jSt 29. V Gor?ci, v soboto dne 9, marca 19 i 1 Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom poSlljana: vso loto . . 15 K Za Nemčijo K l«'GO. — Za Ameriko in inozemstvo K 20.— Posamične številke stanejo 10 vin. „SOCA' ima naslednje izredne priloge: Ob novem, letir, »Kažipot po Goriškem in Gradišianskem(^ in dvakrat v letu j^jftuii red železnic, parnikov in poštnih zvez". Na naročilu brez doposlane naročnine se ne oziramo. Tsdaj XLH »VBe za narod, svobodo in napredek!« Dr. /(. Lavrič. V Uredništvo >¦-*. se nahaja v Oosposki ulici št. 7 v Gorici vi. nadstr, rta desno, ITpravniStvo se nahaja v Oosposki ulici 5t. 7 v I, nadstr, na levo v tiskarni Naročnino in oglasi je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni ureumk in izdajatelj I v'a n Kavčič v Gorici, Telefon št, 83. »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. J. Fabčič) tiska in zal. Uma zbora. Plodonosno je bilo seveda tudi leto- j šnje zasedanje našega deželnega zbora. Po mnenju naših klerikalcev in laških liberalcev ]e bilo plodonosno zasedanje leta 1910., letos .zopet. Zakaj pa bi ne bilo, če zborujejo sami za ubogo ljudstvo tako goreči poslanci! . .,.,. .^ , Lani jeseni, ko je bila vidna velikanska škoda suše, so mekag stokali-, da bi' radi pomagali; pomagati so namreč hoteli brumni zavezniki, ali takrat kar nič ni bilo upanja,, da bi se otvoril deželni: zbor. No, po novem letu pa je bil otvorjen in zborovali so zavezniki sami lepo med seboj. V otvoritveni seji so padale lepe besede na poslušalce. G in jen i so bili in očak Pajer je klical Boga na pomoč. Slovesno je pričelo ali nadaljevalo se ae precej ne-slovcsno, Deželni zbor je ostal na tistem s nivo, na katerem. je zaslovel. Prihajale so na dnevni red točke, šle v odseke in zo.pet na dnevni red: (zakonski načrti, resolucije, poročila, podpore, te, kar v tri vrste razdeljene: obnovljene, podaljšane in nove. Lahi imajo sedaj dva velika načrta: železnica iiz Uorice v Červinjan in osuševanje močvirja okoli Ogleja in Terca. To oboje se tudi izvede in bo stalo deželo drag denar. Oba načrta sta bila zopet na dnevnem redu in sprejeta z vsemi -potrebnimi dodatki. S črto izvežejo tudi 'Tržič. Država in dežela izvedeta to. Zraven pa so potegnili s červinjansko črto še gorsko železnico, pokazali so podaljšanje-Vipavske, z Rrisko pa so se »peljali iz Gorice v Čedad kar črez sredo Brd. Deželni zbor je sprejel par posnetih zakonskih načrtov, sprejet nekoliko reso-ludi, kar bi bilo pomembnega, važnega, ni storil ničesar sam cd sebe; ni zmožen za kaj takega. • Učitelje so imeli za norca, občinski red počiva v prahu deželnega odbora — delovanje se je sukalo v glavnem le okoli podpor. Delili so jih prav po slovensko-iklerikalno in. laško-liberalno. Kakor po navadi. — Rekali so jeseni, da hočejo pomagati ljudstvu radi bede, ki ga tare vsled suše in slabe letine lanskega leta, toda kaj so storili v lajšanje bede našega ljudstva? Kaj le? .Naj povedo! Proračun so sprejeli. Proračun sprejeti, to je lahka reč v goriškem deželnem zboru.- Par kohečnih številk prečrtajo pa pravi fcajer: e accolto! Primanjkljaj je velik. Deželna norišnica bo katastrofa za deželo. Ali nikogar ni bilo, ki (bi se med. temi .zavezniki vendarle vstrašil kričečih"5 številk ter poprasal: kam pa pridemo s-takim gospodarstvom? Prav m notano je bilo delovamje deželnega zbora, zdelo se je, da zboruje podporno društvo ter nakaizuije na levo in desno podpore, obnavlja in podaljšuje, samo do izplačila je težko (priti___Pridejo pa do izplačila dovoljene podpore .za igradbo rasnih vikarišič, za klerikalno študentov-sko kuhinjio v Gorici, kakemu klerikalnemu društvu na deželi izplačajo podpor-nino, ali dragi, ki so bili deležni večjih do-: volil, tisti naj čakajo. Saj so navajeni. Od • 1,800.000 K iz leta 1910. so izplačali deželni očetje komaj 300,000 K Dovoliti js jedno, izplačati drugo: ; Prav dolgočasno žalostno bi bil skon-čal deželni albor, da mu ni na koncu pri-: skočila vlada na pomoč. Iiz monotonosti" jo dvignil deželni zbor vodopravni zakon' in končno zakon o uravnavi Soče, Terai, Vipave in pritokov. 'Če bi ne bilo teh dveh • točk, kako klaverno bi bilo poginilo zasedanje. O vodopravnem zakonu so sicer ¦debatirali v jiiridičnem odseku, neizogibni Pettarin je referiral, toda niso ga pretresli tako, kakor bi se spodcfoi-lostov. kmečkim poslancem, ki pravijo po dnevu in po noči, da delajo le' za slovenskega kmeta. Nemški klerikalni 'poslanci, v drugih deželah so rohneli ostro proti vodepravnemu zakonu, kateri proglašajo škodljivim kmetu in koristnim industriji. iKmečki poslanci Da sprejmejo tak zakon kar tako! Načrt zakona za regulacije je dala tudi vlada in • "deželni/bor ga je le potrdil v zadnjem tre-notku. To slednje ije edino doibro in obče ¦ koristi — samo pa če bodo znali odslej ' čuvati in delati, da se tudi uresniči, kar ; se je sklenilo v Trstu in, v deželnem zbo- ' Deželni ,zbor pa je pokazal v svojem delovanju, da je nezmožen za pametno zasnovano, res dobro in koristno delo za ljudstvo :V.naši deželi; zato pa se tudi ne ve, kaka usoda iga doleti. ' 6 mest furlanskih mandatov je praznih, na slovenski strani 1, veleposestniški slov. poslanci še vedno niso verificirani. j - .. To je deželni zbor od danes do jutri z '.gospodarstvom, kakor kaže, karikatura j deželnega zastopstva, ki peha deželo v ,pogubo..... Šolska družba. Sedaj je menda konec te dolgovezne razprave v »Zarji«, zato si lahko napravimo pregled. Razpravo je začel pisati ig. dr. Josip F e r f o 1 j a, odvetniški kandidat v Trstu. Pisec prisega sicer na program socialnih 'demokratov, toda ohranil si je samostojne mezore, da ga sinemo šteti med Masarv-kovce. Ni pretrgal vseh vezi s svojim narodom, temne čuti za njegove potrebe. In to je naravno, ako gleda dan na dan nasilja, ki jih zadajajo Italijani Slovencem v Trstu. Ker je spofcnal, 'da je tržaškim Slovencem glavna opora pri njihovi obrambi »Družba sv, Cirila in Metoda«, se njegova razprava deloma čita simpatično. Povod razpravi je bilo lansko glasovanje v tržaškem občinskem svetu, kjer so soc. demokratje glasovali za podporo »Legi nazionale« ter proti podpori »Družbi sv. Cirila in Metoda«. Ker je g. dr. Ferfo-•Ija tako postopanje grajal, napadel ga je so drug g. dr. Turna v »Zarji« dne 11. in 12. jamivarja t. 1. V svojo obrambo piše g. dr. F., da ima soc dem. stranka v Trstu sodruge, ki so učlanjeni pri »Legi«. To je povedal sodrug Pittoni v »Lavoratore«. Isti sodrug je tudi izjavil: »Jaz zanikam, da. bi »Lega nazionale« imela danes namen, razširjati kulturo. Namen je nacionalizem. Isto meščanstvo, ki gospoduje v deželnih zborih in mestnih svetih ,a ne skrbi zadostno za vzgojo in izobrazbo ljudstva, — organizira po tem .z velikim poimjpom zbirke, veselice in maskarade, da nabere denarja, ki ga daruje ljudstvu, napram, kateremu ni storilo svoje dolžnosti.