281. številka. Ljubljana, v četrtek 9. decembra. XIX. leto, 1886 lahaja vsak dan ■ niA\ nedelje in pravnike, ter veljn po posti prejetimu za a vstrij ako-ojcereke duiele za vb« leto 15 idd., tH pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za edeii mesec 1 4U kr. — Za Ljnb.j a p o brez pošiljanja pa dom u 1 se icto 13 ta jedrukrat tiska, po 5 kr., it- sopiai ua> se izvide iraukicvt:. - Rokopisi s- ne vraeajo. Uredništvo in n p r a v ni s t v o je v Kndolfa KirhiSa hiAi, ..Gledališka stolbM-. upraVnisti n naj se blagovolijo pošiljiiti naročnine, reklamacije, oznanila, t. i. v«e i-diuinistraiivnu stvari. Deželni zbor kranjski otvoril se je danes dopoludne po slovesni sv. masi ob 3/412. uro. — Deželni glavar grof Thurn-Val-sassina pričel je zborovanje s sledečim ogovorom: „Slavni zbor! Vsled Najvišjega odločila Nj. Veliča -stva presvetlega cesarja z dne 28. novembra imam čast otvoriti deželni zbor vojvodine Kranjske. Kar se tiče važnih zadev, katere so se v teku leta v deželi zgodile, imam poročati, da se je sadjarska in vinarska šola s Slapa preselila na posestvo, po deželi kupljeno, V Grm na Dolenjskem in da se je ista meseca novembra otvorila. Poljedelsko minister-Stvo dovolilo je iz državnega zaklada ustanovno svoto 20.000 gld. (Dobro!) Trinajst let je šola bila na Slapu, iisojam se gospodu grofu Lanthieri-ju, ki je iz zgolj domoljubnega nagiba deželi brezplačno prepustil v porabo to posestvo, izrekati zahvalo deželnega zastopa. (Dobro, dobro!) Želeti je, da bi dotični deželni zavod sinovi naše domovine prav dobro obiskavali in da bi ta zavod za našo deželo bil koristen. Poročati imam, da je novo zidana cesta skozi Kopačnico, katera veže deželo Kranjsko, oziroma Poljansko dolino s Primorjem, letos bila dodelana. Ta cesta je posebno važna v strategičnem oziru, bode pa tudi javni promet pospeševala in podvojila. Kar se tiče dolenjske lokalne železnice, je trgovinsko ministarstvo revizijo namerovane^a črteža ukazalo in se je v ta namen sklicana komisija sešla meseca novembra. Neprijazno sem primoran, Vam naznanjati, da je kolera tu in tam posebno v Loškem potoku, brezdvomno zanesena iz sosedne dežele, razsajala, a previdnemu postopanju merodajnih oblastuv in razumnemu vedenju prebivalstva se je zahvaliti, da se je kužna bolezen kmalu udušila. Treba pa bode v obče velike opreznosti v tej zadevi. Nadalje naznanjam slavnemu deželnemu zboru, da se je v jeseni komisija za pogozdovanje Krasa ustanovila in da se bode nje delovanje prihodnjo spomlad pričelo. Deželni zbor je poskusil zadnjo poletje kaznjence uporabljati izven poslopja, za dela na polji in na cestah. V ta namen odposlala sta se dva oddelka prisiljencev v Studenec, na Turn pri Krškem in v Orehek. Ta poskušnja se je dobro obnesla in se bode tudi v druzih deželah uvela. Sedaj pa Vas, čestite poslance, povabim, da se parlamentarnemu delovanju z vso domoljubnostjo naklonite. Ker zasedanje ne bode posebno dolgotrajno in bodo seje o Božiči prenehale, prosim, da se delo prične z marljivostjo, da bode mogoče predloženo tvarino izdelati. Pred vsem pa izražajmo naše vsekdar lojalno dina stično mišljenje, pa zakličimo* Bog poživi! Bog ohrani našega preljubega deželnega kneza in gospoda, cesarja Fran Josipa! Slava! (Slava-, živio- in hochklici). Deželni predsednik potem pozdravlja v imenu c. kr. vlade nemške in slovenske poslance, ter naznanja, da je vlada predložila: Zakon o raz-delbi skupnih zemljišč in o uredbi dotičnih skupnih pravic do njih uživanja in oskrbovanja; zakon o sestavi deželne komisije za stvari, ki se tičejo očiščevanja gozdnega sveta od tujih osredkov in zaokroževanja gozdnih mej, in zakon, s katerim se prenarejajo nekatera zakonita določila o izvrševanji lovske pravice, katere zakonske predloge naj vzame deželni zbor v pretres. Deželni glavar grof Tli um se potem spominja zaslug umrlega poslanca Obreze in zbornica v znamenje sožaljenja ustane. Novi deželni poslanec Hinko Kavčič stori obljubo. — Rediteljema Be izvolita: Kersnik in baron Lichtenberg, overovateljema zapisnikov: Robič in Dežman V finančni odsek: dr. vitez Bleiweis-Trsteniški, Detela, Klun, dr. Mosche (načelnik), Murnik, dr. Poklukar, Šuklje, dr. Vošnjak, Dežman (namestnik), Luckmnn, baron Sehvvegel. — V gospodarski odsek: Detela, Kavčič, Pakiž, dr. Papež, dr. Poklukar (načelnik), baron Tauflerer (namestnik), Faber, baron Lichtenberg. — V odsek za poročilo deželnega odbora: Dev, Hren, Robič, Stegnar, dr. Sterbenc (načelnik), dr. Mauer (namestnik) in grof Auersperg. {Konec prih.) Politični razgled. Notranje dežele. V L j u b 1 j a n i 9. decembra 4eški deželni zbor v letošnjem zasedanji ne bode rešil niti Clamovega jezikovega predloga, niti ,lex Kvičala", ker se je na merodajnem mestu iz- rekla želja, da naj se deželni zbor izogiblje jezikovnih debat. Viiaiije države. Vodja bolgarsko opozicije Dragan Cankov poklican je v Peterburg in je že odpotoval. Cankov bode ruskej vladi poročal o položaji v Bolgariji. Slednja se bode potem odločila, kaj naj stori z Bolgarijo. Dopisnik ,,Egyetertes"-a imel je priliko na potu iz Niša v Beligrad razgovarjati se z bolgurNko deputacijo. Kar so mu člani deputacije povedali o namenu njih potovanja, se popolnem strinja z dru-zimi izvestji, zategadelj ne bomo ponavljali. Le to naj povemo, da se je jeden član deputacije še izrazil, ko bi kneza mingrelskega usilili Bolgarom za vladarja, bi ne hotel noben bolgarski patrijot prevzeti odgovornosti