Leto LUI). številko Z36.
U Ljubljani, v sredo 15. oktobra 19Z4.
Ceno Din. 1.50.
Izhaja vsak dan popoldne, Izrzemsi nedelja ln praznike. — Inserati : do 30 petit a 2 D, do 100 vrst
a2 D 50 p, večji inserati petit vrsta 1 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — Inseratni davek posebej. — „Slovenski Narod11 velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 360 D
Upravststvo: Knaflova ulica stev. 5, pritli»e. — Teleion štev. 304. Uredništvo: Knaflova nllca it. 5,1, nadstropje. — Telefon štev. 34.
PoStnina platana v gotovin?«
Bakarska luka in Slovenija.
Po dolgoletnih političnih in drugih intervencijah in pripravah so sedaj končno začeli trasirati progo Kočevje Brod—Moravice. ki bo zvezala Slovenijo v direktnem spoju s Hrvatskim Primorjem. S to progo bomo za enkrat dobili direkten stik z Jadranskim morjem preko Sušaka in deloma Reke. Po vsej priliki pa bo morala Slovenija insistirati na tem, da se ta proga in ta stik izpopolni z železnico do Bakra, Kraljevice, Crikvenice. Nova in Senja. Šele v bakarskem pristanišču bomo dobili moderno luko s pripravami, ki bodo lahko zadostile modernim potrebam velike prekomorske trgovine. Med Sušakom in ostalimi lukami Hrvatskega Primorja pa se je v zadnjem času vnel prepir, ker bi rad Sušak sebično pritegnil ves promet nase in ker ne privošči ostalim primorskim lukam, ki so prirodno mnogo povoljneiše, nego je sušaška, košček vsakdanjega kruha in napredka. Ta spor pa postaja tudi za nas Slovence, za gospodarsko Slovenijo, važen, ker se v neki meri dotika naše gospodarske bodočnosti.
Z zgradnjo kočevsko-brodske železnice,   s   spojem slovenske trgovine direktno z morjem ne mislimo zadostiti samo lokalnim gospodarskim in kmeto-valskim činiteljem, marveč si zamišljamo neko bodočo smer samostalne slovenske trgovine, ki bo iskala veliki svet brez drugega posredništva,   brez Zagreba. Rešiti se hočemo Trsta ?n italijanskega posredništva* zato pa hočemo tudi na domaČih tleh samostalno zunanjo, uvozno in izvozno   trgovino brez hrvatskega, zagrebškega posredništva. To je temeljna naša zahteva, ako hočemo, da nam bo hasnila nova železniška zveza in ako želimo   svoji trgovinski samostalnosti bodočnost.
Z ozirom na to stremljenje naše bodoče pomorske trgovine je razumljivo, da nam spor radi Sušaka ali Bakra in ostalega Primorja ne more biti ravnodušen. Po vsej priliki bi Slovenija neizmerno pridobila, ako bi se zainteresirala za Bakar in ako bi celo kampanjo za bakarsko železnico podvzeli baš organizirani gospodarski interesenti in činitelji Slovenije. Slovenija bi lahko prevzela celokupno bakarsko luko v lastno režijo, na podlagi gotovih prioritet bi si zasigurali odločujočo besedo v tem idealnem naravnem pristanišču in mi bi razpolagali direktno brez vsakega tujega posredništva z lastnimi skla^ščl, torej z organizirano luko, ki bi stala sr??Tjnlno Sloveniji na razpolrgo.
Na Sušaku bi nam bile razmere mnogo pretesne. Bčkar bi bila idealna ii»ka cele Slovenije. Naš element, ki "e danes že nadproduktiven, bi nassl ogromno zaslužka. Ni dvoma, da bi se v kratkem popolnoma usadli v tej Inki in si osvojili glavno besedo. Slovenija kot rr^spodarska enota bi se še več zaokroži. Z geografično zaokrožitvijo bi seve pridobila tudi notraniegosooda^-V za-okrožitev, to se pravi, naši interni go-spodarski interesi bi se zaokrožili in lažje zaščitili, ko bi dobili perspektivo sa-mo.stalne zunanje trgovine. V tem slučaju bi Ljubljana in Slovenija lalilro eks-Dortirala celo v južno Avstrijo, na Štajersko in na Koroško.
Za tako pozicijo v bakrrskem pristanišču je seve potrebno, da Slovenija orsr^nizira kamp3njo za bakarski železniški spoj, da za to zvezo stopi na plan, da naston? z ambicijami in zah+evaml ter da si oprode!? prioritetne pravice. Bakar bi z obema roVnma pograbil tako intervencuo Slovenije in tudi od strani Ffrvriske in hrvatske tfgovlge bi ne moglo biti ugovora, da si slovensko gospodarstvo ustvari še posebno in popolnoma snmosta?no gospodarsko izhodišče, prekomorsko trgovinsko pristanišče r?odernega kova, kakor je Bakar.
Bodimo širokopotezni in glejmo v bodočnost!
Današnje prireditve v Ljubljani:
Kino Tivoli: »Rosanni grehi.« (Para* mountzfilm.)
Kino Ideal: »Higijena v zakonu.«
Kino Matica: »Po sili mornar.« (Harold Lloid.)
Kralj
izraza nezaupanje
Kralj snoči odklonil podpis velikega diplomatičnega akta. — Vlada bo prisiljena izvajati konsekvence. — Važna avdijenca
skupščinskega predsednika.
— Beograd, 14. oktobra. (Izvirno. Ob 12.) Od snoči do danes opoldne se vrste zelo značilni in naravnost senzacionalni politični dogodki. Povsod velika napetost, ponekod vznemirjenost. V narodni skupščini zbrani poslanci z neprestanim zanimanjem smotre nadalj-ni razvoj afer in intrig, ki jih je povzročil notranji minister s svojimi izjavami in ki jih je še kompliciral Radijev govor v Vrpolju.
V radikalnem klubu so bili danes dopoldne skoraj polnoštevilno zbrani radikalni poslanci, razpravljajoč o vseh važnih aktuelnih dogodkih, čeprav ni bila napovedana oficijelna seja. Skoraj vse dopoldne je ostal v klubu strankin šef Nikola P a š i ć ter je zelo dolgo konferiral z Ljubo J o v a n o vi č e m, ki je bil snoči na dvoru. Jovanovičeva avdijenca je vladine kroge zelo presenetila, ker niso ničesar vedeli o njej. Danes pripisuje javnost tej avdiiencl poseben značaj in pomenja velik preobrat v naših notranjepolitičnih prilikah. Radikalni krogi so prepričani, da je treba danes smatrati položaj vlade za nevzdržljiv in kritičen.
Trde celo, da je za danes popoldne pričakovati zelo odločilnih in važnih ukrepov vlade hi da bo vlada prisiljena logično izvajati gotove konsekvence iz akta, ki ga je snoči napravila krona. Ta akt vsi tolmačijo kot kraljevo nezaupanje sedanji vladi.
Stvar tiči v tej-Ie drugače na videz malenkostni zadevi.
Po informacijah vašega dopisnika je bil snoči Nj. Vel. kralju predložen v podpis velik diplomatičen akt glede upokojitve dosedanjih vodilnih diplomatov, tako dr. Miroslava S p a 1 a j k o-vića v Parizu, nekaterih višjih uradnikov zunanjega ministrstva, konzulov, kakor tudi glede premestitve nekaterih diplomatov. Obenem bi morali biti imenovani novi diplomatje in višji uradniki. Več višjih uradnikov m konzulov bi bilo pa kratkomalo odpuščenih.
Danes dopoldne je dalje doznal vaš dopisnik v parlamentu od dobro infor-rmrane strani, da je Nj. Vel. kralj odklonil podpis tega diplomatičnega ukaza na tako odločen način, ki ga je treba tolmačiti kot gotovo nezaupanje krone napram vladi.
Opozicijonalni krogi mirno in hladno pripominjajo, da bo morala vlada g. Ljube Davidovima v zvezi s tem kraljevim aktom izvajati edino p ari amen-tamologične posledice, ker ne uživa več zaupanja drugega ustavnega faktorja.
Politični faktorji tudi pripisujejo Izreden pomen današnji seji ministrskega sveta, ki je bila nemudoma sklicana in se vrši že od 10.30 dalje do tega momenta. Rezultati te seje še niso znani.
Senz^M^toa internacija o nameravanem &eoM aktivnih
ministrov.
Interpolacija radikalnih poslancev na ministrskega predsednika.
— Beograd, 14. oktobra. (Tzv. Ob 12.00). V zvezi z razdrapano poHtično situacijo je zelo značilna interpelacija, ki so jo vložili naravnost na ministrskega predsednika radikalni poslanci: bivši minister Krsta Mile ti ć, poslanec Pop o vi ć in tovariši glede izdaje potnih listov aktivnim ministrom za inozemstvo. Interpelacija je bila danes vložena. Interpelantie navajajo:
Trdovratno se vzdržujejo vesti o tem, da so si nekateri gg. ministri iz Vašega kabineta preskrbeli potne liste za odhod v inozemstvo in vizume pristojnih oblasti. Kakor je vlada, kateri ste Vi predsednik, privedla državo do razkroja in meščanske vojne, tako gg. mini?vi ?z Vašega kabineta, zavedajoč
se krivde na vsej nesreči, ki je zadela domovino, žele. da pravočasno pobegnejo iz države in se na ta način Izognejo kazni, ki bi jih zadela vsled srda in gnjeva naroda. Te vesti vznemirjajo vso državo. Zato naslavljajo na Vas to interpelacijo in prosijo odgovora na tale vprašanja:
1) Ali je res, da so si preskrbeli gg. ministri iz Vašega kabineta potne liste za odhod v inozemstvo. Če so si jih, kateri so ti gg. ministri?
2) Ali ste pripravljeni Izdati odredbo, da se ti potni listi, če so Izdani, razveljavijo, da ne bi Vaši gg. ministri ušli zasluženi kazni.
Beograd, 14. oktobra 1924. Slede podpisi interpelantov.
Po sprejemu invalidskega zakona - nove volitve ?
V!-dm tisk odklanja koncentracijo z radikali? — Nove vesti o razpis-i volitev. — Mesto fraz — sporazum konkretnih oblik.
— Beograd, 14. oktobra. (Izv.) Plenarne seje narodne skupščine so preložene na nedoločen čas z edino motiva-
cijo, da plenum nima razpravljati o ni-kakih zakonskih predlogih in problemih, ker mu manjka v odborih še ne izdelanega materijala. V vladinih krogih je zavladala konsternacija in depresija. Sami morajo priznavati, da je položaj vlade zelo resen. Vladin tisk hoče izkoristiti razplet najnovejših političnih dogodkov za dokaze, da vlada ne potrebfuje razgovorov z radikali, ker bi ji ne prinesli nikakih koristi. Re-signirano zaključujejo vladini listi svoja razmotrivanja s pripombo, da je ideja koncentracije propadla.
Mirno in stvarno razvoj dogodkov motreči politični krogi danes še z večjo gotovostjo zagovarjajo tezo, 'da sedanja vlada Ljube Davidovića preživlja globoko notranjo krizo, podčrtava-jo obenem, da ta kriza javno še ne izbruhne do 20. t m., ker tega niti krona sama ne želi. Krona 'e irazila že večkrat na nedvoumen način svojo odločno željo, da Ima biti v narodni skupščini v najkrajšem času sprejet Invalidski zakon, kar je edino le mogoče, če v parlamentu ne pride do krize in da ne nastopijo taki politični Hogodki, ki bi spravili vlado iz ravnotežja. Kralj je ponovno naglašal nujni sprejem invalidskega zakona, zato se je včeraj novo-
izvoljeni odbor takoj lotil razprave o tem zakonu. Kakor hitro bo sprejet, bo krona odrešena svoje obljube in se potem prično zopet resna razmotrivanja, kako odstraniti notranje neprilike. Mogoče zopet postane aktuelno vprašanje razpisa novih volitev? Nekateri krogi že menijo, da bi take volitve izvedla koncentracijska vlada, kateri bi stal na čelu Ljuba Jovanovič.
Značilno situacijsko poročilo prinaša današnja »Politika«. Ta konstatira, da se nahaja vlada v taki zagati, da je gotovo, da se ne more vzdržati v takem položaju Še dalje Časa. Zelo verjetno je. da lahko n2stopi taka rešitev, ki bi bila neugodna za današnjo vlado In celo za vse stranke. Čutejo se glasovi, da se pojavlja »blok« kot neka celina. Na temelju tega se že delajo kombinacije. V slučaju, da krona privoli v nove volitve, bi se HRSS kot republikanska stranka ne mogla vpoštevati, temveč bi volitve izvedla najmočnejša stranka v parlamentu.
Vlada Ljube Davidovića naglasa, da bi v slučaju krize prišlo v opasnost tudi vprašanje sporazuma. »Politika« trdi, da vprašanje sporazuma med Srbi in Hrvati ne pride v nobenem slučaju v krizo. Politika sporazuma se bo nadaljevala in še več, da se mesto dosedanjih fraz v sporazuma pojavilo konkretne oblike in vsebina sporazuma.
Spor med generalom Hadžsćem In notranjim ministrom.
Notranji minister skuša ovreči očitke generala Hadžića in prikriti gotova poročila. — Spor je postal javen.
— Beograd. 14. oktobra. (Izv.) Splošna negotovost! Razvoj političnih dogodkov na mrtvi točki! Beogradsko politično javnost danes najbolj zanima oster konflikt, ki je nastal med notranjim ministrom in odstopivšim vojnim ministrom. Kdo zmaga v tetn sporu?
Notranji minister je bil včeraj popoldne na dvoru. Kralj ga je sprejel v daljši avdijenci. Ta je bila več ali manj političnega značaja, čeprav notranji minister ni hotel dati javnosti niknkih pojasnil, naglašujoč, da je bila njegova avdijenca v zvezi z nekaterimi poročili in s podpisi ukazov. Sprva le notranji konflikt med obema ministroma se je prenesel sedaj v politično javnost ter se objavljajo delikatna dejstva, glede katerih je kralj sam zahteval poročila od notranjega ministra.
Notraji minister je skušal v svojem pismu na »Politiko«, katero priobčuje tudi ves vladni tisk, ovreči nekatere trditve generala Hadžića kot deloma izmišljene, nepopolne in netočne. Ugovarja, da bi bil njemu Stjepan Radič stavil kakršnekoli pogoje o ureditvi države. Glede poročil o »vojaškem puču« pravi notranji minister, da jih je izročil vojnemu ministru v upoštevanje, a sam da na nje ni verjel. Notranii minister pa mora dalje v drugi točki priznati, da mu sl«-čaj v Zagrebu ni znan. Tu so radičevci zahtevali, da vojaška straža na Savskem mostru izkaže hrvatski zastavi vse predpisane vojaške časti. Poveljnik straže je to odklonil in aretiral nekaj iz-zivačev. O tem se vodi preiskava. Notranji minister končno v svojem nisinu zopet konstatira, da o kakem vojaškem »puču« v vojski ne more biti govora. —. Nasproti tej izjavi pa je vladin tisk pred dvema tednoma razširjal najbolj gorostasne in najbolj fantastične vesti.
Odstopivši vojni minister gotovo danes ali jutri odgovori na omenjeno pismo.
Notranii minister v mM luči.
Nasprotja med izjavo Nastasa Petroviča in uradnim poročilom notranjega ministrstva.
— Beograd, 14. oktobra. (Izvirno.) Politični krogi danes analizirajo izjave notranjega ministra, objavljene v »Politiki« in v ostalem delu vladinega časopisja. Ugotavljajo, da notranji minister prihaja v kaj čudno nasprotje s to svojo izjavo napram uradnemu poročilu notranjega ministrstva, ki je demantiralo pripravo vojaških pučev. Notranji minister Nastas Petrovič pravi v svoji sedanji izjavi:
Res so meni trikrat neke ugledne osebnosti iz Beograda sporočile, kako se pripravlja v vojski puč, in me naprosile, da to upoštevam. Vsa ta opozorila n!so ničesar bližje označevala in jih zato nisem smatral za resna, niti nisem smatral za potrebno, da ukrenem kake resne odredbe, vendar sem smatral za dolžnost, sporočiti jih vojnemu ministru, da tudi on ve, kakšni glasovi krožijo o vojski. O prvih dveh poročilih sem govoril z njim, naglaŠajoč, da sam ne verujem v te »puče«, toda tretje poročilo sem mu dostavil s kratkim pismom, ker sem bil na poti v Jagodino.
Notranji minister se skuša napram vojski opravičiti, zatrjujoč, da on ni nikdar sumničil vojske in njenih oficirjev, da bi pripravljali kak puč.
Nasproti tej izjavi pa stoji sobotno uradno poročilo notranjega ministrstva. To poročilo pravi:
1. V vojski ni bilo nobene priprave za kak puč, niti se ni moglo zapaziti najmanjšega znaka za kake priprave h kaki akciji vojske, ki bi bila naperjena proti današnji vladi. Ta poročila so popolnoma neresnična,
2. Nihče ni iz sredine vojske ob nobeni priliki poročal vladi. V vojski ni niti najmanjših znakov o delovanju, Id
bi bilo naperjeno proti delu vlade za notranjo konsolidacijo države.
Dočim torej pravi general Hadžič, da ga je notranji minister obveščal o vojaškem pucu, kar sedaj tudi Nastas Petrovič priznava, trdi uradni komunt-kć notranjega ministrstva ravno nekaj nasprotnega.
Kraljev nagovor novoimenovanim
— Beograd, 14. oktobra. (Izv.) Po starem običaju jc Nj. Vel. kralj Aleksander I. ob 11.30 v dvorani starega doma sprejel novoimenovane podporoenike-gojence vojne akademije. Ko je Nj. Vel. kralj Aleksander I. vstopil v generalski uniformi v dvorano, je pozdravil navzoče z vojaškim pozdravom: »Pomo-zi Bog, gospodje oficirji!« Podporočniki so mu odgovorili: ^Bok Ti pomogel!« V prisotnosti generalitete in profesorjev vojne akademije je kralj navzoče nagovoril na kratko:
»Gospodje oficirji! Srečen sem, ko Vas tu vidim zbrane, da Vam morem spregovoriti nekoliko besed. Vi kot mladi oficirji sedaj odhajate k raznim polkom, da vzgojujete in pripravljate odlične borce in vojnike, ki se skupno z vami postavijo na branik naše velike ln močne domovine.
(Daljo na drnpl strani.)' i
Borzna poročila.
Ljubljanska borza.
LESNI TRG: Bukove deske, neparjene. T., IT., od 2 m naprej. 27, 38, 50. 60. 70*. 80, paralelno na. živ rob rezane, feo. meja, blago 950; testom lanske sečnje, od 2.25 mm. 20 mm, od 10 do 20 mm, media 22 cm, lepo izdelano blago, pravokot. odeclj.. fco. meja. blago 600: smre* kovi ali jelovi plohi, paralelno, ostrorobno obrobljeni, 12 m dolgi. 30 cm široki, 65 mm debeli. Fco. meja. denar $65; Hrastova drva, suha, 1 m dol?., fco. naklad, postaja, 4 vag.4 denar 23. blago 24, zakliučki 23: bouls hra* stovi, fco. naklad, postaja, blago 1300.
