Celje - skladišče D-Per III 19/1987 lili........ 19870680,9 COBISS e MERK VESTNIK Glasilo delavcev sozda Merx številka 9 — Leto VII — September 1987 Sozil Merx združuje: Avlo Celje. Avlolehnika Celje. Blagovni center Celje. Dravinjski dom Slovenjske Konjice. GTC Golte. Gostinsko podjetje Celje, Hoteli — Gostinstvo Celje. Kmetijska zadruga Celje. Kmetijska zadruga Laško. Kmetijska zadruga Slovenske Konjice. Kmetijski kombinat Šentjur. Košenjak Dravograd. Mlinsko predelovalna industrija Celje. Moda Celje. Potrošnik Celje. Reklama Celje, Savinja Mozirje, Teko Celje. Tkanina Celje. Turist Nazarje, Zdravilišče Dobrna. Savinjski magazin Žalec. Jelša Šmarje pri Jelšah in delovna skupnost skupnih služb sozda. — Naklada: 8300 izvodov. Izhaja enkrat mesečno. — Ureja uredniški odbor: Jana Mladenovič, glavna in odgovorna urednica, člani: Zdenka Zimšek. Karmen Magyar, Zdenka Detiček. Danica Dosedla. Boris Kmet. Fanika llijaš, Herbert Lešnik, Bojan Dežan. Alenka Škapin. Jelka Samec. Zdenka Mažgon. Tehnični urednik: Marjan Ivanuš. Delo-tozd Delavska enotnost. Naslov uredništva: Sozd Merx, Ul. 29. novembra 16, 63000 Celje — telefon (063) 21-352. Rokopisov in slik ne vračamo. Po sklepu republiškega komiteja za informiranje je glasilo sozda Merx Celje oproščeno plačevanja davka, sklep št. 421-1/72. Tisk: Tiskarna Ljudska pravica. Ljubljana. Ob pričetku priprav na zbore in volilne seje Usmeritve in stališča Za pripravo in izvedbo občnih zborov osnovnih organizacij zveze sindikatov in volilnih sej sindikalnih konferenc vtozdih, konferenc osnovnih organizacij ZSS v delovnih organizacijah, konferenc zveze sindikatov v sozdih in izvolitev najodgovornejših nosilcev dolžnosti v občinskih, mestnih in medobčinskih svetih, občinskih in republiških odborih sindikatov dejavnosti ter v republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije. Po 50. členu statuta Zveze sindikatov Slovenije pripravijo člani zveze sindikatov vsaki dve leti občni zbor osnovne organizacije, sindikalne konference tozdov, konference osnovnih organizacij ZSS v delovnih organizacijah in sindikalne konference ZS v sestavljenih organizacijah združenega dela pa volilne seje. Organi zveze sindikatov imajo svoje volilne seje, če je po 32. členu statuta potekel mandat nosilcem najodgovornejših dolžnosti v organih zveze sindikatov in če je potrebno, da na podlagi ocene zamenjajo tudi nekatere člane in dopolnijo svojo sestavo. Na sejah na vseh ravneh, od osnovnih organizacij ZS do republiškega sveta ZSS, je treba kritično oceniti dveletno delo, predvsem pa to, kako smo uresničevali usmeritve organizacij in organov v svojem okolju, seveda ob upoštevanju kongresnih usmeritev ZS, in kako smo pri tem utrjevali in razvijali svojo ustavno in družbeno vlogo. V zvezi s tem bo treba kritično oceniti našo organiziranost, kadrovsko usposobljenost, metode in načine delovanja, ki so odsev razmer in vprašanj v okolju, v katerem delujejo organizacije in organi Zveze sindikatov. Delo je treba oceniti tako, da ugotovimo predvsem to, kako uveljavljamo metode in načine delovanja v ZS, opredeljene s statutom ZSS, konkretizirane v pravilih osnovnih organizacij ZS in konferenc ZS v ozdih, poslovnikih dela organov ZS, in kakšna je učinkovitost ter odgovornost pri ugotavljanju in uveljavljanju interesov delavcev, članov zveze sindikatov. Rokovnik priprav in izvedbe — dogovor z osnovnimi organizacijami ZSS in vodstvi konferenc ZS v ozdih o pripravah in izvedbi občnih zborov in volilnih sej opravijo občinski sveti ZSS do 15. 10. 1987; — občne zbore osnovnih organizacijskih in volilnih sej sindikalnih konferenc v tozdih je treba izpeljati do 31. 12. 1987; — volilne seje konferenc osnovnih organizacij v delovnih organizacijah in konferenc ZS v sozdih morajo biti do 20. 1. 1988; — občinski, mestni sveti ZSS in občinski odbori sindikatov dejavnosti naj izpeljejo svoje seje do 20. 2. 1988; — medobčinski sveti ZSS, ROS dejavnosti in RS ZSS morajo pripraviti svoje seje do 15. 3. 1988. Silos za 15.000 ton moke Za potrebe sozda »Merx«, Delovne organizacije MP1, Tozd Mlin je izvajalec Gradis Celje pričel v juniju graditi silose za moko, z zmogljivostjo 15.000 t, na lokaciji mlinskopredelo-valnega kompleksa na Spodnji Hudinji v Celju. S konstruktivnega vidika je silos monolitna armirano-betonska konstrukcija 20 cm debelih celic, povezanih s stropnimi ploščami v etažah. Zbor interne banke Osnovna točka dnevnega reda je bilo poslovanje interne banke za prvih šest mesecev letošnjega leta z nekaterimi elementi poslovanja do konca avgusta. Iz poročila izhaja, da so plasmaji interne banke za prvih osem mesecev za 79 odstotkov večji v primerjavi z istim obdobjem lani. Od tega dolgoročni plasmaji sredstev za 42 odstotkov, kratkoročni plasmaji za 85 odstotkov in plasmaji rezerv za 91 odstotkov. V strukturi kratkoročnih plasmajev so ugotovili največje povečanje plasmajev za tekoče spremljanje likvidnosti članic zaradi pokrivanja tekočih potreb delovne organizacije To-per, selektivnih kreditov, kijih najema interna banka za potrebe kmetijstev in zalog osnovne preskrbe, medtem ko so krediti drugim uporabnikom družbenih sredstev se povečali samo za 32 odstotkov. Zbor interne banke je sprejel samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah in obveznostih ter odgovornosti med interno banko in njeno delovno skupnostjo, ki opredeljuje naloge delovne skupnosti za uresničitev gospodarskega načrta in drugih samoupravnih sporazumov interne banke. Zbor je sprejel tudi pooblastilo za delo poslovnega odbora interne banke iz pristojnosti zbora banke med dvema zboroma. Druga osrednja točka je bila analiza poslovnih sredstev, članic sozda Mene za obdobje do 30. junija 1987. Iz poročila izhaja, da so ugotovili določen del prelivanja kratkoročnih sredstev za dolgoročne naložbe, kar negativno vpliva na dohodkovni položaj sedanjih in bodočih investitorjev naložb. Pri obratnih sredstvih opažajo povečanje zalog za 142 odstotkov, kar vpliva na povečano obveznost plačevanja obresti za zaloge. Zbor je sprejel tudi novo članico, delovno organizacijo Jelša Šmarje, za katero pa interna banka opravlja večji del poslov že od prvega julija letos. Razen tega sta podpredsednik in predsednik kolegijskega poslovodnega organa, Vitomir Dolinšek in Franc Ban poročala o poteku sanacij e delovne organizacije Toper in o naporih za izboljšanje dohodkovnega položaja te delovne organizacije in pokrivanja izgube iz leta 1986. Franc Ban, predsednik kolegijskega poslovodnega organa sozda Merx in Jože Geršak, predsednik košarkarskega kluba sta na podlagi obojestranskih interesov podpisala samoupravni sporazum o dvoletnem pokroviteljstvu nad košarkarškim klubom, ki bo odslej nosil ime Merx. Celjski košarkarji so v preteklosti namenili veliko pozornosti razvoju mladih igralcev, ki so s svojo ambicioznostjo prav gotovo pripomogli, da so se kot republiški prvaki uvrstili v prvo B zvezno ligo. To je vsekakor lep uspeh za klub, na drugi strani pa jih čaka zahtevno športno tekmovanje. Predsednik sozda Merx Franc Ban je čestital predstavnikom kluba za dosežen rezultat v prejšnji sezoni, istočasno pa je poudaril, da stoji klub pred veliko odgovornostjo, da se tudi potrdi v zveznem razredu. Dejal je, da v Merxu in nasploh v Celju množično spremljamo vse vrste rekreativno športnih dejavnosti. To dokazujejo pokroviteljstva nad Kolesarskim klubom, konjeniškim klubom ir, sedaj seveda še nad košarkaškim klubom, ki bodo nosili Merxovt ime ne le po Sloveniji, ampak tudi po Jugoslaviji in celo zunaj meja. MERK VESTNIK Aktualno Kako je z izvozom jabolk? V zadnjem Poslovnem informatorju smo zapisali, da že tečejo vse aktivnosti za izvoz jabolk Kmetijske zadruge Celje. Jabolka iz ostalih plantaž ne bo mogoče izvoziti, ker jih je uničila toča. To informacijo smo dobili v marketinškem sektorju. Dober mesec kasneje, ko smo se zanimali, ali je Kmetijska zadruga Celje že izvozila prve količine jabolk, pa smo v marketinškem sektorju dobili povsem drugačno informacijo o izvozu jabolk. Kmetijska zadruga Celje ne bo izvozila nič, prav tako ne Kmetijski kombinat Šentjur, ampak so se za izvoz jabolk odločili v Kmetijski zadrugi Slovenske Konjice. Nemškemu kupcu bodo izvozili približno 60 ton namiznih jabolk jonagold po ceni 0,85 marke za kilogram franko plantaža. Kaj naj dodamo k vsemu temu? Da bi pripeljali začaran Največja trgovina Ve zzivrn v centru mesta V delovni organizaciji Potrošnik, tozd Prodaja Celje, so 21. septembra zaprli samopostrežno restavracijo Soča zaradi adaptacije. Zanjo so se odločili zaradi tega, ker je trgovina v samem centru mesta z največjo izbiro blaga, ki jo želijo še razširiti. S pridobitvijo dodatnih prodajnih površin od bivšega Kreatorja so premestili in razširili delikatesni oddelek, ki ima sedaj mnogo večjo ponudbo. Prav tako je že zastarela oprema, razen tiste, ki so jo obnovili v lanskem letu. Zato so sedaj ob no vili celotno trgovsko opremo, ki jo je izdelal Alpos Šentjur in zamenjali vsa hladilna telesa, katerih dobavitelj je LTH iz Škofje Loke. Izvajalec gradbenih del je bila delovna organizacija Ingrad, celotna vrednost prenove samopostrežne restavracije pa znaša osem milijard starih dinarjev. S to adaptacijo je Soča pridobila približno 60 kvadratnih metrov prodajnih površin. To pa je že tretji večji poseg v tej samopostrežni trgovini. Najprej so uredili skladišče, drugi poseg je bil lani, ko so iz dela