za red. Ko bi pa Turčija imenovala kneza mingrelskega vzhodnorumelijskim guvernerjem, bi se take stvari godile, kakeršuih Evropa še ni videla in ka eršnih ne pomni svetovna povestnica. Dvanajstletni dečki in sedemdesetletni starčki, dekleta in žene, vsi bi z jednakim naudu-šenjem prijeli za orožje, da preženo usiljeuca in njegovo vojsko. Bog nas tega varuj, kajti kri bi tekla v potokih. Bolgari se nadejajo, da bi tega ne dopustile velevlasti, ki so pokazale toliko dobre volje proti Bolgarom. — Poslednje dni so razni časniki trdili, da Bolgari hočejo voliti kralja Milana svojim knezom in da ima deputacija namen v Belem gradu poizvedeti, bi li kralj Milan prevzel tudi bolgarski prestol. Te vesti so pa popolnem izmišljene. Raztrosila jih je mej svet nekda bolgarska opozicija, ki je hotela s tem omajati stališče vladi. Bolgarski narod bi ne bil zadovoljen z Milanom, ki je z vojno hotel preprečiti njegovo zjedinenje. Ko bi regentstvo nameravalo res kralja Milana predlagati za bolgarskega vladarja, bi ga narod hitro odstranil. — V Budimpešti so vseučiliščniki na kolodvoru pričakovali bolgarsko deputacijo. Kričali so „eljen" Bolgariji in knezu Aleksandru. V imenu vseučiliščne mladeži pozdravil je deputacijo jurist Zoltan Takacz. Odgovoril mu je v imenu deputacije (frekov, ki je izražal veselje, da viteški ogerski narod simpatizuje z Bolgari. Njegov govor bil ni druzega, nego proslavljanje Slovanom sovražnih Madjarov. Daleč so že prišli Bolgari, da se bratijo z Arpadovci. Ofici-jaluih osob ni bilo na kolodvoru. Tisza deputacije ni vsprejel. Turčija priporoča v okrožnici velevlastim kandidaturo kneza mingrelskega za bolgarski prestol. Z Rusijo se je že sporazumela o rešenji bolgarskega vprašanja, ako velevlasti to kandidaturo le vsprejmo. LISTEK. Caiigrad. ( Po D' Amicis u.) Mešetarj i. (Dalje.) Veliki pazar nima od zunaj nič, kar bi vabilo oči, ali po čemer bi se slutila notrinja. To je ogromna stavba kamenita, bizantinskega zloga, nepravilnega lika, obkrožena z visokim sivim zidom, nad katerim visi sto in sto kuplic, pokritih s svincem in preluknjanih z okenci, skozi katera pada svetloba v uotrinjo. Pri glavnem uhodu so oblokana vrata brez posebnega zidavskega znamenja; od ulic v okolici se ne sliši nikakšen šum; štiri stopinje od stavbe bi še verjeli, da za onim zidom ni druzega, ko molk in tihota. Ali kadar stopiš notri, obstaneš osupnjen. Nisi v notranjosti zgradbe, ampak v labirintu ulic, pokritih s svodi, stoječimi na izsekanih slopih in rezanih stebrovih; hodiš po pravem mestu z džamijami, vodometi, razkrižji, tržišči, razsvetljenem z mračno svetlobo, kakor v gostem gojzdu, v kateri ne prodre ne en žarek solnca in polnem ljudi. Vsaka ulica je pazar, in skoro vse se stekajo v glavno ulico, pokrito s svodom na obloke belega iu črnega kamena, ter okrašeno z arabeskami, kakor ladij a v džamiji. Po teh na polu mračnih ulicah, sredi valovitega sveta, vozijo kočije, hodijo kamele, jahajo konjiki, ki napravljajo glušeč ropot. Povsod te kličejo z besedo ali migom. Grški trgovec te kliče glasno in kakor z zapoveduim migom. Armenec, takisto prebrisan, pa navidezno pohlev-nejši, vabi uljudno. Jud ti šepeče svoje ponudbe na uho. Turek, sedeč podvitih nog na blazini na pragu štacuue, te kliče le z očmi, ter se predaja usodi. Deset glasov upije na jedenkrat, upije nad teboj: „Monsieur! Captan ! Caballero! Signore! Eccellenza! Kyrie! Mylord!u Pri vsakem stebru vidiš loke, svode, stebre, hodnike, kratke ulice, velike in male semnje, povsod štacune, blago obešeno po stenah in svodih, trgovce v opravkih, bremenarje z bremeni, kupe za-grinjalenih žensk, neprestano shajanje in razhajanje bučnih skupin, toliko zmes ljudij in robe, da se ti v glavi vrti. Ta zmešnjava je le navidezna. Brezkončno to trgovišče je urejeno kakor vojašnica, ter ti je treba le nekoliko ur, da najdeš vse, kar iščeš, brez spremljevalca. Vsaka vrsta trgovine ima svoj posebni predalček, svojo uličico, svoj hodnik, svoj tržič. Je sto in sto pazarčkov, ki prehajajo drugi v drugega, kakor sobane velikanskega stanovališča. Vsaki pazar je ob jednera muzej, izprehajališče, tržišče, gledališče, kjer moreš videti vse, a kupiti nič, piti kavo, uživati hlad, brbljati v desetih jezikih. R o b a. V takem pazaru moreš prebiti polu dne, pa ne boš čutil, da ti je dolg čas, na primer v pazaru robe in obleke. Tu je silna lepota in bogastvo, kjer moreš izmučiti oči in glavo in izprazniti mošnjo. Pa moraš biti res oprezen, kajti najmanjša želja bi te prisilila po telegrafu od doma iskati denarne pomoči. Izprehajaš se sredi kupov in stolpov bagdadske kodravine, karamanskih podstorov, hruške svile, hindostanskega platna., bengalskega muzlana, madraskih šalov, indovskega iu perzovskega kuš-mirja, pisanih kahirskih tkanin, zlatovezeue blazine, svilenih zagrinjal, srebrno izvezenih, tkanic z modrimi in rudečimi progami, tako lahkih in zračnih, da se ti vidijo, kakor megla, robe vsakega oblika in vsakterega risa, kjer se rudeča, modra, zeleno, rumena barva, z jedno besedo, kjer se najnasprot-uejše barve približujejo in križajo s toliko smelostjo in .skladnost]o, da gledaš z odprtimi ustmi ;| namiz- Floquet je prevzel sestavo nove fraiM*o«lie I vlade. Člaui novega ministerstva, bodo sledeči: Flo- I quet, predsedstvo in notranje zadeve; admiral Jau- I res, vnanje zadeve; Rouvier, finance: Spuller, nauk; Millaud. pravosodje; Etienne, javna