š % 'S.'?-*® » S 9, finančni ln pravni Oglasi I* 12. V vsebini lista (tekstni oglasi) L. 12. Davek ni vštet. Plačljivo vnaprej. Oglase sprejema Unlone Pubbllclta Itallajia S'. A., Trst, via Silvio PeHico it 4, tel. 94044. Cena posamezne številke L. 2 ,frv (zaostala I* 4L ".okopisov na vračamo. r- vzhajajoče sonce je zatonilo \ t -.v. -n* ' i i:. e..rJo/i f' r' -t ■ - ■’<■ onec sovražnosti na Daljnem Vzhodu .... "■ ...■' ...pij.-. , ■ General MacArthur kot najvišji zavezniški poveljnik pooblaščen, da sprejme noto japonske kapitulacije Truman, Attlee in Čangkajšek ob zgodovinskem trenutku Visoka odlikovanja —— VVashington, 16. avgusta: Dne 15. avgusta ob 1. uri ponoči je predsednik Truman objavil, da je japonska vlada brez pridržkov sprejela kapitulacijah® pogoje in pričakuje od zaveznikov predajnl ■ rok. Predsednik Truman je dodal, da se v uradnem sporočilu, ki je bilo poslano preko švicarske vlade, japonski cesar obvezuje spre- .. JAPONSKI ODGOVOR «N» »poročilo o sprejemu potsdamske izjave, ki je bilo poslano 10. avgusta in na odgovor vlad Združenih držav, Angine, Sovjetske Zveze in Kitajske, ki ga je 11. avgusta poslal zunanji minister Byrnes, je japonski vladi Čnnt odgovoriti vladam štirih sil sledeče: Njegovo | Veličanstvo Cesar je izdal vladarsko pismo, ki vsebuje sporočilo, da sprejema Japonska vse zahteve potsdamske izjave. Cesar je pripravljen S svojim podpisom potrditi ln jamčiti, da bosta vlada ln Cesarski glavni stan sprejela potrebne določbe potsdamske izjave. Njegovo Veličanstvo je pripravljeno to odločitev sporočiti vsem poveljnikom suhozemske vojske, mornarice in letalstva z naročilom, da jo sporoče vsem edinicam, ki so pod njihovim poveljstvom i zahtevo, da prenehajo* z vsakršnim odporom in polože orožje.* IttntMe svet se veseli DEMOKRATSKE BESEDE Zunanja politika USU London, 18. avgusta Ko jo Ijudstm e St/dnevu YAm Stralija) izvedelo, da je koneo vojno, je »koraj ponojtlo. Iz vseh trgovin iH uradov so ljudje pri-drveli na ulic«, kjer so P«U, ivilgah in plesati. Ved Kanada praznuje zmago. P* kanadskih sie.Mh so se včeraj zvečer vrWl prUoN slavja, po nunah se je sttšdšo trobljenje avtomobilov i* konfeti »o deževali ta oken. ‘ Radio Moskva je objem ril veliko novice dve minuti po polnoči fboskovski čas). Objavo je preHtal (Napisal Harold F. Stassen) ' Splošno vsi prienavajo, da je treba ustanoviti nekakšno mednarodno organizacijo 4n da morajo Združeni narodi biti osnova te mednarodne ustanove. Jas nisem med tistimi, ki mislijo, da mora takina ustanova dobiti posebno določeno obliho. Mislim, da je mnogo oblik, ki lahko pred- prvi poročevalec sovjetskega radia, stavljajo posatnezne razvojne stop-Lscitau, niol, ki je za časa uspešnih njt ,n vsaka bo dejansko prispe-bofOv v Nemčiji bral Stalinom j ^la svoj delei. m Admiral Olrester W. Nfntfte ri-ijVjrj' Guam, 19. avgusta Velika Britanija je podelita admiralu Chester W-. 'Nltnitzu, poveljnika^ ameriškega tihomorskega bro-dovja, mo izmed najvilfih britanskih odlikovanj —*• tGrand Cross of the Order of the Both*. Obred isročttuj odlikovanja se je ! izvršil na krova vojne ladje «Voj dnevna povelja, Novica je bila mimo sprejeta in so jo objavili po ■končanem zmagoslnvnem marlu. Pfedvidr.ne so velike vojaške Slovesnosti. Tpdi Nova Zelandija je takoj sprejela novico o miru-. Tovarniške sirene in cerkveni zvonom so delali nepopisen trušč. Ministrski predsednik Fraser je govoril pa radiu. Proslave miru so v poliu nem tekil. Govor japonskega cesarja mvit 989 ta tis illtflifihaa rpjjt? *! .ir-»iM- J--n m ! »ž .rmribt- tBav (OmiJtant.obaK veti London, 16. avgusta Ob priliki objave japonske predaj« ja predsednik Truman med , • . , p . ostalim sporočil, da bo morala Ja- i vo da se bo uradni podpis ka-bitulacisldh pogojev izvršil v najkrajšem Času. Vojaški dopisnik iz . Manile Poroča, da je general Mac Arthur v svojem prvem pozivu «« japonske vlade in japonskega plavncga stana zahteval, da •nu za sporočila njegovih ukazov Japonski stavijo na razpo-*ago vse radijske postaje. Velika Britanija, Sovjetska zveza in Kitajska bodo navzoče Pri uradnem podpisovanju prodajnih pogojev, ki Jih bodo podpisali višji častniki. Dnevna povelje bo izdano po uradnem podpisu predaje. Nota japonski vladi Predsednik Truman je naro-®11 zunanjemu ministru Byrnc-su, da preko Švice naslovi tia japonsko vlado noto, v kateri zahteva, da Japonci takoj prenehajo z boji na vseh bojiščih Nota vsebuje sledeče zahteve: 11. Japonska vlada mora Poskrbeti, dft japonske sile takoj ustavijo sovražnosti, (je* oerala Douglasa Mac Arthurja m®ra kot naj višjega zavezutške- Poveljnika obvestiti o dne-vu ki Urj ustavitve sovražnosti. _ 2: Japonska vlada mora rte-mudoina poslati h generalu Mac Arthurju opolnomočene odposlance, ki mu kodo dali vse Podatke o japonskih silah in samostojna ukrenili vse, kar bo senerai Mac Arthur zahteval h« u’ času in načinu formalne ''Udbe predaje japonskih sil. pj*' Japonska vlada mora biti 'ier.oRvl'c',a' da sprejme od gc-o a Arthurja obvestila kraiu in drugih podrob-. o. ki se tičejo predaje. sPorot*»Rka. P0BfaJa Cnngking je *'a. da je generatisimus n«ral iJek P°vabil k sebi ge-Ue8a Vo""Ji Gkamura, vrhov-Ua ^Poveljnika japonskih sil takoj “jakem ia mU ukazal, da I8fo4 PfPnoluv s sovražnostmi. Priča).,,.0 n1« j« sporočil, „Rj v°dila <' ‘U’daljna vojaška^ n»-*• strdni vrhovnega vo* zvestim podanikom. Ko sina z največjo pdlnjo preučili sedanji svetovni položaj ter razmere naj e ga Cesarstva, smo se odločili, da. napravimo temu ( nevzdržnemu položaju’ konec, s tem, • da sc zatečeru.o pom. Nah f vladi smo dali nalogo, da prestati, Cesar je posvaril svoje podanike, ' j naj ne povzročajo razprtij ln revo- ireba neizogibnemu ;t»pv7tctfVPtfU' mtiuiM* šot* »ohmucv X 1 ■ živtjenskih pogojev vzhodne Azije. ', 4,° noai Nismo imeti namena, '/fuutMli suverenosti drugih narodov ali po- ; y deželli marveč ohranijo ne- skniati nai teritorij povečati na dotaknj>no v u,0do njihove račun drugih. bošansk* (ležale. Svoj govor je Vojna je trajala Utiri leta. £e- I zoključll; prav so ko s0 izguhili Sttjpan. la-ampak tudi na spoštovanju mo- j vezniške letalske Sile z ojhrM 1 na Iwo Simi in Okinavi so le o vojni na povečale japonske težave. Po- ■ralnih zakonov*. Ko je kralj govoril Vzhodu, je omenil: «Boji na Daljnem Vzhodu bodo citati v zgodovini »lavni iz mnogih razlogov: Eden I Izmed