Požinina plačana v gotovini. ŠTEV. 157. V LJUBLJANI, petek, 15. julija 1927. Posamezna številka Din 1. LETO IV. Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in praznike. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20‘—, inozemstvo Din 30’—. Neotivissn političen list UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. UirRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2852. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu* Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. h *> razpotju naše notriinje politike. Vsa politična zgodovina Jugoslavije 0(i njenega postanka pa do danes je bita diktirana edinole od boja za oblast. Pa se ta boj vodil zato, da bi tisti, ki to oblast v roke, uveljavljal zdrava načela v korist naroda, temveč cilj vseh teh bojev je bila oblast sama. Imeti to v rokah in potem zapovedovati in vladati narodom ter svoji stranki — in tudi sebi — pridobiti materijalnih dobrin, če Prav na škodo celote, to je bil edin smisel vseh teh bojev za oblast in zato je bila ta doba tudi črna doba jugoslovanskega naroda. sliH^da' M*?1 111 gotovi krogi so mi' voli Ivo ♦ ava njih imetje in da so form p bi n 881110 ** teša> da dobe tudi fonnelno pravico ^ eksploatacijo drža- lipnAfrS nai'?(J.Seveda od tega neusmiljenega izrabljanja državne sile silno tr- nrfn m ? Se. P°^avil v narodu silen I ,rl ^ v začetku neorganiziran ivji, ki pa je sčasoma postal organiziran m »motren ter je končno tudi prišel do veljave. Najprej se je pojavil ta odpor med prečanskimi kraji, ki niso več hoteli prenašati neenakosti in zahtevali, da bratstvo ne velja samo v besedi, temveč tudi v dejanju. Nastala je tako slovensko fronta, nastala tako hrvatska, rodila se za-!j[|gvajpo avtonomiji in federaciji, kar vse samo ene želje, da se neena-ost neha in da bo konec one grde eksploatacije državne moiSi. Oni, ki so imeli V rokah vso državno moč, so se seveda temu gibanju silno upirali in ga krat-komalo proglasili kot protidržavno in separatistično, da so mogli s surovo silo nastopiti proti voditeljem tega gibanja. Toda resnica je močnejša od sile in zato je morala pasti laž o separatizmu ega naroda in zato so spoznali tudi fr |meij a^nein mestu, da je državna po-® a, da zavlada politika sporazuma. a P°litika je tudi dejansko zavladala, 3 nekateri so mislili, da bodo mogli tudi sedaj še vladati po starih metodah in še naprej izkoriščati ljudsko delo po svoji nemili volji. Izkazalo pa se je, da je ta r&čun napačen, ker je narod v svoji temeljni zahtevi neodjenljiv in ker drsava ne more uspevati, če ni oprta na Orodno pomoč. Tako se je morala pričeti delitev du-h°v in naša politika se je pričela deliti v dva tabora. Z imenovanjem Vukičevič-Marinkovičeve vlade je bil pričetek tega delitvenega in očiščujočega procesa tudi pficijelno naznanjen in zato je bila nujna m logična posledica, da je ta vlada apeli-di v®lilce. Enako logično pa je tu-konflikt 3;»la Vlada v oster bolj tipični reprezL'*0 blh pa6 na]‘ zirne borbe za oblast. NimTj' biti drugače, ko da je prišli ‘J/J enako močno nasprotje s SDS, ki je s kričanjem o separatistični nevarnosti najbolj podpirala beograjske centraliste pri njih izkoriščanju države. Delitveni proces se je torej pričel in danes smo na razpotju jugoslovanske notranje politike. Doba praznih gesel je minila in pričenja se doba složnega dela. Ne dobe pa več besede v tej dobi oni, ki so bili nosilci starega boja za oblast in zato v novi dobi ne bodo imeli več besede ne pašičevci in ne njih zavezniki od SDS. Ti so odigrali, ker je padel njih političen princip, ker je bilo eksploatacije ljudstva že dovolj. Jugoslovanska notranja politika je na razpotju in s tem tudi slovenska. Ne bo več treba uporabljati slovenskemu narodu vso energijo samo v to, da se bori proti intrigam in klevetam edino držav- Dalekosežne posledice prijateljskega pakta med SLS in[NRS. Beograd, 15. julija. Velja Vukičevič se je povrnil včeraj s svojega potovanja in z njegovim povratkom postajajo zopet aktualna vsa vprašanja, ki jih je še treba rešiti. Sporazum, ki je sklenjen med radikali in SLS, je označil Vukičevič za pakt prijateljstva. Vukičevič je sprejel včeraj v svojem kabinetu več politikov. Ministri so mu poročali o resornih stvareh. Po teh razgovorih je imel Vukičevič v svojem stanovanju konferenco s svojo najintimnejšo okolico, na kateri se je govorilo o paktu z dr. Korošcem. Politični krogi smatrajo, da ima ta pakt mnogo večji pomen, kakor mu ga radikali in klerikalci skušajo dati. V dobro poučenih krogih se trdi, da gre ta pakt tako daleč, da bo prišlo po volitvah na podlagi pakta do edinstvenega radikalno-sloven-skega poslanskega kluba. Potemtakem bi bila ta zveza še trdnejša kakor pa je v demokratski zajednici. Že danes se lahko govori o fuziji obeh klubov. SLS se je po zagotavljanju Vukičevičeve okolice dala voditi pri sklepanju tega sporazuma od najvažnejših gospodarskih in političnih razlogov. Dr. Korošec si bo prizadeval, da iz tega aranžmana izbije čim večje koristi za Slovenijo. Vukičevič je dal SLS velike koncesije. Politični razlogi, ki so silili dr. Korošca v to, da sklene tak sporazum, so po zatrjevanju Vukičevičeve okolice v tem, ker je bila SLS dosedaj večkrat osumljena, da je v službi Vatikana. SLS se je dosedaj s svoje strani sicer trudila, da razgali to kampanjo, ki se je vodila proti njej, a vsi ti poskusi niso uspeli in tako je smatral dr. Korošec za najbolj oportuno, da stopi v sodelovanje z radikalno stranko. Cim je Korošcu uspelo, da uniči vse intrige proti SLS, mislijo radikali, da je to bilo dosedaj edino orožje opozicije proti SLS. In zato se opaža pri radikalih, ki so zbrani okrog Velje Vukičevi- ča, zelo dobro razpoloženje napram temu sporazumu. Vukičevci so uverjeni, da bo po tem aranžmanu omogočena poznejša fuzija teh dveh strank. Med vukičevci se opaža, da iščejo upliva v pre-čanskih krajih. Zato mislijo, da se s tem aranžmanom navežejo ožji stiki Srbije s Slovenijo in da bo vsled te skupne akcije prišlo tudi do znatnega vpliva radikalov v sami Hrvatski. Nadalje zatrjujejo, da sta se dr. Korošec in Velja Vukičevič zedinila tudi o rešitvi vprašanja konkordata med našo državo in Vatikanom. Ni še določen dan, kdaj naj se sestane glavni odbor in ali bo Velja Vukičevič prisostvoval tej seji. Veruje se, da bo Velja Vukičevič, čim prouči situacijo v Beogradu, pozval Aco Stanojeviča, nakar naj bi se takoj sestal glavni odbor. Včeraj se je dalo opaziti, da je nezadovoljstvo pri demokratski zajednici po povratku Velje Vukičeviča mnogo večje kakor prejšnje dni. Pri demokratih je vzbudila sklenitev aranžmana z dr. Korošcem veliko nezadovoljstvo, ker so prepričani, da je ta aranžman naperjen v neki meri proti njim. Te dni bodo preko dr. Voje Marinkoviča, čim se ta povrne z Bleda, od predsednika vlade kategorno zahtevali, da se rešijo odkrito vsi problemi, kakor to demokrati že daljo časa zahtevajo. Značilno je, da je odšel dr. Voja Marinkovič na Bled, ne da bi bil počakal na