dela; Boulanger, vojno; Aube, pomorstvo; Granet, pošto; Laerov, trgovino; Boysset, poljedelstvo. V komisijo nemškega državnega zbora, katera bode pretresovala vojaško predlogo, odposlala je svobodomiselna stranka vse svoje predsedstvo: Bambergerja, Hanela, Kiisterja, Rickerta in Stauf-fenberga. Pa tudi druge stranke so zaradi važnosti te zadeve v komisijo odposlale najodličnejše svoje pristaše. Danes ima komisija prvo sejo. Berolinski listi pišejo, da sta feldmaršal Moltke in vojni minister Bronsart zategadelj tako silila, da se poviša vojska, ker se je Rusija približala Franciji. Rusi so nevoljni na Nemčijo, ker jih neče podpirati a bolgarskem vprašanji. - Angleški listi, pišoč o Moltkejevem govoru, trdijo, da bode kmalu vojno mej Nemci in Francozi. „Standard" pa pravi, da so v Peterburgu preverjeni, da je vojna z Avstrijo na življenje in smrt neizogibna. Po smrti cesarja Viljema začel se bode ta strašni boj. Car hoče prezirati Bolgarijo, dokler se ne odstrani sedanje regentstvo. Kongres Meveruoiimeriškili *.je«l i njeni li držav otvoril se je v ponedeljek s predsedniškim govorom, kateri omenja, da to leto ni bilo nobenega vprašanja z inozemstvom, ki bi se ne bilo moglo prijateljsko rešiti. Blagoslovljenje kipa svobode je povekšalo simpatije mej Zjedinjenimi državami in Francijo. U[iati je, da se bode spor s Kanado zaradi ribištva ugodno poravnal. Konzul Green-baum se je odpoklical s Samoe, ker tamošnja vlada ni uvažala njegovih korakov za upeljavo pro tektorata Zjedinjenih drŽav nad Samoo. Ker so si zgodile premrmbe v zastopstvu na Samoi intereso-vanih treh vlastij, je zagotovljeno sporazumljenje mej temi vlastmi, mir, blagostanje, avtonomna uprava in neutralnost Samoe. Predsedniški govor se izreka za varstvo literarne lastuine. Vlada ni pristopila Bernskej pogodbi, ker o tej stvari ima odločevati kongres. Predsednik priporoča, da se odpravi carina na uvoz tujih umetniških del. Državni dohodki presegajo državne stroške. Ves državni dolg bode v jednem letu poplačan. Treba bode reiorinovati davke, da se zmanjšajo državni dohodki, pri čemer se bode treba posebno ozirati na domačo industrijo. Kovanje srebrnega denarja naj se ustavi, ker ga ni moč spraviti v promet. Dopisi. 1% Litije 9- decembra, [lzv. dop.] Včeraj zvečer se je naša poddružnica družbe sv. Cirila in Metoda končno ustanovila. Če ravno je bilo silno slabo vreme, ki je mnogo pristopivših udov zadržalo udeležiti se poddružničnega zbora, sešlo se je vender precej obilno število družbenikov — okolu 40 — v g. Oblaka gostilni. Zbor otvori g. Jarnej Zupančič, duhovnik v Litiji, s primernim ogovorom in pojasnilom družbenega namena, kateremu je zbor glasno pritrjeval. Na to se je vršila volitev načelništva, ter so per acclamationein soglasno izvoljeni imenovani g. Jarnej Zupančič za prvosednika, g. Ivan Ko pri v-nikar, župnik na Savi, za njegovega namestnika, g. F'ranc Knatlič, posestnik in usnjar iz Šmartna, za blagajnika, g. Josip Mešek župan Litijski, za njegovega uamestnika; g. Luka S ve te c, c kr. notar v Litiji, za tajnika in g. Martin Molek, po močni duhovnik v Šmartnu, za njegovega namestnika. G. novoizvoljeni blagajnik se je na to precej poprijel svoje nove službe iu nabral mej navzočnimi 60 gld. 60 kr, udnine. nih prtov vsake velikosti rudečega in belega dna, s cvetjem vezenih in urabesciranih, z vrstami iz korana, cesarskimi znamenji, katere bi motril celi dan, kakor stene v Alhambri. Tukaj s*j moreš čuditi vsakemu delu turške gospenske nošnje, počenši od zeleuib, pomarančastih, hijacintnih plajščev, s katerimi se vse pokriva, pa do svilnatih srajc, zlato-izve/enih robcev, atlnsnih pasov v sobah ženišč, do katerih ne more priti drugi pogled razen gospodarja ali kopljeiica. Tukaj so kaftani iz rudečega baršuna, obrobljeni s hennelinoui in posejani s zvezdami, svitice in rudeČknste svile, suknjice iz belega damaska, podkrepljene z zlatim cvetjem, za grinjala za zaročnice, bliščočih se od srebrne drob-nine, haljice z zelenim plišem, obšite z labudovi m perjem. Vidimo grške, armenske, čerkeske oprave prerazličnega kroja, preobložene s krasotičjem, svetle in trde kakor oklep, in sredi vseh teh zakladov leži prozaična, temna roba Angleške in Francoske, ki je kakor račun ali duhomorno umovanje mej stranicami uzvišene pesmi. Noben zaljubljenec ne more preiti tega trgovišta, da ne bi se čutil nesrečnega, da ni milijonar, in da bi vsaj za trenutek ne čutil UkuŠnjaVe đo plenjenja. (Dulje i-rili. Tako je bil prvi zbor v občno zadovoljnost dovršen. Od A«lrij«' 2. decembra. [Izviren dopis.] (Konec.) Pretečenega meseca so bile pa občinske volitve tudi v Kanfanar-u, v trgu, kjer se Železnica deli v dve progi, kojih jedna drži dalje proti Pulji, druga pa v Rovinj. Tudi tukaj so se začeli Hrvati gibati in so spravili pet svojih mož v občinski odbor, tako, da se Lahoni ne bodo mogli lepo mej seboj pomeniti, da bodo saj koga imeli, kateri jim bode malo na prste gledal. Dobili bi bili Hrvati tukaj prav lahko večino, ko bi imeli kakega vodnika, katerega jim ravno tukaj, kakor povsod po Istri najbolj primanjkuje; in ko bi ne bila prišla vsa Rovinjska sodrga kmetov lovit, mamit, se jim grozit, in kjer to ni pomagalo, tam so dajali jesti in piti, da je teklo kar od mize, in srečen tisti, kateri je hotel priti; bil je sit zastonj, in še s seboj so mu dali, če ne druzega par „ščavov" za njegovim hrb tom za pot. In tako so jedeukrat še po največem trudu in naporu zmagali Lahoni. Da so imeli Kan-fanarci samo