« Isti laški gospodje, ki so glasovali proti socijalistom, naj bi mestna občina prevzela, v svojo režijo zavetišče pri Sv. Jakobu, da se prihranijo stroški »Legi« za ubožne občine, povišajo istočasno prispevek »Legi«. Čemu se odpirajo italijanske šole v neitalijanskih krajih, kar izziva reakcijo proti italijanski narodnosti. Odobrujemo brezpogojno le ono Legino delovanje, ki je fevršeno v ko. rist narodnostnih manjšin v onih občinah, kjer nam druga narodna veČina odreka šolo.« Oglašali pa so se še druigi soc. demokratje ter obsojali »Legino« ruvanje. Tako je rekel Tu nt ar: »Lega« zasleduje raznarodovalne in politične namene, ' posebno v Istri ustanavlja Italijanske šole v slovenskih občinah. Morin: »Lega je raznarodovalno društvo«. Ferlan: »Lega je meščanska ustanova. Meščanstvo pušča otroke brez šol, a z »Lego« se postavlja. »Lega« ima oolitične in raznarodoval-ne namene.« Iz vseh teh obsodeb izvaja pisec, da podobnih očitanj ne moremo prenašati na »Družbo sv. Cirila in Metoda«. Pred vsem se ne more očitat! Ciril-Metodovi družbi nikaka raznai odovalna politika. C. M. družba ustanavlja šole tam in takrat, kjer je sama v defenzivi. C. M. družba in ko so petrebnj za slovensko deco. »Lega« ustanavlja svoje zavode večkrat le iz politično strankarskih nagibov in lovi drugonarod-neduše... Slovenski liberalci so tudi , preje delovali v družbi, ko je bil v vodstvu klerikalni komando; ko je ta prešel na liberalce, so klerikalci odtegnili dražbi svojo pomoč. Krivda je torej na strani kieri- Maksim Gorki. FOMA GOKDJEJEV. slini ... da boječnost ... Izven družbe živite. Boječi ste j in neredni. Nejasno čustvo vsega tega, kar vas navdaja, pa smatrate za vest. V tem slučaju o nji ne more biti go-1 vora; kaj nam je vest pri tem, ako je za človeka tako' naravno, veseliti se, če mu je potrebno in njegova pravica? • Farna je šel, sorazmerjuje svoje korake s koraki sopotnika in gledal po cesti. Vlekla se je med dvema vrstama hiš, podobna velikemu jarku, m polna je. bila*teme. Zdelo se je, da nima konca in da teče po nji počasi v daljavo nekaj temnega, neizmernega, kar tišči na prsi ... Prepričevalni, prijazni glas Uhtiščeva je monotono odmevalv Fominih ušesih in daskavno ni pazil na posamezne besede, je vetfdar čutil, da so nekako lepljive, da se ga oprijemajo in da si jih nehote zapomtaja. Čeravno je šel človek ob njegovi strani, se je zdel samemu sebi vendar samoten, kakor da je zašel v temah. Oprijemalo se ga je in iga vleklo počasi s seboj in čutil je, da ga vleče, a niše mu vzbudila želja, du bi se ustavil. Nekaka trudnost mu je ibranila misliti, ni se mu ljubilo, boriti se s spremljevalčevo zgovornostjo — in zakaj naj bi se korit ž njo? ..\ »Modrovanje ni bilo" dobro za vsakogar ... je govoril Ulitiščev, ipomahiuje s svojo trstiko po zraku in opa-jaje se s svojo modrostjo. »Ko bi vsi modrovali, kedo bi' potem-živel? A živi se le enkrat ... Zato bi ne škodilo, ako bi hoteli ljudje hitreje živeti ... bogme, da je tako! Z eno Ibesedo — dovolite .mi, da vas vzdramim! Takoj se peljeva v neko prijetno hišo ... tam živite dve sestri. Ah' in kako živite! Odločite se!« »Dobro! Z vami grem ...« je dejal Foma mirno in zazehalo se mu je. »Ali ni prepozno?« je vprašal in pogledal proti nebu, ki je bilo pokrito ,z oblaki. - »Tja ne pridete nikdar prepozno!« je veselo vzkliknil Uhtiščev. '¦'.'•.¦¦ Sedmo poglavje. Tretji dan po prizoru v klubu je bil Foma sedem vrst daleč od mesta na lesnem pristanu tegovca Zvanceva, s sinom tega trgovca, Uhtiščevim, .štirimi damami in solidnim gospodom z zalisci, golo glavo in rudečim nosom vred. Mladi Zvancev je nosil ščipalec, bil je suh in bled in če je vstal, so se mu neprenehoma stresale meče, kakor da jim je zoperno, podpirati oslabelo telo, ki je bilo zavito v dolg, kariran plašč s kapušonom, v čegar giubali se je smerno zibala mala glava, pokrita z ižokejsko Čepico. Gospod z zalisci ga je imenoval Žana ter izgovarjal to ime tako, kakor da boleha za zastarelim nahodom. — Žanova dama je bila velika, močna zneska z bujnimi grudi. Njena glava je bila od strani stisnjena, nizko čelo se je obočilo nazaj in ostri, dolgi nos je delal njen obraz podoben ptičjemu. Ta grdi obraz je bil čisto nepremičen in le male, okrogle, hladne oči na njem so se vedno ismehljaie, presunljivo in lokavo. Uhtiščeva dama je bila z imenom Vjera; bila je velika, bleda žena z rudečimi lasi. Imela jih je toliko, da se je zdelo, kakor bi jih bil nekdo potlačil na glavo, na lici in na visoko čelo veliko kučmo, izpod 'katere so mirno in leno zrle njene velike, modre oči. Gospod z zalisci je sedel tik mladega, polnega in svežega dekleta, ki se je venomer izvonko smehljala temu, kar ji je govoril on, sklonivši se k njeni rami, na-uho. A'Foimina-dama je bila vitka, popolnoma Črno oblečena brinetka temne polti in valovitih las. Držala se je tako ravno in pokonci- in je gledala vise, kar jo je obdajalo, s tako milostnim in ponosnim očesom, da ni, bilo težko zapaziti, 'da se smatra za prvo osebo y družbi. t4^-40^i feafaMo:(?) Ubeural-d./CV/JVL itowb& ¦proti -nam sootalistbm. potrebnem drmlbi:-nasproti, aipatKni, wi-nosne sovražni Vflfctfnfc' rajnim, pora^e-koim iftfanntne- potfodav bfti prtofettalno trati & M; družbi, še mm\- povoda pa irnaimo biti proti 'iposaiRiezittim - ilculturato «red-stvanv dtuižlbe,- fo-tton&to prav nobenega povoda ihitnatno Wti proti C. M. šolam v Trstu, , '¦ . •': *' CK dr '.Tuima, prav J, da pravemu qsocia-li$u ni treba dragega, nego se -držati veljavnih zakonov, ki nam ferež drugega za« •¦'gotovljajo' manjšinske šole. Kjer'so socialisti v ve5ini, tam imajo izjesti- po strainki-nem programu javne manjSiaijske šole. Vse lepo; toda'kKokajJe v tem, da socialisti nimajo v nobenem javnem ?astopu v Avstriji večine, Kalkor v posmeh svojim dokazom pa piše^g. d»r. Tuma: »V tržaškem, dež. zboruin mestnem sveta hnajo italijanski nadotialistr tako ogromno večino, da jiih ni .mogoče 'prisiliti, da šolske za- :/ikon«Mrr|e^^* n^sred^V^ da bi -žaftop-nifc,manjšine. fesiliMia • ^caikrgenJcoli način, -da Tržaški mestni svet ustanovi potrebne šole -za slovensko prebivatetvo v Trstu.« — V letošnjih člankžhi ipa trdi isti g, dr. Turna, da C. uM.šole le 'zadržujejo ustanovitev javnih šol Doslednost, kje si? ¦ . ¦ V nadaljimlh svojih člankih moli sicer &. dr. Ferfolja socidistični.koirfiteor, a .vklfrib tetmvga jetsodruig g. dr. T. zopet grdo zdela!. V zadnjem člariku piše g. dr. FenSoIja: »Naš tip (soe. dem.) bi si prej roko odrezal, nego bi dal krajcar za C. M. <šolo. Drugod pa vzdržujejo socialisti (nemški, češkiv poljski, rustoki) svoje manjšinsko Šolstvo, drugod .glasujejo socialistični poslanci (n. pr. v nižjeavstrijs-kem dež. zlboru) dosledno za. podporo privatnim šolsikim družbam (Schulvereiiiu). Nemški sodrugi v Šišfei pri Ljubljani pošiljajo svoje otroke v šulferanjsko šolo, Imajo svojo večino v odboru dotične i»o-družoice, pdpirajo laaterijaJno in moralno, nihče se nad tem ne spodtfka. Hudo se je zagnal g. dr. Turna, bivši ljudskošolski pedagog, v sodruga dr. F. zaradi tdh članikov. G." dr. T. je vseeno, ali so naši otroci Nemci, Italiijaini ali Kitajci. Sodtugom se stavi za zgled, češ,; da ; govori zaradi svojih otrok z gospo so^ progo francosko, s služkinjo furlansko &d. Prdbatum je za. vsakega delavskega sodruga. Naj ima služkinje in služabnike vseh mogočih narodnosti, pa se bodo otroci brez šol naučili tujih jezitkov. Članke nam je v toliko popraviti/ da »Lega« ne ^držuje nikjer potrebnih ananj-šhrsikžh šol, temuč so vse raznarodovahie za Slovence in Hrvate, dočim v C. M. šolah ni niti enega tujerodnega*otroka, temuč so vse krvava potreba za našo oh-rampo. Tudi ni družba C. M. nikjer in jii-ikoli nastopala sovražno proti soc. derno-kratom, temuč sprejema brez razlike političnih strank vse slovenske otroke ter za vse enako skrbi v duševnem in gmotnem ozira. »Slov. Nar.