Posamezne Stevflket Navadne Din —*75, ob nedeljah Din 1*—. TABOR- isbij> vaak dan, ra zven nedelje in praznikov, ob 16. uri z datumom naalednjega dne ter stane maaecno po poiti D 10*«—, za inozemstvo L) 18' dostavljen na dom ICIlUiVvv •» I -j —- — -v. D 11‘—» na izkaznice D 10*—t inserati po dogovoru. Naroča se pri upravi »TABORA** MARIBOR Jurčičeva ulica stav. 4« i1 Naslov plagana w ^©E©wlnl Ce&ia danasnfe Stav. 75 ^as*a ■ gk I i Posamezne številke! Navadne Din «75, ob nedeljah Din 1* , UREDNIŠTVO .. Mhaj. „ Mmrf. bom, Jurčičeva «1 St < 1, Bad-rdefon jntarurb. «t 276. UPRAVA se nahaja v Jurčičevi ulici ot. 4, pritličje, desno. Telefon st. 24.^ — SHS poštnooekovai račun ntev. 11.787. Na naročila brez denarja sc ec •žira. — Rokopisi le a« vračajo- BM3B Maribor, petek 19. septemba 1924. Leto: V. — številka: 214. »TABOR« je najcenejši slovenski dnevnik. Stane mesečno samo 10 din. Prinaša v kratkih obrisih vse najvažnejše dogodke, ki jih drnred kratkim obiskal čete na ruirmmski meji in jih pozval, naj bodo miirne. Med drugim je izjavil, da za Rusijo ne obstoja besarabsko vprašanje, ker Rusija smatra Besarabijo za svojo pokrajino. Zopet vremenska katastrofa na Japonskem. Newyork, 17. sept. Kakor javljajo iz Tokia, je tajfum v mnogih pokrajinah Japonske povzročil velike povodnji. V nekem kraju pogrešajo 300 ljudi. — 40.000 hiš je pod vodo. BORZA. CURIII, 18. sept. (Izv.) Sklepni tečaji. Pariz 28.25. Beograd 7.35, London 23.69, Praga 15.85, Milan 23.25, Newyork 529.25, Dunaj 0.00748. ZAGREB, 18. sept. Pariz 384.10-389.10 Švica 1349—1359.50, London 319.50—322.50, Dunaj 0.10045—0.10245, Praga 213.90— Milan 312.90-315.90, Newyork 71—72, Budimpešta 0.0975—0.0995. napredne stranke končno ponudile SLS samo tri mandate, je potrebno, da se da javnosti resnična slika. Zato brez _komentarja objavljamo članek celjske »Nove dobe«, spisan po zapisnikih: Že 27. febr. 1924 se je vršil prvi sestanek med zastopniki JDS in NSS, na katerem sta hoteli ti dve stranki, ki sta do tedaj sodelovati v celjskem občinskem odboru, ugotoviti, ali in pod kakimi pogoji bi bilo mogoče skleniti koalicijo slovenskih strank za bodoče občinske volitve- Na tem sestanku so se delegati o- beh strank dogovorili, da se stopi v stik z NRS in SLS radi skupne liste. Žepar dni po tem sestanku sta govorilo predsednik JDS dr. Kalan in praosednik SLS dr. Ogrizek in se zedinila, da se v kratkem* vrši med njima sestanek, na katerem bi se to vprašanje razpravljalo. Dr. Ogrizka Pa potem na dogovorjeni in večkrat preloženi sestanek nikdar ni bilo. Končno je javil dr. Kalami, da z ozirom na politične izpremembe v Beogradu cela stvar nima več pomena. — Dr. Ogrizek je tedaj bil na stališču,’ da sklene kompromis s slovenskimi strankami pač samo v slučaju, ako bi na noben drug način ne mogel priti do izpolnitev svojih aspiracij. Na seji, ki se je vršila 15. maja 1924 med zastopniki vseh treh naprednih stramik, je poročal predsednik NRS, da je njemu dr. Ogrizek izjavil, da hoče SLS na vsak način čakati, da se reši vladina kriza. Delegati so tedaj označili glasom