četrtek 28. Vtorek, četrtek in soboto i z li u i rt in velja v Mariboru brez pošiljanja na dom za vae leto S g. — k, pol leta 4 „ — retrt 90 l*u puAli zti vse leto 10 g.—k l pol leta (< „ — „ ćetrt SLOVENSKI MRO Oznanil«: Za navadno tristopno vrsto ne plačuje : 6 kr. će se tiska Ikrat, 5 n ,, „ 'ikrat, 3krat. »» »» n i» veče pismenke so plačujejo po prostoru. Za vsak tiBek je plačati kolek (fitempelj) za 30 kr. VredniitTo in opravniitvo je na stolnem trgu (Domplatz) hiš. it. 179. Rokopisi sc ne vračajo, dopisi naj se blagovoljno frankujejo _ Glejte gospođine ! kakor čujem , marsikter dosedanjih I»red domaČim pragom. slovenskih poslancev noee več poslanstva sprejeti, in Dunajski časnik „Vatorland" je v eni zadnjih Ste- tako iščejo po vseh kotih sposobno može — no bi li vilk nepremišljeno svoje predelo odprl nekemu dopisni- Vi nam povedali svojega imena, gotovo kot katoliški ku ir. Slovenskega, ki po lastnih besedah ni zadovoljen narodnjak boste zmagali, in tudi dosti koristnega sto-s živo dušo na svetu , nego sam seboj. Dopisnik, kte- rili za ecrkvo in narod, boste vse nove postave o Soli ia zakonu podrli in nas osrečili, da vse bode šlo po kanonib tridcnlinskega in vatikanskega zbora. Dr. Vošnjak, Jcbjtrcga sto izvohali kot erckecerja, jo svečano obljubil Vas podpirati, in jo rekel, da bode še rega bi lahko s prstom pokazali, je Bicer že „Slov. Narod" in osebo njegovega vrednika prav dobro vedel rabiti za svoje koristi, vendar je zdaj napisal grdo groinado natolcevanja in suniničonja proti „Slov. Nar." in kar je na njeni in okolo njega. Vredništvo ni nikakor v zadregi odgovorjnti na to napade. Ker pa je na eno stran jako neprijetno pisati „pro domo sua," na drugi shrani pa so napadeni tudi možje in stanovi stoječi izven vredništvn in lastništva, hočemo za denes pustiti govoriti te zadnje in priobčujemo na prvem mestu dva dopisa, ki sta nam od duhovniške strani včeraj došla. Prvi jo pisan na bregovih S a v i-n e in so glasi: „ V številki 112. dne 24. aprila dunajskega časopisa „ Vatorland n" nahajamo dolg dopis: Bnus Windi9ch-BUcheln in Steiermark — 22. April." Ta „Gedankenstrich-Korrespondent," kteri se hvali, da jo katoliško-nnroden duhovnik, vse druge duhovnike, po sebno pa tiste, kteri v „Slov. Narod." dopisujejo, ime nuje liberalce, ktera besed« po dopisnikovem mnenji po menja to , kar »glaubcaslos in glnubensfeindlieh." O ljuba katoliško-narodna duša brez ljubezni, ktera še zraven tega lažeš, da med slovenskimi kmeti živiš, kteri bi radi s teboj hodili v katoliško kasino v Mariboru, ko bi ga bilo? Kje neki prebivaš, da jo tvoj članek pisan 22. aprila večer, ker prejo ni si iz imenitnega tvojega mesta domu priti mogel, bil Že 24. aprila na-tisnen na Dunnji, ali si ga morebiti telegrafiral? Legati se za duhovnega očeta, kakor naše ljudstvo še tu pa tam svoje duhovnike imenuje, vendar, ne "spodobi Ker nisem tako izvrsten dogmatikar , kakor ti, in nam slovenska Matica še letos tudi no bode izdala katoliške dogmatike, kar bi utegnilo sumnjo napraviti, da li terarni odsek matičin tudi ni več katoliško-naroden, — bi rad zvedel, ktero lastnosti ima katoliška, ktere šiz matična , ktere luteranska in paganska narodnost pogumniši nego O'Connel in Montalambert. Bil bi že on rad lanski seji tako imenovano ultramontansko zastavo visoko povzdignil, ali bal se je, ker kot svetovnjak ne razumi na tenko katoliške-politike, da bi ga kje no bi anathemazirali. Zato je rajši molčal, pa če dobi ta-košnega korenjaka, kakor ste vi Vi g. „nus VVindisch-Biichelu", bode tudi krepko Vam sekundo val. Žalosti g. dr. Vošnjaka samo to, da Vi tako malo obrajtate njegovo katoliško mišljenje, in vendar se jo pridno udeleževal shodov t velikim brumom začetega katoliško političnoga društva slnvenjo-bistriškegu. O taka društva kaj pomagajo, — celo farmeštri, kteri so v kloštrih nekdaj živeli, pri volitvah v okrajni zastop — ne volijo mož. od katoliško-političnega društva priporočenih; posebno dobrotljivo pa se bodo takšna društva pokazala , ako so zn načelnike zvolijo nemški grofi, kteri nemške govoro imajo do slovenskih poslušalcev. Sicer imajo takšni načelniki tudi to lepo katoliško krščansko čednost, da družbenike ndvračujejo od neka toliškega „Slov. Narod", kterega po njihovem mnenji zdržujejo šizmatični rubeljni, kar pa jo prav dohro za lastnike „Slov. Narod", ker koj potem so 3i ga nekteri naročili bili, in ga prav pazljivo berejo. G. dopisan krivi „Slov. Narod", da jo on znašel razloček med kle rikalci in liberalci, pa ni pomislil, da tudi on svoje duhovske brate razdelujo v katoliško narodne in libe-raleo i. e. „Glaubenslose, Glaubensfeindliche" ; pojdite, in se lepo zahvalite g. duhovnemu očetu, ker ste sedaj zvedeli, kaj ste vsi vi duhovniki, kteri ste si „Slov Narod" naročili, ali kedaj kakšno črkico v njega, pisali Jaz kakor ubog grešnik, sicer po svojih mislih tudi zvest, katoličan, Vas ne morem in ne znam zagovarjati, ker ne vem v čem obstoji bistvo katoliške narodnosti, — bodeto se že sami morali, posebno pa oni „bekannter liberaler Geistlicher", klori g. dr. Vošnjaku rad hrbet pokriva, in oni „Marburger Priestor", kteri je „Schlepp-triiger unil Aushangschild der slovcnisch - liberalen CliqueM. Ta g. „aus \Vundiscli-Buchelna se jo naučil terminologijo ljubljanskega Mophista, dozdeva se mi, da jo is Ljubljane dobil svoje inspiracije, in stopil v oni komplot, kteri. a tout prix liočo zatreti „Slov. Narod". G. dopisnu misli, da ta časnik Slovenco razdružujo ; naj nam verjame, da jih združuje, sarao Tartiifo izobčuje, kteri pod krinko katolicizma v cerkvenem in narodnem oziru „le