teh Je ponoe, ki obdaja mene I in Vas, državljani angleškega ' *Oommonwcaltha» ih celega Impe-rijR, ki n»u zdaj govorim. V tej borbi eo se borili rMno ob rami noči zavezniki ln zastopniki skoraj vseh narodov naše velike skupnosti, pre- sebno pa jih je povečala uporaba atomske bombe. ati minipnovi Indije in kolonij, v»i td ruše ni v isti borbi. Vedra tem, -kakor tudi vsem fcenam, ki so,* hjtmi delile- vao trdoto in nevarnosti vojne, »e danes zahvaljujem*. področja. Letnla so Mia ewwo-(nMvsife’l'Stare' Angflje, preblvaTčT do-že nekaj sekund oddaljena od objektov, ko so dobila poveljš za ustavitev sovražnosti. Piloti so bombe vrgli v niorje na višini Honšuja. Zadnja vojna operacija rta Daljnem Vzhodu Se Je izvršila v prvih jutranjih urah 15. av-gttsta, ko je 3flS letečih vele* trdnjav bombardiralo dve mesti in petrolejsko čistilnico v Hon-žnju. Vsi bombliikl so se vrnili. Suzukijev govor Japoncem -«.u »m „„ „„ .. I'Pravkar je* prispela vest, da lzKubijenl pa so bili štirje fovcl. j* japonski ministrski pred-PHote treh letal ih rešili. ' .. “ Sovjetsko' vojno poročilo je ha predvečer Jnuonske kavitn-lacije objavilo, da so edlnlce Bdeče armade vdrle na otok Šabalin. si - of.K Poročilo n bojih v Birmi pravi, da so zavezniške sile preganjale zadnje Ostanke 38, Japonske divizije, ki so hotele prekoračiti reko sitang in zbežati med gričevje San. ko je prispela vest o japonski predn ji. Admiral Nimitz je .lavil, da eo razpršili japonska letala, ki so se približala tihomorski mornarici. Omenil je, da so do 12. ure po jaioonskem časii sestrelili 5 letal. Admiral Nimitz je naprosil generala Mae Arthurja, da »poroči Japoiutrns, da bodo Iz 'Varnostnih razlo >ov sestrel jena vsa japonska itdala, ki bi se sednik Suzuki, ki je včeraj odstopil, govoril japonskemu narodu. Skušal je razložiti, da se je Japonska morala vdati. Vzroki, ki jih je navedel so različni od vzrokov, ki jih je včeraj podat japonski cesar. Suzuki je omenil, da je bil ameriškim vojnim približala ladjam. Oddelek ameriške mornarice Javlja izgubo težke križarke «ln-dianopolisb, ki Je bila v teku zadnjega sovražnikovega podviga potopljena v filipinskih vodah. Vsa posadka, ki je Štela J196 častnikov M mornarjev, je izgubljena. «Indianopolls* je Mia izgubljene kmalu po odhodu iz Zdrnženih držav In po izkrcan ju materiala za atomsko bombo na Guamu. Samomor japonskega vojnega ministra N«w Yark, 16. avgusta Japonska pročevalska agencija .Domei* je torek sporočala, da je rala os letni japonski vojni minister Korechica Anamt* napravil samomor. Brzojavka agencije cDomei* pravi, da si Je Anami vzel življenje v svojem uradu, ker «mu ni uspelo izviklti nalog, ki jih )« Intel kot minister Njegovega Veličanstva*, d&njn in izdaje ter Anami je Pil poklicni vojak. Študij* je končal na Japonski Vojk-Skt akademiji leta 1907. Vršil J* službo 'na vojaški šoli in kesnej« v uradu glavnega-stana. Leta 1M3 Je Ml Anami imenovan za generala, Potem ko Je bil namestnik voj- _ nega ministra v treh japonskih Via- Zahvalimo dah pred napadom na Pearl Hai- ( boditav in bour Je postal vojni mlnister v novi vladi, ki Jo je pred 4 meseci sestavil Kantara Stisuki. lireden je bil Anami imenovan za vojnega ministra, je bil glavni j Inšpektor- vojaškega letalstva tar, j istočasno vrhovni vojni svetovalec in ravnatelj glavnih stanov letal stva in kopne vojske. Zdriiian* držav« Ukinile cenzuro vesti za Evropo In užilo „ Washinglon, 16. avgusta Ameriški urad za cgpzuro..javlja, -da bodo eno uro po Trumanovi objavi zrr.iige nad Japonsko cenzuro • vseh vesti, ki jih Združene dan, ko prenehata obstojati na svetu fašizem ter policijska vlada, To je dan demokracije. To je dan, ko moramo začeti * resničnim delom, da vzpostavimo v svetu svobodne vlade. Čaka n as najrvčja naloga, ki smo se je do sedaj lotili. Položaj je zamotan, kakor je bil 7. decembra leta taji. Treba je, da sodelujemo osi in vem, da bomo delali vsi*. Neki dopisnik poroča, da je Truman omenil: rZelo hudo mi je, da pokojni predsednik Roosevelt nocoj ni z nami*. Britanski ministrski predsednik Clement Attlee je ponoči naznanil britanskemu narodu, «da se je Japonska predala in da je zadnji sovražnik strt*. Ko je prcčltal besedilo japonske note, se je Attlee obrnil na britanski narod, kateremu je opisal dogodke vojne na Daljnem Vzhod«, Nato Je nadaljeval: «V| tem trenotku se moramo spomniti vojakov te dežele, domi-nionov, Indije in koloni), no našo mornarico, na nate letalstvo, ki so se vsi tako hrabro borili proti Japonski. Nata hvaležnost velja budi nalim slavnim zaveznikom, predvsem Združenim državam, brek katerih pomoči bi se vojna na Vzhodu mo-vriiti ie dolga leta, Pomniti moramo, da je Japonska, ki ji je Kitajska že štiri leta kljubovala, 7. deoembra 19ji udarila na nas, ko >5 m o bili do kraja vezani v smrtni borbi z Nemčijo in Italijo, Izrabili so do skrajnosti prlUko tanena-poplavili nože ozemlje in dežele naših zaveznikov. A vojna sreča se je obrnila, ko so mogočne armade Zdrukenih- držav britanskega imperija 1» njihovih zaveznikov ter ob koncu tudi Sott-jetska Zveza stopile v boj. Zdaj kraljuje spet mir na svetu. Boga za veliko osvo-sa njegovo pomoč*. Tudi Velika Britanija je proglasila sredo ln četrtek za dan zmage. Po otvoritvi parlamenta ln kraljevem govoru so s* vršile zahvalne službe božje. Od priliki japonske predaje Je po radiu govoril tudi generallslmus Cangkaišek. Med drugim j« dejal: . »Dosegli smo zmago, a naje delo Se M končano. Ako je bila ta vojna zadnja, potem lahko priznamo, da nepopisne grozote in ponižanje niso bile »anjo previsoka cena, ker je zmanjšajo naSe trpljenje medsebojno zaupanje ln iskrenost med (narodi sveta, ki ljubijo mir. Kitajska *e bo sdaj znažla pred izredno težkimi nelogami, ki bodo zahtevale ie večje žrtve kot v letih London, 16. avgusta Moskva Je v sredo zvečer Javila, da, je bil podMaan sporazum med Sovjetsko zvezo in Kitajsko. Sporazum sta podpisala generallslmus Stalin in kitajski ministrski predsednik T. V. Sung. Sporazum je bil podpisan po tretjem srečanju med Stalinom In kitajskim ministrskim predsednikom, katerega Je spremljal v Moskvo, tndl zunanji minister W»ng Chlh Chleh. Do-poldansklh razgovorov, ki so se vršili v Moskvi v sredo, se je udeležil tudi Molotov. države pobijejo v Aaijo in Evropo. | vojne*. Napetosti na Kitajskem Cutigklng, 16. avgusta Oeneralislmus