ŽITNI TRfG: Pšenica, domača, fco. Ljubljana, denar 3S0; pšenica, bačka, par. Ljubljana, blago 425: koruza, bačka, p. Ljubljana, 330; oves bački, par. Ljubljana, blago 320; fižol, rib* ničan. orig. fco. Ljubliana. denar 475; fižol, prepeličar. orig., fco. Ljubljana, denar 430: fižol, mandalon, orig., fco. Ljubljana, denar 350; fižol. rjav. orig. fco. Ljubljana, denar 350; laneno seme, par. Ljubljana, denar 685; pšenična moka bas. »0«, bačka, fco. Ljub* Ijana, blago 615.
Efekt!:
1% invest. posoj. 1921 bi. 64. Celjska posojilnica d. d. deti. 210. Ljubljanska kred. banka den. 225. bi. 233, Merkaniilna banka den. 123. bi. 130. Prva hrvat, štedionica den. 916. bi. 922, Slavenska banka bi. 96, Strojne tovarne in livarne den. 130, bi. 152, Tr-boveljska oremosokopna družba bi. 385, Združene papirnice bi. 120. 4z~^ kom. zad. dež. bke. bi. 88, 4%*& zastav, list. kranjske dež. banke bi. 17Vi.
Zagrebška borza.
Dne 14. oktobra. Sprejeto ob 13.
Devize: Curih 13.50—13.60. * Prnsa 209.95— 212.95, Pariz 367.50—,372.50, New-york 69.75—70.75. London 319.50—322.50, Trst 308.50—311.50. Dunaj 0.09932—0.10132. Valute: dolar 69—70.
Efekti: 7% invest. posoj. 1921 62.50 —62.75, 2YiC'o drž. renta za ratnu štetu 112.75—113, Centralna banka 29—30. Hrv. eskomptna banka 108—109, Kreditna banka, Zgb. 109—110, Hipotekama banka 55—56, Jugobanka 102—103, Prastediona 915—917, Slavenska banka 85—94, Eksploatacija 90— 93. Drava d. d., Osijek 200—245. Šećerana, Osijek 725—745, Isis d. d. 65—66, Vihaš: 78, Gutman 670—700, Slaveks 180—190, Sla* vonija 62—65, Trboveljska 375, Union, paromlin 420—450.
INOZEMSKE BORZE.
— Čarih, 14. oktobra. Današnja borza: Beograd 7.45, Praga 15.50, Newyork 521.75, Pariz 27.35, London 23.43, Milan 22.80, Ber-Hn 1.24, Dunaj 0.00736.
— Trst, 14. oktobra. Predborza: Beograd 32.65—32.75, Pariz 119.75—120; New-vork' 22.85—22.90, Curih 438—439, London 102.80—102.90, Dunaj 0.03225—0.03275, Praga 68.20—6S.40
oktobra. Devize: Beo-London 318.500—319.500. Newyork 70.935—71.185, Praga 2113—2123, Curih Valute: dolar 70.460—
— Dunaj, 13. grad 1016—1020, Milan 3094-3106, Pariz 3717—3733, 13,610—13.660. —
70.860, dinar 1007—1013, lira 3065—3065, če* ška krona 2113—3133.
Stran 2.
»SLOVENSKI  NAROD« dne 15 oktobra 1924.
Stev. 236.
Prepričan som, gospodje oflcirfl, da nadaljujete delo svojih prednikov, ki bo zadivili ves svet In Id so padli za Čast in slavo naše domovine.
Jaz kot vaš vrhovni komandant polagam veliko nado na Vas, mlade m idealne oficirje, verujem, da ostane mola vojska tndl v bodoče na dostojni višini slovesa, ki si ga !e pridobila v teku vojn za osvobojenje in ujedinjenje. Nočem vam govoriti tu o vaših dolžnostih, Id se iih vsi dobro zavedate. O teh dolžnostih so vam v šoli govorili vaše starešine.«
Koncem svojega govora je kralj želel vsem novoimenovanim podporočnikom srečno pot k dodeljenim vojaškim edinicam z vzklikom: »Živeli moji mladi oficirji!« — Odgovorili so mur »Žive! kralj!« Sledila je nato zakuska, ki je trajala do 13. Kralj se je Iskreno in prisrčno razgovarjal z novoimeno-vanimi podporočniki.
t P BI. nad Atlantskim oceanom.
— Berlin, 13. oktobra. (Izv.} Z. R. III. je na svoji poti čez Atlantski ocean danes proti večeru dosegel položaj, ki onemogoča zvezo nemških brezžičnih postaj z zrakoplovom. Prihajajo poročila, da je Z. R. ITI. že v zvezi z ameriškimi brezžičnimi postajami.
Velika ameriška brezžična postaja Chartam javlja v Evropo: Z Z. R. III. je vzpostavljena zveza. Na krovu zrakoplova Je vse v redu, vreme je ugodno. Računajo, da zrakoplov v 30 urah doseže ameriško obal. Za sprejem Z. R. ITT. v Ameriki je vse pripravljeno. Veliko je zanimanje občinstva za ta zgodovinsko važni zračni polet. V klubih so velike stave slede časa. v katerem preplove Z. R. TTT. ocean. Železniške uprave so organizirale posebne vlake do pristaniške postaje Lakehurst, kamor prispe Z. R. III. Tja so odposlani tudi večji oddelki mornarjev in policije, dn vzdržujejo javni red. Določeno je posebno moštvo, ki bo pomagalo pri vkrcanju zrakoplova.
Tudi proti zrakoplovu ostanejo v veljavi določila priseljeniškega zakona in sc bo po njih postopalo. Zrakoplov bodo pregledale carinske oblasti, če je na krovu kaka alkoholna pijača ali kaj carini podvrženega blaga. Ko bodo končane vse formalnosti,, bo občinstvu dovoljeno ogledati si zračnega velikana.
Veliki arzena! v FriedrichsHafnu, kjer grade zeppeline, se najbrže preseli v Ameriko. Več inženirjev in delavcev stopi v ameriško službo.
— VVashington, 13. oktobra. (Izv.) Mornariški krogi izjavljajo, da se bodo izvedele prve vesti z Z. R. III.. ko prispe zrakoplov v razdaljo 1250 km od ameriške obali. Računajo, da bo zreena vožnja Z. R. III. od Friedrichs-bafna do Lakehiirsta trajala 50 do 60 ur.
t*.
mmofi naroonm mm\m.
Prihod zastopnika Društva narodov v Beograd.
F>eograd, 14. oktobra. (Izvirno.) Na zadnjem zasedanja Društva narodov jo hi' podpisan med bolgarskim zunanjim ministrom Kalfovom in grškim zunanjim ministrom P o 1 i t i s om protokol za zaščito grške oziroma bolgarske narodne manjšine v teh državah. Društvu narodov so bile predložene obširne spomenice o položaju narodnih manjšin v Jugoslaviji. Zunanje ministrstvo, da ovrže očitke Madžarov in Bolgare \\ je povabilo predsednika sekcije narodnih manjšin pri Društvu narodov g. K o 1 b a n a. da pride v Jugoslavijo na lice mesta proučit vprašanje narodnih manjšin. G. Kolban v spremstvu tajnika Društva narodov Gjnro P o p o -vida Je včeraj prispel v Beograd. Takoj po prihodu je posetil pomočnika zu-
Anoto! Froncs.
i
Tour, 13. oktobra. Anatole France je danes ponoči umrl. ★ ★ ★
Koščena Smrt je z neizogibno koso pokosila najlepši »cvet latinskega duha«, kakor so imenovali proslulega pisatelja Anatola Francea. Malokomu je znano, da je dne 13. oktobra preminul Jacques Thibaut, ves svet pa bo izvedel, da ni več med živimi največjega magijca besede, kajti avtor »Pingvin-skega Otoka« slove samo pod svojim psevdonimom, katerega je povzel po svojem očetu knjigarju in starinarju Francoisu Thibautu, nazvanem po domače »France«. Drugi pa, kot Paul Gsell — v knjigi »Les matinćes de la villa Said« — trdijo, da si je izvolil ta pridevek iz ljubezni do svoje domovine Francije.
A. France je zagledal luč sveta 16. aprila 1844. in na ta dan smo letos obhajali osemdesetletnico kralja vseh skeptikov. Mladi umetnik je ljubil verze in je v svojem 24. letu že sodeloval
nanjega ministra Milana G r o 1 a, načelnika političnega oddelka v ministrstvu zunanjih zadev T a d i t a in končno zunanjega ministra dr. Voja Mari n k o v i ć a, s katerim Je ostal eno uro v razgovoru. Zunanji minister priredi danes obed na čast g. Kolbanu, ki zvečer odpotuje v Atene, da formalno izvede grško-bolgarski sporazum o narodnih manjšinah. Prihodnje leto namerava g. Kolban zopet priti v Jugoslavijo ter ostane tu mesec dnL
PRED RAZPUSTOM NEMŠKEGA DRŽAVNEGA ZBORA.
— Berlin, 14. oktobra. (Izv.) Skoraj je računati z gotovimi dejstvi, da osta* nejo od vlade uveden* in že nekaj ted* nov se vršeča pogajanja za rekonstruh* cijo vlade brezuspešna. Vlada bo vsled tega v državnem zboru ostala v manj*
M drugega izhoda, kakor da se razpusti državni zbor in razpišejo nove volitve.
MUSSOUNI IN ITALIJANSKI KRALJ«
— Rim, 14. oktobra. (Izvirna) Rimski tisk posveča posebno pozornost letošnji fašistovski svečanosti, ki bo 28. t. m. na dan dveletnice fašistovskega pohoda na Rim. Nekateri listi javljajo, da je kralj sklenil, da se te svečanosti osebno ne udeleži in misli na ta dan odpotovati v Tnrin. MussoHni je nasprotno, da prepreči kraljev odhod, sklenil, da se ima na dan svečanosti izvršiti slovesna prisega narodne milice, kateri mora prisostvovati tudi kralj. — Opozicijonalni tisk ostro napada vlado in se vprašuje, ali bo imel kralj toliko odločnosti, da se upre Mussolinijevi diktaturi.
Politične vesti.
= Kaj se pripravlja v Benetkah? \ tem prisostv
oval:
parastosu, ki se je
Na beneško konferenco so se Italijani pripravili kar najboljše. Rimska vlada je zbrala svoje preizkušene delegate in jim dodala strokovnjake, tako da je italijanska delegacija izborno sestav* ljena. Priskočili so ji na stran še po* močniki iz Trsta, Reke in Zadra. Vsi glavni  italijanski listi pišejo  dan na dan o Reki in Zadru in dolžijo Jugo* slavijo, da ona davi in duši obe ti dve »italijanski« mesti. Pričela se je velika kampanja v svrho, da se obveže naša država za vse mogoče koristi v prilog Reki in Zadru, pa če bi bila s temi združena še tako velika škoda za Jugo* slovene. Italijanska delegacija je pri* čela svoje delovanje z izkazovanjem izredne vljudnosti in prijaznosti naši delegaciji. »Jugoslov. Lloyd« prinaša iz Benetk poročilo svojega posebnega po* ročevalca, ki  naglasa važnost konfe* renče, s katero hočejo Italijani rcvidi* rati vse prejšnje dogovore, da se rešita Reka in Zader. Pravi, da je italijanska delegacija močnejša v vsakem oziru, v naši delegaciji pa ni nobenega (?) stro* Kovnjaka za tarife, carine in ne za pro* met na morju in na kopnem. Polno je zaupanje v predsednika dr. Rvbafža, ali ne sme se naprtiti enemu človeku bre* me tako kompliciranih vprašanj. Itali* jani izvajajo, da je sedaj na kocki živ* ljenje Reke in Zadra in da mora biti šale konec. Poročevalec je govoril z nekim Italijanom ki je končno izjavil: »Diplomacija skoro upropasti vso Ev« ropo, vas Jugoslovene pa vodi med tem — nella chiesa dei Schiavoni ( v cerkev sužnjev [Slovencev]..)« Italijani imajo pripravljene čisto nove konvencije za pristanišča, promet, pomorstvo, tarife itd. Za Trst, Reko in Zader bodo za* htevali najugodnejše trgovske pogoje v našo očitno škodo. Počasi hočejo do* seči vse svoje nove zahteve. Zato pa so napovedovali takoj spočetka, da bo trajala konferenca gotovo cel mesec ali pa še več. Pripravljeni so na oster boj, da nam preprečijo svobodo pomorstva. Sodba hrvatskega novinarja je zelo pe* simistična ali upravičena, kajti veliko je vprašanje, kako se bo mogla jugo« slovenski« delegacija izogniti italijanski pretiranosti in kako stališče bo zavze* mala naša vlada napram beneškim po* gajanjem! V Benetkah gre za naše svo* bodno gibanje na našem morju in na naš zemlji! Za to gibanje morajo ve* 1 jati pač le naši preudarki in naši skle* pi! Gorje, ako bi se v Benetkah uresni* čili italijanski naklepi!
= Proslava lSletnice zagrebškega velelzdajniškega procesa. V nedeljo so zagrebški »veleiz daj alci« iz leta 1908/09 proslavili na prisrčen način svoj lSletni jubilej. Dopoldne so pose-tili grob Pere Vujaklija na Mirogojn m položili nanj lep venec. Nato so se bivši »izdajalci« skupaj fotografirali, si ogledali sodne dvorane in ječe, v katerih so prebili po več mesecev in za
vršil za 17 pokojnih tovarišev - sotrpinov. Od 53 obtoženih jih je ostalo živih še 36; šest jih ni moglo priti na proslavo. Na sestanku je bila sprejeta deklaracija, ki io bo posebna deputacija veleizdajnikov izročila Njeg. Veličanstvu kralu Aleksandru. Sklep deklaracije se glasi: Misel edinstva, ki je bila v vseh treh delih naroda, vedno živa in radi katere je bil pred 15. leti obtožen preko nas ves srbski del našega naroda in ž njim vsi poborniki iste misli v celem narodu, misel, za katero je doživela in prestala potem junaška Srrjija v gigantski borbi za slobodo in ujedinjenje svojo Oolgato — je temelj naše države kraljevine SHS. Prepričani, da je ta državna ideja edino možna podlaga našega troimenega naroda, zahtevamo od vseh merodajnih faktorjev, da imajo to misel vedno pred očmi in da uravnajo po njej rndi svoje delo v korist naroda in države, obenem pa z vso svojo močjo onemogočijo vsako razdiralno delo anacijonaJnih in an-tidržavnih elementov. Obsojamo stremljenje vsake stranke m poedlncev po razbitju našega narodnega in državnega edinstva.«
! jfe pozabimo, ta le svecflaliteta tovarne
JKirim čokolaaa!
=u Pismenostni izpit za nove volilce v New Yorku. Vsi oni volilci države New York. ki bodo 4. novembra imeli prvikrat pravico oddajati svoj glas na splošnih volitvah, morajo vedeti, da v tej državi obstoji zakon, ki zahteva od novih volilcev, da znajo citati in pisati, ako hočejo voliti. Za časa registracije ali, kjer ni registracije, na dan volitve morajo dokazati svojo pismenost 1. potom diplome vsaj oosemrazredne ljudske šole z angleškim učnim jezikom ali 2. potom spričevala o pismenosti (certi-ficate of literacv), ki ga ljudske šole Iz-dajejo volilcem na podlagi enostavnega izpita. Zakon zahteva ta dokaz o pismenosti le od novih volilcev. ki so po 1. januarju 1922 postali sposobni glasovati v državi New York. Kdor ie imel volilno pravico v državi Newyork pred 1. jan. 1922, ni novi volilec v zmislu tega zakona, tudi če se ni še nikdar udeležil volitev, in se od njega ne zahteva nikak dokaz o pismenosti. Kdor se ne more
izkazati z diplomo dovršene osemraz- I redne ljudske šole z angleškim učnim ! jezikom ali s spričevalom, da je dovršil kak tečaj v angleščini, ki odgovarja vsaj šestemu ljudskošolskemu razredu, se mora podvreči posebnemu izpitu. — Oproščeni so oni. ki ne morejo čitati ali pisati zaradi fizične nesposobnosti.
= Konstituiranje parlamentarnega odbora za Invalidski  zakon.  Narodna 1 skupščina je izvolila poseben parlamen- 5 tarni odbor, ki bo v smislu poslovnika 1
nih: 7 radikalov. 5 radićevcev, 2 Davi-dovićeva demokrata, dva klerikalca in po en samostojni demokrat, musliman, džemijet in zemljoradnik. Za predsednika odboru je bil izvoljen dem. posl. Ra-doslav Agatonović, za podpredsednika kler. posl. Josip Gostinčar :n za tajnika radićevec dr. Juraj Kril j e v i ć.
Svilene
j u m p e r j«e
v vseh najmodernejših barvah in fazonah iz
invalidski zakon razpravljal kot nujen ! najboljšega trikota s kratkimi rokavi od Din
in je pričakovati, da bo zakon sprejet v najkrajšem času. Včeraj se je konstituiral ta odbor.  A' odbor je bilo odposla-
170—220, z dolgimi od Din 220—390 nud tvrda*
F. J. Q o r 1 č a r, Ljubljana,
Sv. Petra cesta 29 S2 T
Pismo iz Prage.
Dve leti Švehlove vlade. — Zborovanje senata. — Jubilej novinarja. — 50 letnica drja. Lukavskega. — ^Jadranska Straža«.
11. oktobra.
V teh dneh je dočakala Švehlova koalična vlada drugo obletnico svojega trajanja. Po dr. Benešu je prevzel dne 7. oktobra 1922. vlado Svehla. opirajoč se na koalicijo petih strani^: agrarne, narodnodemokratične, češkosoeijalistič-ne. socijalnodemokratične in ljudske. Že golo dejstvo, da ta vlada vodi usodo naše mlade države najdalje izmed vseh dosedanjih naših vlad, da se je vzdržala na krmilu dalje nego vse njene prednice, gotovo govori in priča za njo. To je dokaz, da se razdrapane povojne razmere konsolidirajo, da se po-lašča političnih strank razsodnost, da-jajoč prednost državnim interesom pred strankarskimi. To je vsenarodna vlada, kakor je bila prva naša vlada dr. Kramara, in njen povratek k vodilni misli, da ima v naši državi vladati samo češki narod, in sicer popolnoma, je bil jamstvo za njeno trajanje. Vzdržala se je pri življenju tudi pri različnih sunkih — spominjamo se. kako je bil iz njene srede z zločinsko roko iztrgan njen najodličneiši član finančni minister dr. Rašin in da je bil baš sedaj na poteku njene dveletnice vsled bolezni prisiljen odstopiti prosvetni minister Be-chvne, mož trdnega značaja, brez bojazni, katerega izguba trpko zadeva ne le vlado, marveč tudi njegovo stranko (soc. dem.). Ako si predstavimo, da je koalična vlada pričela svojo delavnost v razburjenih razmerah, ki so ostale kot dedščina po rdeče-zeleni koaliciji in ako upoštevami, kaj je tekom dveh let storila, moramo priznati, da je bil to velik kos dela v blagor in prid državi. Pred vsem je obnovila red ni mir v državi ter vladno avtoriteto, dosegla stabilizacijo naše krone ni konsolidacijo v gospodarskem življenju, posrečilo se ji je znižati proračun in dati davkoplačevalcem olajšave. Z znižanjem cen premogu je omogočila našim industrijalcem uspešno konkurenco na svetovnih trgih In zmanjšala je tako tudi nezaposlenost delavstva. Izvedla je prvi del socijalne-ga zavarovanja, drugi del sredniesta-novsko zavarovanje pa uresniči v kratkem. Velike naloge ie izvršila, toda čakajo jo šc nič manjše. To je ureditev cerkvenopolitičnih razmer, rešitev uradniškega vprašanja v gmotnem in pravnem razmerju in potem še narodno politična vprašanja. Treba popraviti napake, povzročene s pomanjkljivim jezikovnim zakonom in uveljaviti narodni pomen agrarne reforme. Ni dvoma, da se posreči koalični vladi v bližnji bodočnosti izvršiti tudi te naloge.