sobo išče j o". Takih katoličanov pa nas Bog obvaruj ! — Kot zvest sin svojo cerkve in svojega naroda bi pa slov. duhovništvu svetoval k njegovemu lastnemu pridu, naj pod bandero tega gospoda no stopi, ker iz celega onionjenega članka ne vejo nikakoršen duh krščnnsk, tenioč egoizem in zelotizom, in najgrša into-lerancija. O. dopisun pa jc s tom svojim dopisom več škodoval cerkvi in narodu, nego vsi dosedanji članki „Slov. Naroda", v ktorih je g. dopisun ovohal „mehr oder vveniger verdeekte antikirehliche Tondenz". Prihodnjo volitve bodo to potrdile. Nesrečen narod in nesrečna cerkev, ki bode imela take b r a m b o v c e !tt Drugi dopis nam je došel „v imenu več duhovnikov od štirsko-korošlco meje in se glasi: „Dopisovalcu v „Va-terland" štev. 112 i/, „Slovenskih goric", ki bo nad duhovnikom iz Maribora zarad njegovega dopisa v „S1. NTar.w štov. 40 tako silno repenči, kratko povemo, da so /, omenjenim duhovnikom in njegovim dopisom popolnoma zlagamo. Ni še bilo dobo, da bi na Slovenskem med posvetnimi in dubov8kiuii toliko slogo potreba bilo, kakor ravno zdaj. Brez te slogo Slovenija propade; zatorej je no razdirajte v najvažnejšem trenotku ! Mi hodimo za zastavo, ktero zlasti o novejših časih „S1. Narod" visoko drži; za tega del pa še nismo po „vaterlando-vem" dopisniku „brozverna klika." Kakor nam jo znano je teli misli veliko število slovenskih duhovnikov. „Klike" delati si prizadeva le omenjeni dopisnik, ki v tako Prvi letopiM »tajernkega deželnega arhiva aH piHmo»liraiube. Pod naslovom: .Jahresbericht des steiermiirki-schon Landeaarcliivs zu Graz" je novoosnovana štajerska pismoshramba svojo dosedanjo delavnost širšim krogom naznanila. Kar so nas Slovencev tiče, ima ta letopis za nas mnogo zanimivega v sebi. Prvič izve-damo iz njega, kako menjše deželo same boljo za znanosti in za podporo učenih prizadevanij skrbo nego država sama. Kajti vlada nij hotela do najnovejših čnsov „deželnega arhiva" „jovanojskemu" pridružiti, samo da ne bi potem stara deže'na pisma in deželne v njih sodržano pravico med občinstvo prihajalo (str. 42). In tudi pri plučah uradnikov prej šnjega deželnega arhiva je vlada bila skopa do skrajnosti; koj ao deželni arhivi v očeh Meterni cbov in Bachov imeli veljavnosti! Vso to so je spreme nilo, ko sta Joanncum in deželna pismoshramba v deželno vlast pripadla; Joanneum po oporoki rajnega vi šovojvoda Jovana, dežolni arhiv pa po prirodnoj ded- semi deželnoga zbora po deželnih stanovih. Ker pa jc skoz to deželni ibor, ali recimo rajo, dežela sama postala posestnica in lastnica obeh arhivov, /ato jej 1. 18G8 nij bilo več težavno, to doseči, na kar jo že večkrat težila, na z d r u ž e n j e o b e h p i s m o-shramb. To združenje jo bilo 1. 18US (12 sept.) po deželnem zboru štajerskem skleneno (str. 44). Po „pra-ilili" temu zavodu 1. 1809 danih so so „deželnej pi-8moshrambi" novi prostori in opraviteljskiui urednikom tudi primerno plačo dovolile. Vseli teh dat in spi omemb no bi omenjal, ko bi ta arhiv za povestnico slovenskih in vzhodnih krajev ne bil tako važen. Tu leži marsikter rokopis shranjen, ki jo za pretomuo dobo pone mčevanju Štajerske, za slovensko etnografijo in za zgodovino in jezik Slovencev veliko vnžnosti. Najstarejši rokopisi segajo v deveto stoletje po Kristu (I. 810), (st. 41). Izvi r n i h pisem štajerska pismoshramba šteje okoli 13.800, in propisanih pri 20.000 (str. 88), tako da jo ves arhiv tako rekoč „nenatisneni C o d e x d i p 1 o m a t i c u s StnjerRko dežele" (str. 38), kar je po znavateljem štajerske in slovensko povestnico jako važen pripomoček. Žalibože, do zdaj nij mnogo Slo vencev (vsaj zunaj Gradca bivajočih) tega zavoda se posluževalo; med upotrubovatolji čitamo samo g. Volu š k », fajmoštra pri Sv. Potru nad Celjem, g. N o-ftka, glavnega fajmoštra v Šinartnem pri Slov. Gradcu, in g.kaplana Zapletal-a v Lubnem, (nko je ta Slovenec) (str. 50), Želeti je, da bi so naši mlajši ljudje, la je njegov đopia jako ono strausk in strasten, se vidi že iz tega, ker „Nnrodove' besede „duhovnik in svetovnjak" kot „klorieal" in „Ftvi-niaurcr" pretvarja. To so reče po našom: Škandal iskati. Kdor so o času tako imenitnih volitev, kakor so zdaj pred našimi durmi, ne moro na višo 9 topni jo povzdigniti, tega moramo le omilovati. V imenu več duhovnikov," Slovenski shod v Koroški Bistrici. — •z—■ Kakor so jo naznanilo, sklical jo odbor „ Trdnjavo" shod v Bistrico. Tri dni prod odločenim dnevom dobi predsednik „Trdnjave" na njegovo slovensko naznanilo nemški odlok . po kterem se shod ni dovolil , češ ker po mislih velikoVlkega okrajnega po* glavarstva sme društvo le tam delovati . kjer ima svoj sedež, in sedež društva je v Celovcu. Predsednik „Trdnjavo" so je zopor ta odlok že pritožil. D« bi se pa vendar dosegel namen, kterega si je predložil odbor Trdnjavo, naznanil je g. Poznik s novo vlogo shod na tistem mestu in za tisti dan s prejšnjim predlogom. Samo ena točka se je pridjnla, namreč vprašanje, ali smejo koroški Slovenci tirjati, da BO slovensko vloge vračajo s slovenskim odlokom? Po toj poti se. shod ni prepovedal. Kljubu razglasu, da shod — od društva Trdnjavo sklican ni dovoljen, zbralo so jo vendar lepo število domoljubov. Nekteri so prišli celo 28 ur daleč. Kmetov iz okolice jo bilo nad 200. Govorilo se jo najprej o volitvah. Nekteri so predlagali, da bi so koroški Slovenci v prihodnje ne udeleževali nobenih volitov in samo protestirali zoper veljavnost brez voljo slov. ljudstva storjenih sklepov. Med govori so se slišale grenke besedo zoper Smerlin-gov volitvoni red, zoper slabo zastopanje /danjega državnega poslanca (namreč dr. Mortliča) , ki ni znpustil z, drugimi poštenimi poslanci drž. zbor, temveč rad pri-kimoval ministerskim besedam *). 