« 2a podporo jsa pospeSeVatnje Paniki, se od?, stopi deždneirou odboru, • istotake,se ?od-Mstoipi 4j^eto©miu odboru pro^ia^toJmfoi* skega cestnega odbora; w^j$utfe Prispevka, Županstvu Štorje se tfovbft' za dve kapnioi v Kazljalh< in. Storjajh 20% od 40.000, žfllp>nstvu Stijak se.-dovoli #0 K za kaip^oo pri Trebižanlh^ Občini D,re#i*tca se dovoli 650 K za napajaljbšče na Ra#eh, župAn«tvu Zgonik se evi^a podporni za napa^iščeVoid' 3050 na 335p K, dež. odjboru se odstopi'.prošnja županjstva Riherrjjberg za popravo Občinskih cest, občinLFotjan se dovoli «a pitno vodo v »Pala&zo« 25%, siaveč 4075 K, občini Ponikve zfc cesto iPonSkve-TruSnoJBaca se dovoli na novo 400 K in podaljša 1000 K, de-i odboru se odstopi prošnji županstva Sv". Križ ,za popravo občinskih poti in prošnja Občine Rusinj za most čez Sočo proti AvČam, poživlja se vlada za načrte in podporo za cesto Gorenjavas-Plave ab desnem bregu Soče, prošnja cfoč. Šempolaj za cesto, Serhipoiau-F.i;:aprot se pd^tppji dež^ln^mu, ¦cfdbbfu; žapatistvu Ponikve ža cestojPo-nikve^Kilavže se dovoli' 500 K, dež. odboru se odstopi prošna čipkarske šole v So-vodnjah za podporo, istotako prošnja županstva Grahovo sza vodovod v Liscu, '.zviša se podpora za okragno cesto priDu-: tovljaih od' 3500 na 3320, prošnja občine 'Senik sza kapnico se odstopi dež. odboru, istotako prošnja iz Nakla za vodovod v Banki, istotako iz Brestoviče za cesto Gorjansko-Jaimlje, 530 K se dovoli za; cesto Bovec-iPhižrfje in za cesto ria Kolovrat, dež. cdboru se odstopijo prolnje čebel, društva v Gralhovem, županstva Repče za ceste, in /županstva Mavhinje, dovoli se podpora nadalje varnim tečajem 16 krajev v Furlaniji dodatek 3800 K in izredme podpore 2900 K, za. tesarsko šojo v Panzanu 600 K, za. nadaljevalno šolo v Foljanu se .zviša-prispevek na 300 K\ za ribiško šolo v Gradežu 800 K za' 1911 in 800 K za 1913, za protimalarično"akcij0 se zviša podpora -na 8000 tK, za skladovno cesto v LoČniku 10560 K, za visokpžolce na Dunaju 200 K, za razne podpore 5300, 1150 in 3500 K. } Deželni zbor. XI. seja. Konec. Se podpore In dnigo. Dovoli se 500 ni v dineih 13. 14. in 17. marca pod vodstvom koncertnega vodje g. M. Hu-bada. Zanimanje za koncerte je velikansko. Sodeluje 300 oseb. Detomor na Vogrskem. — Grozo je vzbudila vest o detomoru na Vogirskem. kjerkoli so se razširile podrobnosti o teni detomoru. O detomoru poročajo z Vogerskega »Prim. listu«: »Zadnje dni pretečenega ¦tedna se je dogodil tale grozen zločin: Dekle Terčič N. je bila v blagoslovljenem stainu. Imela je dete poviti. Usodepokii'večer je bil povalbljen 'tamošnji preč. g. župnik k bolnici, češ, dekletu je grozno slabo. Mati .dekletova je tajila, da bi bila hčerka-vblagoslovljenemi stanu, ter rekla g. žup-•niktu, da dekle mučijo krči. O. župnik je »bolnico«, spovedal in mialzilil s sv. oljem. V tisti noči je nesrečno dekle povilo dete. Takrat se je zgodil grozen zločin: Nedolžno 4ete ste zverinski ženski zadušili in mu polomili reberca, ter 'je potem' nesle v šjalo.:. Pavolo^ katero je prejšnji večer rabil preč. g. župnik, ko je mazilil »bolnico« s sv. oljem, je zverinska žena potlačila detetu v usta, vsled česar se je le-to zadušilo. Drugo iutro-je mati dekletova z vso naglico pritekla k 'g. župniku, naj prinese »hudobolneirnu« dekletu sv; popotnico, kar je slednji seveda storil nič hudega sluteč. — Šele pozneje se je 'izvedelo za izveriinski izločin.- Oimembe je vredno tudi ¦to; da je mati dekletova 'zaipodik iz hiše vse ženske, daje tako lažje ii&vršila .to, kalkor opisano. — Kmalu tna to-šo seveda mater dekletovo odvedli v izapor, nesreč-;no dekle pa v žemsiko bolnišnico. Dekle je spočelo dete z zakonskinif moižem iz Pr-vačime, ki ima ženo v Meksandriji, kamor je sedaj še on pcibegiiMl. Oreh rodi gorje!« Poročilo o tem, detomoru je poslal v »Prim. list« -najVnže vogerski župnik sam. — Strašno pač je to citati. Pribiti pa moramo takoj, da se je zgodil ta detomor v klerikalni, tercijalski hiši. KlerikalLzem kvari ljudi ter jib iizprija do skrajnosti, da se drznejo tak greh hoteti zakriti s sv. za-, kramenti. Spove naj se, potem povije otroka in ga zaduši še s pomočjo matere, •mazujo jo pred porodom In detemoronv drugi- Jan, pn storjenem zločinu.pa xav-žije..živega Boiga...... sledi spremstvo".z • Orožnilkorn v zapor in ječo. — Take izrod-ik-i se dobi mednaišim: »dobrim ljudstvom«, to je tistim, ki -ga tiščijo k sebi črni kremplji 'klerikatiztna. Tu se špetglajte, brumne duše klerikalne,^ do kake propasti vede ljudstvo klerikalizem. Kaj to je "oše vem ljudstvo«?! —Da pa se ne bo >enemu godila krivica, moramo pove-:.«a_.u da sedanji g. vogerski župnik, ki ni še .ko dolgo tam, je duihovnik in ne po-btifKiijoči fair; družina Terčič je bila prej na Ajševici ut je oče briškega izvira. Orožne vsfe domobranskih rezervni-kov se bodo letos pričele še-le z 9. aprilom, ket v> 7. in 8. aprMa veiikomočni iprazntki. . (Dalje v prilogi.) Moll-ov Seidlitz-prašek |e t% n& lelodov tirpsBe neprekoiljlvo aredHtvo katero ima prednost pred vnemi dragimi drt itlfinimi Čistil, kroglicami in grentStotml, Cena oilg. Skatlje K2- Pon»reJ»Aje se sodnljsko »»slednje. MoIId-vbi Franc, žganje hi sol . MOtL»8 Funlkrummi ia ribanja iivota. — BoleClno olajSuJoCe In okreptajoCe sta-roznano sredstvo proti trganja in prehlajenja vaake vrste. . OriR\ steklenica K 2-- N» prodaj po vseh lekarnah 'L in mirodilnioah. Glavna lekarna < A. HOLL, e. in kr. dvorni talolmk, Dunaj, Tuchlaufcea 9. Zaloga v Gorici v lekarni: A, Gironooli, ..:*¦-..¦. G. CriBtofoletti. Vinarska in gospodarska zadrga vabi svoje člane k rednemu občnemu zboru dne 17. marca t. L ob 3. uri pop. u prostorih gosp. Karla Keršeuani. Dneonl red po pravilih, i )fKmeia posojilnica" v Cerknem registrovava zadruga z neomejeno zavezo, naznanja, da je sklican redni občni zbor! v nedeljo, dne 17. marca 1912 ob 2. Uri pop., v prostorih posojilničnega urada] z dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva. • .2. Poročilo nadzorstva. • 3. Čitanje revizijskega poročila. 4. Odobrenje računskega zaključka za pretečeno poslovno leto. 5. Volitev nadzorstva. 