jednega voditelja, izgubljen bi bil Kan-fanar za vselej za Lahone. V volilni komisiji bil je samo jeden Hrvat, kateri je vedno protestiral proti nepostavno8tim, ali drugi so ga preglasovali, ker so imeli večino in c. kr. komisar je odgovoril na vsak protest hrvatskega uda komisije, da lahko reku-rira, kar so Hrvati tudi precej storili, ter uložili rekurs na naniestništvo, ali pri tacib razmerah v Istri, skoro gotovo ostalo bode, kakor je. Najzad nje in najbolj znamenite ter za vsacega Slovana vesele so bile pa volitve Pazi uske občine, — pred kratkim časom končane. Ker so Pazinsko-Poreški lahoni uvideli, da jim gre za obstanek, zato so uložili prošnjo Poreškemu deželnemu odboru, da naj dovoli Pazinski občini posebno administracijo. V okrožji Pazinskem je namreč več občin sklopljenih v jedno veliko in vse skupaj so imele svojega župana v Pazinu. Hoteli so pa lahoni rešiti, kar bi se še dalo, kakor ljudje za časa požara. Za to jim je gotovo deželni odbor tudi z veseljem uslišal njih prošnjo in jim dovolil lastno administracijo ali upravo. — Sedaj so bili pa na konji — ali delali so račun brez krčmarja. — Pazinci sami so pustili na cedilu „gospode šiore", tako, da je Pazinsko politično društvo, katero je nekaj časa vodilo vso la-honsko irredentarsko politiko v Istri, strašni fiasko napravilo z vsemi svojimi strastnimi agitatorji in renegatskimi agenti. Spravili so v Pazinu lahoni vse svoje privržence, noč in dan letali okolu, lovili hrvatske kmete doma in v Pazinu, ali vse zastonj, — ni jih bilo volilcev in jih ni bilo; ker za svoj kruhek se vsak boji; tako bo tudi Pazinski volilci ostali raje doma, kakor pa šli glasovat za znane neodrešence Camuse, Constantine, Mrache. Izmej 174 mestnih volilcev tretjega razreda jih je 12 glasovalo s Hrvati, 98 jih ni šlo volit, drugi so pa glasovali za lahonsko stranko Koliko njih jim je pokazalo fige, se razvidi že iz tega — in vse radi strahu, da bi jih potem Hrvati zapustili, da bi ne hoteli več k njim hoditi kupovat ali prodajat ali k njim v krčme ; Hrvati bi pa v resnici tudi najbolje storili, da bi se tega tudi držali, potem bi bila kmalu zmaju odsekana glava. — Tako so že vsled zmage v tretjem razredu, volilci druzega dobili še večje zaupanje, veseli šli volit in tukaj zmagali in imeli večino v administraciji. V prvem razredu se pa volitve niti udeležili neso, ker so videli, da je vse zastonj, da je bode tako uradniki preglaso vali, kateri so posebno so dni j s ki in davkar-s k i skoro vs> glasovali in sicer — za lahonsko — neodrešencev stranko; uradniki okrajnega glavarstva neso glasovali in so se tako pokazali neutralne; ako bi bilo tako povsod v Istri, bi lahoni kmalu brez pomoči uradniške popolnem propali. Tako imajo Hrvati v administraciji osem glasov, to je dve tretini. Tacega pa še ne, kar solnce sije nad ubogo Istro Da se bodo lahoni — neodrešenci tako opekli, niso nikoli pričakovali; ko bi jim bilo kaj tacega samo na misel prišlo, ali se jim samo sanjalo, niti jednega podpisa ne bi bili nabrali za lastno administracijo, n ti jedne črke ne naredili, niti jednega koraka se prestopili; sedaj pa jim tako gre, voz povsod in vedno le pod pot uhaja. — Nekaj časa jim je kar sapo zaprlo. — Istrskih renegatov in lahonskih neodrešencev lis', plačan z novci hrvatskih kmetov iz deželnega zaklada, „Istra" ali kakor jo povsod imenujejo „babau je v prvi številki pi> volitvah kar molčala ob izidu, niti besedice ni črhnila, kakor bi se nič ne bilo zgodilo, kakor tudi pri zadnjih volitvah na otoku Krku ne, — in tako stori vsakokrat, kadar je kaj slabega za labone. Sele drugi teden v prihodnji številki je prinesla žalostno poročilo, da je izgubljeno glavno mesto političnega društva; potem pa je številka za številko bruhala žveplo in ogenj na okrajnega glavarja, komisarja in jednega davkarskega pristava, kakor da bi bili ti krivi velikega zla, da so zmagali Hrvati, dolžila jih je agitacije za hrvatsko stranko, mej tem ko dva nič druzega greha nista imela, kakor da sta bila pravična jednim kakor drugim, neutralna tedaj, tretji pa ima podedovani greh, da je rojen Slovenec. Taki so tedaj lahonski Istrani. — Če uradniki z njimi ne trobijo v isti rog, pa so jim agitatorji njim sovražne hrvatske stranke ? Pa tudi vo-lilcem ni dolžna ostala nič; rekla jim je vse, kar se le reči more; o besedi „smea se niti ne govori ne, ker v Poreči se „smeu vse, je dovoljeno vse, če je tudi list čez štiri ali pet dnij konfisciran in še le potem sam iz Tržaškega vladnega lista to zve čez jeden teden pozneje, saj do tistega časa ga lahko že vsak prebere, če ga tudi potem hodi policaj lovit in iskat po kavarnah, se mu pač vsak smeje v obraz. — Ker je pa „baba" videla, da vse to nič ne pomaga, da se nihče ne zmeni za njeno kvaka-nje, kakor za žabje ne, začela je gosti na druge strune; na pomaganje je začela klicati vse svetnike, da bi ji prišli na pomoč proti tem prokletim kmetom, kateri se drznejo dati glasove za Hrvate. Začela je ščuvati državne oblasti na kmete, rekoč, da so ne-vedneži, suroveži, socijalisti, anarhisti itd., kar ji je ravno na misel prišlo. Naposled ji je bila celo provokacija cesarska zastava, katera je vihrala nad Pazinsko železniško postajo na Lin-darskem hribu, da so jo vsi Pazinci lahko videli. Ker baba sama ni mogla nič opraviti, najela si je na pomoč nek Tržašk „neodrešen list", da je tudi ta zabavljal oblastim in volilcem prokletim šča-vom, pa ostalo je vse pri starem, vse