zapisnika kot nemoralno, da hoče ena stranka za hrbtom špekulirati in pristati na koalicijo samo, če bi na drug način ne tpogla priti do več moči. Ker se dr. Ogrizek za vprašanje kompromisa z ostalimi slovenskimi strankami ni hotel več brigati in je vso tozadevne razgovore kratkcimalo odklonil, se je v sejah delegatov naprednih strank dne 20. maja in 22. maja ugotovilo, da se SLS ne more staviti nobena druga ponudba, ker tudi sedaj, ko je bila vladna kriza končana, ni podala izjave, da pristane na koalicijo, vkljub temu, da je poprej izjavila, da javi svojo odločbo, čim bo končana vladna kriza. Ugotovilo se je, da bi bilo pod častjo vsake stranke, se ponovno ponujati SLS. Tako so potem napredne stranke dogovorilo kompromis in sicer šele 17. julija, poiem ko so do tega dne čakale, da pride od SLS še kaka pritrdilna izjava. Šele v drugi polovici avgusta je SLS izjavila predsedniku demokratske stranke, da je pripravljena vstopiti v pogajanja radi kompromisa za občinske volitve, toda na podlagi pritegnitve vseh strank, torej tudi Nemcev in »ocijalistov. Tako se glasa of ici jel ni predlog in samo neoficijelno se je pridejalo, da bi za slučaj, ako bi napredne stranke takega kompromisa ne hotele, bilo možno govoriti tudi o kompromisu med slovenskimi strankami. Narodni blok je seveda kompromis, pri katerem bi bil udeleženi tudi Nemci, brez debate odklonil, pooblastil je pa svoje delegate, da se z zastopniki SLS r.'izgovarjajo o kompromisu med slovenskimi strankami. Upoštevati je treba, da je bilo to 20. avg., torej 6 dni po končanem reklamacijskem roku in v času, ko je bilo vsak čas pričakovati, da postane volilni imenik pravo moč en in s tem dana možnost za vlaganje kandidatne liste. Narodni blok je bil že davno dogovoril in imel veliko* interesa na tem, da mora. biti njegova, lista prva, zato seveda v trenutku ni bilo mogoče več pričeti dolgotrajnih pogajanj, ki bi vložitev liste Narodnega bloka utegnila zavleči in s tem ustvariti nevarnost, da se lista zakasni. Lista je bila tedaj že sestavljena in podpisana. Zato so delegati Narodnega bloka dobili naročilo, da imajo zastopnikom SLS ponuditi razmerje: JDS l3. SLS 4, NSS 5, NRS 4, da je ta predlog definitiven in da morajo biti pogajanja do 22. avgusta dopoldne končana. Na sestanku med delegati Narodnega bloka in SLS dne 21. avgusta zvečer je SLS stavila predlog, da naj dobi JDS 9—10 mandatov, SLS 7—8, NSS 5, NRS 2. Že iz številk tega predloga (JDS ima v sedanjem občinskem odboru 12 mandatov, SLS 4, NSS 6) se vidi, da pač ni mogel biti resno mišljen. Zastopniki Narodnega bloka so izjavili, da je njihov mandat terminiran In da za kaka nadaljnja pogajanja nimajo pooblastila. Nato so izjavili zastopniki SLS, da se ne morejo,več dalje Pogajati. Vsa gori navedena dejstva so ugotovljena v zapisnikih o sestankih delegatov prizadetih strank. Zaenkrat se vzdržujemo vsake polemike in ugotavljamo fakta, iz katerih si more vsakdo sam ustvariti sodbo, ali je bil kompromis vseh slovenskih strank v Celju mogoč in kdo ga je preprečil. W©!I!to NEMŠKA VOLILNA