7. ozironi na slabi VHpeh, kterega ima pasivna politika pri ljudstvu, ki še ni dovolj zbujono iz političnega spanja, in na nasledke, kteri so so opazovali po ljubljanski volitvi , sklenilo s*' jo naposled, da se imajo Slovenci volitev udeleževati. Naj pokažejo, da znajo pri volitvonh bojih zmagati. Prašanjo je samo to, kakšni možje se imajo voliti. V splošni debati so je predpisoval program, kterega morajo prihodnji poslanci zastopati, namreč vpeljavo domačega slovenskega jezika v vse kancelijo In vse šolo na Slovenskem, združenje vseh Slovencev v eno deželo, protivenjo Pruskim naklepom. V specijalni debati se *) Po končanem posvetovanji je prašal nek kmet i/. Drau-berga dotićnega govornika, zakaj ni predlagal! d« bi so mu nezaupnica podala, (tovornik pa se je odrezal z besedami : Mašim poslancem samo kljuni zrastejo, očes in Pis. 'je predlagalo, da se voli za oelo"Koroško v zvezi z Nemci in kooštituoijonnlnim društvom skupen volitven odbor, ki ima za celo do,\ lo tposobne poslance priporočati. Ta,predlog ni obveljal. Ozirajo se na do/.danje tkulnjc, po kterih so je zaupanje Slovencev v poštenje nemško večine plačalo z bridkim jarmom, sklonilo se jo zannprej po lastni poti hoditi in prepuščati slovenskemu društvu „Trdnjava*, ki šteje med svojo ude naj-skrbnejše prijatelje slovenskega ljudstva in njegove želje in potrebe najbolj znajočo domoljube, da ono Sposobne in poštene zastopnike iziščo in je slov. ljudstvu priporoča; ob enem SO se imenovali gg. dr. Pavlic, Kušaj in F.in-spieler, ktere si volivci velikovškega okraja želijo za svojo poslance. Potem se jo posvetovalo o točkah, ki se imajo pri taborjih na Koroškem protresovati. V tem oziru se je potrdil program, knkoršnoga jo sestavil odbor »Trdnjave* : namreč ra/govarjalo so bo o ravnopravnosti domačega jezika v l.ancolijah in šolah, o združenji Slovencev V eno kronovillO, O zavarovalnih društvih. Na novo so jo predlagal razgovor o volitvonem redu, zastran kterega se ima v v/.ezi z resolucijo za-stran zedinjeue Slovenijo izreči, da iiiij se volitveni okraji po narodnosti ločijo iti da naj Slovenci zase in Nemci zas1 volijo svoje poslance. Ta predlog jo enoglasno obveljal. Na to so je naznanilo, da bi se nad 500 Lješanov z godbo in banderijami udeležilo tabora, ko bi so sklical na mesto 2"». julija , kteri dan ne morejo zapustili svoje pošlo po fužinah, na Ml. julija. S tetn so bili vsi zadovoljni in tudi nazoči odbor „Trdnjavo" je temu pritrdil. Pri razgovoru o slednji točki namreč o baranji, ali smejo koroški Slovenci slovenske odloke tirjati na slovenske vlogo, protest ovala jo vsa zbrana množica enodušno zoper ravnanje velikovškega poglavarstva, ki slovenske xlogo vrača z ncmšjtim odlokom in s tem skruui slov. narodnost in 1 avnnpiavnost, Po dokončani raspravi so so po prijateljski pogovarjali domoljubni gospodje in kmetje meil seboj; mladina jo prepevala slov. pesmi in šo le pozno se jo razšli vesela in z doživljenim dnevom zadovoljna družba. Shod v Bistrici je imeniten. Prvokrat so so črez sto in sto let zopet zbrali Slovenci pri postavnem shodu ter se pomenkovali o resnih razmerah tlačenoga slov. ljudstva, in prvokrat so jo med prostim slov. ljudstvom na Koroškem brez ovinkov izrekla želja, da bi se z drugimi slov. brati v eno kronovino združili. Se obljuba, da se bodo odpravili vsi davki , bi no bila sprožila toliko navdušenja, ko prizadevanje za združenje vseh Slovencev. To najbolj dokazuje, da slov. ljudstvo ni tako nečimerno, kakor bi ga radi nekteri nemški pisuni črnili pred svetom, da no skrbi samo za trebuh, ampak da mu je mar za dušni napredek. uues pa ni*.-. Dopisi. Is Planine, 24. aprila. [Izv. dop.J Kakor bo Že čitateljem „Slov. Naroda" znano, napravil se bo tabor v Cerknici junija meseca. Prošnjo za dovoljenje je vložil osnovalni odbor že G. aprila pri tukajšnem glavarstvu ; ali do zdaj ni še nobenega odloka, je li tabor dovoljen ali ne. Kaj naše zarad hitrosti in urnosti obče znano glavarstvo s to prošnjo dela, kako jo kuha in peče, kam so je g. Ogrincc v tej seveda težavni rešitvi obrnil, morebiti Se v Ljubljano, kaj neki vlada poreče, to ti i nam znano, kajti to jo stroga uradniška tajnost. Naj /o store, kar jim drago ti vladni možje, o tem bomo govorili Šo pozneje pri drugi priložnosti; da je liberalnost pri naši vladi nad vsacimi duri napisana, to že itak vemo predobro iz lastne skušnjo; po-čakajmo tedaj, kaj bo nam glavarstvo skuhalo, da bomo videli krnil, Kterega nam bo naš Ogrinec po tako sicer dolženi in dolgočasnem« vendar birokratičnem premišljevanji in duh tanj i predstavil. Vrstico to niso namenjene, našemu glavarju zopet napravljati zadrege, kajti za to nam bo še vsaki dan pre-obtlo prilike, hočemo lo omeniti zadrego, v kterej je osnovalni odbor zarad dneva. Nekterih misel je, da bi so tabor napravil na 12. junija, večina pa je za bin-koštno nedeljo. Zakaj bi bilo dobro in ugodno napraviti ga 12. junija, tega no vem in tudi nikakor ne urnem. Da jo binkoštna nedelja najugodnejši dan, to bo vsak lahko sprevidel, kajti na isti dan b; prišlo mnogo ljudi, ker bi pri tej priložnosti tudi lahko videli znamenito cerkniško jezero, in drugi dan pa se lehko podali v Postojno, kjer je vsako leto na ta dan jama odprta; kakor sem zvedel iz zanesljivega vira, prišlo bi na ta dan tudi mnogo rodoljubov iz Štirskega, posebno govorniki, ktero osnovalni odbor misli povabiti, ki bi pa 12. jun. no mogli priti ; tudi ljubljanski Hrvatje, kakor naš glavar imenuj o Sokole, bi