Senat je sprejel z glasovi češkoslovaške večine predlogo zakona o vojnih posojilih, pri čemer so zademon-strirale protidržavne stranke z Nemci na čelu. Senator Ledebonr-VVicheln je preČital v senatu izjavo, po kateri Nemci ne smatrajo vprašanja vojnih posojil za rešeno, marveč ostane še nadalje med zahtevami njihove politike. Po tej izjavi so Nemci in opozične stranke zapustili dvorano. Senat je sprejel nadalje vladni načrt zakona o izrednih olajšavah pri plačevanju direktnih davkov in vladni načrt zakona o državnem jamstvu za kredit, ki ga je dobila Čsl. labska plovbna akc. družba v Pragi. Ta teden razpravlja senat o predlogi socijalnoga zavarovanja.
Češki novinar Ladislav Turna, odgovorni redaktor »Narodnih Listov*, je slavil l. t. m. petmdvajsetletnico svojega novinarskega delovanja. Celo četrt-stoletje deluje pri »Nar. Listih«. Sodeloval je pri vseh rubrikah dnevnika in povsod posvedočil svojo novinarsko kri. ki je v resnici novinarska, kajti on je sin redaktorja Karla Turne, ki je celo svoje življenje prehil pri Nar. Listih«. Fnako spretno obvlada svoje pero kot novinar kakor kot pisatelj, čc-stokrat se je krepko potegoval za pravice novinarskega stanu in jim branil tiskovno svobodo.
Predsednik narodno - demokratičnega kluba v poslanski zbornici dr. Fr. Lukavskv doživi ititri 50 ler. Bogata je dosedanja njegova delavnost kot politika in publicista, on je neumoren delavec izredne energije in bistrosti. Dovršil ie filozofično fakulteto ter bil profesor v Plznu, kjer se je posvetil delu za češke manjšine v Pošumavi. Izvoljen je bil za češkega poslanca in si mnogo, prizadeval za češke šole na Dunaju, po prevratu pa kot član narodne skupščine se je z dvojno mero brigal za češke manjšine in največ po njegovi zaslugi je bila otvorjena na češkem zapadu cela vrsta čeških državnih šol. Dr. Lukavskv enako skrbno obvlada tudi druga vprašanja, znan je posebno kot strokovnjak a* nčiteljskih in uradniških vprašanjih. Zaradi širokega svojega obzorja je bil postavljen na čelo klubu narodnodemokratičnih poslancev.
V Pragi se pripravlja ustanovitev odbora »Jadranske straže<-. Občni zbor bo 28. t. m. in pričakuje se delegatov iz Jugoslavije. Na ustanovitvi praškega odbora so udeležene vse nase prve narodne korporacije. J. K. S.
Schicht
r a
SđllđltoUO milo z znamko
3137,'č
je najboljše in v uporabi najcenejše milo na svetu. Pri nakupu pazite na ime „Schicht" in na znamko „Jelen"!
pri najuglednejši tedanji smotri »Le Parnasse«. Leta 1873. je obelodanil prvo in poslednjo svojo zbirko pesmi »Poemes dorćs«. ki so spretne in prikupne. Med tem je pisal mojstrske nvo-de za bibliofilske izdaje klasikov. Študiral je vsakovrstne vede, pa brez pravega reda, brez dogmatizma in pristranosti; posebno mn je ugajal Breto-nec Renan. V svoj diletantizem pa je prinašal prostodušnost in milino kakor njega dni učeni skeptiki Montame, La Motne le Vaver. Bavle i. dr.
Ime si je pridobil A. France z nežnim romančkom »Hudodelstvo Silvestra Bonnarda« (1881), ki je dobil nagrado Francoske Akademije. Tako Je pesnik zašel med romanopisce. Vendar nova njegova dela so bolj nalikovala nekakim kronikam, to se pravi, po starih zgledih avtor prikazuje življenje v mnogoterih in raznolikih pojavih. T« nahajaš smeh poleg ljubezni nežnost se druži s porogljivostjo. samovoljnost se čredi z razumom. Med tem ko je pisal svoje knjige, ki niso danes nič manj sveže nego prvi dan, je v dnevniku »Tempsu« redno objavljal slovstvene kronike »Vie litteraire«, ki se jih je nabralo za 4 snopiče. V oni dobi (pravi
pisec sam v najboljšem svojem spisu »Jardin d' Epicure«) ni kdo ve kaj verjel v pamet niti v znanost, niti v omiko, češ: »Nevednost je nujen pogoj, ne rečem, sreče, pač pa samega obstanka. Čuvstva, ki nam življenje slajšajo aH vsaj lajšajo, izvirajo iz laži in se hranijo s prevarami.< Poslej je zapustil to »mehko blazino«; zavzel se je za stvar, ki mu je dala misel, kako bi se popravljale krivice človeškega društva. Pri tem je izgubil nekoliko svoje vedre pri-zanesljivosti: postal je bolj rezek, zato ni čudo, če ga nekateri slovstveni zgodovinarji, n. pr. R. Dounric navajajo ped zaglavjem Les Ironistes. Ničesar pa seveda pri svojem novejšem socialističnem veroizpovedanjn ni žrtvoval od svoje umetnosti niti od svojega pre-lestnega jezika in poslednji njegovi romani so Čarobni kakor prvi.
Ia vseh njegovu knjig se sosebno izrazito odražalo tri postave: S. Bon-nard, član Instituta, ki ga že njegovo ime izdaja za dobričino, potem Hiero-nfan Coignard, oceni in dvomeči opat, veliki razmotavalec zapletenih vprašanj in stalni gost »Kuhinje pri kraljici Gosji Nožici«, ki jo stegnete čitati v Zupančičevem prevoda, in končno pošteni
anarhistični profesor Bergeret, naiven, a bistroumen mož. Pod temi tremi lici, pod temi tremi krinkami smemo brez ovinkov spoznati nekaj globokih čuvstev in mnenj, ki so Franceu tolikanj pri srcu. Zategadelj se pogosto rabi naziv Bergeret za avtorja samega. In ta trojni portret bomo obesili med simbolični sliki ubožnega pesnika Chouletta ni siromašnega pocastega prodajalca Crinquebilla, ki nam ga je prestavil in predstavil rajni dr. Zupan.
Razen drame v verzih, »Korintska svatba«, ki sloni na miselnem prepadu, zevajočem med staro grško vero in mladim krščanstvom, je France malo pisal za gledališče. Toliko več pa je njegovih novel, ki so že v precejšnjem številu zagledale beli dan po raznih naših listih, pričenši z Rdečim praporom leta 1908. pa menda do najmanjšega tednika katere si bodi stranke ali struje. Najbolj znani sta zbirki »Clio« — draga izdaja — in Povesti Jakoba Vrti-ražnja. Tndi romani so mnogobrojni, obsegajo staro dobo (Thais, prevedena v rokopisu), osemnajsti vek (Rotis-serie de la Reine Pćdauque), veliko francosko revolucijo (Bogovi so žejni), več delov Sodobne zgodovine  m celo
delo, ki se vrši v nebesih: Upor angelov. Najbolj drzen in brezobziren pa je France morda v svoji satiri L' Ile des Pingouins, kjer predstavlja zgodovino Človeške, zlasti francoske omike, prim. naslednjo domislico: »Grof Hudokljun je dobival svoje glavne dohodke iz hiše, kjer so velikosrčne gospe dajale vsakemu posetniku dve krači za eno samo klobaso«.
Pa bodi še tak pironist in ironist, A. France ima vendar neki ideal: vero v Človeško prihodnost, usmiljenje, odkritost, prijateljstvo. Zato ga je Švedska akademija leta 1921. odlikovala z Noblovo nagrado za leposlovje, njega, ki je bil že dolgo član Francoske Akademije.
France je med redkimi ljubitelji Modric, ki jim je njih čista umetnost prinesla ne samo slavo, marveč i bogastvo. Komu zapusti prelepe kipe in slike in preproge v svoji prekrasni vili? Potomstva nima: ne hčere, ne sina po njem pač ne bo, kajti oženil se je sto-prav v visoki starosti.
V delih svojih sam bo živel večno, Dr. Jakob Delenant,
Stev. 236
»SLOVENSKI   NAROD«   dne 15. oktODra *924.
Stran 3.
Ha Ha Harrold Lloyd m li
Pismo iz Kočevja.
(K županskim volitvam t Kočevju.)
Kočevje, 10. oktobra.
Kočevje je trgovsko, gospodarsko in kulturno središče 24 narodno mešanih občin pridnega in štedljivega prebivalstva, čigar pečat dajejo na prvi pogled potomci nek da* njih nemških naseljencev. Ti govore še da« nes dijalekt, kot ga je pred 500 leti prineslo njih nasilno naseljenih 300 očetov iz švab* skega in Frankovskega, ako abstrahiramo od 25 % slovenskih besedi, ki so jih prevzeli od svojih slovenskih sodeželanov. Da ni bilo Anerspergovcev in njih strumnega nemške« ga aparata, bi bili že davno izginili v slo« vanskem morju, kot so izginili škofjeloški nemški kolonisti. Kočevarji so pa pravzaprav še danes Auerspergovi kolonisti, njih naselja in zemlja še danes oaze in otoki v selvah silnegt Auerspergovega veleposestva. Avstrijska vlada je vpeljala za te koloniste nemške šole in pomnožil jim je šulvereln s stavbami in s pangermanskim uČiteljstvom, a oplodila Sudmarka z zlatimi markami.. Nemška Siidmarka je iztezala pred vojno svoje roke že po Črnomlju, oklepajoč ga že od dveh strani, a važne trdne postojanke so v tem mestu zavzele že prve patrulje... Iz Črnomlja se je hotelo napraviti drugo Kočevje. Iz te agresivne •tmosfere je izšla sedanja kočevska vodilna generacija; težko je dobiti bolj zagrizene Nemce kot so Ko* čevarjl od 20 do 50 let. Ob izbruhu vojne ao tf ljudje od silnega pengermanskega na« •vdušenja kar noreli in tudi najboljši nemški krog! se niso sramovali očitno izmišljenih denunefjadj proti Slovencem, a ob prevratu so nekateri cele dneve kar prejokali
Izid svetovne vojne, ki je stri pruski fmperfjallzera. je te ljudi, kot rečeno, silno poparil Vendsr so upali na nekako avtonomijo ▼ obliki republike. Da bi bila zmeda večja fn ob njih disciplinarnosti njih uspeh izdatnejši, so se odločili za boljševiško* sovjetsko obliko. Energični tedanji predsednik Narodnega Sveta za Kočevsko — sedaj kočevski župan — je vidna glavna dva kriv« ca. tiskarja Pavlička m nekega Widmerja, dal aretirati, jih postavil na hladno ter jih kot nevarne politične zločince poslal ukle* njene v Ljubljano, na dan pa. ko bi se imela proklamirati republika, je pa postavil 40 krepkih jugoslovenskih vojakov s stroj niča* m! v mesto in kočevske republike Je bilo konec. Seveda s tem še ni bilo konec koče* verskih nad in spletkarjenja, zlasti z Lahi; še eelo v Pariz so poslali svoje zastopnike na mirovno konferenco, kjer pa jim je za oriraeren sprejem poskrbel z oficijelnim! po* datld že Narodni Svet za Kočevsko. Odšli so seveda z dolgim nosom. Sedaj je le še poslanec Sehauer njih up in nada ...
Umljivo je, da v takem ozračju nI lahko voditi politični boj. Tem težje, ker se prej deloma narodno nezavedni Slovenci šele vzbujajo, novodošleci razporejujejo in ori* jentujejo, pri čemer kar mrgoli osebnih snletk iz nasprotnega tabora. Pri tem silno važnem procesu bi smela naša državna uprava po* šiljati v Kočevje le prvovrstne narodno* zavedne in organizatorno ter družabno na višku stoječe moči in jim radi neodvisnosti dajati dvojne plače kot v Makedoniji. Ne le za Ttčrteljstvo, tudi za drugo uradništvo velja to v enaki vrsti, fcalibog se vlada In stranke tega važnega vprašanja premalo zavedajo. Mnogokrat tudi, n. pr. leta 1921.. ko so bili vsled odprte opcije Nemci radi nesigur* nosti državljanstva od volitev izključeni, so se Slovenci počutili tako varne, da se za volitve razun enega železničarja in enega profesorja sploh brigali niso. Posledica tega je bila, da je dosedanje občinsko zastopstvo, Id je v prvi polovici veliko storilo, čimdalje bolj odpovedovalo, in da so se slišale iz slo* venskih vrst pritožbe, da gospodari v mestni hiši zakulisno pravzaprav človek, ki ni niti po svojem duhu niti po državljanstvu naš. No pa saj ta človek odkazuje še celo našim državljanom stanovanja... Bil je skrajni čas, da se je pometlo in da se bo temeljito »čistilo.
Repertoar Narodnega gledališča t Ljubljani-
DRAMA. Začetek ob osmi url evaČer.
Torek. 14. oktobra: Zaprto. Sreda, 15. oktobra: »Cvrano de Bergerae*. Red F.
Četrtek, 16. oktobra: »Firma P. B.« Red B. Petek, 17. oktobra: »Paglavka«. Red E. Sobota, 18. oktobra: »Moč teme«. Red C. Nedelja,  19. oktobra:  »šestero oseb išče
avtorja.« Izven. Ponedeljek. 20. oktobra: »Cyr|po de Ber«
gerae«. Red A.
OPERA. Začetek ob pot osmih zvečer. Torek. 14. oktobra: »Netopir«. Red E. Sreda, 15. oktobra: Zaprto. Četrtek. 16. oktobra: »Majska noč«. Red A. Petek, 17. oktobra: »Rigoletto«. Red D. Sobota, 18. oktobra: »V vodnjaku«. »Caval«
leria rusticant«. Red B. Nedelja, 19. oktobra: »Carjeva nevesta«.
Ljudska predstava pri znižanih cenah. Ponedeljek, 20 oktobra: Zaprto.
★   ★ ★ - Ksiver Melko, Llftkl. Splošna knjižnica št. 26. Natisnila in založila Zvezna tis-
Uvod za sedanje občinske volitve so bile v marcu se vršeče volitve v Premoženj* sko upravo mesta, ki ima kakih 50 milijonov premoženja. Takrat so se Nemci nekaj časa navidezno pogajali, nato pa nenadoma skli* cali svoje ljudi in postavili za kandidate same ljudi, ki jim Slovenci ne morejo za* upati. Seveda Izključno Nemce. Takrat so uvideli Slovenci, da Nemcem mlajše gene« racije ni zaupati in sklenili so svoje vrste v posebni medstrankarski organizaciji pod predsedstvom predsednika radikalne stran« ke. Ta blok je vodil pogajanja z Nemci radi občinskih volitev. Z besedami so Nemci pristali, z dejanji so pa poskrbeli za vložitev separatne, takozv. Seškove kandidatne liste, ki naj bi razbila vrste slovenskih volilcev. Na lim jim je šla le umirajoča NSS, dočim sta NRS in JDS ostali pri prvotni ideji skupnosti in z vezavo kandidatnih list stvo* rili s SLS za volitve 7. septembra ožji Na* rodni blok. Ta je pri volitvah dobil 284 glo* sov, Nemci 194 glasov, a Šeškova lista 60, slovenska Usta torej 344. Nemci so dobili 9 mandatov. Narodni blok 14, šeškova 2, med njimi 1 Nemca, tako da imajo v konč* nem rezultatu Slovenci 15, a Nemci 10 man* datov. Odkrit strankarski in narodni boj je v svobodnih volitvah torej pokazal, da je Kočevje slovensko mesto.
Ni se pa znalo, kaj bo z županom in volitvami starešinstva. Ko so Nemci pro* padli v odprtem boju, so se vrgli v Intrigant* skega in zabrtnega. Njih voditelj dr. Hans Arko jim je nasvetoval pobotanje s Slovenci in sklep poštene pogodbe, češ sicer se nas potisne poplnoma ob zid. Nekateri Slovenci so že bili za to. Toda v nemškem klubu so zmagali kričači in ljudje gostilniške poli* tike in ne oni zdrave pameti. Jeli so za hrbtom slovenskega vodstva nagovarjati po« samezne slovenske odbornike, ki imajo že od nekdaj dobre zveze ž njimi, da oddajo svoje glasove njim, češ saj je glasovanje tajno. Pridobiti jim je bilo samo tri naše fn načrt bi bil uspel. Tiste tri naše, ki so jih smatrali za pridobljene, so postavili za kandidate na svoje liste; Nemca Tomitza za župana, enega našega za podžupana. Sled* njega seveda le navidezno; volili so v res« niči dr. Hansa Arka za podžupana in bi bil naš Človek grdo potegnjen, ako bi bil nase« del. Nemci so prišli zmage zavestni v občin« sko volilno dvorano; Šele četrt ure za njimi so vstopili Slovenci. Predsedoval je stari žu« pan Novak. Ob grobni tišini se je jelo gla« sovati; pri prvem glasovanju je dobil dr. Sa* jovic 7 glasov, lic (SLS) 7 glasov in Nemec Tomitz 10 glasov, župan Novak 1 glas. Pri drugem glasovanju je dobil dr. Sajovic 14 glasov, torej 1 glas nad absolutno višino. E. Tomitz 11 glasov. Za župana mestne občine kočevske je torej po trdem narodnem boju izšel dr. Ivan Sajovic, znani radikalni voditelj in bivši predsednik Narodnega Sve* ta za Kočevsko. Člani narodnega bloka so pozdravili izid s ploskanjem in Zivio*klici. Nemci so pa obsedeli bledi in nemi. Očivid* no so bili tako poparjeni, da jim je kar sape zmanjkovalo. Le dr. Hans Arko se je zado* voljno smehljal, češ saj sem vam pravil, da poštenost in odkritost največ velja, ne pa intrigantstvo in umazana zahrbtnost. Dobili so pač plačilo za svoje delo. S 15 proti 10 glasovom ;e bilo izvoljeno nato še starešin« stvo. in sicer za podžupana Ivan D robni č (SLS), za svetovalce Ivan Mandelc (JDS), Franc Kunaver, Ivan Kovačič, Ivan Novak, dosedanji župan (NRS) ter Alojzij Kmetic.
Novi možje so nam porok, da se bo odslej na mestni občini kočevski gospodarilo pravično, objektivno in pošteno, predvsem pa v blagor in korist mesta in njegovega razvoja, torej v korist tudi okraja.