AGITACIJA je te dni na zunaj dosegla višek — nesramnosti. Pamflet, ki so ga izdali v »Cillier Zeitung«, so razposlali v posebnih kuvertah skoro vsem volilnem. Ima-mo v rokah take kuverte, s slovensko pisanimi naslovi, iz katerih je jasno razvidno, da so imeli gg. N as k o, Glaser in drugi drznost pošiljati svoj vsenemško naduti pamflet tudi slovenskim volhl-cem. Na ulici pa so jih delili plačani po-strežčki — celo pod kontrolo. Vedno bolj jasno je, da vodijo vso nemško voljno kampanjo razna podjetja, kakor pivovarna Giitz in druga, ter s tem jasno dokumentirajo, da v bodoče ne reflekti-rajo več na slovenski denar. Njihovi želji bomo skusili vstreči in naj bodo prepričani, da se da to temeljito napraviti. ČAST VRLIM VPOKOJENCEM! Nedavno smo poročali o izjavi vpok. nadučitelja g. Kopica, da je društvo vpokojenih učiteljev v Mariboru sklenilo, da se: vsi njegovi člani do zadnjega udeleže volitev dne 21. tm. G. Kopič nas naproša, da to popravimo v toliko, dav! Mariboru ni društva vpokojenih učiteljev,^ ampak da je bil navedeni sklep storjen na inesečnem sestanku v Mariboru stanujočega upokojenega učiteljstva. To popravljamo tem raje, ker lahko ob tej priliki ponovno povdarimo narodno zavednost naših vrlih upokojence v-uči tel j e v, kd vkljub neznosni bedi niso popustili in nočejo popuščati v svojem narodnem idealizmu. Čast jLml OGROMNO AGITACIJO je razvila »CUlier-Zeitung« za občinske volitve v Mariboru in Celju. Kakor so gospodje spočetka skušali slikati stvar tako, da jiim gre v obeh mestih samo za gospodarske interese občin, se v zadnjem času iz Cillieree vedno jasneje vidi, da jim gre za — narodni boj. Oni hočejo za vsako ceno uveljaviti svoje nent-štvo v obeh mestih in jdm je občinsko gospodarstvo samo krinka. Vedno bolj jasno je, da hočejo Nemci v Celju in Mariboru izrabiti občinske volitve za nemški plebiscit! 21. septembra jiim bo dokazal, kako slepi so. Slovenci, Jugoslovani, vsak pripomori k temu, da bo ta dokaz čim bolj temeljit! Za svojo slepoto so bodo »Nemci« in njihovi zapeljanci pokorili pozneje!! VOLIŠČA ZA OBČINSKE VOLITVE 21. SEPTEMBRA: I. VOLIŠČE: (vsi veliki I. okraja), de- kliška meščanska S-da, Miklošičeva cesta J; II. VOLIŠČE: (volilen U. okraja od A da M), dekliška meš-anska šola Can-karjeva Z* III. VOLIŠČE: (volilci II. okraja od N do Z), deška ljudska šola Razlagova 16; IV. VOLIŠČE: (vsi volilci IJI. mestnega okraja): dekliška ljudska šola iti. Cafova 9; V. VOLIŠČE: (vsi volilci IV. mestnega okraja): deška ljudska šola IV. Samostanska 10; VI. VOLIŠČE: (volilci V. mestnega okraja od A do M): Otroški vrtec III. Valvazorjeva 40; VII. VOLIŠČE: (volilci V. okraja od N do Ž); deška ljudska šola III. Ruška cesta. VOLILNE PISALE NARODNEGA BLOKA bodo na dan volitev 2l, sept. v sledečih lokalih: ZA I. VOLIŠČE: gostilna Proge 1 ▼ Orožnovi ulici; ZA II. VOLIŠČE: gostilna Emeršič na Aleksandrovi cesti 18; ZA III. VOLIŠČE: ravno tam; ZA IV. VOLIŠČE: gostilna Vlahovič na Aleksandrovi cesti; ZA V. VOLIŠČE: gostilna Voh na Ko-roški cesti * ZA VI. VOLIŠČE: gostilna Zrinjski (Konrad Žnuderl) v