Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. Glas Naroda List Slovenskih delavcev v olmeriki. The first Slovenic Daily in the United States. Issued every day" except Sundays and Holidays. TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR. Entered « fi.cond-Olass Matter. Sep tember 21. 1903. at tte P- - at Net- N y nncleT ,lt of „ _ tt,™« v o ___________________* ^ x" lum 1 T OI - - - - - — -•• - TELEFON PIS... j..i79 RECTOR. NO. 250. — ŠTEV. 250. NEW YORK, WEDNESDAY, OCTOBER 24, 1906. — V SREDO, 24. VINOTOKA, 1906. VO LUME XIV. - LETNIK XIV Iz delavskih krogov. Gompersova posvetovanja ON ŽELI NAPRAVITI KONČNO MIR V STAVBENEJ OBRTI. Štrajk deJavcev v delavnicah za stroje Southern Pacific železnice. ŠTRAJK V NEWCASTLE, PA. Chicago, 111., 24. okt. Predsednik Samuel Gompers je po posvetovanju z raznimi po-iji-tniki odpotoval v Lafayette. In.L. «la -e tam posvetuje s im-ds<-dnik«»m unije tesarjev, da ko-n«'« ' zoj*-t u-tanovi mir v stavbene j obrt i. Tu li njegova tukajšnja posvetov j a -o >e nanašala na ta vprašali i in drugi delavski vodje so mu ob] ;;'<: . da l> do vse storiii, da se lir £ i m« J unijami ustanovi mir. \ . < >: !.-.i j-. U.. 24. okt. Ker je Southern Pacific železnica v Algiers ,„:., .iela ,-eev svoje K .,i dt*!a\aieo za popravljanje strojev, J prict-lo bode v par dnevih 10.000 de-i vr* ri imenavanei želez I Newcas;le, Pa., 24. okt. Tukaj sol zaprli d v a , a radi krvavih nemi-I wlvjn t^JST radi ♦laj vzdržuje mir in red. Kacih 400 štrajkarjev je včeraj hotelo prirediti demonstracij", toda policija je to preprečila. Štrajkarji zahtevajo, da se jim pla- J ča jHivi-a za 15 centov na »lan, v kar pa družba neče privoliti. Ranjeni -o- VELIKANSKI TRUST ZA MESO. Vsa podjetja ameriških mesarjev se nameravajo združiti. Zi.ani sportsman Sir Thomas Lip-ton po-1 al je glavar sindikata, kterega namen .i.-. - kapitalom v znesku 500 milijonov dolarjev združiti vse klavnice v Združ. državah in potem kontrolirati vso trgovino z mesom. Glavni -<-.!< /. novega trusta bode v Angliji, kamor ne segajo na-i protitrustni za-kot:i. Tvrdka Si-hvvar/.-ohild & Sulz-b■• včeraj vložili nek v židovskem jeziku spisani testament v s vrbo }>otrditve. Testament je oni Josipa Vidovica, kteri je pa tej listini priložil še jedno kasnejšega datuma. S to listino se pokojnikovi otroci zavezujejo, da ne bodo protestirali proti očetovemu testamentu. Vidovic je med drugim določil, da mora njegova žena, ako se še enkrat omo/i. dobiti razun njenega deleža še i $2000 kot poročno darilo. Pokojnik i je ostavil $20,000. Razstrelba v tovarni dežnikov. Včeraj jtopoludne se je v tovarni 1 dežnikov tvrdke F. Mas--n na Hart i ulici v Brooklyn Boroughu v New .■ Ydimi. pripetila iz nepoznanih vzro- < kov razstrelba. ktera je poslopje po- ( fx»lifiiia razdejala. l*ii tem so bile • tii os":i<' nevarno ranjene. Najbrže se je razlete a »hramba za gazolin. Denarje v staro domovino pošiljamo: za $ 20.50 ............ 100 kron, za $ 40.90 ............ 200 kron, za $ 204.00 ............ 1000 kron, za $1020.00 ............ 5000 kron. Poštarina je všteta pri teh vsotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilič-neje do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registrovanem pismo, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali ta New York Bank Draft. FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York. 6104 St.Clair Ave. N.E. Cleveland, O. Washingtonske novosti. Zahvalni dan. PREDSEDNIK ROOSEVELT JE DOLOČIL, DA SE DNE 29. NOVEMBRA PRAZNUJE. Mirovna pogodba med republikami Srednj6 Amerike. ROOSEVELT NE OBIŠČE HA- VANE. -o- Washington, 24. okt. Predsednik Iioosevelt je včeraj izdal običajno proklamacijo. s ktero določa, da se v četrtek, dne 29. novembra, praznuje v znamenje zahvale za vse ono, kar je našim prebivalcem podelila narava tekom leta. Proklamacijo sta podpisala predsednik in državni tajnik Root. Državnemu tajništvu je poslal naš poslanik iz San .Toso. Costa Rica. prepis mirovne pogodbe, sklenjene na •v ::• i ladiji Marbhhead dne 20. sept. m. L med republikami Guatemala. Salvador. Honduras in Costa Rica. Imenovane republike so sklenile v boil' e za slučaj medsebojnega spora svoje prepire poravnati potom posredovanja X I. <1 ržav in Mehike. Državljani vseh štirih republik imajo v vsi h -tirih republikah jednake pravice. Predsednik Roosevelt je nameraval povodom svojega potovanja v Panamo obiskati tudi Havano, sedaj je pa to idejo opustil, kajti to bi se v raznih kr- gih napačno tolmačilo. Ko se bode vračal iz Paname, bode pa obiskal otok Puerto Rico. -o- ZA S3000 DRAGULJEV UKRADLI. Roparji so napadli hišo Kunnewella v Wellesleyu, Mass. —o— Welleslev. Mass., 23. okt. Nepoznani roparji so izropali hišo Arthurja Hunnewella in odnesli za $3000 draguljev. S svojim plenom so ušli pieko reke. Spočetka se je mislilo, da so tatvino izvršili roparji, kteri običajno ro-pajo ]h) raznih matijih mestih in redno uidejo v avtomobilu, sedaj se je pa dognalo, da so roparji drugi lopovi. -o- Drzni roparji. Guthrie, Okla., 24. okt. Roparji so včeraj vlomili v državno banko v Spark su, Okla., f>0 r.jf, j iztočno od tukaj in so odnesli $2500 iz blagajne, ktero so z dinamitom razstrelili. Radi razstrelbe se je mnogo meščanov prebudilo, toda roparji so streljali na vsakogar, kdor se je pojavil na ulici. Ušli so v Creek county, kamor so jim sledili deputy j i s krvnimi psi iz S ha w-neeja, Okla. Sneg v Minnesoti. Duluth, Minn., 23. okt. V severo-iztoč-nej Minnesoti zapadlo je včeraj šest palcev snega. Nepoznan samomorilec. Dečki so včeraj našli v gozdu blizo . Newtown Road, Jamaica, L. I., truplo. nekega, nepoznanega moža, ki je vi- ! selo na drevesu. Nesrečnež je brez- ; dvomuo izvršil samomor že pred par • dnevi. ■ MUČNA NEGOTOVOST. 1 < Ako kak član Vaše rodbine oboli, ~ nu vsakdo skuša pomagati. Vse se stori, da se ublažijo bolečine bolne o- -;ebe potom kakega zdravila. Vi letate J * lekarne in nazaj, polni mučne nege-ovosti, bode li zdravilo dodelilo bol-liku zaželjeno pomoč. Toda poznan je amo jeden slučaj, v kterem ni treba s Ivomiti o vspehu in to je Trinerjevo š meriško grenko vino, ktero pomaga g vseh slučajih želodčnih bolezni in ^ rugih. Ono ne daje le takojšnje po- j loči, temveč popolnoma ozdravi bol-ika; ono mu podeli zdrav tek, uredi rebavanje in ojači prebavalne orane. S spopolnjenjem prebavanja "V bnovi kri, podeli novo moč mišičevju Ji i živcem, poboljša možgane in podeli li oži svežo rudečo bojo. Zdravim lju- h em ohrani in poveča njihovo moč. V ikarnah. Jos. Triner, 799 So. Ash- n ind Ave., Chicago, HI. 'k Novi kabinet zvezine vlade. OSCAR S. STRAUS POSTANE TRGOVINSKI TAJNIK; DRUGE SPREMEMBE. Urade spremene tudi: Cortelyou, Bonaparte in Metcalf. NOVI POŠTNI RAVNATELJ. -o- "Washington, 24. okt. Predsednik je svoj kabinet spremenil in o tej spremembi so včeraj uradoma naznanili v Belej hiši, '.kakor sledi: George B. Co rt eiyoux tajnik državnega zaklada; Charles L Bonaparte, generalni pravnik ; Victor H. Metcalf, vojna mornarica j George Van L. Meyer, poštni ravnatelj ; Oscar S. Straus, trgovina. Mr. Cortelyou spremeni torej v kabinetu že v tretjič svoje mesto, kaj:i sedaj postane tajnik državnega zaklada. Mornarični tajnik Bonaparte se preseli v pravni urad in trgovinski tajnik Metcalf jKJstane tajnik vojne mornarice. Meyer, sedanji poslanik v Petrogradu, postane ravnatelj pošte mesto Cortelvoua. Te spremembe se bodo izvršile polagoma do 1. februarja. -o- SENATOR BURTON V JEČI. Missourski senator je nastopil svojo kazen. St. Louis, Mo., 23. okt. Bivši zve-zini senator J. R. Burton dospel je s svojo ženo in nečakinjo semkaj ter se javil zvezinemu maršalu za nastop svoje kazni, v ktero ga je nedavno ob--odilo tukajšnje zvezino sodišče, ker je jemal podkupnino od Iiialto Grain Security Co. v St. Louisu. -o-- RADIKALNI KABINET V FRANCIJI. Clemeneeau je gospodar položaja. Paris, 24. okt. Clemeneeau je ustanovil novi kabinet, kar mu je šlo srečno izjKid rok. Novi ministri so: Clemeneeau, minUterski predsednik in notranje zadeve. Pielion, most rane zadeve. Caillaus, finance. Guyot-Dessaigne, pravosodje. General Piequart. vojna. Thomson, mornarica. Briand, nauk. Doumergne, trgovina. Barthou, javna dela. Unau, poljedelstvo. Viviani, delo. m -o- Soprogina osveta. Paterson, N. J., 24. okt. Varana in ogoljufana žena Marija Barovič iz Avstrije, našla je tukaj svojega ube-Lrlega moža in njegovo ljubico, ktera oba je dala zapreti. Barovičeva je naprosila sodišče za zaporno povelje, ktero je tudi dobila. Njen mož je ušel z učiteljico Marijo Ernestino Fašikaš. s ktero je sedaj tukaj živel, ne da bi ivojej ženi kedaj kaj pisal. Njeni snanci so jej dali potrebni denar za >ot v Ameriko, kamor je prišla minolo j ;of>oto in že v nedeljo je našla nezve- . . i ;tega moža in njegovo ljubico. Baro- " ;ie je bil na Ogrskem odvetnik in se ukaj preživlja kot delavec. Učiteljica 1 e stara 25 let. , Roparji napadli banko. c Joplin, Mo., 22. okt. V minolej noči j ta dva roparja napadla banko tukaj- j. njega countyja. Hoteč izprazniti bla- r •ajno, ju je iznenadil blagajnik A. V. s Tanning, kteri je roparje prepodil in „ im tako preprečil izropanje blagajne. r E Zima na zapadn. Colorado Springs, Colo., 23. okt. m rsled snežnega viharja nastala je ve- I ka škoda. Vsi vlaki prihajajo z ve- J ki m i zamudami. Tace ga snežnega vi- arja že ni bilo od leta 1892 naprej. p Ellis, Kane., 23. okt. Zap&dni snež- S i vihar dosegel je zapadne kraje £ [ansasa. Sn<» 1A SPflPTTl nnlAAT VIHnV I n Rešitev juga. Izselitev zamorcev, ORIGINELEN PREDLOG NEKEGA JUŽNEGA ČASNIKARJA IN NJEGOVA PAMET. Ako bi šlo po Thompsonovej glavi, morali bi vsi zamorci v Panamo. PRI PREDFEDNTKU. ——o- Washington, 24. okt. Na jugu bi se radi znebili zamorcev in si pridobili raje marljive bele delavce. 