5 V'
3
IZHAJA VSAKO SOBOTO ZJUTRAJ, POSAMEZNA ŠTEVILKA LIR 15, DIN 5, ZAOSTALE ŠTEVILKE DVOJNO CELOLETNA NAROČNINA LIR 700, POI,LETNA LIR 360, TRIMESEČNA LIR 190. UREDNIŠTVO IN UPRAVA: TRST, UL. MONTECCHI 6-II — TELEF. 95-919	— DO-
PISI SE DOSTAVLJAJO UREDNIŠTVU. NEFRANKIRA-NA PISMA SE NE SPREJEMAJO, ROKOPISI SE NE VRAČAJO. - OGLASI: V SIROKOSTI ENEGA STOLPCA ZA VSAK MIL. L. 30. OGLASI SE PLAČAJO VNAPREJ. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI, SPED. ABB. POST.
DELO
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ;SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA
POSLUŠAJTE
RADIO MOSKVO
Na četrti strani je spored novih oddaj v slovenščini in srbohrvaščini
Obnovljena izdaja leto II. štev 83.
zarota
proti miru
2 dneva v dan se zaostruje sveli111 politični položaj. Danes že t|3ai ni več človeka, ki se ne bi »evJ ^elorna zavedal grozeče vojne j. arn°sti. Tretja svetovna vojna J8 več ni daljno strašilo, nego St jn^išTijega dne. Vojna je si, ,a v vzhodni Aziji z vso svojo V Korejo, stoji pred vrati For-I e in Kitajske, divja v Vietai V’ na Filipinih, Indoneziji in aJskem polotoku. Vojna na Da-61 vzhodu se lahko vsak treno-
Hei
ij ^azširi na ves svet. Manjka sa-N i k"8 iskra, provokatorski nasi (sličen onemu v Koreji) Jugo-if lje' Turčije, Grčije ali pa ka-■ . drugega ameriškega hlapca, ‘hvci nove vojne v Koreji in vse-#ost ania v svetu so pred vso jav-vj0 razkrinkani. To so ameriški j^rialisti. Danes je popolnoma da so oni dolgo v naprej pri-
|2vjii vse podrobnosti za provo-lj0 v Koreji, da bi po eni stra-
tazširili svojo intervencijo v _ ni Aziji, a po drugi strani i|,|"abili vojno v Koreji za ji Sno mobilizacijo vojne industriji’ vdjske, mornarice in letalstva
.‘1 Vs-i_
WejSalternu je jasno, da za majhno
. fej° ni potrebna splošna mobili-take sile kot so ZDA).
id Poredno z oboroževalno tekmo ij sWošno vojno mobilizacijo ZDA ^(stopili tudi ameriški hlapci v ilj °Pi (De Gasperi, angleška vlada i,v k istim ukrepom v svojih dr-r(Tudi v Evropi so pokazale |e,j ionarne klike isto nebrzdano ,j°. Po vojnih avanturah in se razdale pred domačo in svetovno
>‘jo.
'lisi asno z razkrinkanjem vojnih aaSev ZDA in njihovih hlapcev H^8® je izkazala miroljubna poli-sovjetske zveze in vsega de-v.ratičnega pokreta. Pred očmi množic je postala ZSSR ij ““oritelj in glavna sila v obram-li^iiru. Vojne provokacije ameri-lis' "hperialistov pa so žele prav ‘Ifh °tni “SP6*1: pokret partizanov iiltlvSe je silno ojačal. Kot najbolj Umetni izraz borbe za mir se je JrQ,. razmahnila podpisna akcija atomski bombi kot sredstvu ),,ada in masovnega uničevanja. >41° so po napadu na Korejo na-
ni® Sii V Italij’ Preko 8 milijonov
strahu pred naraščajočimi si-Piiru je svetovni imperializem >. st°eii k
kili
S,
,»ih
tu*' noi
protiukrepom. V Zdru-,ft)državah Amerike so nastopili 1 Dokretu partizanov miru in Pkratičnim silam na čelu s Ko-
‘»istia Jkir
iti imperialistov na Japonskem \ atderiških reakcionarnih hlap-
i|i('?llcn° partijo z odkritimi faši-'dii ukrepi. Isti so ukrepi ame-
t^dlnoma' v skladu z imperiali-C ofenzivo proti silam miru in (1(3racije so ukrepi Titove fa-t-)v,ae tolpe v Jugoslaviji. Jugo-,la, Frankova Španija, monar-
‘Ij. ašlstična Grčija in Turčija so its,e dežele, kjer je fašistični teror izven zakona vsako nabi
B Podpisov za stockholmsko re W j°- Vsaka akcija za mir po-tam koncentracijsko taborišče

K
Evropi.
tlitl)aP°r. Borba proti vsem silam kgoj je za jugoslovanske fašiste Hv’da bodo mogli izvesti slične % gorske napade na svoje so-% s ie to naredila klika Sig-"heeja v Koreji, i , 'ašistični teror proti silam mi-W .demokracije v Jugoslaviji Nin a sevedu demagoška propadi aa kampanja, ki bi naj pokadit ‘kimanje titovskih agentov za D0
kkake skladnosti je prišlo v i* (Litovcev in imperialistov ka \ di primer takozvane «pete ko-W' 'Temu geslu De Gasperija gre Wedno titovska propaganda, ki V.--ŽU^e vsak nastop ameriških Jflinj lalistov bodisi proti Komuni-l)u^rtlji Japonske, kot tudi pro-tVu Severne (in tudi Južne) N .’ Pod pretvezo, da so agenti k) s, '*e, namreč Sovjetske zveze 'ki, ,a tudi pisala «Primorski dnev-"<H(0 ,l Babič v svojem uvodniku). Se borijo titofašisti in De Ga-
:	, d akcij
' telikuje
M,, lšča «Den
Si klerofašisli ramo ob rami 1	miru in demokracije in
Pod istimi gesli, češ da so Isti . 'uje sile... «peta kolona». % , 'tek, da je agent «kominfor-'Ml J® vrgel «Primorski dnevnik» 'dl ®J°ti tov. Vidaliju in hoče s V'v‘dno dati imperializmu ar-)ita,e za nastop proti KP STO). 1 Vska akcija proti pok re tu mi-samo po hinavščini ,	«Demokracije», ki je od-
't b ®1-°ti vsaki prepovedi atom-'klo.^de, ker gre pač za plačance i' da drneriških imperialistov, ki .'d|(n 11 tudi ponosni. Popolnoma i^tisr a*i^e ima tudi vodstvo de-,11 ltn. Jamske stranke bodisi v Ita-Sh v Trstu (videli smo tudi po &) ^kfijo njihovih «comitati ci-■ % ^ Odkrito vojnohujskaško staji turt-^Stva bodisi «Demokracije» 1 demokristjanov je seveda i aj^irše množice teh strank, >lUc,s Podpisujejo stackholmsko ’ klij.10 in se udeležujejo borbe
ko se torej po eni strani :i’akcjj ‘n združujejo svetovne sile V°v p- <>c* titofašistov in klerofa-■! rt a° ameriških imperialistov, 'Ha'-Se?li usPeh svojih vojnih ^1J 'n strmoglavili človeštvo i, žkrhj.abje, Pa se po drugi strati sil Uje^° delovne in demokra-¥^tin Vse8a sveta brez ozira na :> m Pfepričanje, da bi z mo-ìl'bj laPifestacijo proti atomski iA 11 vseobsegajočo borbo za lV'li korak vojnim hujska-
^apadalci Zli A osainljeiiž pred lastnimi zavezniki
Težke izgube Američanov kljub silni tehnični premoči
Množični umor 1200 demokratov - Tretja prestolnica Taejon padla - V terorističnih bombardiranjih proti civilnemu prebivalstvu so gangsterji uničili tudi dve bolnici - Stalinovi predlogi za mir v odgovoru na pismo Nehruja
Ofenziva ljudske armade Koreje je ponovno vzplamtela na vseh odsekih fronte. Po kratkem odmoru po prehodu reke Kum so čete ljudske armade zavzele 20. t. m. mesto Taejon. Ameriške čete so pretrpele težke izgube, posebno ker se je ljudstvo v mestu dvignilo k orožju in streljalo iz oken in streh na tuje okupatorje. Ameriške čete so v nemočnem besu zapustile mesto v plamenih. Cete ljudske armade so osvobodile tudi mesto Honju 65 km jugozahodno od Taejona. Ofenziva ljudske armade pa se
razvija tudi na osrednjem in vzhodnem odseku fronte v Koreji vkljub vsem ameriškim ojačanjem, nahajajo se le 30 km pred Kunhonom m prodirajo proti 4 glavnemu mestu Rheejeve vlade Teguju.