skladiščnih prostorov uredili prodajne površine, uredili izložbena okna in napravili novo pročelje. Tretji poseg pa je bil sedaj, ko so obnovili celoten prodajni prostor. Kot nam je povedal direktor tozda Prodaja Celje Maks Maček, bi morali do dokončne ureditve te prodajalne napraviti še en poseg, s katerim bi del skladiščnih prostorov preuredili v sanitarije in rekreacijski prostor. Kdaj pa se bo to zgodilo ne vedo, kajti vse je odvisno od trenutnega gospodarskega položaja v trgovini. Naj povemo še to, da je z adaptacijo samopostrežna restavracija Soča postala v samem jedru mesta največja trgovina. Da pa je resnično dobro, in kakovostno založena pa priča podatek, da sojo v lanskem letu potrošniki občine Celje izbrali za najbolj priljubljeno trgovino z živilskim blagom v občini Celje. krog izvoza jabolk do kraja smo se pogovarjali z direktorjema Kmetijske zadruge Celje in Kmetijskega kombinata Šentjur ter ponovno z marketinškim sektorjem oziroma s tovarišico, ki dela pri izvozu. Kaj so povedali, preberite sami in mislim, da vam ne bo treba veliko napenjati možganov, da boste lahko izluščili bistvo, zakaj ne izvažati jabolk? Renata Mastnak, samostojna komercialistka za področje izvoza, marketing sektor sozda: »V kmetijski zadrugi Celje in v Kmetijskem kombinatu Šentjur se niso odločili za izvoz jabolk zaradi neugodnih razmer. Pri Kmetijski zadrugi Celje ne more kamion do kooperanta, čeprav ima kakovostna jabolka. Menijo tudi, da so preveliki stroški za pripravo jabolk za izvoz in ker je na domačem tržišču ugodna cena, zaradi pomanjkanja jabolk, bodo svoj pridelek raje prodali doma. Pri Kmetijskem kombinatu Šentjur je veliko jabolk uničila toča, druga, ki pa so prve kvalitete, bi bilo treba prebrati, s tem pa nastanejo veliki stroški. To se jim dohodkovno ne izplača in ker jabolk ni veliko na tržišču, jih bodo prav tako prodali doma.« Janša Aleksander, Kmetijski kombinat Šentjur: »Letošnji pridelek je približno 1000 ton namiznih jabolk I in II. kvalitete ter industrijskih jabolk. V glavnem so že vsa jabolka prodana, nekaj pa jih tudi pripravljamo za hladilnico, ker si tako trgovina kot tudi potrošniki, želijo, da so vse leto preskrbljeni z jabolki. Zakaj se nismo odločili za izvoz? Nimamo večjih količin kakovostnih jabolk, ki bi jih lahko ponudili v izvoz, čeprav je cena ugodna. S prebiranjem jabolk nastanejo ogromni stroški, zato nima smisla, da jih pripravljamo za izvoz, še posebno ker je cena na domačem tržišču zadovoljiva, da ne rečem kar ugodna, ker jabolk letos ni.« Peter Knez, Kmetijska zadruga Celje: Jabolk vrsta jonagold, ki imajo ugodno osnovno ceno, nimamo večjih količin, ostale vrste jabolk pa pri izvozu dosegajo tudi od 30 do 40 odstotkov nižjo ceno, zato se nam jih ne splača izvažati, še posebno sedaj, ko na domačem tržišču dosegamo ugodne cene. Kdo bo danes še izvažal na lastne stroške?« Borimo se za večji izvoz, ki pa pri določeni vrsti blaga ni dohodkovno zanimiv, zato raje prodamo doma. Ozimnica Tudi letos so bile priprave na prodajo blaga za ozimnico v naši sestavljeni organizaciji Mera temeljite, dobre in skrbne. Nalogo so delavci delovne organizacije Blagovni center in marketinškega sektorja sprejeli kot veliko obveznost do uporabnikov. Akcija je stekla že sredi avgusta, ko so pričeli prodajati breskve za vlaganje. Za ozimnico ste lahko letos nakupili papriko, krompir, česen, čebulo, jabolka, zelje, pakete za ozimnico Eta, razne kompote, ^vinjske polovice, slanina, krače, mast, med, sir. Pomočnik direktorja sektorja marketing Ivan Grobler je povedal, da so za letošnjo ozimnico zagotovili zadostne količine blaga, tako med drugim 300 ton paprike v vrečah po 10 kilogramov, 1200 ton krompirja igor v vrečah po 30 kilogramov, 250 ton čebule v vrečah po 10 in več kilogramov, 250 ton zelja (svežega) v vrečah od 20 do 30 kilogramov, 800 ton raznih vrst jabolk, kijih boste lahko dobili tudi na plantažah Dobji dvor, Kmetijske zadruge Slovenske Konjice in Slom — Ponikva, Kmetijskega kombinata Šentjur. Tudi letos ne bo v ozimnici sliv in fižola v zrnju. Ozimnico bo mogoče kupiti prek maloprodajne mreže na približno 60 prodajnih prostorih, lahko tudi na potrošniško posojilo, ki pa je letos ugodno. In kakšne so cene? Krompir je po 180 dinarjev za kilogram, paprika po 440 dinarjev za kg, čebula po 700, zelje po 145 jabolka po 450 zlati delišes in jonatan, medtem ko so ajdared in gloserpo 550—za kilogram, na plantažah pa boste lahko kupili vsa jabolka po 500 dinarjev za kilogram, svinjske polovice so od 1667 do 2012 dinarjev za kilogram,pečena slanina po 2817, krača po 1918 dinarjev, mast 5/1 pa po 2695 dinarjev. Ne glede na ugoden kredit za nakup ozimnice v občini Celje, pa je že ocenjeno, da bo v primerjavi z lanskim letom prodano manj blaga za ozimnico. 5 starih milijard sredstev za kredite, ki jih je dal delovni organizaciji Potrošnik, temeljni organizaciji Prodaja Celje— SIS za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe prebivalstva občine Celje, bo po prvih ocenah zadostovalo, saj so do tega trenutka porabili samo tri stare milijarde. Obnovljena Volna Letošnjo jesen je Modina prodajalna Volna pričakala svoje kupce obnovljena in polepšana. Kot je povedal Ciril Zavolovšek, direktor Mode, so popolnoma obnovili notranjost trgovine, uredili zunanji videz, to je izložbena okna in izboljšali delovne pogoje delavcem. Prodajalna Volna je s svojimi 550 kvadratnimi metri popolnoma spremenila videz. Nov je tlak, ki je iz marmorja, na stenah in na stropu prevladuje les. Zelo domiselno in prijetno učinkujoče so vgradili Alposovo opremo, tako da je sedaj trgovina bolj pregledna. Obnovili so tudi vse napeljave in tudi potrebni prezračevalni sistem. Sam program prodaje se bistveno ni spremenil, obdržali so isto dejavnost, kot pred adaptacijo trgovine. Zmanjšali so samo oddelek galanterije, prenesli so ga v specializirano trgovino Čipka, in na ta račun še bolj združili oddelke, ki spadajo skupaj. Tako so združili moško konfekcijo in moško perilo v en oddelek, prav tako žensko konfekcijo in žensko perilo. Združili so pletenine in volno, poseben oddelek je met-raža, od katerega so sedaj ločili čisto posteljnino. Vsi oddelki imajo sedaj mnogo več ogledal, kabin in več stojal, ki se lahko poljubno dvigujejo in znižujejo, tako da je tudi preglednost blaga sedaj mnogo večja. Obnova trgovine jih je veljala približno 16 milijard starih dinarjev. Poleg lastnih sredstev, so dobili tudi nekaj združenih sredstev sozda, nekaj od dobaviteljev in od Samoupravne stanovanjske skupnosti Celje. Delavci so navdušeni nad preurejeno prodajalno Volna in predvsem nad mnogo izboljšanimi pogoji dela. Še toliko bolj pa so ponosni, da jim je ta naložba, ki so jo načrtovali skoraj deset let, uspela v času, ki ni najbolj ugoden. Zadnjič so to trgovino obnovili pred 18 leti in po besedah takratnih delavcev so jo obnavljali skoraj tri leta. Sedaj pa so obnovo opravili v rekordnem času, pričeli so konec junija in končali 7. septembra. Glede na to, da je ta prodajalna pred adaptacijo ustvarjala 30 odstotkov celotnega prometa delovne organizacije, je med obnovo niso v celoti zaprli, ampak je bila polovica trgovine vedno odprta. Poleg tega so kupili še dve stojnici, ki so jih postavili pred trgovino in tako so kljub obnovi uresničili 60 odstotkov plana. Ko smo si ogledali prodajalno Volna, še niso bila dokončana izložbena okna. Z ureditvijo le teh, okvirji bodo leseni, pa se bo zunanji videz še bistveno spremenil, tako prodajalne kot tudi mestnega jedra Celja. Pa še posebnost. Notranjost trgovine boste lahko videli skozi izložbeno okno iz Prešernove ulice in s Tomšičevega trga. Zaprli bodo restavracijo Gorica Občinski možje niso imeli razumevanja Restavracijo Gorica, poslovno enoto delovne organizacije Potrošnik, temeljne Prodaja Šoštanj, ki je bila že drugo leto v najemu pri temeljni organizaciji Gostinstvo in turizem Celje bodo prvega januarja prihodnje leto zaprli. Zakaj je prišlo do te odločitve glede na to, daje bila restavracija Gorica v zadnjem času izredno cenjena zaradi zabavnih prireditev in kakovostne ponudbe, nam je nekaj več povedal direktor te temeljne organizacije Žare Frančeškin: »Blagovnica Gorica kot celota ni dosegla rezultatov, ki bi jih lahko, zato so v delovni organizaciji Potrošnik že dalj časa razmišljali o tem, da bi zamenjali trgovski program in zgornje restavracijske prostore prodali, ali pa jih adaptirali in v njih naredili poslovne prostore. Zanje sedaj plačujejo visoko najemnino in so kar precej oddaljeni od blagovnice. Seveda so se že pred leti pogovarjali o odkupu restvracijskih prostorov, vendar smo se potem skupno dogovorili za najemni odnos. Ker so v delovni organizaciji Potrošnik z vso resnostjo spremenili trgovski program, s o nam zopet ponudili restavracijo v odkup za 33 starih milijard. Mi se za to nismo odločili, ker tudi sama restavracija ni bila najbolj rentabilna in smo jo »vlekli« iz rdečih številk samo z dobrimi dodatnimi programi, prireditvami, raznimi zabavami. Vendar so se tudi tu v zadnjem času pojavile težave. Vedno več je bilo pripomb krajanov, da ni miru, pa tudi sama občina ni imela preveč razumevanja za večje prireditve, ker je pač ščitila interese svojega gostinstva, tu mislim na Pako, ki je bila v krizi. Zato zaenkrat niso reagirali ne krajani ne občina, na to, da bo restavracija zaprta. Sami delavci restavracije, zaposlenih je bilo 14, niso preveč navdušeni