nič ni pomagalo. Hrvati se neso zmenili za vse to nič, temveč so se pripravljali za občinske volitve, katere bi se bile imele vršiti kmalu za prejšnjimi, meseca junija ali julija; odlašali pa so je dan na dan, ker jim je bilo težko dati oblast iz rok, za katero se ne ve, jo bodo li zopet dobili ali ne. Kmalu potem jim je prišla tudi kolera na pomoč, tedaj prav iz nebes poslana, ker jim ljudje neso hoteli pomagati. Akoravno je strašila samo od daleč in v celi Pazinski občini ni bilo niti jednega slučaja, vender zmatrali so vedno brezbožni lahoni to za poslanca božjega, koji jim donese pomoči in volitve so bile zopet odložene. — Ali Hrvati so imeli pa tudi svoje trme in mesto da bi bili spoznali kolero za prst božji, da sedaj ne smejo hoditi na volišče, so pa še tako predrzni, da se gredo nekaj, do sedaj v Istri še neslišanega, izmislit, namreč ti ščavi gredo napravit protest proti odlašanju občinskih volitev in ga odpošljejo, kamor ima iti. Kaj tacega pa tudi še ne. Lahoni res ne vedo, kaj bi storili s temi ščavi, kateri je hočejo po sili v koš spraviti. Zaupajoč tedaj na svojo dobro srečo, katera jim je bila z malimi izjemami še skoro vedno mila, gredo in razpišejo volitve za občinski zbor in sicer, da bi toliko ložje volilci volili, da bi se ne potili preveč v volilni dvorani, ako bi jih prišlo dosti skupaj, lahoni dobri kakor so in kakor imajo kmeta radi, kedar kaj zanje stori, dajo časa volilcem 19 dnij. od 19. oktobra do 8. novembra. Gospoda šiori so pri tem gotovo imeli kak dober namen — za Hrvate — ne zase, pak se jim ni posrečilo. — Tako se jim je primerilo, da se še voliti neso upali; vrgli so tedaj puško v grm. Kako daleč so tedaj prišli. Prvikrat, ko bo Hrvati volili, pa Lahonov kar zmanjka, kaj še le bode čez kaj časa, ko se bodo Hrvati navadili hoditi večkrat na volišče. To bode polom lahonske stranke. — Sramota velika za nje! Ker vidijo, da vlada neče nič kaj prijeti za nje, da se ne bojuje za nje, upale so jim petuti, niti toliko poguma nemajo, da bi si upali še sami kaj storiti. Zato pravi tudi „baba", ker se hoče, da reči tako gredo, naj tudi tako bodo, kakor lisica, ko ji je bilo grozdje prekislo. — No, naj bodo le mirni in brez skrbi „gospoda šiori", kakor so bili lahko oni brez Hrvatov, tako bodo sedaj Hrvati brez Lahov lahko in še mnogo lažje in boljše poslovali. Mora, katera je tlačila dosedaj Pazin in ves okraj, je odgnana in zanjo bodo šle druge občine dosedaj lahonske ravno tako, čeravno lahoni nobenega sredstva, tudi najbolj podlega ne zan čujejo, da bi le mogli Hrvate na kak način spraviti ob veljavo in moč. Z Vidni a ol» Navi 7. decembra. | I/v. do p J Poročati imam vam danes ob izidu včeraj brez navzočnosti kakega vladnega zastopnika vršeče so volitve tukajšnjega občinskega zastopa. Večina izvoljenih odbornikov je narodno-kouservativna, in to je prvi korak narodnega probujenja na Vidmu. — Zastopan bode odslej duhovski, učiteljski, obrtniški in kmetski stan. Ker je pa na moj zadnji dopis z Vidma 20. m. m. št. 269 »Slovenskega Naroda" zagovornik našega g. župana se našel, kateri je v Mariborčanki dne 1. t. m št. 144, ne da bi sku šal moje trditve ovreči in mi le pičico neresnice dokazati, mene, naš jezik, in Vaš list obdaril s psovkami, ki se navadne v Mariborčanki in jednacih listih, kakor so „Celjska vabterica in Graška tetka", ne zabivši pri tej priložnosti našega g. župana kot ve-lezasluženega, velecenjenega, velečislanega, popolnem izobraženega in uljudnega moža, kateri mora po neizogibljivi novi izvolitvi Narodovega dopisnika 8 krepko roko po prstih nakrcati, prisiljen sem zopet na par vrst. Da v nobeno polemiko s takim neolikaucem, kakor je Mariborčanke dopisnik, ne zaidem. svet pa vender o našem županu, čudnem možaku, kaj izve, preidem v kratek popis včerajšnje volitve, katera se je morala, ker je naš za blagor občinarjev skrbni gosp. župan stanovanje v občinski hiši, za občinsko pisarno namenjeno, svojemu zetu v najem dal, v krčmi vršiti. . Prizori mej volitvijo so bili mikavni. Tako je g. župan od poročevalca, ker se je pri klici imena njegove žene volilke oglasil in rekel, da bode v njenem imenu volil, pooblastila zahteval, ne vedoč, da po §. 4., št. 1, volilnega zakona zakonska žena svojo volilno pravico po svojem moži izvršuje. Na pogajanje g. župana pred volitvijo prvega razreda bi imeli volilci njegove dosedanje kimovce voliti, toda g. R.. ud volilne komisije, ga zavrne-z opombo, da. je volitev prosta in da volilec zna in sme vsacega voliti, kateri ima pasivno volilno pravico. Pri imenovanji volilke „ElsU-r Hermine in VVien" omeni g. župan, da bode kot pooblaščenec v njenem imenu volil. Na vprašanje poročevalca po pooblastilu, zarenči g. župan nad njim, da ni mislil da se mu kot 21 letnemu županu ne bode zaupalo. V zadregi se izgovarja, da ima splošni vollmacht, misleč, da nii ne vemo, da mora biti pooblastilo specijalno, in da je je doma pozabil. Mož je tudi, da ne bi propal, v prvem razredu dvakrat zase glasoval. Ali ne zasluži tak mož popolnega priznauja. Živeli potrpežljivi volilci. Iz mestnega zbora Ljubljanskega. V Ljubljani 7. decembra. Predseduje g. župan Grasselli, ki imenuje overovateljema zapisnika odbornika Hribarja in Ravnikarja. Potem naznanja, da se je presvetla cesarica za čestitke o priliki nje imendne zahvalila, katero naznanilo zbor ustavši s sedežev z živio-in slava-kliei pozdravlja. Župan nadalje naznanja, da je statistična komisija mesta Prage doposlala iz-vestje za 1. I. 1883. in 1884.