Ofenziva ljudske armade Koreje se je tudi v preteklem tednu uspešno nadaljevala. Ze prejšnjo soboto je bila prekoračena reka Kum na zapadnem področju (proti izlivu), a po drugi strani so napredovale severne čete v osrednjem odseku fronte in tudi tam prekoračile reko. Z ofenzivo v obliki klešč so bile prisiljene ameriške čete, da se umaknejo vzdolž cele reke. Pri umiku se je ponovno izkazalo značilno ameriško paničarstvo in brezglavi beg. 24. ameriška divizija je bežala preko Taejona in se ustavila šele na hribih na jugu mesta. Ljudska armada seveda po prehodu reke ni bila v stanju, da takoj nadaljuje ofenzivo, nego je morala najprej vzpostaviti prometne zveze, podrte mostove preko reke itd. Tako so se čete ljudske armade približno 20 do 30 km od reke ustavile za nekaj dni. Ko so Američani po dveh dneh ugotovili, da ljudska armada še ni vkorakala v Taejon so zopet pritekli nazaj.
Ameriške izgube v bitki za prehod čez reko Kum znašajo 2500 mrtvih in nekaj stotin ujetnikov. Razven tega je bil zaplenjen obilen vojni plen: 8 tankov, 25 topov od 105 mm, 30 brzostrelnih topov. „o4 155 mm, 30 težkih strojnic, 800 navadnih pušk in 700 avtomatičnih pušk, 400 motornih vozil m ogromne količine streliva.
Poveljstvo ljudske vojske Koreje pa je odlikovalo poveljnika torpe-dovke, ki je uničila ameriško križarko in dva letalca, ki sta v boju z to ameriškimi letali uničila štiri letala.
V sredo je glavni stan Mac Arthurja javil, da sta bili izkrcani dve novi ameriški diviziji in sicer 1. konjeniška (konjeniška samo po imenu v resnici pa motorizirana)
Zločinski značaj napadalne vojne ameriških imperialistov je seveda prisilil ameriško komando, da je uvedla strogo cenzuro in izgnala tudi dva ameriška dopisnika. Eden je namreč prinesel izjavo nekega ameriškega vojaka, da je vojna, ki
jo vodijo Američani v Koreji zločinski podvig. In v resnici je vse več vesti, da ameriški gangsterji ne zaostajajo v ničemer za nacisti. Tako je v preteklem tednu bilo u-bitih brez vsake sodne razprave 1200 «komunistov» od policije Syng-man Rheeja. Nad tem zločinskim množičnim umorom se je vsa svetovna javnost zgrozila, imperialistične lutke v «Varnostnem svetu» (skupno s titovskim delegatom) seveda v tem primeru niso protestirale.
Zločinski značaj vojne v Koreji so v preteklem tednu ponovno potrdila ameriška bombardiranja v
obliki «preproge» na Seul, kjer je rano mesto Wonsan kjer sta bili uničeni 2 bolnici, kar spada nedvomno k dejanjem ameriške «civilizacije».
Razkrinkanje zločinske napadalne vojnohujskaške politike voditeljev ZDA je izzvalo seveda v vsem svetu ogorčeni odpor in postavilo ameriške napadalce v največjo o-samitev. Vkljub temu da je cela vrsta vlad moralno podprla ameriški napad, s tem da je potrdila odloke takozvanega «Varnostnega sveta», pa ni na svetu niti ene same dežele, ki bi poslala v Korejo svoje čete. Američani se bore sami, osamljeni od vsega sveta proti ljudstvu Koreje za seboj pa imajo samo . . . moralno solidarnost reakcionarnih klik drugih kapitalističnih dežel. Celo v ZDA samih se je «Napredna stranka» izjavila proti napadu na Korejo in obsodila pro-
vokatorja Wallaceja (Titovega prijatelja), ki je bil skupno z nekim drugim provokatorjem edini, ki je glasoval za politiko Wall Streeta.
Najtežji diplomatski poraz ameriškim imperialistom pa je nedvomno pismo indijskega ministrskega predsednika Nehruja Stalinu in Achesonu. Nehru je predlagal mirno rešitev korejskega vprašanja preko Varnostnega sveta s pripustitvijo predstavnika Kitajske in torej povratkom sovjetskega delegata. Medtem ko se je tov. Stalin tej iniciativi miru takoj pridružil s pripombo, da bo treba v tem primeru slišati mnenje predstavnikov korejskega ljudstva je pa Truman odbil grobo Nehrujev predlog brez vsake obrazložitve. Dejanski odgovor Trumana je prišel dan pozneje, ko je objavil splošno mobilizacijo ameriškega vojnega stroja za «TRETJO SVETOVNO VOJNO».
..Slovenci imajo
še vse preveč pravic"
Obveščeni smo da se je te dni ustanovil v Trstu odbor sestoječ iz Slovencev in Italijanov, z namenom, voditi sistematično akcijo proti krivičnim določbam ukaza ZVU St. 183, katere — kot znano — odrekajo tržaškim Slovencem osnovne narodne pravice.
Zupani slovenskih občin cone A so bili prejšnji teden pri predsedniku cone proj. Palutanu, da bi izposlovali začasno ponovno namestitev dosedanjega Sefa Kmetijskega nadzorniStva dr. Klavžarja, ki je bil pred kratkim z odlokom iz Kima upokojen in to vsaj, dokler ne bodo naSli drugega primernega in sposobnega človeka za to mesto. Zahtevali so tudi, da je brezpogojno treba dobiti za to mesto osebo, ki obvlada oba jezika; kajti velika večina kmetov cone A je Slovencev in kmetijski nadzornik se more seznaniti s težkimi problemi, ki tarejo nate kmete, le med njimi samimi. Na te upravičene zahteve je dr. Palutan odvrnil, čeS da je na kmetijskem nad-zorniStvu itak dovolj uradnikov, ki govore Slovenščino odn. hrvaščino.
Dolinski župan, tov. Lovrlha DuSan, ki je vodil ves razgovor, je v imenu navzočih županov in vsega slovenskega prebivalstva odločno protestiral proti taksnemu nerazumevanju za gospodarske težave Slovencev. Ni torej dovolj, da nas narodno in kulturno zatirajo, temveč nas skuSajo prizadeti tudi gospodarsko.
Kako pripravlja Truman napadalno vojno v Evropi
ZDA zagotovile pomoč Titu za primer spopada na Balkanu
Obsedno stanje v nekaterih delih Jugoslavije Veliki manevri anglo-ameriške mornarice v Sredozemlju - „Oj Tito, Tito, končal boš kot Benito"
Vedno bolj se razkrivajo načrti ameriških imperialistov, po katerih naj postane Balkan nadaljnje žarišče vroče vojne in neposredni povod za tretjo svetovno vojno. Z vso naglico varijo Trumanovi agenti vojno zavezništvo med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo; trudijo pa se tudi, da bi pritegnili vanje tudi Italijo,
Tito in njegovi pajdaši so zadnje čase polni hvale za «demokracijo», ki je prišla po volitvah v Turčiji na oblast. V resnici pa gre le za izmeno straže: angleške agente so nadomestili ameriški. Ta vlada je imela prvo skrb, da je uprivorila v Darda-nelih velike pomorske manevre ter da prav tako kot Jugoslavija utrjuje meje proti Bolgariji in ZSSR, gradi letališča in ojačuje vojsko. Istočasno izjavlja grški maršal Papa gos, da je grška vojska pripravljena na vsakršno «presenečenje». De
Gasperi je prav v teh dneh dobil zagotovilo, da bo Italija zaradi svoje «geografske lege» dobila v prvem redu ameriško pomoč v orožju. K tem suhim ugotovitvam naj dodamo da bodo koncem julija in sredi avgusta v Sredozemskem morju velikanski manevri združenih anglo-ameriških pomorskih sil, od katerih je že sedaj mnogo edinic v grških in turških vodah.