0 tem se bodo posvetovali naši južni državljani prihodnji mesec v Memphisu, Tenn., kjer zboruje takozvana nasel-uiška konferenca. Včeraj je obiskal predsednika in državnega tajnika u-rednik lista "Tradesman", N. F. Thompson, kteri predlaga, da bi bilo najbolje, ako se one zamorce, tkteri neče j o delati, pošlje v Panamo, da delajo pri gradnji prekopa. Po Thompsonovej zatrditvi potrebujejo na jugu bojših delavcev, toda boljši naseljenci nečejo prihajati na jug. ker se boje zamorskih zločinov. Zamorce, kteri radi delajo, ima tudi na jugm vsakdo rad, toda oni. kteri lenarijo, naj se izselijo, in sicer v Panamo, kjer vlada potrebuje delavcev. Konferenca v Tennessee za-more izdelati načrt, po 'kterem naj se l*)šišja zamorce v Panamo. Niti Roosevelt, niti tajnik Taft se o tem načrtu še nista izrazila, toda ako bi se ta načrt uresničil, postane prekopovo ozemlje prava kazenska kolbnija za zamorce, na ktere bi se tudi tam ne mogel nihče zanašati. -o- VESTI IZ CUBE. Smola parnika Kanawha na potu v Havano. — Rumena mrzlica. — Vihar na Isla de Pino. Havana. Cuba, 24. okt. Angleški parnik Kanawha, kteri je odplul dne 1(>. okt. iz Newport a nakrcan s G00 konji 11. polka konjiče Zjed. držav, je dospel semkaj. Na potu je moral mnogo prestati radi zadnjega tropič-nega orkana, ki je divjal na Atlantiku. Na potu se je ubilo 112 konj, 12 jih je v Savani, Ga., odneslo valovje raz krov in drugih sto jih je poginilo med orkanom. Tudi parnik je izdatno poškodovan in je zgubil sprednji jambor. •Teden bataljon 17. pešpolka odšel je od"+nkaj v Diego de Avila. Včeraj so se v Havani pripetili trije slučaji rumene mrzlice. ITa v an a, 24. okt. Na otoku Pino je napravil orkan izdatno večjo škodo, kakor se je domnevalo. Veter je podrl mnogo hiš v Nueva Gerona in Santa ; Fe. . Tudi brzojavne in telefonske naprave so mnogo prestale. Parnik Cristobal Colon, ki oskrbuje promet med Isla de Pinos in Cubo, je bil med viharjem baš na poti, vendar je pa do- ] spel srečno na svoj cilj. , -o- C Skupna pot preko oceana. Od Anglije naprej, pa vse do Sandv Hooka, N. V., sla parnika Minneton- 1 1 ka in Finland, ki sta dospela semkaj ičeraj. plula skoraj vedno jeden kraj 1 lmzega. Kapitana obeh parnikov za-likujeta trditev, da sta priredila pre-, co Atlantika tekmovalno vožnjo, da-;iravno trdijo potniki, da je bilo temu ako. Finland je dospela deset minut j >red Minnetonko do Fire Islanda. j Nezgoda na železnici. \ Chicago, 111., 24. okt. Vlak št. 22 ^ >d Chicago, Milwarkee & St. Paul že- v eznice, ki je vozil semkaj iz Milwau-:eeja, Wis., zavozil je pri Roundbout la napačni tir in potem v nek tam toječi tovorni vlak. Kurilee potniške- j. a vlaka je bil ubit in zavirač težko v, anjen. Dva potnika sta lahko ranje- ^ a- - al -—- (i KosiDwojen^; »•tike ter prijstefc v Ameriko vzeti. L i$i ra pojasnila m vožne cene na: FRANK jc MCSEB. m Greeawtcfc St, New York, N Y, m er tu bodeS najpoSteneje in najbolje Bstreien. Fr. Saber je priznani zastop- st lip MAII tm*mitatik----^---J Jl_iL _ Nemško barbarstvo in Viljemova "politika". V NEMŠKEJ POLJSKI SE SILI POLJSKE OTROKE UČITI SE VEROUKA V NEMŠKEM JEZIKU. Koscielski, Admiralski in član državnega zbora Chrzanowski obdolženi "veleiz-daje". VZTRAJNOST POLJAKOV. -o-- Berolin, 23. okt. Upor poljskih otrok proti naredbain vlade, vsled katerih se morajo pri verouauku posluževati nemškega jezika, postaja vedno večji in je postal za barbarsko nemško vlado zelo težaven problem. Sedaj so se zavednim otrokom na Poznanju pridružili še oni v Zapadnej Pruski, kteri na nemška vprašanja sp.oh ni dajo odgovora. Otroci obiskujejo šole in se druge predmete uče v nemškem jeziku, toda iz nemškega katekizma se nikakor nečejo učiti. V Gorznu in Konicah v Zapadnej Pruski pri poslalo je 000 očetov po škofu kolinske škofije naučnemu miui-stersivu prošnjo, naj določbe, iktere prepoveditfjejo rabo ]>oljščme pri verouauku, razveljavi. Politični vodje Poljakov obiskujejo sedaj tudi poljske matere, da dobe podpise za prošnjo, s ktero hudo cesarja Viljema naprosile, da imenovani barbarski zakon razveljavi. Politiki nameravajo pridobiti vse poijsike matere za podpis in pričakovati je, da bode to napravilo velik vpliv na cesarja. Radi izrednih načinov, s kterimi skušajo Nemci na račun Poljakov same sebe pomnožiti, je prišlo v nemški Poljski že do konfliktov. V Milo-slawu. S'ezija. je včeraj policija iz-nenadila zborovanje oboroženih Poljaku v. Slednje so po jakem boju are-tovali. AIedja Ircev, da je zastopnikom Ircev j ■eba mnogo odločnosti in spretnosti, v io se bode obravnavala 'home rule' samouprava) v parlamentu v Londo- c i. Kompromis morajo odkloniti; ^ >omniti mora vlado, da je irsko vprar r inje mogoče rešiti le, ako se dovoli jj •cem svobodni parlament. Irci ima- ^ zaupanje k sedanjemu angležkemu inisterskomu predsedniku, ki je pri- E aš "home rule" in časti vreden ^ ož. e n Razne novosti iz inozemstva. ŠESTDESET POTNIKOV IN MOŠTVO RUSKEGA PARNIKA VARJAGEN JE R E-Š E N I H. Nemiri med domačini v Maroku. Poslanik Španske protestira. RAZNOTEROSTI. —-o—— Vladivostok, Sibir, 24. okt. Kitajski ribiči so rešili 47 potnikov in 13 mornarjev razdejanega ruskega parnika Varjagin. Parnik je zavozil na plavajočo mino in se -potopil. Spočetkoma se je poročalo, da se je samo jeden potnik rešil. Tanger, Maroko, 23. okt. Tukajšnji diplomatični zastopnik marokanskega sultana, Mohamed el Torres, še vedno ni poslal vojaštva v 25 milj oddaljeno Arzilo, ktero mesto so osvojili Bedui-ni iz rodu Beni Aro. ki plenijo proda-jalnice in mučijo Čifute. Tukajšnji Španski poslanik je proti temu protestiral, ker so domačini uničili mnogo tamkaj živečih španskih podanikov. Berolin, 23. okt. Nemški pisatelji, slikarji in vlozotl so ustanovili na otoku Kaliakon na Bismarekovem otočju pri Avstraliji svojo občino, ktere namen je, po možnosti živeti po naravnih zakonih. Filozofi hodijo po imenovanem otoku popolnoma nagi ter se preživljajo s kokovimi orehi in drugim sadjem. Bavijo se le nekoliko s poljedelstvom. Pisatelj Luetzow in filozof E ngelhardt sta kmalu umrla radi slabosti, dočim so filozofa Bettma-na domačini umorili. Zopet drugi so se vrnili k civilizaciji. Pariz, 23. okt. Mornatična komisija, ktera je preiskovala katastrofo podvodne torpedovke Lutin v Biserti, Tunis, je mnenja, da je bila ladija poškodovana, tako. da ,jp zgubila jed-nakotežje in se prevrnila. Berolin, 23. okt. Semkaj se naznanja, da tri leta staro princezinjo, Mo-nico Pia, hčerko ločene žene saksonskega kralja, ne bodo sprejeli na saksonski "dvor". Kralj je namreč sklenil poslati nedolžnega otroka nekej fanatično katoliškej rodbini na Bavarsko, ktera je s kraljem v sorodstvu in ktera mora deklico, ko doraste, prisiliti, da postane opatinja. Vsa Nemčija je ogorčena radi nesmiselne odredbe kralja. Časopisje piše, da je kralj barbar, ker se osveti nad otrokom radi materinih grehov. Ako bode pa otrokova mati skušala se zavzeti za pravice deteta, bode prebivalstvo vse Nemčije na njenej strani. Berolin, 23. okt. Glasilo vojnega ministerstva "Dortmunder Ztg." naznanja. da je mestno blagajno v Ke-penički izropal nek upokojeni stotnjk, kteri je bil v vojni med Francijo in Nemčijo odlikovan s križcem. Ime tega stotnika je baje znano. Njegovo slabo financijelno stanje ga je baje prisililo v drzni čin. Od onega dne na- ] dalje, ko je izpraznil blagajno, ga ni nihče več videl. Časopisje, zlasti pa humoristično, vedno bolj protestira 1 proti zadržanju cesarja, kteremu se < L'in premetenega roparja zelo dopade. ; Agitacija proti militarizmu postaja ( vedno veeja. Cliiristiania, 23. okt. Kralj Haakon I je včeraj otvnril novo izvoljeni nor- ( veŠki parlament v prisotnosti kralji- 1 ee Maud. 1 London. 23. okt. Blizo Hvde parka * je danes kralj Edward povozil s svo- ' jim avtomobilom nekega moža. Kralj ' se je peljal v Newmarket. Kralj in ( njegov šofer sta takoj poslala ranjen- ' ;a v bolnico. ' -0--( _ ( POLOŽAJ NA CUBI. —o— £ Odstop višjih cubanskih uradnikov. > Havana, Cuba, 23. okt. Vladini po-oožni tajnik Gaston Mora in Rafael L lontalu, nadzornik zaporov, sta izro- ^ C lla governerju Magoonu prošnje za ^ dstop. Odstop obeh uradnikov so li- ^ eralci izsilili, ker sta baš ta dva u- adnika uprizarjala goljufije volilne F omedije za časa predsednika Estra- S a Palma. Ameriška jadranka Nuva- ^ A a se je pri Grand Caymanu potopila, p foŠtvo se je rešilo in dospelo danes L Bmlrai. n Vesti iz Rusije. Uiisgii jetniki. IZ DRŽAVNIH ZAPOROV V IR-KUTSKU JE UŠLO VEČ JETNIKOV. Devetnajst socijalnih demokratov v Varšavi je vojno sodišče obsodilo v smrt. REVOLUCIJONARNI VOJAKI. -o-- Varšava, 23. okt. Štirinajst Članov vojne organizacije socijalnih demokratov, ktere so zaprli dne 20. oktu-bra, je vojno sodišče obsodilo v smrt. Radi te obsodbe nameravajo sedaj tukajšnji delavci uprizoriti generalni štrajk. Vojaške ohla.-ri t:adaljirejo -hišnim preiskovanje!:;. N, |:> : .. >:. preiskale hišo j»olj>kega narodnega vodje, grofa Krasinskega. Irkutsk. Sibir, -J.;. ,kt. V a z . -čer so skušali ka/n • \(-i a1./; : t;> kajšnjih zaporov. Pri r«-•:. • prišlo d<> obupnega boja - pa/i;iki. \ i;:.-rem izbilo devet kaznjencev in ravnatelj zaporov ubitih. Seih-'nna.!-: ka.c. 'encev je ušlo. Irkutsk je Javno me-:o '--.imenske pokrajine. Tam s«, velike carske tovarne za sukno. Vsako leto pošljejo iz evropske Rusije kacih 1000 zločincev v irkutsko kazensko kolonijo, kjer morajo delati v železnih rudnikih ali pa v solinah. Od 1. 1S23 do 1S98 so poslali iz Rusije 90S,2oka franka. S to .kandidaturo . »• -tvoral — kajti nihče • Iru^i i hotel prevzeti te kandidatu-l IV. kako je postal lVabodv jover.,er. ni bil bas posten in radi tesra -o se republikanci z nominacijo oitia.\'..|i . ka.ior se glasi ameriški <> kan udaturi >o<-ija!i>ta in are-.-tatil.. piM- itn i .»ova i easopis: kolikor .-pada delavstvo k organiziranim /.\topa delavske principe in ker «:;» oblasti zasledujejo. (>a je sko-va /:> to proti governerju Steuen-bei:ru \ Idaho, kterega so potem nje- N.i .i delavstvo ula-uje za takega kan iitlata, h.»de samo najbolj vedelo, t .da z obdolžencem omadeževati svoje ime nikakor ni umestno. Napoleonovi izreki Kdor že od začetka ve, kam gre, ue bode prišel daleč. <"!