« katero je mestnim odbornikom na razpolaganje. Dr. vitez Blei we i s-T r s te ni ški poroča v imenu policijskega odseka o ukazu vis. c. kr. deželnega predsedstva kranjskega dtto 20. novembra št. 3928 glede zdravstvenih naprav v Ljubljani. Ta ukaz je toli znamenit, da zasluži, da ga naši bralci popolnem spoznajo. Ukaz je seveda spisan v nemškem jeziku in sl6ve: Glede na to, da se je kolera že počenši s 25. oktobrom, čeravno omejena le na osamljeno hišo, prikazala v naše mesto m da se je 10. novembra t. 1. dogodil po bakteriološki preiskavi dognan slučaj azijske kolere mej delavskim prebivalstvom v okolici Ljubljanski, o katerem se še ni dognalo, da ni nastalo okuženje v mestu samem, je sedaj nujno treba, da se prav resno izvrše vse one naredbe, katere bodo na jedno stran za trajno zdravstveno zboljšanje Ljubljanskega mesta, katero se najneugodniše odlikuje po visoki številki umrlih mej vsemi glavnimi mesti, na drugo stran pa ovirale razširjenje kolere, eventuvalno jo hitro udušile. Za zboljšanje zdravstvenih razmer pa treba da se ukreue: kanalizacija, nabiranje in odva-žanje nesnnge in da se reši vprašanje vodovoda. Kanalizacija, kakor tudi oskrbovanje glavnega mesta Ljubljanskega z zdravo pitno vodo, so zadeve najvišje važnosti, vendar zahteva njih uravnava toliko stroškov od strani občinskega zastopa, da je to le polagoma mogoče. Kar se tiče vodovodnega vprašanja, sme se naglašati, da je isto z ozirom na uporabljeni čas za predhodna dela sedaj že godno in jaz na temelji v tej zadevi od merodajne strani došlib mi zagotovil izrekam pričakovanje, da bode to vprašanje v najkrajšem času povoljno rešeno. Ravno tako važno in glede na to, da se je naša pitna voda vsled stoletnega slabega gospodarstva umetno pokvarila, še važneje je morda vprašanje, kako bi se primerno nabirala in odvažala nesnaga. Pravim, da je to vprašanje morda celo važneje, ker je od tega vprašanja zavisno ne le zboljšanje voda po vodnjakih, marveč tudi odstranjenje zdravstvenih ne-dostatkov, katerih bi ne bilo odpraviti tudi pri dobri kanalizaciji. Jaz moram torej mestnemu /as to p u naravnost očitati, da je bil v tem temeljnem vprašanji našega javnega zdravstva na neopravičen način pasiven, da uičesar ni storil, da bi se to vprašanje rešilo, akoravno sem jaz leta in leta sem mnogo naredeb izdal in po navljaje opominjal na nujno rešitev te zadeve, akoravno nam kolere strašilo to 4 leta preti in se nam leto za letom bolj bliža ter ae naposled dejanski v našem mestu nastanila. Temu pasivnemu postopanju mestne občine nasproti, prisiljen sem pozivati mestni zastop, naj to zadevo sedaj takoj v roko vzame, sicer bi bil primoran uporabljati skrajna sredstva. Dasi izvršitev splošne sisteme za izvažanje odpadkov ni hkratu možna, dasi bližajoče se zimsko vreme ni najpripravniše, da bi se stavbena dela pričela, moram vendar že zdaj zahtevati, da se pripravljalna dela precej prično, da se mestni kanali vsakeršne človeške nesnage oproste, da bodo potem le meteorsko vodo prevajali. Vsi kanali bo morajo torej tako zazidati, da ne bodo več s stranišči v zvezi, po hišah pa, katerih stranišča se odtakajo v kanale, mora se uvesti druga sistema za nabiranje in izvažanje nesnage, namreč ali sistema „latrin", ali sodov ali katera koli druga. Kadar bode dovršena sistema, po kateri se bodo kanali oprostili človeške nesnage, tedaj izgubi vprašanje mestne kanalizacije svoj akutni značaj, reka, tekoča skozi mesto ne bode več kužila zraka in tudi ne tal, in celo voda v mestnih vodnjakih bode se polagoma zboljšala. Tazadeva ima se takoj postaviti na dnevni red in v glavnem dovršiti do konca maja. (Katerega leta, ni povedano. Ured.) Jaz upam, da bode resni ta poziv zadostoval, da bode mestna občina, ne da bi bilo treba drugih sredstev od strani c. kr. vlade, zastavila vse svoje sile, da se doseže zaželjeni namen. Kar se tiče naredeb proti koleri, upam, da bode mestni zastop v zmislu mojih doslej izdanih ukazov vse potrebno ukrenil in z vso energijo in natančnostjo izvrševal. Zlasti se ima že sezidana stalna bolnica za epidemične bolnike kakor hitro mogoče prirediti, da bode, kadar treba, najpozneje pa spomladi na razpolaganje, kajti dosedanja bol niča za kolerozne ni bila srečno izbrana, ker je v neposredni bližini druzega humanitarnega zavoda (hiralnice). Mestni zdravstveni sovet, kakor tudi mestne zdravstvene komisije naj bodo p e r m a-n en t ne. Prvi naj poslednjim odkazuje opravila in jim zaukaže, da mesto obhodijo od hiše do hiše in vse zdravstvene nedostatke mestnemu magistratu naznanijo, da jih odpravi. i Dalje pnh .. Domače stvari. — (Prihodnja seja) deželnega zbora kranjskega bode v ponedeljek. Mej tem bodo izvoljeni odseki obravnavali in priredili potrebno gradivo za prihodnjo sejo. — (Slovensko gledališče) že dolgo ni bilo tako polno, kakor včeraj, ko nam je vrlo de lavsko pevsko društvo „Slavec" priredilo „Pre-širnovo besedo". Do zadnjega sedeža bilo je vse razprodano in mnogo se jih je vrnilo, ker neso do bili ustopnic. Spored bil je mnogovrsten, celo preobširen, izvajal se je pa vseskozi prav dobro. Po Titlovi „Slovanski ouverturi" in po večeru primernem prologu, ki ga je govoril g. Kocelj, nastopil je „Slavčev" zbor in pel I pa vče v o krasno skladbo „Na Preširnovem domu", katera je s spremljevanjem glasovi i-j a (pl. (J h ni .lanušovski) se še lepši glaBila. Slavcev zbor vidno napreduje, zlasti jako