in nabira kro-nice za Ciril-Metodov obrambni sklad — je spravila pod »svojo streho« zelo častno število svojih članov. Povedati pa moramo naravnost, da smo pogrešali med udeležniki gotovo gospodo iz »Hrvatskega tabora«, ki bi že — če že ne iz »ljubezni«, pa vsaj radi lepega izgleda morala priti na koncert.
Mogoče pa ta gospoda hoče dajati svojim rojakom lep vzgled s tem da se od takih prireditev — absti-nire?!
Koncert je uspel v vsakem pogledu, kakor je pač bilo še vnaprej pričakovati: občinstvo je Goričane po vsakem odpetem komadu navdušeno pozdravljalo in zahtevalo ponavljanja. In reči moramo, da so Goričani aplavz in urnebesne zivio-klice* ki so ss razlegali po vrta Narodnega doma, tudi po vsaj pravici laslnšfM, kajti pali so krasno, kakor paš ti slavčki in slavice peti znajo,
l »Go-Ijakt*
Mš Ji
obče znano, da
ljanske »Glasbene Matice«, najbolje pevski zbor na Slovenskem.
V podrobnejšo kritiko program, nega izvajanja se nikakor ne bomo spuščali, temveč izrečemo le suma. lično in splošno sodbo: Goričani §o peli krasno, milo in navdušljivo, za to pa tudi želi od strani hvaležnega občinstva, od poslušalcev, viharn< odobravanje. V Pulju tako krasne?; petja gotovo še nikdar niso slišali.
Po koncertu so se gostje zbral korporativno v prostorih hotel« »Imperial«, kamor je prišlo veliko število puljskih Slovencev. Vršila sp je tam pozno v noč a minirana do mača zabava, kjer je kaj krasno prr peval goriški kvartet in mešan zbor
Drugi dan so si Goričani ogledal vojni arsenal, muzej vojne mornar ce in razne oklopnjače, med tem, k, so nekateri pohiteli v prostrano »ce sarsko šumo«. Popoldne so se gost j. spremljani   od   nekaterih puljskih Slovencev, odpeljali s posebnim ten-derjem, katerega je blagohotno da» na   razpolago pristanski admirala t. na Brionske otoke, kjer so si ogleda razne zanimivosti in naravne krap' te, ki jih človeškemu očesu nudi ta »zemeljski raj«.    Med izletniki siru opazili   tudi poslanca GabrŠčeka h Gorice in mojstra Hubada iz Ljul ljane.
Pri odhodu z Brijonskih otoke kjer se nahaja sedaj nadvojvodinja -dvema sinovoma, je moški zbor zap< »Morje adrijansko«, pri čemur ; zbrano ljudstvo na obrežju in ladija pozdravljalo z živio-klici in maha njem robcev. Mnogo častnikov raz nih branž je pozdravljalo goste z ma hanjem čepic.
Goričani so odšli z večernim vla kom v Gorico.     Na puljskem koK dvoru se je nabrala ogromna množica ljudstva, tako, da se je vse trlo, ki   je odhajajoče GoriČane pozdra^ Ijala z živio-klici in mahanjem rol cev. Tudi tu jc bilo mnogo častnikov, ki so se pozdravljanju pridružili na šemu narodu.    Navzoči Italijani sc bili popolnoma mirni.
Tako je končal ta izlet goriškega pevskega in glasbenega društva \ Pulj, gotovo v zadovoljstvo izletni kov, a še bolj puljskih Slovanov, po sebno Slovencev, katerim bo ostal bivanje goričanov v njih sredi še d<-> go v spominu.
Pripomniti bi nam bilo, da so s za vršitev koncerta res trudili gg.-Krmpotie, oskrbnik Vidmar, profe sor Bekar in Lacko Križ, kateri n gre čast in hvala.
Nekako neprijeten vtis jc napravilo na goste dejstvo, da so m izvajanjem koncerta na   vrtu, uga njali v restavraciji »Narodnega do-neki tamburaši svoj »dirndaj
m a«
Takt bi zahteval, da bi bil krčma: vsaj za tiste ure, ko se je vršil kon cert, omenjeni »dirndaj« vstavil. -Restavraterju bi tudi priporočili, na naj bi v bodoče ob takih prilikah iv dodelil ravno gostom surove nemšk« natakarje, kakor se je to zgodilo, ta krat, da so z jezo zapuščali »Narodu: dom«. — »Kajn krompir, kajn špinat! Nur salat!« Tako je goste na su rov način hmlil natakar in jim me tal pori nos salato, ako je zahteva krompir ali špinačo, kakor da n-p rajo jesti to, kar on hoče. — S takimi suroveži restavracija izgubi na ugedu in materijalno, ker se gostj-5 obrnejo tja, kjer so za svoj denar pri jazno postreženi. — Te besede nima jo nikakor namen škodovati, temveč koristiti. Odpravljajmo to, kar ni na mestu in nadomestujmo s tem, kar je dobro.
Dnevne vesti.
+ Konec tragedije veteranskega kora v Ljubljani. Deželna vlada je ; odlokom z dne 1. maja 1910 št. 906' ukazala deželnemu plačilnemu ura du, naj dvigne vse zneske, ki jih 3e bivši vojaški veteranski kor v Ljub ijani naložil pri »Mestni hranilnic: ljubljanski« in »Kmetski posojilnici ljubljanske okolice« ter -naj nakup', za realizate državne vrednostne pa pirje. To se je te dni tudi zgodilo. S tem je končana tragedija, ki je ime la svoj izvor na eni strani v dobro srčnosti in človekoljubju veterancev na drugi strani pa v strupenem nem škem sovraštvu, po čegar zahtevah naj bi ranjenci in trpini 20. septem bra 1908 v bolnici in ječah ostal brez vsake pomoči in podpore. Usoda bivšega vojaškega veteranskega koi" v Ljubljani je torej enkrat za vsele zapečatena in ne moremo si mislit večje bedarije, kakor jo uganja pred sednik tega bivšega kora, Mihalu da je ustanovil novo veteransko dm štvo, ki je bolj udano vladi s tem, da ima nemški poveljevalni jezik! Ke se pa takemu patrijotu, kot je Miha lič, ne da prav nič dopovedati, tud nas stvar ne briga več. Pač pa hoče mo spregovoriti par besedi h gon omenjenemu odloku dešelne vlade Odlok je nemški, kar je dokaz, da slavna klerikalna radikalna deželno odbofska večina mirno trpi nemške vladaš dopise iu da ne zahteva slo yenjkikl Stj bi pa iskli pri
bi se taki debeli njih prijatelji pokarali Slovence! — V odloku je za nas
la-le zanimiv pasus: »Ein allftilliger Barrest (t. j. če pri nakupu državnih
\ rednostnih papirjev ostane kak znesek) ist auf ein Einlagshiichel der Krainischen Sparkasse anzulegen.«
Ali ste videli konjsko kopito' Zdaj naj pa še pride deželna vlada in nam skuša zatrjevati, da ni pristranska, ko ukazuje, da se mora iz slovenske hranilnice denar nalagati v nemško! Vlada torej nalaga v Kranjski šparkasi denar, kdaj jra je pa kaj naložila v Mestni hranilnici ljubljanski ! Taka dvojna mera se gospodu Schwarzu zdi či^to pravilna iu polena, nam pa prav nič!
+ Ali je Postojna na Pruskem?
Po dolgoletnih   prizadevanjih smo naše oblasti vendarle prisilili, da so ele javne oglase priobčevati tudi v slovenskem jeziku. Deželna vlada in vsa glavarstva razen enega izdajajo svoje uradne razglase v obeli jezikih. Ta izjema je okrajno glavarstvo v F^ostojni, ki izdaja javne oglase samo v  nemškem jeziku.    V včerajšnjem radnem listu    čitamo    na primer Lizitatious - Kundniachung« o oddaji popravilnik del na državnih ce-stah samo v nemškem jezika. Vprašamo, koliko Nemcev pa je v postojnskem okraju? Ali so ti javni oglasi namenjeni morda   samo   za vodjo »krajnejra glavarstva dr. Pilsboferja in za državnega inženirja Jaksfheta, ne pa za prebivalstvo postojnskega •kraja, ki je vseskozi slovensko, tako vMvensko. da ne razume niti besedice
• inške.* Morda pa izdajala gospoda iaksebe in Pilskofer javne uradne >$r!ase za to izključno v nemškem je-
iku, da bi s tem preprečila, da bi se
/H oddajo onib del |x>«rajai kakšen Su»venee domačin    Kdor fx>zna miš-♦•nje imenovanih  gospodov, ne bo mi za trenou k izključeval te mož-r»sti. Dr. Pilshofer je znan.   tla je *niški  zagrizenec prve vrste, dak-H-he pa. čigar oče — ljubljanski po--i režeek — je samo    za    silo tolkel emščino, je renegat, a poturica je vedno  hujši  od Turčina.  Moža takš-nilj kakovosti seveda namenoma zaustavljata slovenski jezik, ker menita, da >ta v svojem paša liku neo-t»ej« na  gospodarja,  katerim  ne bo nihče gledal na prste. Toda gospoda *o temeljito motita, ako mislita, da os t a v   Postojni   lahko nemoteno -tregla svojim pangermanskim alu-ram. Pozivamo deželno vlado z VSO
• Iločnostjo, da napravi pri postojnskem okrajnem glavarstvu pred vsem v jezikovnem osiru   red, ker
ratkornalo ne trpimo, da bi uradne osebe pri tem glavarstvu poslovale tako. kakor da bi bila Postojna k j-2 na Pruskem, ne pa v osrčju slovenskih zemlja. Slovenskim poslancem I'a priporočamo, naj posvetijo svojo pozornost delovanju inženirja Jak-^•lieta, ki nastopa v Postojni bolj kakor vsenemški agitator, !je<?o drevni uslužbenec.
»Slovenska zasebna gimnazija v Gorici«.   Povedali   smo, kako skrivnostno so zasnovali goriški kle-kalci akcijo za slovensko zasebno 2 mnazijo   v   Gorici. Gregorčičeva Gorica« je kmalu uvidela, kako napačno pot so ubrali klerikalci, zato v je hotela pomagati na svoj stari HČin, z lažjo. Zlagala se je. da so v Kuratoriju zastopani   tudi napred-■ oki. da torej ni res, da bi se bila prezrla narodno - napredna stranka; li imen članov kuratorija slovenske aM*l)Dp gimnazije pa le ni bolela na-—1 i. Objavljeni pa »o vendar t; člani; 11 jih je: ru^d temi klerikalcev, -amih znanih    pristašev klerikalne 'tanke ter dva profesorja, ki *c prav ne pečata s politiko, kot zastopnika podružnice slovenskega profe-■skega društva. (Vem u se je nodrun-iica sploh utaknila v to stvar? Kle-ikalci so: poslanci (xiv<roreie, Ber-ie. Fon. dr. Pavletič, odvetnik, dr. Kos, profesor na ženskem učitelji-•u. Fran Leban, bivši poštni ravna« telj v Ljubljani, katebet    dr. Zoru, ^ineniški profesor dr. Žigron in <rim-azijski profesor Andrej Ipavee; pro-psorja, ki se ne pečata s politiko, sla ' tstnak na ginmnsjji in Zupančič ' realki. »Gorica« pa je vendar trli !a.  da  ^eHijo  v  ožjem     k oratorija /asebne slovenske gimnazije sloven-rodoljubi, klerikalci    poleg na-rrednjakov. Taka grda  laž najbolj načuje ljudi krog »Gorice«. Kdo 'O kaj zaupal klerikalcem, ki na tak i čin zvijejo norce   s   tako važno ."-n'» slovensko zadevo, kakor so •»venske srednje šole v Gorici!
- Duhovniška oblastnost. Neki ^*dni sluga ima sina, ki bi imel letos ti k birmi. Za botra mu je izbral ozi-'oma naprosi! sodnika, ki prošnje ni •dreke!. Tu pa je prišel ondotni de-
sa in zahteval od sodnika, da mora iti preje k spovedi, če hoče biti otrobov boter, drugače ne dovoli njegovega botrstva. Taki prepoteutnosti sodnik kot svoboden mož ni ugodil in Ker otrokov oče ni hotel iskati drugega botra, dečko ni bil pri birmi'
*ka srednjeveška duhovniška ob-astnost je mogoča seveda le na Kranjskem, upamo pa, da se ji bodo *aj kmalu polomili previsoki vrbovi!
jTIposet^naŠe
▼
posedi
ništvo član ogrske magnetske zbornice in predsednik društva madžarskih žurnalistov g. Evgen pl. R a k o-c z v , ki je znan kot eden najuglednejši h iu najvplivnejših madžarskih politikov in žurnalistov.