•>%<•; mora biti močan, da more biti .iober. Slabotni značaji tičijo neprestano v st/aJiu, sumu in nezaup- Niinam »"-asa. da bi se mučil z ob- • m ki in da bi se kesal, kakor to de-lajo drugi ljudje. Da. ljubim moč, toda ljubim jo kot umetnik. Ljubim jo, kakor ljubi godbenik j -di, obra-timstvo Ogrov, oziroma Madjarov in Angležev. To je bil pričetek samo--1 ■ 'J ne in -i rane politike na Ogrskem, l'ri.'etek konea skupnosti Avstrije in Ogrske. Naslednik <.5t"i'.neho\rskega bode pa imel mnogo težavneje stališče, nego ■i. -.danji stanovnik v Sehoenbrun--kem parku- "T. ^ Iz Srbije. Belgrad, 5. vinotoka. Prava carinska vojna med Srbijo m Avstro-ogrsko začenja se pravzaprav šele sedaj, ko so takorekoe že v-i mostovi za odstop porušeni. Ko -em pred dvema mesecema odhajal iz srbske prestolnice, se je še mislilo, ■ia se sjtor v kratkem konča. Takrat] h'ID se razgovarjal o tem z voditelji' parlamentarnih klubov in nobeden ni govoril še o carinski vojni, nego so -i govori.i le o sporu, a o vojni so j .. rili -am.- kot o mogoči eventual- ■ .-n. Po-ebno g. X. Pasie, minister- • a! predsednik in minister zunanjih , /a t le v. .i je jmlozaj gotovo najbol,je p- i;11. -e je z neko gotovostjo izja-I. da -.* z: t •'•..»* s j m »rajanji za trostavijo na čisto novo bazo, da se namreč izključijo iz trgovinske pogodbe klavzule o srbskih milijonskih državnih nabavah. Tak je bil položaj, ko sem pred dvema mesecema odhajal iz Be.grada, a -edaj. pri povratku, sem našel čisto nov položaj: carinsko vojno v pravem I m »menu besede. Srbska vlada je yn-ed nedavnim časom v posebni noti ponudila avstro-oirrskerou ministerstvu zu-nanjih zadev obnovitev pogajanj in je naglasila svoje stališče, da se ima iz fNjgajanj izključiti vprašanje o srbskih državnih nabavkah. Avstro-< »grška je na to noto takoj odgovorila in je naglasila. da ne more od- i stopati od prejšnjih svojih zahtev. Ta av>tro-ogrska nota je bila posebno lepo, v j>opolnoma dostojnem (je bil že čas za to!) tonu stilizirana, ali /aželjenega efekta ni naredila, ker srbska vlada na njo ni odgovorila in niti odgovarjati ne namerava. In danes v Srbiji nihče več ne misli na skorajšnjo obnovitev pogajanj, ker odstopati Srbija ne mara, a kakor se vidi, hoče tudi Avstro-Ogrska vztrajati pri dosedanjih svojih zahtevah — in vojna je tukaj. Skoda bode na jednej in dragej strani, kakor je to pri vseh vojnah: z orožjem in v ekonomski borbi. Na Dunaju mislijo, da Srbija propade v sled carinske vojne, ali to mišljenje je pogrešno. ker Srbija bode sicer trpela škodo, ali ta -koda ne bode znatna, ker je že za-k j učil a trgovinske pogodbe z mnogimi državami, a s preostalimi jih zaključi v najkrajšem času. In tudi lrr«gače je Srbija poskrbela, da se najdejo nova pota za eksport žive živine. a razun tega se je ponudil neki angležki konzorcij, da osnuje v Srbiji veliko tovarno konserv, ki bode porabila ogromno število živine. Srbska vlada je, temu konzorciju že obljubila. da mu da koncesijo za tovarno in stvar pride v najkrajšem času pred narodno skupštino. Zato na Dunaju zastonj upajo. Srbija ne bode zapustila dosedanjega svojega stališča in ker Avstro-Ogrska tudi ne mara popuščati, šla bode Srbija dalje, posojilo bode prav lahko dobila in potem kupi topove tam, kjer so po mnenju srbske artilerijske komisije najboljši, delala bode železnic« in razpošiljala po celem svetu konzerve, mesto živo živino v Avstro-Ogrsko, kakor je delala dosedaj. Kazan tega se Srbija končno osvobodi od ekonomskega varuštva Avstro-Ogrske in ima potem tudi v politiki svobodnejše roke — in to je posebno važno. A Avstro-Ogrska izgubi za svojo industrijo za vselej srbski, a mogoče tudi jui^^ii Srbija bode torej irne- .a ud tu i bliske vojne momentano, a Avstro-Ogrska stalno škodo. Intere>antno je pri tem konfliktu tudi to, da stoji Nemčija, ki se je nekaj časa deiala prijateljico Srbije, popolnoma na strani Avstro-Ogrske, kar znači, da ni prazna fabula mišljenja, da je Avstro-Ogrska samo avant-garda Nemčije. Ali storila — vsaj v tem slučaju — ne bode Srbiji nobene škode niti glavna germanska armada, še manj pa njena avantgarda. S. N. Volilna reforma. Načrt volilne reforme je vse Slovence tako razburil, kakor davno ne ktera druga nameravana reforma. To je tudi prav, če po razburjenosti cenimo zanimanje našega ljudstva za volilno preosnovo. bi morali dejati, da je politična probujenost v Slovencih zelo napredovala, ter da smemo pričakovati, da bode tudi naš narod, kakor .vsi prosvetljeni narodi, .sam določeval smer slovenske politike v parlamentu in v deželnih zborih. Do tega imamo pa žalibog še dober kos poti, še mnogo težkega, trdega dela. Boj za volilno reformo nas je našel nepripravljene, razdeljene na stranke in strančiee, ktera vsaka je hodila svojo pot brez obzira na druge, vsaka je zastopala le majhen del slovenskega prebivalstva, razdeljena na šest provineij, živečega v tej razkosanosti brez prave zavesti narodne celukupno-sti. brez enotnega političnega vodstva. Ta provincijalizem je zakrhil vse one osodepolne )»<.greške slovenskih po-s ancev v odseku za volilno reformo, kterih posledice bodo čutili obmejni in Še posebno koroški Slovenci. — Splošna razburjenost se je polastila naroda in voditeljev, šele .ko je bil pogrešek že storjen. Šele, ko se je to zgodilo, začeli so voditelji in politična društva sklica vati shode, govoriti o političnem položaju in pomenu volilne reforme za Slovence v njih eelo-kupnosti in s posebnim obzirom na posamične province. Delovanje nabili poslancev je bilo na teh shodih podvrženo strogi kritiki. Čimbolj temperamentni so bili govorniki, tem -trejse njih sodbe, tem večji vpliv ia množice, tem večji njih govorniški lspeh. Od shoda do shoda je raz-iraženost rast a na jedili in drugi ~ t rani. Kazdraženost pa kali pogled in jem-.je. razsodnost, kar je oboje nevarno i- jxditiki. Konfuzrtost, ki je v tem irenotju zavladala pri nas v vprašanju o volilni reformi, je pač posledica le razdraženosti; skrbeti pa moramo ta to. da se naša javnost kmalo stre-jne in prav spozna novo situacijo, v ite.ro stopi slovenski narod po novi molilni reformi. Da bode volilna reforma sprejeta, > tem se ne da več dvomiti, upajmo e, da se okrajna nemška zahteva (ilve tretinkova večina za spremeni-tev volilnih okrajev) v enem ali drugem smislu omeji ter omogoči še v iogledni dobi nova, nam obmejnim Slovencem pravična razdelitev volilnih okrajev. To pride, na to se pripravimo in delajmo z vsemi silami na to, da s svojim delom paralizujemo udarec, ki nam ga zada razdelitev volilnih okrajev. Da bode pa to delo uspešnejše, treba, da temeljito revidiramo politične programe slovenskih strank in odnosa je posamičnih slovenskih strank med seboj. Pred vsem bode potrebno, da vsaka slovenska politična stranka določi in razbistri svoje stališče nasproti slovenskemu delavstvu in še posebno proti slovenskim eocijalnim demokratom. I Ved socijalnimi demokrati so imeli posamični slovenski politiki in vodite ji kakor tudi cele stranke nekak čuden strah: vse je gledalo na nje, kakor na neke nevarne revolueijonar-ce, ikterim je narod in narodnost deveta briga — in ki so pripravljeni vsak hip zatajiti vse, kar je "nam sveto", za ubog košček kruha itd. ("as bi bil, da to zastarelo stališče kar brez fraz in tiho zapustimo, ker ni vredno, da bi pameten človeik govoril o tem. Vsak človek na svetu, naj bode Nemec ali Slovenec, mora imeti pred vsem siguren kos kruha za-se in za svoje, potem pride šele kultura in po-1'ika. To ne velja samo za delavski, to velja za vse stanove enako, zato ni v tem obziru med nami najmanjše razliike. Kdor spozna in prizna to resnico, mu pač ne bode težko določiti svoje stališče nasproti slovenski socijalni demokraciji, kakor jo je določil proti vsaki drogi slovenski politični stranki. ' Pri tem pa nam je še uvaževati, da je ves boj slovenskega naroda za enakopravnost v svojem jedru pravzaprav socijalen boj gospodarski slabšega in zatiranega plemena proti gospodarsko močnejšemu in gospodujo-čemu plemenu. Pravi slovenski poii-tik mora vedno misliti na slovenska delavstvo, vedno skrbeti za to. da se /.boljšajo delavske razmere, kajti s tem svojim delovanjem neizmerno pospešuje pridobitev nemških mest in trgov na slovenski zemlji. — Kdo naj pa posloveni ta gnjezda? Učeni stanovi in trgovci ter obrtniki so za to numerično preslabi in bi vse njih prizadevanje ostalo vedno neuspešno, ker odtrgano od zemlje, od korena. Kdor hoče tu z uspehom delati, mora imeti delavstvo za-se, delavstvo brez razlike na stranko, je-li socijalno- demokratično ali krščansko-socijalno. Ko so delavstvo pridobimo, imeli bodemo trden temelj, na kterega oslonimo svojo narodno zgradbo v ponemčenih in poitalijaneerih mestih in trgih, prej pa ne. Poskrbimo delavstvu za ugodne gospodarske razmere in storili smo neizmerno mnogo za svoj narod. Tega naj ne zabi slovenski podtik, po tem naj uiredi svoje delovanje in naj določi odnošaje svoje stranke z delavskimi strankami. Kdor je pa to uvažil, ravnal bode s slovenskimi socijalnimi demokrati in s krščanskimi socijalci, kot z ravnopravnimi in rav-nocenimi slovenskimi strankami in ne bode dvomil o njih narodni pristnosti. Če kdo ne nosi svoje narodnosti vedno na jeziku, zato ni treba, da je mlačnež ali pa celo izdaja.ee. D—a. Iz slavjanskega sveta. Poljski rudarji zborujejo v Krakovu. List "Nasz kraj'.' je ob tej priložnosti priobčil obširno studijo o rudarstvu v Sosno-wicab, AVieliczki, Boctoni, Kaluszu, Boryslawu itd. z več - nego 100 slikami. Druga jugoslovanska umetniška raz-stava. Drugo jugoslovansko umetniško razstavo v Sofiji na Bolgarskem je obiskalo dozdaj 3400 osob. Razstavljenih je okrog 500 predmetov v skupni vrednosti 400,000 levov. Razstava v Pragi. V Topičevem salonu v Pragi na Češkem je otvorjena umetniška razstava. Rusi proučujejo češke telovadnice. V Prago-so prišli ruski štabni častniki Xaživin. Vasiljev in Kozlov, da proučujejo praške telovadnice. Iznajdba Rnsina. liusin Boromir Navoljskij, ki biva sedaj na Dunaju, Je iznašel čisto pri-prost in praktičen stroj za košnjo in žetev. .Teden delavcev pokosi s tem strojem v osmih urah 3—5 oralov travnika in 2—1» orala žita. Profesor mehanike na dunajski politehniki se je zelo laskavo izrazil o ti iznajdbi. Stroj je že patentiran za Avstrijo. Nevarna hruška. Policijskemu nadzorniku Petuseje-viču v Petrogradui se je pridružil neznan mlad gospod in mu med prijaznim razgova^-janjem ponudil hruško. Ko je Petusejevie hruško zavžil, je padel nezavesten na tla in kmalo nato izdihnil. Mladi gospod je izginil brez sledu. Propaganda treznosti med delavci v Petrogradu. V zadnjem času opazuje se med tovarniškimi delavci v Petrogradu močno gibanje, čegar namen je usta-novljati krožke treznosti. V raznih predmestih taki krožki že obstoje ter zelo energično šire treznost. Kdor je ud krožka in se upijani. mora plačati občutljivo kazen v dobrodelne namene. Letni zbor "Osfcmarkvereina". V Ma.jborku na Nemškem se je vršil te dni letni zbor nemškega Ost-markvereina, kterega delovanje je naperjeno zoper Poljake. Kakor se iz letnega poročila vidi. pristopilo je k temu društvu v zadnjem upravnem letu 46 novih podružnic z 2233 udi, tako da društvo ima sedaj 405 podružnic s 40,470 člani. Podružnice Ostmarkine se ustanovljajo tudi že v zapadni in severni Nemčiji, torej s "poljsko nevarnostjo7' se že pečajo tudi krogi, ki nimajo s Poljaki čisto nič opraviti. To je bojda dokaz, da prepričanje o "poljski nevarnosti" v nemškem narodu čimdalje raste. Nova poljska lista. 