6. Raznoterosti. Na občni z:bor so vljudno vabljeni vsi j člani zadruge. Načelstvo. Vsem onim, H trpijo i MltlZl se priporoča za masiranje fzDLŽbail3 maSCrltfl, k> ima že mnogo spričeval od najrazličnejših oseb, katere je masirala z izvrstnim vspeliorm Ako ima kdo kakega grbastega otroka v starosti od 3 - 4 let, ozdravim istega potom masiranja. foni Delinek prej v Oorici, v Raštelju št. 11 sedaj t Kanala št. 45. V reklamne izložbel t lili Drometni ulici Več pov^ tvrdka O, ZAJEC,| Gorica, Gosposka ulica. "' *-------- i+to$™fmgt'^ ft f «»JiJ)»hl«dlllf: Pffkafltevndn bolnim, titehaiofil, lekajofil In Icnp^I r SittMef, Blrn^ ii <žfil (Hrvaiiko). ,«Mli.T« Je v resnici.dpber! To iti Bnmo reklamo! Dvanajstorloa za poakuSnJo 6 kron franko. Izdoloj Fellerjev fluld z znamko BEIzo-f rotclj aamo lekarnar Fellcr y i 38 Klerikalna iaJzfUkaclia — razkrinkana. — V boju izoper slovenskega profesorja v Oprte!, kL se Je ;Q*pielU;jJtovO:riU %: znanstvenega stališča o predmetu; ki ga smatrajo 'klerikalni učenjaiki iza i»kljut6np svo-,jo domeno, so brž vpletli tudi ime prof. jluecikla, ki ga sovražijo, kakor le morejo in znajo, ga ponižujejo in izaničujejo. Ker pri njih ne 'dokazujejo dejstva, ampak PP sfcdJtfj^eštoa^^^^ doma i« Zadra. Pravijo, da jim je rekel tudj) »Uvuskerle«. Corvatto; ima prebit klobuk in rano na glavi. Šal je -po pomoč k!U®mV Ijeniim bratom. Drugi trije so' bili 'študentje Arrigo Zinz, Feruddio .Maazoli in trgovski, pomočnik P. Pizzamiglio, — Kar je iskal, to je našel tisti, zadnski Corvatto. jPo tej lekciji se bodo menda zabeli spo-dobneje obnašati po ulicah razni laški go- se je skliceval klerikalni zvitar zoper^tta-eckla celo na dvojnega . svetnika prof. Oralia z GraSkega vseučilišča; Sklical' se je nanj, ker je ta profesor eden najuglednejših zoologov in. .celo osebni^firijalej^ Haecklov — pa se.je Vendar vzrazil ostro zoper. Haeckja (»Gorica«) s 27; jan.). Mi smo se koj oglasili, ker smo spoznali, da Grafi nikoli ni mogel izreči be-sedil, ki mu jih podtika klerlkaiai zagovornik slabe stvari. Proti našemu pojasnilu (»Soča« s 6. febr.) je vendar Že, trdovratno poudarjal inf vzdrževal^svoja trdi- fev- klerikalec' v" »Gorici«........ " . i Seclaij smo v-položaju, da moremo veljavno obračunati z njim. Poskrbeli smo, da je bil podtaknjeni izrek prof. Orali: predložen in pred nami leži sedaj odgovor prof. Graffia, ki pravi: .»Citiranega in meni pripisanega izreka laz nisem nikoli storil — kar vsakdo vidi, kdor me pozna.« Sedaj je.torej gotova stvar, da je klerikalni učengaik v »Gorici« falziflclral, da bi (branil svojo gnjilo znanost. Po -liberalni morali tako dejanje ni dovoljeno- in- se smatra za nečastno; po klerikalni morali je pa tak človek menda posebne polivale vreden »vojščak za sveto stvar«, in poklican, da -nosi dinhovsko suknijo, kakor — če se zelo ne motimo — Goričiin uče-n jaški podlistkar. Graffovo pismo je., temu zvitarju v našem uredništvu na vpogled; ako se hoče pa sami prepričati naravnost, naj se obrne na prof. Graffa — ta mu že posveti! Kdor se poslužuje . takih 'nedostojnih sredstev, je po klerikalnih nazorih tudi poklican, da širi »pravo znanstvo« v pod-.-listku »Gorice«. Same sleparije! Slabi dovtrpi, ki so ji'h delali prodani klerikalni. študenti v '.gostilni,-'ko so.preganjali mačr.-ka — ti se sedat servirajo ¦>>Goričinim<<'čir tateljem za katoliško znanost, ki seveda temeljito pebije vse, kar.se ž njo ne ujema! Rudeči prerok Turna v Lokav cu.— Pišejo nam: Dožroatfemo, da se bo vršil v 'nedeljo 10. t. m. ob 3. pop. javen shod soc. demokratov: v Lokavcu (čudimo se, v prostoriih gostilne Slokar) in pride sam prerok dr. Turna, da pove, kako dobro' je biti sove. demokrat (tako kot on, ki hoče raznaroditt našo deco; glej članke v »Zarji«.) . No, upamo, da iz njegove brozge no bo močnika. Lekavčani, ki ste pametni ljudje »pridite pa .povejte dr. Turni, Tonetu iz Dcbravelj, posebno nepoznanemu Tomažu in soic. 'Blažu,, da tu pri nas ni mesta za take ljudi, ki rujejo proti' naši tako potrebni družbi sv. Cirila in Metoda ter pravijo, da je vsejedno, če postanemo jutri Italijani ali pa Nemci. Lokavčan je napreden in agraren in Slovenec je. Socialni demokratke pa razlagajo po svoj12.— Se-culi-n Rudolf star., Gorica, Ferletič Mihael, Miren, Krkoč Anton, Selo, Pelicon Ivan, Rubije, Ercetič Anton, Knmin, Barazzetti, Viljem, Gorita, Toroš iKarol, Medana, Trp-ha Franc, Vel. Zabije, Sclherer Josip, Kr-oiin, Oberdank Franc, Gorica, Medved Jo: sip, Gorica, iPerco Andrej, Gorica, Kalin ' Leopold, Sv. Križ, Sussana Alfred, Perte-ole, Stacul Franc, Medeja, Gle-ščič Ivan, Gorica, Forcessin AMoniz, Gorica, Moset-tig Feliks »Gorica,- Misdhou Ludovik, Gorica, Resberg Ivan, Gorica, Comel!-iosip, Gorica, Sirca Alojzij, Gorica, Mrak Ivan, Pečine, Gaisutti .Dominik, Krmin, Kavčič .Štefan, Domberig, Bratina Franc, Sv,. Križ, Kerševani. Kari, Dornberg, Šauli Ferdinand, Šempeter,: BarzeHlpl Franc, Gorica, Bandeu Josip, Gorica, Cristofoletti .d'r. HuigOi Gorica, Olede Herman, Kr.m;in, Nardini. Ah^lj. Gorica,. Cvsa&Framoi¦•¦Šempeter,- Marin Anton,Gr.adež, Bregan^Seba-stjan, Ločnik. — Nadomestni pciroiniki.: Taibai Avgust, Podigornik Alcj.zij, Zei Alojzij, Struckl Josip, Costantini Gilbret,5 Or-tali iPeter, Paul'in Alojzij, Gregorid Henrik, Sdhiller pl. Vilibald; vsi iz Gorice. Slovensko bralno in podporno društvo v Gorici sklicuje na dan 24. t m..;ob 10.'uri predpoldne svoj redni letni občni zbor. Vršil se bo v društvenih prostorib v. nlici sv. Ivana št, 7. Dnevaii red: 1. letno, poročilo odiborovo; 2, račun za leto 19U; 3. proračun za 1. 1912; 4. morebitni pred-, logi; 5 .volitev predsednika, 10 odbornikov, 3 namestnikov, 3 pregledovalcev računov in 5 razsodnikov. Načrt o uvedbi najemninske davščine! v- Gorici ibi bil tudi moral biti predložen deželnemu zboru pa ni bil. »Leži že precej, časa na deželnem odboru.- Ker je- to edi-.Dzna reč, so jo zigruntali laški • liberalci tako: da more deželni odbor sporazumno z vlado odobriti načrt, če ne zboruje de-, želni zbor. V deželneim odboru gotovo potrdijo načrt — ko deželni izbor ne bo zbo-. ¦roval -— ali namestni-štvo jg tu, ki'se mora postaviti proti uvedbi tako občutne davščine za:goriško mesto. Naj šteidfjom 'pametno upravljajo občino pa ne^bo treba segati, po najemninski daviščink V -tej; neznosni draigingi pa še taka davščina; Vlada' je ne širne pripustiti. iNaj posluša glas mestnega prebivalstva, ki je odločno proti najemninski davščini. Boj zoper človeške možganei —. Cele tri mesece že se zaganjajo klerikalni učenjaki zoper poljudno predavanje.»o .mož-tganih«, ki je bilo v početku decembra, čeprav pri predavanju niti bili niso. So mu pač podtikali, da so 'ga mogUi- napadati. Predavatelj je hotel klerikalcem dati priliko, da predavanje či-tajo in se kaj .nauče, in »ga je priobčil v »Vedi«. To je bilo, kakor da bi ogertj vrgel" v strah o. Sedaj se prične vojna na novo! Zadnji »Priim. L.