— tetrtstoletaiea »Dražbe sv. Urila in Metoda«. Letos slavi »Družba sv. Cirila in Metoda < 2o letnico svojega obstanka. Ta svoj jKuneuljiv .jubilej proslavi naša Šolska dmzba v nedeljo dne 3. julija. Na jubilejno skupščino v Ljubljano pribiti vse, kar čuti na Sloveuskem narodno, rodoljubne Slovenke pa prirede ob tej priliki veliko narodno svečanost, katere dohodki so namenjeni »Družbi sv. Cirila in Metoda«. Kakor čujemo, je za slavnostno prireditev določen prostor pred hotelom »Tivoli«. Pri prireditvi bodo sodelovale narodne gospe iu gospodične s Štajerskega, Koroškega in iz Trsta. Narodna društva širom slovenske domovine opozarjamo na to prireditev s prošnjo, naj na dan 3. julija ne prirejajo svojih zabav, da s tem ne oškodujejo velike prireditve na korist > Družbe sv. Cirila in Metoda«. Rodoljube in rodoljnbkinje pa vabimo že sedaj, da ta dan od blizu in daleč pribite v Ljubljano in s svojo mnogoštevilno udeležbo pokažejo, da vživa naša šolska družba najiskre-nejše simpatije v vseh res narodnih slojih slovenskega naroda.
— Za družbo sv. Cirila in Metoda >o nabrali berovniški fantje v gostilni > Triglav« 5 K, poslal jih je družbi g. A nt. Le bez. Hvala darežljivim rodoljubom! __^
— Ko mene več ne bo . . . V kcv! r?st družin sv. Cirila in Metoda so sej zopet  trije rodoljnbi  zavarovali pri
prvi češki splošni delniški zr.varo-valniei v Trstu« za skupni znesek 3000 K. Hvala iskrena!
— Žensko telovadno društvo v Ljubljani, ki l>o praznovalo dne 22. maja svojo desetletnico, je razdelilo svojo svečanost na dva dela: na telo-vadsko skušnjo in na zabavni večer, pri katerem bo sodelovala »Slovenska Filharmonija«. Program telovadbi je naslednji: 1. oddelek proste vaje ob godbi: 2. oddelek: vaje z obroci: telovadba na orodju: 1. vrsta* miza na sir. bradja; 2. vrsta: bradlja, konj vzdolž; 3. vrsta: bradlja konj vzdolž: 3. vrsta: bradlja konj na sir: vaje s kiji.
— Naroden duhovnik za trpeče brate. Neimenovan narodni duhovnik je poslal blagajniku odbora za poplavljence v Šumadiji g. Novako-viču znesek 10 kron pod geslom »Trpečim bratom v Srbiji . Xaj bi plemeniti darovatelj na^el obilo posnemovalcev zlasti v krogu svojih stanovskih tovarišev!
— Društvu za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju Ljubljana so občinski predstojniki ljubljanskega okraja naklonili iz okrajne blagajne za leto 1010 podporo tisoč kron.
— Ljubljansko prostovoljno gasilno in reševalno drušlvo ima v soboto, <lne 21. t. m. svoj redni letni občni zbor v Mestnem domu.
— Občekoristna zadruga za stavbe in stanovanja v Ljubljani je imela sinoči pri >^Koži« izredni občni zbor. Zborovanje otvori zadružni načelnik, finančni tajnik dr. R upnik, ki naznani, da se je sklieal izredni občni zbor samo v svrho, da se razpravlja o premem bi pravil, kakršno je predlagalo ministrstvo za javna dela in da se izvrši dopolnilna volitev v nadzorstvo. — Dr. Papež eita nato pravila, ki se razen male prememhe popolnoma strinjajo s prejšnjimi in se večinoma soglasno odobre. Fdina važna prememba je pač ta, da more pristopiti k zadrugi vsak samopraven državljan, dočim >o mogli preje pristopati samo državni uradniki. Pristopnina za nove člane se je zvišala (»d 4 na 5 K. — Z i namestnika v nadzorstveni svet sta bila izvoljena davčna asistenta Pi-bernik in Jan.
— Javna zahvala. Predsedstveni in magistratni tajnik g. Janko vitez Bleiweis Trstcniški je daroval za obednico dijaške kuhinje »Domovine« lepo stensko sliko. Naj bi našel več posnemovalcev! Saj ravno v obednico »Domovine« spadajo najlepši okraski, da se našemu dijaku nehote privzgoji že v prvi mladosti tudi čut za lepoto.
Načelnik »Čukov« med odlič-lijaki. Iz Kamnika se nam piše. Dne 5. t. m. vršilo se je pri nas bir-movanje. Ob škofovem prihodu so delali Špalir »Orli«, ki so pa bili zbobnani prav iz celega kamniškega okraja. Zastopana so bila društva iz Kamnika, Komende, Mengša, Domžal, Šniarce, Radomelj in Mekinj. Ali to ni nič takega, kdor zna šteti do pet, je pač lahko mislil, da hode ras dekan Lavrenčič nagnal skupaj vse bace in baculje. s kojim i hoče kazati vdanost celega kamniškega mesta napram svojemu poveljniku Bona ven t uri. Raji i tega se nam zdi habanje z lepim številom nastopiv-ših čukov v torkovem »Slovencu« zelo neumestno. Škof se je pripeljal
dva dni sred birmo v Kamsik, kajti v srnaVje obiskal tadi tiikajkaja ljudske šolo, potoni as seveda naprav
vil visite pri raznih kapaeitetak kakor pri glavarju, poveljniku •mod-niske tovarne itd. — pa čujte!t! — »arevzvišeni ss dragi dan med dragimi odlienjski tadi sika »Orlov«, g. Majorja, ter ss ai zahvatili sa izborao vodstvo« tako pravi »Slovenec«. Hm, hm! Majer pa odličnjak!! Za |>oč*t! Da ne bo potreba posebnega komentiranja, bi vprašali g. Majerja, bivšega dlletaa-ta tukajšnje »Narodne čitalnice«, ako se še spominja na oni večer v »Čitalničnih dvorani, ko so ga gospice za-frknile zaradi nekega ne baš preveo laskavega izraza, in se je on nato nad njimi zadri: »Pa me pojte k teka nt u zatozit«!? Če se na ta slučaj ne spominja sam, pa naj prosi svojo gospo soprogo, naj mu to j »okliče v spomin, pa naj potem za to ne razbija, kakor se to baje večkrat dogaja. Da, da, ljudje ki menjajo svoje nazore čez noč zaradi samega ljubega avancementa, se pač lahko prištevajo med »odlienjake«. Dober tek, gospod dekan! Dokler bo kaj v koritu, bo že šlo. Tudi ob našega g. župana se je obregnil »Slovenec«, ker ni šel škofu nasproti in ni padel na trebuh ter prosil /a blagoslov. Sicer se je pa tudi brez župana opravilo, pravi »Slovcnei-«. Zakaj se pa ujedate, če se je opravilo tudi brez njega?! Ne pride nam na misel zagovarjati g. župana, ker on nastopa v vsakem slučaju pravilneje, kakor pa Šviga-švaga klerikalni »odličnjaki«. Rečemo pa. da je storil čisto pametno, da se ni zmešal med backe in baculje. Omenimo naj še, da je škof tako razbijal po pri/nici, da so se ljudje hali, da ne bi s prižnico vred padel na tla. Na prižnici je uganjal samo politiko. Med drugimi budalostnii je trdil, da so »Sokoli« črni telovadci s črnimi dušami. Splošno mnenje je, da bi ljudstvo izgubilo še tisto mali vere. kar je ima, ako bi večkrat poslušalo »izbornoga pridigarja« Antona Bonaventuro iz Ljubljane.
Turistov^ka koča v Kamniški Bistrici se otvori v nedeljo, dne 22. maja ter prevzame njeno oskrbo zopet gospodična Marica Jerajeva, znana že izza lanskega leta kot izborim kuharica. V sezoni je koča preskrbljena z mrzlimi in gorkimi jedili, ob gotovih časih tudi z divjačino, vedno pa z najboljšo pijačo. — Slovensko planinsko društvo je spremenilo to priprosto planinsko kočo v pravo komfortno restavracijo ter s tem znatno pripomoglo k tujskemu prometu za Kamnik iu turistov-ski promet Kamniških planin. Kdor se hoče brez truda in za mal denar na uži ti pristnega planinskega zraka ter priti v osrčje gorskih velikanov, mij pohiti v divno Bistrico.
1'mrl je v Dolenjem Logatcu po kratki, mučni bolezni gosp. Gustav M u 1 1 e v. P. v m.!
Zavedni narodni kmetje. V vasi Ledine pri Idriji je bil v nedeljo ustanovni občni zbor Ciril - Metodove podružnice. Pristopilo je takoj 120 članov, samih kmetov! — Živeli vrli možje, ki ste tako zavzeti za slovenske otroke ob meji!
Velik požar. Dne 16. maja i>o-poldne — na binkostni ponedeljek je bil v Radohovasi pri Št. Vidu na Dolenjskem velikanski požar. Zgorele so štiri hiše in enajst drugih gospodarskih poslopij. Neutrudljivi požarni hrambi se je zahvaliti, da ni pogorela vsa vas, ker je j>retila prav velika nevarnost. Kako je nastal požar, se ne ve. Najbrže so zopet zažgali — otroci.
Iz Št. Vida nad Vipavo. Gozdna veselica, o kateri se je že bralo v; »Slov. Narodu«, da jo letos priredi bralno društvo »Sloga« v Št. Vidu in tamburaški zbor bralnega društva »Tabor« iz Lofcic, se je določala, da se vrši dne 29. maja. Na sporedu bo tamburanje, petje, tombola z lepimi dobitki itd. Na veseličnem prostoru bo postavljenih več šotorov, v katerih se bo lahko dobilo različne pijače in jedila po zmernih cenah, tudi kavarna ne bo manjkala. Zvečer spu-Šeale se bodo tudi rakete in zažigal u metalni ogenj. Kdor se torej želi v prijazni pomladanski naravi pošteno zabavati, naj ne zamudi lepe prilike dne 29. maja, da bi ga manjkalo v Podhrjah. Zanašamo se, da se narodno zavedno občinstvo iz cele Vipave mnogoštevilno udeleži, ker bo s tem mnogo pripomoglo, da se bosta društvi priredi tel jici tembolj pospešili v prihodnjem delovanju za razvoj.
V Divači se je ustanovila na bin-koštno nedeljo nova Ciril - Metodova podružnica, za kar imata glavne zasluge grič. Pepina Mahorcičeva in g. Viktor M a g a j n a. Shod je bil prav dobro obiskam. Glavno družbo je zastopal potovalni učitelj Ante Beg, ki je imel primeren govor. V odbor so bili izvoljeni: g. Viktor Mi-g a j n a . predsednik; ga. Angela Obersnelova, predsednica; gdč. Pepina Mahorčieeve, tajama; g. Iv. Jančar, tajnik; gde. Umika Zurlinijeva, kjagsjaiearka; g. Fr. D organ, blagajnik. Odborniee
in oolmrniki so 0» ***** Zaf redova, Antonija Perkaveeva iz Leiee, Pavla Bešaverjeva ter gg.: Fr. Mlakar, Al. Vadnal in Jos. M e n k . Pregiedovalca računov sta gg. Andrej Obersnel in Fr. A in b r o ž i č. Delegata za glavno skupščino sta gg. Viktor M a g a j n a in Al. Vadnal. Nova podružnica šteje že sedaj nad 80 članov. Sploh je v teh krajih izredno lepo zanimanje za našo šolsko družbo. V sosednji Lokvi obstoji samostojna lepo uspevajoča podružnica, priglašenih je več bramboveev, a znani narodni trgovec se je dal zavarovati za 1000 kron na korist družbi.