rangka.uek, ameriški generalni poročnik Albert C. Wedemeyer in poslanik Patrick G. Hurrey so se ponovno sestali. Napetost, ki vlada med Oungklniko vlado in kitajskimi komunisti, stalno naraščal. Poročila kažejo, da so v preučevanju načrti za hitro ponovno zasedbo' kitajskega osem 1J a, ki so ga bili Zasedli Japonci in sieer s pomočjo čet, katerih prevoz se bo izvršil z letali. Zakedba se bo izvršila v trenotku, ko se bo Japonska predala Kitajski ministrski predsednik T. V. Sung in zunanji mipifter Vsng Shis Chsm sta v Moe#l; mialijo, da skušata najbrž razjasniti »tališče Sovjetske zveee v primeru kitajskih komunistov. __ ' - *•' Val iungkinški krogi so Javno priznali resnost položaja, ki je na,-stal zaradi ukaza, ki ga je dal komunistični poveljnik general^ Chutch dne 16. avgusta svojim četam ln ki pravi, da je treba, razorožiti vse Japonce. Oeneralislmus Čangkajšek Je v sOboto opozoril komunistične čete, naj ostanejo na svojih položajih, čakajo na nedelj na navodila osrednje vlade ln naj ne pod vzamejo nikake samootojne akcije. . . Mislili so. da bo Kitajska najbrž zahtevala od Japonske jamstvo, da se Japonske čete na Kitajskem vdale samo pooblaščenim zeetopni-kom narodne vlade a izjemo eovjet. ?kega operacijskega področja. V nasprotnem slučaju bi se izvršile stroge, kazni. Cangkajškova vlada se je v izjavi pritožila, da ee japonske čete že vdajajo generalu Cbutehu in komunistični stranki z namenom, oa sejejo nemir na Kitajskem Poročilo pa ne omenja, kdo 0*1 ki bil to dejstvo ugotovil. Ministrski namestnik za Informacije Hollinhon Tong Je odgovoru na vprašanje dopisnikov, da ne bo, na Kitajskem nobene revolucija j znano Je. da imajo Japonci veli-1 ke količine razstreliva in preskrbe na področju Shanghsja; to bi pomenilo za kakršnekoli kitajske čete, ki bi Jim uspelo, da se tega pola-stio, velik pridobitek. Komunistični očitki Ncw Yopk. 16. avgusta Kitajski komunistični radio Ye-n*n j« objavil poziv Kitajcem in' zaveznikom, n« j sodelujejo pri »prejemanju japonske prodaje. Napovedovalca je zatrjeval* da je (langkajškova prepoved komunističnemu generalu, da ne sme storiti neodvisnih dejanj, »nadaljnl dokaz, da ima .C.angkajlSok rej«! Japonce in nj;hove slug« kot demokratske sile na Kitajskem. To je doka«, da se marljivo pripravlja n8 državljansko vojn®*. Poznejša vest Javlja, da so kitSJske komunistične vojske «za čele * veliko-popotežnlml napadi* proti Japoncem v severni Kitajski. Nadaljevanje vojne med Snjilsb mu in laponske London, 16. avgusta Moskovska radijska postaja je oddala vest, ki jo je izdal glavni stan Rdeče vojske, po kateri se japonski odpor proti sovjetskim silam ie nadaljuje. V oddaji so citirali besede, ki jih je naslovil svojim četam na japonskem bbjifčU Aleksej Antonov, po ,..... ja sovražnikova kapitulacija t1,0'"e-»tva, bo strogo kaznovan. Zaradi fc2“ Aretacija v Fresnesu Pariz, 16. avgusta V Parizu so v torek priprli Jeana Mfalacanba,'jetniSkega paznika zaporov Fesnes. Solil jo ga, da je skušal vtihotapiti zapornikom orodje. V BČsnes so priprti Pierre Lavni ln dlulge osebe, ki So obtožene sodelovanja z Nemci. Jaz upam, da to pomeni izvest en način razvoja osnovnega svetovnega prav«. To bo omogočilo razgla-sitsv zakonika o osno vitih čie-ve.ikih pravicah. Začetek bo mogoče težak. Toda četudi v začstku. »v bomo trnoli vst kot samo en zakon, po• katerem nobena država H* bo mogla obsoditi nobenega človeškega bitja brez redne razprave, bo že to velik korak naprej. Nismo se mogoče do danes dobro zavedali dejstva, da ni dandanes nobenega takšnega zakona na svetu. Nemške SB 4» Gestapo, ki so izganjale ljudi iz njihovih h44 tn so sodile ljudem po izrednih postopkihso kršile s tem t»ss znane mordlne zakone, toda niso kršile nobenega veljavnega mednarodnega zakona, ker mednarodnega zakona, ki bi ščitil človeka v mejah njegove države, do danes le nimamo. Mi prav dobro vemo, da nacistični napad nt začel, ko Je Hitler prekoračil državne meje, ampak tedaj, ko je brez usmiljenja pogasil človeške zakone v somi Nemčiji. Postopoma, od majhnih začetkov, bomo lahko počasi razvijali pravice do svobode vere in prepričanja, svobodo tiska in govora, pravice delavcev do združevanja, prepoved razlikovanja pravic med državljani in pod. Za dosego vsega tega moramo narediti mednarodna pravila proti napadaloem. zakone o mednarodnem letalstvu, o uporabi pristanišč in prekopov, o zmani- ■ Žan ju oborožitve, o razdelitvl^su-. rpvin, o napredku splošne zdravstvene službe t« šolstva tar prepoved neupravičena zaplembe pre-! moženja. j Jasni» pa je tudi naslednje dej-če hočemo imeti .mednarodne zakone, moramo imeti tudi j sodišče, ki bo skrbelo za njihovo izvajanje. Zato je razumljivo, da j Jv potrebno sodišče Združenih narodov, ki bo imelo sodno pravico v vseh primerih sporov. Prav tako je razumljivo, da je potrebna varnostna vojska, katere namen bo, da poskrbi za spoštovanje odločitev mednarodnega sodišča, če hočemo, da bosta pravica 4n red uživala potrebno mero spoštovanja. To seveda ne bi moralo pomeniti koncem koncev mednarodne policijske službe nekakšne tnaddržave*. Pojasnil bom svoje stališče, Ce se bodo Združene države, Rusija ali Velika Britanija odločile v prihodnjih pet In dvajsetih letih, za vojno, tedaj bomo imeli novo svetovno vojno. Nobena organizacija, noben zakon, nobena zveza in nobena pogodba tega ne bo mogla preprečiti. Toda jaz ne verjamen, da bi katera koli država hotela vojno; vse poznajo njene grozote; vie lahko mnogo pridobijo, če se ne bodo vojskovale, vse imajo pred seboj veliko bodočnost, č« bodo izkoristile svoja gospodarske moinostv, Zdi se mi na tem mestu umestno ugotoviti, da mi predlagamo uvedbo sistema, ki temelji na zakonu 4n pravičnosti in se opira na varnostno oboroženo silo, Mi ne nameravano dovoliti, da se razbije mednarodna ureditev, ki bo trajno temeljila na brezzakonitem nasilju. Združeni narodi morajo razen tega zgraditi sposobno in pravično upravo za tista ozemlja, ki bodo, general I1* švojaških, političnih ali drugih katerih i 0lir0V odtrgana od sovražnikovega ^-----1J- bolje upravljana pod skupnim vodstvom, kot če bi jih upravljala ena sama država. Prav tafeo jasno moramo poudariti, da nova ustanova Združenih narodov ne sme pomeniti pogina trajnih zvez med narodi in ljudstvi, M Se zdaj obstoje. Nova ustanova ni nasprotna Britanskemu imperiju, niti zvezam narodov m držav, katere