Frankopanov! ulici; ; ZA VII. VOLIŠČE: gostilna Fridau (preg • Nemil) pri Magdaleni. Razkriti beiieviiki načrti za Balkan. Priprave za proklamacijo sovjetske rep ublike v Macedoniji. - Dokumenti pri umorjenih voditeljih. še vedno boji mod macedonskimi organizacijami. Mariborske vesti. a.ibor 18 .eplembra 1914 m Odmevi birme v Kamnici. Včeraj je bil v Kamnici vesel dan: g. knezoSkof je delil zakrament birme. To je za vsako faro kakor proščenje. Zbere se veliko ljudi in tudi kupčevalei imajo od tega več ali manj haska. V Kamnico so so podali tudi mariborski krošnjarji. Proti večeru so sedeli štirje v neki kamniški gostilni in kramljali pri litru vina. Pri sosedni mrzi sta sedela dva mariborska buraka, ki sta jih ves čas izzivala in se bojda norčevala iz njih Ko so se z nekim izvoščkom pogajali, da bi jah prepeljal v Maribor, je pristopil eden izmed njiju k Dalmatincem in jih nemško ozmerjal. To o e pravične krošnjarje raz-ljutilo in so fnata malce zmečkali. »Či-storasi« German je odcvilil iz gostilne in počakal krošnjarje z dvema drugima buršakoma. Tako je nastal kakih _ 50 korakov od gostilne pretep, ki se je seve končal z zmago naših, po katerem pa ni bilo ne polomljenih udov ne krvavih glav. m Pozor pred Bohovo! Še vedno se doga j a, da ljudje celo brez nujne potrebe hodijo ponoči po poti blizu inunicij-skega skladišča pri Bohovi. Da ne bo kdo plačal z življenjem ali vsaj z zdravjem, svarimo na prošnjo oblasti ponovno vse, ki imajo v okolici opravka, da se ponoči kolikor le mogoče izognejo mnmicijskega skladišča oziroma da na prvi poziv vojaške straže takoj obstanejo. m Konj, ki je najrajši v mestu. V včerajšnji notici pod tem naslovom je tiskarski škrat spačil zadnji stavek, ki se glasi pravilno: »Lastnika je Izsledila, policija« (ne: Lastnika izsleduje policija). m Tujski promet. V noči od 17. na IS. tm. je prenočilo v mariborskih hotelih oziroma gostilnah 45 tujcev in sicer »Moran« 15, Privatni hotel 3, Zamorec 8, Crni orel 10, Ha*]lbwidl 7, Kosovo 2. m Zlobni ponočnjaki. Prejeli smo dopis, v katerem nas verodostojna oseba opozarja na skoraj neverjeten primer kaljenja nočnega miru. Neverjeten radi tega, ker bi človek vendarle mislil, da v eni izmed glavnih mariborskih ulic niso moogče manire, ki jih zamerijo pošteni ljudje oelo v zadnji gorski vasi. — Danes ob 4. uri zjutraj je na Aleksandrovi oeetl razgrajala neka skrokana po-nočnjaškn družba. Meni nič tebi nič. so začeli bombardirati neko odprto okno s kostanji. V sobi za odprtim oknom je spal neki gospod, ki ga je jutranji bombardona kaj neprijetno iznenadil, kajti debel kostanj mu je padel naravnost v oiko, tako da se je moral zjutraj zateči k Bdravni-ku. Opazil je le toliko, da je med ponočnjaki bila tudi neka dama, ki je prav tako lučala kostanje. Kje je ‘bila policija, da jih ni zaprl al Sicer pa. bi 'bila za barbar je najboljša kazen — batine. Vsakemu svoje, tepcem pa štirinajst po hrbtu! m Človek s fesom in avstrijskimi ko-lajnami. V torek se je pojavil na mariborskih ulicah čudak, ki je nosil na glavi fes, po njiem Pa so bile