dobrih tenorjev ima obilo, petje bilo je pricizno, pohvala burna. Šišenske čitalnice mešani zbor nastopil je dvakrat in peval Soborjevo „Naša zvezda* in Nedvedov .Nazaj v planinski raj!" Slednja, ker neprimerno lquša, je jako ugajala in brdke Šišenske pevke v lepi narodni opravi s pečami ua glavi vzbujale so veliko zanimanja in pohvale. G-Meden prevzel je bil za ta večer tri partije. Pel je arijo iz Verdijeve „Un ballo in raaachera", solo v Ipavčevi „Na Preširnovem domu", vrhu tega pa še v Ipavčevi „Kdo je mar V" bariton in tenorsolo in izzval, kakor vselej, veliko priznanja in ploskanja. Pri prvi partiji bil je trikrat izzvan. Zbor „Kdo je mar" pel se je jako dobro in občinstvo divilo se je prekrasni kompoziciji, ki tako lepo proslavlja slovenskega kmeta. — Gledališki del imel je dve točki. Prvo „Ponesrečena glavna skušnja" priredil je jako spretno g. Borštnik, glavno ulogo v njej tudi izborno igral, pri čemer sta dobro sodelovala gg. Brak in Lipovšek. V burki „Gluh mora biti" pa je g. Kaj zel, takoj pri nastopu srčno pozdravljen, vzbujal smeh poslušalcev. — (Vreme) je danes jako neugodno. Ves dan močno dežuje, kar je tem nepriličneje, ker je bil danes semenj in veliko tujcev v mestu. — (Tatvina.) V skladiščih na južnem kolodvoru ukral je nekdo nedavno dve vreči kave, vredni 180 gld. Včeraj prijeli so Valentina Zajca in ga izročili deželni sodniji, ker je tatvine jako sumen. — Tatu, ki je v tukajšnji mrtvašnici oblačila kradel, ujeli so v osobi že večkrat kaznovanega Josipa Kocesa in izročili ga deželni sodniji. Koces je tatvino priznal. — (Slov. čitalnica v Gradci) ima v soboto 11. t. m. 8. zvečer v društvenih prostorih, Salzamtsgasse 6. I. nadstropje n. 1., letošnji redni občni zbor. Na dnevnem redu so poročila o društ nem delovanji, volitev novega odbora, mzni predlogi itd. K obilnej udeležbi vabi odbor. — (Dolenjsko pev sko društvo) priredi v nedeljo 12. decembra 1886. J. v prostorih Narodnega doma v Rudolfovem „Preširnovo svečanost", h katerej uljudno vabi vse svoje člane. Vspored; 1. Zvezna. Moški zbor. A. Nedved. 2. Svečana beseda, govori prof. J. Vrhovec. 3. Domovini. Mešan zbor. F. S. Vilhar. 4. Pod oknom. Četverospev. A. Heidricb. 5, Večer na Savi. Moški zbor. Iv. pl. Zaje. 6. Nazaj v planinski raj. Mešan zbor. A. Nedved. 7 Lahko noč. Četverospev. A. Heidrich. 8. Slovenska dežela Mešan zbor. G. Ipavec. 9. Ju-rišičeva poputnica. Moški zbor. Iv. pl. Zaje. Po dovršenem programu društvene zabave. Začetek točno ob 8. uri zvečer. — (Banka „Slavlja") sklenila je v mesecih julij, avgust in september t. 1. 23 726 novih zavarovanj za 27.304.966 gld. 47 kr. kapitala ter je zato prejela 488.143 gld. 66 kr zavarovalnine in pristojbin. Za škode plačala je v teh treh mesecih 179.081 gld. 79 kr. Denarni promet osrednje blagajnice izn-išal je 1,902.063 gld. 60 kr. V posojilnicah bilo je v tem času naloženih 359.298 gld. — kr., na zemljišča posojenih pa 654.850 gld. 32 kr. Gasilni brizgalnici dobili sta dve občini. — Od 1. ja-nuvarija do ;50 septembra t. 1. bilo je sklenenih 53.777 novih zavarovanj za 56,019.289 gld. 80 kr., ter se je uplačalo zavarovalnine in pristojbin 1,242.557 gold. 37 kr., izplačalo pa za škode 378.111 gld. 72 kr. Samoupravna društva za zavarovanje pokojnin štejejo do konca septembra 1886. že 1415 članov, ki so skupno zavarovali 129.729 gld. 87 kr. pokojnin in zato obvezali se uplačati 490.670 gld. 81 kr. ulog. — Zastopniški pokojninski fond se izdatno in hitro množi, kajti koncem septembra t. 1. imel je že 68.209 gld. 58 kr. premoženja. _ (Hranilno in posojilno društvo na P tuj i) imelo je meseca novembra 13.316 gld. 80 kr. dohodkov, 10.165 gld. 74 kr. troškov, torej 23.482 gld. 54 kr. prometa. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Litija H. decembra. Danes se je osnovala tukaj podružnica sv. Cirila in Metoda! Peterburg J), decembra. Pri včerajšnjem banketu povodom slavnosti Jurijevega reda napil je car, proti nemškemu veleposlaniku obrnjen, zdravico na cesarja Viljema, kot najstarejšega viteza .Jurijevega reda. Pariz 9. decembra. Po nujnem prigovarjanji predsednika Grevvja prevzel Goblet sestavo novega kabineta. Dunaj 8. decembra. Kalnokv bode jntri bolgarsko deputacijo vsprejel, danes bila pri sekcijskem načelniku Sz6gyenyji. Deputacija upa, da jo bode tudi ruski veleposlanik Loba-nov vsprejel. Občevala bode s tukajšnjimi veleposlaniki drugih velesil. V soboto bode menda odpotovala. Zanesljivo zdravilno sredstvo. Osobe, ki bolehajo za želodčevim katarom in krčem, se hitro ozdravijo ■ pristnim ,Moll-ovim Seidlitz-praškom *. Skatljii a ■tane 1 gld. Vsak dan razpošilja po postnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tuch lauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 11 (20-8) Javna zahvala. Našemu Miklavžu, kateri je revnim učencem tukajšnje sole in sicer: 1. po osobi znanega narodn')Hka, posestnika in župana na Mlaki, gosp. Andreja S v e 11 in - a, podaril ,Narodni Soli" 5 gld., in % po dobrotnici, katera pa neče imenovana biti, podelil 8 parov novih črevljev in škorenj, izreka se v imenu obdarovanih in tudi v imenu učiteljstva tem potom najpri-srcnejSo zahvalo s srčno žoljo: Bog nakloni nasej Soli ie mnogo takih dobrotnikov 1 Komenda, 6. decembra 1886. Avg. Klanca r, učiteljica. Josip Meaner, nadučitelj. l,ot«?rijii4> srečke 8. decembra. V Pragi: 32, 54, 86, 49, 24. Meteorologično poročilo. 