'V Varšavi sta cačela izhajati dva nova lista: "iPraelom", glasilo napredno - demokratične stranke, in IIATH^M »knln. POZIV. S tem poživljamo in prosimo rojaka JAKOB ERŽENA, ki je bival še dne 20. junija t. 1. v Trestle, Pa., in rojaka ANTON STAVERJA, ki je bival meseca avgusta v Suttersville, Pa., da nam blagovolita takoj naznaniti njun sedanji naslov zaradi denarnih pošiljatev. Upravništvo "Glasa Naroda". Podpisani naznanjam' vsem znaa-eem in prijateljem, da sem dne 15. marca 1906 odprl LEPO UREJENI SALOON S KEGLJIŠČEM IN DRUŠTVENO DVORANO na 163 Reed St., Milwaukee, Wis. Za obilen obisk se priporoča FRANK LESKOVIC, lastnik gostilne. VABILO na PRVO VINSKO TRGATEV, '.ktero priredi SLOV. PODP. DRUŠTVO SV. JOŽEFA V BROOKLYN!!, N. Y., v soboto, dne 27. vinotoka (okt.), 1906 v spodnjih prostorih Grand Central Hall (Military Hall), Cor. Leonard & Scholes Sts., Brooklyn, N. Y. Vhod v dvorano je na Leonard St. VZPORED: 1. Točno ob S. uri pričetek veselice. 2. Ob 9. uri slavnostni sprevod vi-ničarc, viničarjev, župana z občinskim svetom, občinskim slugom ter prisotnih gostov z godbo na čelu. 3. Slavnostni govor in otvoritev vinske trgatve po županu "Ata Žu-žamažu' 4. Prečitanje novega občinskega in policijskega reda. 5. Javni oklici in naznanila. G. Vinska poskušnja. Med trgatvo godba in ples. Vstopnina za osobo 25c., ktera se plača pri vhodu. Garderoba prosta. Opomba. Ker je to prva domača vinska trgatev v Greater New Yorku, je ukrenil društveni odbor vse potrebno za zabavo in razvedrilo cen j. gostov, vsied česar vabi na ta večer vse cenjene rojake in rojakinje kar najvljudneje. Na veselo svidenje! Odbor. tfSlovenskj katoliško podp. društvo ^^ svete Barbara Za Z]edln]ene državo Severne Amerike- Sedež; Forest City", Pa. ■ ■ irtrano Un© a«, januarja 1902 -v držav« p^nr^v« _______________o-o- ODBORNIKI: Predsednik: JOSIP ZALAfi ml., Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: IVAN TELBAN, Box 3, Moon Run, Pa. L tajnik: IVAN TELBAN, Box t>07, Forest City, Pa. n. tajnik: ALOJPIJ ZAVERL, Box 374. Forest Citv, P» Blagajnik: MARTIN MUH1Č, Box 537, Forest City, Pa_ NADZORNIKI : IVAN DRASLER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Duryea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 10S, Thomas, W. Va. FRAN SUNK, Luzerne, Pa. POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa. WAN SKODLAR. Forest City, Pa. ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pžl Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Ivan Telban, P. 0. Box 607, Forest City, Pa. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". POGODBA ZA IZDELOVANJA DOO. Ml kupujem« in izdelujemo pojodbt ca francoske dige in za dogt ta kadi Posodimo tudi potrebni denar ia is delovanje dof. Ako imate dote na pre d*j, pilite nam, naii pofoji so ugodil FMEDLAENDE* k OLIVEH CO. ftreveport La PO B«t 56J Rojaki, naročajte se na "Glas Na roda", največji in najcenejši dnevnik' Za bližajoče se božične pruz-nilce priporoiinmo rojakom krasne božične razglednice Sta. Claus, Zvonovi, Angelji, Božje drevce, itd. itd. Cena : enti 3c, tcic«t <30 centov. FRANK SAKSER CO. I OB Greenwich St., New York, N.Y, 1 7A DATIP in N0V0 LET0 I nl JAIl, pošiljajo Slo w _ venci kaj radi j I darila svojcem v staro domovino in iz Zje- j T dinjenih držav zgolj gotov denar"; to pa na]= I I bolje, najceneje in najhitreje j I preskrbi j I FRANK SAKSER CO., I 109 GREENVICH ST., M04 ST. CLAIR AVE., N. E. j I NEW YORK, N. Y. ^^^ CLEVELAND, OHIO. SLOVENCI! ZDRAMITE SE! Prad Vami je odprta pot ki Vas do zdravja vodi. S vsakim dnem pridejo nov: dokazi od bolnikov o vspeinem zdravljenju, kterega dosežejo v UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE V NEW YQRK-U. Kaj takega svet videl n« l Iz vseli stran: Amerike pridejo prsm:i o m sto t.ikih pisem. Zdravila našega profesorja so j h ntn >g=» ozdravele, mnogim so bolečine olajšale po vsili mestih in vaseh. OZDRAVLJEN BOLNIK IZ DALEČ. ^gSr^^i Jaz nižje podpisani iz avljam, da sem za moje popolno ozdravlje-nje dolžnik zdravniku za zdravila, ktere mi je poslal z obratno pošto f profesor Universal Medical Institute v New Yorku. Trpel sem dolgo ^B časa na glavobolu, v hrbtu, zaprtju, nervoznostt in želodec mi je bil tako oslabel, da ni mogel skoraj nič prebavi jati. Dokler so me drugi \ ' v '^V zdravniki zdravili sera le denar zaman troiil in čas : ubi!. " vi ' Danes sem popolnoma ozdravljen ter me veže dolžnost, da se gori imenovanem rofesorju zahvalim in ob enem dovoljujem, da to .L izjavo v novinah tiskati da. ' Jm Wffijir-' Valhalla, N. Y. 7. julija 1903. Aug. Rečinič. IvVl^l ^ ' Priče: Ig. Toraveskič, 124 E. 89 St., N. Y., Bakerič, 32 Stan- P\// 7 C ton St., N. Y. \ v * l r ' ^^^tefe OZDRAVLJENA OD BOLEZNI V KOSTEH. Cenjeni gospod profesor I ir javno zahvaljujem profesorju Universal Medical Institute v New '.O ^ , 'j J&ZX^T^ York-u, kteri mi e ozdravel tekom jednega meseca mojo hčerko od bolezni v L»o^i, ktero drugi zdravniki niso mogli o zdrave t i, niti napraviti da bi mala ho- ^ 'še enkrat se Vara zahvaljujem ter Vam prilagam fotografijo moje hčerke, f^^^-^^^^JraSl ' > W z opombo da jo smete ponatisniti dati ter vsim priporočam, kteri trpe" na kakej //'?''■■.'fcffllL^ /• '% bolezni, da se obrnejo na Universal Medical Institute v New Y^rku, kajti to je "/•j v \x edini zavod kjer se more hitro ozdraveli^ •,r«/\v Ida Rutilič, Boz 110, Dupiev, Pa. Trpite Ii, na kteri teli bolezni! Trajanju, oslabelosti srca, nalezljivih bolezni, mezulji ali turi, bolezni »a očeh, ušesih, grlu, nosu, prsih, izpadanju las, bolezni v želodcu, v maternici, zlati žili; šnukarju, sifiliji, moške nesposobnosti, nervoze, kašlja, oinedlevice. belega toka, nerednega mesečnega t(tka, bolečin t hrbta iit d robu, zaprtja ali kake druge posebne bolezni] Ako trpite na kterej teh imenovanih bolezni ali pa od kakošne druge, zdravila našega profesorja Vam darujejo zonet živl;enie. Te vlivajo v vašeoslabele ude novo ži vljtnje, vašo ki i čiste in Vas v s kem c bziru krepijo. Dan za dnevom se čutit- močnt jsi v kratkem času kakor prerojeni in sicer tako kot da bi na novo oživeli. Ako se ne č :t ite tako kakor bi morali biti se ne morete drugače prepričati, kaki r da sami poskusite. Ako Vam druge zdravila niso pomagale, ako Vas drugi zdravniki ozdraveli niso mogli, za se in Vaše družine dobro Š enkrat poskusit'. Ne guSite času. Ozdravetl se more, ta ki stanuje blizu, kakor oni ki stanuje daleč ven iz __NEW vnuKA. —- Ako stanujete daleč izven New Yorka, se isto lahko ozdravite. Le pišite in sicer v slovenskem ter opišite Vašo bolezen k kor narboljše znate. Zdravila Vam pošljemo z brzo pošto, ako Vi stanujete v kterej koli državi Zjedinjenih držav, Kanadi ali Meksiki. Te zdravila lahko pri zaprtih očeh vživate, ker te naznačijo kraj vaše bolezni. Bolniki, ki stanujejo v New Yorku se lahko zdrave s pomočjo električnoga stroja. To se tudi preišče s X žarki, s pomočjo teh se vidi v Vaše telo kakor odprto knjigo ter se tako lahko precej mesto bolezni najde in le tako je mogoče prave zdravila '^J;' i predpisati. Ako nimate denarja, je zaman pisanje ker Vam niti odgovorili ne bomo, ker to ni nikakošen dobrodelni zavod, kajti to je zavod kteri hoče 9|, -le zbolniki delovati, kteri žele da bi ozdravljeni bili. BBpbf^ Glejte kakošno je Vafie telo, ako se istega s pomočjo X žarkov 8f :-: pregleda. ' TO JE NAŠ NASLOV: ^ UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE 30 W. 29th St., NEW YORK, N. Y. blteu Uradne ure am ; Vsaki dan od 10 do 12 predpolne, popolne od 2 do 6 ure. V nedeljah od 10 do 1 ure popoldne. Jugoslovanska^^) Katol.Jednota. ——— j Inkorponranc dne 24. januai^a 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: MIHAEL SUNlC, 421 7th St., Calumet, Mich., P. .1 predsednik: IVAN GERM. P. O. Box 57, Braddoek, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ. B«>x 424, Ely, Minn. Pomožni tainik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Minn. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI : FRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora, 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. n AN PRIMOŽIČ. II. nadzornik, Bes 641, Eveleth, Minn. IVAN KERŽISNIK, J IT. nadzornik, Box 13S, Burdine, Pa. POROTNI ODBOR: JAKOB ZABUKOVEC, predsednik porotnega odbora, 4q24 Blackberrv St., Pittsburg, Pa. MIHAEL KLOBUČAR. II- porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mich. .Ti PI ZDJRC. III. porotnik, 3401 So. 13th St., Omaha, Neb. V ,..ni zdravnik Jeduote: Dr.MARTIN J. IVEC, 711 N. Chicago S reet. Joliet, 111. KY-'ievna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise premembe udov in dr ..