vežejo pogodbe ali prijateljstvo. Prav nasprotno, mi se bomo trudili na temelju teh trdnih osnov zgraditi novi svet, v katerem bo vladal red 4n pravica namesto današnjega kaosa, nesreče je bila konferenca v San Franciscu krasna prilika, da zgradimo novo mostišče v bitki za dosego pravičnega in trajnega miru. To mostišče je stvar življenjske važnosti in zahteva žrtw 4n brezmejno odločnost. Toda tudi tp mostišče ni cilj, ampak samo izhodna točka, dolgega in težavnega boja za dosego .cn.ap’«. / I Stran 2 GLAS ZAVEZNIKOV 16. avgusta 1945 g« Preureditev uprave v Julijski krajini Imenovanje predsednikov okrožij in občin, posvetovalnih svetov in njih naloge Osnove krajevne samouprave Vprašanje krajevne samouprave v Julijski pokrajini je zelo težavno. Bilo bi neumestno misliti, da je sedanja preureditev dokončna rešitev tega vprašanja. Toda koristno bo preučiti ozadje tega vprašanja z ozirom na interese skupnosti. Predvsem so trenja med etničnimi, narodnostnimi in svetovnonazorskimi skupinami. Ce pogledamo bolj iz tehničnega stališča krajevne samouprave, sta vladala v tem področju dva sistema. Bilo je potrebno iznajti obliko, ki bo združila najboljše iz teh oblik upravljanja. To področje je občutilo v preteklosti različne oblike diktatorskega režima. Zaradi tega bo vsakdo, ki poseduje zadostno politično izobrazbo, prav lahko razumel, da bo moralo preteči dosti časa, preden bodo nosilci krajevne samouprave in njihovi tiradi sposobni popolnoma samostojno delovati v svojstvu demokratičnih čuvarjev narodnih pravic brez potrebe ponoči, nasvetov in nadzorstva. Tudi na tem področju smo v poslednjem času slišali govoriti > zastraševanju, o grožnjah z nasiljem, o potvarjanju resnice 'n o različnih poskusih obvladati javno mnenje, ki so jih loge prave demokracije. Osnova demokracije je spoštovanje zakonov in zaščita slabotnih. To je bisvtery smisel in namen odredbe o krajevni upravi, katero je zdaj izdala Zavezniška vojaška uprava. V tej pokrajini so ustanovili različne ustanove, svete, odbore in podobno. Te ustanove so izraz različnih gibanj in različnih ideologij. Za Zavezniško vojaško upravo bodo lahko od velike koristi kot svetovalci pri njeni nalogi, da upravlja to področje. Kot čuvarju tega področja pa ji ni mogoče jih uporabiti kot izvršne, upravne ali zakonodajne oblasti. Drugače bi mogla priti v nevarnost, da bi izgubila značaj neprietranosti ali pa možnost delovati kot odgovornosti se zavedajoči čuvar tega področja. TTova ureditev, kakršno je zdaj uvedla nova odredba, pomeni očuvanje pravic manjšin in najsiromašnejših slojev prebivalstva. Nadalje bo zajamčila, da ne bo dana možnost ustrahovanja ali tujih posegov v območje krajevne uprave tega področja. Kontno bo onemogočila, da bi politični in socialni pritisk alal prepis okrajnemu predsedniku, ki ga bo izročil sedem dni po sestanku okrožnemu komisarju Zavezniške vojaške upravd. Ce bo Zavezniška vojaika uprava imela za ugodno ali potrebno, bo smela združiti dve ali, ved občin. Ce bo okrajni komisar imel za potrebno, bo s pismenim ukazom, ki era bo osebno podpisal, ustanovil posvetovalni odbor za dve ali ved občin, ki bodo tvorile okraj. Takšen odbor .se bo imenoval okrajni odbor. Predsednik in člani okrajnih odborov bodo Izbrani med vodilnimi prebivalci občin, ki so btle združene v okraj. . Okrajni odbor ne bo imel nobenega izvršilnega ali zakonodajnega nadzorstva nad! predsedniki ali sveti vsake teh obdln, ki so bile združene v okraj. Noben drug zbor ali odbor raJ zen tistih, ki so omenjeni v terri ukazu, ne bo Imel upravnih, izvršnih ali zakonodajnih pravic, če ga ne bo prej Zavezniška vojaška uprava z razglasom ali ukazom izrecno ustanovila. Zavezniška vojaška uprava je v tsm delu Julijske krajine, ki je zaseden od Zavezniških sil, edina oblast, ki je upravičena objavljati ukaze in odloke ter imenovati uradnike v javnih službah. Vse ustanove krajevne uprave, ki jih ustanavlja in ng. katere se nanaša izvrševale različne stranke in J ^na odredba. OH vsega sve-narodnostne skupine, kar ne e - more podpirati nobena odgovorna oblast, ki ji leži na srcu blaginja ljudstva. Glavne naloge, katere stojijo pred Zavezniško vojaško Upravo, so ...... zaščita pravic manjšin, zaščita strank m narodnostnih skupin ne motil rednega delovanja ta ukaz, bodo pod stalnim nad-uprave in učinkovito, pošteno in skrbno finančno upravljanje. Bodočnost Julijske pokrajine je poverjena različnim ustanovam, katere predvideva-snova ta so obrnjene posebno na ta del Julijske pokrajine, ki je pod oblastjo Zavezniške vojaške uprave. Politična zrelost, postopki »n zunanja slika različnih skupin oseb, ki bi se ne znale braniti pred ustrahovanjem in gožnjami dobro organiziranih skupin oseb, ki pripadajo različnim narodnostnim in strankarskim skupinam. Razen tega je naloga Zavezniške vojaške uprave braniti zakonitost in javni red. V Julijski pokrajini so zdaj stavljene na preizkušnjo vse na- v Julijski pokrajini bodo imele velik vpliv na javno mnenje v vseh deželah. Poslednji izraz bo to spetovno javno mnenje dobilo na mirovni konferenci. Pričakovati je, da bo zadržanje drugih narodov na mirovni konferenci v vprašanju Julijske pokrajine izraz vpliva najboljših in najdalekovidnejših činiteljev, ki delujejo na tem področju. Pregled nove ureditve " ‘ S Zavezniška vojaška upr^a je Izdala uredbo o preureditvi krajevne uprave v zasedbenem področju. Zavezniško zasedbeno področje bo v svrho krajevne uprave tržaško in goričko okrožje ter občina Pulj. Vsak del bo obsegal občine in vasi, kot Jih img. sedaj. Vsako okrožje bo imelo okrožnega predsednika in posvetovalni svet. Pravtako bo vsaka občina imela občinskega predsednika In občinski svet. Vsako okrožje in vsaka občina bosta imeli upravne in izvršne odseke in podružnice, kot ho to Zavezniška vojaška uprava našla za potrebno za učinkovito izvrševanje nalog krajevne uprave. v Zavezniška vojaška uprava P°* stavi in sme tudi odstaviti okrožnega predsednika, ki je Zavezniški vojaški upravi neposredno odgovoren za krajevno upravo okrožja in Ji mora vse naredbe in odloke predložiti v odobritev. Predsednik j« izvršni in upravni vodja krajevne uprave okrožja. Ravnati se mora po naredbah tega splošnega ukaza in vseh nadaljnih ukazov, ki jih bo objavila zavezniška vojaška uprava. V glavnem*bo imel okrožni predsednik pravice in dolžnosti, ki so Jih