« je začel z dolgim člankom iznova in s fanatično ognjevitostjo pobijati razpravo prof. Seidla. Kaj ve klerikalni omejeitvec povedati zoper razpravo, »ki ima svoj temeli v moderni znanosti? Sami srednje v2ška sko-lastlka je vsebina bojnega članka v »Prlm. Listu«! S takim zgolj špekulativnim pre- rniŽljevanjeitt so pobožni skolastikl pred stoletji »dokazovali«, koliko angeljev mo-rr pleiati na koncu irfe. Klerikalni bojev-, nik še ne, ve, da na tako' spekulativn^ dokazovanje dandanes nikdp ne polaga nobene vrednosti, in da listi dokazi iz: gole domišljije niti pri srednješolskib dijakibni-česa ne opravijo nasproti znanosti, ki ima namesto v domiišljijj' svoj trdni temelj v neizpodbitnih dejstvilh. Šre*dilTeVeška'skola-. Stika nasproti moderni znanosti je prav !taka, kakor srednjeveška vojska proti današnji, grmada oborožena s sulicami,, pšicami iri pračaimi zoper novodobne repe-tirke, štrojirte puške .in šrapnele! Talka staromodna vojska ifnponira k:večjemu še ou-ltfkafrom. Niti enega dejstra v razpravi prof. Seidla se ne loti 'klerikalni skoiastik> nikar pa da bi ga iižpodbil, Zato pa kliče na pomoč — »merodajne kroge«, vek in,kar se učijo že srednješolski dijaki. Razprava: »Mehanika duševnega delovanja« v »Vedi« pravzaprav ne pove nič drujgeg:a, kakor to le: Roke in-noge se gibljejo, želodec prebavlja in — možgani mislijo! Taka jasna istina se da se/eda le s prazno skolastiko pobijati in pa s pret-njo srednjeveške inkvizicije! Toda »merodajni krogi« dajejo dandanes tako skolastiko v koš, in- vedo, da je znanosti zajamčena svoboda v državnih temeljnih iZakonih, Pretep v Batah. — V nedeljo, na dan Gospodov, so se stepli fantje. Pijani so bili inpo nožeb so segli. Jernej Klanjšček je ranjen na vratu, A. Fabijan na čelu in brbtu, Fr. Fabijan na ihrfotn. So pa. tudi manj ranjeni. Prve tri so pripeljali v Gorico k .usmiljenim bratoim. Po občini' je veliko, vznemirjenje vsled tega. V Batah so klerikalci doma. Taki pretepači so klerikalci. Pa ni čudo, ker imajo slab poduk. Goriški K6penik. — Ker so nekateri v okolici mesta napačno tolmačili prve stavke našega poročila o goriškem Kope-niku, smo naprošeni objaviti, da tisti sloviti Rejec ni imel stamovanja in hrane ter vsega, kar je hotel pri rodbini prizadetega -d^aa':v7-bl^^feS:Miafvi§C je bival v Gorici ter bil v oni družini v okolici samo parkrat. Društvo »Klub slov. amater - fotografov« v Ljubljani si usoja naznanjati, da bo v kratkem pričelo razpošiljati svojim rednim članom krasno opremljen in bogato ilustrirani 3ist (revijo) »Wiene'r Mitteilun-gen^pbotograplhiscihen Inhattes«. Omenjeni list, čegar velezanimiva in podučna vsebina z raznimi koristnimi recepti in na-vcsdili bo nedvomno zelo ugajala, prejmejo redni član društva brezplačno dvakrat na mesec, dokler si mlado društvo v gmotnem ozir.u v toliko ne opomore, da si najame prepotrebni društveni lokal z laboratorijem in prične izdajati svoj lastni strokovni list. Na vojaškem naboru v Gorici v torek je bilo 73 mladeničev; potrdili so jih .33. Garibaldijevo himno »Si scepron le tombe« sta pela po goriškib' ulicah laška podanika iz provincije Bellumo, A. Demar-co in V. Coletti, Klicana sta bila pred sod-nijo, obtožena po § 303. 'k. z. Obsojena sta vsak na 3 dni strogega izapora z jednrm postom in trdim ležiščem. . -' O^ožaruvHrožni^oriiiiv^^oHČi $m*> poročali, da se sodi, da je nekdo zažgal, -ker je gorelo na več krajib hkratu. Kot sumljiva požiga so* aretirali 26 letnega V. Weinbergerja iz Gorice in 18 letnega Huga Bongeisa iz Grad:šča ob Seči. ' Javno nasitetvo. — 36 letni J os. Bra- ' njegovemu tuž iz Št. Florjana se je zoperstavljal te- siaVo.« daTju Trpinu, ko tga je peljal v izapor. Udaril je redarja in. ga ranil in še žalil po vrbu. Dobil je 6 tednov težke ječe s posti. Ravno prav, da prilde k pa/meti. Brez. sredstev in dela je hodil okoli po Gorici neki ^IVlinael Kolman, doma z Bavarskega. Poslali so ga domev odgon-skim potom. »Slovenski Hustrovani Tednik« jako zborovanje demonsirantov m VseucillŠ-l^ke^n trgu? atentat m jster^kega d^'^di-slanpa dr.MPo§čiča v .Voioski (dve slik'i); pustni kor^OiV.GorJioi; to g. Batjela, in na Jesenjcah, »Uppd ^ob^jeev« itd. »Ši)~ venski llustrovani Tednik« je v narodno-kulturnem ožjru veiiketga pomena |i bi naj ne manjkal v nobeni slovensikj/ rodbini. 'L. .. ' Prijatelj^ Srblie, Husije in Italije ter nasprotnik .Avstrije, je nek j. 32 ]stnf;J. K. iz Št. Peira,,kadar se naleze vina. Posadili so ga na zatožno klop; obtožen je bil po § 303. k. z. Pred sOidmijo se je po- ,,¦ kazalo,, da-inož nima nolbenih hudobnLh namenov, proti naši, dnžavi, da jej torej ni prav nič nevaren;-.vin« ga omami, da' ne .ve, kaj kriči. Zato ga je sodni dvor oprostil. ob*ožb.e.; . ; • Kolinska kavna primes je v resnici najbolj^ kavni .pridatek. O tem so se že vse slovenske gospodinje lafako prepričale, kajti lab'k^;§^.že, dasvpo fižpoznalei da je najboljša" ša:mo'tisfe'^av.a;'rRaferi je pri-č jjana Koliinska kavna primes. Taka kava ima v največji imeri vse one lastnosti, ki jih od dobre kave zabtevamo. Kavo, kateri je pridejaria Kolinska kavna primes, vsak najraje pije. Kolinska kavna primes pa ni. samo izvrstno,' ampak tudi pristno domače blago. Zato jo toplo priporočamo. Odprti lekarni. — Jutri popoldne bosta odprti v Gorici lekarni Cristofoletti-Gliubich .V teh dveh lekarnah bo tudi po-nočna služba v času od 10.—17. t. m. Tržaško kolesarsko društvo »Balkan« v Trstu. Sedež: kavarna Minerva, via Acqu«dotto. — Odbor tržaškega kolesarskega društva »Balkan« je videč nagli razvoj in napredek društva, in v prvi vrsti koristi in interes svojih članov, posnel metodo inozemskih Touring klubov, in sklenil v smislu sklepa občnega zbora 11. februarja 1912. »zavarovati svoje člane izoper kolesarske nezgode. To zavarovanje se deli v dva razreda, in sicer: I. razred s pravico K 2000 za slučaj smrti; K 6000 za •sluaj popolne nesposobnosti, K 2 dnevne podpore za delno nesposobnost od 5 dmeva naprej do 200 dni. H. razred s pravico K 1000 za slučaj smrti, K 3000 za slučaj popolne, nesposobnosti, K 1 dnevne za delno nesposobnost od 5 dneva naprej do 200 dni. Letna članarina znaša skupno z zavarovalnino K 10 sa prvi in K 6 za drugi razred. Vsa pojasnila dajejo se bodisi ust-•nieno vsaki dah od 8.-9. zvečer iii ob nedeljah od 12 — 1. pop. v dr. sedežu, ali pa pismerto: Kolesarji, kateri imajo veselje do kolesarskega športa in ob enem da se zavarujejo — dobro došli. Predsedništvo Tržaškega kolesarskega društva »Balkan«. Leopold pegam I. r. predsednik; Splošno spoštovanje pred tafkhn postopanjem naj bi imeli naši Čitatelji, kakor je razvidno iz sledečega pisma Ni. Ekse. Barona Freytag!h-; g. Vranice Jakojicie, Sbežeče ,1 K; g.r Lovm1 TorbS; (Medana 2 K; ig. /Teodor ^ /Sličic Trst 'i K Vsem cenjenim daro- ' 'vajkjem.prav prisrčna hvala in obilo po- l snemovaileev. Na zdar! Odbor. '¦[ '"- ! Sokol ftobrovo j«e sklenil ,ii^tanoviti| svojo lastno knjižnico. Ra# tega se obra-| ča do'taOT|b^rodipljuboy. Moštev s| ,poniižno. fproitrip za podariteV 'kakšne jI knjige. Upamo, da-se nam s pomočjo cenj.f j rodoljubov docela^ posreči udejstvfti ta kulturni m za naipredeik naroda prepo-j] trebni čin. Koisko. — Pri tukajšnjem! Sokolu jej! predavat brat Ttofk v soboto zvečer. Predaval je o alkoholu in njega posHedicah. Slikal je nataniko vse do/ katero porodi brezmejno izauživamje alkoholnih pijač ter poživljal navzoče v boj zoper pijančevanje, katero je že toliko družin popolnoma uničilo. PosOiušafci — 35 po številu — so vestno sledili 'izvajanjem, brata Turka, kateri je fzel tudi »zasluženo pohvalo. Nato je, brat Sfiligoj v kratlkiih a je- i drnatih besedah (poživljal navzoče Sokole j k" »težnosti k vstrajnosti na sokolskem* polj«. .Priporočali jitm je im»tem!ziviiio gojitev telovadbe, brez katere je vsakemu Sokolu zasojan — pogin. Tudi' je priporočal, naj se briški Sokoli pripravljajo na zlet O. S. Ž. v Miren. Zakljiučil je n be-isedami: »Nas tnalo je? Mi smo Solkoli: za naša tla, vso mašo kri! Zatoraj bratje, •naprej, na delo, deflo bodi naš spas in bodočnost mora 'biti sokolsJka!