povratek Velje Vukičeviča. Avdienci dr. Voje Marinkoviča se pripisuje velik notranjepolitični pomen in se sodi, da se bodo morala po njegovem povratku vzeti v pretres vsa vprašanja, ki so že dolgo odprta in čakajo rešitve. V demokratskih vrstah se opaža velika nervoznost ter je pričakovati, da bo takoj po povratku Voje Marinkoviča z Bleda prišlo do precej pomembnih ton-1'liktov v vladi. PROSLAVA FRANCOSKEGA NARODNEGA PRAZNIKA V BEOGRADU. Beograd, 15. julija. Včeraj je bil o priliki francoskega narodnega praznika v francoskem poslaništvu svečan sprejem. „ šli so ei?ni francoske kolonije v Beogradu, pooblaščeni minister Belgije Del Coine, da čestita v imenu svoje vlade; potem odposlanec kralja polkovnik Di-niitrijevič, pomočnik ministra za vojsko in mornarico Pavlovič, šef protokola našega ministrstva zunanjih poslov in mnogo drugih gratulantov. Ob sprejemu je imel francoski poslanik Dard govor, v katerem je* izjavil, da je francoska vlada že odredila, da se še v tem letu sezida v Beogradu novo poslopje za francosko poslaništvo, ki bo dostojno reprezentiralo francosko umetnost. Nato je dejal poslanik, da je sloga Francije in Jugoslavije zasnovana v pre- nih strank, temveč kot enakopraven bo sodeloval za vedno v državni upravi. Doba sedmih suhih let se je za slovenski narod nehala, ce bo seveda slovenski narod tudi razumel poziv nove dobe. Vsi znaki dokazujejo, da bo ogromna večina slovenskega naroda ta poziv razumela, toda nekateri zaslepljenci bodo ostali, ki bodo tudi na razvalinah čisto zgrešene politike vztrajali v svoji zmoti. Ni pomoči tem ljudem in v varstvo svojih interesov mora slovenski narod iti preko teh ljudi z njih voditelji pa obračunati. Iz razpotja se mora pričeti pot v lepšo bodočnost in kdor te noče, naj trpi posledice. teklosti na večnih spominih skupnega , herojstva in na solidnem prijateljstvu v I sedanjosti. Tudi v bodočnosti bosta ne-I razdražljivi obe državi, ki sta se spoprijateljili samo iz ljubezni in ki bosta tudi za nadalje šli roko v roki nasproti istim idealom sloge, demokratskega napredka j in gospodarskega razvoja. . ®lečna in pravilna rešitev tiranskega i je biIa dosežena z modrim po- 1 “ P* 2 umerjeno- i j » catero je prožeta jugoslovenska vlada. V Franciji je ministrstvo narodne sloge, čegar predsednik je velik državnik. Posrečilo se mu je, da je v nekaj mesecih stabiliziral tečaj denarja, popravil valuto in kredit. Francija bo v kratkem zopet zavzela v Evropi svojo tradicionalno ulogo. .,Na kwicu je francoski poslanik dvignil caso m nazdravil kralju Aleksandru in rancoskemu predsedniku Doumer-gueu. PRETEPI V BELGIJSKI ZBORNICI, ruselj, 15 julija. Na včerajšnji popoldanski seji belgijske zbornice je došlo do velikih nemirov in prepirov med ko-mumstičniim in socialno - demokratičnimi poslanci. Poslanci so se med seboj pretepavali, brcali z nogami in metali eden na drugega najrazličnejše predmete. Radi teh nemirov je moral predsednik zasedanja zaključiti sejo, da bi se nemirni duhovi pomirili. Kmalu nato se je seja nadaljevala. Komunistični poslanec je moral takoj prekiniti svoj govor. Kulturna avtonomija koroških Slovence«. Celovee, 14. julija. Včeraj popoldne se je sestal koroški deželni zbor. Na dnevnem redu je bil zakonski projekt o kulturni avtonomiji koroških Slovencev.. Projekt omejuje veljavnost zakona na vse tiste avstrijske državljane na Koroškem, ki se priznavajo za pripadnike slovenske narodne manjšine. Manjšina se bo ugotovila na podlagi narodnega katastra, ki se bo sestavljal vsako leto in kamor se bodo vpisovali oni avstrijski državljani, ki se priznavajo za pripadnike slovenske narodne manjšine. Vsi tisti avstrijski državljani, ki se vpišejo v narodni kataster, se bodo združili v kulturne občine in krajevne šolske občine. Njihov glavni organ je slovenski narodni svet. Volitev članov narodnega sveta se vrši po deželnem volilnem redu. Svoj sedež ima v Celovcu, šolska samouprava obsega poleg slovenskih zasebnih šol tudi javno šolstvo. Po vseh krajih, kjer bo 40 otrok narodno - slovenskih staršev, to je staršev, ki so vpisani v narodni kataster, se bodo ustanovile splošne slovenske osnovne šole s slovenskimi šolskimi občinami. Stroške za slovenske šole nosi dežela Koroška. Glede večjih stroškov, ki bodo nastali, ker se bodo v mešanih krajih poleg slovenskih šol vzdrževale tudi utrakvistične in nemške šole, se bo našla rešitev v sporazumu z državo. Ta zakonski projekt se je že izročil pravnemu odseku Koroškega deželnega zbora v pretres. SEJA GLAVNEGA ODBORA NRS BO V PONDELJEK. Beograd, 15. julija. Po sinočnjih razgovorih, ki so se vodili v Vukičeviče-vem kabinetu, se v radikalnih krogih misli, da bo v ponedeljek ali torek sestanek ožjega glavnega odbora. Potemtakem naj bi bil sestanek med Vukiče-vičem in Aco Stanojevičem v soboto. Ta dan se vrne iz Banjaluke tudi Marko Trifkovič. NAŠI KONZULI V ALBANIJI SE VRNEJO NA SVOJA STRA MESTA. Krk, 15. julija. Kakor javljajo iz Tirane, je bilo vsem jugoslovanskim konzulom izdano povelje, da se vrnejo na svoje sedeže v Albaniji. Istotako se pričakuje, da se bo vrnilo i naše poslanstvo v Tirani na svoje mesto. RAZKOL RADIKALOV V SUBOTI-ŠKEM OKRAJU. Beograd, 15. julija. Predsednika vjade g. ' eljo Vukičeviča je včeraj posetil su- botiški veliki župan Manojlovič ter mu obširno referiral o stanju v subotiški oblasti. Obenem je Manojlovič predložil g. \ ukičeviču tudi predlog Madjarov o vzajemni listi radikalov in Madjarov pri volitvah v narodno skupščino v subotiškem okraju. Nadalje je bil v posetu pri g. predsedniku vlade tudi minister Stankovič, ki je obvestil g. Vukičeviča o razcepu radikalne stranke v Novem sadu in novosadskem okrožju, kjer je postavil svojo kandidatno listo proti ministra Stankoviču — bivši minister Slavko Miletič. VELIČASTEN POGREB UBITEGA MINISTRA OTHGGINSA. London, 15. julija. Pri pogrebu irske-, ga pravosodnega ministra 0’Higginsa je došlo do velikih manifestacij, ki eo se jih udeležile ogromne mase naroda. Okati pol milijona ljudi se je v Dublinu udeležilo pogreba, mašo pa je daroval nadškof dublinski. — Maše zadušnice v Londonu so se udeležili vsi ministri. ' Srrau 2. 