imeli prefekt pokrajine in zakonodajni upravni % in izvršilni zbori po zakonih, ki so v zasedbenem področju veljali dne 8. septembra 1943. Pravtako tudi po kakršnem koli razglasu ali drugem ukazu Zavezniške vojaške uprave v zasedbenem področju, po katerem se bodo omenjeni zakoni smeli tu spremeniti ali preklicati. Zavezniška vojaška uprava • bo ustanovila pri uradu okrožnega predsednika oddelke, odseke ali podružnice, ki bodo reševali zadeve krajevne uprave. Zavezniška vojaška uprava bo ’ postavila osebje za oddelke, odseke ali podružnice, ki Jih bo smela tudi odstaviti. Predsedniku bu pomagal podpredsednik, ki ga bo imenovala in smela odstaviti Zavezniška vojaška uprava. Z odobrenjem Zavezniške vojaške uprAve bo smel predsednik pooblastiti podpredsednika ali druge namestnike svojega urada z* reševanje posebnih zadev, ki se tičejo krajevne uprave njegovega okrožja ali občin, ki so v tem okrožju. Okrožni svet sestavljajo predsednik In 17 članov v tržačkem in 14 članov v goričkem okrožju. Imenovala jih bo in odstavljala Zavezniška vojaška uprava. Predsednika in čiane bodo izbrali izmed vodilnih oseb v okrožju, ki so moralno in politično neoporečne In k.i bodo, v kolikor je to mogoče, zastopali vse narodnostne, politične in gospodarske sloje okrožja z ozirom na njihov krajevni pomen. < Zavezniška vojaška uprava bo smela Imenovati namestnike članov za primer odsotnosti rednih članov. Okrožni svet se bo sestajal najmanj enkrat na teden, poleg tega pa vedno, če bo predsednik okrožja z odobrenjem Zavezniška vojaške uprave imel to za potrebno. Okrožni svet bo smel izdajali ura- zorstvom Zavezniške vojaške uprave. Predsednik in člani okrajnega in občinskega sveta ter okrajnih odborov, ne bodo prejemali nagrad. Drugim nameščencem bo Zavezniška vojaška uprava določila plače. TISOČI JAPONSKIH ŽRTEV - ZA PORAZ Gasilci dušijo ogenj na britanski letalonosilki na Pacifiku,Tei ga je povzročilo strmoglavljenje japonskega samomorilnega letala na vzletiščno ploskev. Poletno krmljenje živine Predavanje Dragotina Kocijana v tržaškem radiu TRŽAŠKA KRONIKA Zavezniikl minolovd na pregledu v ladjedelnici San Rocco Ladjedelnica San Rocco, ki leži pri Miljah 12 km od glavnil pri Stanišklh naprav v Trsta, je spu. stila v morje dva angleška mino-lovca. Bila sta teden dni v njenih delavnicah. Okrog - 60 delavcev je izvršilo popoln pregled in popravo ladij. Minolovca sta trenotno pod poveljstvom poročnika Barker RNVR in pdročnika B. Abott NRVR imela sta nalogo očistiti severni Jadran min, zlasti še v prelivih in ob obrežju. Sposobna sta loviti ma gnetske in zvočne mine. Sta iz skupine ameriških in angleških mino-lovcev, ki Ji delala med Benetkami in tržaško luko. Ladji, ki so odšle iz bazena San Rocca, se nahajata v Sredozemskem morju od konca' bojev v se. verni Afriki. Sta torej v Sredozemskem morju od tedaj, ko sta odprli pot zavezniškim ladjam do obal Sicilije, k Salernu in dalje ob jad-ranski obali. Ladjedelnica San Rocco pri Miljah Je začela delom, čeprav Je precej škode utrpela v tej vojni. Zavezniška vojaška uprava Je pomagala ladjedelnici pri dobavi gradbenega materij ala in poeredo. vala pri sklepanju pogodbe za popravilo ladij. dne naršMte, ki Jih bo predložil Zavezniški vojaški upravi V odobritev. Posloval bo kot posvetovalni zbor. Okrožni predsednik se bo v vseh zadevah, ki se tičejo krajevne uprav« okrožja, obračal na posvetovalni zbor. V vseh zadevah bo odločala večina in sklep bo zabeležen v zapisniku sestanka. Predsednik sveta bo Izročil natančen prepis tega zapisnika okrožnemu predsedniku, ki ga bo tekom dveh dni po sestanku izročil okrajnemu komisarju Zavezniika; vojaške u-prave. Občinske uprave Načelnik občine / se Imenuje »predsednik občine», katerega bo imenovala in bo smela odstaviti Zavezniška vojaška uprava. V splošnem bo imel predsednik v svoJTobčinl pravice in dolžnosti župana ln občinskih uptavnih in zakonodajnih 2borov. Bo pod nadzorstvom okrožnega predsednika. Občinski predsednik občine Pulj bo Imel poleg drugih pravic tudi vse pravice ih dolžnosti okrožnega predsednika. Zavezniška uprava bo ustanovila pri uradu občinskega predsednika odseke oddelke in podružnice, kakor bo potrebno. Imenovala bo in smela bo odstaviti osebje teh odsekov, oddelkov in podružnic... ( Zavezniška vojaška uprava bo inienovala občinskega tajnika tam. kjer bo mislila, da J« potreben. Tajnik bo imel pravice, ki jih predpisujejo zakoni. Vsaka občina bo imela občinski svet, ki >bo sestavljen tzj predsednika in naslednjega števila članov: pri Številu prebivalcev vsaj 280.000 in več 12 članov, pri občinah preko 30.000 prebivalcev 8 članov in v vseh drugih občinah 4 člane. Zavezniška vojaška uprava bo člane imenovala ln jih smela odstaviti. Predsednik in člani bodo izbrani med vodilnim! občani, ki so moralno in politično neoporečni in ki bodo, v kolikor je to mogoče, predstavniki vseh narodnostnih, polt* tlčnih ln gospodarskih slojev v okrožju z ozirom na njipoy krajevni pomen, ti ! V V J : i i ( Zavezniška vojaška uprava bo smela imenovati in odstaviti namestnike rednih članov. Ti namestniki se bodo smeli udeležiti sestankov ^jamo v primeru odsotnosti rednih članov. Občinski svet se bo sestajal najmanj enkrat na teden. Poleg tega vedno, kadar bo predsednik z odobrenjem Zavezniške vojaške uprave tako odločil. Občinski svet bo smel izvajati odredbe, ki jih bo predložil Zavezniški vojaški upravi v odobritev. . j Gbči ruski svet bo posloval kot ooevetovašni zbor. Predsednik občine se bo v vseh zadevah, ki se tičejo krajevne uprave občine, obračal na posvetovalni zbor. V občinskegu svetu bo odločala večina. Sklepi bodo morali biti zabeleženi v zapisku sestanka. Občinski svet bo izročil občinskemu predsedniku' točen prepis tega zapisnika. Predsednik občine bo po- Da se poletno krmljenje živine dosti loči- od zimskega, mi bo pač vsakdo priznal; ra,vno tako mi mora priznati, da je poletno krmljenje veliko lažje od zimskega. V naših razmerah ni tako enostavno kot zimsko, kajti pozimi imamo nako. pičeno krmo na odru v obliki sena, detelje, slame itd. in jo v obliki rezance ali pa nerezano dan za dnem pokladamo živini v 'enaki količini. ) Kaj pa poleti? V krajih, kjer Je planinske paše dovolj, tam nam prehranitev živine ne dela velikega truda in težav. Vse drugače je to pri nas na Krasu, kjer smo odvisni od vremena, plitvih kraških tal in