Okoli in okoli obešene razne avstrijske kolajno, Marijino svetinje in podobne reči. Policija je čudaka ustavila iu mu kolajne odvzela. iDogna.no je, da je mož, ki jo doma iz Radvanja, nekoliko zmešan. Ril je tudi Že v norišnici. Ajko se bo morebiti še ke-daj pojavil z avstrijskimi kolajnami na glavi, naj nihče ne misli, da je morda kak pregoreč avstrijakaut, ki dobre patriote izziva. Revež ima najbrž posebno dppaidenje nad taiko »dekoracijo«. m Čcgavo je kolo? Že proti neka j dnevi smo sporočili, da je nekdo pozabil v mestnem kopališču kolo zmamike »St.v ria«. Na javni poziv se ni nihče oglasil; ta pozabljivec je pač mož svoje vrste, kajti za to, da nekdo pozabi kolo in ga nič ne išče, je treba dobršne porcije pozabljivosti in raztresenosti. Mogoče pa je, cla je neznanec kolo nalašč »pozabili« Kolo je vzel v varstvo polioijki komisa-rijat. m Razgrajači in postopači. Včeraj ob 17. uri »o imeli pri »Črnem orlu« velike preglavico z znanim razgrajačem Avgustom R., ki je bil že v zgodnjih večernih urah hudo vinjen, vsled česar je prišel v svoj »pravi element«. Mož je razsajal psoval in lomiil, da je bilo grdo. Ko so pozvali stražnika, se je korajžno uprl in vrgel moža postave na tla. Navsezadnje Pa so ga le vkrotili In odvedli v sodne zapore, kor je bil ovajen radi javnega nasilstva. — Nič boljši ni Iva.n S. Ta se je skregal s svojlim hišnim gospodarjem Ferdinandom V. Vinjen je prilomastil pred gospodarjevo stanovanje in začel metati kamenje v okna. Razbil je štiri šipe z okvirji vred. Ivana so takoj aretirali in zaprli, še na poti v zapor je vpil, da bo prihodnjič razbil celo stanovanje. Pri n jem so našli tudi neko žensko, ki je. pristojna v Avstrijo in ena izmed nevarnih »tajnih«. Ženšče so spravili v neki oddelek javne bolnice in jo nameravajo po ozdravljenju izgnati. — Še enega razgrajača so vtaknili v špeh-kamro. Ta je hkrati berač in razgrajač. Piše se Jurij Sideršek in je bil že ponovno izgnan iz Maribora v svojo domovinsko občino. To pot »o ga zaprli v sodne zapore. m Kolo je bilo ukradeno Francu Č. dne 17. tm. ob 16. uri pri gostilni Kramberger na Aleksandrovi cesti. Kolo znamke Renu er je črno pleskano in vredno okoli 1700 din. ICnitara En u x Nova slovenska opera: Matija Gubec. Risto Savin je dovršil 6. odersko delo, petdejansiko opero »Matija Gubec« ter jo hoče predati javnosti. Obstoja namen, da izide v tisku klavirski izvleček s pevskimi glasovi in besedilom največjega Savinovega dela, ako je jamčeno zadostno število odjemalcev. Slovenskemu besedilu bo podložen tudi francoski prevod. Eden izvod bo stal 4—500 din. — Da je mogoč kialkil glede rentabilitote in števila tiskanih eksemplarov, povabilom« tem potom naše operne odre, glasbene zavode, trgovine z muzik ali jami in umetnost ljubečo publiko, da se v naprej naročajo klavirski izvlečki pri skladatelju Risto Savinu v Žalcu. : Lahkoatletieni odsek ISSK Maribor vabi vse člane odseka na sestanek, ki Be vrši v petek dme 19. t, ob 20. uri zvečer v zadnji sobi hotela »Pri zamorcu«. Udeležba obvezna. Zdravo! Načelnik. Srednja tasSIfsta v