4fMMNUSMI »NARODNI DNEVNIK«, 15. julija 1927. Štev. 157. Sporazum med SLS in NRS Dejstvo zbližanja med NRS in SLS je vzbudilo v slovenski javnosti razumljiv interes. Naš mariborski dopisnik se je obrnil do idejnega zagovornika te kooperacije, g. dr. Emila Stefanoviča, ki je pri tej priliki razvil sledeče misli: NRS je bila v Sloveniji ustanovljena radi tega, da dobijo Slovenci čim efektivnejše parlamentarno zastopstvo v svrho zaščite gospodarskih in socialnih interesov. Ker smo vedeli, da stranke ne moremo razširiti v zamišljeni širini, smo se ogreli sprva za neke vrste napredni blok, v katerem bi bile zastopane vse stranke razen SLS. V tej nameri smo osnovali pred enim letom skupen forum NRS, SKS, Radičeve stranke in NSS- Ta forum je obstojal in tudi deloval. Utemeljili so ga v sporazumu z g. Pucljem ia vodstvom narodno - socialistične stranke. Radi razširjenja terena smo povabili še samostojne demokrate. Vršile so se konference z dr. Žerjavom in drugimi voditelji stranke. Dr. Žerjav je takrat striktno naglašal, da gre icer * NSS in NRS, nikakor pa ne z radi-ievei. Nato je pričel v svojem tisku blok napadati in je od bloka odtrgal narodne soci-jaliste s tem, da je vzel »Novo Pravdo« v svoje roke. Sedaj torej vidite, da krivda glede neuspeha ni na naši strani. Nato smo pričeli forsirati vstop SLS v vlado. In sicer v interesu Slovencev samih. V zvezi s to akcijo smo stopili v stike z Nikolo Paiičem, Uzunovičem in dr. Srskičem, pa tudi s sedanjim ministrskim predsednikom Vnkičevieem, ker smo ugotovili, da je prav tako, če Slovence v Beogradu zastopa njih najjačja politična skupina. Javnosti je tudi znano, da sem v tem smislu pisal v glavnem glasilu radikalne stranke, v »Samoupravi«. Ni bilo težko, prepričati merodajne činitelje v Beogradu, da je v interesu Slovencev in države, če vstopi SLS kot legitimna predstavnica slovenskega ljudstva v vlado. To je bila prva faza. Druga faza naše politike in istočasno cilj slovenske NRS pa je bil, da se ustvari še tesnejša vez med obema strankama v obliki strankarske federacije, oziroma popolnega združenja obeh strank. Le na ta način je namreč mogoča uspešna gospodarska in socialna politika v korist Slovencev. Javnosti je znano, da smo radikali to tezo javno zagovarjali. Kakor vidite, je že prišlo do intimnega sodelovanja med omenjenima strankama, do sodelovanja, ki ga lahko označujemo kot pričetek resničnega ujedi-njenja. Mislim, da bo ta vez posameznikom v naši stranki škodovala, ali vedeti je treba, da so interesi posameznikov manj važni od interesov naroda. Je to najnovejši datum ujedinjenja in tej politiki bomo konsekventno ostali zvesti. Na vprašanje, zakaj NRS ni postavila skupnih kandidatur s SLS, je g. dr. Stefanovič odgovoril sledeče: Mi smo se sicer v tem smislu dogovarjali z dr. Korošcem in drugimi voditelji stranke in smo si bili glede potrebe skupnega nastopa edini. V SLS so se pa naenkrat pojavile težkoče in sicer ne toliko v vodstvu kakor med zaupniki onih srezov, v katerih bi se bili imeli postaviti radikalski kandidati. Voditelji SLS so dejali, da so te ovire nepremostljive. Jaz se v to vprašanje ne morem spustiti, zato naj ostane odprto. Lahko pa je tudi, da so te ovire, za katerimi slutim osebne ambicije, res velike. Navzlic temu, da je bil skupen nastop s strani SLS onemogočen, bomo šli po začrtani liniji. To se pravi, da bomo s SLS i nadalje sodelovali, ker nam je interes ljudstva nad interesi stranke. Nova pota. Drugače pa stojimo v gospodarskem oziru, ne samo mi, ampak tudi Hrvati, Bosanci, Vojvodinci itd. Ker pa je tudi gospodarski položaj naroda vrlo važna nacionalna zadeva, ima naš današnji nacionalni boj predvsem gospodarski značaj in ne več jezikovnega kakor nekdaj v Avstriji. Danes se v bistvu suče vsa naša politika Za Slovenijo najvažnejši rezultat svetovne vojne je bilo naše ujedinjenje s kraljevino Srbijo, ki je bilo svečano izrečeno in proglašeno z aktom dne 1. decembra 1. 1918. Mnogi so smatrali naše ujedinjenje že s tem samim aktom tudi za izvršeno. To mnenje pa je bilo silno zmotno. Z enim samim državnopravnim aktom so da pač izreči dr Javnopravno ujedinjenje, toda nacionalno zlasti pa pravno in gospodarsko ujedinjenje , . . _ kot tako pa ni akt, ampak je silno dolgo- j litični centralizem, ampak slab upravni cen; trajen proces, ki n. pr. v Nemčiji še danes ni ; tralizem. Političen centralizem sam na sebi končan, čeprav so izvedli Nemci svoje uje-diajenje že 1. 1871. Kdor to razume, se ne bo čudil, da je prva leta po ujedinjenju izgledala naša država kot neka Avstrija St. 2 z vsemi njenimi nacionalnimi boji. Spor med Srbi, Hrvati in Slovenci je izgledal na las podoben narod- toda nacionalno, ! okoli gospodarske samoupravnosti. Največja zapreka, da dosežemo ta svoj cilj, pa ni po- se ni nikako zlo, če je združen z dobro upravo. Kjer pa je uprava slaba, tudi decentralizacija nič ne pomaga. Najnovejši politični dogodki kažejo na to, da so začeli to resnico uvidevati tudi zelo merodajni krogi. Zato je borba proti korupciji v državni upravi poBtala ena glavnih nalog novega politiSnega kurza, ki hoče po besedah ministrskega predsednika VuklCe- nostnim bojem v bivši Avstriji. A vendar je treba tudi tu konstatirati veliko razliko. „ . V Avstriji so bili nacijonalni boji jezikovni < viča izločiti tudi iz vladnih strank vse, kar in gospodarski. Strejša naša generacija se je v njih gnilega, škodljivega in nezdravega. w Si __k/viA» nn fin St n P Se živo spominja bojev za dvojezične poštne pečate in za ravnopravnost slovenščine v vseh mogočih uradih, zlasti pri sodiščih. Na Druga glavna smernica novega političnega kurza pa je stalnost v gospodarskem življenju, oziroma njegov miren in ne revolucio- Pribičevičem. Ta teden dospeta v osiješko oblast Svetozar Pribičevič, ki bo agitiral za SDS ter njegov brat iMiian Pribičevič, ki bo agitiral za zemljoradnike. V Sombor je dospelo več radičevskih poslancev, med njimi tudi dr. Basariček, da tam paralizirajo akcijo radičevskega disidenta iJoliča. Hrvatski blok je v volilni borbi bolj skromen in mu pripisujejo le -malo možnosti na kak volilni uspeli. V Srbiji skoro ni okrožja, kjer ne bodo šli radikali razcepljeni v volitve. Od manjšin strank postavljajo liste ponekod tudi socialisti in republikanci. = Stjepan Radič v avdijenci. Včeraj ob enajstih dopoldne je bil Stjepan Radič od kralja sprejet v daljši avdienci. Stjepan Radič je kralju obširno poročal o političnih prilikah v državi ter zlasti o volilni borbi. Kralju je razložil tudi svoje nazore o zunanji politiki. Danes se vrne St. Radič v Zagreb. = Kandidature. V vseh pokrajinah države se kandidature pridno postavljajo, ponekod so postavljene dve ali celo tri radikalne liste. Sremski pašičevoi so ponudili iniesto nosilca bivšemu predsedniku parlamenta Marku Trifkoviču, ki pa je to odklonil, češ, da kandidira že v banjaluškem dn sombor-skem okraju. Nosilec pašičevske liste v Sremu bo mesto M. Trifkoviča dr. Vojislav Janič^ — V čuprijskem okraju kandidira kot nosilec vladne radikalne liste minister brez portfelja Velja Popovič, kot nosilec druge radikalne liste pa Nastas Petrovič. — V krajinskem okrožju (Negotin) kandidira kot nosilec dr. Dragiša Stojadinovič, znan izza svoje borbe proti Rade Pašiču. Nosilec pašičevske liste je dr. Milan Stojkovič. — V Črni gori kandidira bivši finančni minister dr. Milan Stojadinovič. — V tetovskem okraju kandidira bivši radikalni poslanec Dragomir Obradovič, v kumanovskem pa bivši poslanec Jovren Aleksič. — V okrožju Ša-bac kandidira na dlsti vladnih radikalov kot nosilec dr. Ninko Perič, kot nosilec pašičevske liste pa Milorad Vujičič. — V prizrenskem okrožju bodo najbrže vložene tri radikalne liste. Nosilec vladne liste je minister za zdravje dr. Aca Savič, nosilec cen-trumaške Kujundžič in nosilec pašičevske Skakaljevič. — V