S to zmago se je izza Maribora in Celja podrl tretji glavni steber nemitva v Slove* ni ji, naravni razvoj zmaguje nad umetnim.
karna in knjigama v Ljubljani. 144 strani. Cena broš. Din 18, vez. Din 24. Daš, ko poteka 50 letnica našega* priljubljenega pisate-lja-pesnika je Izšla v založbi Zvezne tiskarne in knjigarne pod skupnim naslovom »Listki« zbirka Meškovih novellc, črtic in profilov. So to drobni in topli pesniški izlivi mehke Meškove duše, male dragocene sličice in skice, napisane z nežno roko in v onem bleščečem stilu, vsled katerega je baš Meško med slovenskimi pisatelji postal tako priljubljen. Večina njegovih črtic izvira Iz časov Meškovega srečno-otožnega bivanja na Koroškem. Njemu k srcu prlraščeni Koroški je postavil Meško baš z nekaterimi teh črtic krasen In trajen spomenik, ki naj bi ohranil naše duše v živem ognju za to našo prelepo slovensko deželico, ki je prav sedaj ob obletnic! koroškega plebiscita toliko več aktuelno in potrebno. Kako priprosto, obenem toplo navdušeno In nežno se spominja Meško v črtici »Koroški prazniki« svojih koroških časov (stran 26): »Kakor osirotelemu in zapuščenemu otroku po materi se ml čestokrat stoži po Koroški. Po tisti Koroški mislim, ki smo živeli v njej nekdaj, ko smo pač trpeli krivice dan na dan In smo se dan za dnevom borili in bili za naj-navadnejše pravice a borili se s toplim idealizmom In s neumrljivim, dan za dnevom
Ise nanovo oživljajočim upanjem v srcu: če ne zmagamo danes, zmagamo jutri, če jutri ne, čez leto, čez dve, po desetih letih. Bili so vroči, a lepi dnevi v tisti bajni deželi I molčečih, resnih gora in poezije polnih je-I zer. Kako se mi ne bi tožilo po krasovlti de-I želi, kako ne po letih, v njej preživelih!« V drugem delu svojih »Listkov« podaja Meško profile nekaterih naših zaslužnih mož, med temi Aškerca, Gregorčiča, An t. Medveda, Verovška itd., v katerih z nežno roko, a popolnoma objektivno sega v globine duš teh naših odličnjakov. Prepričani smo, da bodo »Listki«, kakor vobče vsi drug* Meškovi spisi, sprejeti z velikim veseljem, od vseh ljubiteljev lepe knjige, ki bodo v tej zbirki našli globok vir lepe, gladke besede, toplega čustva, neskaljene poezije In vroče ljubezni do slovenske domovine In slovenskega rodu. Okusno in lepo opremljena knjiga je na prodaj pri založnici Zvezni knjigarni, in v vseh knjigarnah za skromno ceno Din 18 za broširan in Din 24 za vezan izvod.
— »Nova Evropa« z dne 11. oktobra je posvečena Južni Srbiji. Prinaša članke Vu-kičeviča o Južni Srbiji in jugoslovenstvu, P. Jovanoviča v geografskem položaju in prometnih zvezah Južne Srbije, Gjorgjeviča: O prebivalstvu Južne Srbije, nadalje Erdelja-novičev članek o etičnem položaju Srbov Stare Srbije in Makedonije, Djerlć objavlja pregled najglavnejših oznak dialektov Južne Srbije, Zaklč piše o pravnem redu v Južni Srbiji, Tatic o Strumenici, VI. Djorgjević o narodni glasbi v Južni Srbiji.
— Zadnji dnevi v Ogleja. Izviren roman Iz petega stoletja. Spisal Carli-Luko-vič, priredil Joža Lovrenčlč. Izdala in založila Goriška Matica v Gorici in stane trdo vezana 28 Dm, broš. 22 Din. V založbi ima za Jugoslavijo knjigo le Učiteljska knjigarna v Ljubljani. Že lepo ilustrirana naslovna stran je zelo mlčna za otroke In nam kaže boje v Ogleju, Id jih opisuje roman. Knjiga pa ni zanimiva samo za otroke, temveč jo bodo kaj radi čitali tudi odrasli. Oglej to starodavno zgodovinsko mesto, ki je igralo v preteklosti tako veKko vlogo, je danes upropaščeno in neznatno. Roman na-n kaže tudi na minljivosti narodov In na zgodovinske narodne boje, ki so se odigravali v teh krajih, spominja nas pa na turške pohode in boje, ki so opisani v neštetih knjigah Mohorjeve družbe, po katerih je pri nas mladina In ljudstvo tako rado segalo. Knjigo prav toplo priporočamo!
— »Delta«, rtvlsra mensjle Fhnne«. Prejeli smo dvojno številko te revije, ki jo Izdajajo na Reki italijanski publicisti In književniki Arturo MirpIcarJ, Bruno Neri in An-tonlo VVldmar. Številka je razdeljena na dva dela. V prvem prinaša izvirne prispevke književnikov, v drugem delu pa Je posvečena jugoslovenski književnosti in objavlja prilično dobre prevode člankov hi pesmi v jugoslovenskih književnikov m pesnikov. Tako nahajamo v tej številki Jovana Cviji-ča članek »Temelj jttgoslovenske kulture«, dalje pesmi Aleksa šantiča, Vladimlrja Na-zorja, Otona Zupančiča In pripovedko Laze Lazarevlča. Prav dobro je zadet prevod Zupančičevega »Nočnega psalma«. Revija se naroča na Reki, vla Carducct 11.
— Anton Mellk. Jugoslavija. Zemljepisni, statistični in gospodarski pregled. I. del.
Druga predelana In pomnožena Izdaja. (Pota in cilji 5. m 6. zvezek.) Ljubljana 1924. Izdala Tiskovna zadruga. Strani 427. Cena boljši izdaji Din 75. slab. Din 60, poštnina Din 2 več. Ko je pred 3 leti Izšla prva Izdaja Melikove Jugoslavije, je knjiga vsled svoje zanimivosti in potrebnost! hitro pošla. Sedaj je priredil Melik novo povsem predelano ln pomnoženo izdajo, ki na 427 straneh obširno in temeljito razpravlja o reliefu jugoslov. ozemlja, našem morju, podnebju, rastlinstvu, živalstvu, prebivalstvu in narodnem gospodarstvu. Dočim zanimajo prva vprašanja bolj teoretike ta šole, so zadnja poglavja zlasd važna za vse naše gospodarske hi pridobitne kroge. TI najdejo v knjigi obilo podatkov in informacij, ki Jih rabijo pri svojem gospodarskem delu. Skupno z drugim delom, ki je izšel že lansko leto, nam podaja Melikovo delo vse, kar moramo vedeti o naši državi v zemljepisnem, gospodarskem in kulturnem pogledu. Nanje opozarjamo zato vse javne, državne ln avtonomne urade, gospodarske in pridobitne kroge ter kulturne organizacije pa tudi posameznike, ki se hočejo temeljito poučiti o naši državi Knjiga je izšla v priročnem formatu In v prav lični obliki. Naroča se pri Tiskovni zadrugi v LJubljani__
Izpred sodišča.
— Zgodaj sta Tsčela komaj 14 letna fanta Jože Perne ln Jakob Kaplja lz Radomelj. Perne se je vtihotapil po noči skozi skedenj v spalnico trafikantiuje Antonije Seršenove. lam je dobil kiju« od tr**ke, kjer je vzel nato okrog 100 Din gotovine m za skoro 3000 kron raznih tobačnih Vdel-kov. Njegov tovariš Kaplja pa je str^žll na skednju. Zgodilo pa se je, da je Perne po izvršeni tatvini sam pobegnil, ker je mislil, da mu je tovariš Že uiei. med tem ko je* Kaplja na skednju zaspal Drugi dan ca je našla domača hct Marjeta na «euu in tlčka sta bila v pasti. Ker nista mogla mlada nepridiprava več tajiti, je skušal Perne prepričati sodnik*, da je ukradel samo 11 Din in pa samo 8 ci\aret. če**r mu pa seveda nI nihče veriel Kaplja pa je sploh zanikal, da bi bil s Peme.om v zvezi. Trdil je, da je bil pijan, pa je Sel na tuj skedenj spat. Obsojena sta bila lc z ozirom la njihovo mladost hi ker sc bosta morda ls Ss poboljšala
vsak samo na 2 meseca težke Ječe In mo- . rata nerazdelno povrniti vso škodo. j
— Radi najemnine sta se sprla soseda | Matija Meržek in Ivan Punčar.  Meržek je i očital tovarišu, da je goljuf in slepar in da goljufa državo, češ da ima v hiši najemnika, ki pa ni prijavljen davčni oblasti.   Pri 1 obravnavi je mož priznal, da mu je očital goljufijo napram državi, s sleparjem ga pa nI ozmerjal. Obsojen je bil na 200 Din globe ali 4 dni zapora. Pri vzklicnl obravnavi je hotel mož dokazati goljufijo, toda senat ga je zavrnil, ker se napoved dohodkov ne da prisiliti pod sankcijo goljufije.
— Huda obdolžitev. Užitkarica Marjana Jerala je obdolžila v Pimičah svojo mlado slnaho, da ji je ukradla iz žepa 500 Din In da ji je strgala Iz ušes uhane. Oropala me je, tako jo je obdolžila huda Žena. Ugotovili pa so, da je prišla žena večkrat pijana domov, tako da se ni zavedala in so jo morali domači sezuti in slečL Da je v takem stanju zgubila lahko denar, katerega je nosila prosto po žepu, ni čudno. Obsojena je bila radi krive dolžltve na 1 teden zapora In je potrdilo to sodbo tudi vzklicno sodišče.
Dopisi.
— V Gorenji vasi pri Stični se je vršil v nedeljo dne 12 trn. dobro obiskani sestanek lovcev iz tamošnje doline. Na sestanku je poročal o lovu ln o pomenu Slovenskega lovskega društva za lov društveni blagajnik ravnatelj Iv. Zupan. Ustanovil se je klub SLD. za Stisko dolino. Za prednika kluba je bil izvoljen g. Josip Zaje Iz Znojil p. Krka, tajnikom pa g. Milan Končlna. Gorenja vas. Ta sestanek je prvi korak k zboljšanju lovstva v Stiski dolini. Lovski zdravo 1
Dr. Leop Lenart
Narodno in državno edinstvo.
Podeljeni smo na dva tabora. Eni so za narodno In državno jedinstvo, a drugI so proti. Imamo pa še tretjo skupino, namreč take, kateri bi hoteli stati na neki »srednji liniji«. Ti pravijo, da so tudi za narodno ln za državno edinstvo po svoje, ter dajejo besedam pomen, ki se bistveno razlikuje od onega pomena, katerega imajo ti izrazi v splošni rabi.
Tako na primer sta nedavno »N. D.« ta »Nova Pravda« v uvodnih člankih tolmačila po svoje ln svojevoljno Izraze: narodno In državno jedinstvo«, potem sta pa oba Člankarja prišla do zaključka: »Mi smo tudi za narodno in za državno edinstvo, namreč za tako jedinstvo, kakor to mi razumevamo.«
Toda vprašanje ni, če sta ta dva Usta za tako jedinstvo, kakor to onadva razumeta. Vprašanje je, če sta za tako jedinstvo, kakor se to splošno ln povsodi razumel
Ako rečem, da sem za državno jedinstvo, hočem reči: Jaz hočem, da imamo eno, jedinstveno državo. S tem nisem rekel, da sem za centralistično urejeno državo. Se manje, da sem za hegemonijo enega dela nad drugim. Jedinstvena država je lahko al! centralistična aH avtonomlstična. Toda zveza držav ali zvezna država ni Jedinstvena država. Ako je več držav, ne more biti ena država, kakor ne more pet jabolk biti eno jabolko — pa naj bodo te države v kakršnikoli zvezi med sabo. Stvar Je tako jasna, da o tem ni treba govoriti, če ne bi bilo med Slovenci, zlasti med Inteligenco, še vedno zmedenih glav, ki mislijo, da Je pet jabolk Isto, kar eno Jabolko ln federacija držav Isto, kar jedna država.
K jedinstvu države spada eden državni suverenitet, torej tudi eden izvor vlasti in prava in torej tudi samo eden zakonodajni zbor. Državna uprava se lahko decentralizira, tudi zakonodajna oblast se lahko decentralizira. MI si lahko predstavimo, da imajo posamezni deli države svoje ljudske zastope z mnogo večjo zakonodajno oblastjo, kakor so jo imeli avstrijski deželni zbori. Toda vsaka taka zakonodajna oblast mora biti podrejena eni, skupni zakonodajni oblasti. Ako tega ni, nimamo jedinstvene države.
Nelogična In bedasta je torej trditev, da federalisti niso zoper jedinstvo države in niso protidržavnl. Federalisti hočejo, da se ta država razbije In na njenem prostoru postavi večje število malih državic. Torej nočejo ene, skupne države in nočejo te naše države. Oni hočejo neko drugo državo, toda ne one, ki sedaj obstoji.
Tu se ne dotikam vprašanja, če je federalistična država pri nas In v naših razmerah mogoča ln če bi bila boljša, kakor pa jedinstvena država. Federalisti niso tega nikdar dokazali, torej tudi ni potreba, da se na to odgovarja. Nikdar niso na primer dokazali, kako bi na HrvaŠkem bilo mogoče razdeliti Srbe od Hrvatov? Federalisti niti še ne vedo, na koliko državic bi radi podelili to našo državo? Ne vedo niti približno, kje bi potegnili mejo med eno In med drugo državo!
Pri nas de facto postoji jedinstvena država, kdor hoče, da se naj ta država pode-e in na njenih razvalinah postavi več državic, on je faktično proti naši državi. Ce podereš Mšo in na njenem prostoru postaviš več manjših hišic, nimaš več ene hiše, tudi če imajo stanovalci novih hišic medsebojni dogovor, na primer, kako bodo skupno upo-treblievall vodnjak ali dvorišče.
Se mnogo več se žonglira s pojmom •narodnega jedinstva« in tu sta zlasti že
omenjena lista neumorna v dokazivanju, da sta tudi za narodno jedinstvo, toda za neko drugo jedinstvo čisto posebne vrste, katero fcmenuieta »poli.rčnot narodno jedinstvo, to je, da smo Slovenci, Hrvati in Srbi politično en narod, ker tvorijo eno državo. Z navadno in razumljivo besedo bi se namesto tako »politično narodno jedinstvo« reklo: »državjjanstvoc. V tem smislu so seveda iste narodnosti z nami tudi Neme. Madžari, Arnauti in Turki, ki so naši državljani. Tega »narodnega jedinstva* seveda nikdo ne taji in vsled tega tudi ni potreba, da ga kdo brani. Ta »politični, pojem narodnosti izmislili so si šele Madžar-ji in še pri njih se je slabo obnesel. Drugače radi rabijo na ta način Izraz »narod* Judje. Eden Jud je, recimo. Rus. drugi Nemec, tretji Poljak. Dokler je v Galiciji, je Poljak! ko pride na Dunaj, je Avstrijec itd. Toda! če se pri nas govori o narodnem jedinstvu razumemo pod to. besedo ono, kar se je vedno in povsod razumevalo, namreč ve'.:-ka skupina ljudi, ki ima gotove skupne lastnosti, kakor: rasa. jezik, vera, tradicij, kultura itd. In se je na podlagi teh skupnih lastnosti v masi ustvarila zavest skupnosti, katero imenujemo narod. Pri enem narodu prevladuje bolj ena stvar, pri drugem dni-ga, pri Judih rasa in vera. pri Ircih rasa in deloma vera, pri modernih narodih večinoma jezik, včasih tudi tradicija in kultura Vprašanje je, če smo južni Slovenci v tem nacionalnem smislu eden narod, alf ne? Ali imamo dovo'j jake skupne znake ta ali Imamo razvito zavest skupnosti?
Ml imamo skupett jezik. Tudi če se deli po narečjih, kot pri vsakem narodu, to ne preprečuje skupnosti. Jezik beogradčana je gotovo bližji ljubljanskemu, kakor pa jezik Tirolca Meklenburškemu. Poleg tega ni pri nas med narečji nobenih ostrih prehodov. Hrvati In Srbi imajo popolnoma isti književni jezik z neznatnimi poetičnimi nljan-sami.
Mi smo Iste rase. Prvotna rasa se je seveda tekom stoletij mešala s tujimi elementi, toda jedro je ostalo staro: slavensko in diferencijacija ni šla tako daleč, da bi se razbili na več narodov. Na celi teoriji ne morete nikjer najti nobenih jasnih etnografskih mej, ki bi nas delile na več narodov.
Dalje nas druži zgodovina. Slovenci so Šli sicer nekoliko svejo pot, vendar jI je bila dolga stoletja glavna zgodovinska vez. ki nas je družila — borba proti Turkom — skupna Slovencem in Hrvatom. Glavna naša zgodovina se je izčrpavala v teh bojih. Ce so imeli pri tem Slovenci nekaj opravka z Dunajem, Hrvatje pa s Pešto, je postranska stvar. Hrvatje In Srbi so imeli pa še pred prihodom Turkov zelo mnogo skupnih vasi, od prihoda turkov pa sploh ne morete ločiti njihove zgodovine. NJ ga boja. da ne bi stali skupno.
Kultura nas ne loči, nego v mnogem druži. Nikdo ne bo rekel, da je Pribičevlč radi svoje kulture druge narodnosti, kakor pa LukiniČ, aH da je Cvljfč po svoji kulturi orijentalec, Sišić pa zapadnjak, ali da sta hrvaški in srbski kmet Iz iste vasi v Liki vsak druge narodnosti, ker se tako silno ločita po kulturi. Med pasajerskim tirolskim kmetom ln berlinskim vseučiliškim profesorjem je gotovo velika kulturna razlika, pa sta vendar oba iste narodnosti. Pri nas bi pa dva kmeta ene in Iste liške vasi, k! govorita čisto isti jezik, delita že doka stoletja skupaj vsi križe in težave življenja, ne mogla biti iste narodnosti, ker se tak-* silno ločita po svoji kulturi! Ako bi se južni Sloveni po kulturi ločili na tri ali več narodov, bili bi predvsem Muslimani brc7 razlike jezika — Sloveni, Turki, Arnauti — narod zase.
Južni SlovencJ imajo torej mnogo skupnega, kar je podlaga narodnosti, a nič, kar bi jih toliko delilo, da bi ne mogli biti eden narod. Od prvih časov do sedaj so nas vedno drugi narodi smatrali, kot eno narodnostno celoto in tudi med nami je zavest narodne skupnosti neprestano bila živa. O tem je mogoče najti nebroj dokazov pt! vseh naših starih in novejših pisateljih. Trditev, da se delimo na več narodov, je šele novejšega datuma In nastala je umetno pod vplivom političnih teorij, ki so se razvile, pod uplivom naših nasprotnikov. Nekoliko zmešnjave dela pri tem dejstvo, da Srbi in Hrvati nimajo dveh izrazov za narod in ljudstvo. Oni Imenujejo vse »narod« (oziroma Hrvati rabijo včasih tujko »puk«). V tem smislu lahko govorimo o »srbskem« narodu, kmečkemu narodu, delavnem narodu, marljivem narodu, primorskem narodu, zagorskem narodu itd. Toda vsi smo en narod, enega jezika, ene rase. tesno udruženi po zgodovini, tradiciji in kulturi.