pomanjkanja zadostnih redilnih tvarin^ah Pri-merno krmo. Pozimi in poleti moramo paziti, da damo živini s krmo dovolj tvarin« za njen obstoj ln za njeno izkoriščanje. Predvsem mora dobiti dovolj beljakovin, tolšče, ogljiko. vih hidratov, soli, vode in različnih vitaminov. Beljakovine so živalskemu telesu najbolj potrebne in se brez njih nobena žival ne more vždržati. Beljak kovine se nahajajo v užitnem zrnju, bogate na beljakovinah -bo zlasti vse stročnice, pogače, dete-fje in sploh trave. Manj .beljakovin vsebujejo pa krmila, od katerih rabimo korenje, t. j. pesa, krompir, mirni itd. Maščobe so v semenih ovsa, ječmena, koruze; še več maščobe pa imajo semena lanu, konoplje itd. Ogljikove hidrate vsebuje v glavnem sladkor in škrob, ki so v celicah posameznih rastlin in vla-,ken, t, j. v stebrih trav, slame itd. Lesna vlaknina je sicer bolj težko lirebavljiva, ima malo redilne vred-nositi, je pa. neobhodno potrebna, ker polni želodec in pomaga pri prebavi. Soli ali mineralne snovi. Te podajamo živini ne samo v obliki morske ali kamene soli, ampak tudi a senom, s travo, s pitnl-kom (zeleno koruzo) itd. Povdar-jam pa, da je odvisna množina mineralnih snovi v krmi od tal, kjer rastline rastejo, od gnojenja senožeti, pašnikov in oq Mimetičnih okolnosti, t. j. suše ali vlage. Omeniti pioram, da so rastline v suhih letih dcati bolj uboge na mineralnih snoveh, nego v normalnih mokrih letih. % • > Voda. Paziti moramo, da dobi ži. vina dovolj zdrave, s«ože in pitne vode, ki je glavni sestavni del vsakega živalskega telesa in Je vsebuje od 60 do 70%. Zal, nimamo na Preučevanje samega sebe Dr. Saul Rosenzwweig, zdravnik duševne bolnice za zahodne države v Ameriki, trdi, da je navada Človeka, ki poskuša ponoviti kakšno dejanje, pri katerem svoječasno ni uspel, ali ponoviti kakšno uspešno izvršeno delo,' značilna za njegov duševni razvoj. , , Navadno otroci pod sedmim letom prav radi ponavljajo dejanja, katera so Jim že uspela. Otročički so dosegli 11 let starosti ali pa več, pa so nagnjeni k temu, da ponavljajo dejanja, pri katerih prvotno niso Imeli uspeha. Razlog at' to je verjetno želj« po maščevanju zaredi prvotnega neuspeha. Tudi odraatll ljudje, če bo duševno zaostali ali elebo raZpolc&e-lil, se nagibaj* samo k ponavljanju dejanj, pri' katerih »o Že ttspeli. Ko je dr. Roeenzvveig preučeval delovanje 45 vojakov, ki so bili duševno zaostali in trpeli na različnih, duševnih motnjah, je Ugotovil, *da j* približno tretjina bila pri ponavljanju svojih dejanj podobna otrokom pod sdfimim letom starosti, ker so rajši ponavljali dejanja, ki so jim v preteklosti že uspela. Od skupine 70 zdravih šolskih otrok iz Worcestra, katerih starost se je gibala med 4 in 14 letom, je nekoliko več kot polovica bolj želela ponavljati uspešna dejanja iz svoje preteklosti. ' Pc-vprričha sta-Tost tistih, ki bo bolj cenili Svoje uspehe, je bila sedem let; starost Ustih, ki so hoteli pppravlti svoj neuspeh ln se tako maščevati, je bila okoli 11 let; maloštevilni so bili, ki niso hoteli poskušati ne enega ne drugega. Obnovitev brzojavk "Limo,, Zavezniška vojaška uprava je objavila, da je družba »Italcatole* vzpostavila svojo brzojavno slpžbo »Lampo* s sledečimi mesti, v kolikor to dopuščajo današnja obvešče- valna sredstva: Benetke Milan, - zadosti „a razpolago. Torin, Genova, Firenze, Rim ne -iste ln zdraVe ln pri nas lermo, Catama, Messina, Bologna j j# pog08tema p0rneBVna z živalski-ln upravni urad v Bariju. Brzo- i ml odpadki) ki škodujejo zdravju. Javke, kj bodo v tej službi prispele | vitamini. Njih sestavine sicer ne poznamo, so pa vendar poleg drugih sesthvin neobhodno potrebni in njihovo pomanjkanje ozir. preobi- is navedenih mest, bodo v Trstu ; dostavljali po navadnih pogojih, službe «Lampo». ^ ^ % a* b * < > » < lica Je največkrat kriva bolezni in dostikrat celo smrti. Vse to Je potrebno, da sl onra-nimo živino zdravo in nam ona vrača v obliki dela, mleka ln mesa naš trud. Zal je pri nas to le v nekaterih gospodarstvih mogoče, ker nam primanjkuje globoke zemlje ln vode. Foeledlco teh ne-dostatkov vidimo in čutimo pri UaŠl živini. Posebno na Krasu smo letos primorani, da sl pomagamo ter nadomestimo vsaj deloma te prepotrebne pogoj« za ohranitev živine. Spomladi večina nas komaj čaka na zeleno krmo. Po navadi nam tečna prede, posebno ako se zima zavleče. Zato moramo že zdaj poleti misliti na to, kako se bomo izgonili kolikor mogoče temu gro. zečemu pomanjkanju v prihodnji pomladi. Košček njive ali majhno dolinico bo vsako gospodarstvo imelo in to pripravimo za pridelek zgodnje pomladanske zelene krme. V to svrho pognojimo Jako dobro odbrani kos posebno zato, da ne bo spomladanska setev (t. j. setev, ki sledi temu pridelku) .prikrajšana, ter posejemo omenjeni kos z divjo repico, oljnato repico, ržjo, ržjo mešano z graččico in z inšarnatko (deteljo inkarnatko sejemo avgusta in druge v začetku septembra); to so rasUine, ki se zgodaj spomladi razvijejo in nam izvrstno služijo za mešanje med suho krmo in za prehod na svežo pašo. Poudariti moram, v živalskem telesu nebhodno potrebne mineralne snovi in živina brez njih ne more izhajati. Ker pri nas zaradi pomanjkanja zemlje, zdrave pitne vode ni zaradi sušo. teh primanj. kuje, smo primorani podajati živini to, kar bi sl ob ugodnih prilikah sama nabral«, umetnim potom, z rednim pokladanjem soli, klajnega apna in z dodajanjem 5li.ee žolne kisline v litru vode. Na ta način preprečimo mnogo bolezni. 