so gotovo v obilnem številu udeležili, kar bi jim 12. junija ne bilo tako lahko mogoče ; sploh jc v vsacem obziru binkoštna nedelja najugodnejši dan za tabor. Slišal sem sicer iz ust necega rodoljuba razloge, zakaj ne mislijo napraviti tabor na binkoštno nedeljo in to je, ker bi to gotovo duhovništvu ne bilo po volji in bi menda tudi g. Ogrinec temu dnevu stavil oviro; ali kar se našega glavarja tiče, moramo le reči, da on v tej zadevi osobito ne more nam delati zaprek, čo bi jih tudi Šo tako rad stavil. Kar pa zadeva naše sploh narodno duhovništvo, se jo pa vendar gotovo nadejati, da ono dobro urno namen taborov in da ono dobro spozna, da tabori niso zbirališča „freidcnknrjev" in enačili ljudi, ampak da gro tu za narod, za njegovo pravico in težnjo, in narodov poduk. Mislimo tedaj, da bi v tem oziru ne bilo treba premišljevati, vsaj je občua misel in želja, da bi so tabor napravil na binkoštno nedeljo, ker jo gotovo ta dan najugodnejši v vsacem oziru. obečal (str. OG). Iz tega pisma previđamo, kako so si nekdaj kralji pot do ogersko krone z denarji gladili. — Tretji, za povestnico južne Slovenije (metliškega okraja, Trsta, Istro in Gorice), kakor tudi za hrvat-ko primorje zanimiv je dokument, v kterem „notranje-avstrijska vlada" Štajerskemu zboru o vojski z Bcnedkami račun in sporočilo daje, I, 1616. O celej tej zgodbi primeri, kar piše Iv. T e r d i 11 a v „Zgndo\ini slov. naroda" na str. 102—103! Povod drugemu ravsu in kaven med notranjo Avstrijo in med Bencdsko gospodsko („herrschaft") so dajali senjski U a k O k i. Ti hrabri Slavjani, ktere sporočilo tolovaje (rnuber) imenuje, so se na morji z Benečani večkrat zavoljo kupčije in prevažanja sovražno sprejemali. Uskoki so najme iz Reke v Dalmacijo (ondaj Đenečansko), na Turško in na samo Taljansko (tako tudi v Benedko) blago prevažali in prekupčevali. Benečani, ošabni in jadransko morje k a k o r s v o j o i z k 1 j u č i v o lastnino smatrajoči (kar sporočilo večkrat omenja) tega niso trpeli in so kljubu vsem z Avstrijo sklenenim pogodbam uskočko ladije in uskočko blago otimali, koder so mogli, ljudi vjete pa na galeje kovali. Prepiri in krvave svaje so se čem delj ponavljale, ali po diplomatiških potih zopet poplavljale, pa vselej tako, da je Avstrija na sramoti ostajala in pri tem vsem še Uskoke k a k o r n e m i r u e ž e ostro i n k r v a v o ~ - za Benečansko grehe — k a znova! n. Skoz to napačno ravnanje avstrijske gospodsko je Benečanom greben tako z ras tel, da slovensko kraje (blizo Reke) začno napadati ter hudo pokončevati, dokler jo prišlo do očitih bojev okoli Trsta, Palme in Gradišča. In tu, posebno okoli Trsta, pokažejo slovenski prebivalci in slovenski vojaki (kajti, ako sporočilo o nemških govori, to nij v narodnem, ampak v političnem smislu jemati) svojo hrabrost, po krvavihlbitvah vse Lahe popolnoma otep.ši in s slovenske zemljo znpodivši (prim str. 87 in 88). Šo le nazadnje, ko je beneški vojvoda („Ducu") špunjskega (v imenu Avstrije delujočega) in avstrijskega poslanca dolgo za nos vodil , jo avstrijska gospodska vso n a o p a č-Čnost svoje politiko in zvijačni st Benečanov pregledala, ter uboge Uskoke začela pod krilo jemati, se ve tla jih kmalu po storjonem z Benečani mirom z nova kaz.uovnvši. /animivn je sodba tega sporočila („rc-lation") o Uskokih. Med tem ko jih sj.oročevalec na nekterih mestih „gosindel" in „rauber" imenuje, dajo jim zopet na drugih vso čast, iz istih ust skoraj nepričakovano n. pr. : „ti ljudje, med temi mnogo poštenih in imenitnih, kteri so ?. dobrim znanjem vojsko-v a n j a in z j u n n š k i m i duša m i (heroisehen ge-miithern) obdarjeni, so razdraženi in razjarjeni (irritirt) m a š č e v a n j a se prijeli (zur rach gegriffeu) in so se na beneške Indijo vrgli" (str. 91). In čeravno jo avstrijska gospodska sama priznavala, da so Uskoki, njeni podložniki popolnoma nodolžni bili (gl. str. isto), vendar jo proti njim kruto in surovo in poleg tega kratkovidno delala, daje jih, na mestu Benečanov kaznovala. Kajti pri tej junnškej hrabrosti , s kakovo so Uskoki v manjšini bivajoči beneške ladije vselej premagovali, Avstriji nij bilo težko, jadranskega morja dobri del si prisvojiti in vsaj ohraniti. Ta'ui pa vidimo vsemu temu nasprotno: avstrijska gospodska je svoje vrlo podložnike Lahom žrtvovala, sramotni mir si od njih kupovajo v svarilen nauk sedanjemu veku, kako bi se no smelo več s posestvom jadranskega morja igrati ter Slovanov laškemu molohu v žrelo m tati. Niso li sedanjo okoliščine tedanjim enako V — Toliko, da so naši čitatelji s zanimivim letopisom seznanijo ; vsaj to jo namen tem vrsticam. V Mariboru 4. aprila 1870. J a nko P a j k. Is Istre, 24. aprila. [Izv. dop.] Ker sem mora4 svoj zadnji dopis hitra prenehati, da sem mogel še ž njim na pošto, naj Vam denes še nekaj čudnega naznanim o našem okrajnem paši. — Prišli so preteklo leto boljunski pevci s svojo zastavo v Pasjo vas k besedi; vse se jo vršilo točno po programu, in drugi dan so spremili pasjanski čitalnični udje boljunske pevce z godbo domu ; med potoma so obiskali rodoljube pri Čezarih in Pobegih ; nihče nikomur ni zalega storil. Čez nekaj časa naš gosp. Kodrmac županu v Pasji vasi nem'lc odlok zarad ono veselice pošlje; ko ga pa ta ni hotel sprejeti, ker tu nihče nemški no razume, in je zahteval slov. odlok, jo dobil pričujočo prestavo, ktero vam tu v izvirniku podajam: „Gospodu občinskemu Predstojniku v Dekanih : Pred i.ekoliko časom je prišlo nekaj članov Boljunske čitavnico s zastavami in godci v Dekane, kjer je bilo '/.branih mnogo oseb, pri katerem shodu so se menda čule pogrdne besede proti narodnosti neinškej in laškej. Po §. 