1 § Cas opa-Ck aovanja 1 Stanje barometra v mm. Temperatur Vetrovi Nebo Mo-krina v min. 7. dec. 1 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 786 35 a«. 733 01 na. 731 '15 aa. —7-0*0 12° g 4 0J C si. vzh. jsl. vzh. si. zah. 1. megla obl. obl. 0 00 mm. 8 T3 30 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 731 97 na. 730 06 aa. 726 34««. 16° C 1-4° 0 0 8'C jsl. vzh. i brezv. si. zah. i dež. snež. obl. 19 50mm. snega in dežja. Srednja temperatura — 0-6° in 1-3°, za 0*6° pod in 10* nad normalom XD"CL3a.ad@3s:a, "borza, dne" 9. decembra t. 1. (Izvirno telegrafiono poročilo.) Papirna renta...... Srebrna renta...... Zlata renta....... 5*/0 marčna renta..... Akcije narodne banke . . . Kreditne akcije . . . • . London ... ... Srebro......... Napol. ..... C. kr. cekini ..... Nemške marke 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 Državne srečke iz 1. 1864 Ogrtka zlata renta 4" ,. Ogrska papirna renta :">",, 6" „ Štajerske zemljišč, odvez, oblig. Dunava reg. srečke 5°/„ . Zemlj. obe. avstr. 4\,° ,, zlati tast. listi Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, ohlig. Ferdinandove sev. žele' ce Kreditne srečke 100 a Rudolfove srečke .... 10 r Akcije anglo-avBtr. banke i 120 Trammwuy-društ velj. 170 gld. a. v 250 gld. 100 gld. 100 gld H3 gld. 60 kr 8^ ft 25 114 P 35 100 95 »83 — 296 10 126 30 9 9 97'/, 5 n 61 t 92 131 t 75 168 75 105 n 45 94 _ 7rv 105 it 50 119 t* — • 124 t 25 99 " 75 180 25 19 25 117 30 224 25 Zahvala. Za dokaze milega sočutja ob bolezni in smrti gospoda JOSIPA STERLETA, meščana in posestnika, kakor tudi za mnogobrojno spremstvo k zadnjemu počitku in za poklonjene lepe vence izrekamo svojo prisrčno zahvalo. V Ljubljani, dne 9. decembra 1886. (9io) Žalujoča rodbina. Zahvala. Vsem prijateljem, znancem in čast. občinstvu, ki so se tako obilno udeležili pogreba ANTONIJE KRAPŠ, posebno pa se čast. gospodom čitalniSkim pevcem za giuljivo petje in slednjič za mnogo darovanih vencev izreka najsrčnejšo zahvalo žalujoča rodbina. V Idriji, 6. decembra 1886. (911) CrV „ »OCOOOO OOCOOO POOO ttO 7SOOOOOCOOOOOOO r našem založništvu je izšla in se dobiva pa vseh knjigotrznicah km/up: Zlatorog. tS^lCLTL LTL sfx.CZ. /J /» fivljŽ C CZ spisal R. Baumlmch. Z dovoljenjem pisateljem in in matošmiAmritot pieMil ANTON FUNTEK. Ceita elegantno vezani knjižici 2gld. Aaton Funtek, dotro poznal jo svojih izvornih pesniških prem rdi h, podaril je slovenskemu narodu si svojim prevodom Baumiachove ponije * Zlatorog*, ki se je kot pravljica do denainjega dne ohranila pri vseh pastirjih 7- dolih triglavskega pogorja, prekrasno darilo. KnjMca, kaj bogato in ttajehgantneje opremljena, kode gotova vse rodoljube telo* obrailostila , ki imajo sref in smisel m ta pesniški umotvor, tTegar dejanje se vrii na naiem roman-tićnem Gorenjskem. Ig. pl. Kleinmai/r & F?d. Bamberg v Ljubljani. OOOOOOOOOOOCCOCt fig gggfl O C CCOO C O OO C€> CO (896-1) Poslano. 3 Najboljša pitna voda pri epidemijah. GLAVNO SKLADIŠTE najčistije lužnt KISELINE poznate kas najbolje okrepljujuće piće, I kas Izknian Mek proti trajnom kašlju pluoevlna I ieludca bolesti grkljana I proti melmrnlm kataru, HINKE MATTttNIJA Karlovi vari i VVidn. St. 19.874. (903—2) 2apustivši belo Ljubljano, kličem vsem prijateljem in znancem, posebno pa bratom Sokolom Na zdravje! Živeli! (9i2) Ignacij Žargi. se deček za večjo prodajalnico na deželi, slovenskega jezika v govoru kakor tudi v pisavi popolnem zmožen. — Pisma uaj se pošiljajo na A. Lavrenčič-a na Rakeku. (901—2) Proda ali v najem se odda v nekem jako živahnem trgu, tik farne cerkve, na okrajni cesti P»<§st©»ii» bila« pripravna za vsako trgovino ali obrt, s petimi sobami, prodajalnico z vsemi pripravami, hlevom, kletjo, ledenico, dvoriščem, gojzdom in njivami. — Kuj več pismeno ali ustmeno pri Franu Kovač-1, trgovci in posestniku v Travniku pri Rakeka. (882—4) Služba mestnega stražiesira. Po sklepu mestnega odbora je zopet popolniti izpraznjeno službo tukajšnjega ■liestuegia titrai-■■■«'Htru. za katero je ustanovljena letna plača 500 gld. in pravica do službene obleke. Neobhodno potrebno je za to službo izkustvo v javnem varnostnem službovanji. Prošnje z dokazili o tem svojstvu in o dozda-njem poslovanji sploh, o starosti, o fizični sposobnosti in o popolnem znanji slovenskega in nemškega jezika v besedi in pismu, uložiti jf» • «lo *-» 1. decembra IVIos pri podpisanem magistratu, in sicer onim, ki so v javni službi, potom predstoieče gospodske. Mestni magistrat Ljubljanski, dne 2. decembra 1886. IKt>* gjjp Cvet zoper tr-v*~ganje (Gicht) po dr. rtluliču a SO kr., zoper |ir«tin ter rrvmntizem, trganje po udih. bolečine v križi rlir živcih, oteklino, otrple živce In Vit« itd. V svojem učinku ____jo pepreseglUv m hitro ter radikalno ♦ SrhufjmArtV. zdravi, kar dokazuje na stotine priznan) H iz najrazličnejših krogov. J Prodaja 1749—9) I X K HA It HA Tlti\'l40C2EY* L_ zraven rotovža v Ljubljani mm | Razpošilja se vsak dan po pošti. Wk CACAO ČOKOLADA UlCTOR ScHMIDT & ki sta pri prvej Dunajskej razstavi kuhinske umetnosti bili odlikovani z najvišjo odliko, častnim diplomom, sta pristni samo, če imata našo uradni registrovano varstveno znamko in firmo. (856—12) Dobiva se pri vseh boljših trgovcih in prodajalcih de-likates, V 1> j ubi juni pri g. Petru JLiiNMnlk>ii. Razpošilja se v provincije proti poštnemu povzetju. VICTOR SCHMIDT & SOHNE, c. kr. dež. opr. tovarnarji. Tovarna in centr. razposilialuica Dunaj, IV., Allegasse Ni*. 48 (poleg jnž. kolodvora) r— OH 5- £T