Iz Št. Petra na Krasu. Tu je bil dne 17. maja zvečer ob 8. precej močan potres, ki je trajal tri sekunde.
Zgoden sad. Na biukoštno nedeljo je utrgal postajenačelnik Rainer v Rajhenburgu v svojem vinogradu prvo, popolnoma dozorelo jagodo.
»Slovensko Sokolstvo«. Ustanovni občni zbor »Sokola« v Rajhenburgu vrši se 26. t. m. ob 4. popoldne v prostorih brata Leskovšeka. — V Št. Janžu na Dolenjskem ustanovil se je odsek mokronoškega Sokola.
Razširjenje ljudske šole. Pet-raatadaa ljudska šola v Leskovcu se je razširila v šestrazrednico.
Umrl je v Bočni pri Gornjem-gradu nadučitelj Božidar Dedi č.
Slovensko gledališče v Mariboru. V soboto 21. majnika t. I. bodo ljubljanski igralci igrali angleško satirično komedijo W. Somerset-Maugham« »Sebastijan veliki knez Georgijski« (Jack Staw). Opozarjamo slavno občinstvo mariborsko naj ne zamudi te krasne predstave. Glavno in naslovno vlogo igra režiser g. Nučič. Velike vloge imajo dame: ga. Bnkšekova, gdč. Thalerjeva, ga. Ju-vanova, gdč. Peršljeva in gdč. Danilova. Gg.: Bukšek. Danilo, Povhe in Molek. V nedeljo 22. majnika t. 1. se vprizori izvrstna burka - noviteta znanih pisateljev Kadelburga in Presber.ja »Črni madež«, ki je bila vprizorjena pred komaj dobrim mesecem na dunajskem dvornem gledališču. V torek, dne 24. majnika t. 1. kot zaključna predstava mariborske gledališke sezone: »Dramski in operetni večer«. Celoten program se še pravočasno priobči, pred prodaja vstopnic za vse tri predstave pri r.rarju g. Francu Burešu, Tegetthof-lova ulica 33. V ponedeljek 23. majnika t. I. gostujejo člani sloveuskega gledališča ljubljanskega v Ljutumo-in v dvorani gospe Kukovčeve pod patronanco »Murskega Sokola«, ki tem potom vljudno vabi slavno občinstvo za to izredno prireditev ljubljanskih gostov. V sredo 25. majnika gostuje na vabilo »Narodne čitalnice« v Slovenski Bistrici v tamošnjem »Narodnem domu«. V četrtek 26. majnika (Telovo) gostujejo v Ptuju v »Narodnem domu«, kjer se priredi »Dobrodelna predstava«. V petek 27. majnika gostujejo v Št. Jurju ob južni železnici. V vseh omenjenih krajih se vprizori fina angleška satira »Sebastijan, veliki knez Georgijski«. ki doseza vsepovsod sijajne uspehe. Opozarjamo slavno občinstvo naj počasti naše drage goste povsod z mnogobrojnim obiskom. Zaključiti nameravajo svoje gostovanje s Celjem, kjer prirede 3 predstave kakor v Mariboru ter obiščejo tudi Žalec in Trbovlje.
Kako v Gradeu ravnajo s Slovcnei. Iz Gradca se nam piše: Dne 14. maja je bil pri tukajšnjem sodišču obsojen radi teške telesne poškodbe mesarski pomočnik Jožef Ha jek v denarno globo 150 K. — Stvar je sledeča: Nedavno tega je v bolnišnici usmiljenih bratov neka ul>oga ženska z imenom Terezija Kocmut čakala pred aiubulatorijem za uhobolne ter se pogovarjala s svojo nečakinjo slovensko. Ravnotam je čakal tudi imenovani Jožef Hajek. Ko sliši slovensko govorico, se je razsrdil in zarentačil nad Terezijo Kocmut; ker pa mu je ta na to dala odgovor, jo je s tako silo in surovostjo sunil, da je uboga sirota padla po kamenitih tleh ter se pri tem znatno poškodovala. Tako se ravna s Slovenci v Gradcu. Nemci vedno slikajo Slovence za divje in neolikane, v resnici pa noben narod ne postopa napram drugim narodom tako divje in surovo, kakor nemški.
»Fridolin«. V Dornbergu na Goriškem pase »čuke« znani župnik Lovro Toeobran. »Čuki« v Dornbergu so tako surovi, da ni dobiti kmalu tako surovih kot so ti. Okoli teh »čukov« pa se je godilo še nekaj drugega, prišlo je na dan, da cvete med klerikalci »fridolinstvo«. Aretirali so enega glavnih stebrov klerikalne stranke v Dornbergu, Franca Kavčiča, ki je obdolžen »fridolin-stva«. Ta je v prvih vrstah klerikalcev v Dornbergu in pred kratkim ga je šs hvalila Gregorčičeva »Gori-Pmne Kavčič je bil, kakor as pasiven pederast, aktivne
fanti Ta laš tisto
mejno hvalisanje katoliške mladino* katerega je vedno polno klerikalno; časopise. Kar je na Slovenskem pen kvarjenega vse se zbira pod kleri* kalno zastavo, ker so tam vsakega) nicvredneža veseli, samo da gre a njimi.
Iz Gor.   flraniee   pri Štanjelu«
Dan 8. maja 1910 nam bo ostal živo v spominu. Tudi podružnica sv. Cif rila in Metoda iz Smarij ga ne bod0 pozabila. G. blagajnik omenjene podružnice je gotovo zadovoljen a gmotnim uspehom. Ta dan se je pri nas vršila veselica in ples v korist družbe sv. Cirila in Metoda. Za lerj in gmoten uspeh pa gre zahvala vrlim Sokolom iz Trsta iu njegovemu! Sokolskemu pevskemu zboru. Takct lepega petja v naši krasni dolini še nismo slišali. Upamo, da nas bodo še, kdaj obiskali. Škoda, da ni bil dan lep. Marsikateri se je bil namenil naa. počastiti s svojim prihodom, a kaj4 ko se je vedno pripravljalo k dežjuj, dokler se ni zvečer z vso silo ulilo< Hvala tudi g. Mesesnelu iz Vipave-ki je podaril 1 K, ker se ni mogel udeležiti. Iz istega vzroka je podaril g. Maks Ukmar iz Avhera 2 K. Tudi g. Filip Semič iz Št. Vida ni skopa« ril. Pri plesu je podaril 20 K. Hvalal vsem darovalcem in onim, ki so nae na katerikoli način podprli.
Mati in sin. Poročali smo ope* tovano, da je v Trstu neki Brajko umoril svojega prijatelja Abramaj in svoje dejanje tudi priznal. Ta Brajko je sedaj preiskovalnemu sodniku razkril, da je Abrama umori! po naročilu njegove matere. Ta je Brajku obljubila 600 K, da umori njenega sina, ker je ta materi bra< nil, da bi se poročila s svojim ljubimcem.
Društvo jugoslovanskih medi« cincev na Dunaju. Na občnem zboru dne 13. maja izvoljeni odbor se je| konstituiral sledeče: predsednik: Vekoslav Zalokar, podpredsednik: Vladimir Mihajlov, I. tajnik: Fra* njo Rajski, II. tajnik: Fran Virant* blagajnik: Vladimir Bočarov, knjiži ničar: Ivan Pintar, gospodar: Leo* nardo Fichtner, Stevd Ilič, Milan Jovanovič, namestniki: Ivo Fras* Janaki Nikolov, Niko Grubišič, pregledniki: Slavko Petrovič, Filip Kisov, Josip Tavčar, Ivo Kandijaš.
Amerikanske novice. Ponesrečil se je v Delagui, Colo. Ivan Slavec, doma iz Bače, fara Knežak. Zasulo ga je kamenje tako, da je bil V eni uri mrtev.
Elektroradiograt' »Ideal«, hotel pri »Maliču«, zraven glavne pošte ima od srede, dne 18. maja do petka* dne 20. maja 1910 sledeči spored: Lov na bele medvede na severnem! tečaju. (Po naravi.) Prepozno spo* znanje. Abesinski pogreb. (Po naravi.) Sovraštvo. (Zgodovinska dramal izza zarote Pazzijev proti Medici* jem.) Mogočen nasprotnik. (Komič« no.) — Dodatek k predstavam ob 8« zvečer, trajajoči približno 2 uri: Uhajajoči dojenčki. Sanje o potovanju. (Drama.) Boječ. (Komično.) —■ Vsak torek in petek od 6. do 10. sodeluje slavna »Slovenska Filharmonija.
Zdravstveno stanje mestnei oh* čine ljubljanske od 1. do 7. maja. Vj tem času se je rodilo 23 otrok. Umrlo je 22 oseb, med njimi domačinov? samo 13. Umrli so 2 za škrlatico, 4 za jetiko, 1 vsled mrtvouda, 1 vsle<f samomora in 14 za različnimi boleznimi.
Zaklalo se je v mestni klavnicr od 1. do 8. maja 89 volov, 10 krav, 6 bikov, 3 konji, 167 prašičev, 211 telet, 25 koštrunov in 103 kozliči. —* Upeljalo se je zaklane živine: 1 prašič, 44 telet, 39 kozličev in 545 kgp mesa.
Sam je šel v past. Ko je v nede* Ijo ponoči šel po Sv. Petra cesti nek solicitator, ga je v bližini kavarne »Avstrija« napadel nek individij $ velikim kuhinjskim nožem. Napadalec je gospoda hotel z nožem zabosti, a se je ta hitro izognil in podal ^ beg po Sv. Petra cesti, kjer je skočil v gostilno pri »Znamenju«. Ko jej čez nekaj časa zapustil gostilno in šel dalje po Sv. Petra cesti, je naenkrat zopet zagledal, da teče dotični individij za njim z nožem. V strahu pred napadalcem je solicitator tekel naravnost na stražnico pri Sv. Petraj cerkvi, kamor mu je sledil tudi mož z nožem v roki, ne da bi opazil, kanu je zašel. Naenkrat sta skočila vanj tam se nehajoča stražnika in mu odvzela nož. Ko sta ga pozneje privedla na osrednjo stražnico, se je dognalo, da je dotični Ivan Pregelj, 2fl let star, zidarski pomočnik iz Reno pri Gorici in da ga tudi tukajšnje c. kr. okrajno sodišče že tri leta zasleduje zaradi goljufije. Odali so ga zaradi nevarne grožnje v zapore deželnega sodišča.
Pri masen ranjen je bil v Kočevju delavec Ivan Glasič. Udarjen je bil s taložnim orodjem po glavi tako, da mu je počila lobanja. Prcpe« Ijali so ga sinoči % južnega kolodvora s rešUainj {vozoij m dejajnp bol-.
menika pa ao ponočnjaki tam stoječo klop vrgli v Ljubljanico.
Delavske gibanje. Včeraj ee je % južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 79 Slovencev, 60 Maeedon* eev, 30 Hrvatov in 9 Črnogorcev. —■ Nt Dunaj ee je peljalo 40, v Buchs 50, v Inomoet pa 29 Hrvatov.
Izgubljeno ia najdena. Grofica Koza Bar bova je izgubila v papirju zavite čevlje, vredne 8 K. — Po-t>treškinja Marija Purkhartova je izgubila zlato verižico z obeskom. — Postrežkinja Marija Velkovrhova je izgubila rjavo denarnico z malo vsoto denarja in zastavni listek.— čevljar Ivan Požar je izgubil zlat poročni prstan, vreden 7 K. — Prodajalka Marija Ravtarjeva je izgubila r/lato iglo v obliki podkve. —- Kon-toristinja Fani Čaraianova je našla ovratnico z zlato iglo. — Hišna nskrbuica Marija Glančnikova je izgubila zavitek blaga. — Zlat prstan *»e je izgubil ob binkoštnih praznikih v Spodnji Šiški. Pošten najditelj naj ga odda v Florjanski ulici št. 21 v I. nadstropju. — Izubila je zlat uhan s tremi modrimi kamni v bližini hiše št. 21 na Khunovi cesti, Filica Miklauiie. Istotam je ušel kanarček, ki je imel na perutnicah in na glavi sivkaste pege. Kdor ju dobi, naj ju odda v omenjeni hiši proti primerni nagradi.
Zatekel se je mlad bel psiček. — Lastnik ga dobi pri g. Klobčaverju na Mestnem trgu št. 8. III. nadstropje.
Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani. Sprejme se: 4 knjigovodje,
4 kontoristi, 1 korespondent. 1 po alovodja, 3 potniki, 4 pomočnici me--anp stroke. 1 pomočnik železainske otroke, 2 pomočnika manufakturne stroke, 1 pomočnik špecerijske stroke. 3 pomočniki galanterijske stroke, 1 skladiščnik, 3 blagajnica: ke, b' prodajalk. 6 učencev, 1 učenka. Službe išče: 2 knjigovodja, 5 konteristov, 2 korespondenta, 2 poslovodje, 2 potnika. 2 skladiščnika, 26 pomočnikov mešane stroke, 3 pomočniki železnin-ške stroke, 9 pomočnikov manufakturne stroke, 9 pomočnikov špecerijske stroke. 3 pomočniki modne in galanterijske stroke, 6 kontori^tinj, 10 blagajničairk, 11 prodajalk, 4 licenci, 2 učenki. Posred o vanica posluje za delodajalce in člane društva popolnoma brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini.
Uradne vesti. Pri rkrajnem sodišču v Ljubljani bo dne 30. maja dražba hiše v Kopališki ulici štev. 12 z vrtom in travnikom. Cenilna vrednost 16.751 K. — Dne 3. junija pri istem sodišču dražba hiše št. 169 v Rožni dolini z vrtom. Cenilna vrednost 13.350 K. — N a.iman.M pori udek znaša za prvo navedeno zemljišče 8900 K, za drugo pa 837b K. -- One 20. junija bo pri okrajni sod-niji v Metliki dražba zemljišč vlož. št. 48 in 49 k. o. Grabrovec. Zemljišče je cenjeno 3822 K 82 v. pritiklini pa 123 K 50 v. Najmarjši ponudek znaša 2630 K 85 v. — Dne 25. junija ho pri okrajni sodniji na Vrhniki dražba zemljišč vi. št. 333 in 419 k. o. Rakitna. Zemljišče je cenjeno 1930 kron. Najmanjši ponudek znaša 1286 kron 68 v.
Današnji list ima prilogo »Slovenska Gospodinja«, glasilo Kolin-vke tovarne za kavino primes v Ljubljani.
Slovanski jug.
Hrvatski sabor je v sobotni veji, ki je trajala malodane do polnoči, sprejel volilno reformo v prvem čitanju. Govorili so o predmetu: dr. Horvat, ban dr. Tomašič, Supilo, Radivojevič, dr. Lorkovič in oba referenta, dr.Polič in dr. Lukinič. Ban dr. Tomašič se je v svojem govoru zavzel za Srbe in rekel med drugim: Srbi ne morejo biti protivni ki politične ideje Hrvatov. Najodločneje p« je treba zavrniti sumničenje, da bi bil na Hrvatskem, če tudi najmanjši del prebivalstva, ki bi deloval proti interesom monarhije. Komur je ležeče na bodočnosti Hrvatske, ne bo mešal srbstva s srbijanstvom. - Za volilno reformo kot podlago za podrobno razpravo je glasovala vsa brvatsko-srbska koalicija, sel jaška stranka in Supilo. Proti so glasovali poslanci Starce viceve stranke prava, dočim so frankovci pred glasovanjem zapustili zbornico. — V včerajšnji seji se je dogodil zanimiv incident. Frankovec Budinovac je imenoval v svojem govoru časnikarje ničvredneže. Nato so vsi časnikar .zapustil i zbornico ter izjavili, da ne bodo o razpravah ničesar poročali v listih, dokler jim sabor za to žalitev ne da zadoščenje. O tem sklepu časnikarjev je sabor obvestil poslanec Banjanin. Ker predsednik, dr. Meda-kovič, ni slišal žalitve, je prekinil sejo in si dal predložiti stenografsk i zapisnik. Ko se je prepričal, da je
Na to ao ariale na
Jo
vrgel 14.000 kron. Od ta vsote ae je nabralo največ potom nabiral pikov po javnih ulicah ia trgih. Koliko drobiža se je ta dan nabralo, dokazuje to, da so uradniki avstro-ogreke banke v Zagrebu s pomočjo posebnih priprav šteli več dni ta drobiž in ga spravljali v predpisane vrečice. Ce se taka prireditev izplača v Zagrebu, ali bi se ne izplačala tudi v Ljubljani? Menimo, da bi bila stvar prav lahko izvedljiva, treba bi bilo samo nekoliko več požrtvovalnosti.
— Tatvina ciaakallja v Os jeku. Profesor Gejza Krnic na učiteljišču v Osjeku, kustos fizikalnega kabineta, je prišel na sled tatvini, ki je v Osjeku vzbudila silno senzacijo. Iz fizikalnega kabineta je izginila steklenica, v kateri je bilo 50 gramov ciankalija. Ta strup je profesor v naučne svrhe naročil že pred dvema letoma pri tvrdki Pichler na Dunaju. Omara, v kateri je bila shra u jena steklenica, je bila odprta s ponarejenim ključem. Kdo je strup ukradel, se dosedaj še ni moglo dognati. Zato vlada v Osjeku velika vznemirjenost, ker se vsak hoji, da bi se ukradeni strup porabil proti njemu.
— Sokolski zlet v Sofiji se vrši v dneh 10. do 13. julija. Kakor čitamo v sofijski »Večerni Pošti«, so doslej prijavili, da se udeleže zleta češki, hrvatski, srbski in ruski Sokoli, dočim se Slovenci doslej še niso prijavili. Kakor javlja omenjanj list, preskrbi Zveza bolgarskih sokolskih društev »Junak« vsem gostom Sokolom brezplačna stanovanja.
— »Vtiski s Strossmaverjevega koncerta«. Nedeljski »Obzor« priobčil je navdušeno pisan podlistek, v katerem pisatelj I. V. v ditirambih slavi slovensko pesem iu naglasa njen velik i>omen. Slovenske pevce opozarjamo na ta podlistek. Morda ob priliki ponatisnemo nekaj odlomkov iz tega zanimivega podlistka.
Po slovanskem svetu
— Pesnik Adolf Hevdnk, »češki »laveek« praznuje 7. junija svojo petinsedemdeset letnico.
— Poljaki   v Berolinu   so se
udeležili občinskih volitev. V Celju pa se Slovenci doslej občinskih volitev niso še nikdar udeležili, akorav-no vsako leto parkrat slišimo, da je v Celju slovenska večina in da mora Celje postati slovensko tudi na zunaj.
— Rusija plačuje za vojaštvo in policijo na leto nad 1 milijardo rubljev. t. j. 2500 milijonov kron, kar znaša nad 54 vseh državnih dohodkov. Ce pomislimo, da mora Rusija odplačevati poleg tega še na leto po 400 mil. rabljev, t. j. 28 % vseh dohodkov za državne do I pove, si lahko izračuni vsnk preprost računan koliko ostane za prosvetne namene.
— Vscslovanska umetniška razstava v K rakovu se ima prirediti prihodnje leto. Z ozirom ne to sklenili so odločilni faktorji v P^trogra-du, naj se nameravana vse^lovanska umetniška razstava v Peirogradu odgodi na poznejši čas. Obenem se je sklenilo, da se sproži vprašanje o vseslovanski umetniški razstavi na slovanskem kongresu v Sofiji in da se pozove vse slovanske narode, da e*e udeleže umetniške razstave v Krakovu 1. 1911.
— Poljski gimnazijec — zrakoplove«. Dijak V. gimnazijskega razreda v Krakovu Bronislav Saloni je izumil in konstruiral zrakoplov, s katerim se mu je posrečilo, da se je že opetovano dvignil v zrak. Zrakoplov je dolg 7 m, širok pa 2 m. Zrakoplov se dvigne 5 m visoko in opetovano je mladi aviatik že letel z njim več sto metrov daleč. Najdaljši njegov polet je bil z gore Krze-mionke v Podgonze pri Krakovu. Mladi zrakoplovec sestavlja sedaj nov zrakoplov, za katerega si ho oskrbel tudi motor.
Razne stvari.
* Obesil se je nemško radikalni dež. poslanec Fran Hofer, župan V Ohemdorfu pri Waidhofenu. Mož je bil eden stebrov nemške radikalne stranke in zagrizen sovražnik Slovanov. Obesil se je, ker so mu prišli na sled, da je mnogo defravdiral
♦ Avstrija — obljubljen la. Kakor poročajo listi, se jo te dni izselilo iz Rusije 12.000 židovskih družin. Večina izseljencev se naseli v Avstriji. Avstrijskim državljanom se mora le dobro goditi, ko vsa sili v Avstrijo. Od ene strani prihajajo francoski menihi, od drage pa maki Židi. Avstrija je res obUaMjana dežela mm rame postopače ki
da s lojalaoatjo narod in da pokala jo največ Fotemkiaovih vasi. franki metropolit dr. Evgaa Latica v Sarajeva pile v »Sarajevoer Tag-blattu« sledeče: »Prebivalstvo z deteta bo drlo v glavno mesto, da vidi od obličja do obličja vladarja, o katerem je slišalo že toliko dobrega. Bosansko ljudstvo ima velik užitek ob takih svečanostih; ljudstvo se hoče zabavati, hoče napasti svoje oči. — Panem et ciroenses.« — Važno ob tem potovanju pa bo zlasti to, kakor trdi nek drugi list, da bo vladar spoznal deželo in ljudstvo iz lastnega opazovanja. Da se spozna tako »opazovanje«, navedemo po »Arbeiter - Zeitung« sledeči dogodek: Ze leta 1906 je bilo določeno, da bo cesar obiskal Bosno povodom velikih orožnih vaj v južni Dal mar ciji. V zadnjem trenotku se je pa cesarjev obisk odpovedal, in mesto cesarja se je udeležil orožnih vaj prestolonaslednik. Ob železniški progi, po kateri je vozil dvorni vlak, je stal ob obeh straneh živ zid vojaštva in orožni* t v a, razen tega so tičale po grmovju skrite močne patrulje. Nekaj orožnikov je bilo tako neprevidnih, da so prišli pod kolesa dvornega vlaka. Ob takem spremstvu je prišel prestolonaslednik v Trebinje v Hercegovini. Potrebno dvorno osebje, žandarji iu detektivi, katerim so se pridružili tudi policisti iz Sarajeva, so se zbrali ze nekaj dni preje v Tre-binju. Vse te ljudi, kakor tudi nekaj starešin z dežele je zbral trebinjski zupau na dan prestolonaslednikov ega piihoda okrojr sebe, da so visokemu gostu izkazali svoje spoštovanje. Nad vse zanimivi pa so bili divji jezdeci na »iskrih« konjih, katere je rupan predstavil kot najvplivnejše hercegovske odličnjake. Da so bili to izključno sami nekdanji serdarji in pandurji, ki so do leta 1878 izvrševali po Bosni in Hercegovini policijsko službo, tega prestolonaslednika najbrž še danes ne ve. — Tako spozna-> ajo visoke osebe oh svojih potovanjih »deželo in ljudstvo.«
* Tajnost ostane za vsako gospodinjo, kako brez truda dobe parketi lep in trajen blesk, če še ni rabila pristne Eisenstiidterjeve paste »Mol-lin«, ki se dobiva v vsaki večji trgovini z materijalnim, barvnim in špecerijskim blagom. Edini izdelovalec: Tvornica lakov Bratje Eisenstadter, Dunaj, IV. /1. Pazite natančno na varstveno znamko, vpodobijeno na vsaki pušici.
Književnost.
— »Slovenski Trgovski Vest-nik«ima v 5. št. naslednjo vsebino: 1. M. Tomer: Amerika in svetovni gospodarski razvoj. 2. Rudolf Šega: Iz bančne prakse. 3. V. 2un: Kaj mora obrtnik vedeti o obrtnih in davčnih predpisih. 4. Iz trgovske prakse. 5. Slovensko trgovsko društvo v Mari-l*oru. 6. Raznoterosti: Novo državno posojilo. — Registrirane pridobitne ju gosT>odarske zadruge ter zadružne zveze v Avstriji leta 1909. — Istrska vina. — Kako plačuje Italija svoje dolgove inozemstvu ? 7. Društvene vesti. 8. Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani. 9. Oglasi.