Ta dejstva pa najbolje osvetljujeta dve važni izjavi, ki ponovno dokazujeta, da je Titova tolpa prevzela vlogo provokatorja v Evropi in da je njemu dodeljena naloga sprožiti tretje svetovno klanje. Od Varnostnega sveta OZN je namreč Tito dobil zagotovilo, da bo dobil vso pomoč v primeru «napada» na Jugoslavijo. Isto je v imenu ZDA ponovil Truman. Tako torej je glavni agent vojnih hujskačev že v na-
VSI SVOBODNI NABODI
odgovarjajo netilcem vojne
V socialističnih državah podpisalo že od 50-90 odstotkov vseh državljanov - Prečnik 100 odst., Sv. Križ 99,3 odst. vsega prebivalstva - Mladinci najaktivnejši partizani miru
«Razpravljali smo, kako bi pospešili kar najbolj proizvodnjo za tretjo svetovno vojno», je izjavil načelnik oddelka za planiranje pri vojnem ministrstvu ZDA Symington, ko je zapuščal sejo obrambnega sveta, na katerem so najvišji vojaški in drugi predstavniki ZDA sklepali o načrtih za totalno mobilizacijo vojne industrije. Na presenečena vprašanja novinarjev je še dodal: «Ne vem če jo moremo imenovati «svetovno», toda gotovo pa tretjo vojno». Ameriški vojaški predstavniki torej ne skušajo niti več skrivati, da so odločeni iti do konca v svoji zločinski pustolovščini, ki se je začela z napadom na Korejo in naj bi se — po njihovih željah — končala z ugonobitvijo polovice sveta.
To njihovo vojno poblaznelost kažejo tudi zahteve Trumana, ki jih je poslal parlamentu ZDA. V svoji zločinski poslanici zahteva ta lju, dožrc svobodoljubnih narodov: 10 milijard dolarjev naknadnih kreditov za napadalno vojno poleg že odobrenih 20 milijard za oborožitev v rednem državnem proračunu, velika posojila vojni industriji, odpra vo določi! ) najvišji mobilizaciji dveh in pol milijona mož, kot je bilo doslej v veljavi, s čemer bo omogočena v vsakem trenutku splošna mobilizacija. Poleg teka je zahteval tudi spremembo zakonodaje, ki naj da vladi polnomočje za vojno proizvodnjo ter razne gospodarske in druge izredne ukrepe. Vrhunec vsega pa predstavlja vest, da so ameriške oblasti izdale nalog, da se takoj začne z vsemi potrebnimi pripravami za pričetek gradnje vodikove superbombe, ki naj bi bila še tisočkrat močnejša od najmočnejše atomske bombe.
Proti tem velekriminalnim načrtom pa raste iz dneva v dan arma da partizanov miru, ki s svojim podpisom zahteva, naj se postavi atomska bomba izven zakona Irt proglasi za vojno zločinko ona via da, ki bi prva uporabila to orožje
za množično iztrebljenje ljudstev V SZ in ljudskih demokracijah Evrope je doslej podpisalo že daleko preko polovice vseh prebivalcev. Nekatere med njimi so presegle 70, 80 in' celo 90 odstotkov vseh državljanov.
Zadnja nedelja je v Trstu potekla v tekmovanju za nabiranje podpisov za stockholmsko resolucijo. Doseženi so bili zelo lepi uspehi. Sami mladinci so ta dan nabrali nad tisoč podpisov. V tekmovanju z mladinci je 61-letni Ivan Sergas iz Skednja nabral samo v nedeljo 210 podpisov. Med nabiralci podpisov se je doslej najlepše izkazala partizanka miru Loreta Sapienza, ki je sama nabrala že nad 1300 podpisov.
Mnogim vasem, ki so že končale nabiralno akcijo s podpisi vseh prebivalcev, se je ta teden pridružil tudi Prečnik, kjer niti en prebivalec
ni odrekel svojega podpisa. Krasen uspeh tudi v ribiškem Križu, kjei je od 1200 prebivalcev podpisalo 99,3 odstotke prebivalcev; odreklo je le osem ljudi. Kolonkovec, Sv. Ana in Skedenj so dali doslej 6500 podpisov, Sv. Ivan in Sv. Alojz 2500, Ponziana 2000 itd. Velike uspehe so dosegli partizani miru tudi v naših največjih industrijah in podjetjih. Vodijo luški delavci z nad 1800 podpisi, sledi ladjedelnica Sv. Marka s 1700, Arzenal 900. Tako so največja naša podjetja in mnogo manjših kot Kozman in druga, že presegla 90 odst. vsega delavstva. Akcija se kljub vsem provokacijam in lažnim kampanjam s strani raznih «comitati civici» DC, titofašistov in drugih podrepnikov netilcev vojne razvija vse širje in je doslej nabranih že okrog 40.000 podpisov v nasi coni.
prej dobil zagotovilo za pomoč v njegovih vojnih pustolovščinah, ki jih pripravlja za račun imperialistov ZDA.
Nostranje priprave Jugoslavije tudi potrjujejo vedno bolj jasno, da je titofašistična vlada trdno odločena izzvati oborožen spopad na Balkanu. Neki višji ameriški oficir, ki se je vrnil z vojno misijo iz Jugoslavije, je izjavil, da ima Tito pripravljenih trideset najbolje opremljenih divizij, kar daleko prekaša skupno moč Bolgarije in Romunije skupaj. Iz Nemčije je dospelo v Jugoslavijo na stotine vlakov topov, avtoblind, tankov, letalskih motorjev in celo znanih raketnih bomb V 2. Tudi iz ZDA dobiva po preklicu izvozne prepovedi vsakršno orožje, vojni material in stroje za proizvodnjo orožja. V Jugoslavijo prihajajo vedno novi ameriški i« hitlerjevski vojni specialisti, ki jih je že na stotine in ki imajo nalogo reorganizirati Titovo armado ter jo izvežbati v rabi ameriškega in nemškega orožja. Približno vsake tri kilometre je avtostrada Trst -Ljubljana - Zagreb - Beograd razširjena ,tako da jo je takoj mogoče uporabiti kot vojno letališče; treba je odstraniti le rušo, ki zakriva razširjeni del ceste.
V Jugoslaviji je ze danes dejansko obsedno stanje. V mangih krakih je uvedena policijska ura, prepovedano je poslušanje radijskih postaj SZ in ljudskih demokracij, v teku je akcija za odvzem orožja vsemu prebivalstvu. Državne ustanove in podjetja so dobila navodila, kam naj se selijo v primeru vojne. Umetno se ustvarja vojne vzdušje s širjenjem lažnih vesti o koncentraciji čet ljudskih demokracij na jugoslovanskih mejah. Proti naraščajočemu nezadovoljstvu odgovarjajo titofašisti z množičnimi aretacijam'. Več stotisoč jugoslovanskih patriotov je v zaporih, v taboriščih, na kazenskem prisilnem delu. Po vseh mestih grade nove zapore, ker so dosedanji prenatrpani.
Z bolgarske meje so preselili v notranjost Jugoslavije že nad 7 tisoč Bolgarov. Prav tako selijo ostale narodne manjšine v druge dele države. Pri tem pa javkajo, ker so Madžari preselili nekaj desetin titovskih agentov ne glede na njihovo narodnost. Z nesramnostjo so
odbili albansko noto, ki je jasno dokazala celo vrsto kršitev albanskega ozemlja z napadi obmejne straže, vdori oboroženih tolp ter s preleti jugoslovanskih letal. Titova vlada licemerno zanika vse te dokazane incidente ter jih enostavno pripisuje albanskim obmejnim organom.
Ne le med ljudstvom, temveč tudi med vojaki, podoficirji in oficirji narašča iz dneva v dan nezadovoljstvo, tako da že precej odkrito izjavljajo, da ne bodo šli v vojno proti SZ. Mnogo se govori v vojski o skorajšnjem notranjem preobratu. Pravo razpoloženje jugoslovanskega ljudstva kažejo letaki in napisi, ki so se pojavili v tisočih na mnogih krajih z besedilom: «Ej Tito, Tito, končal boš kot Benito!»