2. zakona pravice združevanja, mora oskrbnik vsacega shoda to najmanje tri dai pred sbo dom pismeno naznaniti oblasti, zakaj , kje in kdaj bo shod, in ako so pri shodu javni obhodi, je po §, 3 po- tuje za Rusijo; to jc bilo gradiva m našo okrajno pašo! hitro pozove župana in učitelja, jili hoče svariti, ali onadva se nista pustila v kozji rog gnati, ter ostro zavrnila Kodrmacovo ravnanje. Tožila sta župan in učitelj omenjeno slugo zarad razžaljenje časti; čeravno jo več časa od takrat preteklo, in je večkrat ranjki župan e. k. sod nij o intorpc-loval zarad toga, vendar do danes ni bil še oni sluga kaznovan. Gospod učitelj ! pritožite so do više sodnije, ne pustite, da bo vsak c. k. z nami delal, ko svinja z mehom. G. Kodrmac! tako čujete Vi nad postavami, ko ste rekli županu in učitelju, naj pozabijo ono stvar, da jih sluga nikoli več za nič hudega zatožil ne bode ; je li to prav! ? Zdaj naznanim g. Kodrmacu in čast. bralcem „S1, Nar.", ka se je v Pasjanski čitalnici 3. aprila t. I. nov odbor volil; za predsednika jo bil voljen „per accla-mationem" gospod učitelj Ivan Benko, podpredsednik je g. Čepek iz Rožane, denarničar Aut. Stančić; odborniki so gg.: .lože Mahnič, Jožo Pcčjurič, A. Košanec, J. Pi-ciga, A. Pobega, J. Furlanič in Ivan Pečjarič. l'oIHinii razgled. trebno imeti privoljenje višjo oblasti. Prosim, da gospodje občinski predstojniki v Boljuncu in Dekanih predsednikom tamošnjih čitavnic omenjeni zakon obznane z opombo, da se bo ostro ravnalo proti prestopnikom rečene postave. Prosim vas goreče, gospod predstojnik, da kaderkoli doznate kaj o shodih , da mi to pri vlastnej odgovornosti koj obznanite. Tudi korist ljudstva zahteva, da so Vi zoperstavito vsacemu očitne mu žalenju drugih narodnosti. Tudi jest bodem z vsemi postavnimi sredstvi branil temeljne državne postave s pravicami, katere se tičejo Slovenov , ali SO pera ta vil se bodem tudi vsacemu hudobnemu in sirovnemu razžalenju proti drugim narodnostim, in to timveč, ker slovenski prebivalci tega okrnja so se vedno olikano in spodobno obnašali proti Labom, in so s tim dokazali svojo protivnost proti nekaterim hudobnim razžaljivceni. C. kr. okrajni glavar: Koderraaz. Ne bodem dosti kritiziral ta famozni odlok, le to naj omenim, ka pri omenjeni besodi se ni nobena narodnost psovala, in osnovati besedo nam jo dovoljeno brez posebnega oznanila okrajnemu uradu, saj imamo čitalnična pravila po deželni vladi potrjena, ktera nam to dovoljujejo; naš okrajni paša pravi: „slovenski prebivalci tega okraja so se vedno olikano in spodobno obnašali proti Lahom.** Kako je bilo to spodobno obnašanje, g. glavar? Molčali smo, ko so nas Lahi zatirali in psovali, ako si je kdo upal slovenski pri vašem uradu govoriti! „Parla italian, mostro di ščiavo", — „Non capisco la lingua ščiava, parate!" — „Guarda Popi! cho uuosto ščiavo non intendo il linguaggio italian" tacih in cnacih prizorov in psovk, ki so letelo na Slovence, Bem bil jaz in tudi drugi omikani Slovenci večkrat priča. Kdo tedaj psuje narodnost, mi ubogi, zatirani Slovenci, ali pa plačani, državni uradniki in Ita lijani? Prosimo, odgovorite nam gosp. Kodrmac! Se nekaj zanimivega na čast okrajnemu glavarju. Bilo je več pasjanskih čitalničarjev v veseli družbi v domači go stilnici in nad hišo je vihrula slovenska zastava j pele so se, kakor je sploh navada pri takih priložnostih, slo vanske pesmi; in ravno to jo žalilo ušesa cos. kr.sluge g. Kodrmaca; besede „živio" ni mogel strpeti; pretil jo ta sluga družbi: „bodete žo videli, kaj so pravi ruske pesmi peti in za cara ruskega živio vpiti." Odgovora ni čakal in prišel je do vasi Čozari, tu tudi je slišal slov. pesmi in živio, to gotovo ni bilo zanj, ker precej jo odrinil v vas Pobegi; tu pri Pobegih še le kak pri zor vidi: možje, fantje, dekleta, vse popeva slov. pesmi; tako zagriznen je zapustil to vas oni sluga, in komaj je v Koper došel, hitro se k okrajnemu glavara napotil ter mu potožil, da povsod rusko pesmi popevnjo in ruske praporo razobešajo, in vsega tega sta kriva župan in učitelj pasjanski. Kodrmac si ni dal miru, hitro pošlje žandarje v Pasjo vas, da bi zabranili peti ruske pesmi, pobrali rusko praporo in polovili Rusi, pa ničesar no najdejo; na gospoda župana in gosp. učitelja posebno pazijo; osem dni so žandarji hodili v Pasjo vas, ter drobtino o županu in učitelju pobirali ; raztrosila so jo vest, da je učitelj tisoč ruskih rubljev dobil, da ngi Volilo smo tudi za častne ude, slavnega jugo-slavjanskega mecena g. I. Strosmajera, potem našo vrlo istersko vladiko g. J, Dobrila in pa zagovornika naših pravic na deželnem zboru v Poreču g. Fr. Ravnika Sklenili so besedo ne na belo nedeljo osnovati kakor je bil „S1. Narod" omenil, teniuč so jo odložili na mesec maj ; dan besede so bo javno po časopisih razglasil. Na dan besede se bodo sešlo mnogo ljudstva v Pasji vasi, torej že naprej opominjamo našega glavarja, naj pošlje obilno množico žandarjev v vas, saj ni daleč od Kopra. Is Dunaja, 2\. aprila. — cs. [Izv. ilop.j Denes je dunajsko veteransko društvo slovesno blagoslavljalo svojo zastavo. Svečanosti sta so udeleževala cesarjeva1 naslednik Rudolf in nadvojvodinja Gizela, prvi ko!, po krovitelj, druga kot botra zastavi. Zastavo jo blago slavij al V štefanski cerkvi namestni skot' Kutschkei Razen 2000 veteranov iz Ceske, Slezije, Solaograda Štirske, gorenje in dolenjo Avstrijske je bil nazoč tudi nadvojvoda Albrecht. Po cerkveni svečanosti so vete rani defilirali pred palačo nadvojvoda Viljelina, kjer so so cesarski otroci na oknu pokazali. V vrstah vetera nov so bili tudi zastopniki društva novo-bidšovskega kteremu jo grofica Klotilda Clam-Gallas pokroviteljica Vseh teh vkup jo bilo 38 mož, ktero jo vodil društveni prvomestnik, c. k. nadlajtnant Pyazger v pokoji. Ti 38 mož je, ko so šli memoViljelmove palače med tiso černe „hoch-B in „vivat-klicea zagromelo mogočen „Slava!" Lahko si mislite, da je ta klic umogo po zornosti zbudil med obilo množico , ki se je proti ve teranom rinila; videti jo bil marsikter začuden obraz zlasti zato, da se jo c. k. častnik (v svoji častniški uniformi), da so se, „dosluženi vojaki" predrznih na tal način „v nemškem mestu Dunaji" kazati svojo narod nost i Is Dunaja, 25. aprila. —cs. [Izv. dop.