-ine na glavretra tajnika: GEORGE L. BROZICH Box 424, Ely, Mum., po svojem tajniku in m benem drugem. h.- ame pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JO! IN (";«»!'ŽE Bo t 105. Ely Minn., po svojem zastopniku in nosnem dru-. ; ■ i't il;i k1.1 :iih društev naj pošljejo duplikat vsake pofiiljatv« tudi na trlavne:rani krajevnih društev Jednote ali posameznikov nri; c(> na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4'~J4 1;;a« k! rrv St. Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe ^ Društveno glasilo je: "GLAS NARODA". SUSPENDIRANI. - a sv. < i> iia in Metoda št. 9 v Calumetu, Mieb., 20. sept.: !'.:r Rornšek cert. S07 1. razred. ■ a .-v. l'. ira in Pavla št. 15 v Pueblu, Colo., 20. sept.: Fi-, . l i. 11S0 I. razred. Društvo šteje 84 udov. u j dr.: - i v a sv. Alojzija št. 18 v Rock Springs, Wyo., 20. sept.: Ivan .I, . , 2(332, Matevž Tolar cert. 1407, Jakob Bogataj cert. 1336. Vsi v I. razredu. Hi dnšiva >v. Petra in Pavla št. 35 v Llovde.lu, Pa.. 21. sept.: Fran .i -r rt. 3!»30, Ivan Vidmar cert. 2225. Oba v I. razredu. « K] . :"ištva sv. Jožefa št. 14 v Crockettu, Cal., 21. sept. Anton Plut j/. sv. Ime Jezusa št. 25 v Evelethu. Minn., 6. sept.: Josip M. : ft t. 1718, J. sip Oženit- cert. 2995. J..sip ZbaŠnik cert. 3S19, V ■ Mikali.'- cert. 3313, Ivan Modic cert. 4231, Avgust Črmelj cert. 5533, J sip Drobnič cert. 4041. Vsi I. razredu. 0 : d:• i-i.oi sv. Alojzija Št. 36 v 4 onnemaugh. Pa.. 23. sept.: Jakob K >r< <-■'■• eni. 4335, J., sip Kot ar cert. 3700, Jakob Truden cert. 3001. Vsi v I. razredu. m.i • i■ -:i~tva -v. Alojzija št. 57 v Exportu, Pa.. 14. sept.: Ivan Petrič cert. 4443 II. razred. O.i dn-r. a -v. Barbare Št. 33 v Trestle, Pa., 14. sept.: Josip Horvat cert. 2157 I. razred. " - - Jo/efa št. 29 v Imperialu, Pa.. 24. sept. Anton Kolašč .-».»•t 4i?S5 1 razred <• i išt\a >v. Mar;ina št. 44 v Barbertonu, Ohio, 15. sept.: Fran 1 . .-.-k ■ t. ::i»24, Anton Gerbec ce,-t. 3734. Oba v I. razredu. Društvo šte ie 40 udov. (l> M.i a Pomagaj Št. t; v South Lorainu, Ohio, 23. sept.: Jo-,P K i.'- cert. 4«V>5 L razred. Drui,V() udov. 11 ' r':.-t'. .1 -v. Ime Jezus st. 2-> \ Evelethu, Minn.. 7. sept.: Franči-. M » r-rt. 3<13, Marija MiklaVl'ič cert. 1718. o,i iir : -1 \ a sv. Cirila in M. toda ;t. Ki v Johnstownu, Ph., 20. sept.: Tenzija ("ekada cert. 540S. "1 dr . L Marti .a Št. 44 v Barbertonu. Ohio, 21, sept.: Marija Greh , cert. 3734. Društvo šteje 23 fianic. 1 »d iiruš-.va -v. Barbare št. 33 v Trestle, Pa., 21. sept.: Mareta Hor- <> i di .>t\a -v. Cirila in Metoda 1 v Ely, Minn.. 30. sept.: Pavla Klobučar. Društvo šteje 126 članic. _JURIJ L. BROŽIČ, glavni tajnik. 0R9B30STI KRANJSKE NOVICE. Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem v Ljubljani. II u d o d e 1- i z n e v e r j e 11 j a. Nadaljevala se je kazenska razprava proti Francu Perdnuu bivšemu inkasantu Ivosler-jevemu. Prva obravnava se je vršila 6. septembra in se je preložila, da se natančno določi, na kak naftn je Per-dan prišel do denarja, ki se mu očita, da m tra je prilastil v znesku 6423 K 05 v, ali na goljufiv način ali potom izneverjenja. — Sodnemu dvoru je pre d si do v al sodni svetnik Julij Po-lec, votantje so pa bili deželna sodna svetnika Andolšek in Vedernjak tei* >« »dni tajnik dr. Focrster. Obtožbo je zastopal državnega pravdnistva sub-stitut dr. Ro-jiua, obtoženca je zagovarjal dr. Uavnihar. -j- Najprej je prebrala še enkrat obtožnica, na kar je bil zaslišan obtoženec, ki v bistva I*.ve :-to. kar pri prvi obravnavi. Od zadnje obravnave je dojmalo, da je defravdaci ja za 58 K večja. — Prve ča* {Kmeverjenja je Perdan sprejemal <»1 p -tilniearjev denar, doma pa pravil, -la še ni plačano, da pa ima v /< pu kontrolne li-tke. Knjigovmlkinja Pa cker mu je to verjela. Ker se je pa . 1 o ve krat {»»navijalo, n oral je Per-dan na zahtevo ravnatelja prinesti kontrolne listke nazaj, če ni prinesel denarja. Od takrat se je posluževal duplikatov kontrolnih listkov. — Pri->a Ivan K<»Ier pove isto kot zadnjič. Pravi, da bi bil Perdanu povišal plačo, če bi se ne bilo zgodilo to, kar se je! Na vprašanje predsednikovo, če se mu ni nio čudno zdelo, da so gostilničarji Lak o neredno plačevali, odgovori priča, da o kaki nerednoati ne mors biti govora, ker se večkrat zgo- di, da gostilničarji zaostajajo s plačili. — Perdan pripomni, da zato ni povedal celili svot Koslerju, ki jih je izdajal jkj gostilnah gostom, ker mu je takoj od začetka njegove službe Kosler očital, da so predloženi izdatki previsoki. Zato si v prihodnje ni upal predložiti računov o vsem za-pitku, ampak samo o delnih zneskih. — Kosler jeva knjigo vodkinja Matilda Becker pravi, da se ji je le zadnji mesec zdelo čudno, da so gostilničarji toliko zaostali na plačilih. Glede kontrolnih listkov potrdi to, kar smo gori navedli. Perdan ji je povedal nekoč, da je mora! več plačati v gostilnah, nego je dobil povrnjenega od Kosler-ja. Perdan je bil jako priden akvizi-ter in je pridobil več gostiln tvrdki. — Priča A. Češnovar, gostilniearka, pripoveduje, kako je bilo manipuliranj.- s pivom, ki ga je sprejemala od lvoslerja. Kadar je Perdan prinesel ra un za prejšnji mesec, mu ?a je plačala. ne da bi -e kdaj brigala. če je pravilen. Pri njej Perdan ni delal duplikatov kontrolnih listkov. Zadnji n » sec je izjavil Koslerju, da je Češ-novarca od| »tovala ter da še ni dobil od nje denarja, dočim ga je že imel v žepu, drug dan je pa zbežal. — Gostilničar Matevž Zarnihar pove, da je Per lan dal pri njem vsak mesec za pijačo okoli 5 gld. Pri njem je Perdan delal duplikate kontrolnih listkov. tep-a seveda Zarnihar ni vedel. — Krčmar Stepie Peter je dobil od Kosler j a posojila 3000 K, od česar je odplačeval po 300 K na mesec. Denar je sprejemal Perdan in potrdil sprejetje. Dva meseca je Perdan prihranil zase denar, t. j. 600 K, od česar je pa odplačeval potem 400 K Koslerju. Perdan je pravil priči, da ponekod več plača gostom, nego dobi povrnjenega. — Gostilničarka Než« Čarman pove, da je bila Eva Škrbolj* pri njej za natakarico. Perdan je rekel nekoč, da bo založil zanjo pri šivilji, če bi še ne dobila od doma denarja, kterega bo potem on dobil kot povračilo za svoj znesek. Ni videla, da bi bil kdej dajal denar Škrbulji, ki ga navadno 111 imela dosti. — Ko je zagovornik še naznanil, da je neki gospod plačal Koslerju 700 K, ktere je dolgoval Perdanu, se je razprava ob polu 1. prekinila. Del o je smrdelo Francetu Kolarju, zidarju v Spod. Idriji zato g2- je njegov mojster Josip Hacin odslovil. Ker se pa brez denarja ne da živeti, sleparil je Kolar na račun svojega bivšega mojstra ter pod pretvezo. da ga pošlje Hacin, izvabil Jožefu Brusu 80 K. Poslal je pa tudi s ponarejenim listkom k Francetu Ver-biču v Spod. Logatec in k Josipini Tolazzi v Čevee na Hacinov račun po denar, a tu se mu sleparski manever ni posrečil. Obsojen je bil na dva meseca ječe. Izpred okrožnega sodišča v Novem mestu. Kancelist Zorko iz Trebnjega je tožen težke telesne poškodbe. Streljal je namreč na Alojzija Strmoleta, davkarskega adjimkta, v gostilni pri "Lipi". Ivan Zorko je prišel v gostilno k "Lipi". Tam mu je Strmole zabavljal. Razjarjen je potegnil revolver in eelo minuto meril na Strmoleta, iz jeze, da mu je ta pridjal zaušnico. Zorko se izgovarja na silobran. Prinese s sabo situacij-ski načrt, koje^a mu je napravila priča. geometer v Celovcu. Zagovarja se približno tako-le: Pove, da sta ga začela Strmole in Vozel '' ijrnorirati radi nemške kulture," ki jo on pred-očuje. 3. julija je pomožni sluga Smole zvedel, da ga bodo izbacnili. Kajti oponaša se mu, da bi bil rad Slovenec pa ni. Naročil si je 3. julija revolver, ker je vedno strah imel pred sovražniki. Začetek afere je bi! pri Pavlinu, kjer se je Strmoletu podtikalo, da je posluškoval pod oknom dr. Veselka. Že tam po petji obljubil mu je Strmole zaušnico. Zbadal ga je tudi radi hitrega avansma z besedami: Militiir-sehutzverein. — Slovenci so ustali, šli k "Lipi", pri Pavlinu ostala sta samo toženi. Retelbach in Veselko. Pozneje so šli toženi, Retelbach in Veselko tudi v gostilno k "Lipi". Toženi sedaj razgrne situacijski načrt in kaže, kako se je sedelo. Šahisti so bili pri okrogli mizi, druga družba pri dolgi mizi. Pripoveduje, kako je Strmole stol privzdignil, zamahnil po njem. Ena noga se je zlomila. Šel_neril. Videč j to. zavpije priča: "Um Gotteswillen nicht sehiessen!" Pove pa tudi, da bi j se bil toženi prav lahko umaknil, kajti J v sobi sta še dva druga izhoda, ni mu bilo treba iti mimo Strmoleta. Toženi pravi, da ni imel časa misliti na vrata. Janko Vozel, učitelj v Trebnjem izpove, da je Strmole indirektno zabavljal. S stolom pa je udaril, ko je počil strel. Braniti se Zorko tu ni bilo treba, saj bi bil sobo lahko zapustil. Slično izpovedo druge priče. Sodni dvor je oprostil Zorkota težke telesne poškodbe, pač pa ga je obsodil radi prestopka prekoračenega sil obrana na 30 kron. Zopet otrok zažgal! Dne 9. okt. je pogorel kozolec Matevža Ložarja v Zaborštu pri Dolu. Škode je 1700 K, zavarovalnina pa znaša le 400 K. Zažgal je sedemletni otrok, ki se je igral z užigalieami. Veliko žago -si postavi posestnik F. Boštec v Št. Jurju pri Doleli, okraj litijski. Požar, ki je zahteval več življenj. Dne 4. okt. je začelo goreti pri posest-niku Ivanu Medvedu v Velikih Če-šencah pri Zatičini in je pogorela hiša, hlev in kozolec. Zgorela je tudi devet mesecev stara domača hčerka, njen triletni brat pa je dobil take o-pekline, da ne bo okreval. Zadušila se je v dimu 200 K vredna krava, pre-šiča so pa morali zaklati, ker je bil ves opečen. Škode je 4000 K. Zažgali so otroci. PRIMORSKE NOVICE. Samomor. V Trstu se je vrgel v morje Adolf Figar, uradnik pri neki privatni zavarovalnici Zeta je ubil v Trstu Vineenc Gaz-zeta in je vsled tega stal pred tržaškimi porotniki, a je bil oproščen. 