Ce govorimo torej o narodnem jedinstvu, razumemo eno državo z enim suverenitetom. Ce govorimo o narodnem jedinstvu, izpovedujemo naše prepričanje, dr« smo vsi južni Sloveni eden narod, kakor za eden enarod Nemci ali Francozi. Imena Srb, Hrvat in Slovenec samo so politična Imena, kakor so na nemškem politična imena: Prus, Haenoverčan, Badnočan ali Vlr-temberžan.
risanke nudi po nizki ceni
Narodna knfigarna
Ljubljana, Prešernova ulica 7« wa
Prosveta.
WC
Stran 4.
^l.ovrN^Ki   NAROD«  dne 15. oktobra 1924
stev! 23 B.
tt
naznanja, da se predvaja
KINO IDEAL"
Higijena v zakonu
še v sredo 15. t m., ker se vsi obiskovalci še niso razvrstili. Četrtek, petek in soboto predvaja vrlo zanimiva drama
»PLESALKA LA MOTTE"
Prednaznanllol Z nedeljo predvajanja
POT OKROG SVETA"
Dnevne vesti.
V Ljubljani, dne
Uspehi«
Siavospevi slovenskemu ljudstvu so zadnje čase nekam ponehali. V klerikalnem taboru so utihnili glasovi o suvereni ljudski volji, o pomenu zmage SLS in o posledicah, ki so jih obetali tigri ljudstvu v obliki popolnega blagostanja. Črnec je storil svojo dolžnost, črnec lahko gre. Lahkoverne mase so pomagale tigrom priti do vladnih jasli in s tem je njihova vloga končana. Navzlic vsem blagozvenečim frazam in krilatim obljubam je ostalo vse pri starem. Davki se niso znižali, plače ne zvišale, državno uradništvo životari, kakor je životarilo, upokojenci, invalidi, vojne sirote in druga para se bori za golo eksistenco in trka na vrata klerikalnih mogotcev brez najmanjše nade, da bi se odprla. Ljudski tribuni in apostoli novega življenja so utihnili, čim so nasitili svoje častihlepje in vladoželjnost ter spravili peščico svojih ožjih somišljenikov do korita. Interesi širših slojev so jim deveta briga. Spremenila se je samo firma, pod katero ljudstvo dela in trpi pomanjkanje. Življenje je ostalo ne-izpremenjeno.
Toda SLS lahko pokaže tudi uspehe svojega vladanja. Ti uspehi sicer nc segajo preko ožjih partijskih interesov, vendar pa so za stranko in njeno politiko zelo značilni. Vršički klerikalizma, ki so poprej žalostno povešali glave in bili na tem, da usahnejo, so si zdaj opomogli. Marsikdo je prišel do mastnega korita, o katerem se mu niti sanjalo ni. Glavni klerikalni štab je poskrbel za svoje eksponente v vseh panosah javnega živlienja. To je pa tudi edino poglavje, kjer so klerikalci ostali mo2-beseda. Vse druge obljube so zatajili, ker jim je bilo ljudstvo itak vedno samo sredstvo za dosego partizanskih strankarskih ciljev. Po principu vse za svojo bisaeo so štirje tigri na ministrskih stolčkih »očistili« svoje resorte ter preskrbeli odgovorna in dobičkonosna, administrativno-upravna mesta klerikalnim eksponentom, kjer se je le dalo. To je torej edini uspeh politike SLS, odkar je ta laži-demokracija v Sloveniji na vladi.
Kako skrbe klerikalci za svoje ožje somišljenike, se najbolje razvidi iz cerkvene uprave. Z imenovanjem dr. Gnidovca za katoliškega škofa v Skop-lju smo dobili Slovenci že Četrtega škofa. Nihče ne dvomi o sposobnosti ln zaslugah teh mož za versko življenje in nihče jim ne odreka pravice do visokih funkcij, toda Če vidimo z ene strani popolno zanemarjanje in izigravanje ljudskih interesov, ljudske bede in naivnosti, z druge pa favoriziranje gotovih krosrov in delitev mastnih upravnih mest med peščico privilegirancev. moramo pribiti, da je vse-to v direktnem nasprotju s klerikalno teorijo. Krščansko In dosledno hi bilo, da SLS najprej priskoči na pomoč tistim, ki bijejo težak boj za golo eksistenco, ki jim primanjkuje vsakdanjega kruha 1 ★   * ★
— Kongres državnih upokojencev.
V nedeljo popoldne je imelo udruženje državnih upokojencev v Beogradu svoje redno zborovanje, ki se ga je udeležilo nad 100 članov. Razpravljali so v glavnem o položaju državnih upokojencev. Predsednik Popovič je prečital najprej brzojavko, noslano kralju, potem je pa referiral o svoji misiji, ki mu je bila poverjena slede zboljšanja položaja državnih upokojencev. Da bi se ta položaj, ki je z ozirom na draginjo nevzdržen, zboliŠal, so upokojenci zahtevali od vlade, da jim zviša doklade za 100 odstotkov. Tej zahtevi vlada ni mogla ustreči, vendar pa je pokazala dobro voljo, da gre upokojencem po možnosti na roko. Problem upokojencev je rešila namreč na ta način, da se sprejme v proračun do konca letošnjega proračunskega leta vsota 50 milijonov dinarjev, ki bi bila namenjena za izplačilo doklad državnim upokojencem. To pomeni 50 do 70odstotno povišanje dosedanjih doklad. Upokojenci so sprejeli predsednikov referat z največjim zadovoljstvom, ker je za enkrat doseženo več kakor so pričakovali. Pred zaključkom je bilo sklenjeno, da se bo udruženje odslej imenovalo: Udruženje državnih upokojencev na ozemlju Srbije in Črne gore. — Dinarski upokojenci so torej dosegli, kar so želeli 50- do 70*
14. oktobra 1924.
odstotno zvišanje dosedanjih doklad ni sicer radikalno zboljšanje njihovega gmotnega položaja, vendai pa pomeni prvo pomoč v stiski, ki je prikipela do vrhunca. Kaj pa z drugimi upokojenci, ki s svojimi kronskimi pokojninami absolutno ne morejo živeti? Bliža se zima in z njo znatno zvišanje izdatkov za vsakdanje življenje, vlada pa je slepa in gluha za vse obupne prošnje. Če se je mogla zavzeti za ene, je njena dolžnost, da se spomni tudi drugih. Izenačenje kronskih z dinarskimi upokojenci je prvo, kar mora nemudoma storiti.
— Prevoz Sienkiewiczevih ostankov na Poljsko. Po poročilih iz Prage, se zemeljski ostanki velikega poljskega pisatelja Henrika Sienkiewicza pripeljejo dne 23. t. m. ob 9. zjutraj v Prago. Pisatelj Sienkiewicz leži pokopan v Ve-veyu v Švici. Drugi dan nato odpeljejo Sienkiewiczeve zemeljske ostanke iz Prage v Varšavo. Prvotno so nameravali krsto peljati iz Švice čez Ljubljano, a je ta pot bila zelo od rok. V Ljubljani naj bi se poklonili poljskemu geniju zastopniki kulturne Jugoslavije. V Pragi nameravajo prirediti velike svečanosti.
— Velika investicijska posojila beogradske občine Beogradska občina se pogaja radi velikih investicijskih posojil. Pred kratkim je izdala memorandum, v katerem poroča o premoženjskem stanju občine in navaja, da znaša letošnji prebitek v proračunu 4% milijone dinarjev. Prihodnje leto pa bo občina izkazala 12 milijonski prebitek. Doslej je Beograd vzel posojil v znesku 169 milijonov dinarjev. Vsa ta posojila je uporabil za investicije, sedaj se pogaja za nova posojila. Prvo posojilo v višini 300 milijonov bo občina vporabila za odplačilo državnih predujmov in za plačilo Investicij, kanalizacije, vodovoda, ljudskih kopeli, živinskega trga. cestnih napeljav Itd. Drugo posojilo v znesku 700 milijonov bo uporabila za cestne železnice. Tretje posojilo v znesku 80 milijonov bo služilo zgradbi centralnega trga. Četrto posojilo v znesku 2 milijard bo namenjeno regulaciji Save in Donave in beo-gradskemu pristanišču. Končno bo peto posojilo v znesku 300 milijonov dinarjev beogradska obč'na uporabila za različne višinske stavhe kakor za mestni dom, šolska poslopja itd. Vsa posojila bodo znašala 2 milijardi 980 miHjonov din. Vsekakor ogromni načrti! Kaj je Ljubljana proti tem investicijam!
— Avtomobilska Izložba v Zagrebu je dobro obiskana. Prva dva dni je bilo po-setnikov par tisoč. Zelo mnogo jih je iz Bosne. Izložbo si ogledujejo tudi industrijalci iz Slovenije. Prva dva dneva je bilo prodanih okoli 20 avtomobilov, večinoma manjšega tipa. Interes za cenejše marke je velik.
— Naturalizirani mozemcl. Iz Newyor-ka: Naturalizacijski urad Je ravnokar Izdal statistiko o naturalizacijah tekom prvih sedmih mesecev tekočega leta, to Je od 1. januarja do 31. julija 1924. V tem razdobju je bilo 107.782 inozemcem podeljeno ameriško državljanstvo. Olede Izvirne domovine novih ameriških državljanov stoji na čelu Italija z 20.04S naturalizlrancev. Tik za njo stoji Poljska, Angleška z vsemi pripad-ki je zastopana na tretjem mestu, potem pride na vrsto Rusija, Nemčija, Cehoslo-vaška. Grška in na to J u g o s 1 a v i j a, ki stoji torej v tem pogledu na devetem mestu. — Prejšnjih pripadnikov kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki so tekom prvih sedmih mesecev tekočega leta postali ameriški državljani, je bilo po teh uradnih podatkih 2833. Črna gora je poleg tega navedena še posebej kot rojstna dežela 20 novih ameriških državljanov.
— Knflgotrštvo — prost obrt? Pri nas Je uvrščena trgovina s knjigami — novimi ali starimi — med takozvane koncesijoni-rane obrte, to Je med one obrte, pri katerih ne zadostuje samo prijava, marveč si mora dotičnik, ki ga hoče izvrševati, pridobiti posebno privoljenje, koncesijo imenovano. V Avstriji spada knjlgotršrvo sedaj med proste obrte, katere lahko izvršuje vsak človek. Tako Je pravkar priglasil tako trgovino na Dunaju neki bivši — šolski sluga. V krogih dunajskih knjigotržcev se boje, da bodo še drugI podobni — sluge dobili apetit na take trgovine ln nastalo je gibanje, da se ta trgovina podvrže zopet koncesijski vezi In potrebni naobrazbi.
— Gimnazija v Carlbodu. Po odloku prosvetnega ministrstva je dobil n gimnazija v Caribrodu letos peti razred. Doslej je bila samo spodnja gimnazlja-
— Konferenca o mednarodnem prometu se bo vršila od 11.—15. novembra t. 1. v Neaplju. Konferenca bo mednarodna in se je udeleže železniški predstavniki vseh evropskih držav. Izvrše se dogovori o ureditvi mednarodnega želemiškega prometa.
— Carinarnica ▼ Zemunu je zopet otvorjena, in sicer kot glavna carinarnica prvega reda, - -
— Ustavljen In ekspresni promet na Dunavu med Dunajem« Beogradom in Gjur-gjevim. Kot vzrok za vstavitev potniških b rodov s* navaja neugodno vreme.
— Posebni blagajniški oddelki pri po krajinskih gozdarskih direkcijah v Aleksin-cu, Skoplju, Sarajevu, Vmkovcih, .'.patinu, Čačku, Zagrebu ln Ljubljani so pričeli v tekočem mesecu poslovati na odredbo ministrstva šuma in ruda.
— Družba sv. Cirila In Metoda je sprejela po Ženski C. M. podružnici v Rušah Din 250, katere je izročil predsednik podravske podružnice »Slovenskega planinskega društva« v Rušah g. Dav. Lesjak. mesto venca na grob ustanovitelja omenjenega društva g. dr. Pavel Turnerja. Iskrena hvala!
— Proti zlorabi obrtnih dovoljenj je podalo trgovsko udruženje v Šibeniku na pristopno oblast prošnjo, da se ima pri podeljevanju obrtnega dovoljenja strogo paziti na to, da je prosilec kvalificiran, ker se zadnje čase usiljujejo v obrti ljudje, ki si nabavijo pri pojedinih brezvestnih obrtnikih spričevalo, da so delali tu hi tam. dasi v dotični obrti v resnici niso Izvežbani.
— Bogata dedščlna. Kotarski predstojnik v Valporu J. Konaković In njegov brat sta podedovala 150.000 dolarjev, kar znaša v naši valuti okoli 10 milijonov dolarjev.
— Čaru g a zahteva ločitev zakona. Na smrt obsojeni harambaša Jovo Stanisavlje-vič Caruga je zahteval ločitev zak -na od svoje zakonite soproge, ki žtvi sedaj pri materi. Tozadevno se je Caruga obrnil na preiskovalnega sodnika Ignjića, ki mu je dal \sa potrebna navodila. Zanimivo je, da Caruga še vedno upa na svobodo. Na vprašanje nekega navzočega pravniki. >ni da zahteva ločitev zakona, ko b) njegova Žena itak v kratkem vdova, je odvrnil Caruga, da ne zahteva ločitve zakona radi žene, tenveč radi sebe, ker če biti uaimanj tekom poldrugega meseca svoboden \ si bo poiskal drugo Ženo.
— Strahovit zločin kacakov. Iz Skop-Ija poročajo o odkritju strano »ritega ztoč'na, ki so ga izvršili bolgarski komiti 'n kačaki v Macedoniji. Pred dnevi je pobegnil od ka-čakov pastir Gjorgje Angjel, katerega so imeli vjetega. Povodom dečkovega zasliševanja je bil odkrit strahovit zločin. V mesecu juliju so kačaki v gorovju napadli 26 mladih pastirjev, ki so Čuvali živino iz sela Babuna. Kačaki so živino odgnali m pastirje odpeljali s seboj. Naslednji dan so po selih v bližini Babuna rekvirirali jestvine in pijačo za vjetnike, katere so obdržali kot talce. Prebivalci $2l so vzdrževali seljake, kolikor so pač mogli. Ko pa je bilo vzdrževanje roparjev vsled poostrene državne kontr-le onemogočeno, so kačaki izginili in v gorovja »Solunska vratac obesili sedem pastirjev. Pastir Gjorgje Angjel, ki je z vrvjo okoli vratu pobegnil, je izjavil, da so ga kačaki imeli dva meseca vjetega. Ko so ga obešali, se je onesvestil in ne ve kaj se je dogodilo žnjim. šele kasneje se je zavedel in je taval po gozdu, dokler ni dospel do Velesa. Orožniki so v gorovju »Solunska vrata« res našli obešenih sedem pastirjev, vendar o kačakih ni sledu.
— Novorojenček v vodi. Iz Save so pri Kresnicah potegnili truplo novorojenčka moškega spola. Orožniki zasledujejo brezsrčno mater.
— Rodbinska tragedija v Cerkljah. V petek se je v Sp. Berniku, občina Cerklje pri Kranju odigral žalosten dogodek. Posestnik Simon Naglic, ki se je pred leti vrnil iz Amerike in se tu poročil z neko premožno vdovo, je svojo ženo na polju petkrat ustrelil v glavo. Vzrok strašnega dejanja so bili družinski prepiri. Naglic je pobegnil in ga dosedaj še niso prijeli.
— Usodepolen padec. V šmartnem pod Šmarno goro je v nedeljo 12. trn. padel z jablane neki posestnik, ki je obiral drevo. Priletel je tako nesrečno, da si je zlomil tilnik in je obležal mrtev na licu mesta.
— Samomor v Zagrebu. V nedeljo se je obesil v Zagrebu dninar Gjuro Flegar, stanujoč v Marovskl ulici. Obesil se je v kleti.
KRVAVA BITKA V CIRKOVCIH NA ŠTAJERSKEM. 4 MRTVI. 24 RANJENIH.
Kakor Javljajo iz Maribora 13. t m.. Je bila v nedeljo v Cirkovcih na Dravskem polju v neki gostilni veselica s plesom, pri kateri so se fantje iz raznih vasi sprli ln spoprijeli. V akcijo Je stopil tudi nož In nastala je ljuta bitka. Poročila vele, da so na bojišču obležali štirje fantje mrtvi, 24 pa jih je lahko ln težko ranjenih. Podrobnosti o krvavem pretepu dosedaj še niso znane in bomo o dogodku poročali obširneje v jutrišnji številki
Iz UoMjaai
— Ocena o Pirandellovi igri »Šest oseb išče avtorja« se nahaja v včerajšnji in današnji številki na zadnji strani.
— Finančni delegat dr. Savnik je služ* beno odpotoval v Beograd.
— Penzijonat »Mladika« se zopet otvori. Mestna občina ljubljanska namerava za tekoče šolsko leto otvoriti zopet penzijonat v »Mladiki« za prilično 50 gojenk. Ponudbe sprejema mestni gospodarski urad do 25. oktobra 1924. Pogoji so v splošnem nastopni: V internat se sprejemajo slovenske deklice, ki obiskujejo mestno Žensko realno gimnazijo ali kako drago šolo v LJubljani. Gojenke so redne in izredne. Prve stanujejo v internatu m uživajo vso oskrbo, druge so le čez dan v zavodu. Redne plačujejo po 1000 Din, izredne pa 750 Din mesečno. Vsaka redna gojenka mora prinesti s seboj primerno zalogo zaznamovanega perila in drugih potrebnih in tudi zaznamovanih stvari, med drugim n. pr. odejo, 3 rjuhe, 3 odejne prevleke, blazino in 3 prevleke, vse kolikor mogoče preprosto izdelano. Za pouk v glasbi in v raznih jezikih se določujejo dogovorno s starši posebni honorarji. Perilo se pere v zavodu in sicer namizno m posteljno brezplačno, životno pa proti primerni odškodnini Natančnejši pogoji so na vpogled pri mestnem gospodarskem orada med uradnimi urami«
— Javnosti v vednost Ženska I. mestna C. M. podružnica v Ljubljani sporoča, da Je ministrstvo podaljšalo rok srečolova do 15. decembra. Ko poteče rok. se bodo dobitki dobili v pisarni Družbe sv. Cirila in Metoda, Ljubljani, Narodni dom.
— »Posredovalec«. V trgovski register Je vpisana tvTdka »Posredovalec«, Informacijska ln posredovalna pisarna v Ljubljani.
— Zdravstveno stanje mesta Ljubljane.
Zdravstveni izkaz Ljubljane v času od 5. do 11. novembra beleži to-Ie statistiko: Umrlo je 26 oseb, 12 moških in 14 žensk (tujcev 14). Smrtni vzroki: življenska slabost 2, jetika 2, griža 1, zastrupljene rane
1, druge nalezljive bolezni 2, srčna hiba, bolezni žilja 2, rak 3, drugi naravni smrtni vzroki JO. Slučajne smrtne poškodbe 2, samomor 1. Med tem časom se Je rodilo 23 otrok, 11 dečkov In 12 deklic. Naznanjene nalezljive bolezni: škrlatica 2, griža 1, duš-ljtvi kašelj 1.
