29. januar 1979-NašeNovine- 9 PIŠETA IN UREJUJETA: Lojze Košorok in Pavla Gruden DOMOVINA JE ČEDALJE BLIŽE Pod tem naslovom je v NEDELJSKEM DNEVNIKU 14. januarja na strani 18 priobčen dolg članek izpod peresa IVANA KREFTA, ki se je pred nedavnim mudil v Sydneyu in obravnava delovanje slovenskih društev v Avstraliji. Predvsem se je osredotočil na Slovence v Sydneyu. Neverjetno je dobro kondenziral na eno stran vso živahno delovanje vseh društev in podal celotno sliko o nas Slovencih v Sydneyu oz Avstraliji. Izgleda, da je spreten novinar in poglejmo kaj piše v enem odstavku. MEDSOBOJNE ZDRAHE Slovenska politična emigracija v svojih stališčih ni enotna. Svoje položaje, ki so jih dosegli v vrhu avstralske liberalne stranke, zavidajo drug drugemu. In ne bo dolgo trajalo, ko se jih bo naveličal tudi najbolj desničarski vrh te stranke. Prav tako izgubljajo podporo izseljencev. Vsaj v prvih letih bivanja v Avstraliji so marsikaterega priseljenca iz Slovenije vodilni politični emigranti hudo izkoriščali tudi gmotno. Za vsako še tako malenkostno uslugo je moral seči globoko v žep. Tudi izmišljenim zgodbam o slabih razmerah v domovini naši vse manj nasedajo, saj vse pogosteje obiskujejo domovino in tako sami razkrivajo laži, s katerimi jih skušajo politični emigranti odvračati od . Jugoslavije. Politični emigranti praznujejo 29. oktober, to je razpad Avsto-Ogrske, kot svoj državni praznik. Vračanje na stanje kakršno je nastalo 29. oktobra 1918. leta, je svoječasno zahtevala tudi slovenska komunistična partija, ker takrat ljudske in delavske množice niso imele možnosti, da uveljavijo zahtevo po svobodni in demokratični republiki Jugoslaviji, temveč jim je bila vsiljena protiljudska srbska monarhija. Toda takšno Jugoslavijo je dobilo naše ljudstvo po osvoboditvi leta 1945, zato je največji anahronizem, če kdo sedaj zahteva vrnitev na leto 1918 ki nas je vse tako zelo razočaralo. Zato proslava, ki je pripravijo nekateri politični emigranti v tem ali drugem boljšem sydneyskem hotelu, doslej še nekoli ni bila množična. Udeležili so se je 60 do 70 ljudi od tolikih tisočev Slovencev, ki žive v Sydneyu. Pri tem pa vsako leto pridejo na proslavo isti ljudje oziroma v glavnem sami organizatorji. Tudi prisotnost kakšnega avstralskega vladnega predstavnika v bistvu ne daje temu praznovanju kakšnega večjega pomena, saj Avstralci sploh ne vedo, za kaj pri tem praznovanju pravzaprav gre. Avstralija je odobrila v svoji deželi azil tudi večjemu številu emigrantov iz vzhodnih socialističnih dežel. Ti so si osnovali tako imenovano gibanje "Zasužnjenih narodov" (Captive Nations), v katerem imajo dva ali tri predstavnike tudi pripadniki naše politične emigracije. Letno enkart, če pa je kakšna posebna priložnost, pa tudi takrat, priredijo ulične demonstracije in nosijo transparente s izpisanimi parolami. Avstralski Slovenci izdajajo svoj list "Triglav" bolj neredno, morali pa libi imeti mesečnik, če ne celo tednik. Z eno stranjo gostujejo V tednikih "Nova doba" in "Naše novine". Lastnik prvega tednika je Hrvat, drugega pa Srb. Samo dve strani tedensko seveda ne zadoščata, sta pa zato izredno brani, kot vir informacij iz domovine. S tem je dosežen lep napredek. Urednika izkoriščata s pridom gradivo, ki ga prejmeta iz Slovenije oziroma Jugoslavije. Žal je v besedilu veliko tiskovnih napak, ker časopise tiskajo v tiskarni, kjer so menda v glavnem zaposleni izseljenci iz nekdanje Litvanske, naši pa nimajo ne novinarjev ne lektorjev. Dvomesečnik "Triglav" prinaša obilico vesti iz domovine in iz delovanja naših avstralskih društev. V načrtu je, da bi postal "Triglav" celo vseavstralski slovenski list, vendar je najprej potrebno zagotoviti sredstva in sposobne ljudi za novinarsko in uredniško delo. Čertletnik "Sv. Rafael" se ukvarja le z verskimi zadevami in objavlja vesti o delovanju društva "Sv. Ane". Lista "Misli", ki ga izdaja župnik v Melbournu, pa ne moremo šteti med liste vernikov, ker je političen v klerikalnem smislu, zato vanj dopisujejo tudi politični emigranti iz Sydneya. List napada predvsem našo družbeno ureditev, ni pa mogoče reči, da bi bil proti Jugoslaviji kot državi, če bi imela meščanski družbeni