14mesečno deklico je ukradel v Trsta neznan, okoli 40 let star mož, ki je imel le eno roko. Ženska, kteri je bil otrok izročen v varstvo, je bila v tganjarni, ko je otroka zmanjkalo. 92 kg di nami ta je ukradel neznan tat podjetniku Sologriju, ki popravlja eesto med Labinjem in Barbono v Istri. HRVATSKE NOVICE. (Skrivnosten slučaj. Sušaška in reška policija se bavi sedaj s sledečim slučajem. Ravnatelja drogerije Prodam na Sušaku, Blaževiča, so našli v neki hiši na Reki z veliko rano na glavi. Poklicani zdravnik ga je dal prepeljati domov, kjer se mu pa sta- -nje znatno slabša. Blaževič je pred poškodbo bil v družbi neke neznane ! pevke, ki je zdaj izginila. Ne ve se, ali je pevka Blaževiča napadla, ali mu je na kak drug način prizadeta rana na glavi. BALKANSKE NOVICE. Črnogorski princ Mirko in Macedonia. Belgrad, 8. okt. Vest, da hoče angleški kralj Edvard poveriti kne-ževiču Mirku posebno misijo v Ma-cedoniji, noče utihniti. Zopet trdijo dobro poučeni časopisi, da je kralj Edvard poslal velesilam noto, v kteri predlaga, naj se da Macedoniji avtonomija, za gnbernatorja pa se naj nastavi princ Mirko. Za ta predlog so se izrekle Francija, Rusija in Italija, proti pa so glasovali Avstro-Ogrska in Nemčija. Nato je Angleška poslala drugo noto, v kteri ne zahteva več avtonomije za Macedonce, temue le. naj se imenuje kneževie Mirko na mesto Hilmi paše, ki mu ravno sedaj poteče triletni mandat. Na to noto še ni odgovora, toda pričakovati je, da pritrdijo predlogu vse velesile. Sestanek srbskega kralja in bolgarskega kneza. Budimpešta, S. okt. Iz Zemuna se poroča, da se prihodnje dni sestane t a pri bolgarsko-srbski meji kralj Peter in knez Ferdinand. Tak sestanek bi bil v sedanjem času naperjen proti Avstriji, da pokaže slovansko solidarnost proti nagajivosti v carinskih zadevah. Lov za nevarnim vlomilcem. Fazlo Dračo v Sarajevu je pred kratkim i prestal daljšo ječo in bil izpuščen do- j mov. Takoj zvečer je vlomil z dvema! tovarišema v neko hišo in odnesel za i 500 K vrednosti. Prijeli so ga drugi i dan. Dasi so ga uklenili, je Dračo trikrat ušel straži in šele pozneje so ga po trdem boju spravili na varno. Srbija. Srbski vojni minister je u-kazal, da se mora pet častnikov in 31 podčastnikov zagovarjati pred sodiščem zaradi kragujevačke zarote. Grozodejstva na Balkanu. Nedavno po noči je bilo ustreljenih in zabodenih v Varni petnajst Bolgarov. Zažgali so tudi eno hišo, ktere lastnik je bil ranjen in so ga odvedli v francosko bolnišnico v Solunu. Izpovedal je, da so nosili roparji turške vojaške obleke in da so govorili turško. Kaj-makam je pa izjavil, da so roparji Bolgari. Varno so obiskali francoski orožniški častniki. Kje je MARIJA ŠKRBEC. rojena na Gornem Jezeru pri Loži*? Nahaja se nekje v West Virginiji. Kdor izmed rojakov ve za njen naslov, naj era blagovoli naznaniti bratu: John Tilič, Box 415, Barberton, O. (24-25—10)_ DELO! DELO!! DELO!!! V šumah Kettner v New Mexico dobi takoj 150 de.avcev delo. Delo je stalno za več let. Plača za goniti konje je $45.00 in za žagati hlode pa ■HO.OO na mesec poleg stanovanja in dobre hrane. Polovico vožnje plača American Lumber Company. Natančneja poročila vam pošle drage volje: FRANK GULIX, Kettner, N. Mex. (22-27—10) n - Rojakom v Chicagu, HI., in okolici naznanjamo, da je za taamošnji kraj naš zastopnik Mr. MOHOR MLADIČ, 617 South Center Avenue, Chicago, HL, vsled česar ga vsem toplo priporočamo. Kje je VIDE PLANIXSI1K. po domače Starnieev ? Doma je iz Za-. gorice pri Št. Vidu na Do.enjskem, Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj mi ga blagovoli naznaniti. John Zaletel. 112 Smith Ave., Joliet, 111. (24-27—10) TRPEL SEM CELIH PET LET! Bratje Slovenci, poslušajte me, kar vam tnkaj povem! Pred petimi leti sent hudo obolel ter sem se zdravil. Toda zastonj Zdravnik me ni mogel ozdraveti in odšel sem k drugemu. Toda tudi ta mi ni mogel pomagati. Tako sem menjal zdravnike in rabil razna ; zdravila nad pet let. A vse je bilo zastonj. Na mojo veliko srečo sem se obrnil na America Europe Co. v New Torku in Sel osebno tje Gospod zdravnik mi je rekel, da mi da zdravilo, ktero bode kot nalašč za mojo bolezen. To zdravilo je znašel neki profesor, kteri je bil pravtako bolan kot jaz, a se je trudil toliko časa, da je iznašel pripravno zdravilo. Rekel je, da bodern tudi jaz ozdravil. Prejel sem zdravilo, "a užival jeden teden in mi je pomagalo. Da se gospodu zdravniku in'receni družbi zahvalim, pošljem jim pismo, ktero naj .se priobči po časopisju da zvedo Slovenci in Hrvatje kam obrniti se in da se pozdrave vsi' ktori so bolni. New York 2. septembra 190C. Veleučenom gospodu doktorju od America-Europe Co., New York. Veleučeni gospod! Prav navdušen sem nad uspehom, kterega ste dosegli v moji bolezni. Trpel sem celih pet let m me niso mogli drugi zdravniki ozdraviti. Kečem vam gospod zdravnik, da sem bil teden po zauživanju zdravil, ktere ste mi poslali popolnoma zdrav. Zgubil sem vse bolezni v prsih; čutim se dobrega in sem uverjen, da sem zdrav Zato Vas prosim, gospod zdravnik, da daste to pismo v časopisje, da bodo tudi drugi vedeli in se zaupali v zdravljenje Vam, ter da ne bodo šli k drueim zdravnikom, kteri znajo samo tolažiti, kot so mene. Hvala Bogu, gospod zdfav-nik zdaj sem popolnoma zdrav in želim, da bi živeli tisoč let na korist bolnikom jln da pomagali vsem ljudem v njih bolezni. v t BritJle Hrv^i5 in S oyenci, iaz sem rojen v Zagrebu in živim zdaj v New Yorku. Kdor se hoče prepričati, da je res, kar sem napisal, naj pride k meni ali pa naj pise; vsakemu priporočam v njegovo lastno korist, da se da zdraviti pri America-Europe Co. v Na veke Vam hvaležen IVAIV HL DIN, 477 W. 57th St. New York ! Bratje Slovenci, mi imamo posebno zdravilo za vsako bolezen. Vsako zdravilo, ktero se odpošlje, je iznašel kak velik zdravnik ali profesor; ta ie iedno bo-lezenproučaval tako dolgo, da je znašel zdravilo, skterim se more ozdraviti ta bo-lezen. r a zdravila pošilja naš gospod zdravnik vsem bolnikom, kteri pišejo nam I ZDRAVILO ZA SO CENTOV. Naj se oglasijo tisti, kterih niso drugi ozdraveli. Mi jim pošlem o zdravila na poskušnjo, kterti gotovo pomagajo. Pošlite le 50c kot povračilo za stroške pošiijatve. Ta zdravita Vam pošljemo samo za poskušnjo, da se orepričate kako Vam pomagajo. Nova knjiga Slovence. Izdala America-Euro] e Company j»o zakonih države New York. Stem naznanjamo v tem časopisu vsem Čitateljem da izdamo največjo in najmodernejšo knjigo v slovenskem jeziku za slovenski narod v Ameriki z imenom: Slovenski zdravniški svetovalec. Pisana in izdana je v blagor Slovenskega naroda. V tej knjigi bode povedano kako nastane bolezen, kako se jo zdravi, kako in iz česa so uapravlje-nja 2dravila in kako delujejo zdravila na raznovrstne bolezni. Ta knjiga bode malo popisala vse velike svetovne zdravnike, kteri so iznašli taka zdravila, da se vsakdo lahko ozdravi. Naša nova knjiga bode veljala 50 centov; onemu pa kteri nam pošlje naslov dveh oseb, kteri so zdravili drugi zdravniki, a jih niso mogli ozdraviti, pošljemo knjigo zastonj, ako nam priloži par znamk za poštnino. Pravtako jo dobe zastonj siromašni ljudje če nam le pošljejo znamke za poštnino. ' Onim pa, kteri žele priti osobno L nam, svetujemo, da pridejo vsak dan od 10—12 ure dopoldne, ker je drugače predrenj. ; Pridite li nam ali pa pišite na: Zdravniški oddelek za Sloveoce v AMERICA-EUROPE CO., 161 COLUMBUS ATE., KEW YORK, N. Y. Zdravju najprimernejša pijača je LE1SY ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela. Radi tega naj nikdo ne zaimudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev in drugih. Leisy pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Travnikar-ju 6102 St. Clair Ave. N.E. kteri Vam dragevolje vse pojasni. THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY __CLEVELAND, O. I Rojakom na znanje ! i tf t® kup1ult1e Hkeri-ev in ž^nja od trgovcev. Zakaj bi kupovali za drag de-i l nar».kar si lahko sami napravite in sicer za 80 odstotkov ceneje. Mi prodaia-| izvleček napravljen iz žganja v kemičnem laboratoriju Orosi v Milanu \ ^ ^iCČek kuPuTO zdaj trgovci, kavanarji in gostilničarji vsega sveta ker l Je odlikovan v mnogih velikih državah_zzlatimi kolajnami. ' j I Na prati jati žganje in likerje ni težko. j ? Ce-imate jedno steklenico našega izvlečka, preberete samo listek na nii A tam je natacno zapisano, kako morate mešati, da dobite zahtevani liker lam-I ™ da dobite žganje, kterega bi morali sicer drago plačati. Velja oa ^ I Vas ta 80 odstotkov manj To se pravi: namesto jednega dolarja, kterlga S A morali izdati, plačate le 20 centov. j & 1 > »^ciega oi.j $ SPRIČEVALO italijanskem .zakonu §43, sklenjenem 24 junija i -v ^ i v. x . se vsi naši izvlečki prej pregledajo po dr'avJ £ mh uradnikih; če so čisti, odtisne se na njih pečat. ) ^ Steklenice so za napravo 1, 2, 4, 12 litrov ali več. / i Kdor še ne pozna tega dobrega in finega izvlečka "Orosi," mu DošlemfJ 5 mi. v napravo 12 htrov (3 galon) kterega sibodi sledečega žganja- Posiemo j 0 1 liter slivovke l liter Pelinovca 1 liter Chartreussa [j 0 i " 'Z 1 » Kon aka 1 " Femeta 1 } » Maraskina 1 „ Brinovca 1 „ Absinta 0 1 „ Kimljevca 1 „ Kuma- x " Anisetta. | 6 13 litrov (3 salone) samo za tri dolarje. / * se dilSajoČarSaznaVžga^illOŽim° jedn° knjig°' V ktereJ P°Pis-o, kako j f 1, • 1 P°šlite.IYu?' t" d.ol?rje po money orderu ali v pismu in pošlemo Vam ta-1 j koj[rečene izlvlečke m knjigo. Brezdenaria se ne odpošilja. vam ta 1 .nadalje prodajamo l vsemogoče parfume iz starega kraja in sicer jeden liter za en dollar. ( 8 Prcdajemo zdravilno milo za lišajasto kožo in razne prišče na nier naše^ f iTte?e£LnaP Jen° " koreilinic' J'e zdravilno ^ odstrani vso nesnago | !! Ml JAMČIMO ZA VSE NASE STVARI. \ Pišite nam zauplivo karkoli potrebujete tukaj ali v starem kraju. ) ko bol«« P 2draVila " laboratoriia "Orosi", ktera imSo a vsa-! Pisma in vse poizvedbe naslovite£ia } I AMERICA-EUROPE COMPANY ^CO^ ATE., NEW YOBK, K. T. | Kedo vam zamore pomagati. Ako ste bolni, slabi ali v nevolji? Na svati način