nad takšno odločitvijo, vendar so jo na zboru sprejeli, kajti zavedajo se, da bi se tudi ob nadaljevanju te dejavnosti nujno moralo zmanjšati število zaposlenih. Ker bo Potrošnik zadržal bife, bomo nekaj ljudi premestili v to enoto, dogovarjamo pa se tudi za premestitve na Golte in v trgovski del blagovnice Gorica, saj je med njimi tudi nekaj takšnih, ki so po poklicu trgovci. Še enkrat pa naj poudarim, da je bila restavracija, kar se tiče prireditev izredno cenjena, pa tudi kakovostna ponudba je bila solidna. Tako so na primer pri nas gostovali Novi fosili in ansambel Gu-gu. V zadnjem času smo v restavraciji z 220 sedeži imeli kino predstavo, v spodnjih prostorih igralnico za mlade po sistemu celjske Račke, imeli smo videorekorder. Skratka prizadevali smo si, pritegniti čimveč gostov in mislim, da nam je to v zadnjem času kljub nerazumevanju krajevne skupnosti in občinskih struktur uspevalo. MERX VESTNIK SEPTEMBER 1987 Sozdova gradbišča v besedi in sliki Silos za 15.000 ton moke Objekt ima zunanje gabarite 13.40 x 11.57 m. Najvišja točka jena koti +41.99 m. Skupno število celic je 16. K objektu spadajo tudi stopnišče in dvigalo za štiri osebe ter komunikacijski konzolni dodatek, kjer so nameščeni komandni prostori. Tehnološko bo silos za moko povezan s sedanjim mlinom in industrijskopekarno, ki sta v neposredni bližini. Izvajalec gradbi-ščnih del je s svojimi kooperanti opravil temeljenje in zahtevno betoniranje celic (vlečeni opaži na hidravlični pogon po vzoru žitnih silosov) v izredno kratkem času 16 dni. KMETIJSKI KOMBINAT ŠENTJUR Hlev za vzrejo kokoši nesnic v farmi Slivnica Objekt je na kompleksu Kmetijskega kombinata Šentjur v Slivnici in je namenjen vzreji kokoši nesnic. Izveden je iz montažnih armirano betonskih elementov (lahko sistem Ingrad). Velikost objekta je 81.50 x 14.50 m. Gradbena in obrtniška dela kot tudi montaža opreme so končana. Objekt je predviden za vselitev kokoši v začetku oktobra. Gradbena dela je opravila GIP Ingrad, tozd GE Šentjur. Nadzidava upravne zgradbe sozda Merx v Celju Objekt upravne zgradbe v Ul. 29. novembra 16 bo investitor nadzidal in s tem dobil nove delovne prostore. Nadzidava tega objekta je bila zaupana Gradisu iz Celja. Dela izvajajo v dogovorjenih rokih in naj bi bila končana do konca novembra. Nove mehanične delavnice blagovnega centra — Tozd Transport Izvajalec Ingrad-je pričel adaptirati prostore Aera v neposredni bližini Blagovnega centra. V prostorih je predvidena lokacija mehaničnih delavnic za potrebe temeljne organizacije Transport in manjši del za skladiščenje in skladiščno prodajo pijač za temeljno organizacijo Preskrba. MLINSKO PREDELOVALNA INDUSTRIJA Adaptacija pekarne Gaberje v Celju Delovna organizacija Mlinsko predelovalna industrija, temeljna Pekarne in slaščičarne Celje, bo preusmerila proizvodnjo v stari pekarni Gaberje v konditorske proizvode (pecivo, slaščice, keksi, kvašeno pecivo in podobno). Naložba v adaptacijo Gaberje v osnovi predstavlja redna vzdrževalna dela s tem, da je bilo potrebnih nekaj gradbenih posegov. Izkoristili bodo sedanjo opremo oziroma opremo iz opuščene pekarne Štore. Gradbeno obrtniška dela je opravil Ingrad, Tozd Gradbena enota Celje, in jih tudi že končal. Investitor že opravlja montažo opreme za novo proizvodnjo. Besedilo in slike Albin Brežnik Družbenopolitična aktivnost v Blagovnem centru Sestalo seje predsedstvo in konferenca ZK DO ter ocenilo varnostno politične razmere v delovni organizaciji ter posameznih delovnih okolij. Razprava je tekla predvsem o organizaciji ter delovanju varnostne službe, o vrstah prekrškov, o disciplini, o usposabljanju in delovanju pripadnikov civilne zaščite. V nadaljevanju je predsedujoči Valentin Vidmar navzoče opozoril na sprejete sklepe in programske usme- ritve ustanovnih sej konferenc ZK v delovni organizaciji in v sozdu Merx, kar mora biti osnova za nadaljnjo aktivnost in sestavo akcijskih načrtov. Posredovana je bila ocena dosedanjega poslovanja, o kazalcih in rezultatih, zlasti pa je bila zanimiva informacija o dosedanjih učinkih uresničevanja Programa ukrepov za izboljšanje poslovanja, katerega cilj je čimhitreje in čimbolj se približati poprečju dejavnosti. Seje čas... Kadrovske štipendije sozda Merx Razpis kadrovskih štipendij za šolsko leto 1987/88 je bil objavljen v Delu in v glasilu Vestnik. Morebiti je kdo ta razpis prezrl, zato ga ponovno objavljamo oziroma pregled tistih štipendij, kijih še nismo podelili. 2 ŠTIPENDIJI ZA ŠTUDIJ NA VEKŠ — II. STOPNJA— POSLOVNA INFORMATIKA 2 ŠTIPENDIJI ZA ŠTUDIJ NA FAKULTETI ZA ELEKTROTEHNIKO — II. STOPNJA — SMER RAČUNALNIŠTVO 1 ŠTIPENDIJA ZA ŠTUDIJ NA VIŠJI ŠOLI ZA ORGANIZACIJO DELA KRANJ — SMER INFORMATIKA PRIJAVITE SE NA NASLOV: SOZD MERX, KADROVSKA SLUŽBA, 63000 CELJE, Ulica 29. Novembra 16 NE POZABITE! Prijavi oziroma vlogi (obr. DZS SPN— 1— vloga za uveljavljanje socialno varnostnih pravic) morate še priložiti: potrdilo o vpisu v šolo, overjen prepis zadnjega spričevala oziroma potrdilo o opravljenih izpitih, potrdilo o premoženjskem stanju družine in številu družinskih članov (izdaja oziroma potrjuje ga davčna uprava in matični urad pri skupščini občine) in potrdilo o dohodkih staršev v preteklem koledarskem letu. Glavni direktor DO Venčeslav Zalezina je v svoji besedi predvsem opozoril na težaven položaj trgovine na debelo z živili, na vpliv zadolženosti na rezultate, ugodno pa tudi ocenil učinke uresničevanja skupno dogovorjenih ciljev izvajanja ukrepov, širjenja prometa in programa, ugodnih rezul-. tatov na področju izvoza. A je vseeno ponovno opozoril, daje potrebna nenehna maksimalna angažiranost in mobilnost vseh zaposlenih na vseh področjih. Navzoči so bili opozorjeni na dosledno izpeljavo odgovorne naloge priprave na programsko volilne seje OO ZK, zlasti na kadrovske in vsebinske priprave in vse opredeljene roke. Dogovorjeno je bilo, da OO ZK temeljito ocenijo svoje delovanje ter delovanje članov ter tako pridejo do ugotovitve, kje so potrebne kadrovske spremembe in kje morebitna rešitev kakršnihkoli težav. Seveda je predsedujoči opozoril tudi na stalno nalogo OO ZK, to je evidentiranje možnih kandidatov za nove člane ZK. Prav tako se bo kar najhitreje sestal tudi izvršni odbor in konferenca OO ZS, da se pripravi na izvedbo naloge za pripravo občnih zborov OO ZS ter volilnih sej konference v tozdih oziroma delovni organizaciji in sozdu. Vse to mora biti opravljeno še pred koncem tega leta in ker časa ni več veliko, se je treba izvedbe čimprej lotiti. z. z. Kaj delajo v tozdu Prodaja Celje Kako smo veliki Dejavnost trgovine na drobno sestavlja 14 delovnih organizacij, od tega jih je 5 enovitih, ostale pa imajo v svoji sestavi 13 tozdov. Vsi skupaj imajo 339 prodajnih poslovnih enot, izmed katerih je klasičnih prodajaln z mešanim blagom 61, specializiranih prodajaln je 151, 85 je samopotrežnih prodajaln, 29 marketov in 13 blagovnic. Trgovina na drobno razpolaga s 112849 kvadratnimi metri skupnih površin, od tega je 51398 kvadratnih metrov prodajnih površin, 41102 kvadratna metra skladiščnih površin 11997 kvadratnih metrov odprtih skladišč ter ostalih prostorov v izmeri 8352 kvadratnih metrov. Trgovina na drobno je s svojimi poslovnimi enotami navzoča v 20 občinah: v Celju, Laškem, Šentjurju, Splitu, Titovem Velenju, Zagorju ob Savi, Trbovljah, Sevnici, Šmarju pri Jelšah, Slovenskih Konjicah, Ravnah na Koroškem, Slovenj Gradcu, Rušah, Mariboru, Ljubljani, Žalcu, Mozirju, Gornji Radgoni, Ptuju, Zlatarju, Bistrici in Durdevcu. POSTANITE DOPISNIK VESTNIKA MERX V temeljni organizaciji prodaja Celje je v načrtu razvoja še vedno na prvem mestu gradnja trgovine v Dobrni, nato adaptacija trgovine v Škofji vasi. V tej temeljni organizaciji se zavzemajo predvsem za posodabljanje njihovih trgovin, zlasti pa tistih, v katerihje oprema že zastarela in imajo slabe delovne pogoje. Skratka želijo izboljšati tehnologijo prodaje zaradi boljših delovnih pogojev v trgovini in seveda zaradi boljše ponudbe. Seveda pa so tudi v tej temeljni organizaciji, tako nam je povedal direktor Maks Maček, potrebe po obnovi veliko večje, kot pa so možnosti zaradi ekonomskega položaja živilske trgovine. Ne morejo namreč obnoviti vse kar bi želeli in ustreči vsem željam potrošnikov. Kljub temu se trudijo in tako trenutno poleg samopostrežne trgovine Šoča še obnavljajo Livar Štore. Obnovili ga bodo v celoti in spremenili klasični način prodaje v samopostrežnega. Obnovitvena dela so se začela 10. avgusta, predvidevajo pa da bodo dela končana do srede oktobra. Pridobili bodo tudi nekaj kvadratnih metrov prodajnih površin. Naložba je vredna približno 6 milijard starih dinarjev. Druga adaptacija, ki še teče, je obnova samopostrežne trgovine Pod gradom. Poleg gradbenih del, bodo v celoti zamenjali opremo in uredili tudi zunanji videz trgovine. Tudi tukaj bodo pridobili nekaj dodatnih prodajnih površin iz skladiščnih prostorov. Izvajalec del je KOP Šentjur, vrednost naložbe pa je 6,5 milijarde starih dinarjev. Kakšno je stanje na Golteh? Smučarski poligon Medvedjak bo gotov Po uspešni zimski sezoni 1986/87, ko je bilo prodanih prek 3.700 letnih in sezonskih kart, je stanje RTC GOLTE naslednje: Sofinanciranje RTC Golte na osnovi družbenega dogovora med občinami: Celje, Titovo Velenje, Žalec in Mozirje poteka tudi v letu 1987,vendarje bil obseg omejen zaradi interventnega zakona o omejevanju sredstev telesnokulturnih skupnosti, zato