— Slovensko-eeški slovar. Spisal Aut. Zavadil. V Pragi. Zal. I. Otto. (ena 4 K 60 v. — Naj reče kdo kar hoče, mi Slovenci imamo največ skupnih interesov s Cehi od vseh drugih Slovanov. Tako mi, kakor Čehi živimo v eni in isti državi in v skoro čisto enakih razmerah; in vrh tega ni med nami nič tistih prepirov, ki hi morda lahko nastali, ko hi bili neposredni sosedje. Ceško-slo-venska vzajemnost ima najbolj real-ro podlago. To se ne kaže le v knjigah in časopisih, na shodih in v dunajskem parlamentu, temveč tudi v vsakdanjem življenju. Nase dijaštvo je jelo v prav velikem številu pose-čati Prago, odkoder je prineslo k nam že marsikatero dobro idejo in na drugi strani se tok čeških izletnikov in turistov obrača vedno bolj proti našim krajem. Včasih se je zdelo, da je jezik, ki nas loči, skoro nepremostljiva ovira. Danes tega ne moremo več reči: pri nas prav zelo napreduje znanj«* Peščine in tudi Cehi se vse bolj že zanimajo za naš jezik. Na tem poU11 imamo zaznamovati v zadnjem Času dve prav potrebni in koristni knjižici Ant. Zavadila: Češko-slovenski in Slovensko-eeški slovar. Ceško-slovenski slovar je izšel že pred dobrim letom in avtor je izvršil zdaj še drugi del. Ooep. Zavadil je storil v resnici koristno in potrebno delo. Doslej smo bili navezani le na čeeao-nemške in nemško-ceike slovarje, ker oni mali Oeenaškov slovarček ni zadoščal niti najnujnejšim potrebam. Zdaj nemških slovarjev na potrebujemo več. Gosp. Zavadila slovar je za vsakdanjo rabo dovolj obširen in dosti na-
tako da lahko koaknrira % ii n umskimi le liškliai priročni*
Ha
vrednosti v stavbi real-vnejemaosti. Naj d, da bi čim bolj apo-Skrvenei češčino in Cehi naš jezik, da ee nam na bo treba posluževati v medsebojnem  občevanju tuj-ščine, kar se nam je po pravici večkrat očitalo.
TcMondn h tozoitivnii
PMfOffllL
Mednarodni časaikarski kongres.
Trst, 18. maja. Na Llovdovem parniku »Thalia« se ima te dni vršiti 40. mednarodni časnikarski kongres. V to s vrh o so prišli semkaj zastopniki časopisja vseh narodnosti. Na čast časnikarjem je bil danes opoldne v dvorani trgovske zbornice banket, ki sta ga priredili gostom mestna občina in trgovska zbornica. Ob 2. popoldne se časnikarji odpeljejo v Koper, da si ogledajo istrsko deželno razstavo. Tu jih pozdravi istrski deželni odbor. Ob 6. zvečer sprejme časnikarje cesarski namestnik, princ Hohenlohe. Zvečer je v gledališču Verdi slavnostna predstava na čast gostom. Po predstavi je skupni sestanek v restavraciji Dreher. Jutri se časnikarji vkrcajo n& parnik »Thalijo«, ki bo vozil ob istrsko - dalmatinski obali do Dubrovnika. Med vožnjo, ki bo trajala tri dni, se vrši kongres. Časnikarji se vrnejo v Trst dne 23. maja.
Poslanska zbornica. Dunaj, 18. maja. Poslanska zbornica je danes tako slabo obiskana, da je jedva sklepčna. Predlog poslanca Sokola, naj se vladna predloga o snovanju vojnih društev odstavi z dnevnega reda, je bila odklonjena. Nato se je pričelo prvo čitanje te predloge. Debata se je vršila med splošno apatičnostjo. Ob 2. popoldne je predsednik sejo prekinil. Kdaj bo prihodnja seja, še ni dognano.
Seja klubskih načelnikov.
Dunaj, 18. maja. Načelniki parlamentarnih klubov imajo popoldne ob pol 3. sejo, da se dogovore o delavnem programu poslanske zbornice. Najbrže se bo sklenilo, da zbornica ta in prihodnji teden ne ho imela nobenih sej, da se s tem da čas proračunskemu odseku, da konča svoja dela.
Afera Breiter - dr. Pattai.
Dunaj, 18. maja. Danes ho imel prvo sejo častni sod v aferi Breiter-dr. Pattai. Prisedniki imajo namen, da naprosijo bivšega trgovinskega ministra, dr. Baerenreitherja, da prevzame predsedstvo v častnem sodu.
Prestolonaslednik na potu v London.
Dunaj, 18. maja. Prestolonaslednik, nadvojvoda Fran Ferdinand, je odpotoval v London, da zastopa cesarja pri pogrebu kralja Edvarda. Nove zahteve za vojsko in mornarico.
Budimpešta, 18. maja. Skupni ministrski svet nadaljuje danes svoja posvetovanja. V ospredju razprav stoji zahteva vojne uprave, da se proračun za vojsko in mornarico zviša za 300 do 400 milijonov kron.
Deželnozborske volitve v Bosni. Sarajevo, 18. maja. Danes so se pričele deželnozborske volitve v Bosni in Hercegovini. Volila je III. kurija, ki jo tvorijo kmetske občine. Izvoljenih je bilo 7 Hrvatov, 9 Mohameda ncev in 18 Srbov.
Konflikt med Turčijo in Grško?
Carigrad, 18. maja. Vojno bro-dovje je dobilo ukaz, naj v soboto odpluje in se usidra ob otoku Kar-pathos. Kar pa t h os je turški otok, ki se nahaja tik Krete.
London, 18. maja. Iz Aten brzojavi jajo, da ima Grška pripravljene 4 torpedovke in 3 oklopnice, da odpluje jo proti Kreti.
Sneg v Rimu.
Rim, 18. maja. Včeraj opoldne je zavladalo tu nenavadno mrzlo vreme. Jel je naletavati dež, ki pa se je kmalu spremenil v snežen metež, za Rim nekaj povsem nenavadnega. Sneg je napravil po vrtovih veliko škodo.
Fallieres od kapi zadet? Pariz, 18. maja. Širi se vest, da je predsednika republike, Fallieresa, zadela kap. Nekateri listi to vest potrjujejo, a pristavljajo, da je kap lahke narave.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Raste Pustoslemšek.
_________, ki bolehajo na mote.
nju prebave, se daje za vlivati skozi nekaj dni 3 jedilne klice naravne Frane Joaef ovo grančice, a katero ae joacga, Želodec, črevn in kri vpliva, dosežejo mnogokrat *     uspehi.  Od otroških
zdravnikov vedno priporočena naj-milejša »Franc Jožef-ova« grea&e* ima to prednost, da ne nadleguje niti najneinejših prebavnih organov v nikaki obliki. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in prodajalnah rudninskih voda, l.;
Darila.
Za družbo &v. Cirila In Metoda so poslali našemu upravništvu:
G. Peter Majerle   v Predgrađu pri Starem trgu 13 K 06 v, darovala družba Cirilmetodarjev s tremi gdč učiteljicami   na sestanku v Poljan ski dolini 1. majnika pri Sv. Antonu na Kovač j i vasi kot odmev »Sloveti čeve« Cirilmetodarije. —   G. Jakoli Slapar, nadučitelj na Brdu 11 K 40 v nabrano na fantovskem večeru c. kr. davčnega uradnika   g. Ant. Jerma na pri Slaparju v Lukovici.   — E. Salenot,   del. drž. železnice 1 K. — Matiček Posavčev 10 K z geslom: »V veseli družbi pri g. Kavčiču na Privozu
Matiček Posavčev kron 10 je nabral
čeravno on ni nič zraven dal,
da s tem se pobija
nasprotna hudobija.
Živela Cirilmetodarija!«
Skupaj  35 K   46 v.   Srčna hvala
Na zdar!
Za »Sokolski dom« v Domžalah: Darilo Zaplotnikov 50 K, hr. Pavel Grošelj, nabral na Krtini 5 K, ope karna Sare in drugi v Radomljah 40 kron, Alojzij Vernik iz Ljubljane o kron, na »Novi pošti« v Domžalah nabrano na botrovo inicijativo 5 K, stava med br. Ravnikarjem in Slo karjem 20 K, br. Skok, daroval za po se k 20 K, br. Fran Tome, Ljubljana
30 K, v družbi g. Čada, nabrano pr: Vinku Habjanu v Domžalah   20 K. na svatbi g. Vehovčeve na Viru, nabrala br. Kircher in Petrič 30 K, bi Kircher nabral pri Matičiču v Dobu
4 K 66 v, avtomobilska jutranja družba pri Franu Kuharju v Domža lah 5 K; iz nabiralnikov: Pri »Ku-skern carju« 10 K, »Na Jezu« v Tr zinu 2 K 51 v, pri Fran Kuharju. Domžale 84 K, pri Josipu Novaku Troane 8 K 50 v, pri Fr. Kuharji.
31 K, pri »Ruskem carju«, Jezica 1!' kron, br. Fran Majzel, dodal 1 K. skupaj 20 K, pri Franu Kuharju 34 kron. Zahvaljujoč se požrtvovalnim podpor n ikoni prosimo, da nam tudi v bodoče ohranijo svojo naklonjenost. Na zdar!
I. izkaz za spomenik bratov dr. Gu< stav in Benjamin Ipavic
Poslali so sledeči svoje pri spevke:
Č. g. Matija Škorjane, župnik. Sv. Florjan, 1 K;   č. g. Fran Škor janc, župnik, Št. Pavel, 1 K; p. n. gg. dr. Anton Schwab, zdravnik v Celju. 10 K; Narodni kvartavci v »Narodnem   domu« v Celju, 200 K; Frar Meško, župnik in pisatelj pri Marij Zilji,   2 K; Fran Smodej, urednik »Mira«, Celovec, 2 K;    Kincl Her man, tržan, Št. Jur ob juž. žel., 2 K Kincl Avgust, tržan, Št. Jur ob juz žel., 2 K; Kincl Fanika, tržanka, Št Jur ob juž. šel.j 3 K;   gdč. Feicb' meister Rožica, Št. Jur ob juž. žel 2 K; Drofeuig Jakob, tržan. Št- Jur ob juž. žel., 10 K;   Drofenig Josip tržan, Št. Jur ob juž. žel., 6 K; dr. Josip Ipavic, prakt.   zdravnik. Št. Jur ob juž. žel., 50 K; dr. Marko Ip* vic, c. kr. komisar.   Št. Jur ob juz. želez., 50 K; Janko Art-man, trgovci. Št. Jur ob juž. žel., 50 K; Franc Cer novšek, tržan, Št. Jur   ob   juž. šel.,
5 K; Nendl Al., tržan, Št. Jur ob ju/ železnici, 5 K; Bevcer Fran, sedlar in posestnik, Št. Jur ob južni železni ci, 1 K; Sivka Anton, nadučitelj. Št. Jur ob juž. žel., 5 K; p. n. gdč. Ma rija Orač, nadučiteljica. Št. Jur ob južni železnici, 5 K;    p. n. Matija Kavčič, trgovec, Št. Jur ob južni železnici, 10 K; Praunseis Fran, tržan Št. Jur   ob   južni železnici, 10 K: Breznik L, tržan, 5 K, Št. Jur ob juž. žel., 4 K; Zdolšek F., posestnik, 2 K: čretnik Josip, izdelovatelj umetnih mlinov, Št. Jur ob južni železnici. 2 K; Recelj Alojzij, učitelj, Št. Ju v ob južni železnici, 2 K; Jan ček Anton, asistent južne železnice, Št. Ju> ob južni železnici, 3 K; Seheseherk* Marija, trgovka, Št. Jur ob južni železnici, 5 K;    Uršič Anton, deželni okrajni   živinozdravnik,   Št. Jur ob južni železnici, 10 K;   Čulek Josip učitelj,   Št. Jur   ob  južni železnici. 2 K; Kveder Karel, učitelj, Št. Jur ob južni železnici, 3 K; Regula Ivan. komisar zavarovalnice   »North Bri tiseh, Gradec, 5 K; Zidanšek Josip trgovski so t rudni k, Št. Jur ob južni železnici, 2 K; Frane in Marija Kar t in, tržan a, 20 K; Ban Zvonimirka. trg. sotrudnica, Št. Jur ob južni železnici, 1 K; Kincl Adam, veletržec Št. Jur  ob jušni  železnici,  5 S; Losehnigg Ivo, trgovec,   Št. Jur ob južni železnici, 5 K; Belle Ivan, ravnatelj deželne kmetijske šole, 5 K: Jelovšek Emilija, učiteljica, Št Jur ob jušni železnici, 4 K; Šket Ameb ja, učiteljic«, Št. Jur ob južni šelez-
niti, 2 K>, B&um Albina, nčitsljiea, Si. Jur ob južni železnici, 2 K- — Zug-meisUr Ludorik,   tigoent, dani
Tur   ob   južni železnici, 5 aren. —
Skupaj 521 K.