MANILLA — Filipinski partizani so osvobodili mesto Pinapagan.
Tedaj se je med Palutanom in Lavriha razvila ostra diskusija o preganjanju slovenskega jezika, zlasti Se o ukazu VU St. 183 in o sramotilni okrožnici conskega predsednika od 11. maja. Na vse jasne in odtočne argumente tov. Lovrihe ni znal dr. Palutan dati pametnega odgovora, temveč je pogreval neslanosti, da ima Italija, ki financira naso cono, pravico zahtevali od VU, da spoštuje italijanske zakone.
Tedaj se je ta Scelbov prefekt oo-vzpel do nesramne in javnega junkcio-narja nevredne trditve, čeS da je ukaz St. 183 Se preveč ugoden za Slovence. (Zato ga je s svojo okrožnico od 11. 5. na lastno pest Se poslabSal — Op. ur.). Ne glede na to pa, je dodal, smatra, da o stvari ni več kaj razpravljati, ker je VU izrekla svojo zadnjo besedo o tej stvari. Tov. Lovriha mu je odvrnil, da če smatra on in VU zadevo za zaključeno, pa tega ne smatrajo demokratični Slovenci in Italijani, ki pa se bodo Se naprej borili za popolno narodno enakopravnost. Ta odločnost tov. Lovrihe je razbesnila od tujih okupacijskih oblasti postavljenega prefekta tako zelo, da se je spozabil in očital od ljudstva postavljenemu županu, čeS da je v slabi veri in da je hlapec svoje stranke.
Torej g. Palutan, ki je prtSel na naj-viSje mesto edino le po volji Anglo-amerikancev in ki je do danes tako odlično branil interese italijanskih Šovinistov in Se posebej svoje klerikalne stranke, si upa očitati svoj lastni greh svobodno izbranemu predstavniku velike večine slovenskega prebivalstva dolinske občine.
S tem svojim ponašanjem pa je ta Šovinistični funkcionar samo ponovno dokazal, da ni sposoben za tako odgovorno mesto, ker sploh ne pozna perečih problemov slovenskega ljudstva, ki predstavlja bistven del tržaškega prebivalstva.
Ce ne bi vedeli, da je g. Palutan na tem mestu po volji okupacijskih oblasti vprav zaradi teh svojih «vrlin», da noče poznati in priznati potreb slovenskega ljudstva, ki se še morda čudili, da mu Se doslej ni naSla primernejšega naslednika, njega pa poslala na tako mesto, kjer ne bi imel opravka z ljudmi in njihovimi upravičenimi zahtevami.
Diktator Mac Arthur preganja KP Japonske
TOKIO — Ameriški diktator Mac Arthur je prepovedal vsem komunističnim časopisom na Japonskem nadaljnje izhajanje. Izdano je bilo tudi zaporno povelje proti sekretarju Tokudi in 8 drugim voditeljem KP Japonske, ki jih pa ne morejo izslediti.
SAIGON — Vietnamski partizani so vrgli štiri bombe na ameriško vojno misijo, ki je prišla na pomoč francoskim okupatorjem v boju proti narodu Vietnama.
2 5. JULIJ 1943
SINGAPUR — Britanske oblasti v Maleziji so izdale odlok, da bo ob sojen na smrt vsakdo, ki bo dajal partizanom živež in obleko. Ta odlok I so izdali angleški okupatorji zaradi ! velikih uspehov osvobodilnega po- j kreta.
zapisan pogini
Sedem let bo poteklo v torek, odkar se je pod tezo lastnih ziocindv /rušil italijanski tašizem. vouria ga je ona vojna, ki jo je sam spro/ii m prog.asil za «sveto vojno», iz katere si je obetal povečati svoj imperij, ua o, mogel zasužnjiti se nauaijnje mu.jone svobodoljubnega ljudstva, /rušil se je pod pritiskom ljudstva, katerega je zatirat nad uvajset ici.
preminul je brez slehernega odpora barbarski režim, ki se je malo prej proglašal za večnega m nedotakljivega, ki je do zadnjega trenutka svojega sramotnega obstoja v krvi dušit vsakršno zahtevo po pravici in svobodi. Sesul se je v prah in skoro m ostalo sledu po onem zločinskem pojavu, ki je kot poosebljen šovinizem predstavljal za nas primorske Slovence in istrske Hrvate najhujšega zatiralca v zgodovini, pred katerim bi se morali skriti barbarski Huni in krvoločni Turki.
zai, da ni preminul še za vedno. Frav pri nas v Trstu vidimo, da se pod pokroviteljstvom tujih okupacijskih sil nemoteno obnavlja ne le kot miselnost, temveč tudi kot politična sila. Politika okupacijske vojaške vlade, ki vedno bolj duši osnovne demokratične svoboščine, ki odreka narodno enakopravnost slovenskemu prebivalstvu, ki s tem vzbuja šovinistične strasti in medsebojno mržnjo med obema narodoma, ustvarja najboljše pogoje za obnovitev in jačenje fašizma tako med Italijani, kot tudi med Slovenci.
Toda prav taki pogoji so potrebni danes imperialistom, da bi mogli do kraja spremeniti naše mesto v vojno oporišče, v bazo mednarodnih spletk in provokacij, da bi zanetili vojni požar tudi v Evropi. Kajti za nenasiten zločinski pohlep ijudozr-skega imperializma je korejski plamen vse premajhen in žrtve padajo komaj v tisočih. Njim pa se hoče atomskega pokolja, kjer bodo padali ljudje v milijonih, da bi na največjem grobu človeštva mogli se dalje kopičiti svoje, s človeško krvjo prepojene dobičke.
Propadel je Mussolinijev fašizem, ker je zatiral delovno ljudstvo in ga pahnil v imperialistično vojno. Prav ista usoda čaka vsak drugi proti-ljudski režim, pa naj se naziva Krščanska demokracija ali titofašizem. Oba sta končno veji istega debla zatiralnega in izkoriščevalskega kapitalizma, oba sta zvesta hlapca tujega imperializma. Oba zatirata tuje narode, oba sta v službi največjih zločincev proti človeštvu — vojnih hujskačev in mu pomagata pripraviti novo svetovno klanje. Propadla bosta oba pod težo lastnih zločinov in pod silo od njiju tlačenega ljudstva. Sama si pišeta svojo usodo: čim bolj bosta zatirala, tem prej bosta propadla. In propadel bo tudi njun mogočni gospodar — ameriški imperializem, ko bo dopolnil mero svojih zločinov proti Človeštvu.
Razkrinkano laž
vojnih provokatorjev
V zadnji številki smo odkrito in pošteno pozvali titofašistični «Primorski dnevnik«, naj pred vso javnostjo razkrije one nabiralce podpisov, ki so — po njegovem «verodostojnem» poročilu — izjavili, da bi bilo dobro vreči dve atomski bombi na titofašistično Jugoslavijo. Čakali smo ves teden, ali zaman. To glasilo fašističnih provokatorjev in vojnih hujskačev ni moglo objaviti imen, ker jih pač ni.
S tem ponovnim razkrinkanjem zločinskih laži teh najbolj zavrženih in podlih izdajalcev delovnega ljudstva opozarjamo vse poštene Slovence, naj ne nasedajo provokator-skiin vestem, ki jih širijo in jih bodo širili še vedno bolj v namenu, škodovati stvari miru in pospešiti izbruh nove vojne.
Nizkotno propalico v uredništvu «Primorskega dnevnika», ki je napisal to podlo in provokatorsko laž, pa smatramo od danes naprej za plačanega agenta vojnih hujskačev in ga bomo povsod kot takega razkrinkali. Vse ljudi v njegovi bližini, ki imajo le še troho poštenja, pozivamo, da mu javno izrazijo svoj prezir ter se ga izogibljejo kot steklega psa.
V zadnjem času so titofašisti znatno poostrili svojo nesramno kampanjo laži in klevet proti Zvezi enotnih sindikatov, ki je dejansko edina razredna organizacija, katera brani interese delovnega ljudstva. Titojašistična kampanja proti Z ES se je poostrila prav v času ko imperialisti z vidno naglico pripravljajo novo vojno, ki naj bi edina rešila bližajočo se gospodarsko krizo v Ameriki. Nedvomno je, da predstavlja pri vseh teh vojnih pripa-vah največjo oviro prav delavski razred, ki se najbolj zaveda pogubonos-nih posledic vojne. Enotnost in borbenost delovnega ljudstva je največjd ovira imperialistom in vsem tistim, ki si gromadijo na račun delovnega ljudstva ogromne dobičke.