— Ravnateljstvo mestnega dohodar-stvenega urada ne uraduje za stranke dne 15. in 16. oktobra ti. radi nujnih popravil v uradnih prostorih.
— Učna tečaji, ki jih priredi Slovensko trgvsko društvo »Merkur« v Ljubljani, pridno sredi tega meseca, Kdor želi obiskovati osobito višji tečaj nemščine in italijanščine, naj se prijavi najkasneje do 15. t. m. v društveni pisarni Gradišče 17./I. od 6. do 7. ure zvečer. I56'n
— Železničarji! Danes, v torek 14. oktobra, se vrši ob 20. uri v Rokodelskem domu v LJubljani širši sestanek rokodelcev m delavcev glede   delavskega pravilnika.
153/n
— Mestna Orjuna Ljubljana odpoveduje plesno šolo radi premale priglasitve.
— Društvo nižjih mestnih uslužbencev, naznanja žalostno vest, da je član gospod Ivan Rrh, magistratni ječar v pokoju, stanujoč na Kodeljevem, Planir, dne 13. oktobra 1924 ob 11. ponoči preminul. Pogreb bode 15. oktobra 1924, ob 4. popoldne na pokopališče Štepanja vas. Naj mu bo blag spomini
— Christofov nčhl zavod sprejme Še nekaj gojencev v večerne tečaje.
— Večerni tečaj za šivilje In nešlvilje na od mlnistr. za trgovino in obrt konces. krojaški šoli, Židovska ul. 5 se prične 15. tm.! Kroj je zelo razumljiv te se ga lahko tudi nešivilje tekom tečaja priuče!
— Restavracija fllharmonlčne dvorane. Z novim kinopodjetjem »Matica« je Ljubljana pridobila novo, elegantno koncertno dvorano. Novo podjetje se je namreč obvezalo, da renovira fllharmonlčno dvorano in deloma vse stranske prostore in je v tem smislu izvršilo v prejšnjih mesecih obsežna restavracijska dela, ki se tičejo predvsem notranje opreme in arhitek-trenične izpopolnitve glavne dvorane. U-metniška dela je zamislil zagrebški akade-mični slikaT prof. Muha skupno z lastnkiom novega kina g. Mernatovičem. Pri podrobnem delu je razven tega sodeloval zagrebški slikar Mladen Plečko. Prvoimenovana sta sestavila vse arhitektonične in dekorativne načrte. V glavnem sta radi načina celokupne zgradbe obdržala renesančni slog ter istega izpopolnila z izrazitimi dekorativnimi motivi, ki dajejo celi dvorani zelo zanimivo, umerjeno arhitektonsko ozračje. Z renesančnim slogom se je ohranil tudi koncertni značaj dvorane. Celo kabina pro-jektorija se je prilagodila renesančnemu slogu rn zgradila v obliki stebrov. Zanimava je nadalje nova razsvetljava pod streho, ki razsvetljuje celo dvorano samo z odsevano svetlobo, tako da se oča pri odmorih lahko odmorijo, kar pa bo tudi za koncertne prireditve od velike važnosti In nekaj povsem novega. Izostala bo kričeča koncertna razsvetljava, dvorana se bo nahajala v dremotni lučd, občinstvo bo moglo popolnoma nemoteno slediti koncertnim točkam. Z odpravo v koncertnih dvoranah zelo moteče razsvetljave bo odpadla tudi razpršitev akustične pozornosti. Zelo okusno se Je predelal vestibil, zopet v umirjenem renesančnem slogu. Na stenah se nahajajo lepe slike, izdelane z navadnimi vodnimi barvami. Čakalnica je prirejena v kitajskem slogu, na stenah slike in prizori iz Telia, Fausta, Cyrana. Celo stopnjišče na balkon se je prepleskalo in okrasilo z umetniškimi okraski. Na desni strani dvorane se nahaja bifet In pa garderoba, ki bosta v kratkem dogotovljena. Bifet je opremljen s krasno pleteno opravo iz znane pletarske šole v Radovljici. Interesantni so naravnos umetniško izdelani pleteni fotelji, ki so prožni, kakor običajni fotel.fi z žimnicami ln z jeklenimi vzmeti. Dvorana in vsi prostori so tako prenovljeni, da so lahko v ponos Ljubljane. Filharmonična družba je s to re-enovacijo mnogo pridobila. Poleg Uniona imamo sedaj res okusno, akustično in de-korati vno popolno koncertno dvorano. Zagrebška tvornica je dobavila lične stole, zadaj pa so nadelane lože. Ljubljana je lahko hvaležna novemu podjetju za umetniško restavracijo Hlharmonlčne dvorane, upamo pa, da si bo znalo ohraniti tudi z dobrimi m resnimi filmskimi predstavami značaj soHdnega in umetniško usmerjenega podjetja. Čujemo, da se bodo izvajale vsak teden odnosno vsak mesec poleg običajnega programa še dodatki o zadnjih modnih novitetah v Parizu, kar bo znalo vplivati tudi na našo domačo modno industrijo ter oživeti zmisel za lepo nošnjo in za modne novitete.
— Neprijeten obisk je napravil v noči od 12. na 13. neznan uzmovič vrtnarju Ivanu Kobilci na Dunajski cesti št. 4. Vlomil je v košaro, ki se nahaja v šupi poleg hiše in odnesel večjo množino perila v vrednosti 1000 Din. Tat je popolnima neženlrano izvršil svoj posel, kajti pri delu je odri tudi mladega petelinčka, čigar drob m perje je pustil ležati na licu mesta.
— Policijske ovadbe: Včerai so prispele na policijo sledeče ovadbe: radi tatvine
2, pijanosti 2, kaljenja nočnega miru 1. cestno policijskega reda 11, prekoračenja policijske ure 1, zglaševalnih predpisov 3, poškodbe tuje lastnine 1, razgrajanja 1 in žaljenja straže 1. Aretacije; radi razgrajanja X ta radi pijanosti J*
— Surov voznik. Hlapec Mihael Fajdi-ga je vozil včeraj z dvovpresnim vozom po Blei\veisov: cesti in ni hotel voza kljub znamenjem službujočega stražnika ustaviti. Začel je razsajati in zmerjati stražnika z naj-izbranejšimi psovkami. Kričal je prav do Tržaške ceste, kjer ga je stražnik aretiral, ffinale bo na sodišču!
Iz Celja.
—c Koncert Jos. Rijavca.    V nedeljo
12. t. m. zvečer je priredil operni tenorist Josip Rijavec, ki potuje te dni na svojo Češkoslovaško turnejo, koncert v celjskem Mestnem gledališču. Pričakovati je bilo, da bo gledališče z ozirom na visoko umetniško kvaliteto gostujočega pevca razprodano. Vidi se, da Celje še vedno ne zna ceniti zastopnikov prave umetnosti. Navzoče občinstvo je Rijavca po vsaki točki burno aklamiralo in s tem dalo izraza svojemu spoštovanju in uvaževanju njegove dovršene pevske kulture.
—c Mestno gledališče. V nedeljo popoldne so se igrali »Rokovnjači« tretjič ln zadnjikrat v tej sezoni. Predstavi je prisostvovalo zlasti mnogo okoliškega občinstva.
—c Vinska trgatev SK. Celje Je bila vkljub dobri pripravi In okusni dekoraciji, kakor tudi izbranemu aranžmanu nepovoljno obiskana. Vzrok ie najbrže iskati v preobilici prireditev v zadnjih treh dneh.
—c Umrl je v nedeljo dne 12. t. m. ob tričetrt na 8. zvečer g. Josip Zorko, preglednik finančne kontrole, v 64. letu starosti.
—c Nočno lekarniško služboh ima ta teden lekarna Prt orlu. Glavni trg.
Iz Maribora.
—m Shod stanovanjskih najemnikov. Minulo nedeljo se je vršil protestni shod stanovanjskih najemnikov, ki pa je prire* dila tukajšnja socijalističnt stianka. Od 6000 najemnikov se je udeležilo prireditve jedva 1000 oseb. Obhod po mes.u je bil klavern. Nikjer ni bilo opažati pravega življenji in duha, kakor bi ga človek pričakoval cd de* morstracljskega obhoda. Slv'en je bil tudi shod na vrtu pri Gambrinu. Otvoril ga je g. Petejan v imenu socijaliitične stranke, na* kar sta govorila gg. Eržen v slovenskem in Ošlak v nemškem jeziku. Oba govora sta bila skozinskoz strankarsko pobarvana. Na* padala sta vlado in klerikalno poslance, ki ničesar ne store za zaščito fctanovaiijskih najemnikov. Opozarjala sta nato. iia moia. če se sedanji projekt stanovanjskega zakona izvede, priti v vseh večjih mestih do revo* lucije, ker delavstvo in uradništvo nc zrno e tako visokih stanarin. Zlasti sta se oba za* govornika obregnila ob proračun za vojske, ter zahtevala, da se polovica te vrste črta in določi za zgradbo stanovanj. H koncu je govoril še občinski svetnik Bahun, ki je poročal o delovanju socijalistov v občin* skem svetu ter o njihovih načrtih za omilje« nje stanovanjske bede v Mariboru, ki pa sta jih onemogočila klerikalna odbornika Žebot in dr. Jerovšek. Nato je bila sprejeta reso* lucija, v kateri zahtevajo nadaljno zaščito stanovanjskih najemnikov, in ustanovitev fonda za zgradbo stanovanj. Kakor smo že svoječasno povdarili, je nerazumljivo, zakaj te demonstracije ni priredilo društvo najemnikov. Obisk bi bil v tem slučaju brezdvom* no petkrat boljši, na strankarske prireditve pa, kakor običajno, prihajajo samo pristaši in radovedneži, in se jih tudi ne more vzeti kot izraz volje celokupnega prebivalstva, dasi se to v pretežni večini morda strinja a temi zahtevami.
—m Plebiscitni spominski shod. Ob pri* liki obletnice nesrečnega koroškega plebiscita je sklicala Orjuna na soboto zvečer v Narodni dom spominski shod. ki je bil tiha, a lepa manifestacija za naše zasužnjene brate. Govorili so dr. Vauhnik, dr. Caza* fura, dr. Schnuderl, dr. Irgolič. nakar je bila sprejeta resolucija, ki poziva vse narodne kroge k skupnemu delu za osvoboditev vseh nerešenih bratov izpod tujega jarma.
—m Tragična smrt odličnega narodnega delavca. Minulo soboto se Je ponesrečil g. Joško R a i h v Ljutomeru. Peljal se je z ljutomerskim tovarnarjem Marili u š i č e m lz Gornle Radgone proti Ljutomeru. V bližini Loke je avtomobil, ki ga Je vodil g. Martinušlč sam, zavozil v nekega kolesarja. Ko se Je avtomobil hotel v zndnjem trenotku Izogniti, ie zavozil v cestni Jarek. Gospod MartinuŠič Je to še v zadnjem hipu zapazil ter naglo okrenil krmilo, hoteč zapeljati zopet na cesto. Vsled tega pa se Je avtomobil dvakrat prekucnil ter pokopal pod sabo JoŠka Paiha. Zadobll je na glavi smrtonosno po?kodbo. kateri je kmalu na to podlegel. Poklicani zdravnik Je zamogel ugotoviti samo Še nastop smrti. Rajh je bil daleč naokoli znan narodnjak, izvrsten gospodar in zaveden demokrat. Zapušča ženo in sedem otrok.
—m Glasbena Matica v Mariboru ima svoj VI. redni občni zbor dne 20. oktobra v društvenih prostorih pri Gotrti z običaja nim dnevnim redom.
—m Plesne vaje sekclskega draitva. Mariborski Sokol priredi letos dva plesna tečaja, prvega za začetnike, drupega za ple» salce. ki že znajo plesati. Za naraščaj se uvedejo posebne plesne vaje. Čas sprejemanja prijav se bo naznanil pravočasno. Toliko ▼ vednost narodnemu občinstvu, da ne bo posečalo raznih tečajev nemških in sličnih dmšt»r.
m Tro/ zabodel gonjača. Spremljevalec živine. Robert Pirkovič, je na mariborskem kolodvoru polagal volom, ki so bili v njegovi oskrbi, krmo. Pri tem ga je neki vol vrgel na tla in nabodel na rogove. Na njegove obupne klice so prihiteli železničarji, ki ao ga rešili iz mučnega položaja. Poklicani rešilni oddelek mu je prožil prvo pomoč, nakar so ga prepeljali v mariborsko bolnico.
—m Radioiklub. Ustanovni občni zbor Radiorkluba se vrši v soboto dno 18. t m. ob 20. uri »Pri Zamercu«. Na dnevnem redu je poročilo pripravljalnega odbora ter voli* tev novega odbora. Vsi prijavljeni člani, kakor tudi drugi prijatelji tega sporta vab*
AJieni,    '   ^ ^
Siev. 236.
„SLOVENSKI NAROD*   one 15. oktobra im.
Stran 5.
Gospodarstvo.
Na Sori pri Fužinah — približno 5 km severno od Žirov — je zgradila Električna in gospodarska družba v Zireh hidroelektrično centralo, katera spada med srednje velike hidravlične naprave s precejšnjim padcem in razmeroma malo množino vode. Vodna moč Poljanske Sore spada k vodovju Save in ima v obširnem gorovju te doline zelo ugodne dotoke vode.
Višinska razlika med napeto vodo pri jezu in gladino spodnjega odtočnega kanala pod centralo je čisto 22 m. Iz vodnega katastra je razvidno, da je na mestu, kjer stoji centrala 10-mesečna voda 950 litrov, 8-mesečna voda 1700 litrov in 6-meseČna voda 2700 litrov v sekundi Za podlago projekta se je vzelo 7-mesečno vodo z okroglo 2000 litrov v sekundi, kar odgovarja pri gorenjem padcu okroglo 500 konjskih moči.
Jez je masiven, iz betona, 64 m dolg in 5 m visok ter. je ugodno na skali fundiran. Globoki in 3 metre široki dotočni kanal ima neposredno pri 4 m visokem vtoku grobe in fine grabite; pred zadnjimi se nahaja lovilec za pesek z odvodnim poglobljenim kanalom in zatvornico. V jezu, neposredno pri do točnem kanalu sta dve zapornici po 3 m visoki, ki pri visoki vodi omogočita hitrejši odtodk vode in s tem zmanjšata visoko stanje vode nad jezom. Na desni strani je napravljena ribja lestev, katera obenem zavaruje desno rečno krilo.
Najinteresantnejši del naprave je 1 km dolgi cevovod, ki se je v večjem obsegu pri nas v Jugoslaviji prvič napravil iz lesa. Cevovod je od dotočne-sa kanata, to je od jezu do centrale pod pritiskom. Že pri jezu je bilo z ozirom na teren veliko razmotri-vanfe potrebno, predno se je našlo končnoveljavno rešitev. Se v večjem obsegu je uplivala terenska formacija na položitev terase in na izbero materijala pri cevni napeljavi. Teren obstoja iz rdečega, skrilastega,iIovnate-ga kamenja, kateri na zraku razpade in se razleze, ako se ga odkrije. Sedanje bregove je bilo potrebno koli-kortoliko obvarovati in cevovod zato potožiti ob vznožju; za cevi se je pa moralo izbrati kolikor mogoče elastičen materijah Ne samo, da so lesene cevi cenejše, kakor železobetonske ali železne, one so tudi bolj elastične in zato za ta slučaj najsposobnejše.
Izbera lesenih cevi je bila na dlani. Posebno, ko je njih izdelovanje prevzela specijalna tvrdka, ki garantira za izvršitev in za tako dolg obstoj, kakor drže železne, se je gradbeno vodstvo moralo odločiti za to vrsto cevovoda, upoštevajoč pri tem tudi okolnost, da se more dobaviti potrebni les na licu mesta. Že površen pogled nanje sovori z vso gotovostjo, da se bodo te cevi na Fužinah ravnotako obnesle, kakor one v nebroj napravah Švedske, Norveške in Amerike.
Cevi ostanejo v splošnem odkrite in leže na zravnani planiji. Le na približno 100 m daljave so položene te cevi na lesenih kozah, ki stoje na betonskih podstavkih. Nadaljnja trasa je izpeljana pod potjo k višje ležečim naselbinam; v tem delu je približno 40 metro\  cevi, izvršena iz železobetona.
Cev prekorači potem potok Sore. Premostitev 15 m široke struge je izvršena iz dveh lesenih mrežnih nosilcev, katere nosita dva betonska opornika. Med nosilca je položena lesena cev. Zadnji del cevovoda pred centralo je zopet lesen in leži pod zemljo. V tem delu je rudi odcep k raztezil-niku, ki je tudi iz lesene konstrukcije v obliki kadi, 7 m premera in 8 m vi-
šine. Ta raztezilnik je zato napravljen, da se v dolgem cevovodu zmanjšajo vodni udarci, ki nastajajo vsled naglega zapiranja turbine.
Ta cevovod konča tik pod poslopjem centrale, ki obstoji: 1.) iz pritličnega dela 10X14 m, kjer sta postavljeni dve turbini in sicer: turbina I. izdelek Voith-Sv.Polten, za 1.32 m* na sekundo vode padec 22 m netto, trajni učinek 300 KS; turbina II. izdelek Str. tovarne in livarne, za 0.90 m" na sekundo vode, padec 22 metrov netto, trajni učinek 200 KS. — Turbini sta direktno sklopljeni z električnimi generatorji za 3000 voltov. Pod turbinami se nahaja odtočni kanal, ki je povzročil z ozirom na globino in pritisk vode znatne stroške.
2.) V zvezi z zgoraj opisanim pritličnim prostorom se nahaja drugi del poslopja, kateri obsega stikalni prostor, delavnico, magacin in pisarno ter dvoje stanovanj poleg vseh stranskih prostorov.
V stikalnem prostoru se nahajajo v prvi vrsti transformatorji za pretvarjanje električne energije generatorjev od ,3000 voltov na 1000, odnosno od .3000 na 380X220 v. z vsemi potrebnimi pretikalnimi aparati in instrumenti za obratovanje vseh priključenih konzumentov. Visoka napetost 10.000 voltov je namenjena za prenos električne energije v oddaljenejše kraje, kakor n. pr. v Žirih na Vrhniko, med tem ko služi nizka napetost 370X220 voltov za priključek konzumentov v neposredni bližni centrale. Ta del poslopja 8.5 m X 15 m je enonadstropen. Poslopje je dobro fundirano, zunanje stene so iz betona, notranje iz opeke; stropovje je deloma leseno, deloma iz železobetona. V ostalem je zgradba v normalni izvršitvi, krita z betonsko opeko, v notranjih delih ometana in pobeljena, samo zunanje stene so ostale surove, neometane, da se je prihranilo te nepotrebne stroške. Tlak v turbinskem in stikalnem prostoru ter v prostorih je iz betona, v ostalih delih pa iz lesa.