red. "NEDELJSKI" IMA VELIKO BRALCEV Že drugo oziroma tretje leto oddajajo slovenske radijske oddaje. Doddaje ureja pet ekip, od teh sta dve iz društev "Triglav", dve pa iz novoustanovljenega Slovenskega narodnega društva ter ena iz verskega centra. Glasila slovenskega narodnega društva in predstavnikov cerkve prinašajo iz domovine bolj malo in še to so večinoma opisi pokrajin ali ljudskih običajev ter tu in tam kakšna nepolitična novica. Občasno presenetijo poslušalce s kakšno bodico zoper dogajanja doma, moramo pa priznati, da se ne poslužujejo odkritih napadov. Tudi župnik obravnava zgolj versko problematiko in le poredko zaide na druga področja. Triglavska ekipa pa se v največji meri poslužuje gradiva iz domovine in je zato njena oddaja najbolj odmevna. Še vedno pa ni konkretnih možnosti za uvedbo etnične televizijske oddaje, v katero bi bile zajete seveda tudi slovenske. Z lojalne slovenske strani že pripravljen odbor, ki se je že obrnil na pristojne in čaka na ugodno rešitev. Dodajam še to, da se pojavlja kot možen prevzemnik televizijskih oddaj v slovenščini tudi Slovensko akademsko društvo. Ni treba posebej dokazovati, da je tudi prikazovanje dokumentarnih in igranih filmov iz domovine močna informativna sila. Nekateri se premalo zavedajo, kaj pomeni za izseljence obisk iz domovine in njihovi obiski pri sorodnikih v domačem kraju. Obe vrsti obiskov sta prispevali, da izseljenci o življenju in napredku v socialistični Sloveniji in Jugoslaviji veliko več vedo kot pred nekaj leti. Predvsem Izseljenska matica, naš tisk in konzulati bi se morali še bolj truditi, da bo obveščenost naših izseljencev čimboljša in da bodo informacije dobivali po nakrajši možni poti. "Nedeljski dnevnik", ki ga izseljenci tako radi berejo, prihaja z dvomesečno zamudo. Uredniki radijskih ur ter časopisnih strani dobivajo prek Matice tedenski bilten z novicami iz Slovenije precej redno, tako tudi mesečno publikacijo "Informacije" o Sloveniji, ki jo izdaja republiški sekretariat za informacije. Precej redno prihaja tudi tedenski "Bilten" Tanjuga z novicami iz Jugoslavije, vendar v srbohrvaščini, ki je avstralski Slovenci ne obvladajo. Novice in zanimivosti JUGOSLAVIJA JE ZOPER VSAKO TUJO INTERVENCIJO BEOGRAD-Uradni predstavnik jugoslovanskega zvezneda sekretariata za zunanje zadeve veleposlanik Mirko Kalezič je povedal, da je princ Norodom Sihanuk, voditelj delegacije demokratične Kampučije na zasedanju varnostnega sveta OZNa poslal predsedniku Titu poslanico, v kateri pojasnjuje zahtevo demokratične Kampučije za varstvo njene nacionalne neodvisnosti, suverenosti in ozemeljske nedotakljivosti, ogrožene zaradi tuje vojaške intervencije. SLOVENIJO OBIŠČE VEDNO VEČ STROKOVNJAKOV IZ DEŽEL V RAZVOJU Jugoslovanska industrija in kmetijstvo sta čedalje bolj zanimiva za gospodarstva dežel v razvoju. Eden od pokazateljev je vsakoletno povečanje blagovne menjave s temi deželami, svoj pomen v medsebojnih odnosih pa si utrjuje tudi znanstveno-tehnična izmenjava dosežkov in strokovnjakov. Leta 1977 je v okviru 22 študijskih obiskov obaskalo Slovenijo 185 strokovnjakov in funkcionarjev iz dežel v razvoju, 13 slovenskih posvetovalnih misij pa je sodelovalo v izgradnji gospodarstva v teh deželah. Lansko leto je zavod v okviru bilateralnih odnosov organiziral 25 študijskih obiskov; za letos pa pričakujejo samo iz LR Kitajske okrog 20 skupin, medtem ko se bo 29 skupin ali posameznikov odpravilo v dežele v razvoju. To je le del znanstveno-tehničnega sodelovanja, kajti cela vrsta delegacij in posameznikov obišče Slovenijo na poziv družbenopolitičnih organizacij, univerz in znanstvenih ustanov, kar je zgovoren dokaz o veliki aktivnosti Slovenije na tem področju. KRIŽAJ TRETJI,STREL DVANAJSTI Jugoslovanski reprezentant Bojan Križaj se je spet odlično uvrstil na tekmi za svetovni pokal. V veleslalomu v Courchevelu je bil tretji za Stenmarkom in Luescharjem, medtem ko se je Boris Strel uvrstil na 12. mesto. Po tem uspehu je Križaj v tekmovanju za svetovni pokal na tretjem mestu. Novoletni sprejem za duhovnike Predsednik komisije SR Slovenije za odnose zverskimi skupnostmi Stane Kolman je priredil 10. januarja v prostorih slovenske vlade za duhovnike