Naše mesto igra v načrtih ameriških imperialistov važno vlogo strateškega značaja. O tem ni že več nikakega dvoma. Prav zaradi tega se na tem ozemlju postopno uničuje domača industrija, narašča brezposelnost, korupcija, prostitucija, špljonaža in druge spletke. To so imperialistom nujno po-
Sindikat špijonov
trebni pogoji za spremembo našega mesta v vojno bazo, kjer naj bi btlo delovno ljudstvo prepuščeno na milost iv nemilost tujim okupatorjem. Toda za dosego teh imperialističnih ciljev ni dovolj, da se upropaiča naša industrija Kot v Italiji, Franciji in drugih državah, kjer je na oblasti kapitaCističnl razred, je tudi na tem ozemlju potrebno, da se delavske vrste razdvajajo in cepijo v večje ali manjše skupine. Le z razbijanjem enotnosti delavskih vrst si zapadni imperialisti obetajo, da bodo končno dosegli svoje vojne cilje. V tem pogledu so se že leta 1945 temeljito pripravili. Takrat je obstajala le ena sindikalna organizacija in sicer Zveza enotnih sindikatov, kjer je bila organizirana pretežna večina tržaškega delovnega ljudstva. Zaradi tega Je btlo nujno potrebno, da se ustanovijo še drugi sindikati, ki bi služili za razbija-
nje delovnih vrst. Tako je prišla na dan Delavska zbornica, ki vrši vestno svojo razbijaško nalogo.
Toda DZ se je posebno v zadnjem času precej kompromitirala. Imperializmu je bil torej potreben nov hlapec, ki bi v delavskih vrstah nadaljeval tisto delo, ki ga je začela DZ že 1945. leta. Za DZ je prišel torej na vrsto poklicni Sptjon in zakrknjeni izdajalec delavskega razreda — Bortolo Petronio s svojim tretjim sindikatom. DemagoSko kričanje o poviša h ju plač, borbi proti delodajalcem -so le prazne jraze, s katerimi skušajd titojašisti ujeti na svoje limanice kakega redkega naivneža. Dejstvo je pa, da je Petronijev sindikat Urad za delo zelo hitro pripoznal. Enotnim sindikatom pa delajo oblasti najrazličnejše o-vtre, od cenzure sindikalnih lepakov, prepovedi sindikalnih zborovanj pa do
izgona s sedeža u ul. lmbriani. NaSa Zveza malih posestnikov je nad leto dni zaman čakala na oblastveno priznanje. Titofašistom pa so takoj priznali njihovo «kmečko zvezo». Primer v Ilvi nam nazorno prikazuje tesno povezavo titojašistov z delodajalci. Ravnateljstvo je namreč takoj odobrilo predložitev kandidatne liste titovskih agentov, čeprav so se titojašisti poslu-žili imen delavcev, ki jih sploh niso vprašali za postopek. Isto razbijaško taktiko skuSajo titojašisti izvajati v Tovarni strojev. Ni dvoma, da jim bodo tudi tokrat priskočili delodajalci na pomoč. Saj je titovsko razbijaštvo edino le v korist delodajalcem in njihovim prekooceanskim zaveznikom.
Toda tržaško delovno ljudstvo že dobro pozna špijona Bartola Petronija In njegove sindikate. Zaman je vsako hvalisanje, da jih je pripoznal Ura-l za delo. Prav to naglo uradno prtpoz-nanje še bolj razkrinkuje pravo bistvo sindikata Bortola Petronija. Delavska zbornica je torej našla v špijonu Bartolu Petrontju najboljšega zaveznika.
Takšno je "življenje,, v udbovskem lovišču coni B
Titova milicija pobila
16 beguncev iz Jugoslavije
Na meji med Jugoslavijo in cono B je prišlo 6. t. m. do oboroženega spopada med skupino 16 oseb v civilnih oblekah in pa med miličniki Zaščite. Po nekaterih vesteh so bili to jugoslovanski vojaki, po drugih pa mladeniči s Krasa. Po obeh vesteh so hoteli uiti iz Jugoslavije, vendar so pomotoma prekoračili mejo preveč vzhodno proti coni B, namesto proti coni A. Baje so se mladeniči hoteli s pobegom rešiti pred mobilizacijo, ki jo sedaj izvajajo v Jugoslaviji v mrzličnem tempu. Na meji v bližini Kastelca pa jih je presenetil oddelek zaščitnikov, ki so jih takoj obkolili ter v dve in pol urnem boju do zadnjega pobili. Po obojnih vesteh so ubežniki pobili več jugoslovanskih obmejnih stražarjev, med njimi enega oficirja, ter enega člana Zaščite.
Po tem spopadu so prišli na mesto Judi angleški vojaki na jeepih in pa civilna policija iz Trsta.
Kot smo že zadnjič poročali, so morali titovski biriči v coni B, radi ali neradi, temeljito odstopiti od svoje provokacije s parnikom «Vet-tor Pisani». 2e pred procesom so morali izpustiti vso posadko razen kapitana Vardabassa. Njega so obdržali in ga v ponedeljek obsodili na 5 mesecev zapora zaradi «pomanjkanja čuta odgovornosti», čes da «ni preprečil vtihotapljenja orožja na parnik v Trstu». Vsakdo pa ve da je bilo to orožje podtaknjeno v Kopru od udbovcev, da bi se tako lahko polastili parnika in ukinili promet med obema conama. Zato je bila tudi potrebna obsodba kapitana, čeprav mu javni tožilec ni mogel dokazati niti najmanjšega pregreška.
Pred mesecem dni je v nekem gozdu blizu Buj neka stara ženica ugledala privezano k drevesu mlado Istranko, ki jo je prosila koščka kruha. V tem pa je pristopil neki oborožen Civilist, ki je nagnal preplašeno starko ter ji zabičal, da ne sme o tem dogodku govoriti. Dodal je še, govoreč v zagrebškem narečju,
češ da bodo mladenki že sami dali naslednji dan dovolj «kruha». Dva dni za tem je bila na istem mestu prekopana zemlja. V Bujščini se je mnogo govorilo o tem dogodku: titofašisti so zaprli dve osebi, ker sta pravili o tem drugim.
Titovci se hočejo sedaj prati pred ljudstvom zaradi terorja, ki ga uganjajo na povelje «ljudskih» oblasti. Tako je bil začetkom leta obsojen na eno leto ječe komandant zaščite Makovec iz Grožnjana, ker je bil na «straži», ko je skupina mladeničev razbijala v cerkvi v vasi Sv. Ivan pri Grožnjanu. Toda že po nekaj mesecih se je zopet pojavil v Grožnjanu in bo prevzel prejšnje mesto,
Po vesteh iz titovskih vrst je bil izključen iz titofašistične «partije» Giorgio Maraspin, ker je za časa volitev razdejal stanovanje od v. Po-nisa v Kopru. S to navidezno kaznijo hočejo udbovci prikriti, da so bili vsi pogromi organizirani od njihovega glavarja Petka.
V Ftorinih, Brtonigli, Krašici in Materadi so začeli razlaščevati vse one družine katerih svojci so pobegnili v Trst.
Kongres E. S. Partije v Berlinu
BERLIN — V dneh od 20. do 23. julija bo tu kongres Enotne nemške socialistične partije, na katerega bodo prišli zastopniki skoro vseh evropskih KP.
TOKIO — Sovjetski predstavnik
v zavezniškem svetu za Japonsko je v imenu svoje vlade izročil Mac Arthurju noto, kjer protestira proti diktatorskim ukrepom proti japonski KP in sindikatom ter zahteva njihov preklic.
CARIGRAD — Največji živeči turški pesnik Nazim Hikmet, ki je bil zaradi svojega demokratičnega prepričanja dolga leta v ječi, je bil končno na pritisk svetovnega jav-Inega mnenja izpuščen na svobodo.