so tudi nastopile težave ob polletju 1987. Zaradi finančnih težav letos niso zgradili dvosedežnice Smrekovec (hotel-Stari stani). Akcija teče preko družbenega sveta za delovanje in razvoj RTC Golte! V letu 1987 bo priskrbljena dokumentacija in vključevanje ozdov regije, v letu 1988 pa naj bi jo zgradili. Letos bo do pričetka zimske sezone 1987/88 končan smučarski poligon Medvedjak (položene vodovodne cevi do vrha sedežnice Medvedjak, telefonski in TV kabli — za povezavo med zgornjo in spodnjo postajo, izvajanje večjih tekmovanj in TV prenosov...). Poleg rednih remontnih del na vseh žičniških napravah bodo opravljena tudi redna remonta dela konec oktobra in v začetku novembra 1987 tudi na nihalki, o čemer bodo obiskovalci še posebej obveščeni preko rednih informativnih sredstev. Pripravljeni so vsi teptalci, opravljena bodo običajna čiščenja terenov — smučišč, k sodelovanju vabimo vse ljubitelje smučanja. Za zimsko sezono 1987/88 bodo stekla tudi vsa dosedanja prizadevanja RTC Golte: za redni avtobusni prevoz do Žekovca, redno zimsko vzdrževanje, ureditev parkirnih prostorov v Žekovcu, urejanja reda na smučiščih z rediteljsko in zdravstveno službo ter organi za notranje zadeve. Pri vsem tem pa lahko veliko pripomorete prav obiskovalci RTC Golte z dvigom varnostne kulture, kulturnega obnašanja na dostopih, žičnicah in smučiščih. Zato pozivamo vse obiskovalce, predvsem pa organizatorje in funkcionarje smučarskih in drugih organizacij, da se pridružijo našim skupnim prizadevanjem za boljšo, popolnejšo in kulturnejšo gostinsko turistično ponudbo, h kateri prištevao tudi večjo varnost na smučiščih, več reda in zato boljše počutje vseh obiskovalcev. Čeprav število nesreč in poškodb iz leta v leto pada, bomo kljub temu okrepili dnevno zdravniško službo, reditelje in reševalce. Glede na vse ponujeno pričakujemo, da boste izkoristili našo redno predprodajo od 15. septembra do 15. decembra 1987. Zato letos še posebej uvajamo predprodajo dnevnih kart za odrasle in otroke (do 15. leta starosti v predprodaji; v redni prodaji je otrok do 10. leta starosti). Za zimo 1987/88 pripravljamo tudi obogateni program za posameznike in skupine na področju zunajpenzionske ponudbe: S posebne programe smučarske šole, vrtca na snegu, razna tekmovanja za rekreativce in tekmovalce, razne zabavne prireditve (zimske igre na snegu, živo glasbo v hotelu, organizacijo sindikalnih letnih zaključkov, prireditev na snegu...) S organizacijo turnih smukov, tekaških prireditev, • izposojanje smučarske opreme, servisi smučarske opreme in garderoba smučarske opreme. Za vključevanje v našo zu-najpenzionsko ponudbo se priporočamo. Vse informacije dobite na upravi RTC Golte, oziroma v recepciji hotela Golte in na vseh turističnih agencijah v celjski regiji ter pri referentih — organizatorjih športa in rekreacije v OZD. STRAN 4 MIERK VflESTNIK SEPTEMBER 1987 Priznanja in plakete bodo podeljene ob Merxovem dnevu Na osnovi 28. člena Pravilnika o podeljevanju priznanj in odlikovanj je delavski svet sestavljene organizacije Mera na svoji redni seji, 31. avgusta, sprejel na predlog komisije za priznanja in odlikovanja sklep, da se v letu 1987 na DAN MERXA podelijo priznanja in plakete naslednjim kandidatom: PRIZNANJA S PRILOŽNOSTNO ZNAČKO ZA DELAVCE prejmejo: Frida Brodnik, Hoteli-go-stinstvo, tozd Gostinstvo in turizem Ravne na Koroškem Alojz Črepnjak, Potrošnik, tozd Prodaja Celje Jože Felicijan, Blagovni center, tožd Preskrba Celje Jože Furman, Dravinjski dom, tozd Dom Slovenske Konjice Anton Gaber, Potrošnik, tozd Prodaja Šentjur Štefka Hrastnik, Hoteli-go-stinstvo, tozd Gostinstvo in turizem Ravne na Koroškem, Marjeta Jazbec, Potrošnik, delovna skupnost skupnih služb Gvido Jeznik, Hoteli-go-stinstvo, tozd Gostinstvo in turizem Radlje Marijana Kolar, Moda Celje Leopold Laznik, Potrošnik, tozd Prodaja Laško Mirko Lebar, Tkanina, tozd Potrošnja Zagorje Olga Lešar, Teko Celje Rolanda Planinšek, Kmetijska zadruga Slovenske Konjice, delovna skupnost Pavla Sašek, Potrošnik, tozd Prodaja Radeče Viktor Štumpel, Blagovni center, tozd Transport Slavica Verdel, Zdravilišče Dobrna PRIZNANJA S PRILOŽNOSTNO ZNAČKO ZA ZDRUŽENE KMETE prejmejo: Pavel Tisel, Kmetijski kombinat Šentjur PRIZNANJA S PRILOŽNOSTNO ZNAČKO SKUPINI DELAVCEV prejmejo: ODDELEK DELIKATESA, tozd Preskrba, Blagovni center Celje PE HOTEL DRAVINJA, tozd Jelen, Dravinjski dom Slovenske Konjice PE KONFEKCIJA-ČEV-LJI, tozd Prodaja Slovenj Gradec, Potrošnik Celje SEKTOR TRIKOTAŽA, tozd Veleprodaja, Tkanina Celje PLAKETE S PRILOŽNOSTNO ZNAČKO ZA DELAVCE prejmejo: Andrej Aškerc, Kmetijska zadruga Laško Marija Bošnik, tozd Prodaja Potrošnik Slovenj Gradec Ivan Grobler, delovna skupnost sozda Mera Ivan Lenko, Potrošnik, tozd Prodaja Celje Dinko Meštrovič, Mlinsko predelovalna industrija, tozd Pekarne in slaščičarne Celje Franc Novak, Kmetijska zadruga Celje Janko Plemenitaš, Kmetijski kombinat Šentjur, tozd Trgovska dejavnost Friderik Plevnik, Avtoteh-nika Celje Gizela Pribičnik, Zdravilišče Dobrna Irena Salobir, Blagovni center, tozd Pražarna Tončka Štepihar, Zdravilišče Dobrna Niko Štajer, Dravinjski dom, tozd Varnost Slovenske Konjice v Štefka Vogrinc, Potrošnik, tozd Prodaja Šoštanj Marjan Založnik, Teko Celje PLAKETE S PRILOŽNOSTNO ZNAČKO SKUPINI DELAVCEV prejmejo: SKUPINA INOVATORJEV, Avto Celje '•o iJzni.'' rroin-' POTNIŠKA SLUŽBA SEKTORJA KOMERCIALE, Blagovni center Celje GRIL BAR POD OBOKI, tozd Majolka, Gostinsko podjetje Celje MARKET LJUBLJANSKA CESTA, tozd Prodaja Celje, Potrošnik PRIZNANJA Z NAGRADO — SEDEMDNEVNIM PENZIONOM V ZDRAVILIŠČU DOBRNA prejmejo: Ida Derstvenšek, Teko Celje Ivanka Kreuh, Hoteli-go-stinstvo, tozd Gostinstva in turizem Ravne na Koroškem Ana-Marija Pelin, Gostinsko podjetje, tozd Ojstrica Celje Jože Pšeničnik, Blagovni center, tozd Preksrba Celje Fanika Spolenak, Mlinsko predelovalna industrija, tozd Mlin PRIZNANJA Z NAGRADO — SEDEMDNEVNIM PENZIONOM V ZDRAVILIŠČU DOBRNA ZA ZDRUŽENE KMETE prejmejo: Julijan Kožuh, Kmetijska zdruga Celje PLAKETE Z NAGRADO — SEDEMDNEVNIM PENZIONOM V ZDRAVILIŠČU DOBRNA ZA DELAVCE prejmejo: Betka Arlič, Kmetijska zadruga Celje Mira Goršek, Tkanina, tozd Maloprodaja Mihael Gorjup, Kmetijski kombinat Šentjur, tozd Klavnica Ivica Guček, Mlinsko predelovalna industrija, delovna skupnost Terezija K var, Blagovni center, tozd Preskrba Marija Lampret, Potrošnik, tozd Prodaja Celje Martina Latinovič, Moda Celje Jože Topolšek, Kmetijska zadruga Slovenske Konjice, tozd Lastna proizvodnja Vera Vrečič, Zdravilišče Dobrna Jožica Zamernik, Potrošnik, tozd Prodaja Ravne na Koroškem PLAKETE Z NAGRADO — SEDEMDNEVNIM PENZIONOM V ZDRAVILIŠČU DOBRNA ZA ZDRUŽENE KMETE prejmejo: Anton Čeč, Kmetijska zadruga Laško Uspešna predstavitev na sejmih Za nami je letošnja uspešna predstavitev na štirih sejmih, Radgonskem, celjskem obrtnem, vinskem v Ljubljani in jesenskem zagrebškem sejmu. Zakaj je bila letošnja predstavitev Merxauspešnejša od prejšnjih let, nam je nekaj besed več povedal Cveto Kolenc: »Splošna ugotovitev je, da so bili vsi sejmi za Mera uspešni. Naše paviljone smo lahko čudovito pripravili, ker smo imeli kaj pokazati. Tu mislim predvsem na naše novitete, ki jih je bilo v letošnjem letu kar precej. Tako smo na Radgonskem sejmu predstavili vino samotok Kmetijske zadruge Slovenske Konjice, dve vrsti novih salam Kmetijskega kombinata Šentjur, pivsko klobaso Kmetijske zadruge Laško. Posebnost sejma v Gornji Radgoni j e bila tudi degustacija, kije bila na sam Dan Meraa in na kateri smo množični obiskovalci lahko poizkusili konjiško vino ter sire in mesne izdelke delovne organizacije Panonke, sozda Som-bor. Izredno dobro so obiskovalci sprejeli tudi novo priponko — bedž — Mera vaš spremljevalec. Na vinskem sejmu v Ljubljani smo dobili dve priznanji za vina Kmetijske zadruge Slovenske konjiče, zlato za Laški rizling (0,71) in srebrno za Traminec (0,71). To smo z pridom uporabili na Zagrebškem velesejmu, saj smo dali prav temu velik poudarek. Močno smo v Zagrebu reklamirali tudi naša jabolka, ker jih je letos malo. Predstavili smo tudi noviteti moko iz starega mlina delovne organizacije Mlinsko predelovalna industrija, v posebno lepo oblikovani embalaži, in petkilogramsko rženo moko, prav tako z novo embalažo. Še enkrat moram poudariti, daje sejme resnično čudovito pripraviti, če lahko obiskovalcem pokažeš kaj novega. Zelo dobro je bila v Zagrebu sprejeta tudi nova salama s sirom Kmetijskega kombinata Šentjur. Mislim pa, da se je na Zagrebškem sejmu to pot najbolj kompletno predstavilo naše gostinstvo. Prikazali smo nov turistični plakat Meraa, na katerem je vsa naša gostinsko turistična ponudba, tako zimska kot poletna. Agencije, ki so sodelovale na sejmu, so bile izredno presenečene nad Mer-xovo ponudbo. Na turistični dan je bil gostitelj delovna organizacija Zdravilišče Dobrna, kije agencije pričakala z dvema harmonikarjema, zaseko in borovničevcem. Po pogovorih so si agencije še ogledale film o Merau in o Kopah. Na celjskem dvajsetem mednarodnem sejmu obrti pa je bila izredno atraktivna nova Vespa delovne organizacije Avto-tehnika in zanimanje obiskovalcev je pokazalo, da jo bodo dobro prodajali. Še posebno pa je potrebno pohvaliti delovno organizacijo Zdravilišče Dobrna, ki je poleg izredno dobre gostinske ponudbe tudi prikazala opremo za otroška igrišča, ki jih lahko postavijo poleg gostišča. Naj na koncu še enkrat pohvalim vse tiste delovne organizacije, ki so sodelovale na vseh štirih sejmih, ker so se izredno potrudile in so na vsakem sejmu imele kaj pokazati.