in predstavnike verskih skupnosti ter člane Slobenskega duhovniškega društva novoletni sprejem. Ta sprejem, ki je postal že udomačen, in ima že pozitivno tradicijo, so se udeležili vsi slovenski škofi, profesorji teološke fakultete, predstojniki vseh samostanov, zastopniki duhovniških društev in bogoslovcev ter predstavniki evangeličanske, islamske, pravoslavne, babtistične, advenstistične in še ostalih veroizpovedi. Vse navzoče je pozdravil Stane Kolman, s krajšimi nagovori pa so odgovorili metropolit dr. Jože Pogačnik in predstavnik islamske verske skupnosti dr. Ahmed Smajlovič. V svojem govoru je Stane Kolman poleg voščil dejal: "Minulo leto je bilo plodno, bogato in razgibano v razvoju naše domovine na vseh področjih. Naša skupnost je bogatejša za nova spoznanja, za začrtovanje in oblikovanje prihodnjih poti razvoja naše družbe v smeri še večje demokrarizacije in širše samouprave. Kljub vsakodnevnim težavam in skrbem, ki spremljajo razvoj naše družbe, pa lahko upravičeno rečemo, da smo dosegli na mnogih področjih pomembne rezultate. Kar zadeva zunanje politično dejavnost pa so znana vztrajna prizadevanja naše države za mir v svetu. Kar zadeva odnose naše družbe z verskimi skupnostmi, ki delujejo v Sloveniji, so bili le ti še posebej predmet zanimanja in obravnav v republiški skupščini ob razpravi o uresničevanju zakona o pravnem položaju veskih skupnosti v SR Sloveniji. Zakon ostaja kot doslej, še vnaprej ustrezna pravno-politična podlaga za urejanje razmerij med našo socialistično družbo in verskimi skupnostmi. Z Ustavo so zagotovljene pravice človeka ter s tem tudi svoboda veroizpovedi in druga načela naše politike do verskih skupnosti. Zato menim, da zakon, ki je bil sprejet pred več kot dvema letoma, je v skupnem interesu vse naše družbe in bo tudi v naprej pomenil podlago za reševanje skupnih vprašanja. Zato obstojajo v naši družbi ustrezne oblike, koordinacijski odbori, ki delujejo v ŽALEC DOBI NOV HOTEL K R UŠEV AC-Gostinsko-turistič-na organizacija "Župa" iz Kruševca bo letos zgradila v Žalcu hotel "B" kategorije za 2000 kvadratnimi metri uporabne površine. Ta objekt bo imel 59 sob in 90 postelj, kavarno, restavracijo, nočno zabavišče, dvorano za bankete in teraso. okviru Socialistične Zveze in v katerih se lahko odgovorno rešujejo sicer včasih neravno lahka vrpašanja, ki se pojavljajo v naši družbi in zadevajo odnose med vernimi občani in neverujočimi. Naj pri tem omenim, da so se duhovniki v Sloveniji radi odzvali delu v koordinacijskih odborih, zlasti člani Slovenskega duhovniškega društva. Tudi v minulem letu smo bili priče mnogim naporom pri uveljavanju načel o človeških pravicah. O tem so tekle razprave v Helsinkih, preteklo leto pa v Bea gradu, kjer se je v razpravo vključil tudi predstavnik iz Vatikana. Ker gre za svobodo in pravice vseh naših in drugih narodov, naj ob tej priložnosti povdarim, da je v naših zakonih sprejeto načelo enakopravnosti za vse verske skupnosti v naši domovini na glede na njihovo številčnost. Nadalje je v svojem govoru omenil dogmlke, kot izguba in prezgodnja smrt dveh papežev, v Slo veniji smo izgubili med drugimi spoštovanega in priljubljenega mariborskega škofa dr. M. Drže čnika in dolgoletnega cenjenega protojereja srbske pravoslavne cerkve v Ljubljani Aleksandra Šimiča. Ljubljanski nadškof dr. Pogačnik seje zahvalil za sprejem s sledečimi besedami: "Gospod predsednik! Zahvalim se za novoletni sprejem. Smisel tega prijateljskega sestanka je pač ta, da se člani komisije bolje spoznamo to- si v sproščenem pogovoru izmenjamo svoje poglede na razna družbena vprašanja, zlasti pa na stične točke. Po navodilih vrhovnih poglavaijevkamBžcGtrkveinpo smernicah na5h voditeljev naj so odnosi med Cokvijo m dražbo razvijajo v duhu ustvarjalnega d» aloga in dobrobotne^i sporazume vanja. To srno v nafi republiki, hvala Bogu, v nafti meri dosegli in želimo da Ca sknqm imcnovalcc odnosov tmfi v bodoče ohranimo in razvijamo."" V nadaljneniBBiTOra jje raHnf povdaril tudi tov da ateizem in krf čanstvosta sicer med seboj mespra-vljivaaobop%sre£as^mžmjiDv istem prostora m se moBcjjD med seboj čkndko poemaijati o skupnih zadfcvah. Izrazil jje tod zadovoljstvo,