V ČEM JE MEDNARODNA VLOGA TITOFAŠIZM A
Beograd - središče
vojnih provokacij v Evropi
V pripravah tretje svetovne vojne polagajo ameriški imperialisti svoje največje upe v titofašistično tolpo vojnih hujskačev. Zato posvečajo prav njim mnogo večjo pozornost ter jim nudijo neprimerno večje materialno in moralno pomoč kot vsem drugim SKupinam in vladam.
To je v današnjem mednarodnem položaju prav lahko razumljivo. Predvsem so meščanske in socialdemokratske struje med delovnim ljudstvom zahodne Evrcrpe tako kompromitirane z imperializmom in se posebej z vojnimi hujskači že izza prve svetovne vojne, da jih ni mogoče več s pridom uporabljati. Docim je titofašizem vsaj po zunanjem videzu «nov jxikret», ki mu je deloma usj?elo prevarati javno mne nje zahodnega sveta, da je «antifašističen» in «levičarski». Čeprav je v zadnjih dveh letih pod težo raz krinkanj ostalo ic še golo fašistično okostje, mu je vendar v petih po vojnih letih uspeio pod krinko komunizma pripraviti velikanski aparat hladne vojne in ustvariti jpogoje za sprožitev svetovnega klanja. Poleg tega pa ze sam zemljepisno-strateški položaj Jugoslavije daje
Poleg tega središča provokacij in lažne propagande pa so še druga, ki se bavijo z bolj «konkretnimi» posli, predvsem pa z organizacijo sabotaž, diverzij in atentatov v sosednjih ljudskih republikah, kakol tudi s pripravami provokacij na nji hovih mejah. Sem spadajo razni «posebni» oddelki zunanjega, vojnega in notranjega ministrstva, od ka terih so odvisni velikanski špijon sko-diverzantski aparati UDB-e, KOS-a in podobnih policijsko-obve ščevalnih služb, v katerih dela preko četrt milijona dobro plačanih a gentov. Tudi vsa diplomatska kon zularna in ekonomska jiredstavni štva Jugoslavije v inozemstvu, zla sti še v sosednjih državah so po svo jem bistvu le titofašistične centrali za špijonažo in protikomunistično propagando. •
Iz teh predstavništev gre med pre bivaice prizadete države mesečno na tisoče in desettisoce izvodov pro pagandnih brošur in časopisov. Isto časno pa iščejo zveze med domači mi protiljudskimi elementi, zlasti med fašisti, kolaboracionisti, a tud! in v veliki meri med navadnimi kri-
lmjjerialistom v roke najprimernejše ' minalci, da bi jih pridobili za pro-izhodišče za napad proti Sovjetski j pagando, proti ljudski oblasti odn.
' proti demokratičnemu pokretu v deželi, za pripravljanje provokacij, a-tentatov, špijonaže in diverzije pro-
zvezi in ljudskim demokracijam.
Končno pa je za netuce vojne naj več vreden izrazito fašističen zna čaj in pesno protisovjetsko razpoloženje titovske tolpe lnijperialističnih plačančev.
Mednarodni položaj, ki se po volji ameriških monopolistov načrtno iz dneva v dan, zaostruje, je prisilil ne le vojne hujskače alia, temveč zia sti se njihove evropske podrepnike, da odloze dosedanjo Krinko «miro ljubnosti». Posebno primer Koreje in j osvobodilne borbe azijskih narodov je bil za vse te preizkusni kamen, na katerem so se spodtaknili tudi tito lašisti. Imj?erialisti nimajo več casa, da bi se knnkali ali dopuščali to svojim zvestim hlapcem. In najmanj še opim, ki jim je dodeljena v vojnih pripravah najvažnejša, da odio cujoca naloga.
Beograd je postal eno najvažnejših središč mednarodnih spletk m žarišče vojnohujskaške propagande za vso Evropo. V njem se stekaji niti špijonaže zahodnih imperiali stičnih sil ter se zbirajo mednarodne bande diverzantov, provokatorjev in saboterjev. Iz Beograda gredo njihove j?oti proti Albaniji, Bolgariji, Romuniji in Madžarski, ki so neposredni cilji teh provokacij.
Takoj ix) objavi resolucije informacijskega urada je jugoslovanski Goebbels, vodja titofašistične propagande Milovan Djilas ustanovil poseben aj?arat za propagando proti komunizmu in socialističnim državam, za katerega je v proračunu za lansko leto jyredvideno 100 milijonov stroškov, kar pa seveda «iti zdaleka ne dosega dejanskih stroškov propagande potom brošur, ča sopisov, radia itd. proti SZ in ljud skim demokracijam. Ta aparat je dejansko le eden izmed organov za razpihovanje hladne vojne, ki imajo svoje skupno središče v zunanjem ministrstvu ZDA, od katerega dobivajo tudi točna navodila in finančna sredstva.
Ali je tudi to
"inlormbirojevska ------laž ?------
Alt je v veljavi nov koledar? Kdaj se prav za prav mesec začne? Tako so se vpraševali ljudje te dni, ko so zvedeli, da odslej ene bo več mogoče» izplačevati plač prvega v mesecu, podobno kot se večkrat dogaja tudi z Živilskimi nakaznicami. Ko so se podrobneje zanimali za to skrivnost, so zvedeli, da so nenadno nastopile nekakšne tetave prt dvigu gotovine za plače v bankah.
V bančnih poslovalnicah v Ljubljani je bil vselej ob koncu meseca hud naval, ker so pač podjetja in ustanove hotele dvigniti denar za plače ob pravem času. Doslej so te teZave kar zmagovali, tako da so navadno povsod prejemali mesečne plače prvega v mesecu. Zakaj bi pa tudi odslej ne smel ostati v veljavi stari koledar? To je res teiko razumeti z navadnimi, nebirokratskimi moZgani.
Delavci in nameščenci upajo, da birokrati ne bodo tudi tu prodrli.
(Iz «Ljudske pravice» 1. junija 1950.)
ti domačemu prebivalstvu . Veliki procesi proti Rajku na Madžarskem, proti Rostovu v Bolgariji in proti Koči Dzodzeju v Albaniji, kakor tudi mnogo manjših je nepobitno dokazalo, da izhajajo direktive za vse sabotaže, vohunstvo in provokacije v ljudskih demokracijah iz Beograda in to predvsem osebno od Rajkoviča, Djilasa, Neškoviča, Pene-ziča, Vukmanoviča in drugih najodgovornejših predstavnikov titofa-šizma. Direktive prenašajo večinoma najvažnejši funkcionarji zunanjih predstavništev v inozemstvu često pa tudi posebni kurirji in špi-joni. ki potujejo bodisi legalno, še večkrat pa ilegalno preko meje.
Ti agenti obveščevalnih, provoka-torskih in špijonskih organizacij morajo za svoje «delovanje» v inozemstvu obiskovati posebne tečaje ter biti kompromitirani, bodisi s kriminalnim ali drugimi dejanji ki jih morajo prizadeti potrditi z lastnoročnimi pismenimi izjavami. Vsak poskus nezvestobe do svojih kriminalnih organizacij se kaznuje s smrtjo in, če to ni mogoče, razkrijejo vso njegovo politično in moralno preteklost in ga tako uničijo kot člana človeške družbe.
Njihovo delo obstoji bodisi v propagandi, špijonaži, sabotažah, atentatih, obmejnih provokacijah in diverzijah. V zadnjem času so prav obmejne provokacije postale najvažnejše za ameriške vojne hujskače, ki z njimi skušajo ojačiti hladno vojno, obenem pa ustvariti pogoje za začetek prave, vroče vojne.
Najpogostejše so te provokacije proti Albaniji, ki je prvi cilj titofašistične grabežljivosti. Poleg tega je v težko prehodnih albanskih gorah mnogo težje kontrolirati mejo. Izkoriščajoč te okolnosti pošiljajo teden za tednom oborožene tolpe, ki zahrbtno pobijejo obmejne straže ali pa se vtihotapijo v notranjost dežele, kjer hodijo kot diverzanti, rušijo važne naprave, terorizirajo prebivalstvo in delajo atentate na organe ljudske oblasti.