Kruševcu kandidira kot nosilec pašičevske liste bivši minister za socialno politiko dr. Milan Simonovič. — V okrožju Kosovska Mitroviča kandidira kot nosilec demokratske liste advokat dr. Dušan Davidovič. — V novosadskem okrožju je dosedaj vložena le socialistična Usta z univ. prof. Nedeljkom Divacem, bivšim poslancem kot nosilcem. — V Sremu bo kot nosilec liste Hrvatskega bloka kandidiral dr. Polič ali pa dr. Bazala. — Nosilec zemljoradniške liste v okrožju Jagodina je Voja Stojanovič. = Ljapčev odbija koncesijo Macedoncem. Po govoru ministra zunanjih zadev g. Buro-va, je poslanec macedonske skupine g. Ka-radžulov zaprosil, da se v odgovor na prestolni govor vstavi tudi posebni pasus o pravicah narodnih manjšin in apelira, da bi Zveza narodov zasigurala spoštovanje teh pravic. Predsednik ministrskega sveta se je izjavil proti tem predlogu. Predlog je bil nato odklonjen z večino glasov. Turški zunanji minister Rušdi bej je ime? __ _ ^ _ daljšo konferenco z italijanskim poslanikom. Češkem je pomenil pa nacijonalni boj ob . naren razvoj. To pomeni preokret na desno, ^ Kakor zatrjujejo v diplomatskih krogih gre enem tudi gospodarski boj, ker je Češka kar opažamo danes p0 vsi zapadni in srednji ! za sklenitev turško-italijanskega garancij- -- —* —! Evropi I s^eSa pakta- Ti dve činjenici sta za naše državno živ- ; = Zasedanje poljskega senata in sejma ljenje v najbližji bodočnosti silno važni, ker nenadoma zaključeno. Senatu je.bil predlo-bosta omogočili tvorbo dveh velikih gospo- i žen vladni predlog o podpornim, ki jo; naj .. —.i; dobe k orožnim vajam vpoklicani rodbinski mnogo več prispevala k skupnim državnim stroškom kakor pa je od države dobila na- zaj V naši državi je slika nekoliko drugačna, vsaj kolikor se tiče Slovencev. Mimo lahko trdimo, da smo »nacijonalno« glede svojega darskih skupin v celi državi, torej tudi tvorbo dveh glavnih strank (ali strankarskih jezika danes na varnem. Slovenski jezik je skupin), kakor so se razvile po vseh nacio- A ntnim i invitr in olnuanairn nmHnvnnift lf> T>ri _____________ U . i /1 noni^apu lrl državni jezik in slovensko uradovanje je pri nas povsod vpeljano in omogočeno do najvišjih inštanc. Smo torej doma »nacionalno« v omenjenem pomenu besede saturirani, in skrb za neodrešeno ozemlje lahko mirno prepuščamo nacionalni diplomaciji in nacionalni armadi. Ti bodo že vedeli, kdaj je čas. Če pa Slovenci sami pačijo in kazijo svoj jezik, je to njihova krivda, ne krivda drugih. Ne sili nas na to nihče. nalniti državah: Konservativni desničarji, ki zastopajo mirno evolucijo, in revolucionarni levičarji, ki tvorijo motor socialnega na- Prinkta delitev se bo uveljavila tudi £Slo-veniji, pa naj nekateri še tako Potls.‘c®J svoje oči v pesek, da ne bi videli dejanskega položaja. Politične vesti. = SDS Se sedaj ni mogla sestaviti kandidatne liste za Kranjsko. Samostojne demokrate zapušča Se tistih par pristašev, ki so z vso težavo vztrajali do danes v njihovi brez-upni stranki. Za sedanje državnozborske volitve en morejo sestaviti nili kandidatne liste. Da bi se vendarle tej blamaži izognili, obletavajo njihovi agitatorji ugledne prista-Se SKS in jim ponujajo kandidature, češ da sami nimajo takih »kmetove. Tako so bili v Borovnici, Preserju, na Igu, Grosupljem, Moravčah itd. Poleg tega so se zglasili gospodje tudi pri takih »pristaših« SKS, ki so že davno izstopili, ali pa jih je SKS izključila. Od teh prosijo in zbirajo podpise za neko izjavo, katero bo »Jutro« te dni prineslo in v kateri se izraža nezaupanje vodstvu SKS in obsoja zveza z Radičem ter sedanja politika SKS, ki bi morala s svojim dobrim imenom rešiti esdeesarske mandate. Kakor čujemo so baje to izjavo podpisali gg. Kušar, Javornik, Urek in še nekaj drugih. — Odnošaji med vlado in pašičevci vsled odložitve seje glavnega odbora radikalne stranke še vedno niso razčiščeni. Odložitev seje smatrajo politični krogi kot poraz pašičevcev, ker so ti s tem znova izgubili čas, da bi podvzeli kakšno akcijo proti vladi. Sploh se pozicija pašičevcev stalno slabša. Proti vladi se odkrito sploh ne upajo več nastopiti in vsled lova za mandati tudi ni več med njimi enotnosti. Vse to vlada pametno izkorišča in utrjuje vedno bolj svoje pozicije. V nemalo zadrego so priSli paži-6evcu ker je vlada predložila svoje kandidatne, liste izvrševalnemu odbo.ru radikalne stranke v potrdilo. Tako M dobile vse v ad-ne liste tudi oficielen strankarski značaj in “tgLvci sploh ne bi mogh nastopiti protj tem listam z nobenim argumentom. V svoji eadregi so zagrabili za najslabSe sredstvo in prepustili odločitev o teh kandidaturah glavnemu odboru, ki se bogve kdaj sestane in ki ima vedno manj avtoritete. Vse kaže, da je polom pašičevcev že zasiguran in da bodo morali biti veseli, če dobe vsaj 10 mandatov. = O sporazumu med Veljo Vukičevičem in dr. Korošcem piše »Politika«: »Od nekaterih klerikalcev, ki se nahajajo v Beogradu, smo mogli zvedeti samo nekatere detajle. Kakor se trdi, se nahajate v sporazumu med dr. Korošcem in Veljo Vukičevidem tudi sledeči dve točki: Prvič, da se po volitvah dovoli, da oblastni skupščini za mariborsko in ljubljansko oblast zborujeta skupno, za kar že obstoja zakonska možnost. Delo te nove skupščine bo spadalo v kompetenco onega velikega župana, na katerega ozemlju se bo skupščina vršila. Z ozirom na administrativno upravo Slovenije, bo ta ostala še nadalje razdeljena na dve oblasti in bo imela dva velika župana kot dosedaj. Drugič, se bodo po neki točki sporazuma preskrbele Sloveniji, ker je obmejna pokrajina, vse ekonomske in gospodarske ugodnosti radi njenega čim uspešnejšega povzdiga. Kolikor se je moglo zvedeti iz klerikalnih krogov, se bo vprašanje, če osnuje klerikalna stranka z radikali radikalno zajednico, rešilo šele po volitvah. Načelno nimajo klerikalci ničeBar proti temu.« = Volilni boj. V Srbiji, kakor tudi v Bosni, Hrvatici in Vojvodini je volilni boj v polnem teku. Ostra je zlasti borba v radikalni stranki, izvzete pa niso tudi druge stranke. Najhujši boj med strankami in v strankah samih je gotovo v Vojvodini, kjer upa marsikdo, spričo tamkajšnjih neurejenih strankarskih in političnih odnošajev, da bo ujel' kak mandat. V »krajni defenzivi pa je SDS. V Slavoniji se je pojavil med dobro-voljci pokret, da gredo v volitve z Davidovi-čevimi demokrati in ne, kakor dosedaj, s očetje. Ko pa je senat zavzel vladi nasprotno stališče, je notranji minister prečital dekret državnega predsednika o zaključku zasedanja senata. Seja je bila nato med viharnim protestiranjem senatorjev zaključena. Takoj nato so senatorji zbrali potrebne podpise za prošnjo na predsednika republike o zopetnem sklicanju senata. Par ur po zaklju-čitvi senatnega zasedanja je prišel k sejm-skemu maršalu odposlanec maršala Pilsud-skega in mu sporočil, da je tudi sejmsko zasedanje zaključeno. — Vladni krogi trde, da zaključitev zasedanja ne pomeni tudi razpusta sejma in senata. = Konec napetosti med Poljsko in sovjetsko Rusijo. Po časopisnih