| Društv za pospešovanje umetno obrtnijske šolo na avstrijskem muzeji jo imelo denes svoj glavni zbor. To društvo se jo sicer še le preteklo leto ustanovilo, vendar jo že krepko naprodovalo, nekoliko zarad svojega splošneg humanitarnega namena, namreč ponujati malim obrt nikom priliko in sredstva, da so morejo v umetni obrt« nij i izobraziti, in potem zlasti ?ato, ker se en paragraf društvenih pravil glasi, da se moro pri posameznih štipendijah določiti, kase smejo le sinovom dotičnih dežel izročovati. Med lo odgojenci - ktere pa jo ločiti od šolarjov — jo bil že takoj s početka prvega leta tudi en Slovenec, A. Kokalj h Ljubljane, ki je pa žalibog na prsih zbolel in moral Dunaj zapustiti, kteremu pa so bode zopet dovolilo, tla sme vstopiti, kader bolezen poneha. — Društvo stojo 203 udov; co-sar sam se z imenovanja vredno svolo udeležuje te napravo (1000 gld. ustanovnino in 100 gld. letnega doneska). Društveno premoženje znaša 27.O0O gld. Grof F. Zioby jo denes v svojem govoru poudarjal, da društvo dosozajo svoja namena nikakor ne razločuje med narodnostimi in veroizpovedmi ji, kar je občinstvo sprejelo z vidno zadovoljnostjo. Trdi so, da je gotov sklep vlade, da se državni zbor razpusti, in da je dotični patent cesar že podpisal. Uradna nLinz. Ztg." ve pripovedovati, da v drž. boru sklenena postava o p r i d o b n i n i ne bode dobila najvišega potrjenja, ker je toliko nevolje zbudila med vsem prebivalstvom. Pravosodnji minister Tschabuschnigg je zaukazal, da so sme, ako treba, pri najviši sodniji na Dunaji obravnali tudi v kterem drugem nego v nemškem jeziku. Voditelji posameznih narodnosti se ne bodo sklicali k občne m u z b o r u. Potočki jih bo posamezno povabil, ne da bi zaslišal njih tirjatve, ampak da bi jih pregovoril, naj ga podpirajo pri njegovih pomirljivih poskušnjah. Do zdaj so na Dunaj prišli Zeithammer, Klaudy, T o m a n , Petrino, Zapisnik vladnih mamelukov, ki bi so bili imeli po želji poprejšnjih ministrov z redovi nagraditi, je Potočki vrgel pod klop. Prav tako I čoski listi trde, da Ćehi no morejo odstopiti od svoje deklaracije, da pa nikdar ne bodo ometavali sprave sklenene z Ogersko. Iz P r a g n se brzojavlja v novo „Presso" : 26. t. m. dopoldne »o imeli mladi in stari Cehi med seboj posvetovanja v pričo dre. Palackega. Dogovarjali so se o programu, po kterem bodo postopali proti miniterstvu-Groholski snuje v L v o v u centralen volilen odbor za vso Galicijo. Hrvaški narodnjaki bodo menda zopet začeli tirjati, naj so Dalmacija združi s Hrvaško. K a r 1 o v š k i mestni zbor jo protostoval proti svojemu razpuščenju. Za kraljevega komisarja je imenovan Sieber. V Pari z u se jo raznesla sicer nepotrjena govorica, da se hoče cesar na korist svojemu sinu vladanju odpovedati, ko bi ljudsko glasovanje potrdilo ustavino spremembe. Iz Carigrada naznanja telegraf: Sultan jo v govoru na visoki porti naglašal napredovalno razvijanje turškega carstva, kteremu je obetal sijajno prihodnost! Kazne stvari. * (P o z d r a v in zahval a) poslancu Hermanu po telegrafični poti preteklo nedeljo v Savinski dolini izročena, se glasi: V Žavcu zbrani slovonski rodoljubi kličejo svojemu neustrašljivemu zastopniku tisočkrat Slava in Živijo. Slovenci zedinjeni, Slovani združeni Tebi večno ostanejo hvaležni. Tvoj in naš program je enakopravnost tudi Slovencev, zedinjena Slovenija ! * („Pavlina") izide prihodnjo soboto z moj-sterako Kličevo podobo na prvi strani. * (Labodski in celovški škof) sta se vtorek zvečer odpeljala v Rim. Kardinal Rauscher ju je, ki nista na potovanjo šo najmanj mislila, po telegrafični poti mahoma poklical v večno mesto. Stvar mora biti torej važna in nujna. Labodski škof jo zdaj tudi svojega dvornega kaplana g. Žužo seboj vzel, kar kakor znano prvokrat ni bil storil. * (Redko domoljubje.) Gospod Ivan Fon v Tominu jo pristopil „Slaviji" v podedovanjsko društvo tako, da leta 1884 konečni delož dobi povski zbor narodno čitalnico v Tominu. Ker ta vrli domoljub plačuo po 25 for. na leto, bo znašal konečni znesek 750 do 1125 forintov. — Zivio, gospod Fon! — * („Slavi ja"). Kot ustanovniki so dalje pristopili tej banki: gg. dr. Janez Bleivveis, dr. J. Razlag v Ljubljani; Gustav Ipavic v Šent Jurji; Jakob Lukan, Hugo Turek, v Sent Vidu pri Zatičini. Dunajska borsa 27. Knolni dr/., dolg v bankovcib . . 5°/o nmtaliko 7. obresti v maji in nov. — Knotni drž. dolg v »rebru .... 