« Navzoči so mu glasno pritrjevali. Želeti bi bilo, "da bi se stična predavanja pogostoma vršila po Brdih, ker šp zares pddiučna im tuldi potrebna. Tfflovsko-obrtne in ki,/jih. kmio ( na 'tovljeinju foipmalitet proslavil s toplimi be-' .sedami spornim v minuta letu umrlega; Ipredisednika« zavoda g. .dr ,GusUva: 'Posiobl in člana upravnega sveta g. dr.« Vaclav $ilemy. * ' Porodilo vrhovnega ravmateJija je bilo v ^prejeto enoglasno v obsegu, kakor je ae. Rudolf Groschl, veletrg-ovoc s silaicčk^rjem v Trstu. Anton KulbiČka, ipredstc^niik m proiku-,rist Zavarovaline dn^žlbe »Meridianale« v Trstu. JUDR. Otokar. Rvbaf, odvetnik državni in 'de-želni iposlanec, član odibora Tržaške iposojiniice in hramilnioe v Trstu. Prezident g. oes. svet. J'UfDR. J. K. Slav&k je zakljuičžl po dokončanih volitvah občini zbor s srčno zahvalo vsem navzočim za udeležbo in iželjo, da ibi zavod v novem letu najboljše visipeval. Trgovsko-obrtno društvo za Goriško pošlje te -dni vnanjmii svojim članom poštne položnice «a ii^aind leta 1912. v znesku 2 kron ter upi^ da se člani odzovejo s plačilorh. malenkostnega .zneska, da bodo naše društvo podpirali in mu olajšal j velika bremena, katera «a posebaio letos čakajo. Osdbor. Od dne otvoritve železniške črte Červinjan-Belvedere med poslalo Belve-dere in kopališčem'* Gradeženi vpeljana -prevaževahia služi(>a se opusti z 31. marcem 1912. — Vse v Belvedere došle .transporte avizira ta postaja od 1. aprila 1912 in se mora priti tadi tja ponje. Kmetski tečaji pri domobrancih. — Kakor znano, -je domobransko imiiiister-stvo lani sporočilo javnosti najmen, upehati pri domobranskih polkih kmetijske tečaje ter v to svilho pritegniti .učne moči iz nevojaških krogov, taki tečaji so v drugih državah že dalje -časa upeljani in so se dobro otonesli. Pri nas ipa riiemda ni najti učnih moči, ki bi hotele sodelovati, zakaj nedavno tepnu je m. pr. korno poveljstvo v Inomostu izjavilo,,^ se VjUjesgo-vem otahpčju za enkrat, taki tečaji ne upe-^ejo. ^e je. iskati-težave, je razvidno iz zadnjega Odstavka zadevoi-ega odloka, v katerem se pravi, ida"še bodo tečaji od slučaja do sin&tfa upeljali, kakor hitro bo poljedelsko tninistenstvo zasiguralo potrebne učne moči. Pamik »Marina Wash!ngton« je od-plui 7. t. m. iz Ttsta v Braizili^ 'm Argen-tinijo. fe Tr.«ta diospe v Buenos-Ajrres v 19 dneh, Posaižirjev je polno, le nekaj prostorov je še prazaiih za potnike, ki vstopijo v Neaplja, Barceloni m Tenerifi. Novi pariuk »KaJser Frai« Jpseph L« Austro-Aanjer«J0ne napravi! &ko"pot začetkom maja, Sedag, je parnik še v Tržiču. Parnik odpluie iz Trsta ter se ustavi v Puiju, Omkžu, na Krfu, Malti, Tunisu, v Nif&zi,, Monte Carlo, Kotor, Split, Zadar. OiglaŠajo se pridno potniki. '.¦-¦¦ Razglas zastran na|tuiK>ya«ia žr«bcev zasebne prireje, — C. kr. inimjs,ter5tvo z« poJjeMstvo vabi vse konierejcle in posestnike konj, da riaanafij^ svoje žrebce, Kfancpslta In ^iena. arjttada, — Volni ffliinister Millerand je na mekelm banketu poudarjal .med druigUn: !Ni torezuspešno preteklo tzadnJiSi 40 let od nesreče naše države. Žrtve za voj'sko niso bile ibrera- ( pilodnc. No da bi hoteli iazlvati ali se mor- ' •da le hvalisati, moremo in moramo priznati, da imamo Francozi.lahko zaupani« do svoje armade. V dmeh lanskega leta, ki , so bili skoro neznosni, je Francija ostala mirna, "ker se je izavedala svoje moči, la"u-' J ko to tudi pokaže. Zato sein članom te ar-made povedal sledeče: Dežela, francoska . republika, ima do vas popolno zaupanje, j razumeli pa bodete, da v svfho vašega ijapredovanja sodijo o vaših zmiožnostiti' in o vašiih zaiiitevaih edinole vaši predstojniki. — Končno je tefavil Millerand, da mora v interesu Frajicije od injeg-a predloženi zakon » O vojnem zrakopiov-stvu« podreti v najkrajšem času. Tojza-devno se je •obrnil, kot pri vseh važnih zadevah tudi na časopisje iza podporo in ; priporočilo. Poudarjal je, .da je za državo merodajno v vsakem slučaju dejstvo, da ima močno jn krepko dejozmožno armado in upa, da ga bosta v tem podpirala najmogočnejša zapovedovalca časopisje in ljudsko mnenje. Namški cesar Viljem obišče našega cesarja dne 20. marca na Dunaju, na to gre v Pulj, kjer se snide s prestolonaslednikom Fran Ferdinandom, ki se nahaja na Brionskih otokiih, dne 22. iinarca obišče italijanskega kralja v Benetkah, na kar se odpelje na Kri, kjer ostane s svojo družino več tednov. Proporčna volilna pravica v Bolgariji. — Sobranje je sprejeto (zakonski načrt o proporčnem zastopstvu. Soriška kolesarska zveza. Kolesarsko društvo »Gorica«, vato i gg. člane k I. pomladanskemu izletu, katerega |; priredi jutri 10. marca t. 1. v Rihemberg. — Daljava tja in nazaj 36 km. — Zbirališče v društveni kavarni. — -Odhod ob 1. uri popoldne. — iPovrat poijoidino. — Red- J hik: Slavko Šiniigoj. — V slučaju'neugodnega vremena izlet, odpade. Zdravo! Odbor. Predsedstvo kolesarskega društva »Gorica« sklicuje za v soboto dne 23. marca 1912. svoj XVII. redni občni zbor. v 'društvenih prostorih hotela »Zlati Jelen«. Dnevni red po pravilih. Politični pregled Poslanska zbornica. — Govoril Je •ljubljanski poslanec iRavnihar in navevdel pritožbe Slovencev radi sistema justičrie-ga ministra, ki hoče Slovence raznaroditi na Kranjskem, Koroškem in Štajerskem. — Dr. Ravnihar je tudi omenil, naj bi Italijani v Avstriji skupno s Slovenci nastopili proti igermanizaciji. Zbornica je včeraj nadaljevala dra-ginjsko razpravo. Koncem seje je odgovarjal finančni minister dr. vit. Zaleski na interpelacije dovoljenja vlade za vsprejetje novih akcij odstrani orožarniške delniške družbe. Posl. Pantz je predlagal, naj se o -odgovoru ministra otvori na prihodnji seji debato. — JPri določitvi dnevnega reda je predlagal češki socijalm demokrat 'Nemec, naj se prvo čitanje brambnih predlog stavi z dnevnega reda prihodnje seje, ker ni gotovo, če vlada vzdrži brambno predlogo. Predlog je bil vsprejet s 161 proti 100 .glasom. Prihodnja seja v torek. Khucij-Hederv.'