MaribOTU- Po povratku sem! bil opozorjen na častniške notice, razprave in resolucije glede srednje kmetijske šole v Mariboru, češ da je ali bo ukinjena; nekod sem celo čitail, da se mora zavodi ohraniti Maribora odnosno mariborski oblasti za vealko ceno, če tudi na račun 52 let dtare vinske in sadjarske šole v Mariboru itd. Vse talke iirb enake vesti so po dosedanjem stanju stvari čisto neutemeljene, kar sledi iz sledečih pojasnil; Že začetkom avgusta tega leta mi je po nalogu g. kmetijskega ministra sporočil g. Spadijer, šef kabineta ministra poljoprivrede in vod, »da je g. minisiar protiv ukidanja srednje poljepri vredne školc 1 to neče dozvoliti«; pozneje sem bil osebno v Beogradu ter tamkaj dobil direktive za nadaljnje postopanje; začasno se naj najde prostor za T. letnik (novince) v mestu Mariboru, na kar se naj razpišejo pogoji za sprejem novincev; imenovanje ravnatelja za »srednjo« se energično pripravlja in bo v najkrajšem času izvršeno, ravno tako imenovanje še potrebnih učnih moči; vrše se priprave za novo zgradbo, za kojo je že vnešeno v gradbeni proračun pro 1925-26 3,500.000 din kot del skupne potrebščine per din 6,700.000 itd. Razveseljivo je, da vsa ta akcija predstavlja celo delo, ki zlasti ni na škodo vinarske in sadjarske šole v Mariboru. Merodajna mesta so si osvojila moje zadevno mišljenje, ki sem ga bil iz posebnega povoda objavil tudi v »Taboru« od 29. maja tl., in ga odobrujejo gotovo vsi resni možje .ki jim gre za dobro stvar, namreč: 1. Za »srednjo« se morajo najti in urediti prostori (zgradbe) itd. na drugem, od »vinarske« popolnoma ločenem mesltu. (Primerjaj zgoraj: I. letnik bo začasno v nekem drugem mariborskem učnem zavodu, II. in III. letnik pa osta-nota začasno v prostorih vinarske in sadjarske šole; nova zgradba za din. 6,700.000 je predvidena. 2. Talko dolgo se ne sprejemajo učenci novinci v »srednjo«. (Odpade, pogoji za sprejem učencev v I. letnik so že razpisani, glej točko L!) 3. Uprava »vinarske« mora ostati slej kot prej samostalna, odnosno popolnoma ločena od uprave »srednje«, za kojo se naj imenujejo poseben direktor in posebni profesorji. (Posebni direktor in profesorji so deloma imenovani in tako rekoč že na potu v Maribor.) 4. Ako se »srednja« ne uredi kort poseben, samostalen zavod, tako kot doslej ne more obstojati. (Je za trezno in objektivno misleče razumnike nesporno). 5. Pod nobenim pogojem se ne sme urejevati srednja kmetijska šola na kakršnokoli škodo prepotrebne, letos 52 let stare vinarske in sadjarske šole v Mariboru, ki je ena najlepših in najboljših kmetijskih šol naše države ter naj služi slej kot prej predvsem vzgoji dobrega kmetiškega naraščaja- (To velja za preteklost, sedanjost in vso bodočnost doikler imamo kmeta in kmetijo; kako potrebna je neokrnjena vinarska in sadjarska šola v Mariboru, dokazuje dejstvo, da se je letos prijavilo več učencev novincev za I. razred, nego je bilo prejšnja leta gojencev v dveh, odnosno vseh treh razredih zavoda skupno.) Tako je bilo vse moje dosedanje delo glede srednje kmetijske šole v Mariboru