vesteh so se v Varšavi končala pogajanja med zunanjim ministrom Zaleskim in poljskim poslanikom v Moskvi Pathom o ureditvi poljsko-sovjet-skiih odnošajev. Poslanik Pathon je že odšel v Moskvo z novimi instrukcijami poljske vlade glede likvidacije konflikta, nastalega z umorom Vojkova. Po časopisnih vesteh bo poslanik Patek znova pričel pogajanja za sklenitev garancijskega pakta med Poljsko in sovjetsko Rusijo. — Angleške in sovjetske vojne priprave. »Izvestija« poročajo, da je prišel dne 8t poslanca za kmetske občine Notranjske, Pozneje za gorenjska mesta. Ponovno je bil lUdi deželni poslanec. Kot poslanec je zasto- interese svojih volilnih okrajev vestno 131 * *nemo. Od leta 1898. do 1900. je bil tudi ^Predsednik avstrijskega parlamenta, kar Je».najboljši dokaz za veliki ugled, ki ga je ua*al v vseh parlamentarnih klubih. Odlični jurist je bil dolga leta predsednik društva »Pravdnik«. Udejstvoval se je pa tu-& na drugih toriščih: bil je funkcionar neštetih korporacij in društev. . Posebne zasluge si je pridobil za Bled. Bil •j® 25 let predsednik oziroma podpredsednik prometnega društva na Bledu ter si je iztekel kot tak nevenljive zasluge za povzdi-g°Krim»8S pT(>meta »a Bledu. -*u mi sJ3Sf““u oh~7 MarinkoTič na Bledu. Včeraj VoiB ni«-6! Je.,Pnspel zunanji minister dr. RAnm-, “vlc ^a Bled. Njegov vlak iz k V ,®re ie imel dve uri zamude. ■ . Sreba pa je odpeljal Šofer zunanjega ministra mesto preko Novega mesta preko Bre- v«-“»Pe^a1 v Liubljano, tako da je prispel Voja Marinkovič mesto opoldne, šele okrog . ure pop. v Ljubljano. V Ljubljani se je ustavil za trenutek pri velikem županu, nakar je nadaljeval vožnjo na Bled. — Predsedstvo Okrožnega odbora NRS za ljubljansko oblast sklicuje sejo Okrožnega odbora na dan 17. julija 1927, od 10.—12. ure dopoldne v tajništvu Oblastnega odbora NRS (v Ljubljani, Wolfova ulica l.-L). Povabila ■so bila pravočasno razposlana vsem članom ...°jy,ajtiega odbora, objavljamo pa še tem po-da bi kateri izmed povabljenih n,., r9ne8Bk°U vzroka ne prejel našega pisnega vabila. Opozarjamo obenem, da se vrst seja Srezkega odbora NRS za Liublian-3ko okolico 17. julija t. 1. istotam od 8 do !0. ure dopoldne. — Iz tajništva Okrofaeea odbora NRS v Ljubljani. — Prohibicija v Jugoslaviji. Notranje ministrstvo je izdalo pretirano stroge odredbe v svrho pobijanja pijanstva. Kogar zalotijo policijski organi v pijanem stanju, bo kaznovan prvič z globo 500 Din ali pa z zaporom 25 dni. Seveda bo moral plačati vrhu ega še kolke m ostale pristojbine. Drugič bo kazen še višja, namreč globa 1000 Din ali pa 50 dni zapora. Gostilničar, ki bo dal že pijanemu gostu še alkoholne pijače, bo plačal isto globo kot »pijanec«. V drugič se mu odvzame koncesija. — Mesto, da se uvaja ta-korekoč abstinenca in izdajajo pretirano stroge odredbe v svrho pobijanja pijanstva, naj bi se raje skušale urediti bolj pereče zadeve, kot so stanovanjska mizerija, pobijanje' brezposelnosti, uradniške razlike itd. itd.! . Ukinjenje stanovanjskega zakona. V ministrstvu za socialno politiko se vrši okoli • t. m. širša konferenca, na kateri se bo Pretresalo vprašanje ukinjenja stanovanjske-fa takona. Na konferenco so povabljeni zastopniki vseh gospodarskih organizacij. . »Uradni list« objavlja v št. 76. z dne t. m. pravilnik za šole za babice kraljeve SHS. -— 265 novih železnih mostov. Tekom lanskega in letošnjega leta je prejela naša dr-2ava jz Nemčije na račun reparacij vsega 265 železnih mostnih konstrukcij v cli so doSiido metrov. Del teh konstruk-konstrukciiami « lne samouprave, z ostalimi režiji. Med drUaL8eiFfd,e mostovi v državni ministrstvu načrt »a m!?»^ v gradbenem betona preko Save pri Byu ltmsU?iranega računani na 1,250.000 Din. Država pla^™! milijon, ostalo pa prizadeta okrajna cestna odbora. — Učiteljska disciplinarna sodišča. Glavni prosvetni svet je predložil oddelku za osnovne šole v prosvetnem ministrstvu elaborat o reviziji dosedanje uredbe o učiteljskih disciplinarnih sodiščih. Glavni prosvetni svet je upošteval pri tem vse zadevne predloge UJU. Pravilnik *a izpite strokovnih učiteljev. Prosvetno ministrstvo je ra2Širilo veljavnost pravilnika o polaganju izpitov strokovnih učiteljev, ki je veljal doslej samo za Srbijo, na vso državo. Znižana vožnja za posetnike zdravilišč. Generalna direkcija državnih železnic razglaša, da velja za vse potnike, ki potujejo v zdravilišča (lekovite banje) in ostanejo tamkaj najmanj 14 dni, 50%6ni popust pri vožnji po drž. železnicah, ne glede na višino davka, ki ga posamezni posetniki zdravilišč pla- - Posetniki zdravilišč pa, ki so prispeli v zdravilišča, predno je veljal zgoraj omenjeni popust, in so pri dohodu v zdravilišče oddali na postaji vozno karto, si morajo, ko se vračajo domov, kupiti za povratek do prvobitne odhodne postaje polovično vozno karto, če morejo s potrdilom uprave zdravilišča dokazati, da so prebili tamkaj najmanj 14 dni. — Invalidski sanatorij na Hvaru. Ministrstvo za socialno politiko je odredilo, da se zgradi na otoku Hvaru velik sanatorij za invalide. Z zgradbo prično prihodnje leto. — Razpis natečaja. Razpisuje se služba pogodbenega poštarja pri pošti Osilnica (III.-2). Prošnje je vložiti no poštno ravnateljstvo v Ljubljani do 26. t. m. — Poštno - telegrafska šola v Beogradu. Ministrstvo pošte in brzojava je razpisalo natečaj za sprejem novih gojencev v poštno -telegrafsko šolo v Beogradu. Sprejme se isto število gojencev kot običajno. Šola se prične začetkom meseca septembra. — V imenik zdravniške zbornice za Slovenijo je vpisan zdravnik v Mariboru dr. Josip Ivanjšek. — Konferenca za pobijanje potvarjanja novčanic. Te dni se je vršila v Ženevi konferenca posebne komisije, ki jo je imenoval svet Zveze narodov za borbo proti mednarodnim falzifikatorjem bankovcev. Baza pregovorov je bil projekt rumunskega univerzitetnega profesorja Vespazijana Pele. Projekt predvideva periodične konference evropskih držav v svrho borbe proti falzifikatorjem. Razven tega naj se ustanovi mednaroden biro za borbo proti falzifikatorjem. Projekt je bil v glavnem sprejet. V svrho izpremem-be nekaterih pasusov projekta se sestane konferenca 10. oktobra ponovno v Ženevi. — Novinarska visoka šola v Pragi. Čeho-slovaški pravosodni minister Hodža je podal te dni novinarjem izjavo o novinarski visoki šoli, ki se ustanovi, kot smo poročali, v Pragi. Minister je izjavil, da ne gre samo za novinarsko visoko šolo, temveč za ustanovitev svobdne visoke šole za politične znanosti. šola bo dostopna vsakemu interesentu brez razlike. Formalna predizobrazba ne bo potrebna. Treba pa bo, da bo kandidata priporočila kaka politična ali strokovna organizacija. Predavalo se bo o specielnih vprašanjih in problemih iz vseh disciplin političnih ved, ki niso predmet predavanj na univerzah. Posebna pozornost se bo posvečala specialnim predavanjem o zunanji politiki in specialno reparacijskemu problemu narodnih manjšin v inozemstvu. Predavale bodo učne moči s strokovnih in visokih šol, pa