»Podpornemu društvu za »lov. visonneolee na Dunaja« so darovali:
100 K: Tržaška posojilnica in hranilnica; po 50 K: Centralna posojilnica v Gorici in Hranilnica in posojilnica v Šmarju; 40 K: Posojilnica v Radgoni; po 20 K: Ravnateljstvo zastavljalnice in z njo združene hranilnice, Gorica, Posojilnica v Konjicah in Savinjska posojilnica v Zaleti: rw> 10 K: Matija. Zamida, ravn. det. uradov in Fran Žužek, višji inženir v Ljubljani; ik> 5 K: Juri Deticek. c. kr. notar v Celju, Peter Novak. c. kr. prefekt v p., Kamna gorica. Štefan Podboj, c. kr. prof., Celovec, Alfons Vales, c. kr. prof., Maribor. Hran. in posojilnica, Tzlake in neimenovan duhoven; po 3 krone: Mat. Ražun. župnik. Št. Jakob v Rožu; po 2 K: Viktor Kngel-raan, Šmartno v Tuhinju in G. Vi-dic, Lukoviea. Skupaj 357 K. Darove sprejema blagajnik Ivan Luzar, nadre v. juž. žel. v p., Dunaj III. Rnirmrrstr 27.
Poslano.
Za prebivalce mest, uradnike itd.
Proti težkočam prebavljanja in \<em nasledkom mnogega sedenja in napornega duševnega dela e uprav nerbbodno potrebno domače zdravilo ni „MoII'Cv Seiđlitz prašen," Kervaliva
".a prebavi janje trajno in uravnovalno ter ima olajševalen in topilen učinek. Skatljica veiia 2 Mm Po postnem povzetji razpošilja to zd:a\ ilo sak dan lekarnar A. BI0LL, c. m kr. dvorni . alagateij na DUNAJU, Tucblanben 3. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevat: J-tolI-ov preparat, ii riamovan z varnosino znamko in podpisom. > 2J
Mnenje   jrospoda   dr. V. Urmanova
Rac ho v o. S ^p<<d d. Srrravall«),
Trst,
Izdelek Snrravailovo kina - vino železom   mi ,ie pokazalo izvrstne -iv^he pri maiokrvnih bolnikih po nalariji. Ta bolezen je v naših ob-'ona>?»kih krn.iih jako raz^i-.V;.a iii rekonvalescenti dobe v Vaše ni izdelku imeniten   krepilen pomoček. ki bnavlia rdeča krvna telesca, katera •mičnjejo Laveranovi parasiti.
Rachovo, *Jd. oktobra 19011.
Dr. I "rmanom.
0
Priporočamo našim rodbinam
kolinsko cikorijo.
Kaj je
Najbolj preizkušene in od prvih avtoritet ter tise Je v praktičnih zdravnikov tuzemstva in inozemstva pripo-ročeno živilo za zdrave in na islod-cu bolne otroke in jdrastle; ima veliko živilno vrednost, pospešuje tvoritev kosti in m : c. nreja prebave  in je v rabi ceneno.
Zlata svetinja
Beroiin, Pariz, Rim itd. S
:ijšt kizu.
iste X^
fzieiiije 0. SET2L
Striteneirc ulice 7.
Dr. J. Z,, zobozdravnik, Moravski Ostrova. Natančno in temeljito sem preizkusil Vaio ustno vodo in Vaš zobni ora^k, ki ju že dolgo rabim sam kakor tudi moji bolniki, zato V^-.i / \ vseljeni izražam Fvoje mnenje Ustnih vod in zobnih prabkov se nahaja veliko, toda v resnici dobrih je zelo rnalo. Bolniki naj se torej poslužujejo le onega sredstva, o k3terem je pre zkušnja in večletna raba izpričala, da je v resnici dobro, toln je: Sevdlin".
Proti prafeajem, luskinam in izpadanju las
tt^BnJe najboljše priznana
Taane cliinin tinta
katera   okrep6uje   laaišče, odstranjuj« luske in preprečuje Izpadanje lae.
f »teltlenlea z nitodom f krono.
Razpošilja se z obratno pošto ne manj kot dve steklenici.
Zaloge vseh preizkušenih zdravil, medic. mM, medicinal. vin, apeoijah-tet, najfinejših parfumov, kirurgi* ki h obvez, svežih mineralnih vod itd.
Dež. tekoma rman LnsMh
f Liubljanl Rnljm usta it L
poleg novozgrajenega Fran JoiekrvefS jubil.
se korkd sat
kttptfn*
pratncfa jTjMaWr»i;
Človek! Pomni treh I
lle^et
želodca red!
Postavno varovano.
Zahvala.
Kmetska posojilnica ljubljanske OkOilCO je darovala revnim otrokom tukajsne šole za Šolske potrebščine 40 K. Za velikodušni dar se ji podpisano Šolsko vodstvo v imenu Šolske m'adine najprisrčneje zahvaliuje.
Hrusica pri Ljubljani, 17. maja 1910.
Ivan Lokar, na d uči tel j.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 13. maja.: Jakob Andreiak hiSni posestnik, 87 let. Velika čolnarska ulica 9.
Dne 14. rr.aja: Vikior Btbter, de?avčev sin, 1 mesec, Sv. Petra cesta 62a. — Manja Crman, zasebnici. 57 let, Rideckega cesta 11. — Karolma Zor, zav. uradnika zena, 56 l »t, Marije Terezije cesta 11. — Terezija Pušnik, pomožna usmiijenka, 44 let, Radeč kcga cesta 11.
Dne 16. maja- Ivana Cirman, bivša natakarica, 32 let, Radeckega cesta 11. — He-!ena Ažman, bivša delavka, Radeckega cesta-
Meieorolotfčno poročilo.
Srcaaji zračni :!**:.♦«-• mm
Cas
Stan i e
t".:o-    *> *.
-   vanj a
Nebo
O. 2. pop. ,     &■ Z V.
731 4
732 1
21 7|sr. jjzah. del.oblać-
13 2
17
sl. jzah.
7 zj.   73C 3    111 sl. svzhod jasno
17. 2. pop. 7326 '  21 1 pni. jzah. pol. obiač
9. zv.   733 1 j   143 sr. jzah. „
18    7. z j.   733"o    114 sl. svzbod jasno
Srednja predvčerajšnja temperatura 14 7°, nnrm 142' in včerajšnja 155°. norm. 143% Padavina v 24 urah 00 mm in C 0 mm.
2 mlinarja
apr^jma tatej v aluibo
Jakaa Trans, zaahaaltal amlla, «fa ari Lfaallani. 1770
—— Plača po dogovoru. —
Žeteznato vino
m
373
lakarfa FlacoUla ▼ Liabijani, c. in kr.
dvorni založnik, papežev dvooni založnik,
vsebuje na alabo-krvne in aarrasne osebe, za bleda, slabotna Otroka, lahko prebavljiv železnat izdelek. Polovična steklenica K 2—. Poštni zavoj (4 steklenice) franko zavoj in poštnina, stane K 840. Naročila po povzetju.
JKestni trg
nasproti rotovža.
Pri poroča svojo bogato zalogo najfinejših in najnovejših
žepnih, kakor salonskih ur, jnvel, zlatnine
in srebrnine, raznih pripravnih daril
iz kina srebra, lian Hifinejie mte.      im sajiižit.
Telovadno društvo ,,Soko." v Logatcu naznanja
tužno vest, da je brat
Gustav Muliey
danes po noči preminil.
Bodi mu blag spomin!
¥ Zolajem Lofatca, doe 18. majn.ka 1910.
Žalostnim srcem javljamo pretužno vest, da jo nas iskreno ljubljeni sin in brat, gospod
Gustav Mulley
danes ponoči po kratki mučni bolezni ob polu 1. uri preminul.
Pogreb predragega rajnika se vrSi v četrtek, 19. maja ob 5. uri popoldne iz hise žalosti ns pokopališče v Dolnjem Logatcu.
Pokojnika priporočamo v blag spomin!
V Dolnjem Logatcu, dne 18. maja 1910.
1772
K. Novotftf
tavana xa atrojo
Prage — v
MS Izfthi stsil đnjn
M. IMTi
t nisi.
1753
solidnega in rednega, ki je dobro vpeljan pri gg. trgovcih io drogistih
lito aa MaUiaao ta okoUoa J. Pilnnnek, tavana za avaia ta toaletna mila wr Krali, tradan
(Krali, fieftko).
•   Ista firma sprejme tudi ■
zastopnika
ki potuje  po Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Primorskem. 1769
na Jurčičevem trgu 3
se oBSa z opravo vred
v najem-
Več se izve v tiskarni
51
Narodni
Pozor kovači,
ki so dovršili podkovsko šolo! Odda se takoj za več let v najem dobro vpeljana
kovačija
v kateri je skoraj vse orodje, kar
se ga rabi. V kovačiji sta dva ognja. Kovačnica stoji na zelo prometnem kraju, kjer se razlož'" skoro vsak dan do 50 vozov žaganic iz Milanovega vrha.   —   Več  pove  la>tn;k FranO
Mulec, gostilničar in posestnik v Pudobu, pošta Stari trg pri Rakeku. 1701
pristno brnsko blago
SpoHaU is polzina nziji
KUPON
metrov 310 dolg
za popolos mlb efeleko
(s'jknja,hl?.^e, telovnik) stane samo
t kupon 7 kron
1 kupon 10 kron
1 kupen 12 kron
1 knpon 15 kron
1 kupon 17 kron
1 kupon 18 kron
1 knpon 20 kron
Kupon za črno salonsko obleko K 20-—, datje blago za površnike, turistovski loden, svilnate kamg3rne itd. razpošilja po tverniških cenah kot solidna in poštena vrlo znana
Zaloga tvornice aa sukno
Siegel - Imhof  v Brnu
Vzorci gratis in franko.
Od tega, da direktno naročajo blago pri firmi Siegel-imhof na tvorniSkem krtjn, imajo privntni odjemalci veliko prednost. Zaradi obi lega prometa vedno največja izbiri popolnoma svežega blaga. Stalne Mj ni t je cene. Tudi najmanjša naročila se izvrše najpozorneje in natančno po 601 vzorcu.
Porte vsem damam
1770
ta Ja
LAN0L
aatttaafaa in naftalina
toaletno milo.
Id esvetala te lepetlni polt
Edini isdelovatolj
J. Pilnačekf
«. kr. ta. ■ailaft, SnU.
V Ljubljani  ima   »Lanol« v zalogi
in IW8 i nttHi tu
Km valja 30
trije kosi 2 K.
Dekle se išče
Več no efogoaofftt, Mm A pri
1673
Odd
prodajalna
z mešanim blagom radi odpotovanja na Glavnem trgu ▼ Novem mestu. Več se izve pri atoma Bargantv
▼ trgovini istotam. 1765
visokopritličas,   dvaaadstropna, z
žlahtnim vrtam,   se pod
ugodnimi pogoji in ugodni ceni proda« Več se izve pri posestniku v Ore« gorčlčavt ulici it U v Llnhljani,
Prav izdaten
postranski zaslužek
nudi inteligentnim osebam popolnoma nov sistem zavarovanja.       * 176*
Dopisi pod „Lakka služba" na
tukajšnjo glavno pošto proti vročil-nemu listu.
Sprejmem zanesljivo
blagajnitarko
v špecerijsko trgovino na Pređo viče vem
selu. 1773
Ilija Predovič v Ljubljani.