usmerjeno. Naletel sem' na nasprotstva in umetno ustvarjene težkoče pri ljudeh, od kojih bi bil kaj takega najmanj pričakoval, ki pa nimajo toliko možatega poštenja, da bi storjeno krivico skušali vsaj zdaj nekoliko popraviti; kaj še: in-trigirajo naprej in pričakujejo za to že bogate nagrade. Stvar je torej na najboljšem’ potu in je le želeti, da ostanejo merodajni čini-telji pri današnji dobri volji, pa je izvršitev velikega načrta že v doglednem času zagotovljena. Tri srednje kmetijske šole v Jugoslaviji (Valjevo v Srbiji, Križevci na Hrv nilskem in Maribor v Sloveniji) zadostujejo dejanskim' potrebam naše države za nedosledno dobo. Mesto Maribor je na tern še čisto podobno interceirano. Temi bolj čudno je, da so se moji dosedanji poizkusi, zaeigu-rati stavbišče za srednjo kmetijsko šcilo, ki bo ena najlepših modernih zgradb našega obmejnega mosta, na primernem mestnem svetu, žal izjalovila. Najugod- nejši prostor za to jo po rftojem mnenju južno ljudskega vrta, kjer že danes prhni jo stare barake. V kolikor so tudi drugi listi o tem vprašanju doslej napačno poročali radi netočnih informacij, jih prosim, da izvolijo t0 popraviti na podlagi le-teh konstatacij, ki odgovarjajo do pičice dejstvom Po današnjem stanju aktualne zadeve. Maribor, 10. sept. 1924. ANDREJ ŽMAVC, ravnatelj vin. in sad. šole v Mariboru Loals Connerus: Zalfablleni iuel. Roman. (39) Razbojniki so drug drugemu nekaj zavpili. Prva četa je dajala znamenja, naj naju ujamejo. In zares, možje so naju koj obkolili iip zadržali. Zaman senS si prizadeval, da bi si prebil pot skozi ta obroč, ki je postajaj vedno bolj ozek. Ni bilo več izhoda. Zgrabili so me za gobec,^ za rep, za grivo. Vzpenjal sem se kvišku, bil. z zadnjimi nogami in jih skušal utgrizti. Toda kaj bi pač storil en sam osel proti štiridesetim' tesalsklmi tolovajem 7 Slišal somi Charisimo prestrašeno stokanje, ali pomoči ni bilo več. —> Čez hip je bila Charis v njihovi oblasti. »Prekrasno dekle, ki nam skušate zbežati na oslu, vi ste zares najdragocenejši plen, ki nam ga je kedaj naklonil naš bog Hermes Mercurius!« Nisem imel časa, da bi se čudil, kako je mogoče, da tolovaji obožavajo ono isto božanstvo, ki ga častijo trgovci in potniki. Drgetal sem po vsem životu. »Krasen osel!« so pravili tolovaji irt me gladili po svetli dlaki. »Junaški osel; plemenita je devica, ki jezdi na takem! oslu.« »Kdo jel« je vprašal poglavar. Tolovaji je niso poznali. »Vsekakor odilično dekle, ki nam bo lahko nadomestila Menedeminsovo hčerko, če je ne borno mogli nocoj ugrabiti«« je rekel poglavar. »Devica! Povzpnita ee na osla! Ne jokajte in ne stokajte! Nihče vam ne bo storil nič žalega.« Prisilili so jo, da se je spet posadila! na moj hrbet. Chard« j* jrepreeta/no jokala in vpila: »Kje si moj zaročenec? Charmidesf Reši me!« »Vaš zaročenec je cllaleč; ne boste tat-' ko kmalu njegova žena.