samo 0111 zdravnik, kateremu so dobro znane vse človeške bolezni, trpljenja in siabosti ! ROJAKI! Pazite komu poverite zdravljenje Vaših boleznij"! Kajti v Vašem zdravju obvisi Vaša prihodnost, kakor tudi Vaše družine, Vaših malih in drnerib, za katere se mučite in delate. Zatoraj rojaki, ako Vam ja potreba nasveta ali zdravniške pomoči, vedite, da jo naš stari, izkušeni iu po celem svetu znami in slavni : Dr. E. C. COLLINS Medical Institute, edini, kateri zamore in k-teri -arantira, da Vas zagotovo ozdravi od katere koli akutne, kronične ali zastarele bolezni kakor : bolezni na plučah, prsih, želodcu, črevah, ledvicah, jetrab, mehurju, kakor tudi vse bolezni v trebušni votlini, bolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho, bronhialni, pljučni in prsni kašelj, bluvanjo krvi mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno prebavljanje, revmatizem, giht, trganje in bolečine v križu' rokah, nogah, ledjih m boku, zlato žilo (hemeroide), grižo ali pre liv, nečisto in pokvarjeno kri otekle noge m telo, vodenico, božjast, slabosti pri spolnem občevanju, polucijo, nasledke onanije (samoizrabli-evanja), šumeuje m tok iz ušes, oglušenje, vse bolozni na očeh, izpadanje las, luske ali prh na plavi srbenje, lišaje mazolje, ture, hraste in rane, vse ženske bolezni na notranjih organih, neurastenični' glavobolj, neredno mesečno čiščenje, beli tok, bolezni na maternini i. t. d., kakor tudi vse ostale notranje in zunanje bolezni. On je prvi in edini, kateri ozdravi jetiko in Sifilis kakor tudi vse tsrj 110 spolne l>oloziii moške in ženslio. POZOR ! Zakaj drugi zdravniki ali zdravniški zavodi nimajo pismenih zahval ali slik od ozdravljenih bolnikovOdgovor ! Zato ker niso nikogar ozdravili —potem je popolnoma naravno, da so jim ljudje ne zahvaljujejo. Tu donašamo parslik onih bolnikov katere je naš slavni Dr. E. C. COLLINS. M. I., v zadujem času popolnoma im do kraja ozdravil. Ozdravljen: bolezni V pfsih, težkega Ozdravien • bolečin vtrii,, Jr. Ozdravljena: ooležni v prsih zelodnesa ka-dihanja in slabosti. v^aravjen . ooiecin v križu m ta ia teike^a dihanja in bolezni srca. rheumatizma v rokah in nogah, in reumatizma v križu in ledjih. ^^^^^^^^^^^^^ " \v ^^^l^Mf Ozdravljen : Rheumatizma in /' \ ^^ BOŽO ^ N- V. .. -^ll^l Ozdravljen: Dispepsije in že- • /1|pl A vg^S ■ ■ ^ 0Ip VLADIMIR« TOVAArnVTriT 0zdravlieD-prebadanja v rebrih. -- iT au t)^ MARKO TRBOVIČ MICHALINA MOKRAWICKA, i>ewainany,in(L | « River Bank. Kansas City. Hans. io—5th Street, Passaic, N. J Imamo še na stotine drtigih pismenih zahval od ozdravljenih bolnikov, — katerih pa radi pomanjkanja prestora nemoremo vsih naenkrat abjaviti. — Zatoraj rojaki Slovenci ! Predno se obrnete na kakega zdravnika ali zdravniški zavod — prašajte nas za svet — ako ste bolni, slabi ali nemočni — ah ako ^ as drugi zdraviki niso mogli ozdraviti, — točno in-brez v.sacega sramovanja opišite Vašo bolezen v svojem materinem jeziku — pišite koliko ste stari —koliko časa traja bolezen ter vse glavne zna. ke bolezni. Ako \ am bolezeui popolnoma znama, pišite po knjiga Zdravje katero dobite zagoni ako pismu j>rilozite nekoliko poštnih znamk za poštnino. — Pisma naslavljajte na slediči naslov • DR. E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE, 140 WEST 34th NEW YDKK, Y. potem smete z mirno dušo biti prejpričani Vašega popolnega ozdravljenja. I Kedor hoče osobno priti v ta zavod, ie isti odprt vsaki dan od 10 prcdpoldnem do 5 popoludne. _ob nedeljah in praznikih cd 10 Jo 1 if^^—i—iwnrni^—m^ ... ________ "Winoetou, rdeči gentleman". Spisal Karl May. Prire.iil za "Glas Naroda'' R. (Nadaljevanje.) "Tast, od ktere sem govoril. Zdaj jahamo skozi." Izraz past je baš primeren za to ozko pot, po kteri gremo. Na obeh str:!' . • dvi-.-aj" skorn navpične stene in ga ni mesta, kjer bi se dalo splezati i i; •?■'• ot ne kodi naravnost, ampak zdaj na levo, zdaj na desno; četrt ure poteče, prodno pridemo do izhoda. Tam se ustavimo in razjahamo. Komaj sc to zgodi, že priteče tisti Apach, kteri je bil poslan na vrh gore za čuvaja. •'Ki'.v,-i - p-išli." naznani. "Hotel sem jih prešteti, a ni mogoče, ker so bili predaleč in niso jahali j»osamezno." ".Vi - • :'i v smeri proti dolini?" poizveduje Winnetou. ••NY. r.-tavili so se na preriji in taborili med grmovjem. Potem se je ; pa jeden ločil od njih; šel je peš proti dolini. •'To j«- o-ieduh. Baš še toliko časa imamo, da nastavimo in zavarujemo ; past. N.ij vzame moj brat Old Shatterkand Stoneja, Parkerja in dvanajst n ojih vojnikov ter trre na levo okrog gore. Ko zagleda, lepo, visoko brezo, pride v g.»zd. kteri se najprej dviga, potem pa zopet pada. Na oni strani gozda pride moj brat v dolino, ktera tvori del tiste doline, od koder smo mi lezli na Nuirtr«-t Hill. Naj gre potem po dolini do tistega kraja, koder smo bili pu-tili naše konje. Ostala pot mu je znana. On pa ne sme iti po odprti dolini, ampak se mora držati vedno skrit v obrobnem gozdičku. Old Shatterhand obstane torej v gozdičku, odkoder vodi pot v naš predor. Zapazil l»ode sovražnikovega ogleduha, a ga ne sme ovirati. Potem pride sovražnik in udre v predor." '•To je torej tvoj načrt." nadaljujem jaz na njegove besede. "Ti ostaneš tukaj in zastražiš izhod pr.sti; jaz se pa vrnem po opisanem ovinku do vznožja Nuzget Hilln, kjer počakam sovražnika in mu skrivno sledim, dokler ni popolnoma v pasti?" "Da. tako mislim. Če moj brat Old Shatterhand ne napravi nobenega pogreška, se lov gotovo posreči.*' ••Jaz h(H-em biti kar se da previden. Ali ima Winnetou še kaka na-daljua navodila" _ J i'Ne. Drugo prepustim vse tebi." "Kdo bode obravnaval s Kiowi, ko jih vjamemo?* ••Jaz. Old Shatterhand nima druge naloge, kakor zavarovati vhod, če bi >o Kiou i obrnili in hoteli zbežati. Toda požurite se f Na noč gre; Kiowi m- bo.lo .'likali do jutri, ampak izvršili vse še danes, predno se zmrači." Re~ je končalo solnee svojo polkrožno pot in v dobri uri je pričakovati t o ■ i t \ Jaz si odpravim z Dickom. Willom in Apachi na pot, peš seveda, kar se razume samoposebi. V 11 i 1 i . ti; uri zagledamo brezo in pridemo kmalu v gozd. Okolica je o • ; . kakor j.» je pripisal Winnetou; na oni strani pridemo v doli, ■ ; i k ni a i u jK.len do mesta, kjer so bili naši konji. Nasproti nam zagleda; | j i or. ]-o kterem -e pride na planjavieo in do obeli grobov. p - ;«•: •• j., : drevje tako. da zagledamo laliko vsakega Kiowa — seT . . . h pri.itt ki. ri. Nas se pa ne more videti; Kiowi gotovo ne pojdejo proti nan . ampak gori proti predoru. ii j. : Si..] f- in Parker govorita le potihoma med seboj. Ko-] s .-i ii i .g •! :a prepričana, da dobimo Iviowe in Santerja v roke. p . , • ...» k -i, a j četrt ure, a Kiowov še ni; r.ato si mislim, da se odloči jut r, z!.- - i ker :.isn:o še zapazili ogleduha, kterega so poslali na vsak način. Pod drevjem je že skoraj temno. Se;..-t:i: j, rr.ed Parker jem in Stonejem preneha; vetrie se plazi po vrli »vki ii pro v z roe a tisto jednakolično šumenje, ktero ni pravzaprav šumenje a pak : ejirctrgan, polahen in globok dih; od tega se loči vsak, še tako ne-zn:.t'■ ■ To se zgodi pravkar. Zdi se mi, da se plazi nekdo po mehkih, - •z : h ti. h. Poslušam natančneje; da, nekaj se premika. Kaj bi bilo? (" vt ;eioi;o/na žival bi si ne upala priti tako blizu. Kaka kača? Tudi ne. Obi: m in le/.en.. da bi boljše videl. Zgodi se baš še pravočasno; v tem t e: i:ku zapazim ten.an pre ume t, kteri je moral ležati za menoj in se pravkar plazi pre - med drevjem. Ustanem in hitim za njim. Kot temno senco ii ...1 ]> eo na zagledam pred seboj; zagrabim nekaj za obleko. •• \ :'v! " zavpi je nekdo s prestrašenim glasom in obleka se mi zmuzne j i i/ j. r- - z :':e: jaz po stoj i m in poslušam, če bi še kaj zašumelo. Moji i : i :e /a j..: z i jo takoj moje hitro gibanje in zaslišijo besedo. Poskočijo in vprašajo, ka j je. "T .o, bodite tiho!" pravim iti poslušam zr.tva; a ničesar ni čuti. j t bil, kieii nas je zalezoval in sicer beli, kot je razvideti iz an- gleške besede; mogoče je sam Santer; druzega bledoličnika itak ni v deželi j v kiov, a-ki. Za i. lini moram, kljub temu, da je temno. , "Sedite in čakajte, da se vrnem!" zapovem mojim ljudem in stečem. I Ni dw i. v kteri .-meri moram teči; proti preriji, kjer so Kiowi. Zasledovalec ~re k njim in nikamor drugam ne. Nj i,- - L > i malo ovirati; to pa dosežem le, če ga prestrašim. Zato zavpijem za njim: <• "Stoj, drugače streljam!" Nekaj sekund zatem izstrelim dvakrat iz revolverja, da podkrepim svojo grožnjo. To ni nikak pogrešek, ker je bila naša navzočnost itak znana. Zdaj si moram misliti, da poj de ubežnik globokeje v gozd, kjer mora svoj tek pom anjšati, ker je popolnoma temno. Da ga-pretečem, skočim k robu gozda, odkoder ga morem še videti. Tako bi šel vseskozi ob dolini,: dokler so ne začne prerija; tam pa bi se skril. Če sploh pride, bi moral mimo mene in bi ga lahko vjel. Načrt je dober, a ga ni mogoče speljati; pri nekem ovinku zagledam n;n ::kia! k. nje in ljudi pred seboj, tako, da se komaj umaknem in skrijem v j. z«iii. Ki- i ustavijo in napravijo šotore v grmovju; zakaj? ni težko uganiti. N: j ' so ustavili na preriji in poslali ogleduha. Ta ni imel težke i. . kot z v on i kmalu. Santer je jahal namreč pred Indijanci, ker je , eo, z namenom, da zasleduje nas in sporoči Kiowom. Ko so pri- , ga 1 še bilo k njim; zato pošljejo rdečega ogleduha za njim. Temu i.: .. t • ' :. k"! iti po Santerjevem sledu; bati se ni imel ničesar; V - ; . ai iv -ti pride ilak Santer nazaj in ga opozori. Ta ogle- d.,:. ] .,. ..a j rti ne dobi ao danes v naše roke, a mogoče tudi jutri J . s 'ko pameten, da je uganil naš načrt. Kaj pa zdaj? Ali; , ; eak a m 7. drugimi vred, da pridejo Kiowi jutri v našo past? p em WiiMietouva, mu povem svoja odkritja in ga prosim za nadaljna navodila? Se nekaj mi preo&tiria; da ostanem namreč tukaj, j da-i je t" nevarno. Zelo važno je vedeti, kaj bodo sklenili rdečniki. ko jim , • | m »ve O telil, kar je videl in zvedel. Kaj, ko bi jih