69 1800 drž. posojilo.......9fJ Akcije narod, banko......712 Kreditno akcijo........2T>1 London...........128 Srebro...........1*20 Cekini .... ......5 aprila. . . GO fi. tiO kr 90 30 50 70 85 zajemno zavarovalna praška banka SLATI J A Sklieavši so na pravila , ktera se brezplačno dobijo pri banki, jo šo opomniti , da „Slavi ja" ni družba na akcij«', ampak v z a j e m n a , ktera ves dobiček razdeli zavarovancem. Slu/.bo odbornikov in oskrb-ništva so le častno, brc/, deleža dohodkov. Vsak zavarovanec kot ud sme rotiti in predlagati tehtne nasvete. Iz tega se jasno razvidi, da se „Slavija" kot vzajemna banka trudi lo zn občni blagor, kar tudi pričuje vsestransko priznanje po vseh slovenskih deželah. prvi vseslovenski zavod in prvi korak k uresničenju slo si*-««*n 1 ■ • *• Slovenci' vanske vzajemnosti savani,)« na . . . , x.. , . . u_____. n-M„mni,nm Nujni čas jo. da se iztrgamo ptujim rokam, da Stirskem, Krajnskem, Koroškem m Primorskem smni m$hlm s svojim materijalnim imetjem. po naslednjih oddelkih in sicer: V ta namen je prevzela banka „Slavija" vele- odd. življenje na vse načine I važno nalogo, združevati vso rode slovanske v denarstve- „ na smrt „ „ „ nein obziru, in tako pospeševati materijalne silo slo „ ustnnovlja podedovanjska društva. i'vanske. Sedaj jo razprostrla svoje delovanje s Ker je bila osnova take banke pri nas živa po- oddelkom, to j e s za v n r o v a n jem, troi,u, nahaja v vseh slovanskih pokrajinah na jugu in proti p o ž a r o ni. . . ', severu najzdatnišo podporo. Slavija jo edini zavod, kteri svojim družabnikom Slovenci, nadejamo se, da boto tudi vi dostojno po pravilih odd. IV §. G zagotovijo naslednje zdatneJstaštop'nitll v kolu družabnikov banke Slavijo l. 11. 11T. IV. dobičke „Pripomočki za napravo gasilnih priprav, za raz-deljenje gasilne pripravo in društva, za popravo jioslo-pij znesejo vsakoleto gld. 1000 n. v., ki jih dobijo tiste občine, od kteri b je pri banki „Slaviji" najmanj 10 hiS z najmanjšim zneskom gld. 5000 zavarovanih." Razde* ljenje zgorej omenjenih pripomočkov se vrši pO prečkanji, tako namreč, da se vse občine z omenjeno istino namreč gld. 5000 zapišejo na listike in vržejo v žarico. iz ktere se jih toliko vzdigne, kolikor je zneskov za pripomočke. Zavaruje so proti požarom na podlagi natančno cenjene vrednosti; v ta namen se volijo zaupni možje namreč : stavitelji, tesarski ali tudi zidarski mojstri, in j>a občinski predstojniki. J. t*, dr ..Svoji k svojim in vsi za pravico !" „Živola slovanska vznjemnost!" ..Živela Slovenija!" Jože P r i č. dr. F. L. C h l e b o r n d, častni vodja. J. M. S a iy predsednik. generala! vodji A d o 1 1" N o c a r, »'ustni vodja. K a rol Ž i d I i č ky, podpredsednik. Okrajni in potujoči zastopniki s potrebnim pologom se iščejo pri glavnem zastopu za slovenske dežele v Ljubljani špitalske ulice, hiš. št. 2G9. (3) Jan. Lad. Č er n y, 1. t m j n j k. Svarilo. Edina zaloga najnovejših znajdeta. Po meni v kup&tio spravljena »Pasta Poni-[| V f r _ l__J :______i___ ..1.^.1.-.^.«*. niklla ..l./n-k uri. n Najnovejša štupa za rjo garantirana. Z njo t, > i »ur", ki je kot izvrstna skokoma naila oboe pri-jšo odpravijo vso rjavino ■ platna, svilo in drugih tkanin, * |M»ii!iit>jiij(i, naj tornj huli z jekla m železu. znanj*', nekoliko časa neko firma pon j), n. občinstvo zv«\ da bo edino pravu izvirna obrazna pasta dobiva lc pri podpisanem. Ona hitro vao odpravi Bpn« ščaje na obrazu, sajevce, pego, sinjo, iplob ohraniij«-. olepšuje in mladi obrnz. Piskcrr po vi. 1.60, jfUjgŠT* Vso jo mogoče. Kdo hi l>il ]>roj vrjel, da ro bc inalio, kako oko varovati pri vtikanji niti v ip;lo: s prostim prav umnim orodjem ro je posrečil«, da moro llabo oko S&Mjjpf* Proti tatvini varuje angleška tinta za zaznamovanje, ktere porabljene ni več tprsviti B povila in vedno ostane Mina. Priporočati jo jo gotovo vsaki gn.ipodiuji. 1 tlocon velja le ">0 kr. Obroči za kurja ričesa iz angorike volno, 13 za kr. S£-<4C" Angležki lak za usnje, kteri dela usnje mehko tudi v mraku v najtenjo iglo lahko vdoti ni«, in velja ta|m "u falfoa Jj« zrca|0; mal »lacon 2.r>, velik 4.r> kr. i trojček ■ podukom le 26 kr.^ i?0F~ Tekoč Hm. Nepogrešljiv v vsaki bili, ker hi lahko Jjs^p- /obje ne bole vec. Vsak eobobol izvirajo«- iz i tk s[mi oikrbi v vankem goapedaritvti pripeUjooe *e po* reume ali prehlada te mahoma ozdravi z novinu beroun> p^^, \n jm, H0 drli leta in leta in »o mrzel rabi. Velik skimi zobnimi kapljami. Poroštvo tako gotovo, da se vrne denar, ko bi kaplje ne pomagale. I flacoU s podukom BO kr JK*T* Politur-Pasta. Neprecenljiv domač pomoček, s kte-rim vsakdo lahko zastarelo ali oslcjielo pohištvo itd. j>rc-lepo politim. Škatljica s podukom za celo garnituro 80 kr. gj^p* Snažilna krogla za srebro (putz-kugol), izvrsten pomoček ponoviti in osnažiti oslepele kovinske predmete. Nepogrešljivo za zlatarje in srobrarje, po "> kr. fltJET* Regulator za vse uro je regulirana ■olnoaa ura s komposom, vsacemu priporočljiva, ker ho po njej gotovo vsaka mehanična ura da vrediti; fino po 25 kr. 2)^F" BtOpa za pranje. S to štupo si jirihraniš čas, delo in denar, zlasti pa bc perilo bolj varuje, kakor sicer. Funtni paket po 22 kr. JJCjŠT* Amerikanske patentirane zavarovalne ključavnice, izvrstno delane, proti vsacemu lomastil, manje po 80, 40, 50 kr., večo po 70, UO kr. 1 gl., velike z 2 ključnimi po 1 gl. : k popotnim torbam po 25, 40—5(1 kr. 2(^P~ Praktični so Ostrogi za hlače, ki pri slabem vremenu hlnčo hranijo omadeževanja, par ]>o 10 kr. AngleŽka Škarje iz najboljega jekla, različne vrste različno |>o -JO, 25, .')0, .'15—45 kr., vei-ižiea 10 kr. Prav koristne so nove mušinsk'.' olovke, bres sitnega ostrenja, tudi so špice ne lomijo: v les vdelane j>o 10 kr., v kost po 15 kr., s peresnim ročnikom in nožem !i0 kr.; potrebna tekočina za •". mesece 10 kr. Kos union-radirgumi za svinec in tinto 5 kr. U^jif Nog ne premakati je vtaeemn svetovati, s pomočjo izvrstno Motzgerjeve apreture zu usnje, ki dela usnje mehko in nepremakljivo, tako ravi vsakojake madeže iz vsake obleke in tkanino brez izjeme. Ta novi izdelek v svojem učinku prekosi vse enake