« Odvedli so naju nazaj v gadonosnik. Isi preostalo dru^cTe^a. kot pomilovano sto-pati sredi njih in nositi na hrbtu jokavo breme. Ko semi uvidel, da ne morem več dekleta rešiti, sem1 jel rigati oibhpno ir* glasno tja v svetlo nebp. XIV. Obdan z razbojniki sem noeil Chariso skozi sadonosnik, potem pa še skozi hrastov gozd, dokler se nismo približali z belim prahom posutim gorskim pečinam, ki so bile podobne neštevllplm trdnjavami Začudeno sem1 se oairal okoli sebe, ker sem' bil sila zvedav, kam naju nameravajo tolovaji popeljati. Prav v tern! trenutku pa je izprcgovoril poglavar in dejal: »Dekle! Ne jokajte več iti dovolite, da/ Vaun s svojimi plaščem! enstromi obraz. Kajti ne smete videti, kam) vas peljemo. Nič se ne bojte! Ne bo ee vam1 »godilo nič žalega. Hotsl bi le, da M nam dali vaši stariči ali sorodniki primerno odkupnino. Kakor hitro nam1 daste potrebno podatke, bomo stopili z nji mil v zv< zo in se nadejam, da boste kmalu z vašimi oelom vred ugledali svobodno solnee!« (Dalje prih.) Ul H L H OZHHMLH. Pohištvo astalh tidelkov za spala« in je šila« s*b« aajeeaaj« v zalegi t«r««r ia drag, Maribor, V«triajika alioa lt*r. S. 104 Dijak s« sprejme na stanovanje in brano. Kj«, por« uprava. Lepa paljsander Jedilna soba, l«pa pa!iysand«r salonska garnitura, patentni spalni divan le popolnoma noro s« radi ««litv« proda. Rotovški trg 4, na dvorišču, Prcis, 2049 Odda s« soba s 1, oktobrom boljismu solidnemu gospodo. Naslov V upravi ,Tabora-. 2050 2—1 fodl s« bodo prodajali v soboto na Mlavuam trgu. 2046 2-2 Otomana, plišast divan, dolbiva lelozna postelja, postelje, omare, mize in drugo na pro-daj. Rotovlki trg It, 8/1., levo. 2048 Zgubila »e je mlada bela mačka 8 črslmi ia rujavimi lisami. Odda se naj proti nagradi v Trub*rj«vi ulici št. 4, pritličje. 2047 Vinograd v blfiini Limbula na prodaj s trgatvijo ali brez nje. Naslov pove uprava „Tabera*. 2028 3-3 Šolske torbe, nahrbtniki in jermeni za knjige priporoča Ivan Kravos, Aleksandrov? cesta 13. 1944 10—10 Sprejme se viakovrslna barvsna iu bela ročna dela v doma-Ce delo, Koroška cesta it. 53. 2048 za posameznika j za strojepisje, stenografijo, računstvo (nauk o menicah ln devizah, kalkulacijah, kontokorentih) enostavnem, dvostavnem in ameriškem knjigodstvu z bilanco, korespondenco in registraturo. Začetek dnevno. Tralt 3 do 6 mesecev. Metoda Kovač: samo praktično, temeljito, lahko umljivo. 2041 KOVAČ MARIBOR, Krekova ul. S Pristopate CMDj Anica Koičlna rol. BarlC naznanja v svojem, v imenu svojega sina Vjjekoslava in svoje hčerke Ana JedraJdi in vseh ostalih sorodnikov tuino vest o smrti svojega iskreno ljubljenega soproga, odnosno očeta, brata, tasta in starega očeta, gospoda JERKO KOŠČINA vinski trgovec ki je v četrtek, dne 18. septembra ob pol 7. uri po dolgi težki bolezni v 61. letu svoje starosti blago preminul. Truplo nepozabnega pokojnika se položi v soboto, dne 20. septembra ob 16. uri na mestnem pokopališču v Pobrežju k večnemu počitku. Sv. mala zadušnica se bode darovala v pondcljek, dne 22. septembra ob 7, mi ▼ stolni in župnijski cerkvi v Mariboru. Maribor-Spili, dne 18. septembra 1924. Posebnih osmrtnic v Mariboru n« izdamo! la ledaieWJ|t W s—ri.fi »Tabor«. Glavni to adaavo.»«i njuulnik/ venela v Špindler. — Tisk*: MorJfcorofc* tiskar*— A d