« PLAKETE ZA POSLOVNE PARTNERJE prejmejo: POLJOPRIVREDNI KOMBINAT ORAHOVICA TVORNICA »JOSIP KRAŠ« ZAGREB ZLATO ZNAČKO MERX V LETU 1987 NISMO PODELILI Vsem nagrajencem iskrene čestitke v imenu uredniškega odbora Vestnika Mera MERK VESTNIK Iz naše telefonske centrale Sozd Mera — trenutek prosim, vežem. Vsak dan slišimo, kratek, jedrnat, a prijazen glas naše receptorke Milene Kotnik, ki vzpostavlja interne, medkrajevne, pa včasih tudi mednarodne telefonske zveze v naši poslovni stavbi. In? Kadar smo nestrpni, slabe volje, če smo vstali »z levo nogo«, ali če smo celo jezni, pa kdaj tudi nevljudni, rečemo včasih tudi na glas: »Le kaj delajo ti ljudje v telefonski centrali?« Zato vam predstavljam Mileno Kotnik, ki poskuša telefonistke ni tako preprosto, kot se nam zdi na prvi pogled. Njen spomin je podoben majhnemu računalniku: vanj so vtisnjene telefonske številke, kopica imen in priimkov, poklic delavcev in iskanih oseb, delovnih organizacij in še marsikaj drugega, o čemer mi, ki poslujemo preko te zveze, niti ne pomislimo. Delo telefonistke in receptorke torej ni enostavno, kajti Milena je primorana po svojih najboljših močeh kar najhitreje odpraviti našo slabo voljo in ugoditi našim željam in zahtevam. Milena Kotnik po svojem stažu še ni dolgo receptorka. Prej je bila zaposlena v delovni organizaciji gostinsko podjetje Celje, vendar so jo iz zdravstvenih razlogov premestili na to delovno mesto. Svoje delo opravlja vestno. Vsak dan hodi v službo peš 4 kilometre, a se še ni dogodilo, da bi se zagovorila, kajti na svojem delovnem mestu je vedno točno ob uri, lahko bi celo rekli da je vedno nekaj minut prej. Umirjena in delavna, vedno rada pomaga ali nadomešča v času dopustov in bolezni. Njen glas je pomirjajoč in še vsakega tako slabo volj nega lahko spravi zopet v dobro voljo. Ker pa na svetu ni nič stalnega in se vse spreminja, tako tudi v sozd Merx prihajajo novi ljudje, drugi odhajajo. Spreminjajo se imena in telefonske številke, številke sob, kjer ljudje opravljajo svoje delo in še in še, sem se nekega dne zamislila nad tem, da delo Milene kot vsakodnevno sedeti, zaznavati glasove, biti pozorna, zbrana, vljudna, dajati informacije in ponavljati iz leta v leto ene in iste monotone in ponavljajoče se gibe odtipkavanja telefonskih številk. Tole sem sklenila: daje ne bom preveč obremenjevala, da bi zame iskala po telefonskem imeniku številke, kijih lahko sama najdem, premislila bom, kaj imam kratko in jedrnato povedati sogovorniku ali sogovornici na drugi strani žice. Obljubim, da ji ne bo treba več iskati zame številke moje prijateljice, kajti to je samo navadna telefonska centrala, kjer prek nje teče nevidni delovni proces, ki pa se še kako sliši in zaznava. Ni mi treba seštevati toliko in toliko tisočev vzpostavljenih zvez, kajti sedaj sem se prepričala, da naša telefonistka Milena dobro in pošteno dela. Ja, delo je edino zadovoljstvo in merilo. Ne, nikoli več ne bom imela grdih misli o tem, kaj neki delajo ljudje tam doli, v telefonski centrali. Prehranjevanje kot obred Kitajska kuhinja Med obrtnim sejmom ste lahko v hotelu Merx poizkusili jedi kitajske kuhinje, kjer so gostili strokoynjake iz kitajske restavracije Sečuan iz Novega Sada. Kitajska kuhinja je v svetu še vedno pojem vrhunske kulinarične umetnosti in prav veliko restavracij po Evropi potrjuje dejstvo, da kitajska kuhinja ustreza tudi našemu okusu. Moram priznati, da sem bila kar malo razočarana, ker pri delu v kuhinji nisem videla kakšnega pravega Kitajca, pa vendar so me v pogovoru kuharski mojstri iz Novega Sada prevzeli. Upam si celo trditi, da bi lahko ti mojstri kuhali celo v Pekingu. Svojih mojstrovin so se naučili od Kitajcev, ki so z njimi delali dobre dve leti. Njihovo kitajsko restavracijo Sečuan v Novem Sadu so že petič zapored proglasili za najboljšo restavracijo v kategoriji specializiranih, prav tako pa sojo tudi Kitajci sami proglasili za eno Delovno tekmovanje gostincev in trgovcev Občinski svet.Zveze sindikatov, občinska odbora sindikata delavcev trgovine in gostinstva letos okrobra prvič organizirata občinsko delovno tekmovanje gostinskih in trgovskih delavcev. Gostinski delavci bodo tekmovali v pripravi jedi in strežbi, trgovski delavci pa v poznavanju blaga, aranžiranju blaga v izložbah in vrokovanju z blagom v skladišču. Vsi delavci Merxa iz gostinsko turistične dejavnosti in trgovine, ki ste se prijavili na tekmovanje, še je čas, da se temeljito pripravite in dosežete dobre rezultate. Za vse gostinsko turistične delavce pa je to zadnja preizkušnja pred tekmovanjem na gostinsko turističnem zboru v Radencih. vtit’ KDOR ISCE - TA NAJDE Dobra novica iz Blagovnice Nova vas DISKONT Nov oddelek v Blagovnici že posluje Vino, pivo, minerane vode, žgane pijače, sadne sokove, vloženo povrtnino, kekse, čokolado, pralne praške, proizvode Paloma in še kaj, dobite v večjih količinah Večji nakup - večji prihranek MERK S POPUSTOM. POTROŠNIK CELJE izmed treh (poleg New Yorka in Amsterdama) najboljših kitajskih restavracij zunaj Kitajske. Če Kitajci sami tako pravijo, bo že držalo, sicerpaje ekipa, ki gostuje v hotelu Mera, znana in je iskana po vsej Jugoslaviji od Dubrovnika do Radencev, kjer so že kar redni gostje. Zorica Olera, vodja kuharske ekipe, nam je povedala nekaj besed o sami kitajski kuhinji, o pripravi hrane. Kitajci jedo zelo zdravo in pravilno. Vsaka njihova jed ima veliko naravnih sestavin, osnova njihove kuhinje pa so začimbe, seveda naravne. Kitajci jedo počasi s svojimi paličicami in je zanje prehranjevanje obred. Kitajci niso zanemarili kuhinje svojih babic, zelo cenijo tradicijo. Novosadski kuharji, ki šobili gostje hotela Mera, znajo pripraviti več kot 150 različnih jedi iz Kitajske kuhinje, del tega so predstavili tudi v Celju. Mnogi mislijo, da je kitajska kuhinja samo raca, riž in paličice, vendar je dosti več, je odraz tradicije nekaj tisočletne kulture narodov. Tako na primer Kitajci jedo juho na koncu, ko mi že posežemo po sladici, ob vsaki jedi pijejo čaj, vina ne poznajo, je končala Zorica Olera. Kitajska kuhinja je torej oster nož, močan ogenj in dobra priprava. Če se zanjo niste odločili letos, ne zamudite priložnosti prihodnje leto, ko bodo strokovnjaki iz Sečuan-ske restavracije spet gostje hotela Mera. Vsaj tako so nam obljublili, da bo ta kuhinja tradicionalna, saj si jo Celjani tudi želijo. Zagorska kuhinja Priprava jedi na skuti in kisli smetani Četrti tradicionalni dnevi zagorske kuhinje v hotelu Turška mačka so si kot »dalmatinska kuhinja« že dobili domovinsko pravico na celjskem območju. Po obliki instrukturi kulinaričnih izdelkov je ta kuhinja zelo blizu, če že ne podobna kuhinji Slovencev. Ko govorimo o ponudbi zagorskih jedi je normalno, da pod to razumemo naslednje jedi: pečeno purico z mlinci, pečeno gos na zagorski način, paleto svinjskega dimljenega mesa in tipičnih močnatih jedi, npr. zagorski pečeni štruklji, bučnica, zagorska zlevka in nenazadnje izredno dober koruzni kruh, pečen v pravih kmečkih pečeh. Kot zanimivost pa naj povemo še to, da daje zagorska kuhinja v zadnjih časih izredno velik pomen pri pripravi raznih jedi domači skuti in kisli smetani. Ob dnevih zagorske kuhinje v Turški mački je poleg kulinarične ponudbe pričaral res pravo zagorsko počutje z vso neposrednjostjo in prisrčnost . jo tega dela hrvaške instrumentalni ansambel Lepi cajti, ki so ga gostitelji pripeljali s seboj. Iz tega kratkega opisa vsekakor ne morete občutiti zagorske kuhinje in njihove miselnosti, zato vas vabimo v imenu hotela Turška mačka, da jih obiščete v prihodnjem letu na dnevih Zagorske kuhinje. Pa sami preizkusite in ocenite kulinarične posebnosti. Ni slučaj, da dnevi Zagorske kuhinje vedno sodelujejo s celjskim obrtnim sejmom, zato si boste datum zlahka zapomnili. F. I. Povejte tudi vi svoje mnenje Za najbolje ocenjene, pa tudi za sodelujoče v anketi priznanja in nagrade Z željo, da bi ugotovili, kako so naši kupci — potrošniki in gostje družbenih gostinskih lokalov zadovoljni z delom delavcev v trgovini in gostinstvu, pa tudi, kako so zadovoljni z urejenostjo trgovin in gostinskih lokalov, je občinski odbor sindikata delavcev trgovine in gostinstva Celje sklenil razpisati anketo. Vabimo vas torej k sodelovanju in vas prosimo, da nam z vašimi mnenji pomagate ugotoviti, v kateri poslovni enoti-prodajalni ali v katerem družbenem gostinskem obratu imajo trgovci in gostinci tak odnos do kupcev in gostov, kakršnega si vsi želimo. Merila, po katerih boste ocenjevali so: — urejenost (osebja, trgovin, čistoča, označevanje cen, preglednost blaga...) — odnos do kupcev (postrežba, svetovanje pri nakupu, reševanje reklamacij in pritožb kupcev...) — zadovoljivost ponudbe blaga glede na poslovni predmet prodajalne (blagovnice se ocenjuje po oddelkih) — v gostinskih obratih je poleg urejenosti in odnosa do gostov še poseben poudarek na kakovosti storitev. Ocenjevanje zajema vse prodajalne na območju občine Celje z živilskim blagom, tekstilno in usnjeno galanterijo, prodajalne s tehničnim, in vse družbene gostinske obrate. Izpolnjeno anketo nalepite na dopisnico ter jo pošljite do 19. oktobra na naslov: ZSS, Občinski svet Celje, 63000 Celje, Gledališka ul. 2. Najbolje ocenjene prodajalne bodo dobile priznanje s plaketo »Zlati Merkur«, najbolje ocenjeni