Od 10.000 voltnih transformatorjih prične preko primernih varnostnih naprav daljnovod, ki izhaja neposredno iz pročeine strani centrale. Z ozirom na okolnost, da je bila hidroelektrična centrala od vsega početka zamišljena za preskrbovali je Vrhnike in okoliških vasi z električno energijo in le v majhnem obsegu za najbližjo okolico, je daljnovod preračunan za prenos devet desetink vse v centrali proizvajane energije na Vrhniko. Da se kolikor mogoče zmanjšajo izgube na 24 km dolgem daljnovodu od Fužin preko Žirov na Vrhniko in da se z najmanjšimi stroški za baker izvede ta daljnovod, se je določilo 10.000 voltov za prenosno napetost.
Daljnovod se je izpeljal po progi, ki omogočuje priključek vseh vasi do Vrhnike; zato teče daljnovod od centrale mimo Dobračeva neposredno skozi Žiri po prometni poti ob potoku Ra-čevo na Smrečje in od tu preko Podli-pe na Vrhniko, kjer konča v glavni transformatorski postajL Ta daljnovod se vsak čas lahko podaljša v smeri proti Bevkam in Blatni Brezovici ter na ta način priključi še vse sosedne vasi.
Končno naj bo še omenjeno, da stane celotna naprava, vključivši 24 km dolgi daljnovod okroglo 7 milijonov dinarjev. Ako odštejemo od tega zneska približno 1 in pol milijona dinarjev za gori opisani daljnovod, potem ostane za vkupne gradbene stroške centrale približno pet in pol milijonov dinarjev ali približno 11.000 dinarjev za izgrajeno konjsko silo. kar predstavlja v današnjih razmerah zelo nizek znesek.
Zlate bilance, znižanje obrestne mere, vprašanje zlatega ažja.
Dr.    Gjura   Vrbaačić, predsednik
Saveza denarnih in zavarovalnih zavodov in pravni kousulent Prve hrvatske štedionice, je pravkar napisal za zagrebški »Der Morgen^ zelo zanimiv članek o temeljnih vprašanjih našega gospodarstva. Radi važnosti prinašamo njegova izvajanja v daljšem izvlečku:
Vprašanje zlatih bilanc, se je pojavilo najprvo v Nemčiji in je prispelo sedaj tudi v Avstrijo. Nastalo je iz potrebe, da se izločijo iz bilanc fiktivne vrednote in iztrebijo inflacijski dobički In da se na ta način zaustavijo vedno rastoče uporabe kapitalov. Vprašanje zlatih fiilanc nastaja vedno v državah brez zlate valute, kjer poskušajo radi žalostnih razmer na denarnem trgu reformiran valuto. Pri nas ne veljajo te razmere. Mi stabiliziramo dinar in nihče ne misli na reformo valute. Vprašanje bUansirania v zlata ne more potemtakem nastati v Jugoslaviji. Pri sestav ibilanc nas mora predvsem zanimati vprašanje dotacije rezervnih fondov da' akcijskega kapitala. Podjetja, ki so se ustanovila pred vojno z zlato vrednostjo so se zvodemla. Pri nas so tvornice, ki obstojajo že 20 do 30 let in ki niso mogle odpisati niti 50 % svojega zastarenega inventarja. Naši davčni zakoni se na to ne ozirajo. Mestoma so nejasni in celo za-branjnjejo, da storimo to, kar veleva trgovinski zakon. Zadnji zakon izredno predpisuje, da mora vsako podjetje bflancirati svoje premoženje po vrednosti na zadnji dan poslovnega leta. Večina naših podjetij pa izkazuje svoje stavbe, tvornice, zemljišča in ostalo premoženje po vrednosti' izpred vojne. Na ta način ne nudijo te bilance prave slike. To izhaja iz slabe interpretacije zakonov od strani davčnih obrsti. Pravilno bi bilo to-le: Ako povečamo rezervni fond ali pa akcijski kapital, ker se je zvišala vrednost nepremičnega ali premičnega premoženja, tedaj ni treba obdavčiti vrednostnega povtška premoženja. To dejanje bi bilo samo knjigovodstveni postopek, ki nc bi menjal bistva premoženja in ki bi najmanj vplival na konto izgube in dobička. Dobro bi bilo, ako družbe, ki so primorane podajati javne račune, lahko povečajo vrednost zemljišč, stavb, tovarn in strojev M se danes vstavljajo v bilance s komaj 20 delom prave tržne cene. lahko povišajo te postavke brez vsakih davkov in ako lahko vpišejo tozadevne diference brez davkov v korist rezervnih fondov ali akcijskih kapitalov in sicer v višni. kakor jih sklene občni zbor dotičnih podjetij. Sicer pa že vsak dobri in pravilni trgovec to že davno dela in to za svoje blago, kakor za ostalo premoženje. Isto je storila tudi država, ko ie zvišala 1.1920 katastralne dohodke za štirikratni iznos,'leta 1923 pa za trikratni iznos, tako da znaša povišek napram predvojnemu stanju 24-kratni iznos. Savez denarnih in zavarovalnih zavodov je skupaj s Savezom industrijcev v tem smislu predložil fin. ministrstvu vlogo, ki se bo brez dvoma ugodno rešila.
Znižanje obrestne mere.
Za vse pridobitne kroge je brez dvoma današnja obrestna mera 30 % in še več nevzdržna. Ta obrestna mera jih sili v naravnost katastrofalne težkoče. Državne odredbe tu ne pomagajo- Država ni v stana dekretalnim potom urediti obrestne mere vložkov, kakor tudi ne kreditne obrestne mere. Med fin. zavodi tudi ni mogoče doseči soglasja. Enako ni mogoče urediti obrestne mere kreditov. Če pa hočemo znižati obrestno mero, moramo predvsem omejiti davke, znižati režifo. povečati denarno ponudbo in zmanjšati denarno povpraševanje. Kapitala ponudba je mogoča samo z dotokom tujih denarnih sredstev. V tem ožini smatramo, da ie pravilna resolucija zagrebške Trgovske zbornice, koje najvažnejši odstavek se glasi: Sodelovanja inozemskega kapitala v našem gospodar-stvu naj država ne stavi zaprek, marveč naj v tem o zim celo podpira svobodno konkurenco. Če hočemo pridobiti tuje kapitale, moramo prepričati zunanji svet, dn se urejujejo naše splošne razmere, naš pridobitni položaj, naš promet in naše politično stanic, da je dalje naša valuta stabUizirana. da je devizni promet svoboden, ali vsaj olajšan in da zlasti naši davki ne požrejo večjega ali največjega dela naših čisHh dohodkov. Inozemstvo mora zaupzati uašim upravnim oblastem in našim sodiščem, ki se morajo politično in matcriiamo osam
svoj iti. Končno je treba izenačiti trgovinsko zakonodajo in pa menično pravo.
Vprašanje zlate ažije.
spravljajo v zvezo z našim uvoznim tarifom, oboje pa v zvezo z zaščito domače industrije. Razumno je, da i»-e domača industrija v tarifni politiki svojo zaščito. Te zaščite pa ni mogoče zahtevali za vsako ceno. Večina konzumentov naše industrije živi v tuzemstvu in te konzumente mora tudi industrija upoštevati, ko zahteva zaščitne mere. Pravico do zaščite imajo samo tiste industrije, ki razpolagajo z vsemi predpogoji za samostalen razvoj in ki bodo jutri ali pojutrišnjem pri znižanih davkih in zmanjšanih tovonuh tarifah lahko vzdržali zunanjo konkurenco. Vsaka druga zaščita bi bila kvarna. Končni cilj bodi popolna svoboda, kajti le s svobodno konkurenco dospe konzument do dobrega in cenenega blaga. Težave države, ko pobira carine in določa tarife, se pojavijo tedaj, ko mora združiti potrebe fiskusa z zaščito domaČe industrije in ko mora določiti industrije, ki jih hoče zaščititi. Glede ažija pa pravim: Dokler ščitimo domačo industrijo, moramo določiti ožijo po efektivni zlati vrednosti. Ta zahteva naj velja dotlej, dokler ne fiksiramo naših valutnih odnošajev. ★ ★ * —g Budimpeštanske banke so odpustile doslej 6900 uradnikov in ker znaša število bančnih uradnikov 13.000, je odpuščenih do* slej nad 50 %.
_g Znižanje železniških tarif. Iz mini*
strstva saobraćaja poročajo, da se priprav* lja nova železniška tarifa, po kateri se prometne cene za osebe in blago znižajo za 20 do 30 %. Tarifa stopi v veljavo baje že koncem tekočega meseca. Če bo res?
—g Zveza zemlioradniških zadrug. V glavni zvezi srbskih zemljoradničkih zadrus: je bilo koncem lanskega leta zadrug: kreditnih 1227, navabnih 717. oblastnih 22, mlekarskih 15. vinogradniških S, po tri strojne, ribiške, oljarske. po dve mlinarski hi pletil-ska. Od vseh zadrug tih ie bilo v Srbiji 1539 v Vojvodini 200. v Hrvatski 199, v Dalmaciji 56 in po ena v Bosni in Črnigori Zveza je imela v zakupu zemljišča: na Sirigu 4o/H juter, na Živi 2110. na Bankovcih 1356. na Kruše polju 11SS. na Kovilskem Ritu 215b, razdcKlo med 2276 zadružnikov, vsega skupaj 12.511 juter, kar je 52 zadruc
_g Prodaja lesenih sodov   od raznih
mineralnih olj (1000 komadov) se bo vršila pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu dne 10. novembra ti. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
_K Oddaja zemeljskih dc1 za razširjenje postajo Brod se bo vršila potom druge ofertalne licitacije pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici dne 4. novembra t!. Predmetni oglas z natančnejšimi pogoji ie v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
To in ono.
o- 1
Iz življenja naših rojakov v Ameriki,
V kraju Sublet je nastala 16. sept. v premogov, rovu strahovita eksplozija, pri kateri se je smrtno ponesrečilo 12 Slovenskih rudarjev. Do 19. septembra so potegnili iz rova 8 trupel ponesrečenih Slovencev. Med temi so: Josip Rakun, Anton Rosec Janez Pagon, Ladislav Pagon. Janez Feh-cijan, Fran Visočnik. Anton Turk in .lostp Borštnar. Do 19. seotembra je bilo v rudniku še 11 mrtvih med temi Slovenci Anton Kralj. Janez Maskun. Josip Boštjančič m Fran Puko.
V kraju Pittsburg je umrl 40 letni Janez Uršlč vsled notranjega vnetja. — Pred poroto Pittsburga se bo radi umora stražnika Josipa Jovanoviča zagovarjal črnec Henry Edwards; dalje Martin Umek radi umora Josipa Kardoša in Charles Cector, ki je umoril našega rojaka 48 letnega Ignaca Graška iz Remona. — V kraju Clinton je bil na smrt obsojen Peter Vergolini. ki je umoril 9 letno Slovenko Ano Toniažič. čije truplo se ie našlo zakopano v kraju Gary. Vergolini je zvabil deklico v avtomobil ter jo odpeljal na samoten kraj. kjer jo je posilil in zadavil. — V kraju Paw-Pa\v (Michijran) ie umrl 47 letni Matija Sitar Pokojni ie bil doma iz Črnomlja. — V kraju Mihvauke se ie pri kopanju kanalske greznice vdrla zemlja in zasula štiri delavce, med temi tri Hrvate: Josipa Tica. Viljema Beljana in Janeza Milica. — V kraju Shebovgan je umrl slovenski gostilničar Andrej Florijan. — V istem kraju je preminula najstarejša slovenska naseljenka, 70 letna Neža Suša v starosti 70 let. Pokojnica je bila doma iz Cerovca občina Trebeljno. — V Clevelaudu so umrli: dne 27. sept. rojak Rudolf Pcrušek, star komaj 20 let in edini sin vdove Ivane Perušek. Leta 1922. sta umrla v isti družini sin Edvard, star 20 let in hčerka, stara 15 let: dalje je umrl družini Bajzelj 4 letni sinček Fran. V kraju Gormania je umrl rojak Anton Korenčan. V Ameriki je bival nad 40 let.
Kako Is v Shnj-Sinp ?
Sing Sing... Dve kratki, a mnogopo-membni besedi. Kdor je enkrat prestopil prag glasovite newyorške »&ffe smrti*, ni nikoli več videl svobodnega dne — vrata za njim so se zaprla za vedno.
V ostalem je kaznilnica, kjer prebivajo večinoma kaznjenci obsojeni na smrt. ali dosmrtno ječo, urejena kar najmodernejše. Poskrbljeno je za zabavo jetnikov in kandidatov električnega stola v polni meri ter imajo tudi različne ugodnosti. Pred kratkim je bilo v Sing Singu zgrajeno novo poslopje, izključno za jetnike. V tem poslopju se nahajajo kopalnice, igralnica, knjižnica itd. Jetniki imajo tudi svoje zdravnike, svoje zagovornike, imajo trenerje za baseball in imajo lastne kuharje. Tudi hrano smejo kri-
tikovati. Enkrat na teden pride tudi brivec, ki vsakega obrije, aH ne ?. britvijo . . .
Jetniki, ki so obsojeni na smrt, so zaprti v osamljenih celicah. Vsaka celica je približno tO čevljev visoka. 15 čevljev dolga in petnajst široka. Spredaj je ograja iz navpičnih železnih drogov. V celici se nahaja postelja, stol, vzidan umivalnik in stranišče. Iz nobene celice ni mogoče videti v drugo. Na smrt obsojeni zapusti svojo celico le kadar gre na dvorišče na sprehod, odnosno, kadar* se gre briti, ali kadar ga obiščejo sorodniki.
Dan v *hiši smrti« se prične ob pol 7. zjutraj. Ob 7. je zajutrek. Obed je opoldne, večerja ob IS Do pol 23. gore hiči. Med tem Časom jecuiki lahko čita jo knjige in romane, ali se uče branja in pisanja- Dogodilo se je. da so bili v Sing Singu zaprti popolni analfabeti, ki so se pred smrtjo še naučili branja in pisanja.
Čez dan je vsak jetnik prost 15 do 30 minut in v tem času obsojenci igrajo no-comer. baseball in slično. V vsaki celici je rudi šah, napravljen iz papirja.
Tako potekajo dnevi, dokler nc pride jutro, ko pokličejo jetnika iz celice. Prepeljejo ga v srednjo aH centralno dvorano, kjer ga jetniški brivec ostriže. .letniku, ki dostikrat niti ne ve, da mu bije poslednja ura, ukažejo, da sede na močan hrastov stol in ga pritrdijo z jermeni. Paznik mu prereže hlače. Obsojenec čuti mokroto na nogah m čuti tudi mokroto na glavi. Polije jo ga namreč z vodo. Ko je vse to končano spuste električni tok. Par konvulzu-vičnih stresljajev in končano je ... M*m pravice je zmlel svojo moko ...
* Tri četrtine milijona učiteljev. Skupno število učiteljev ljudskih šol v Združenih" Državah v letu 1923 se uradno ženi na 729.436. Ta cenitev ne vključuje šolskih načelnikov (superintendents), nadzornikov (su-pervisors) in ravnateliev (principals). Triin-štirideset od sto izmed teh učiteljev ah 313.805 je označenih kot učiteljev na deželi frural teachers). Kot taki se označujejo učitelji v farmarskih občinah, vaseh in naselbinah, ki ne vzdržujejo neodvisnega šolskega sistem kot ga imajo mesta.
* Obsojena na 10 minut ieče. V Londonu ie stala pred sodni jo neka žena. obtožena tatvine. Obsodba se je glasila na 10 minut ječe. V preiskovalnem zaporu se je nahajala dva tedna, ker so jo morali preiskati zdravniki, mislilo se je namreč, da bi bila slaboumna. Tekom preiskave se je zslasila neka gospa, ki je obljubila, da vzame nesrečno ženo pod svoje nadzorstvo in skrbstvo. Sodnija je upoštevala vse olajševalne okolnosti in jo obsodila na 10 minut ječe. Takoj je bila odvedena v ječo in po 10 minutah izpuščena.
Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMSEK. Odgovorni urednik: VALENTIN KOPITAR.
B. Gr!mshaw-G. Clavlgnv: 50
Gospodična kapetan.
Isto nedeljo je bil menjalec v Mui silno začuden, ko je videl stopiti v svojo prodajalno belo-kožca iz gošče, ki ga je poznal pod imenom Jim-my, kajti Donahne je imel svoje vzroke, da je skrival pravo ime.
— Kaj pa iščeš tukaj? ga je vprašal Saj veš, da je nedelja in da se nič ne prodaja. Sicer pa. ali Imaš kaj denarja?
Donahne se je pomenljivo nasmehnil in izvlekel iz Žepa zlatnik ter mu ga pokazal.
— Ali zlato v nedeljo nima veljave? je vprašal.
Menjalec je bil začuden pri pogledu na zlato in kar ni mogel verjeti svojim očem.
— Ce tvoj zlatnik ni ponarejen, je dejal, se domeniva.
Donahue ga je vrgel na mizo. m ker je zazve-nel kot prava kovina, se je menjalec naenkrat spremenil, postal prijazen in vprašal:
— Kaj smem ponuditi Vaši visokosti? Napačni Jimmy je omalovaževalno zamahnil z
roko in z zaničevanjem pogledal blago, ki je bilo razstavljeno po policah prodajalne.
— Prav nič me ne mika zamenjati dober de-
nar za slabo blago, ie dejal. Toda hotel bi tobaka in kozarček žganja.
Prodajalec se je požuril in začel hvaliti svojo robo. toda Donahue se ni brigal za njegove besede, dokler ni popil drugega kozarčka žganja. Nato pa je postal izredno dobre volje, si nakupil konserv, pisane kontenine za dekleta, liter alkohola in moke.
Prodajalec je napravil račun, ki je pa znašal več kot je bil vreden zlatnik.
Donahue ni hotel več plačati m je zahteval blago na kredit.
Menjalec mu ni zaupal in bi mu ga bil rad odrekel, toda Donahne mu je dejal, da pusti vse in pojde kupovat drugam, kar potrebuje. Možak se je slednjič vdal, toda hotel je vedeti, kako in kdaj mu bo Jimnrv plačal.
Da mu razveže jezik, mu je ponudil še en kozarček in Jimmv mu je kar sam od sebe začel razlagati, kako postane zelo bogat. Stari Sna mu je naložil silno važno delo, ki bi ga ne mogel izvršiti nihče drugi in plačal mu je kar v naprej zlatnik, ki ga je ravnokar zapravil.
Menjalec se je začel smejati.
— Če računaš samo na to, da se nbogatiŠ. lahko takoj rečeš zbogom vsem svojim upom, dečko moj. Stari Sua je lažnjivec, danes zjutraj je prišel kupit šivanko in komaj sem ga prisilil, da mi jo je plačal - ^
— Jaz sem čisto brez skrbi, je dejal Jimmv. denar bo šel naprej skozi moje roke in starec bo imel to, kar mu dam jaz.
— Torej delujeta skupno? je vprašal menjalec.
— Kajpak.
Več podrobnosti ni hotel povedati, toda radovedni menjalec ga je potegnil v zadnji del prodajalne, mu razlagal vse mogoče stvari in ga opaja! z žganjem.