2ivini, kateri primanjkuje mineralnih svovi, strči dlaka, pobira povsod cunje in kosti, gloda jasli, liže po tleh, z eno besedo trpi na pomanjkanju raznih soli in zato ne samo pesa, ampak ne daje mleka. če ga daje, j« to mleko vodeno. Živina postaja vedno, bolj su-! ha, ne more hoditi, šepa, se slednjič popolnoma izčrpa in pogine. S sekanjem in obseltavanjem sladkega listja, t j. listja, katerega živina rada uživa, si pomagamo ■prekrmiti ne samo poleti, ampak tudi pozimi. Živina je Pada suho listje, posebno lipovo, jesenovo, murvovo, hrastovo itd. Najbolj tedna in- redilna •© t»a močna krmila, to so posevki, razne pogače, moka, razna žita, s katerimi dajemo živino tudi potrebne vitamine. Umevno je, da se tudi ta krmila smejo pokladati le v gotovi meri ln ne preveč. Dosti odvisna od krme Je tudi pojatnost in nosečnost krav. Živina, ki je slabo prehranjena,"ne sa. mo dolgo časa ne sili k pojatvl, ampak ostane tudi težko breja in če ostane, večkrat zvrže. Zato je potrebno skrbeti, da biki dobijo -vsaj 2'litra ovsa dnevno in priporočati je, da krava, ki se poja, dobi .vsaj,tri litra ovsa tisti dan, da ostane ferčja. Iz vs*g4-tega vidimo, da imamo *<■'- ■ 2^, uepseno ži- . > vn|t Krasu in se :tlli srečrie, ako bomo letos končali poletno krmljenje s sicer nerejeno a vendar zdravo živino. Zato priporočam, da žo v Jeseni skrbimo za prihodnjo pomlad, ko Jo bomo zopet lahko primerno postregli, ako pridemo do soli in močnih krmil. Opozorilo Zavezniška vojaška uprava objavlja, da v Julijski pokrajini po njenem nalogu nt nobenega ljudskega štetja. Zato Zavezniška vojaška uprava za Julijsko pokrajino svari prebivalstvo pred katero koli osebo, ki bi prišla zbirati kakršne koli podatke pod pretvezo, da to dela po nalogu Zavezniške vojaške uprave v zvezi z ljudskim štetjenu Takšne osebe —postopajo —brez pooblastila Zavezniške vojaške uprave, ki je fdino pristojna oblast za izvedbo čaklnih ukrepov. Prisvajanje telefonskega materiala Zavezniška vojaška uprava svari pred prisvajanjem navidezno zapuščenega telefonskega in brzojavne, ga materiala, ker je takšno dejanje strogo kaznivo po obstoječih zakonih in naredbah. Opažajo, da so v zadnjem času izginili leseni in železni drogovi, izolatorji, žica In oporniki. Ti predmeti so največje važnosti za vzdrževanje in obnavljanje telefonske in brzojavne mreže v Julijski pokrajini, ki bo v na. sprotnem škddo. primeru trpela veliko Nove postne pristojbine Z odlokom Zavezniške vojaške oblasti, ki bo te dni objavljen, bodo odobrene nove poštne, brzojavne in telefonske tarife, ki jih. Je objavilo Višje poštno ravnateljstvo 10. avgusta 1945. Glavne takse, ki bodo veljale za poštni promet: Za notranjost: Pisma in dopisnice za vsakih 15 gramov, oddane na poštnem uradu 1,— lira, izven mestnega okraja 2,— liri; dopisnice v okraju 0.50, Izven okraja 1.20; razglednice za prvih 200 gr 2.40, za vsakih nadaljnjih 50 gr 0.80; trgovski računi 1.— lira; priporočeno 1,— lira; priporočeno zaprti dopisi 5.—; odprti dopisi 2.40; vrednostna pisma za prvih 100 lir pristojbina 4. —, za vsakih nadaljnjih 100.— 4,— Ure več; ekspresno poleg redne takse še 5.— lir. Poštne tarife za področje Julijske krajine pod oblastjo zavezniške vojaške uprave veljajo tu^i v prometu z področji Julijske krajine pod nadzorstvom Jugoslavije in z Italijo. Zunanji promet: Pisma do 20 gr 5, — za vsakih nadaljnjih 20 gr 3 — lir. Priporočeno pismo 10.—Priporočene poSUJke eo dovoljene Združene države in Anglijo. Izprfed sodišča Splošno sodišče Zavezniške vojaške uprave v Trstu je včeraj sodilo i trem ljudem, ki so bili obtoženi, j da so se pregrešili proti javnemu redu. Obtoženci so bili Edvard Ma- j rini, Mario Ferlnl in Josef Mllazzi. j Predsednik sodišča, poročnik A. Miller, jih je »poznal za krive, ker i so se pretepali 5. avgusta na cesti, Qo spopada jo prišlo na vla Car-ducci v bližini piazza Goldoni pri manifestaciji. Vel trije so bil obsojen na po 30 dni zapora. Splošno sodišče je tudi razpravljalo v zadevi Lucijana Boscarolija ki je bil obtožen nezakonite posesti posesti zavezniškega blaga. Izjavili j so, da je kriv, ker je bil v posesti-petih škatel slanine, prav tako mleka, ene škatle masti ln dveh škatel i margarina. Sodišče ga je obsodilo j na štiri mesece zapora. le za BADIJSKI SPORED Četrtek, 10. avgustu. 16 poročila;- 1615 Pesf°l r6ke: 16.30 oikester Kenry Hall; 17 melodije; 17.30 (simfonični koncert; 18.15 cariUon; 18.30 glasba po željah-; 19 poročila; 19.15 obvestila svojcem; 19.30 ženska ura; 20 poročila v italijanščini; 20.15 poročila v slovenščini; 20.30 kemoma glasba; 21 predavanje v italijanščini; 21.10 fceetra glasba; 21.30 slušna igra; 23 vesti v italijanščini; 23.10 vesti v slovenščini; 23.20 plesna glasba In 24 zaključek. Izplačevanje denarnih nakaznic Denarne nakaznice, katere so izdali uradi vzhodno od Morganove črte v Julijski pokrajini, v delu, ki je pod zasedbeno upravo Jugoslovanskih oblasti, se morejo vnovčiti pri denarnih zavodih, Iti poslujejo na ozemlju, katero uptravlja zavezniška vojaška uprava. Morganova črta- je razmejitvena črta med ozemljem, ki je pod upravo Zavez, niške vojaške uprave in ozemljem pod jugoslovansko upravo. Preimenovanje ielsklh oblassll Zavezniška vojaška uprava J« spremenila naziv «provvedstore agll Studi« v «sovralntendente sco-lastico« in urada eProvveditorato agli studi* v «Sovraintendenza sco-lastica«. Filmske novosti v Trstu Kinematografski oddelek urada A^T. S. predvaja v kinu rNaziona-le» film »Pot k slavi*, medtem ko kino »Fenice* predvaja od ponedeljka dalje film »Družina Stoddard*. Drugi del filmskih dnevnikov OWI «Za kaj se bojujemo* iti j »Predvečer vdjne* bodo predvajali j v kratkem v Trstu. Filmski oddelek A. I. S. obvešča da bodo v kratkem predvajali filme »Fride amt' Frejuatce* z ur vvrencem Ollvierjem in Greer Gar ! sen; »Hold Back the Dawn» s Charles Boyerom, Paulette God-dardovo in Olivio de Harilandovo, , Filmski tedniki ministrstva za informacije, ki jih pričakujemo te, dni v Trat so' »General Election*,; »Grant Harvest*, »Life Begina* Again*, film o zdravljenju ranjen'1 cev ter redek film, ki prikazuje! delavnost inženirskih-oddelkov pri* izkrcavanju v Franciji pod našlo- j vem »A Harbour go e s to France*-; I. I Kine-sekcija A. L S. sporoča, d» bedo prihodnji' petek v kinu »Na-l zicnale* predvajali film »Narodniš Terk*, ki podaja zgodoiviho ju-J raškega narednika, ki Je postal; slaven v pretekli vojni. DIREKTOR poročnik alfred l. grigib tiskovni častnik, Trst Glavni urednik: PRIMOŽ B. BRDNIK V “Centra za obvestila,, Piazza detla Bsrsa št. 8 dobite te publikacije v slovenščini: S. V. Benčt: «Amerika», cena 10 lir. (Kratka in zanimivo pisana zgodovina Združenih ameriških držav). «Ameriške znanstvene zanimivosti«, tena 10 lir. (Poljudno pisan pregled najnovejših odkritij na zdravniškem, kmetijskem, tehničnem in drugih področjih v Ameriki). «1939-1944», cena 5 lir. (Pregled vojnih dogodkov v teh letih, s številnimi slikami). 9. T\m OROŽJE Stran« Je vprašal; »Vse v redu?» Pokimal sem mu ln Strang Je zakričal: «Telefoa!» Narednik ml j« nadel telefon ln dejal; «Videli boste, da je zelo prikladen. Pazite, da žice ne bodo preveč dolge, da se ne zapletete vanje. Ne pozabite skloniti glave ko boste govorili.