gostinski obrati pa plaketo s priznanjem »Zlata majolika«. Med vsemi, ki bodo sodelovali v anketi, bomo izžrebali tudi tri potrošnike in jim podarili praktična darila. Rezultati ankete bodo objavljeni v Novem tedniku. ANKETA Glede na kriterije po katerih sem poslovne enote-prodajalne — ocenjeval(a), ki so navedene v navodilih, sem ugotovil(a), daje najprijetneje kupovati v prodajalni z živilskim blagom — s tekstilnim blagom in usnjeno gal. — s tehničnim blagom_________________ J. najprijetnejši gostinski lokal je po mojem mnenju _____________ IME IN PRIIMEK TER TOČEN N ASLOV KUPCA ALI GOSTA—POTROŠNIKA: MIERX VESTNIK SEPTEMBER 1987 Kolesarski klub Merx S trdim delom do kvalitetnih kolesaijev UO kolesarskega kluba Merx Celje na lanskem državnem prvenstvu v Kozjem. Od leve proti desni: Edo Kranjc, podpredsednik; Ivan Mirnik, predsednik; Edvard Stepišnik, podpredsednik; Veljko Kolar, predsednik SO Šmarje pri Jelšah; Mitja Cmer, Andrej Polc, Brane Lah, Dani Vovk, Aco Ibrahimov in Jože Planinc, direktor Metka Kozje Pred kratkim se je v uredništvu našega glasila oglasil Edo Kranjc, tehnični vodja in podpredsednik kolesarskega kluba Merx z željo, da bi se v Merxovem glasilu pojavilo več prispevkov o klubih, ki nosijo ime Mera, zato, da bi tudi delavci Meraa bili bolje seznanjeni z uspehi in težavami, posameznih klubov. Ker je bil Edo Kranjc pobudnik te akcije, menim daje kritika povsem upravičena. Tako bomo najprej predstavili Kolesarski klub Mera. Ustanovljen je bil 14. novembra leta 1980, ime Mera pa nosi klub od leta 1981. Prva tri leta je bilo v klubu samo nekaj entuzijastov, ki so s trdim delom in vztrajnostjo ob minimalni finančni podpori dosegli, da so se leta 1983 začeli pod imenom Mera prvič pojavljati na tekmovanjih. Na začetku se je kolesarski klub Mera bolj posvetil množičnosti in rekreativnim prireditvam, toda pojavljati se je začelo vedno več pionirjev in mladincev, ki so hoteli tudi tekmovati. V teh sedmih letih se je v klubu izoblikovalo skoraj 120 tekmovalcev pionirjev in mladincev, iz njihovih vrst so zrasli prvi člani, ki so dobili celo status zveznega razreda — Iztok Melanšek. Po točkovanju na vseh dirkah je bil letos v Sloveniji tretji, na pokalu slovenskih mest pa je prav tako zasedel tretje mesto. Kolesarski klub Mera pa kljub temu ni prenehal gojiti množičnost in je v teh sedmih letih na kozjanskem in celjskem maratonu mobiliziral prek 8000 kolesarjev vseh starosti. Zato lahko rečemo, da je to največja športno rekreativna akcija v celjski občini. Na tekmovalnem področju pa se je z vse večjim številom Kvalitetnih tekmovalcev Kolesarski klub Mera začel srečevati z vse večjimi težavami. V klubu je trenutno 20 dobrih tekmovalcev, ki redno nastopajo na vseh prireditvah — 12 pionirjev, 5 mladincev in dva člana. Vsi ti tekmovalci nimajo svojega profesionalnega trenerja, ampakjih honorarno trenira človek, ki je v rednem delovnem razmerju v Mlinsko predelovalni industriji. Nima- Turistično društvo Laško, Odbor za pripravo in izvedbo turistične prireditve »PIVO CVETJE 87« nam je poslalo naslednje pismo: Praznik PIVO CVETJE, triindvajseti po vrsti, je za nami. Po številnih ocenah je bila to odlično izvedena in uspela turistična prireditev, ki je v Laško privabila več kot sedemdeset tisoč obiskovalcev. Zavedamo se, da brez vašega sodelovanja ta prireditev v takšni kvaliteti sploh ne bi bila izvedljiva. Zato se vam iskreno zahvaljujemo za sodelovanje, prispevek in delo pri organizaciji te prireditve. Prepričani smo, da boste tudi v bodoče pripravljeni sodelovati pri organizaciji in izvedbi te, za Laško pomembne turistične prireditve. Tovariški pozdrav! Odbor za pripravo in izvedbo Predsednik: Tone ing. TURNŠEK l. r. Turistično društvo Laško Predsednik: Jože ing. STANIČI, r. jo koles vrhunske kakovosti, ki stanejo že preko 100 starih milijonov. Do sedaj so imeli dvoje dobrih koles, ki pa sta se že amortizirali, saj sta oba že prevozila več kot 50.000 kilometrov. Nimajo svojega mehanika za popravilo koles. To je človek, ki je zelo pomemben člen v tej verigi za uspešen nastop tekmovalcev. Tekmovalci imajo samo poletno opremo, zimske nimajo. Pa tudi finančni plan niso realizirali v celoti. Za letošnje leto so planirali, da potrebujejo milijardo 470 starih milijonov, od tega bi jim naj sozd Mera na osnovi dogovorov in plana razvoja kluba dal 500 starih milijonov, ostalo pa naj bi dobili od dveh enkratnih sponzorjev, ZTKO in seveda nekaj malega od lastne de- Komisija za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito sozda Mera je letos že tretjič organizirala orientacijski pohod na Golteh, kije bil 25. septembra. Sam orientacijski pohod spada v sklop strokovnega izpopolnjevanja oziroma izobraževanja s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Zajemal je preverjanje znanja s področja civilne zaščite, s področja narodne zaščite, praktičnega nudenja prve medicinske pomoči, streljanja z zračno puško ter poznavanja turističnih značilno sti sozda, to se pravi Golt in njihovega pomena za splošni ljudski odpor. Kljub temu, da je dopis bil posredovan vsem direktorjem delovnih organizacij, ki so vodje obrambnih priprav, da zanesljivo zagotovijo udeležbo in s tem pripomorejo k čim večjemu usposabljanju članov civilne in narodne zaščite, pa se je orientacijskega pohoda od predvidenih 23 ekip udeležilo samo 14 ekip. javnosti pri organizaciji raznih množičnih dejavnosti. Pa se je tudi tukaj zataknilo. Od naše sestavljene organizacije so do sedaj dobili samo 265 starih milijonov, torej samo približno dobrih 50 odstotkov. Pa kljub vsem tem težavam, kijih imajo v kolesarskem klubu Mera, se z vztrajnostjo in trdim delom ter z veliko ljubeznijo do tega resnično garaškega športa rojevajo kvalitetni tekmovalci zveznega merila, ki nosijo naše ime ne samo po Sloveniji, Jugoslaviji, ampak celo zunaj naših meja. Samo v lanskem letu so najboljši tekmovalci nosili majice Mera na 58 pomembnih dirkah v Jugoslaviji. In, kjerkoli se pojavijo na tekmi, jih vsi poznajo samo pod imenom Mera, saj pravijo: Orientacijski pohod je uspel v celoti, delovne organizacije pa so zasedle naslednja mesta: 1. Blagovni center Celje 2. Dravinjski dom Slovenske Konjice 3. Delovna skupnost sozda Mera 4. Zdravilišče Dobrna 5. Avto Celje 6. Kmetijska zadruga Celje 7. Mlinsko predelovalna industrija Celje 8. Potrošnik Celje 9. RTC Golte 10. Hoteli gostinstvo Celje 11. Kmetijski kombinat Šentjur 12. Tkanina Celje 13. Savinjski magazin Žalec 14. Teko Celje Na cilj je prva prišla ekipa RTC Golte, ki je štartala šele četrta, dosegla je izreden čas— 1 uro in 53 minut. Tričlansko ekipo v sestavi Tanja Cunk, Peter Skomšek in SOZD MERX KMETIJSKA ZADRUGA CELJE razpisuje JAVNO DRAŽBO za odprodajo naslednjih osnovnih sredstev: L Kovinski silos za skladiščenje močnih krmil, kapacitete 20 m3, primeren za manjšo farmsko rejo. Javna dražba bo dne 8. 10. 1987 ob 9. uri na posestvu Pilih Fanike, Košnica 9, Celje. Izklicna cena silosa je 450.000. — dinarjev. 2. Kovinski silos, isto kot pod tč. 1. Javna dražba bo dne 8. 10. 1987 ob 11. uri na posestvu Kovač v Zvodnem 9, Celje. Izklicna cena silosa je 350.000. — dinarjev. Na ceno, doseženo na dražbi, se prišteje prometni davek po predpisih. Kupnino je treba plačati v 3 dneh od končane dražbe, sicer se dražba šteje za neuspešno. Pravico do sodelovanja na dražbi imajo vse pravne in fizične osebe, ki bodo poprej plačale varščino v višini 10% izklicne cene. Interesenti si lahko silos ogledajo na mestu razpisa dražbe. »O, tudi Meraovci so prišli na tekmovanje.« In kaj naj napišemo za konec? Fantje, držite se in vedite, da smo tudi mi z vami, da stiskamo pesti, ko se pod našim imenom Mera borite za dobre rezultate. Ponosni smo na vas, ko stopite v naših majicah na najvišje stopničke. Andrej Lekše je spremljal njihov pes domačin, last RTC Golte, vodja ekipe Peter Skomšek nam je povedal: »Sama proga ni bila preveč naporna, razen vzpon na Medvednjak, malo nas ovira megla, naloge so bile rešljive, čeprav moram poudariti, da niso bile preveč lahke. Nam je delalo največjo težavo vprašanje iz prve medicinske pomoči, pa tudi streljali nismo najbolje. Mislim, da ni bilo v redu, ker se pohoda niso udeležile vse ekipe. Upam, da bo komite za SLO in DS sprejel določene sklepe za tiste delovne organizacije, ki niso poslale svojih ekip. Orientacijski pohod je drugače zelo koristen in mislim, da bi lahko bil vsaj dvakrat na leto. Veliko se lahko naučiš. Tako sem na primer po dolgem času Zopet uporabljal kompas. Same Golte so izredno primeren kraj za takšne orientacijske pohode, mislim, da bi lahko bila celo nekoliko daljša pot. Naša skupina se bo prihodnje leto spet prijavila.