V lanskem in letošnjem letu je bilo izvršenih z jugoslovanske strani, preko albanske meje nad sto takih kršitev, dočim je še mnogo večje število obmejnih napadov na straže, streljanj preko meje in sličnega. Proces, ki je bil maja letos proti eni izmed takih skupin, je pokazal, da so dobili od Udbe ukaz. da ubijajo albanske civilne in vojaške funkcionarje ter da snujejo med prebivalci protirevolucionarne organizacije za špijonažo in sabotažo. Vodja te skupine Rudaj je pri prekoračenju meje ubil komandanta albanske straže, toda je bil pri spopadu sam ranjen in zajet.
Tudi proti Bolgariji so teroristične udbovske skupine zelo aktivne. Prav v zadnjih tednih je bila cela vrsta takih provokacij proti bolgarskim obmejnim stražam, katerih je bilo tudi več ubitih in ranjenih. Marca meseca je bil v Sofiji proces proti 26 agentom Udbe, ki imajo že od prej na duši razne kriminalne in politične zločine proti lastnemu ljudstvu. Te propalice so imele nalogo od načelnika konzularnega oddelka jugoslovanskega poslaništva v
(Angleška vlada je izdala odlok, da državnim nameščencem, razen uslužbencem zapora ne bollo povišali plač),

Tito: .Pomeni, da lahko pričakujemo tudi mi povišanje plač"
Sofiji Saviča in visokih jugoslovanskih funkcionarjev (med njimi tudi ministrov), da vržejo med komemoracijo. bombo na mavzolej Dimitrova, da bi ubili visoke predstavnike LR Bolgarije, maršala Vorošilova in druge predstavnike Sovjetske zveze ter ljudskih držav, ki so bili na proslavi. Poleg tega so imeli ti nestvori nalogo, da delajo atentate na najvišje predstavnike oblasti in vojske, da uničujejo važne naprave, kot so tovarne, elektrane, zavode in podobno, da vrše propagando proti ljudski oblasti in vojaško špijonažo. Jugoslovansko veleposlaništvo v Sofiji jim je dajalo na razpolago ne le denar in propagandni material, temveč tudi orožje in razstrelivo za atentate in sabotaže.
Vsa ta kriminalna delavnost tito-fašističnih kriminalcev ima jasen in točen cilj, ki je obenem tudi cilj ameriških vojnih hujskačev: zanesti strah in zmedo med sosednje narode, da bi tako padla njihova o-brambna moč v primeru vojne, ki jo skušajo izzvati. Toda s temi svojimi zločini niso odbili le miroljubnih in delovnih ljudstev preko mej, temveč so za vedno izgubili vsak ugled in oporo med jugoslovanskimi narodi, ki bi v primeru vojne obrnili kot so to napravili Korejci orožje proti svojim tlačiteljem.
Najprej atomsko bombo - nato «pomoč»
«Če bo potrebno bomo uporabili tudi atomsko bombo», je dejal Truman
Preprečimo peklenske načrte
imperialističnih krvoločnih zveri
I
C
Napačna bi bila trditev, da se v prihodnji vojni imperialistični napadalci ne bi poslužili atomske sile, orožja ali pa celo atomske bombe.
Videli smo iz preteklih vojn, tiste 1914-1918 in pa iz zadnje svetovne vojne, kakšnih metod in nasilja se je posluževal avstrijsko nemški imperializem ter Hitlerjev nacizem. Vemo pa tudi kakšne o-brambe, kot zadnji poskus rešitve, bi se poslužil angloameriški imperializem v tretji svetovni vojni.
V vojni leta 1914—1918 se je av-strijsko-nemški imperializem splošno posluževal strupenih plinov. Meseca novembra 1914. leta so Nemci na angio-francoski fronti vrgli nad 3000 plinskih izstrelkov, ki so vsebovali veliko količino dia-misidinske soli, kateri pa niso dosegli večje učinkovitosti.
ki je zahteval uničenje dveh italijanskih brigad.
Imperialisti, žejni človeških žrtev in krvi, pa se niso omejili V svojih že tako obsodbe vrednih «uspehih», začela so se raziskovanja o močnejših to je še učinkovitejših plinih ter lažjega način i metanja. Ni bilo dolgo ko so iznašli plinne, ki so dražili oči, drugi pa je množično dušil. V prvi svetovni vojni posebno v letu 1917 so se najbolj občutili ti «uspehi» raziskovanj. Iznajden je bil plin «mu. stard» z izstrelki rumenega križa,
Profesor Haber, «oče kemične vojne», je predlagal uporabo klora kot smrtonosen plin in katerega so Nemci prvič uporabili na fronti pri Ypres-u 22. aprila leta 1915.
Vedno bolj se je delalo na raziskovanjih o uporabi večjega števila strupenih plinov oz. večje plinske učinkovitosti. Tako so na italijanski fronti 22. junija leta 1916 Avstrijci vrgli 3000 steklenic s klorom
S pomočjo ameriških tankov
je prišel Syngman Rhee na oblast
in bajonetov
v Južni Koreji
Syngman Rhee, krvnik korejskega naroda
Ko je bilo v decembru leta 1945 na moskovski konferenci sklenjeno, da se za Korejo postavi Medzavez-niški svet, je bila seveda ameriškim monopolistom in lastnikom ve-letrustov prva skrb, da si čimprej pridobijo monopol nad vsem gospodarstvom Koreje. To pa je bilo vsaj začasno nemogoče, ker so njihove čete zasedle le Južno Korejo. Razen tega ni bila ta zasedba trajnega značaja, marveč le za dobo dokler se ne izvedejo demokratične volitve, ki naj bi bile predpogoj za končno združitev Severne in Južne Koreje.
Ameriški imperialisti pa so imeli v pogledu Koreje že takrat povsem drugačne načrte. To nam je tudi jasno pokazal poznejši razvoj dogodkov. Imperialistom je bil pač nujno potreben človek, oziroma skupina koristolovcev, ki bi po odhodu ameriških čet in pod krinko neke domnevne demokratične vlade še nadalje zastopala vse njihove imperialistične gospodarske in druge pohlepe. Koreja ni služila ameriškim imperialistom le za izkoriščanje njenega gospodarstva, marveč je bila in je to tudi danes — važna strateška točka za napad na Sovjetsko zvezo in LR Kitajsko.
Ameriški imperialisti so se spomnili, da živi v Los Angelesu neki profesor ki se je izselil iz Koreje že pred 35 leti, ki je bil znan kot navdušen protikomunist in sovražnik Sovjetske zveze. Tako je postal Syngman Rhee kar čez noč važna politična osebnost, ki mu je bila poverjena v ameriških spletkah ena izmed najvažnejših vlog.
Potrebno je, da se vsaj bežno seznanimo z življenjem tega pustolovca, ki je prišel na oblast v Južni Koreji prav s pomočjo ameriških tankov in bajonetov. Tako nam bo docela jasno kakšnih ljudi se poslužujejo imperialisti za udejstvitev svojih zavojevalnih načrtov v svetu.
Kakor smo že omenili se je Syngman Rhee izselil iz Koreje že pred 35 leti. Kot profesor je poučeval na neki šoli v Los Angelesu. Sedanji poglavar in ameriška lutka v Južni Koreji, je preživel torej vsa dolga leta ko je korejski narod ječal pod japonskim okupatorjem — v inozemstvu. Ni mu bila znana dolgoletna in težka borba korejskega ljudstva in njegove junaške žrtve.
Dočim se je Kirn Ir Sen neustrašeno boril na čelu prvih korejskih partizanskih edinic je Syngman Rhee udobno potoval po Evropi, kjer. se je izkazoval kot «predstavnik» demokratičnih Korejcev. Potoval je tudi v Moskvo, kjer se je skušal istotako prikazati v vlogi korejskega rodoljuba. Toda prav v SZ so mu njegove pustolovske nakane izpodletele. Syngman Rhee se je namreč že sam razkrinkal kot koristolovec, ki mu je bil edini cilj da se dokoplje do denarja in slave.
Iz namišljenega «prijatelja» Sovjetske zveze je takrat jxistal Syngman Rhee največji sovražnik in od-
krit propagandist proti Sovjetski zvezi. Prav take vrste človek je bil potreben ameriškim imperialistom.