Donahue ni zapazil, da se je trgovec komaj dotikal svojega kozarčka, a njemu neprestano nalival 2e dolgo Časa ni imel prilike piti, izlival je sunkoma kozarčke alkohola vase in posledice so se pokazale: Donahue je postal zgovoren in je povedal vse, kar je hotel prej zamolčati
Stari Stm je bil stric neke domačinke, ki jo ie prav dobro poznal. Treba je bilo v njegovi družbi poiskati zaklad. Vedel je. da se lahko izkopljejo Španski cekini na nekem gotovem kraju na otoku, toda ni si upal iti tja sam. Treba je bilo globoko kopati, in ker se ni čutil dovolj močnega, je predlagal Jimmvju. naj ga vede na dotični kraj. kjer se nahaja zlato, zahtevajoč zase polovico zlata, ki bi ga našla.
— §e en kozarček? je vprašal menjalec in vzel novo steklenico.
— Dobro, je deial Donahue. Prijatelj, ti imaš pa res izborno kapljico, in jutri ko bom v posesti zaklada, ti odkupim nekaj steklenic. Pa najboljšega.
— Torej misliš dvigniti ta zaklad danes?
— To noč ga greva iskat. Sua ni mogel dobiti nobenega domačina, da bi naju spremljal. Ti bedaki se po solnčnem zahodu boje. Toda to mi je vse eno. jaz se ničesar ne bojim.
Menjalec je odkimal z glavo.
— Po mojem mnenju izgubiš svoj čas. Tvoja povest o zakladu nima nič resnega v sebi. Res je, da vidimo tu včasih kak Španski zlatnik. Toda to je le slučaj. Domačini so včasih spravljali stari denar in oddajajo ga le zelo neradi, samo če so prisiljeni. Če pa misliš, da leži nekje cel zaklad, si pač zelo bedast. Dolga leta že čujem govoriti o skritih zakladih, toda obstojali niso nikoli. Če bi bili ljudje vedeli zanje, bi jih bili že zdavnaj izkopali.
Donahue pa se je norčeval:
— Na svetu so reči, ki jih vi ne morete razumeti; jaz sem pa prepotoval že ves svet in vem, da je stvar lahko mogoča. Prav lahko se je zgodilo, da se je nekdaj kaka Španska ladja razbila ob niućških čereh. In nič čudnega, da so jo nato domačini izropali. Oni, ki je našel ladjino blagajno, jo je zakopal in čarovnik Sua ie lahko odkril skrivnost.
— Zelo se čudim, da verjameš temu staremu lisjaku, je dejal menjalec. To je star goljuf in mora imeti zahrbtno misel pri celi stvari.
Donahue je pomežiknil,     .„ f
23
stian 6.
•SLOVENSKI  NAROD«  dne 15. oktobra 1924.
<tev. 235
„Šest oseb išče avtorja."
(Konec.)
Premijero dne 11. tm. je obiskalo mnogo ljudi, dasi je bila izven abonmana, m prežah* so na potek dela s podobno nervozno, negibljivo napetostjo, s katero gledaš zanimivo športno tekmo, sploh nekaj, kjer se v tebi vse koncertrira na nepotrpežljivo vprašanje: Kako se bo izteklo?
Igra, ki je še povsod i močno učinkovala — in šla je menda že prav daleč po svetu — je pa tudi prav posebno izvrstno pripravljena. Glavna zasluga gre pač režiserju, ki je menda Šest. Ni namreč na listu napisan noben režiser. Publika se ni pomirila, dokler se ni mogla zahvaliti šestu s posebnim, le njemu idočim krepkim ploskanjem. Enako močan aplavz so pa želi tudi vsi drugi, zlasti oni, na kojih ramah leži glavna odgovornost za skupni igralski vspeh: Šest, Le var, Hogozova, Rogoz (največja moška vloga), VVintrova, Nablocka (največja ženska vloga). Posebno šaržo je postavila Medvedova s tipom razmršene, ostudne italijanske -zvodnice. Govorila je primorsko-ltalijansko mešanico, v veliko zabavo občinstva. Tudi vsi drugi — vseh je bilo na listu 26 — so svoje naloge dobro reševali.
Zanimivo je bilo, da so imeli vloge inspicijenta, suflerke, odrskega mojstra, raz-svetljača, rekviziterja in vratarja zares vsi dotični gospodje, Id so pri našem gledišču v teh službah. In reči moram, da so svojo stvar dali bolje, nego bi jo bil marsikak igralec Niso »igrali«, nego bili to, kar so res in vsak dan. Tudi mali dečko in še manjša dekHca, — stojita skoro ves večer ob svoji mami, žalostna in z bolestnim obrazom — sta svojo stvar prav izvrstno napravila. Gospa Nablocka je dobila vse pomo cvetja.
Igra je vsekakor za naše gledišče dober in duhovit »šlager«, ki zadovoljuje Izobraženca ki onega, ki išče samo zabave ki senzacije. Pa bo tudi glediški blagajni koristila. Ima pa še prednost, da traja samo dve uri.
V jezikovnem ozlru bi si želel manj afektfrani, preprostejši in zato lepši naslov »Šest oseb...«, ne pa šestero oseb ...«. Prevajalec Ivo Š o r 1 i je zapisal >šest« in je imel popolnoma prav. Čudno se mi pa zdi, da ŠorK, sam pisatelj, ne piše »pastr-ka«, nego »pastorka«. Ta druga oblika pri nas še vedno straši, ker gre ljudem menda pri njenem zvoku po glavi beseda pastir aH latinski pastor. »Pastrka« pa prihaja od staroslovenskega »strkati«, »rtrkati se«, kar
pomeni nekako »ploditi se«. »Pa-strk« je torej nazvi-strk, nepravi strk«, ki sicer po splošnem običaju zavzema mesto polnorod-nega otroka, je pa v resnici rodni otrok le enega izmed zakoncev, katerima se pokorava kot staršem. M. Z.
Turistika in sport.
TEKMA »JUGOSLAVIJA« — »HAJDUK«.
Nekoliko podrobnosti.
Igra Jugoslavija— Hajduk je bila ena najlepših, kar so jih videli v Zagrebu. Približno sta si bili obe moštvi enaki: Jugoslavija v premoči tekom prvega polčasa. Hajduk v drugem. Vodstvo je dosegla v 29 minuti Jugoslavija po Djuriču. Hajduk je izenačil po Bonačiču v 12 minuti. Zmagonosni goal je zabil Luburič v 33 minuti. Jugoslavija je igro odločila v svojo korist vsled boljše napadalne vrste, v kateri se nahajata odlična strelca Jovanović (Žena) in Petko-vič. Hajduka je spremljala smola; njegov forward je krasno kombiniral ali v streljanju je vladala popolna nesigurnost. Tekmo je izvrstno sodil Zagrebčan Fabris.
NEDELJSKE PRVENSTVENE TEKME:
Slavlja : Korotan 4:1 (0:1). V prvem polčasu premoč Korotana, v drugem prevladuje Slavija, ki doseže po smiselni kombinaciji štiri goale in odloči igro v svojo korist.
Jadran : S. S. K. Maribor 2:1. Zmaga Jadrana ni bila povsem zaslužna, ker je bil Maribor drugi polčas stalno v premoči.
Primorje jun. : S. K. K rak ovo 3:1.
Hazena: Prvenstvena tekma Ilirija : Atena 3:2 (2:1). S to tekmo si je zasigurala Ilirija prvo mesto. — Tekma Atena :Hermes. ki se je vršila preteklo nedeljo, je končala v razmerju 4:0 in ne 5:0, kakor je bilo pomotoma poročano.
Hašk v Beogradu.
Hašk, ki je mesto v Ljubljani gostoval v Beogradu proti B. S. K., je prvi dan podlegel v razmerju 1:2, drugi dan pa zmagal z 2:1.
DRUGE TEKME:
Dunaj: Amateure : D. F. C. 2:1, Sim-mering : Rudolfshiisrel 4:0.
Štajerska : Nižja Avstrijska 3:2. Budimpešta: M. T. K. : U. T. E. 1:0. Berlin : Južna Nemčija 4:2. Severna Nemčija : Baltiška 7:1. Niirnbcrger F. C. : Bavern 1:1.
Slavija (Praga) je doživela v Kraljevem Gradcu poraz s 3:1. (Ne kot je bilo pomotoma včeraj obratno poročano).
Praga: Sparta . Ćehie Karlin 4:1. Ce-hoslovan Košiće : Olimpija 5:2. Viktorija Žižkov : Praha Vil. 4:1, Slavoj VIII. : Sparta Kladno 2:2, Nuselsky : Viktorija Nusle 2:2, Liben : Meteor Vinohradv 3:0.
Brno: Zidenice : Moravska Slavia 3:0;
Anglija : Južna Atrika 3:2.
STANJE PRVENSTVA NA DUNAJU.
I. profesijonalna liga:
Simmering	4	3	0	1	10	i	6
Admira	3	■>		0	S	3	5
Vienna	4	2	l	l	7	:5	5
Rapid	4	2	1	1	11	9	5
\Vacker	4	1	3	0	6	:3	5
W. A. C.	3	1 X	1	1	3	2	3
flakoah		1	]	1	4	4	3
Amateure	t	1	0	1	■>	:3	
Rudolfshiige!	3	1	0	2	3	:S	2
Sportklub	4	0	1	3	■>	:5	1
Slovan	4	0	1	3	5	11	1
Številke značijo: prva število odigranih tekem, druga dobljene, tretja neodločene, četrta izcubljene tekme; peta diferenco go-alov, šesta število točk.
priporoča
Narodna fcnjigarna,
Obnovite
naročnino
Drva
trboveljski
premog
H. Petrič
Ljubljana
Gosposvetska cesta 16
Telefon 343
T 57
VILJEM BIZJAK
Gosposvetska c. 7    parna pekarna Marijin trg 2
GLAVNA ZALOGA IN PRODAJA KEKSOV IZ ROG. SLATINE.
h kg . .
Albert keks Vaniljni ,
Milk „      „ „
Nič-Nac „     n n
Petit-Beurre    „     „ „
Slatinski        „     9 m
Mandeljevi     „     „ »
Smetanovi     „     , „
Familjni        „     „ „ Mexid čajna mešanica . Patience različne od Oblati za torte po ... .
Zdravilni prepečenec zavoj .
Napolitanke, Adrija, piškoti, medeno blago in druge vrste blaga.
Preprodajalci primeren popust. 6368
Din 49
.   .   . Din 34-—,	
•   •   • »	34'—,
•   •   • »	33'—,
•    •    • n	30'—,
•    •    • j.	36-—,
t    •    • 9	37'—,
m       •       • *	43-—,
•    •    • m	38'—,
•          • m	36*50,
•     •     • m	50'—,
do ,	52-—,
•     •     • n	1-—,
m        m        m „	6-—.
Sprejmejo se krovci,
izučeni v pokrivanju z umetnim škriljem. Zglase naj se v pisarni Stavbne družbe. Ljubljana, Lev* stikova ulica. 6457
Leksikom
(Herder), še nerabljen, se poceni proda. — Več po* ve lastnik Fran Cerar, Dob pri Domžalah. 6451
Lesena baraka
nasproti pivovarne Tjnion ter poleg igrišča »Ilirije« proda.   — Standard
se
Oil Comp. »Balkan« (Ju* lij Elbert). 6447
Prodam skoro nov
kompletni motor
*/a HP, 150 Volt (ljublj. tok) ter mizo za žival* ni stroj za motorni in nožni pogon. — Jos. M a* tek, Ljubljana, Dalma* tinova ulica 13. 6462
6446
Nov pisalni stroj
znamke »Imperial« z mi* žico in stolom —se radi opustitve pisarne pod ce* no proda. Ugodna p ril i= ka za denarne zavode, odvetniške pisarne, ured* nišrva itd. — Informacije daje davčni nadupravi* telj Hruška, Vodnikov .trg št. 5. 6453
Otroško posteljo,
lepo in dobro ohranjeno, poceni prodam. — Na* slov pove uprava »Slov. Naroda«. 6454
Gobe
i n
fižol
kupuje 6236
SEVER & K0MP.
Ljubljana, IVolfova ulica It 12
Starine
(antikvitete): tabernaklji, sekretarji, garniture, ure, stekla itd. — se nujno žele kupiti. — Ponudbe s popisom in navedbo cene na: Julij pl. Silber* nagi, Zagreb, Hica 131 a.
6456
Iščem stanovanje
tudi večje. Samo tri od; rastle osebe. Najemnina postranska stvar; nagra* da. — Ponudbe pod »Sta* novanje/6431« na upravo »Slov. Naroda«.
Na skupno hrano
in stanovanje — v bližini opere — se sprejmeta dva gospoda. — Naslov pove uprava »Slovenske* ga Naroda«. 6449
Stanovanje
(soba in kuhinja) se išče za tri osebe za takoj proti zahtevajoči najem* nini: dam tudi nagrado. — Ponudbe pod »M. F. 6458« na upravo »Slov. Naroda« do 22. t. m.
Parcela
pri Ljubljani — se ceno proda. — Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 6376
Nova vila
s prostim stanovanjem in lepim vrtom — naprodaj. Cena 225.000 Din. — Na* slov pove uprava »Slov. Naroda«. ^317
Lepo stavbišče
1000 m', tik glavne mirne ceste, blizu deželne vla* de — naprodaj. — Po* nudbe pod »Parcela/6432« na upravo »Slov. Nar.«.
Vfla
v sredini Ljubljane, s takojšnjim velikim sta* novanjem — se zelo po* ceni proda. — Ponudbe pod »Vila na solnčni legi 6452« na upravo »Slov. Naroda«.
L Magdić, krojač,
Ljubljana, Gledališka uli* ca 7 — se priporoča za idočo sezono. T
Trgovci pozor!
Nudi se vam ugodna pri= lika — če naročite snort^ nc čepice na deželi pri Fr. Hrenu. Stepa n j a vas 5 pri Ljubljani. 6455
Ia trapistovski sir,
Ia tilzitski sir; samo pol* nomasten! — Razpošilja po zmernih cenah mlc* karna Karlo Laznickv. Dežanovac. 6369
Resnim kupcem
vil. stanovanjskih, trgov* skih, gostilniških in obrt* nih hiš in posestev, gra* ščin, kmetskih posestev, mlinov, žag in stavbnih parcel — nudi največjo izbiro Realitetna pisarna »POSEST«, d Z O. Z. ▼ Ljubljani, Sv. Petra ce» sta 24. 55/T
Ugoden tiakuo za lesno industrijo in mizarje !
Mi zamki stroji 1n orodje. in sicer: 1 skobelnik 70 centimetrov (Dichtenho* belmaschme). 1 pora\'* nalnik CAbrlchtmaschine). j freza (Frassmaschine), / krožna žaga z železnim stojalom, 1 vrtalni stroj (Langlochbohrm.), I avf. brusilni stroj za 70 cm dolžine. 1 bencin * motor 8 HP fn 7 bencln*motor 3 HP, 7 parna vodna se* salka (Wasserdampfpum* pe). 10 skobetniko>\' (Ho* belbanke) s pripadajočim orodjem. — Stroj! so no* vi, najboljše Inozemske tvrdke ter so vsled opu* stive ob •■ta za nizko ceno naprodaj. — Ogleda* jo se lahko v obratu pri Ig. Toplak, strojno mi* zarstvo, Celje, Breg 14.
6279
Perje,
kokošje, račje in cosje. puh, oddaja vsako mno« žino po zmerni ceni — tvrdka E. Vajda, čako* vce 52 T
Moderne damske cilindr* ske oblike došle v klobua čevini (filcu), baržunu in plišu raznih barv. Cena od Din 300; baržun in klo* bučevina (filc) od 160.— dinarjev naprej.
M. Horvat,
modistka, Ljubljana, Sta* ri trg 21. 63/T
Največje vrtnarsko podjetje v Jugoslaviji
»VRT«. Džamonja in drugovi, družba z. o. z., Maribor. — Največji izbor raznovrstnih ple* menitih sadnih dreves (čepov) v najplemenitej* ših vrstah in v vseh obli* kah. — Plemenite vinske trte na amerikanskih pod* logah, kakor tudi cepe in podloge istih. — Seme zelenjave, cvetja in go* spodarskih rastlin. Cvet« je v loncih in razno okusno grmovje in d rev*, je imamo celo leto! — Zahtevajte cenike ! 6274
SSSBBSBS
Kuverte
priporoča
Narodna tiskarna
Sekslsko društvo v Ljutomeru
naznanja, da je njega dolgoletni, velezas1užni starosta in soustanovitelj, brat
oško Rajh
posestnik na Moti
dne ll. oktobra 1924 preminil. Ohranimo mu blag spomin!
Ljutomer, dne 13. oktobra 1924.
Odbor.
Razširjajte ,Slov. Narod'!
6460
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš srčno ljubljeni, dobri soprog ozlr. oče, brat in zet, gospod
Ivan Pirh
iwtwl locar v pok.,
danes, dne 14. tm. ob eni zjutraj po dolgi in muke-polnl bolezni, previden s tolažili sv, vere, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo, dne 15. t m. ob 4. popoldne iz hiše žalosti, Stepauja vas št 61, na pokopališče v Štepanjo vas.
V Ljubljani, dne 14. oktobra 1924.
Mestni pogrebni zavod
Žalujoči ostali.
Zahvala. 6448
Ob bridki izgubi svoje soproge* gospe
Antonije gregoric
roj. £enček
izrekam najsrčnejšo zahvalo sestri Mariji Aplenc In vsej njeni rodbini za postrežbo in tolažbo ob trpljenju moje nepozabne soproge in za lep darovani venec Nadalje se zahvaljujem stricu g. Ignacu Lenčku in gospe Gregorič za spremstvo na zadnji poti moje soproge. Zahvaljujem se vsem ostalim sorodnikom In prijateljem z Rakeka za iskreno sožalje. Posebno sem pa hvaležen gospodu in gospe Reichl za darovane krasne vence in za udeležbo pri pogrebu, gospe Hamann za spremstvo na pokopališče, gospe Kati Hager za venec in soudeležbo pri pogrebu. Zlasti sem pa hvaležen svojima bratoma za Izkazano sožalje.
Maše osemdnevnice za pokojnico se bodo brale v četrtek ob 8. v škofijski cerkvi v Ljubljani, v kapelici v Leonišču in v cerkvi na Rakeku.
Konečno obžalujem, da naročeni Izvoščkt vsled neljube pomote niso čakali na običajnem mestu, ter naj mi cenj. udeleženci pogreba blagovolijo oprostiti
V LJubljani! dne 13. oktobra 1924.
Ivan Gregorič, soprog
LJUBLJANSKA
R E D I T N A BANKA
wmi nad Dii UM*-
ustanovljena 1900 LJUBLJANA — DUNAJSKA OSSTA (v lastni hi«)
S» O 0 R U Z N '- C E: Brežice, Celje, Crnom«.!), 1,Hm, Kranj, Maribor, Metkov ie, Novi Sad, Ptui, Sarajer«. «aflt, Trat, Age.i- t* ^agatae.
Poštni ček. račun Ljubljana 10509 Brzojav, naslov: Banka Ljubljana Tel. štev. 261, 413. 502.503,504
Lastnina  in tisk  »Narodne tiskarne^ m
5
87