tudi praktični aktivni politiki. Tečaji bodo eno in dveletni. Izpitov ne bo, ker govori izkušnja, pridobljena v inozemstvu zoper izdajanje spričeval in diplom. Svobodna gola za politične znanosti pa se ne ustanovi samo v Pragi, temveč tudi v Brnu in Bratislavi. Obisk šole se omogoči tudi Nemcem, ki bodo imeli svoje predavatelje. — Kako postopajo sovjetski komunisti z brezposelnimi. V Minsku so priredili te dni brezposelni demonstracijo. Zato jih je bilo 8 obsojenih od prekega soda na smrt. Ustreljeni so bili takoj. —Gozdni požari v Bosni. Prvotna poročila 0 gozdnih požarih v Bosni so bila k sreči nekoliko pretirana. Požar v Han Pijesku je uničil samo manjšo žago, dočim je ostala glavna žaga Turbe pri Travniku nepoškodovana. Gozdni požar pri Ugaru je lokaliziran. Lokalizirani, oziroma pogašeni so tudi vsi drugi požari v Bosni. Vojaštvo se je povrnilo v vojašnice, na pogoriščih so ostali samo orožniki in kmetje. Komisije ministrstva za šume m rudnike, ki so bile poslane na lice mesta, cenijo vso škodo na 100 milijonov dinarjev, kar pa utegne biti nekoliko premalo. — Gozdni požari v Slavoniji. Iz Osijeka poročajo: Gozdni kompleks Silkovac, last podjetja »Slavez« je že pet dni v plamenih Doslej požara še ni bilo mogoče lokalizirati. Kako je požar nastal, še ni ugotovljeno. Tudi v bližini Djakova je izbruhnil velik gozdni požar. Baje ga je povzročila iskra iz lokomotive. x®.tra^no neurje na Ruskem. Iz Moskve poročajo: Neznosni vročini zadnjih dni je sle- 1 iln £iraiib Ruaiie strašno neurje. Lilo je kot iz Skaia. Pri fem pa so divjali SE*** Neurje je zahtevalo šte- vilne človeške žrtve. V Baku-u je odnesel vihar 30 izletnikov v Kaspiško morje. V Odesi je odnesel vihar mnogim hišam strehe, voda je odnesla preko 20 mostov. — Potres v Jeruzalemu je zahteval po uradnih podatkih 108 človeških žrtev; več sto oseb je težj'e ali lažje poškodovanih. Kot poročajo iz Kaire, je poginilo v Transjorda-niji ob priliki potresa okoli 300 ljudi. Med Beduini v puščavi je povzročil potres veliko paniko. — 30 ladij pogorelo V neposredni bližini pristanišča St. Johnsa (Nova Fundlandija) je izbruhnil velikanski požar, ki je uničil 80 ladij. Ostale ladje, ki so bile zasidrane v luki, 150 po številu, so morale zbežati na odprto morje. —• Eksplozijska nesreča. Iz Beograda. poročajo: V rudniku Banovo Brdo na čukarici je eksplodirala vsled neprevidnosti delavcev precejšnja zaloga smodnika. Smodnik se je “Sfi ^ baraki, v kateri so popravljali tračnice. Delavca Branko Jenjič m Djuro Josička sta smrtno poškodovana. — Na povratku iz zdravilišča umrl. Med vožnjo v vlaku v bližini Vinkovcev je te dni nenadoma umrl študent Petar Roto, ki se je vračal iz nekega zdravilišča iz Dalmacije. Dijak je bolehal že več let na težki pljučni 'bolezni. — Letalska nesreča v Kanadi. Iz Winni-pega .poročajo: Ko se je nahajalo te dni neko letalo, ki je fotografiralo tukajšjo pokrajino, visoko nad oblaki, tako da ga ni bilo niti več videti, je priletelo nenadoma iz višine troje človeških trupel. Kmalu nato je sledil goreč aeroplan. V mrtvecih so ag-noscirali nekega letalskega oficirja in dva uradnika fotobiroja iz Ottawe. Kot domnevajo izvedenci, je utegnila povzročiti nesrečo strela, ki je udarila iz oblakov v letalo. — Dvoboj s smrtnim izidom. Dunajčana notarski substitut Erich Tyucka in carinski uradnik Walter Setz, dva bivša rezervna ofi-zirja, sta imela že pred dolgo časa zasebno afero, ki sta jo sklenila urediti viteškim potom. Da se izogneta kazenskemu preganjanju — zakaj po novem avstrijskem zakoniku se kaznuje dvoboj kot čisto navaden zločin — sta se podala v to svrho čez mejo na Madjar-sko. Dasi sta se stranki — v nasprotstvu z določili kodeksa — domenili, da naj se dvoboj samo fingira, je zadela Tyukina krogla Setza tako nesrečno v ledja, da je med transportom v bolnico umrl. Tyuka, sekundanti in zdravniki so bili aretirani, po zaslišanju pa zopet izpuščeni. — Rodbinska tragedija v Budimpešti. Te dni se je odigrala v Budimpešti krvava rodbinska tragedija. Upokojeni polkovnik Ljudevit Frank je težko ranil svojega pastorka, nato pa izvršil samomor. Pred 35 leti se je zaljubil Frank v svojo sedanjo soprogo, hčerko svojega brigadirja. Toda njen oče poroke ni dovolil ter je poročil svojo hčerko z baronom Campbhellom. Ko je baron pred 4 leti umrl, je zaprosil Frank svojo, tedaj že 70-letno staro ljubezen vnovič za roko. Ostal je bil namreč ves čas samec, prepričan, da bo Olga prej ali slej njegova. Baronica je Frankovo ponudbo sprejela in poročila sta se. Zakon bi bil prav srečen, da ni bilo Campbellovega sina, ki je prišel z očimom pogosto navskriž. To se je zgodilo tudi te dni. Mladi Campbell je razžalil v stanovanju svojega očima svojo zaročenko. Frank, stari kavalir, je vzel deklico v zaščito ter pastorku prepovedal, da jo žali v njegovem stanovanju. Vsled tega se je razvil med očimom in pastorkom srdit prepir. Končno je hotel Campbell udariti očima v obraz. To je starega polkovnika tako razjezilo, da je potegnil revolver ter oddal na pastorka strel. Ko je videl, da se je mladenič težko poškodovan zgrudil, je obrnil orožje proti sebi in se ustrelil. — Troje razkosanih ženskih trupel. V New-yorku vzbuja te dni veliko senzacijo doslej še nepojasnjen grozen zločin. Na različnih krajih mesta so našli kose ireh ženskih trupel. Dve glavi so identificirali, tretje še ne. Nihče nima pojma niti kdo bi bil utegnil izvršiti zločin niti iz kakšnega vzroka. — Zverinska mati. Varšavski listi poročajo o neverjetno brezrčni materi. Soproga nekega oficirja je že dalje časa opazovala na vogalu svoje hiše neko beračico z otrokom na roki, ki je neprestano jokal. Ker se ji je jela dozdevati stvar sumljiva, je vprašala beračico, kako to, da otrok neprestano joka. Mesto odgovora je beračica damo ozmerjala. Nato je poklicala dama stražnika, ki je ugotovil, da je privezala beračica svojemu otroku na oko orehovo lupino, v kateri se je nahajal pajek. Pajek je otroka neprestano grizel v oko, ki je vsled tega tako poškodovano, da ga najbrže ne bo mogoče več ozdraviti. Beračica se je izgovarjala, da ima doma še šestero nepreskrbljenih otrok, zaslužka pa nobenega, vsled česar je primorana beračiti. Da bi izzvala pri ljudeh tem večje usmiljenje, je pač morala nekaj storiti, da je otrok neprestano jokal. Policijski stražniki, ki so zverinsko mater aretirali, so jo le s težavo ubranili, da je razjarjeno občinstvo ni linčalo. — Kako je prišlo do 300.000 pozdravnih brzojavk Lindberghu. Vsa Amerika je norela, ko se je povrnil Lindbergh domov. V Newyorku je bil tako tumult kot še nikoli. Kljub vsemu pa Lindbergh najbrže ne bi bil dobil 300.000 brzojavnih pozdravov, da ni šinila gospodom okoli velike ameriške brzojavne družbe »Western Union« v glavo misel, da bi se dala stvar tudi materielno izkoristiti. Če hočejo v Ameriki doseči, da stori kako stvar prav veliko ljudi, jo občinstvu predlagajo na način, da mu jo pravzaprav sugerirajo. In tako je predlagala >Western Uni-on< Zedinjenim državam, da naj pošljejo cap-tainu Lindberghu pozdravne brzojavke. »We-stern Union« je razdelila med ljudi več milijonov listkov z 20 teksti za brzojavke. Vsakdo si je lahko izbral tekst, ki mu je najbolj ugajal. Onemu, ki se je odločil za enega od tekstov, je bilo treba navesti samo številko i" podpisati pod številko svoje ime, nakar je plačal mnogo manj kot bi bila znašala pri- ? 