Hiša z
lepim senčnatim vrtom in dvoriščem, se radi bolezni po prav nizki ceni in pod ugodnimi pogoji  takoj proda«
izve se v Novem Udmatu 83, pri Ljubljani. 1762
Posredovalci izključeni.
z 1 sobo in kuhinjo i if
stanovanje
z 2 sobama in kuhijo toi*
hlev za 3 konje
se odda a aimđ m Mi cesti M
Neprimerno
dobre slasti je zrnata kava do po* lovice zmešana s
scoikovo mit kavo
Maiijafe!      felik priftranifct
5 kg  ržene kave za K 4-— pošilja franko po povzetju
Mihael Valentin Schflt
Dunaj VII 3, Lerchenfelderstraaaa
Štev. «7. 3847
Pozor! / Pozor!
Malboljii la u|eeM|S Stani vir i« aova
vaah vrat la vaHkoatt |a
SaTaU, katera lava ava|a laataa
aa lalaga aa »laSte|araka pri tvrdkl
M. Rosner i &
ta Ana aH rt
0647
36
2737
3091
iliiaria
M. Vreik,  lika vas, posti lf-Statteiec.
Plača po dogovoru. 1747
Tl%A% M >z proste roke 1745
hišo s trgovino
z mešanim blagom, gostilno, tobakarno in zganjarno Hiša je v dobrem stanju, leži ob državni cesti, in je dobro obiskovana. Oddaljena je le 10 minut od železniške postaje na Telmfaikem Cena  po  dogovoru.   —  Ponudbe na
1. ttednik, Via dalla Maaaa 362, fiorica.
ker te are m najbolj treeiae is
BUateaM^B#> aaaaaa* fta* SB^easasar^ sv*-1  svw« sa
Fr. Čudna
irju in troji
Delničar in zastopnik švicarskih tovari „Units" v Bieta ii Gelovi.
Uhani, erataai, eriljuti.
Svetovno inans najfinejše Mana po najnižjih cenah.
St. 8379.
Razpis službe
Na Slovenaki trgovski šoli v Ljubljani je namestiti z začetkom
tol&kega. leta 1910 11
rednega učitelja slovenščine in nemščine.
Prosilei morajo imeti vsaj izpit za meščanske šole.
Pri sicer enakih pogojih daje prednost obsežnejša usposobljenost.
Primerno opremljene ponudbe je vložiti
do SO. j cinijo t« 1.
pri podpisanem deželnem odboru.
Deželni odbor kranjski v Ljubljani,
dne 4. maj* 1'JIO. lo^
knjigovodja
zavarovalne  stroke imajo prednost. Vstop in placa po dogovoru.
MiliMaC
Ponudbe na upravništvo tega lista pod
tmm 1592
lizjiito
umetni in trg. vrtnar
£j«bt}ana, Xotezijske vi 16
izvršuje
ispili, nu i nu
1542 za razne prilike.
Delo umetniško okusno TV*» in pa aaliaatk csnaa.
Mi cvetlice, cvb-tlioto piievie in
mleda drevesca Oraflffi. jabolka) iti.
Maro6Ua aa deielo hitro ia
N'c. 155 10-1
Koncem
175?
Smuk!
vsak dan
»
44
Začetek sb nedeljah in praznikih ob Y<210. dopoldne, 3. popoldne in 7. zvečer.
Ob delavnikih ob 3. popoldne in 7. zvečer.
Vstapalsa vselej prosta.
ftanovanle
s 3 sobami in balkonom v I. nadstropju v Knaiflovi ulici štev. S
se odda za avgust
Več
1670
in 2 vajenca
sprejme Simon Kegro. klepar v Cerknici.
Tekstilna stroka.
Spreten, na Štajerskem, Koroškem, Kranjskem dokazano dobre uveden,
zmožen tudi slovenskega jezika, ki bi si rad ustanovi! dosmrtno službo se sprejme ob visoki plači pri praški manipula-cijski trgovini s kurentnim blagom.
Natančne ponudbe pod „P. V. 1200" na naslov Rudolf Mosse, Praga. 1753
potnik
Št. 8921.
174rj
Dne 23. majnika 1910 c!> U ari dapOaSidaa vršila se bode v niš
podpisanega c. kr. notarja Sodna uhca 2. i.
lamo prostovoljna dražba hiše
gnsp. Riharda Schobarja v LJubljani Dunajska cesta št 0.
Izklicna cena zna-a 110 0C0 K pod katero se hiša ne proda.
Pogoje, zemljiškoknjižni izpisek in posestni list upogledati je v pisarni podpisanega sodnega komisarja Sodaijska ulica Št. 2 I. nadstropje. Tam se dajejo zaželjena pojasnila.
V Ljubljani, dne 14. majnika 1910.
Ivaa nastani
c. Kr. notar kot sodni Komisar.
Za zgradbo vodovoda Cerknica-Rakek in okolica na 364.000 K prd-računjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave,
Pismene, vsa deia zapopadajoče ponudbe, z napovedbo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna, naj se predlože
do 11. junija t. I. ob 12. opoldne
odpisanemu deželnemu odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, dopo* slati je zapečatene z napisom: „Ponudba za prevzetje gradfc>e vodovoda Cerknica-Rakek".
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne poboje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni.
Razen tega je dodati kot vadij še 5" e stavbnih stroškov v gotovini aH pa v pupiiarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na ponudbene cene, oziroma, če se mu vidi potrebno,  razpisati novo ponudbeno razpravo.
Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled ob uradnih urah v deželnem Stavbnem uradu, kjer se tudi oddajajo za znesek 8 K.
DežeBiaB odbor kranjski.
1766
Ceno Posteljno Perje
Razglas.
Pozor!
Preseliiveno naznanila.
Hodni salon za domske klobuke
Ozmec & Vičič
se nahaja od danes naprej
' Šelenburgovi ulici štev. 4
(poprej Drag. Hribarja papirna trgovina) poleg Kazine.
Proseč obilnega obiska se priporočata vdani
Pepina Ozmec & Ivanka Vičič,
1 k% sivega skubljenega perja K 2
Radi oddaje
mizarskih del in okovja, pleskarskih* steklarskih £TT Uoijše^ Saikarsluh đel ter dobave solatnih plaht za novi
pr!netaerutiauhKa2Xod .^fnadaicprizidek mestnega dekliškega liceja v Šnbičevi ulici
poštnine prosto.
Oovršsne lostslje £C>£325$c£
nega rdečega, modrega, belega ali rmene-ga inlct-nankin^-blaga, 1 pernica velika 130x »J6cm z2bl;'zinama, ve! i k ost 80x58. napolnjena z jako lepim mehkim perjem K lri, s polpuhom K .0, s puhom K posamezne pernico K 12, 14. 16; vzglavnica
K 3. .VSO. 4. — Pernice 180x140 cm velike K 15. 18. 20; vzglavnica 90x70 ali 80 x 80 cm K 4*50, 5, 5 50. Spodnja pernica iz gradla lfc0xU6 cm K 13. 15. razpošilja proti povzetju poštnine prosto pri naročilu od 10 K dalje.
/ Jesenic! štev. 1012, Ceski les.
Za neugajajoče denar nazaj ali se blago zamenja. Ceniki o žimnicah, odejah prevlekah in vsem drugem posteljnem blagu zastonj in poštnine prosto. 3653
vršila se bo pri podpisanem mestnem magistratu v pisarni stavbnega urad?
javna pismena ponudbena razprava
dne 25. maja 1910 ob 10. uri dopoldne.
Načrti, proračuni, stavbni pogoji in vsi drugi pripomočki so pri mestnem stavbnem uradu ob navadnih urah vsakemu na vpogled.
V ponudbi je navesti enotne cene ter na podlagi teh proračunjeni skupne stroške v številkah in besedah.
Po končnem skupnem znesku opremiti je ponudbo s 5% vadij era in jo do določenega roka zapečateno izročiti pri mestnem stavbnem uradu.
Določa se pa izrecno, da se na ponudbe, ki ne bodo vstrezale povseii razpisnim pogojem, ali ki se bodo pogojno glasile in hodo ^ekasno vloženi ne bode obiralo.
1
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 17. maja 1910,
Zupan: Iv. Hribar.
s
na
Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«.
r
Na debele ta drebae po nizkih
j cenah priporočam svojo
trgovino
z jalantertlJklm In oseh vrst kramarskim Masen "» lo pleteninami.
Devocionalfje
in tm vrste blago m
Tamni iisnkMiMnt.
£nton Škof
MMistac»faifinfl*t Ar
Hutter & ScSirantz d. d.
Dunaj. Mariahilf in Praga -Bubna.
Ograje, plotovi za parka za divjačino, bodeča žica« žičasti modroci, železni posteljnjaki.
Proračuni zaatonj! 1096
jtiUnarski
učenec
zdrav in krepak; učna doba 2 leti, proti takojšnji mesečni plači, se Sprejme v valjčni mlin. Nastop takoj.
htoo No, Radeče pri 1 mostu.
ZacjTGbŠka tovarna, tvrdke Henrik Francka sinov, v vsakem ozi™ novodobno urejena,
izdeluje svoje proizvode izključno te iz najboljših sirovin.
V Vaš prid bode, bodete li pri nakupovanju dajali prednost temu izvrstnemu proizvodu
pravemu :Franckovem: kavnem pridatku z mlinčkom*
iz zagrebške tovarne.
Tovarniška znamk«.
aL Za*a V T llfS, 5:tLV.
I fanti 400.000 krati.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
nami**« »leeiHee a ip0H.ui. Stritarjeva ulica Mev. 2.
aa^adaPaadaaaaaaiO^  V  e^p^n^j^enajs; c^đaW6aaj
Sprcfan vap a kapate ■ ni Msfi rani nr
mmtm m m %mt I ■   m>X\  anam  aanaMBA ama KeMna
ansajc a ta »naa aa san
14
411 01    Sprejema prijave na subskripcijo delnic ljubljanske |2  |0 kreditne DaBke » delničarje a K 420-—, za nedelni-
carje a K 450*— do 31. maja 1910.
195634
L4
315
4
1
28
8562
4677
Častnim d
modni aalea
F. JUST-MASCHKE
z vaUko Izbiro J—t*** tal
po znano niskih oonak.
Sprejeaiajs si pepnvila in si niu bnfe. lalei
=119
za
dekoracij
FRAN ĐOBERLET
Ljubljana, Frančiškanska ulica 10.
Ustanovljeno lete 1857. Telefon »t. o?.
PotiiStvo vsake vrste od najenostavnejših do iiajumetncjsih.
SkladiSCe tapet, oboknic in okenskih Kamis, zaves in prt-prog. Velika izbera pohištvenega blaga itd. Enostavne in
razkošne ženitne opreme v najsoiidnejsi izvršbi. Uredb*. 1128 celih hotelov in kopališč.
lil
Nabila
na Hrvaškem.
postaja Zabok in postajališče Zagorjanske železnice Xopalisce Stnbica.
Sezija od 1.        do 30. oktobra.
Topli vrelci 53' C toplote in Južne kopeli so pripravne posebno za zdravljenje protina, revma-tizma, ischias, dalje ženskih bolezni, kroničuih katarjev, eksudatov. živčnih bolezni, kožnih bolezni, pret»oIelosti. Najboljša poraba \re!s!sega mahovja, enakega onemu v Francovth varih. Kopališki zdravnik. Zdraviliška godba. Prekrasen gozdni park. najlepša okolica. Najcenejša, 1650 brezkonkorcnena prav dobra prehrana m stanovanje.
R A JTJP K O *<-\. J*+   'Ji" I V I T E T A. i
Soba f>d K !•    naprej. Pojasnila in prospekte daje kopališka uprava kopališča Stubica na Hrvaškem. Pošta Zabok. Brzojavna ^K2i\^^^iA^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^
Prvi goriški
RIB DOhl
Lastni zaprti vozovi raz lične velikosti. Gre tudi v hribovite kraje! Železen voz za stroje vsake teže .'. in za drugo blago. .'. Cene zmerne. 1710
Gašpar Hvalic,
špediter v Gorici, Via Vittcrio Alfieri št, 5.
Telefon št 127.
BAR
Krasna umetniška reprodukciji v več barvat
... zaameaiie I.-^r^rleve slike
• ■
r I lil
¥, lati
ustanovitelja slovenske književnosti
visoka 66 cm ic široka 55 caj je najlepši okras vsake slovenske
hiše.  Ta reprodukcija j<j bploh najlepša in najdovrsenejsa kar «ih
imamo Slovenci.