>ry je -naznanil ogrski poslanski izlbornitci, da je »cesar sprejel de-misijo kabineta. Njegov naslednik *bo naj- \ brže Lukacs. I Davčni denar za volilne namene? — Wastjaii je interpeliral ministra notr. zadev, za'kaj ni odveza! uradne molčečnosti štajerskega namestnika in (nekaterih okr. i glavarjev, ki bi imeli biti zaslišani kot priče pri okr, sodišču v Leopoldstadtu na Dunaju v aferi MahMauter. Malik je bil v volilnem boju očital Rauterju, da Je-dobil od vlade 1|).0QQ K za volilno agitacijo. Razprava radi zločinov v čenstohovsker Obsodba. Pater Damais Macach je bil obsejen zaradi umora, poneverjenja listin, poneverbe in tatvine na dvanajst let pri-siinetga dela 'nn dosmrtne deportacije v Sibirijo, Helena Macochova v dveletno ječo, pater Starc»ewski na pet let-ječe, pater Olesinski na dvainpol -leta ječe, Pianko na -štiri -mesece, Blasiki&vič na eno leto ječe, .Cyiganovski na teden dni zapora. Pcrtki-;evič je oproščen. Razne vesti. V Pulju. — O bivšem županu Vareto-¦nu pravijo, da si je zaračunal, ko je bil na, Dunaju radi sanacije Občinskih dolgov, na dan po 1000 K dijet. Ko je bil v Gorici na -neki slavnosti, si je zaračunal 400 K na breme občine. Baron Gorizutti hoče sedaj kemstatirati pred vsem zmožnosti in vedenje ter politično mišljenje uradnikov pulj-skega magistrata. Volitev v kranjsko trgovinsko in obrtno zbornico. Po dolgotrajnem skruti-niju se je končno vendarle izvedel izid letošnjih volitev v Kranjsko trgovinsko in obrtno zbornico. V srednji trgovini je bilo vseh volilcev 732, oddanih glasov je bilo 644, od teh veljavnih 639. Veljavnih naprednih glasov je bilo 386, klerikalnih 253. Izvoljeni so bili torej trije napredni Jcandidati. V mali trgovini je bilo vseh volilcev 1643, veljavno.oddanih glasov pa je bilo 1427. Veljavnih naprednih glasov je bilo 656 (oddanih 700), klerikalnih pa 727. Izvoljeni so torej trije klerikalni 'kandidati. V srednji obrti- je bilo volilcev 1292, oddanih .glasov 1160. neveljavnih 15. Napredni kandidati so dobili od 699 do 703 glasov, klerikalni pa po 444 oz. 442; izvoljeni so štirje napredni 'kandidati. Klerikalci so zmagali v mali trgovini s pomočjo Nemcev. Nov papežev dekret. — Okoli Velike noči izide papežev ;dekret, ki določa učno debo za duhovnike na 6 let, in sicer 5 let za teologične študije in 1 leto za študij svetega pisma. 'Duhovniško posvečenje naj se izvrši šele v 28. letu. Delcret stopi v veljavo leta 1913. — Vzrok temu dekretu je, da hoče papež na ta način doseči, da se duhovniški kandidati zavedajo velike odgovornosti, ki jim jo nalaga obljuba devištva. Strajk na Angleškem, — Pojavilo se je že veliko pomanjkanje, po 100—»150 otrok umrje na 'dan v okraju Sotoken vsled bede; položaj je kritičen. ¦— Rudarji se gibajo tudi po (Nemčiji, na ČeSkem, zahtevajo zvišanje plačila in grozijo s štraj-kom. -- 100.000 železničarjev ne dela. Svlnlarskl klerikalni občinski svetnik na Dunaju. — iPrott krščah;s'ko-socijalnc-mu mestnemu odborniku Strohii so uvedli kazensko preiskavo, 'ker se je spozafoljal nad .mladoletnimi fanti. V Neaplju so razkrili velika pone-ve/Jenja. — V nea-poljslki banki so se odkrila velika poneverjanja. Več uradnikov je aretiranih. Poneverjanja presegajo milijon kron. Prtneverjenje-so izvrševali s ponarejenimi čeki. Nad občino Ždiar pod Tatro so proglasili cerkveno prokletstvo, to se pravi, da v tej: slovaSki občini, ki šteje 1340 dobrih, nenavadno pdbožnih ljudi, ne smejo zvoniti, rmtševati, 'krstiti, poročati, deliti zakramentov itd. In zakaj se je to '.zgodilo? Od 1. 1879. je bil v tej jfečini župnik Pavel Haber. Pred petimi leti so tam nastavili za kaplana Jana Hvizdoša, .ki je po s-nirti žatpniika dobi! od graščine 'Hohen-•lojeve župnijo. Dokler je Hvizdoš streljal, ribaril, jefeidil s knezovimi uradniki, je bi! v milosti gospode. Toda ta naklonjenost ni trajala dolgo. HdhenJoJie hoče ^¦'piti Tatro in tako je ikuipoval ibiSo za nišo, posestvo za posestvom. Ce kak kmetovalec ni hotel predati svojega posestva, tedaj so ga toliko časa šikanirali, da se je moral iidati. Tedaj se je pa HvidOš postavil na stran ljudstva proti graščinski gospodi. Takrat pa je patronat pozval (škofa, naj prestavi Hvizdoša. Škofje prestavil župnika ter razpisal za faro v Zdiaru kon-kura. Ljudstvo in duhovniki so prosili škofa, naj pusti Hvizdoša v Zldiaru. ilvizdoš je proglasil, da ga preženejo le orožniki iz fare -— a tedaj je bilo proiglašeno cerkveno prokletstvo nad faro. Maše se ne berejo, mrtvi se 'pdkopujtejo 'brez duhovnika, otroici se ne krste in vsako -noč varuje 10—20 'kmetovalcev »upnika Hvvzdoša v šoli, da ga ne odpeljejo orožniki tekom noči. Raziskovanje solnca. — Na nobenem polju prirodoznanstva izvrzemši vremensko znanost ni medmarodno skupino delo tako dragoceno in nujno kakor pri razis-kavanju nclba. Od začetka. teiga stojetja obtsoji mednarodna fzveiza za skupno raz-iskavanje solnca; zveza je imela lani svoj četrti zbor na Mon-tu Wilsonu'v Kaliforniji, dijer je nova velika zvezdama Carnegije-¦vega zavoda. Poročilo o razpravah lan-skga.zborovanijaikaže," tla'sd člani'-.zvezo •s 'svojimi raziskovanji nenavadno in nepričakovano napredovali. V prvi vrsti se pečajo .z natančnim proučevanjem solnčnili peg. Prav tako tudi natančno študirajo razlike meti pojavi sotaične ploskve na robo in v sredini. Voditelj omenjene zvez-¦darne profesor Halle je izpopolnil razne priprave za epazcvamje solnca, š čimer je «naje..in ostane, da "je riašboljšfr.sred-stvo za odpravo' poletnih' izpahljajev, va dosego, za ohranitev nežne in mehke kože ter liele polti lilijno mleCnato mUo. Znamka ko-njifiek-tvrdke Bergman & Co., Tetschen a/E. Komad stane 80 vin. in se dobiva v vseh lekarnah, mirodiinicah, parfumerijah in podobnih trgovinah. Berginanova iiliina krema »iRanera1' slovi radi tega, ker se dobi po uporabi iste jako nežne in bele roke. t tuba stane 70 vin. Dobiva se povsod. izdeluje obleke in kostume po najnovejši modi Jos^ma Bregantič, ulica Caserma št. 5, III. nad. H.i pa i.^inpaucne, , ppt-jjJjjJp-brfVeb-^^ osebni značaj. Vsaka rh HUiaRf vn.n.n«i,;..ib,iif t«—a^.h v Gosposki ulici št. 1 in podružnico na Tržaški cesti št. 16. Postrežba solidna Kupim antikvarno upravi lista. dr. J. Vošnjakovih vSpominov" II. del. Ponudbo MiB SUL1G0J, urar ! v Gorici, Gosposka ai:ca štev. 25 priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih preciznih ur ter razne srebrno in zlate predmete kakor', verižice, obeske, prstane, uhane itd. Za vsako popravilo se jamči. Ncjl 516/12/4.. Dijaštvo, telovadba in sokoislvn. Prcdsivnnje br. dr. 15. Chahipnogn na sestanku komisije za'telesno vzgojo", ustanov-ijene pri Svazu eeskoslovanskega dijaštva dne 1?. sušca ii)08. • (Dalje.) Nekaj lahko opazimo z .zadovoljstvom: Zadnja leta se odlikujejo z rastočim 'zanimanjem za telesno gibanje in vz-vezbanost. Zraven sokoteke telovadbe se kfepi in raavija mied nami šport vseh'vrst. Razmerje med obema tema dvema ne morebiti igovora. ¦'¦Nekateri deli t. azv*.l ! P"P»sana zerri" ¦g^^lljišču vložek ši. ii>5 o) j . . ,.|c- l g M Kulturna vrsta jj5 g.'S „ i o S • 3 g jQB|a.l 1. :. ' 1 926'2 905/3 919/2 905/6 Zeleče 126 1124 150 130 016 2 24 020 2 26 246 katasterske občine " Bohinjska Bela ; slavhrsie> 2aga vi ;¦ IV 1 y i 10000 -!i ¦ i 2' ! j 3. 4. 18/1 19/1 Bohinjska Bela 1093 1719 dtto hiša št. 17 z gosp.j poslopjem in dvoriščem sadni vrt | IV 12000 308/60 dito 25846 4-50 ! dtto . _______1.' _ ¦_______________ pašnik, dejanski gozd m 500 197 198 dtto 1036 3715 . • 208 8-38 dtto "^""travnik"""' n'iva IV m 1500 1 5. 