* ,b m- Pearson me Je vprašal: cAli naj vam nesem košaro?« «Ne, nesel jo bom jaz«, Je dejal Strang. . i ' ' - J Pearson me Je gledal in enos^v-no dejal: ,«Obilo sreče pri delu.« Za njim so vsi vojaki zamrmrali: »Obilo sreče.« »Hvala,« sem- odvrnil. Rad bi rekel kaj zabavnega, pa mi ni ho-telo priti nič pametnega na misel. Odšli smo. Mehkj, mivka naju je ovirala pri hoji. Strang Je molčal. Dospela sva na mesto, ki je bilo približno 100 metrov oddaljeno od bombe ln dobro sem razločil rdečo zastavico, ki je tičala v mivki. Opazil sem, da. je bila ena polovica bombe rdeče pobarvana, kar sem pozabil, ker tega na sliki nisem mogel razločiti. Dejal sem Strangu: »Tu sva! Zdaj Je vrsta na meni!« Strang Je molčal nekaj časa in mislil sem, da bo vztrajal, da me spremlja še en kos poti. Tq£a dejal je le «dobro», mi podal roko in vprašal: «Ali jo lahko nosite, košaro?« »Da, prav lahko.« Udaril me je z roko po rami in dejal: »obilo sreče, prijatelj- in... vzemite oči v roke!« Takoj ko sem ostal sam, me je prevzela groza. Dokler je bil Strang z menoj, sem se čutil le nekoliko prestrašenega in to bolj na splošno, ne lz porebnega vzroka; mislimr da cem se mnogo bolj bal, da bi si zapravil svoj ugled pri vojakih kot pa dela, ki me je čakalo. Zdaj pa je Strang c-dšel in «zadeva» je le. šala tam na mivki, nekaj metrov proč od mene. Polastil se me je nepopisen strah. Sklenil sem. da sploh ne bom gledal dokler ne bora v jarku; sklonil sem glavo in s te- žavo hodil dalje po mivki. Številni galebi so krožili nad glavo; čudil sem se misli, če bi se morda eden izmed njih spustil nižje in se do. taknil bombe. Konč-o sem dospel do jarka in'se spravil vanj. Bila je to navadna jama,-skopana plitvo v mivko in bila Je zelo ozka. Bil sem utrujen, kot da bi Imel dolgo ln težavno pot za seboj; zato sem sedel, da se oddahnem. Mislil sem: «Ce sem se, tako utrudil samo za to, da se približam bombi na razdaljo 10 metrov, kaj bo šele pozneje!«, Razgledal sem se po obali in videl, da, se Je Strang vrnil na svoje mesto. Telefonske žice so se vile kot kača po mivki. Zdelo se mi Je boljše, da bi vsaj navidezno delal in sem dejal po telefonu: »Preizkušam telefonsko napeljavo; ali me dobro slišite!« Takoj sem se zave. sto, ker mi niso mogli odgovoriti. Videl sem telefonista, ki mi Je mahai z l-obbem v' zna k, da Je vse v redu. Pogledal sem bombo in dejal: «Bomtoa Je približno 10 metrov od mene. Deloma tiči, v. mivki ln .ilcar na tistem koncu, kjer ima pokrov, tako da vidim lahko le polovico, ker -ee je drugi konec manj globoko zaril v mivko. Zdi se mi dr- deloma sloni na majhnem ka-m-:n-'ky. Stuart Je menda omenil ta kamenček. Bomba popolnoma odgovarja sliki bombe A, da pa ne bo nobenega dvoma o popolni varnosti, bom na hitro izvedel poizkus s trsteno palico, s katero bo»i približal bombi kovinski del; nato Jo bom zatemnil, -zatem JI bom približal segrete blazinice, vse tako kot Je delal Stuart-s prvo bombo.« Prič e/ sem sestavljati trsteno palico. RojN Pl; bil is kovine, temveč iz neke druge" plastične srtdvi. Roke so ie mi tako zelo tresle, da nekaj časa sploh nisem mogel ničesar napraviti. Palica je bila zelo dolga in sem Jo težko uravnaval x tako tesni luknji. Ko sem pritrdil pro-tiutež na ročaj, Je postala čudovito lahka, čeprav Je bila tako dolga. Bila j e »tudi zelo prožna, kar me Je opozarjalo, da sem natikal predmete na'drugem koncu zelo skrbno, da ne bi morda odlčteli in padli na dal, da je bilo vprašanje zelo beda- ^ Pritrdil sem ključ-na kavelj ’ J r j ki je bil na koncu vrvi in ko se mi Je zdelo,, da Je dovolj dobro pritrjen, sem dejal po telefonu: «V tem trenotku se bom približal s kovinskim predmetom bombi.« Raztezo- val sem palico, ne da,bi Jo držal nad bombo, dokler ni bila zunaj v vsej svoji dolžini. Palica Je v svoji dolžini ravno dosegala bombo. Trenotno si nisem mogel predstavljati, kako naj bi držal palico ned bombo, ne da bi pri tem izpostavil svojo glavo mo. rebitni eksploziji. Opazil sem malo vdolbino na sprednji strani jarka, katere se je Stuart posluževal, da je vanjo naslonil palico. Treba jo Je bilo le rahlo premikati navzgor in navzdol in vrv je bingljala nad bombo. Napravil sem poizkus, ter si 'izbral za tarčo kamenček, ki je ležal nedaleč od bombe. Ugotovil sem, da ji lahko približam kakršne koli predmete, ne da bi moral nadzorovati delo in da se lahko približam do nekaj centimetrov raz-dalje od bombe. - Počutil sem se nekoliko boljše. Vedel sem, da so vsi ti poizkusi nepotrebno izgubljanje časa, toda kljub temu sem vihtel ključ nad bombo! Nato Eem jo skušal otemni-ti, kar sem storil prav hitro in z lahkoto. Edina nadloga je bil telefon, ki me je obtoževal, kadar sem sklonil glavo. Izpraševal sem se, ali Je mi J no potrebno zegreti bombo; delo se mi Je namreč zdelo odvač, ker nisem imel namena, da se Jo z roko dotaknem ln tudi, ker se mi Je zdelo preveč nevarno drezati bombo. Za poizkus Je bilo treba namreč uporabiti tople blazinic*. w sem jih imel v termoforu, ter J'h pritrditi na palico in Jih nato pritisniti na bombo. Na ta način je bilo kaj lahko mogoče bombp premakniti. Stuart Je priznal, da bi Jo skoraj premaknil. V prvem trenotku sem nameraval telefonirati, da tega poizkusa ne bom izvedel Pomislil sem, da Strangu morda | ne bo prav, zato sem sklenil, da' bom izvajal, vsaj potrebne kretnje, ker z daljnogledom itak ne bi mogli razločiti, če sem v resnici pritisni) blazinice na bombo ali ne. Nataknil šem- blazinico na palico, jo potisnil ven in Jo držal nad bomb« ter sporočil: <*acbenih posledic!« pritegnil sem palico in ko sei*1; spet odločil posamezne dele, setf opazil, da sem zlomil en del pot* nogami. Sklenil sem, da bombe s oalicn sploh ne bom drezal, k«r sem se bal, da. se ne hi razletela- -Ce bi bomba eksplodirala, med tem j časem, ko sem bil v jarku, bi se ni ničesar hudega'ne ‘ in bi se. lahko prav poceni izmazal-, Drugih bomb ni bilo za nadaljuj« preiskovanje in vsak bi verjel : nezgodo. Ta misel' mi Je vzbudi-« | čuden občutek; zdaj pač ni bi več mogoče uporabiti palice in n-J-laSč podrezati bombo, da bi * razletela, toda prepričeval sem ; če bi na to poprej pomislil da bilo res najbolje, če bi mogel menoma izzvati nesrečo. SP01^ n jam se, da sem se sam na s* ■ , jezil, da ml kaj takega prej ni P , Slo na misel, po drugi strani ■ sem bil zadovoljen, da mi te P ~ ni prišia v glavo ta misel. (Nadaljevanje prihodnJic)