'eaa s pošto K 3*20.
Dobiva se v
lteradni knjigarni
v Ljubljani, Prešernova ulica št. 7.
3van ]ax in sin
v Ljubljani
Dunajska cesta 17
priporoča svojo bogato zalogo
voznih koles.
šivalni stroji
Brezplačni kani a vaaaje v HH.
Pisalni stroji JNU
J. Zamljen
T
atpr^pirfbii vaiTst^sIrilat
I Jdcnk prave Mrske ta j t     rdmaskt ftrtje.
Pozor trgovci!
Praolajo aa 4
vtled dolgotrajne bolezni ravno na novo postavljeni
trgovtaskl prostori
za trgovino z mešanim blagom, z deželnimi pridelki, trgovino s senom, zalogo piva itd. Trgovina ima 4 krasne izložbe, dvojna steklena vrata, mostno tehtnico ter stiskalnico za seno. Vse to se nahaja v lepem trgu na Spodnjem štajerskem na najboljšem prostoru ob glavni cesti tik farne cerkve in kolodvorske postaje.
Več pove upravništvo „Sloven-skega Naroda**. 1732
Modni salon
Čutitim Jamam priporoča
: klobuke:
k najfinejšega okusa
3da Škoj-Vanek
::   pod Trančo. ::
Žalni klobuki vedno pripravljeni, tako tudi venci s trakovi in razne cvetlice, z iona {zgotovljene. ::
S
tet» mo/u
Razpis službe.
t*0owskl ftoli v Ljubljani je popolniti z »aottkan
ash redna ■Stena trprci preimetov
t. i.
Zahteve se izpit ze učitelje na nižjih trgovskih šolah. 1 rimerao opremijeoe prosa je je vlošati
do dO. jursijca.
pri podpisanem deželnem odbora
Daialnl odbor kranjski ▼ Ljubljani,
dne 4. maja 1910. 170C
Ferdo Primožič
■dsar, LJubljana, Unsko cesta it 18,
zastoBDlk prve domače tvornice parkelov
Fran Kotnik, Verd-Vrhnika
14S2 priporoča
vsake vrste Uni! ia maslvolb parketav, inastovili io bukovih Mi
Cenik na zahtevo brezplačno.
Prevzema polaganje parket in Ml popravila stariti in likanje z voskoa
po najnižji ceni — delo solidno«
A I 93 10-13.
175?
Razglas dražbe.
V zapuščinski reči pozamrlem gospodu kanoniku Fettich Franbhoims
vršila se bode vsled dovoljenja c. kr. okrajne kot zapuščinske sodnije v Ljubljani z dne 10. majnika 1910 št. A I. 93 10-19
prostovoljna \tm dražbo 4rosacenosn,
korarske verižice, 2 velikih prstanov, hišne oprave
v cenilni vrednosti 634 K in 540 K
dne 21. majnika 1910 ob 10. uri dopoldne
v hiši st. 6 pred Škofijo I. nadstropje.
Dotični predmeti prodali se bodo le za ali nad cenilno vrednost, kupnino imajo kupci takoj v roke sodnega komisarja vplačati in kupljene stvari odstraniti.
V Ljubljani dne 14. majnika 1910.
Ivan Plasten.
Deca roma okrog doma, broš. . K - 24 Naše domače živali, broš.   .  . » —40
Noetova barka broš.....» *'5u
Kaj pripoveduje čarovnica, broš „ 120 m „ „ na lepenki w 2*40
Podobe iz živalstva, broš.   .  . * —80 „      „        (Leporelloj „   I-50
Pavluša in nusa......«1*60
Palčki Poljanci......• 360
Radost malih, broš.....„ —-40
Snegnlčica, broš......«1*20
„      na lepenki    •   •   * „ 2#40
Trnjeva rožica.......—60
Vesela mladina, broš.....„ —.50
Vesela družbica......„ —*70
Zlata radost.......„ —-40
a „ (Leporello) . . . „ 1*50 Živali naše prijateljice, broš. . 9 —-70 Modri Janko.......„ 2.40
Knjige mm slikanje i
Tuckov, Zaklad za otroke .
m      Otroški vrtec    .   .   . „
»      Za kratek čas   ... „
»      Mladi umetniki .  .  . „
Miattinaki apiaii
Amicis: Srce, 4 zvezki a 40 h K
Andersen: Pravljice 21 mladino,
vez.........aj
Brinar: Medvedji lov. Čukova gostija, kart.......w
Campe. Odkritje Amerike . . „ Cegnar Fr : Babica. Povest. . „ Ogler Janez: Sreča v nesreči . m Freuenfeld Jos.: Venček pravljic
In pripovedk.....„
Gangl £ng. Pisanice .  .  .  . n m     » Zbrani spisi za mladino ,, Hubad Fran: Pripovedke za ah* L in II. zv. a 40 h .
K   1 —
1
I — 1 — 1 —
1*60
1 —
—•80 2«_
1-20 w76
—*40 — 50 I.—
** Knjižica za mladino 21,24 zv. a 13, 14, 26,29,30, 31 svez. k 27 in 28 zvezek a . . . Kapitan Žar ali klet v tihem
morju, vez.......
Kočevar F.:  Mlinarjev Janez.
Zgodovinska povest Kosi An t: Zlate jagode. Zbirka basni, vez.......
Spisi Krištofa Šmida:
Ljudevit Hrasta r: Gobček   . .
jozafat: Kraljevi sin Indije . .
Pridni Janezek in budobni Mihec
Kanarček. Kresnica. Kapelica v gozdu.......
Slavček.........
Ferdinand........
Jagnje. Starček z gore      . .
Pirhi. Ivan turški suženj. Krščanska obitelj......
Hmeljevo cvetje. Marijina podoba
Ludovik, mladi izseljeneec   . ;
Najboljša dedščina. Les ni križ .
Roza Jelodvorska, broša      . .
vezan .   . .
Sveti večer.......
Sto malih pripoved za mladost .
Nedolžnost preganjana in poveli« čana........
Nove pravljice iz 1001 noč, ves.
Spisi Mišjakovegi JaJčka, ves. .
Rapi A.: Mladini, vez.   .   . .
» a Dane* vez. . . . « Trošt Ivo: V srca globini. Povest,
vezana.......
Na rakovo nogo, vez.....
Zupančič Oton: Pisanice. Pesmi
za mladino    .   .   .   . •
99
m
to
tt
00
•9
—.50 1-— 2—
1-20
—8«
1 —
—-80 —•80
1- —
—•66
—m
—80
—•86 —•80
—•80 —•60 —M
2-_
—•80 —•80
—•40
i — i—
—•M
m mm
n —80
Narodna knjigarna v Ljubljani
rraiwaavn nlloa štev. 7.
6442
44
3524
54
3Y
Prva kranjska Izvtina plvr
mm In sladarna tarivoe*ffee> Izoevlltaa
ka kreditna   banka v Ljubljani.
na Vrhniki
1505
apoeila sprajama tuali Ljubljana
Cementne cevi ▼ vseh dimenzijah, barvaste plošče itd.
X SI X
it Ljubljani.
X
Stopnice, balkone, spomeniki, stavbni okraski itd.
X SI X
Podjetje betonskih stavb
Bratje ftrovalli & Pontello
Slomškove ulice štev. 19. Ljubljana. Kiparstvo in tvornica umetnega kamna.
Različna kamnoseška dela iz umetnega kamna, izvrševanje cementnih cevi, stopnic, posiamentov, baiustrad. strešnih ploič. uznovrstnih plo>č .:a tlakar.je teras, vodometov, korit in vodovodnih mušljev, korit za konje in govedo, ornamentov, kipov, fasad, plošč in desk iz mavca za stene in strope. — Zaloga kamenin istega bliga in samotne opeke. Vsa dela so solidno in strokovnjaško izvedena.  Cena najnižja.
Jamstvo.  Zastopnik svodov patent „Thrul". 4r'
51
S^SSaa^aaaaaKS^
Jvlodni salon
priporoča cgr.jer.im damam
klobuke le najfinejšo izvršbe. Žalni klobuki vedno v zalogi.
Palača Mestne hranilnice* Prešernova ulica.
Večjo množino ze rabljenih vendar še dobro ohranjenih slovenskih
w
dobro ohranjenih
knjig
iz raznih panog književnosti, ki bi bile primerne za napredno čitalnico kupi
M liptarjif v Radečah pri Zid. mostu.
Ponudbe z  navedbo  vsebine in cene knjig  naj se blagovolijo poslati omenjenemu klubu.
za kuhanje oglja
1692
išče do deset družb
tvrdka Horaček & Radošević, Sušak pri Reki.
nmm si. p. i rt£ias!?!i, ii st uhaja msmi
vrtnarija
na Karlovski cesti 2,
I cvetlični salon
Priporoča se >^
M. Kristotlč-Bučar
Stari trg st. 28? L]obIjaaa; nasproti ZaUznika. WmW* Zadnja moda
BLUZE KRILA
volnena \r-nja od .. 6 K do 40 K svilnata spodnja od 20 K do 36 K iz drugega blaga od   2 K do 29 K
svilene in čipkaste od 10 K do iSO K: volnene in batistne od 5 K do 30 K; diienaste in druge od . .3 K do 20 K.
Nočne halje in fine kostume
cd 10 K do 40 K. .d 10 K do 40 K.
|inajr Najfinejše in kompletne "VJ|
otročja oblekice i. krstne oprave
od 2 K do 20 K. od 3 K do 16 K.
Perilo, predpasnike, moderce, otročje klobučke, kapice
in vsako drago modno in drobno blago is solidnih tovarea $onjT   po najnižji ceni. "Pi
^    Naročnikom poiljeat tudi na izbiro.
pa
pod Trančo.
Izdelovanje šopkov, vencev, trakov itd. Okasao delo in smerne c sne.
Velika zaloga
suhih vencev.
Znnanja namlla točno.
Prva slovenska veletrgovina z železnino !n poljedelskimi stroji
Fr. Stupica, Ljubljana
Marije Terezije cesta št 1
priporoča
bogato zalogo raznovrstne železnino, stavbnih potrebščin, motorjev, kosilnih strojev „Deering", železnih blagajen itd.
Najnižje cene in solidna postrežba!
V zadružnem ćeli in slogi je meč!
Naznanilo.
a
resfiotr. zadruga z o. p v Ljubljani
tem potoni p. n. občinstvo kakor sploh vsem odjemalcem vljudno naznanja, da se je podjetje preselilo v lastne prostore
Slcniškova ulita slov. 11 um gostilna „Kranjski Biser".
Priporočilo.
Načelstve zgoraj imenovane zadruge se vljudno priporoča vsem članom kakor nečlanom, da tudi za r.aprej ostanejo zvesti odjemalci sodavice, raznih brezalkoholnih izdelkov, sadnih sokov, ogl. kisline itd. kakor dosedaj.
Zadruga hoče tudi nadalje nuditi svojim odjemalcem le to, kar je najboljše in najpopolnejše v tej stroki ter po primerno nizki ceni.
Cenjeni tukajšnji naročniki se lahko kakor dosedaj poslužujejo pri naročilih telefona štev. 174.
V Ljnblianski okolici ustanovila je zadruga 2 zalogi in sicer pri
A. nežane aa les ia Ivami Kanca, vnlgo Gorjancu, Pod smreko pri Brezovici.
T teh dveh zalogah dobijo vsi cenj. odjemalci zadružne izdelke po isti ceni, kakor pri zadrugi sami.
Z zadružnim pozdravom se priporoča
načelstvo.
. zaHružieis delu in slegi j* mil
Prvi slovenski pogrebni zavod v Ljubljani Prešernovo uL 44.
Prireja pogrebe od najpriprosiejše do najelegantnef&e vrste v odprtih kakor tudi s kristalom zaprtih vozovih.
Ima bogato zaloge vseh potrebščin za mrliče, kakor s koviaasto in lopo okrašene lesene krste, čevlje, vence, nntetne cvetlice, kovine, porcelana In perL Najnižje cene.
Za slučaj potrebe se vljudno priporočajo
186
Tnrk In brata Rojlna.
D.9D