« Obrambni dan sozda Merx Preverjanje iznajdljivosti Cenik smučarskih vozovnic na Kopah v sezoni 1987—1988 Predprodaja sezonskih vozovnic: od L oktobra do 20. decembra 1987 1. Sezonska vozovnica GTC KOPE — ODRASLI 50.000 din — OTROCI (osnovnošolska mladina do 15 leta starosti) 35.000 din — DRUŽINA (najmanj trije družinski člani) 20% popusta Možnost plačila v dveh obrokih (vozovnica vključuje nočno smuko ob sobotah) 2. Sezonska vozovnica KOPE—GOLTE — ODRASLI 100.000 din — OTROCI (osnovnošolska mladina do 15 leta starosti) 70.000 din Možnost plačila v dveh obrokih (vozovnica vključuje nočno smuko ob sobotah na Kopah) Prodaja sezonskih vozovnic po 20. decembru 1987 1. Sezonska vozovnica GTC KOPE — ODRASLI 60.000 din — OTROCI 45.000 din 2. Sezonska vozovnica KOPE—GOLTE — ODRASLI 120.000 din — OTROCI 90.000 din Cene ostalih vozovnic so naslednje: 1. Dnevna vozovnica — ODRASLI 5.000 din — OTROCI (osnovnošolska mladina do 10. leta starosti) 3.500 din — organiziranje skupine z več kot 10 osebami 10% popusta — člani smučarske zveze Slovenije 10% popusta — vaditelji smučanja SZS 20% popusta — učitelji in trenerji smučanja SZS ter člani GRS 30% popusta — klubi za tekmovalne vrste (kategorizirani tekmovalci) 30% popusta 2. Nočna vozovnica sobota od 17. do 20. ure — ODRASLI IN OTROCI 3.000 din 4. Tedenska vozovnica s sliko — ODRASLI 25.000 din — OTROCI 17.000 din 5. Tridnevna vozovnica — ODRASLI 12.000 din — OTROCI 7.000 din 6. Enodnevni smučarski paket (dnevna vozovnica z enolončnico) — osnovna šola 4.500 din — srednja šola in fakulteta 5.500 din — ostale organizirane skupine z najmanj 50 osebami 6.500 din Pri nakupu več kot 500 dnevnih vozovnic vam dajemo 20% popusta. Priznavamo eno gratis smučarsko vozovnico za vsakega smučarskega vaditelja učitelja, ali trenerja, ki prijavi vrsto tečajnikov, oziroma tekmo- valcev, ki šteje najmanj 10 oseb. Dokazati mora svojo identiteto in strokovno usposobljenost z veljavno legitimacijo Smučarske zveze in ZVUTS. VOZOVNICE LAHKO KUPITE NA NASLEDNJIH PRODAJNIH MESTIH: — Turistična pisarna GTC KOPE, Slovenj Gradec, Glavni trg 41 — TOZD Gostinstva in turizma Radlje ob Dravi, Mariborska 8 — V sezoni pa na prodajnih mestih ob vlečnicah Vse informacije lahko dobite tudi po telefonu 062 842-391 ali osebno v turistični pisarni GTC Kope, Glavni trg 41, Slovenj Gradec. - — - RAZPIS za nakup celoletne karte RTC Golte 1988 in sezonske karte Golte — Kope 1987/88 v predprodaji SOZD MERX CELJE-DELOVNA ORGANIZACIJA RTC GOLTE MOZIRJE nudi delovnim ljudem in mladini celjske regije — LETNO KARTO RTC GOLTE 1988 (z gondolo) in — SEZONSKO KARTO GOLTE-KOPE 1987/88, ki ne vključujeta nočne smuke. L LETNA KARTA RTC GOLTE 1988 (s sliko) — ODRASLI 80.000 din — OTROCI (osnovnošolska mladina do 15 let) 50.000 din Cena kart v predprodaji od 15. septembra do 15. decembra 1987 2. SEZONSKA KARTA GOLTE-KOPE 1987/88 (s sliko) — ODRASLI 100.000 din — OTROCI (osnovnošolska mladina do 15 let) 70.000 din OB TAKOJŠNJEM CELOTNEM VPLAČILU DAJEMO POSEBEN POPUST: — v času od 15. 9. do 15. 10. 1987 30% — v času od 15. 10. do 15. 11. 1987 25% — v času od 15. 11. do 15. 12. 1987 20% MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA SAMO PREKO OZD. Ker se je pojavil interes samo za SEZONSKO KARTO RTC GOLTE 1987/88, ki velja od dviga 30. 3. 1988 in brez možnosti kreditnega nakupa za to karto 20% popusta (ob takojšnjem vplačilu): — ODRASLI 60.000 din — OTROCI (osnovnošolska mladina do 15 let) 38.000 din Akcijo bodo vodili referenti za rekreacijo in šport pri OZD in naslednje turistične agencije: — SOZD MERX CELJE, prodajna služba gostinsko turističnih zmogljivosti — DO RTC GOLTE, Mozirje — Žekovec, — SLOVENIJA TURIST CELJE, KOMPAS CELJE, IZLETNIK CELJE, GLOBTOUR CELJE, CENTER ZA MLADINSKI TURIZEM CELJE, MONTENEGRO TURIST CELJE — IZLETNIK ŽALEC — KOMPAS MOZIRJE — IZLETNIK TITOVO VELENJE — KOMPAS TITOVO VELENJE Da omogočimo čim večjemu številu delovnih ljudi in mladini nabavo dnevnih kart tudi v predprodaji, dajemo enake pogoje popusta za letne in sezonske karte: — dnevna karta z gondolo odrasli 8.000 din — dnevna karta z gondolo otroci (do 15 let) 6.000 din Letna karta brez slike — prenosa OZD 175.000 din Vse karte iz sezone 1986/87 je potrebno zamenjati z doplačilom v ceni do 30. novembra 1987. Karte zbirajo referenti za šport OZD. MIERK VESTNIK STRAN 7 SEPTEMBER 1987 r ' Kotiček za poezijo DOMOTOŽJE Po težkih srčnih bojih, domovina mila, s kupo grenkega pelina sem te zapustila, šla za soncem sem v tuje kraje, pri tujcih pa se moja sreča maje. Maje se v strašnih viharjih, toča me pesti v bogatih krajih, črnih žuljev dolar ne poplača, sreča pa se kar naprej odvrača. O domovina mila, v srcu mojem kupa je pelina, nimam krila drobne lastovice, a predrage so jeklene ptice. Sanje moje. klic iz domovine, vi po krilih vetra me nesite, da vidim spet domače — sanje uspavajte rane pekoče! MILA MOJA DOMOVINA Mila moja domovina, ti najdražji rojstni kraj, slednji dan si mi v spominu, iščem spet poti nazaj. Tu v daljnem tujem kraju rože zame ne cveto, ptice zame ne pojo, kako mi tujcu je hudo! Vsi se tujci zdijo mi, tujec, jaz, sem med ljudmi. Oh, oblaček bel, postoj in ponesi me s seboj! Tja v domači pisan log, ki se širi mi okrog, o, preljubi rojstni kraj, misli mi hite nazaj. V rodnem kraju bil sem brat, vsakemu se zdel enak, ni bilo krivice, ne laži, tja nazaj srce želi. Ivanka Petek V__________________________________________________J mm mm center 4Sr CIE!**!! »AKTINIDUA-KIVI« SADEŽ VEČNE MLADOSTI : V premislek... Moj otrok je postal šolar Iz pravne prakse L. R. namesto lastnoročnega podpisa Vprašanje: V katerih primerih se sme v praksi uporabljati »1. r.« namesto lastnoročnega podpisa podpisnika posameznega dokumenta (ali dopisa drugi DO, računa, bremepisa,...)? Odgovor: Nikoli! Bistvo izvirne listine, izvirnika (originala) je lastnoročni podpis pooblaščene, pristojne osebe. Obstajajo primeri, v katerih mora biti vsa listina napisana lastnoročno (testament,...), toda v glavnem velja načelo, daje listina lahko napisana s katerokoli tehniko — torej je lahko tudi fotokopija — toda če je na njej izviren—lastnoročen podpis, je to izvirnik. Seveda, fotokopirano sme biti samo besedilo, podpis pa ne. Kaj je torej bistvo izvirnika? Lastnoročni podpis pristojne osebe. Podpis »1. r.« se sme pojavljati samo na listinah, ki niso izvirne. Take listine so predpisi — navadni ali overjeni, odpravki sodb,prevodi,itd. Iz tega sledi: Že iz samega dejstva, daje v imenu pripisano »1. r.« se vidi, da to ni izvirna listina, temveč prepis, odpravek, ipd. Dopisa, bremepisa itd., torej ni mogoče predpisovati mehanično (s strojem, ipd.) s pristavkom »1. r.«. S takim pristavkom že razveljavimo izvirnost listine. Zagotovitev najpotrebnejših prostorov Vprašanje: Žena je že po razvezi zakonske zveze dobila stanovanjsko pravico v solidarnostnem stanovanju. Kljub razvezi je v stanovanju ostal njen bivši mož, ki se noče preseliti v stanovanje, ki je sicer last njegovih staršev. Ali je žena dolžna poskrbeti v tem primeru razvezanemu možu najpotrebnejše prostore? Odgovor: Zakonec mora svojemu bivšemu zakoncu, ki se mora izseliti iz stanovanja, priskrbeti najpotrebnejše prostore (4. odst. 17. člena Zakona o stanovanjskih razmerjih). To velja tudi, če gre za razpad dalj časa trajajoče življenjske skupnosti. Če sta bivša zakonca živela v taki skupnosti tudi po razvezi zakonske zveze, potem je žena dolžna priskrbeti možu najpotrebnejše prostore. Sicer pa je zakonec, ki pridobi stanovanjsko pravico na skupnem stanovanju, dolžan priskrbeti bivšemu zakoncu, ki se mora izseliti, najpotrebnejše prostore. To velja vprimeru,če sta imela zakonca skupno stanovanje, pri čemer ni pomembno, kdo je bil sicer imetnik stanovanjske pravice, saj sta se ob razvezi sporazumela o pridobitvi stanovanjske pravice, ali pa je o tem odločalo sodišče. Tako stanovanje pa ni stanovanje, ki ga eden izmed zakoncev pridobi že po razvezi, kajti v tem stanovanju bivši zakonec ni uporabnik, razen v primeru, če bi šlo za izve-nzakonsko skupnost. V marsikateri družini je september še posebej spremenil ustaljeni ritem življenja, kajti njihov otrok je postal šolar. Velik dogodek je to za starše in za otroka. Marsikaj bo treba spremeniti, da bo življenje teklo naprej, navkljub nekaterim zahtevam in drugačnem urniku dela in življenja. Pri tem pa seveda ne smemo pozabiti na našega šolarja. V njegovem življenju je to velika sprememba. To so trenutki polni stisk in osebnih zadreg, ki so nam odraslim velikokrat neznane ali nerazumljive. Prestopiti šolski prag je dogodek, ki se ga marsikdo spominja vse življenje. Zato je zelo pomembno, da jeotrok pripravljen na ta korak, da mu pomagamo z nasveti. Predvsem pa mora čutiti, da so starši njegovi zavezniki, ki mu bodo pomagali in mu nudili varno zavetje. Pretirano predšolsko učenje otrok, da bodo potem boljši v šoli, je že zdavnaj preteklost. Z uredbo male šole se je marsikaj spremenilo. Tam se je otrok že spoznal z osnovnimi zahtevami, s katerimi se potem srečuje v šoli. Starši se doma naj ne »gredo« učiteljem v dveh mesecih pc^ušajo otroka vsega naučiti. To je povsem nepotrebno. Šolski program je prirejen tako, da lahko uspešno delajo vsi učenci, tisti, ki že imajo določeno predznanje in tisti, ki so prišli brez njega. Mnogokrat so uspešnejši tisti, ki so vse znanje dobili v šoli in je tako tudi odnos do šolskega dela pri njih povsem drugačen. Mnogi otroci se že pred vstopom v šolo zanimajo za določene stvari. Starši jih pri tem ne smejo zavirati, pa tudi ne smejo potencirati tega. Poskušajo naj jim dati le toliko, kolikor otrok zahteva, oziroma kolikor razume na svoji stopnji razvoja. Predvsem pa naj nikar ne obupajo, če njihov otrok ne želi pisati abecede in se učiti brati. Zato ni nič bolj len ali »butast« kot sosedov otrok, ki že bere in piše. Skoraj gotovo bo to v šoli nadoknadil, pri tem pa bo bolj zavzeto sledil pouku in pavodilomučitelja. Vsaka stopnica znanja, ki jo bo premagal, mu bo veliko pomenila. Obenem pa je to dobra naložba za nadaljnje delo všoli in vživljenju. S prizadevnostjo in marljivostjo veliko dosežeš! Ker je to prvi stikotrokas šolo, z novim