zalezoval! Toda te?, t v. za. do>ti, mogoče vse. Santer jim pove na vsak način, da grem j za i.jim; potem me pa kaj lahko dobe v svojo pest. In vendar sklenem! o-.ati. ako uri le jedna okolnost pokaže, da ne ostanem brez uspeha. Ognja n. a/., da l.i jili ne videli; to varuje njih in mora varovati tudi mene. pod drevjem leže velike skale, obrastle z mahom in obkrožene s praprotjo: mogoče se kje med temi skrijem. \Y. ii a r-le. nikov se mudi pri konjih, ktere privežejo, da se ne morejo oddaljiti in izdati taborišča; ostali pa posedejo in poležejo ob robu gozda. > Od jedn« ga kraja zaslišim polglasen, zaopvedujoč glas; tam je torej vodja in najbrž tudi c*>tane. Tje moram, če je sploh kako mogoče. Le/e n na tla in drsam polahko dalje. Zakrivališča mi ni treba iskati, ker je kr< rinkrog temno; rdečniki pa so večinoma na oni strani tistega mesta, do kterega moram priti. Zapaziti bi se me moglo le tedaj, če pride kak ; rdeč n ik mimo in se spotakne ob mene. K sreči se to ne zgodi in tako pri- ■ dem srečno do tam. Zdaj zapazim dve skali prav skupaj, jedno visoko in j dolgo, drugo malo manjšo; na skali ne bode nikdo iskal nepoklicanih go- ! »tov. Zato zlezem iz manjše na večjo, kjer se razprostrem in ležem. Nad j dva metra visoko -em precej na varnem; gotovo ne bode nobenega povoda,' da zleze kak vojnik za menoj. (Dalje pt hodnjiž.) I Bolečine v hrbtu in nogah I izginejo popolnoma, ako se ud I parkrat nariba z M Dr. R1CHTERJEY1M I SidroPainExpeHerjem 1 Kodbinsko zdravilo, katero g se rabi v mnogih deželah proti reumatizmu, sciatiki, bolečinam na straneh, neuralgiji, o^ bolečinam v prsih, proti .Ti glavo- in zobobolu. ^ g ^ V vseh lekarnah, 25 in 50 centov. F. AD. RIČHTER & Co. 215 Pearl St. New York. Iščem mojega prijatelja IMA RT IN A ! JUVANČIČ, po domače Gomoška, " iz Klanca, fare Vače. Kdor izmed * rojakov ve za njegov naslov, naj mi 1 ga blagovoli naznaniti, zakar mu J bodem hvaležen. Josip Lajovic, * Box 63, Presto, Allegheny Co., Pa. 1 (24-25—10) " ] Delo dobe dobri 1 IZDELOVALCI DOG. j Delo za celo leto. Les je dober in | se rad razkol je. Največja plača, in | j sicer takoj. < Max Fleischer, i 25S Grove St., Memphis, Teim. \ Pišite mojemu delovodji: J Mike Tom?janovich, i P. 0. Box 47, Dumas, Ark. * (12-29—10) ] Rojaki, naročajte se na "Glas Na- \ roda", največji in najcenejši dnevnik, j Zlata ura in verižica zaston) j in brezplačno fountain pero. J CJ^ Pravo črno gumijasto pero * *'Para" ki je jamčeno, je ^ izdelano iz kovine in do- 1 bro pozlačeno z l ik zla- * [• tom- Dobite ga v krasnej ^ K ^'r^'^/jpkatlji z napolnjevalno j tjaŠ&zs&tf čevi°- Taka peresa se pro- J dajajo povsodi po $2.00. < Pošljite nam Vaš naslov j in 50c. in mi Vam pošljemo to pero ter 2» komadov naše zlatnine, ktero prodajte t potem po loe. komad; ko to prodate za j $•2.50, obdržite si 5<>c. in pošljite nam J ona na kar Vam pošljemo brezplačno I ameriško uro solidno pozlačeno in jam- ( čeno, da pravilno kaže. Moška ali ženska ura, verižica in pero, ne da bi Vas ta 1 veljalo samo jeden cent. Žensko bisiri o j pero, ali verižiea in križ namesto foun- t tain peresa, mesto prvih reči. Za onih 1 50 eentov, ktere ste poslali in ktere do- j bite nazaj, ko prodate zlatnino. * CROWN JEWELRY CO., Dept. 172 ^ 163 E. Randolph SL, Chicago, III «< NAZNANILO. Slovensko katolišfoo podj>orno dru-Žtvo SV. JOŽEFA, Št. 12 J. S. K. J.. ' Allegheny, za Pittsburg. Pa., in oko- ' lico, ima s*, oje redne seje vsako druge- * nedeljo v meseeu. ' Družtvecikom se naznanja, da bi se < istih v polnem številu udeleževali ter -; i>*drto d..iaš}ili ^voje m Lspčv- i , Nckit?-; 'idje, ki . .J' — j ( nosti ali i'ela ne morejo ^oj li.-ele/jri i i naj svojo mesečnino na neikterega izmed izvršujočin uradnikov pod spodaj navedenim naslovom dopošiljajo. Predsednik Dominik Strniša, 221 i Spring Garden Avenue, Allegheny; ! podpredsednik Fran Kress e 510G Na- ' . trona Alley, Pittsburg; I. tajnik Jo- " sip Moška, 57 Villa St., Aileghenv; < II. tajnik Fran Strniša, Water Allev, ! < Cor. Basin St., Allegheny; blagajnik , Vineenc Volk, 2S Tell St., Allegheny; , delegat Fred Volk, 122 42nd St., Pittsburg. — Odbor: Ivan Borštnar. ^ 57 Viiia Street, Allegheny; Fran Golob, Nikolaj Povše 2S ^ Tell St., * Allegheny, Fran Kaiser, 221 Spring * Garden Avenue Allegheny. — Zasta- . * vonoša Anton Drašler, 416 Bell Ave., . i North Braddoek, Pa. j i < Ako hočeš dobro postrežbo i , ' z mesom in grocerijo, | ^ tako se obrni na W 4 & J Martin Geržiča, i j i 301-303 E. Northern Ave., 4 Pueblo, Colo. p ^ Tudi naznanjam, da imam f * v zalogi vsakovrstno suho rt i me so, namreč: Ti 4 || i klobase, rebra, jezike, |j ^ šunke itd. t i Govorim v vseh slovanskih ||l # obilni obisk. §> NAZNANILO. Rojakom v Johnstown n, Pa., in oko-lici priporočamo našega zastopnika g Fran Gabrenja, 519% Power Streefc Johnstown, Pa. I Dotičnik je pooblaščen pobirati na-ročnino za list in knjige ter je z nami j že več len v kupčijskej zvezi. 7rrw*.vi:i3r»n -'Glasa Naroda'- FRANK S. BAUDZK, 342 Reed Street, Milwaukee, Wis. Sprejema naročnino za <£G:as Naroda" ter upravlja vsa druga posla. V zalogi ima razne zabavne in pod-ueljive knjige. Vsim rojakom v Milwaukee, Wis., in okolici ga toplo priporočamo. Upravništvo "Glasa Naroda". ^ Telefon 2034. * Frassk Petkovsek f 714-218 Market Street Waukegan, III. ; priporoča rojakom svoj - J-a^SA L O O IN, > v kterem vedno toči sveže pivo, dobra vina in whiskey, ter 5 ima na razpolago fine sniodke. > V svoji PRODAJALMCI ima vedno sveže groce- < ^ rije po nizkih cenah. Pošilja denarje v staro domovino zelo liiiro in ceno; v 4 zvezi je z Mr. Frank Sakserjem v New Yorku. ' j ....................... GLAVNA SLOVENSKA 5 HEE H HI LHICfl IH POSOJILNICI: registrovana zadruga z neomejeno zavezo g v Ujubljani, Kongresni trg ^t. IS, " nasproti nunske cerkve | sprejema in izplačuje Hranilne vlog© ter jih obrestuje po f w 4|% -m j to je od vsacih 100 kron 4 K 50 vin., in sicer takoj od dneva i vložitve po do dneva dviga, tako da vlagatelj, bodisi da vloži | bodisi da dvigne začetkom, v sredi ali koncem meseca, ne gubi n č na obrestih. Za vložene zneske pošilja vložne knjižice priporočeno poštnine prosto. Hranilnica šteje300 članov, ki J reprezentujejo 5 milijonov kron čistega premoženja. Ti člani jj jamčijo, vsled registrirane neomejene zaveze zavoda, s celini e svojim premoženjem za vloge, tako da se kake izgube ni bati. ^ Zatoraj poživljamo vsaeega Slovenca v Ameriki, ki se misli jio- S vrniti v domovino, da svoje prihranke direktno pošilja v slo-venski) hranilnico v Ljubljano, s čemi.r se obvaruje nevarnosti | da pride njegov s trudom prihranjeni denar v neprave roke in ima ob jednern to dobro, da mu ta takoj obresti nese. t Naslov je to: | GLAVNA SLOVENSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA \ v Ljubljani, Kranjsko, Avstrija. J Predsednik: Dr. Matija Hudnik. { Q =- -o * Denarne pošiliatve iz Zjed. držav in Cacade posreduje j| ^ |j g. FRANK SAKSER, 109 Greenwich St., New York, I | o ■ _ o i p™"™"*, f "'----- — _v:.. •=- ~ III HI M _. FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York, N. Y. 6104 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, O. Pošilja najhitreje in najceneje denarje v staro domovino Denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštna hranil-niča na Dunaju. Kupuje in prodaja avstrijske de-narje pod najugodnejšimi pogoji. 0 Nalaga denaije v najboljše hranilnice proti obrestim po 4 in 4la odstotke v varne hranilnice. Obresti tečejo od dneva vloge. Vsak vložnik dobi hranilno knjigo. Prevzema realizacije bančnih Prodaja parobrodne listke za ali hranilnih knjižic, daje nanje vse prekomorske družbe; vsak predplačo ali tudi takoj jih iz- potnik dobi originalen listek, ne plačuje. pa ničvredni papin. Vse navedeno izposluje točno in ceno. Pri raznih družbah ima visoko varščino in so denaiji vedno varni in ima dovolj jamščine. Za obila naročila in zaupanje se rojakom priporoča Frank Saksen, 1CK> Greenwich St^ New York, IN. Y. Telephcm 1279 Rector. 1 ^ ^ ^ --— — --w^r a aiJ lIC-IFPPf1 -11 ^ Ife^i Regularni potni pomik! I) ! "GERTY" odpluje 24. oktobra. ' odpluje 31. oktobia j "FRAISCESCA" otlpluje^.! n,.v»-mbro. I v.»zl.U> mcd Yorktym, Triton« In Rck»,. s j ^ a j pri pravu ej ša in najcenejša itiioln^ia ,'ita v j Ljubljano in sjiloh na Slovensl o. Železnicu velja konjskih moči. 1'LaSavoie" „ „ ...................12,000 „ 25,000 La Lorraine'; „ „ ...................12,000 „ 25,000 !^f.ToHraine » » ..................10,000 „ 12,000 "L'Apuitaine" „ „ „ .................10,000 „ lfi.CGO "LaBretange"................................ fc^oOO ,, 9,'Hn> „ „ "La Chamqagne" ............................ 8.000 „ 9,000 ,, „ "La Gascogne"............................... 8;000 „ 9,000 Glavna Agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK. ParnikI odplnjejo od sedaj naprej vedno ob četrtkili ob 10. uri dopolndne iz pristanišča št. 42 Norih Ki»er, ob Morton St., N.Y. •LA SAVOIE 25. okt. 1906. *LA TOURAINE 15. nov. 1906. La Gascogne 27. okt. 1906. *LA SAVOIE 22. nov. 1906. •LA PROVENCE 1. nov. 1906.La Gascogne 24. nov. 1906. ♦LA LORRAINE 8. nov. 1906. 'LA PROVENCE 29. nov. 1906. La Bretagne 10. nov. 1908. *LA LORRAINE 6. dec. 1906. Pariiika z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. Al« Kozminski, generalni agent za zapad. TI Deaborn St., Chicago, III. CUNARD LINE RARINIKI PLUJEJO JVSEO TRSTOM, REKO IN NEW Y0RXQM. PAENIKI IHAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PROSTOR XV KR0YU ZA SET AN JE POTNIKOV TRETJEGA R \ZRK1)A. , A FfflONIA sSl'1"3" Bm BLT01A SSr-I1MU11L, CARPATH^ . , TTLTONIA, SLAV0NIA in PAN N ON IA «» parniki n • .Iv, vi- jaka. Ii parniki so napravljeni po najnovejšem kroju in zelo p-iklailni za tretji razred. jedila ho dobra in potnikom trikrat na o n pri mizi jKistrez na. Vožnje listke prodajajo jiooblaščeni a^entje in Tie Curt Stearin Co., Lil, boston: minneapolis: chicago: i2f> State St. ..Guaranty Building. <57 Dearborn St. 21=24 state st., new york.