2 oziroin na Število besede. Evo par e1asilH1P>cf br.z°i?vk- Brzojavka št. 4 se je Ameriko I? 81 za dobre odnošaje med nrodpk iot i ®vr°P° P^v toliko kot za na-»Ti si sJdai A* S,r8ne Pozdrave-< — Št. 9. boš vednf n«! vsega sveta> toda li doma!« if ?2seb®n P°P0S- Dobrodošel ?mesto * 18»^vinska zbornica v da obišČPfi £2”? ]e lreba vPisati> te vabi-aa ODisceš naše lepo mesto.« — Naiveč e« if> uporabljala št. 2, ki je vsebovala sledeče be* sede: »Veseli nas, da si se vrnil, captain. Ce poletiš mimo nas, skoči k nam in obišči nas.« Tako se je nabralo 800.000 brzojavk in VVestern Union» je napravila sijajno kupčijo. — Poslanec, ki je ležal v travi. Okrajna politična oblast v Pragi je zahtevala te dni od parlamenta izročitev komunističnega poslanca Harusa. Harua je ležal namreč meseca aprila ob priliki neke dirke v travi. Prišel je mimo stražnik, ki ga je pozval, da naj takoj vstane, ker povzroča s tem, da se valja po travi, škodo. Komunist pa se za stražnikov opomin ni zmenil, temveč je moža postave vrhu tega še ozmerjal. Imunitetnemu mu odboru se stvar ni zdela tako važna, da bi poslanca izročil. . ~ ^“^hronistični boj med rabinci v Pod- ? ®usU<- Iz Užhoroda poročajo: Ra-iQ~f .azar Spira, ki ga je 62 njegovih ko-h . vesn° preklelo, se je revanširal s eni, da je sedaj on nje slovesno preklel. Ljubljana. Ki~i francoski narodni praznik. Včeraj, ob obletnici zavzema Bastille, je praznoval naš veuki zaveznik in iskreni prijatelj, narod francoski svoj narodni praznik. Ob tej priliki so se zglasili na ljubljanskem francoskem konzulatu zastopniki naših oblasti in korporacij ter .izrazili konzulu g. Richardu svoje čestitke. J— II. razstava ‘umetnin na ljubljanskem velesejmu. Upr&Va Ljubljanskega velesejma vabi vse interesente k obisku razstave umetnin v >K« paviljon na sejmišče, ki bode otvorjena v petek, dne 15. t. m. med 16. in 19. uro. Razstava se otvori v svrho prodaje razstavljenih umetnin, ker prevladuje mnenje, da večina interesentov v dneh velesejma ni našla prilike nabaviti si sliko ali kip ter na ta način omogočiti lagodnejši živelj likovnim umetnikom. 1— Trgovci v Ljubljani in ljubljanski oblasti, ki plačujejo plačilno takso, morajo svoje prijave radi odmere točilne takse po tarifni postavki 62 t. z. za triletje 1928—1930 opraviti v območju finančnegaokrajnega ravnateljstva v Ljubljani v času od 1.— 20. septembra in sicer pri pristojnem oddelku finančne kontrole. — Gremij trgovcev opozarja v izogib posledic vse prizadete na rok vložitve prijave. Kako naj se prijave izpolnijo bo gremij člane pravočasno obvestil. — Načelstvo. ELEMENTARNA KATASTROFA V NEMČIJI. O elementarni katastrofi na Saškem poročajo še sledeče podrobnosti: Cel pionirski bataljon razkopava s krampi in sekirami ruševine, pod katerimi bi utegnila ležati nadaljna trupla ponesrečencev. Vojaki so našli med drugim avtomobil, v katerem so bili štirji mrtveci. Šofer je bil brez glave. Vse hiše ob reki Goltleubi so raztrgane na kose. Nad vsem Berggiesshiib-lom se razširja vonj po klorovem apnu, s katerim so potresli trupla utopljencev, da se prepreči izbruh kake epidemije. Na vrhu nekega drevesa je obvisela na nepojmljiv način polovica ponesrečene krave. Na bregu reke se odigravajo nepopisni prizori. Ljudje iščejo v vodi ostanke svojih stvari, večinoma pa najdejo zgolj stvari brez vrednosti. Na pobočju gora ni ostala niti ena hiša. Sela izgledajo kot po obstreljevanju s težko arti-ljerijo. Ob bregovih reke se vidijo hiše, oziroma deli hiš, o katerih nihče ne ve, odkod jih je voda prinesla. Zdi se, da nekateri ljudje o sili vode niso imeli pravega pojma, zakaj sicer ne bi bili silili v podirajoče se hiše nazaj ter skušali še to ali ono rešiti, kar pa je večina plačala z življenjem. Kot poročajo, se ceni vsa škoda, ki jo je povzročilo katastrofalno nevreme na Saškem, okoli 70 milijonov mark. Od tega odpade 10 milijonov na železnice, ki so tako poškodovane, da utegne trajati 6 mesecev, predno bo promet zopet vzpostavljen. PRIMORJE. NASILJA IN SAMA NASILJA. Dne 14. maja preteklega leta se je imel vršiti v Škofijah pri Trstu ustanovni občni zbor mladinskega društva. Na občni zbor so prišli tudi zastopniki drugih mladinskih društev v Trstu in iz Dekanov. Komaj je sklicatelj otvoril občni zbor so vdrli v zboroval-nico karabinerji preoblečeni v civiliste, njim na čelu po svojih brutalnih nastopih, iz prvih državnozborskih volitev znani brigadir. Z revolverjem v roki je razgnal zborovalce, vzel vse prisotne na zapisnik, domačine izpustil, goste pa odgnal v zapor v Miljo, in sicer Lovrenca Škorjela, v čegar hiši se je vršil sestanek, Romana Pahor, Josipa Cargol, Josipa Zupan, Srečkota Šturma, Božo Cer-gol, Marija Petarič, Angela Metlika, dr. Josipa Dekleva, Gvida Vesel, Ivana Cerkvenik, Silvija Pavletič, Mirka Vekjet in gdč. Zoro Kosminovo z Dekanov. Tam so vse obdržali v zaporu in sicer skupaj moške in gospodično. Zjutraj so jih prisilil, da so sami osnažili prostore, potem so jih gnali v Trst. Tam so jih na posredovanje pri kvestprju izpustili. Ostali bi se morali zglasiti popoldne v Miljah pri poveljstvu varnostne oblasti. Velika pa je bila nevarnost, da jih Čakajo fašisti in pretepejo. Radi tega se je tudi tozadevno posredovalo in domačinom ni bilo treba iti v Milje. Kmalu nato pa so sledile posledice. Razpuščeno je bilo mladinsko društvo »Jadran« v Dekanih, ker so se njega člani in članice udeležili občnega zbora in ker so po cesti peli slovenske pesmi. Zora Kosminova je dobila prisiljeno identitetno izkaznico s prstnim odtisom in pripombo »P«, dvakrat podčrtana (kar pomeni zelo nevarna). Morala je celo zapustiti svoj rojstni kraj in hišo in pribežati v Trst. Za njo je stikala še dalje varnostna oblast. Ponovno se je morala zglasiti na policijskem uradu in dali so ji razumeti, naj se ne drži po določeni uri zunaj hiše. Prišlo je celo tako daleč, da so nekega gospoda, ki jo je opoldne spremil proti domu, potem, ko se je od nje poslovil, aretirali in gnali na kvesturo, kjer so ga dve uri zasliševali in preiskovali Pred mesecem dni pa so prejeli vsi, ki so bila aretiram, razsodbe tržaške kvesture, s katero se vsak kaznuje s 100 lir globe. Proti tej razsodbi so seveda vložili utok in 7. t. m. se je vršila razprava pred tržaško preturo Na podlagi te razprave, na kateri so govorili kot zagovorniki dr. Ražem, dr. Kotich in‘ dr. Giacomelli, je sodnik obsodil Romana Pahorja kot sklicatelja na globo 400 lir pogojno za dobo enega leta. Druge obtožence pa je oprostil. Šport. PLAVALNA TEKMA NA LJUBLJANICI. SK Ilirija priredi v nedeljo dne 17. t. m. ob 14. veliko propagandno medklubsko tekmo v plavanju. Tekma se vrši na prostoru Ljubljanskega športnega kluba. Velika Čolnarska ulica s sledečim programom: 1. Štafeta 4 X 50 m prosto seniorji; 2. 