fabrikate, ker nobeno barve ne oškoduje, se mahoma posuši in ne diši. Priporočljiv tmli za čiščenje rokavic. Fliieon s podukom 40 kr. Bc^ff3* Univerzalna snažilna Stupa (patapnlvar), « kte-rim se da vsaka kovino, zlato, srebro, brons, pidcfon, jeklo, hakro itd. očistiti in polirati. Štupa proti potečim so nogam odpravi sitni pot na nogah in iz nj«'gn izvirnjočo smrajo ; tudi obutalo koiiservirn. Škatljica s jiodukom za M mesec«' ilovolj jio 50 kr. S^«f" Pariški univeisalni kit neraarušljivo in hitro zveze no le stekhj, porcelan. Kamen, morako peilO, lea ild., nm-pak tudi različno združuj«!: n. pr.: les h kovino, poroelstt s steklom itd., tako da jc kakor en kos. Pakot tt^ga vsaki hiši potrebnega blaga le 10 kr. Tak kil tekoč prav dober, tla.;on >J0 kr. Š0ST~ Pečatno marke za pi>ma, ki so zarad ročnosti, cene in gotove znporice bolje kakor «>blati ali vosek, najlepše, z vsako iirmo. grbom, imenom ali monagiamom. 500 mark j»o gl. : 1.80, 1000 mark 1 gl. ('"'• kr. S^ijČ"-" llegulator-pere.sa popravljiva za vsako roko in \snk papir, tako da jo /. istim peresom mogoče nujtenišo kaligratične, pa tudi DRJdebelefie črte pitati. 12 peres 24 kr. ■V Prave angležke britve z dvema nožema po \>o, 80, 40 kr.; s .'I noži po 50, 00 kr. ; nnjtineje s 8 noži po 60, 71». 90 kr., 1 gl.j s 4 noži 80 kr., gl. 1, 1.20. obliki navadne aetilnioe je evesano i lampo, ki ima za l uro J£<*r" Najviše patentirana misnica za miši, podgane, netila, da je pri čestih jirilikab luč hitro ]tri rokah, ("ena krt«s in skričke. l'i odaja so z garantijo veliku kositarjeva zato tako nizka, da se bolj razširijo. Po 50 ki P^f" Perzijsko barvilo za lase, h kterim se mahoma sivi lasje ali rajava ali črno pobarvajo; ob cnoni ohranuje naravno 5vTttost. Ono j«; iz zelišč in vse neškodljivo. Karton I podukom 2 goldinarja. jiosoda po 1 gld Najbolje zdravilo ohranili si IVišno lase in bole jfi ali sive pocrniti jc orehovo olje; vsi kemični preparati so škodljivi. PčastujiMii ne naznanjati, da imam bogato za- y^ logo nejiokvarjenega orehovega olja. Oen«) vseh svojih stvori naznanjam Inozjjlačno in posijani za|»isnik na dom. mšt Ob enem prebivalce na deželi opominjam na moj komisijski oddelek, ki jo edina kupčija te % vrste, kjer sc najmanjšo in največe, naj bo ktere kupčijo koli, hitro in po ceni oskrbi, torej so priporoča JME § obilnim naročilom. «^ I Prva avstrij. komisijska kupčija A. l^i*B04liiiana aa l>naaji. Prnterstrasse 20. H rani iz dobre hišo s potrebnimi šolskimi znanostimi so kot praktikant sprejme v dobro-glasno , nnjvečo juvelirsko, zlatarsko in srebrninarsko kupčijo Avgusta Thiel-a v gosposkih ulicah, Pnjerjeva hiša v Mariboru. Dečki, ki ko /možni slovenskega jezika, imajo prednost. (2) (9) Stalna pomoč proti spolovni slabosti! Originalna izdaja v aO. natisu izdaue za vsace-ga koristne knjige: Dpi* persOiiliche Nrlmlz / , (osebna varnost) imenovnnn od liOvrentiiis-n. Zdravniški sve-»Fasse IMutli« 1 tovalec v telesnih slabostih. En vezek 232 strani s GO anatom, podobami. V zavitek znpečaten. Cena 1 tolar 10 sr.gr. = 2 f. 40 kr., dobiva se po vseh knjigozaložnieah, kakor tudi pri Geroldu & Comp., Stefansplatz na Dunaji. 30 natisov! Ta visoka številka od-višno dela vsako drugo priporočanje. Vsak iztis % izvirne izdaje od Lavrontiusa mora K biti zapečaten s tu ponatisnenim pečatom, na JU kar naj se pazi! ... i mg '^■u vri' 'm~m m*^^*A*£m --nf, --^f-. MđM iii^tiji4|iftiiiiiiniaiii Izvirno državne srečke se smejo povsod kupovati in igrati. r*o n vi elito §ro6i roko! 350,000. kot najviši dobitek ponuja najnovejše veliko žrebanje, ktero jc visoka vlada privolila in garantiral«. Potegnili so bodo samo dobitki in sicer po gotovem Orteiu se ho v malih mesecih 'JH.OOO dobitkov gotovo določilo , med temi so glavni dobitki po M. 250.000, 150.000, ioo.ooo, 50.000,40.000, ao.ooo, 25.000, 2k rat 20.000, 3k rat 15.000, 4krat 12.000, 4 krat 10.000, 5krat 8000, 7 k rat 6000, 21 krat 5000, 86krat 3000, 126krat 2000, 205krat 1000, 255kr.it 500, 350krat 20O, 13.201krat 110 itd. Prihodnje dobit no žrebanje to velike od države garantirane denarno igre je uradno določeno in se bo vršilo že im. in 1». maju ISVO in zanj velja 1 cela izvirna državna srečka le f. T. — 1 pol „ „ „ t 3. BO l četrt „ „ „ f. 3. — ako so ta svota do pošlje v avstrijskih bankovcih. Vsa naročila bo takoj izvrše z uajvečo skrbnostjo, in dobi vsakdo od nas izvirno državne srečke sam v roke. Naročilom so potrebni uradni črte/, i gratis prida de in po vsakem žrebanji pošljomo svojim deležnikom brez uu-ročila uradne liste. Dobitki bo pošteno plačajo pod državno garantijo, in se ali neposredno pošiljajo aH po želji deležnikov izvršujejo po naših zvezah v vseh većih mestih Avstrije. Naš dobit je zmerom srečen in smo nedavno imeli med drugimi bistvenimi ltGlc pri treh igrah vsled oficijelnih dokazov in smo jih našim deležnikom sami plačali. Seveda se sme pri tako solidnem početji povsod gotovo računiti na živo udeloževanje, torej naj se že zarad bližnjega žrebanja vsa naročila brž ko brž pošljejo na S. Stcindecker & Comp., bakina in monjiška kupčija v Hamburgu. Kupujejo in prodajajo so vsakojake državne obligacije, že-leznižke akcijo in ])Osojilnc srečke. Da bi so nihčo no mogel motiti, izrecno pristavljamo, da ne bo nobenega enacega od državo ros garantiranega žrebanja pred zgorej uradno po črtežu odločenem žrobnem obroku, in da moremo vsem tirjatvani kolikor mogoče ustreči, naj se izvolijo naročila na naše izvirne drž. srečko brž ko brž neposredno nam poslati. Z. p. (7) Tinkar Eduard ISKER! J il»teli in vrednik Anton ToiiimI«? Lastniki i Dr. Jote VoAnjak tu dragi.