načinom življenja in novimi nalogami, je to obenem tudi velika odgovornost za starše. Izkušnje, ki si jih otrok dobi v prvem letu šolanja, so naložba za naprej. Vsaka napaka se lahko krepko maščuje v poznejših letih in pusti negativne posledice, ki v otroku zbujajo odpor do šolanja in dela nasploh. Zato starši ne smejo biti preveč ambiciozni in si postavljati previsokih ciljev. Realno morajo oceniti sposobnost svojega otroka. Predvsem pa ga ne smejo primerjati zbrati ali sestrami,sosedi, sorod-n:ki. Vsakdo je osebnost zase, s sv-o imi lastnostmi, sposobnostmi in željami. Otro^ mora čutiti, da so sti rši ob njem, da jim lahko zaupa in da mu bodo vedno pomagali iz težav, čeprav se mu zdijo nerešljive. Tako se izognemo raznim stresom, sporom, nedelu v šoli, pobegom od doma. Predvsem pa naj starši ne določijo že v naprej, s kakšnim uspehom bo njihov otrok izdelal razred. V šoli se ocenjuje delo in sposobnost učenca, ne pa znanje in ambicioznost staršev. Tako si bodo prihranili marsikatero razočaranje in konflikte z otrokom. Tudi če vaš otrok še sedaj, ko so se tako rekoč že odprla šolska vrata, še ne kaže prevelikega zanimanja za šolo, naj vas to ne potare. Velikokrat krepak stisk roke matere da otroku to, kar v prvih dneh šole najbolj potrebuje. Prične se tkati vez, ki zagotovo vodi v uspeh in srečo družine. Skratka starši najbolje poznate svojega otroka, zato mu tudi lahko najboljepoma-gate in olepšate prve stike s šolo. Ta bo z vašo pomočjo lahko za otroka nepozaben dogodek, ki se ga bo z veseljem spominjal vse življenje.. Šola pa bo zanj postala hram učenos ti, veselja in prijateljstva, ne pa hiša strahu. Pa srečno v novo šolsko leto, dragi starši! KDOR IŠČE - TA NAJDE Potrošnik Celje, BLAGOVNICA Nova vas, blagovnica Vitanje, poslovalnica Izbira Vojnik in Market Vojnik -tehnični oddelek, priporočajo nakup bele tehnike, akustike, TV aparatov in RP posode na 5-mesečni odplačilni rok z 18% obrestmi. Sintetični emajl lak na bazi mineralnih olj in alkidnih smol v rumeni, sivi in zeleni barvi po 1.150 din vam nudi poslovalnica PRI CINKARNI. K nakupu vas vabi MIERK POTROŠNIK CELJE SAVINJSKI MAGAZIN ŽAl-EC /4 POTROŠNIŠKA POSOJILA - OBROČNO ODPLAČEVANJE POHIŠTVO - BELA TEHNIKA - AKUSTIKA - TEKSTIL - PREMOG - OZIMNICA UGODNOSTI SO VAM NA RAZPOLAGO V POSLOVNIH ENOTAH »SAVINJSKEGA MAGAZINA« ŽALEC MERK VflESTNIK SEPTEMBER 1987 Tenis v Dobrni Na teniških igriščih Zdravilišča Dobrne je bilo 11. septembra prijateljsko srečanje med ekipami delovnih organizacij, članic sozda Mera in delovno organizacijo Konus iz Slovenskih Konjic. Vsako ekipo so sestavljali štirje igralci, igrali pa so samo igro posameznika na dva dobljena seta. Končni izid srečanja je bil 2:2, torej neodločeno. , Rezultati: Sozd Mera: Delovna organizacija Konus Zmago Tajnšek : Srečko Širca 2:1 (6:3, 3:6,6:3) Aco Urbajs : Boci Juhard 0:2 (2:6, 3:6) Zvone Cizej: Štefan Kuhar 1:2 (2:6,6:1,4:6) Slavko Lisec : Vojko Očko 2:0 Slavko Lisec Lisec (delovna skupnost sozda) 6:15:7 6:3 Finale: Tajnšek (Zdravilišče Dobrna): Cizej (Mlinsko predelovalna industrija) 4:6 6:4 6:3 S športnimi pozdravi! Zmago Tajnšek V soboto, 12. septembra, se je ekipa delovne organizacije Zdravilišče Dobrna udeležila zaključnega tekmovanja DE-LO-KOMPAS-ovih iger, ki je bilo v Slovenski Bistrici. Med štirinajstimi ekipami je ekipa delovne organizacije Zdravilišče Dobrna dosegla prvo mesto. Sestavljali so jo: Jaro Tašler, Dani Sluga, Andrej Pušnik, Danica Adamič ter Slavica Verdel. Čestitamo! Odbojkarice Blagovnega centra nepremagljive Takoj naslednji dan, v soboto 12. septembra, pa je prav tako na teniških igriščih Zdravilišča Dobrna potekalo prvenstvo sozda Mera v tenisu za posameznike. Tekmovanja se je udeležilo 16 tekmovalcev, doseženi pa so bili naslednji zaključni rezultati: Polfinale: Cizej (Mlinsko predelovalna industrija): Kompan (Zdravilišče Dobrna) 6:1 7:5 Tajnšek (Zdravilišče Dobrna): V počastitev praznika Krajevne skupnosti Gaberje je bilo organiziranih ob svečani seji skupščine ter tovariškega srečanja krajanov še vrsta drugih kulturnih in športnih prireditev. Na teh prireditvah že tradicionalno sodelujejo ekipe delovnih organizacij in društev, ki imajo sedež v tej krajevni skupnosti oziroma že več let redno tekmujejo. Organizirano je bilo tekmo- vanje ekip v balinanju za moške ter mali nogomet in odbojka za ženske. Na turnirju v odbojki že vrsto let uspešno nastopa ekipa SOZD MERX — Blagovni center, ki je zmagala v svoji skupini in v finalu premagala odlično ekipo Cinkarne ter tako osvojila 1. mesto in prejela prehodni pokal. ak ' V času obrtnega sejma je Konjeniški klubMerx Celje organiziral medmestni turnir v preskakovanju ovir za pokal obrtnega sejma in dirke kmečkih konj. Prireditevje v lepem in sončnem vremenu obiskalo veliko gledalcev, ki so z burnim navijanjem pripomogli k dobri uvrstitvi domačih tekmovalcev. Na posnetku je dirka kmečkih vpreg, v kateri so sodelovali štirje kmetje s svojimi vpregami iz bližnje okolice. K. igre spretnosti Ekipa Merxa zasedla drugo mesto V prekrasnem sončnem vremenu so bile na Gričku organizirane že IX. tradicionalne igre spretnosti v počastitev praznika Krajevne skupnosti Gaberje. Organizator in pokrovitelj je bila DO Kovinotehna. Na igrah so sodelovale ekipe DO Cinkarna, EMO, Klima, Kovinotehna, SOZD MERX — Blagovni center ter Partizana Gaberje. Izvajalci iger so bili športniki in športni delavci Športnega društva DO Kovinotehna. Poskrbeli so za veliko veselja in smeha, saj je bila vsebina iger izredno zabavna in je zahtevala veliko spretnosti. Ekipe so sestavljali štirje fantje in dve dekleti. Mera rallv Sozd Mera je bil pokrovitelj turističnega »Mera rallya« 1987, ki je bil 3. oktobra. Tekmovalci so štartaii pred hotelom Mera in vozili do cilja v Celju. Tehnično izvedbo tekmovanja je prevzelo ARD Kompas Hertz iz Ljubljane s svojimi športnimi funkcionarji. Tekmovanje je potekalo po določilih športnega pravilnika Fisa, AMZJ in AMZ. Pravico do udeležbe so imeli vsi vozniki z veljavnim vozniškim dovoljenjem B kategorije, posadko pa sta sestavljali najmanj dve osebi oziroma največ štiri Pripravljenih je bilo pet iger: »kruha in iger«, v kateri so morali tekmovalci kar najhitreje pojesti suho, en dan staro žemljico, nato pa spiti steklenico piva; »peklenski vozniki«, v kateri so morali tekmovalci najprej sestaviti samokolnico, napolniti celo zračnico in nato prevoziti določeno pot s polno samokolnico; »celjska šola vrhunskega 'športa«, to je predstavljalo kegljanje, tekmovalci so morali z rokometno žogo čistiti keglje in jih na novo postavljati; »turistična ponudba in povpraševanje« je predstavljala gostinstvo, prenašanje polnih kozarcev na pladnju na določeni razdalji, pri čemer je bila odločilna hitrost postrežbe osebe. Vsa vozila so bila razporejena v tri razrede: do 785 ccm, do 1150 ccm in nad 1150 ccm. Po verifikaciji in tehničnem pregledu vozil udeležencev, so vozili po itinererju. Seštevek vseh kazenskih točk je rezultat, dosežen na tekmovanju. Zmagovalec je tisti, ki prejme najmanj kazenskih točk. To je le nekaj splošnih podatkov o »Meraovem rallyu 1987, ki smo jih povzeli iz tekmovalnega pravilnika, več o samem tekmovanju in o zmagovalcih pa si preberite v naslednji številki Vestnika. in kvaliteta oziroma količina in še »mavrica«, podajanje barvnih balonov, napolnjenih z vodo na razdaljo 2, 4, 6, 8 metrov. Skratka pri nobeni igri ni manj kalo smeha in so gledalci resnično prišli na svoj račun. Seveda je pri vsem tem imela največ dela sodniška trojka, ki je bila odgovorna za pravilno odločitev rezultatov, točkovanje ter kočno razvrstitev nastopajočih ekip: 1. Partizan Gaberje, 2. SOZD MERX — DO BC, 3. Cinkarna, 4. EMO, 5. Klima in 6. Kovinotehna. Organizator je ob koncu vsem sodelujočim v imenu pokrovitelja izročil spominske plakete, prve tri uvrščene ekipe so prejele pokale Krajevne skupnosti Gaberje, Partizan Gaberje pa je prejel še prehodni pokal. Sledilo je tudi žrebanje priložnostnih nagrad, ki so jih prispevale delovne organizacije sodelujočih ekip: SOZD MERX ter njene članice — MPI, Potrošnik in Blagovni center, Cinkarna, Klima, EMO in Kovinotehna. Za nagrade se vsem zahvaljujemo. Nasvidenje prihodnje leto, ko bodo 10. — jubilejne igre spretnosti, zato bomo organizacijo in pokroviteljstvo prepustili DO Klima Celje. z. z. Rešitev nagradne križanke iz številke 7—8 VODORAVNO: MIRAGE, UROK, LA-BAN, AVITAMINOZA, AMORETI, TA-N AN ARI VE, VT, TESEN, TNALA, HAI-LE SELASSIE, ET, TAT, OLERON, NS, RAKETAR, STELA, IKE, HVALA, ME, GINEKOLOG, OČNICA, IVRIT, RA-TINE, RATTIGAN, UJEDA, OSEM, NR, ATAKA, MAVER, RAKA. IZREŽBANI REŠEVALCI NAGRADNE KRIŽANKE: 1. nagrada: 5.000 dinarjev: IZTOK ŠUSTER, vp. 4061/5 16002 LESKOVA C 2. nagrada: 3.000 dinarjev: MATILDA GOŠNJAK, 63250 Rogaška Slatina, Celjska c. 39 3. nagrada: 1.500 dinarjev: ALEN VINKO VIČ, 63310 Žalec, Rista Savina 9 4. nagrada: 1.000 dinarjev: BRANKO REGVAT, 63261 Lesično, Pilštanj Nagradni razpis: 1. nagrada: 5.000 dinarjev 2. nagrada: 3.000 3. nagrada: 1.500 4. nagrada: 1.000 i/-j I IGRA NA SREČO SMUČARSKI OBJEKT uzfto or SODELO- TOR J EM SKUPEK NAPRAV. STROJEV SONČNICI SORODNA JUŽNOAM. RASTLINA VRSTA AMINO- KISLIN ORJAŠKI TROPSKI KUŠČAR GROBO DOMAČE SUKNO AVTOR KRIŽANKE R. NOČ REVMON-TOV ROMAN POPEVKAR PESTNER NEM. VELE-INDUS-TRIALEC ST. FRANC FILMSKI IGRALEC (JEAN) FR. IGRA S KARTAMI TITAN KIRURŠKA STRGALKA JADRNICA S TRIKOT. JADROM VEKANJE UGAN- KARSTVO ,