1256/27 dtto 3527 - 062 | dtto paznik m 200 :6: 140 : :. dtto . .: . 4359 j "284-. katasterske. 14 02 občine Bohinjska i -Bela • :, .¦¦¦¦¦ •¦ ! njiva |"II : 1500 ¦7: H2l8/i~ [ 218/2 571/2 Bohinjska Bistrica 140 151 0'42 87 katasterske občine Bohinjska ^___Bistrica____ dtto . hiša št. 68 1 — vrt. i II 3000 i 8- dtto 2341 0-62 pašnik 1 !; 150 \± 1423/142 dtto 17681 3'08 \ dtto gozd III 150 63138 S 38-58 j 29000 Vprašanje pa je komplicirano radi posebnega značaja sokolske organizacije, nikdar samo telovadne, temveč zraven tega zavedno /naroo^f *& splošno vzgojne. Vendar je tudi nieif. Sokoli mnogo takiih, ki zro naS.o;kol$;'cY# le od, strani telovadne, torej zdravstvene in tehnične, in go- I Skupaj •. Dražba se bo vršila -**- dne II. marca 1912 ^^^ na |Tienovanih. parcelah, prične se ob 9. url flOgliftltlllfi I) ZeleLflh ;}n se nadaljuje ob pgg 12. Url dfipOltiiie na Boftilfj|SkS Seli in ob pol 4. uri popoldne m Bohinjski Bistrici. [ Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmo. \ ,.* ¦ ; ".¦ ¦ Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo,njihove zastavne, pravice brez ozira na prodajno ceno. ¦ •"'.'„..' .... .... , v,-. Dražbeno izkupilo je plačati po preteku jednega meseca in Stirinajskih; dni po dražbi, ako ^e ta odobri v roke g. dr. Vladimlrja Ravniharja, odvetnika v Ljubljani: . <¦¦"¦¦ Dražbene pogoje, izvleček zemljiške knjige in posestne liste se lahko pregleda vsak delavnik med opravilrimi urami pri tem sodišču v sobi št. 29. ,..-'. *.. Dejansko posest In užitek nastopijo kupci po odobrenju prodaje in plačilu kupnine, glede!skupln pod 1), 2) in 7) pa šele dne t. maja 1912. ' - ' C. in kr. okrajno sodišče v Radovljici, oddelek fc dne 20. februvarja 1912. najlažja dopkOleSa amerikanskega tipu so došla v :: »elikanskem :: številu v Gorico, Stolno nI. št* 2-*. Poua trgouina z železni o Pinter & lienard . tf ©orici * ftaštelj« it. ». Velika zaloga traverz, železa, cementa, kuhinjske posode, raznovrstnega orodja, za poljedelce, mizarje, kovače i. t. d. sesalk, klosetov, peči, štedilnikov in vseh v to stroko spadajoči!] predmetov. Edina lastna fzdelovalcica telovadnih drogov v Gorici, "tfene zmerne, postrežba solidna, prijazna in domača. Cenj. občinstvu se toplo priporočata Pinter & Lenaril. PHLMH- hanCnhoo podpetnift. Lekarnarja A. THIERRY-ia BHLSHm Samo pravi z zeleno redovnico kot varstveno znamko. Proti vsakemu ponarejanj«, posnemanju in zopetni prodaji drugih balzamov-pod dvomljivo znamko, se sodnijsko postopa in strogo kaznuje. Nedvomljivo zdravstvenega učinka pri vseh obolelostih sopiluih organov, kašlju, bruhanju, hripavosti, bolečinah v prsih, na pljučih, specijelno pri influenci, obolelosti na želodcu, vnetju jeter in ledie, slabi prebavi, zaprtju, zobobolu in obolesti v ustih, trganju po udih, pri opeklinah, izpušraji itd. je edino imenovani balzam 12/2 ali 6/1 1 vel. posebna steklenica K 5-6 Lekarnarja fl. THEERRY-Jfl samo pravo C EN TI F O L JIH O MAZILO zanesljivo gotovega učinka tudi pri starih r tnali pri opeklinah, oteklosti, ponesrečenju in vnetju gnojitvah, odstrani iz trupla vse tuje tvarine in prepreči večkrat nepotrebne operacije. Zdravilno tudi pri zastarelih ranah itd. 2 škatlji 36(». ZALOGA: lekarna pri ftngelju varba A. Tliierry-ja Pregrada pri Rogatcu. Dobi se po, lekarnah. -^ Na debelo po med. mirodilnicah. Iv. Znidarčič & dr, stavb, t v v tika u Gorici, Via IKlattlolt. Izdeluje vsakovrstne načrte, stat. račune, sprejema stavbinska dela vseh vrst, izdeluje tudi Westfal.-strope patent, v vseh avstrijskih mestih št. 27221. Izdeluje enodružinske hiše po sistemu. votli blok, ki je najtrpežnejše zidovje, fo. vzdržuje suha stanovanja z vedno isto terii-j peraturo. , . j i i Nanut & Bregant autorizooana stavbena tordka $ (jopici ulica Adelaide Ristori štev. 5 se priporočata p. n. občinstvu za vsa stavbena dela. Izdelujeta vsakovrstne načrte, proračune in kolavdaeije po najnižjih scenah. Lekarna Cristofoletti t Boriti na fra*niKu. 1 TrsMno (Stofcfiževo) jfcirao ojje. i Fosebno sredstvo proti prsnim bolez-1 nim in splošni telesni slatosti. ¦ Izrirna steklenica tega oMa naravno 1 rmene barve po K HO, bele barve K Z I Trskino Želranato jetrno ojje. I Raba tega olja je sosebno priporoč-. | Ijiva otrokom in dečkom, ki so ner- i vozni in nežne narave. I Trstino Jetrno olje se železnim Jsdecem. S tem oljem rse ozdravijo v kratkem Sašu z gotovostjo j vse kostne bolezni, žlezni otoki, golše, malokrvnost itd. itd- . I ¦¦ €ena €>ne stefclenfee je i krono 40 vinarjev. ¦ = I OPOMBA. Ofle, katerega naročam direktno is ITorvegije, preiSCe se vedno v mojem fcem. laboratorija, I predno se napolnijo steklenice. Zato zamorem Jamčiti svojim M. odjemalcem glede Cistote in I ===== stalne sposobnosti za zdravljenje. --=== J Grlstofolettljevs pijača Iz kino In železa. Najbtrtjii pripomoček pri zdravljenju s trškim oljem. — Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev. = milioni ljudi ^ i. - j ejod pravilog g mSm hripavost, katar, zasliženost, krčni in oslovski kašelj s Zobozdraviilški in zobotehniški atelje Dr. I. Eržen GORICH Jos. Iferdl tekalISCe Sfeo. 37, Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone J zlate mostove, zobe nakaučukove ploA&J uravnavanje krivo stoječih zob. Plomb J vsake vrste. Ordinira o sonjem ateljeju od 9. ure dop. do 5. ure pop. A. vd. Beri n i Gorica, Šolska ulica št. 2, Kaiserjeuimi uelika zaloga = = oljkinega olja I -------¦ prsnimi karamelami — — 7- znamko 3 jelke. RnRfl not:ai's^0 potrjenih priznanj od raznih zdravnikov UUJU in privatnikov, kateri j&mSijo za d'>ber uspeh. Bonboni so Jako lahko zanžitni in okusni. Zavojčki so po 80 ali 40 vin., doze po f>!> vin. Dobiva se v lekarnah pri G. Cristofoletti, c. kr. dvorni dobavitelj, J,. Gliubich, C. B. Pontoni, Ituggiero Kiiiner A. de Gironcoli, v mirodilnici A. Mazzoli, v lokarn.ih: . Ourji Hus v Vipavi, L. Kurschen. v Ajelu in Maks » . - Kozowor v Ajdovščini. Dober zaslužek. Kdor bi hotel sodelovati pri važnem narodnHosfiedarskem podjetji ter si ob svojem prostem času kaj- zaslužiti, obrne raj se do upravnišlvu tega lista v zaprtem pismu, katero naj ima nadpis: Jarodno-gospodarsko delo". prve vrste Mjbaljšili tvrdk iz Istre, Dalmacije, SEalffefte, Bari in Hict | s prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: Kron —"96, 1C4, 112, i "20, 123, 1"36? 1'44, 1-60. 1"80, 2'-, 240,j za Mi pu 72 vin. ------ Na debelo cene ugodne. Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se 1 puitfa kupcu do popolne vporabe olja; /> from", ker le tako je zagotovljeno, da je izdelek pravi. Or.RICHTERJEVA LEKARNA prt „ilatem levo" v Pragi rpg^ ethg»8Bo Štev. 6 nova. Onavno rupoliljanj«. Podružnica »Ljubljanske kreditne banke" — se bavi z vsemi v bančno stroko spadajočlmi posli. — Vloge na knjižice obrestuje po 4V!„, vloge v tekočem računu po dogovoru. BelnUi.gtoBlc, K S,. - - Cfilltralfl D LJubljani. - Rezervni zaklad K 80000». —------ PODRUŽNICE i Celje, Celovec, Gorica, Sarajevo, Split, Trst ======= V GORIC