50 m, prosto juniorji izpod 18 let; 8. 100 m, prsno seniorji; 4. 100 m, prosto seniorji; 5. 200 m, prsno dame; 6. 100 m, hrbtno seniorji; 7. 400 m, prosto seniorji; 8. 100 m, prsno juniorji; 9. 50 m prosto dame; 10. 50 metrov, prosto seniorji; li. skoki seniorji; 12. water-polo. Tekmuje se na progi dolžine 100 m s trdim startom; dalje proge se plavajo s obrati. Stran 4. Skoki se izvajajo iz višine 3 m in sicer: a) naprej na glavo z zaletom, b) salto naprej brez zaleta, c) skok naprej na glavo s prigibom z zaletom, c) povratni skok s prigi-bom (delfin), d) salto nazaj in 4 poljubni skoki. Pravico udeležbe imajo vsi verificirani in neverificirani plavači brez ozira na to, ali so člani kakega kluba, ali ne. Prijave ob enem s prijavnino 5 Din za osebo in to£ko je poslati do 16. t. m. opoldne na naslov SK Ilirija, Ljubljana, kavarna Evropa. Naknadnje prijave se sprejemajo pol ure pred pričetkom tekme na startu. Velikanska udeležba pri maratonskem plavanju. Maratonskega plavanja, ki se bo v kratkem vršilo v jezeru eGorges v Sev. Ameriki, se udeleži 140 plavačev, med njimi Nemec Vierkotter, Amerikanec Toth in Francoz Geo Michel, ki so vsi trije že preplavali Kanal. Angleška turneja Suzane Lenglenove je popolnoma uspela. Angleški tisk je navdušen nad njeno igro, ki je še povsem tako dobra ko prej. »Veselje je, gledati Suzano. Njene kretnje imajo klasično gracijo balerine — v vsem je umetnica, česar se loti na tenis - igri- • šču...« Lenglenova je izjavila, da bo s 30. letom nehala igrati (stara je sedaj 28 let). To je po njenem mnenju starostna meja za teniške igralke; potem morajo nehati. Zelo je zadovoljna s svojim delovanjem kot profesi-jonalka, ker sedaj lahko igra, kadar in kjer hoče, kar ji kot amaterki ni bilo mogoče. Teniški turnir v Wimbledonu trpi zadnje dni radi dežja, radi česar se je igra večkrat prekinila. Francoz Lacoste premaga Čeha Jana Kiožeduha 6 : 4, 6 : 3, 6 : 4. Koželuh je namreč takoj v početku padel in si nategnil kito, vendar pa je match dokončal. Cochet je premagal Hemterja, Borotra pa »NARODNI DNEVNIK«, Timmerja. Z veliko napetostjo pričakovana igra med Amerikanko Joan Fry in Angležinjo Betty Nuthall je končala z veliko senzacijo. Amerikanka je premagala Angležinjo gladko 1 : 6, 6 : 3, 6 : 4, Borze. 14. julija. Devize in valute. Ljubljana. Berlin 13.50 — 13.53 (13.515), Budimpešta 9.93 blago, Curih 1093.5—1096.5 (1095), Dunaj 7.9975 — 8.0275 (8.0125), London 275.9 — 276.7 (276.3), Newyork 56.7 do 56.9 (50.8), Pariz 223 denar, Praga 168;2 do 169 (168.6), Trst 308.25 — 310.25 (309.25). Zagreb. Dunaj 7.9975 — 8.0275, Berlin 13.50 — 13.53, Italija 308 — 310, London 275.9 — 276.7, Newyork 56.7 — 56.9, Pariz 222.125 — 224.125, Praga 168.2 — 169, Curih 1093.5 — 1096.5; ameriški dolar 56.075 do 56.275. Curih. Beograd 9.135, Berlin 123.35, London 25.225, 'Newyork 519.625, Pariz 20.345, Milan 28.2375, Praga 15.40, Budimpešta 90.60, Bukarešta 3.19, Sofija 3.755, Varšava 58, Dunaj 73.155. Efekti. Ljubljana. Investicijsko 84.25, Celjska 197 do 199, Ljubljanska kreditna 150—150 (150), Merkantilna 0 — 98, Praštediona 850 — 0, Kreditni zavod 160 — 0, Stavbna 55 — 0, šešir 104 — 0. Ljubljanska blagovna borza (14. t. m.). Tendenca za les čvrsta. Zaključenih je bilo 5 vagonov, in to 2 vagona tramičev (filerji), popolnoma suhih, po noti kupca, fco vagon naklad, postaja po 260, ter 3 vagoni buko- 15. julija 1S27. •mmm.**«.>'j., m .. i i III mwii Iieiueim iaa ■— vh drv, suhih, fco vagon Postojna po 22. — Deželni pridelki: Tendenca za žito čvrsta. Nudi se: nova baška pšenica, prompt-na, 76 kg, brez doplačila, slovenska postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni po 325—327.50, za julij - avgust po 327.50 — 330; baška stara pšenica, promptna, 75-76 kg, slov. post., mlevska tarifa, plač. 30 dni po 335—337.50; turščica banatska, slov. postaja, 30 dni po 225—227.50; turščica banatska, slov. postaja, 30 dni po 222.5—225; moka »0« iz stare pšenice, fco Ljubljana, plač. po prejemu, brez užitnine po 505. Dovozi iz Bačke so slabi, ker producenti v pričakovanju višjih cen zadržujejo blago; na drugi strani pa konzuni čaka na ni^je cene. To in ono. Lažni hohenzollernski princ pred sodiščem. Te dni se je vršila pred porotnim sodiščem v Kolnu obravnava zoper lažnega princa Har-ry-a Domelo, čigar avanture so vzbudile svo-ječasno po vsej srednji Nemčiji tako veliko senzacijo in povzročile povsodi tudi dosfi smeha. Razumljivo je, da je bil naval občinstva pri obravnavi ogromen. Obtoženec je govoril z noslajočim glasom ter je stopil pred sodnika z rokami v žepu, vsled česar ga je predsednik opozoril, da naj vzame roke iz žepa, sicer ga bo na mestu discipliniral in poslal za 24 ur ob kruhu in vodi v temnico. Po tej uverturi je izpovedal obtoženec sledeče: Rojen je leta 1904 na Letskem kot sin veleposestnika. Pozneje je obiskoval na Ruskem nemško šolo, dokler ni izbruhnila končno boljševiška revolucija, ki je njegovo rodbino %; Štev. 157. razgnala na vse vetrove. Brata so mu boljSo-viki ubili. Leta 1919 je prišel v Nemčijo, kjer je delal več mesecev za malo plačo kot navaden delavec. Pozneje je dobil pri baronici Hochberg mesto strežaja. Tudi tu mu je šlo slabo. Končno mu je baronica odpovedala službo. Da se je nad njo maščeval in oškodoval za slabo plačo, ji je ukradel pred odhodom par srebrnih žlic. Nato je bil zopet nekoliko časa navaden delavec: nosil je opeko. Končno se mu je vendarle sreča nasmejala: dobil je službo agenta. Kot tak 3e js polagoma utihotapil v boljšo družbo. Kot agent za smodke in cigarete je namreč nastopal pod imenom Graf von der Kecke in tako je postal polagoma pustolovec: opustil je svoj agentski posel ter pričel »pumpafi«* Ko je ložiral v Frankfurtu pod imenom baron v. Korff, je opazil, da se vedejo "8'uz' benci in drugi ljudje napram njemu pW P? sebno spoštljivo in leepga dne mu je d'1!1' hotelski ravnatelj, da nastopa zaman incofr nito, kajti spoznali so ga in vsi ljudje v<*» GROM << „ I Podružnico: Maribor, Jesenice, Rakek. ^ _ »o stroke spadajole posle najhitreje Obavlla vse ^"^Strlantniml pogoji. Zastopniki dnUbo «pe*jfc»»» S.O.«. akspresee MALI OGLASI. Za vsako besedo se plaža 50 par. Za debelo tiskano pa Din 1.—. Prodajalka dobra mo8 v me&ane-in blagu, Seli premeniti mesto. C«nj. dopise na upravo tega lista pod Šifro . »Z a n e« 1 j i v a<. Drva - Čebin WoMov« l/n. - T.l«l- M. Gospodična iSže posojilo do »000 D** *a dobo enega 1»*** terega bi odplačevala sejno 250 Ddn i obrestni1-Ponudbe na upravo U»t* pod »Dobre obresti«- »Ullstein’8 Weltgeschichte« (elegantno veiano) ** Din 1000 naprodaj. Naslov v upravi. Oglašujte ▼ Narodnem Dnevnik«- w v- •• • v *•.<. v 'a 'i , v« tiskarno »Merkur« odgovoren: Andrej Sever. Vsi v Izdajatelj: Aleksander Zele*mbar. - Urejuj«: Vladimir Svetek. - Za UsKarno „ Ljubljani.