Dokazano je, da se je Syngman Rhee že pred osvoboditvijo Koreje povezal s Samuelom Dolberjem, a-genlom ameriških rudniških trustov. Njemu je Syngman Rhee že 1945 leta obljubil vso pomoč, da bi si ameriški frusti zagotovili vse pravice nad korejsko rudniško industrijo. Kot plačilo za te usluge pa je zahteval, da ga Američani pripoznajo kot predsednika korejske vlade. Ob tej priliki je posredoval za imenovanje Dolberja kot svetovalca za rudniško vprašanje v bodoči korejski vladi. Kot prvo nagrado za uslugo izkazano ameriškim trustom je Syngman Rhee prejel nagrado enega milijona dolarjev.
Tako se je dejansko pričela politična kariera sedanjega predsednika vlade Južne Koreje in njegove klike. Korupcija, spletke in postopno podrejanje vsega korejskega gospodarstva. to so bili dalekosežni cilji
bodoče vlade Južne Koreje. Ze leta 1945, ko ni še prišel na oblast, se je Syngman Rhee besno zaganjal proti Sovjetski zvezi ter jo obtoževal, da hoče uvesti v Korejo komunizem. Cilj je bil da prepreči ustanovitev začasne demokratične vlade, ki naj bi združila ves korejski narod v eno samo državo. Syngman Rhee je namreč vedno stremel za tem, da se ohranijo in ojačijo stare fašistične metode, ki jih je korejsko ljudstvo poznalo že iz dobe japonske okupacije. Neodvisnost Koreje ~šTle"^amišljaI le pod ameriško zastavo. Te metode je v Južni Koreji dejansko ne samo ohranil, marveč jih je še bolj poostril.
Toda ameriškemu hlapcu Sygman Rheeju ni bilo dovolj, da je prišel na oblast v Južni Koreji, kjer je s pomočjo svojih imperialističnih gospodarjev uvedel pravi nacistični sistem zatiranja, pobijanja in umorov korejskih rodoljubov. Njegov cilj je bil, da združi pod svojo fašistično oblast oba dela Koreje. Le na ta
način bi lahko ameriški monopol brezskrbno izkoriščal vsa naravna bogastva korejske zemlje. S tem bi se obenem ustvarila v Koreji prava ameriška vojaška baza strateške važnosti za imperialistične napade proti SZ in LR Kitajski.
To so torej bistveni razlogi, ki so privedli starega pustolovca Syngman Rheeja do sprožitve spopada med Južno in Severno Korejo.
Toda nagel razvoj dogodkov v Koreji nam dokazuje, da so se i Syngman Rhee i ameriški imperialisti v svojih dalekosežnih načrtih prav pošteno ušteli. Syngman Rheeju ni tokrat pomagalo niti onih 500 vojaških svetovalcev, ki so mu jih pustile ameriške čete pri svojem odhodu. Njegova vojska je v dejanskem razsulu, kar je najboljši dokaz, da je njegov fašistični režim splošno osovražen od vsega ljudstva. Tudi ameriške čete, tanki in leteče trdnjave so le trhla opora naglo propadajočemu režimu Syngmana Rheeja
ki je tudi doslej ostal eden najbolj strupenih plinov
Kot vidimo so raziskovanja močnejših in s tem tudi bolj učinkov i« tejših plinov dosegla na žaiost vidne uspehe. Proti koncu leta 1918, so Američani iznašli novo vrsto plina «lewisite», ki ima posebno veliko učinkovitost.
V Ženevi so 1. 1925 predstavniki vlade vseh držav na zahtevo ljudstva bili prisiljeni skleniti sporazum o prepovedi uporabe kemikalij in kemijskih tekočin v vojne namene. Takrat so vladajoči krogi prišli do spoznanja o grozotah bakteriološke vojne ter nekako zagotovili narodom sveta, da ne bodo
Paul Reynaud, lord Vansitlart, Maurice Schuinan in drugi zločinski vojni mogotci so predlagali nekemu Internacionalnemu odboru za preučevanje evropskega vprašanja :
«Uporabo atomskega orožja za popolno uničenje : bombe uranija, ki so danes desetkrat močnejše od atomske bombe uporabljene leta 1945 na Japonskem, teoretično pa tisočkrat močnejše, uporabo radioaktivnih plinov ter biološkega orožja».
«Vojna, ki naj uniči mesta in tovarne SZ, vojna ki naj povzroči splošno bedo in lakoto ter naj postanejo žrtve vojne 50 do 60 milijonov sovjetskih državljanov».
«Moskva, Leningrad, Kijev, Odesa, nasip Dnjepro-petrovska. tovarne Magnitogorska naj bi bile ena sama ruševina, ogenj naj se raztegne na tisoče kvadratnih kilometrov med Ukrajino in Sibirijo».
(Iz dokumentov «Internacionalnega odbora za evropska vprašanja»; objavljeno v časopisu «Tempo».)
Ustavimo zločinsko roko, podpišimo stockholmsko resolucijo miru!
Izvleček iz članka Gaborja Petra, člana Delavske partije Madžarske
Proces proti zločinu Rajku in druga dejstva so razkrila, da ni verjetno, da bi vil med voditelji policijskega terorističnega reZima fašistične vrste, ki vlada o Jugoslaviji en sam človek, ki ne bi bil najprej agent bivSe kraljevske policije, a pozneje agent špijon-skih podružnic zapadnih imperialistov ati Gestapa. Ugotovljeno je, da je bil Rankovič, sedanji jugoslovanski notranji minister, do 1935. leta (vsaj do takrat je ugotovljeno) agent tajne jugoslovanske kraljeve polletje in da je pred začetkom druge svetovne vojne ovadil celo vrsto komunistov. Tudi Tito dela od 1930. leta za Inteligence Service. Velik del sedanjih voditeljev takozvane «KP» Jugoslavije je Sel v Španijo in to po nalogu jugoslovanske policije, ali pa po nalogu angleške ob veščevalne službe.
Takoj od začetka je bila OZNA organizirana in vodena po istih nesramnih metodah bivše srbske kraljeve policije, zapadne imperialistične obveščevalne sluZbc in Gestapa. Tekom druge svetovne vojne Je skupina angleških in ameriških provokator jev, ki jih je Tito prijateljsko povabil v Jugoslavijo, delala neposredno na organizaciji OZNE. OZNA Je bila od vsega začetka zamišljena kot vojaška organizacija. Vojska je bila prepletena z častntki OZNE, ki so Imeli med drugim nalogo izločiti in likvidirati ljudi, kateri so prijatelji Sovjetske zveze. Kmalu Je OZNA raztegnila svojo
Tito-Rankovičev gestapo
dejavnost tudi na osvobojene pokrajine. Tudi tukaj je takoj od začetka odstranjevala in izrivala iz vodilnih mest protiimperialistlčne osebe, ki so bile zveste svojemu narodu.
Razkritja generala jugoslovanske aviacije Pere Popivode in generala Cordona, junaka osvobodilne vojne Španskega naroda, nam razjasnjujejo s kako zakrknjenostjo in doslednostjo so titovet izročali Nemcem tekom vojne cele vojaške enote, kjer so se nahajali najboljši komunisti ali pa delavski oddelki. Ta razkritja nam kaZejo, kako so bile tem oddelkom naložene naloge, katerih načrti so bili predhodno od
V mesecu tekmovanja naj bo tudi širjenje demokratičnega tiska izraz borbe za mir.
OZNE izročeni nemškim okupatorjem in torej Gestapu. Znan je primer Ivo Loie Ribarja, kateremu je AVNOJ 1941. leta naložil nalogo, da vodi razgovore z zapadnimi silami. Ribar je bil generalni tajnik Zveze komunistične mladine in član politbiroja Komunistične partije Jugoslavije. To je bil heroj narodno-osvobodilne borbe in neomajen prijatelj Sovjetske zveze ter sovražnik imperialistov. Zaradi tega ni bil po godu titovcem in OZNI, ki jih je podpiral Intelligence Service in to je bil razlog, da je bil ubit «zaradi usodne pomote». Ribar in oni, ki so ga spremljali so bili ubiti od «zavezniškega» letala pred samim vzletom. l’o Riharjevem umoru je bilo vodstvo razgovorov z zapadntmt silami poverjeno generalu Velebitu, debro znanemu angleškemu špijonu.
Jeseni 1944. leta je OZNA likvidirala na Titov ukaz generala Ivana Milutinoviča, člana glavnega stana jugoslovanske vojske in politbiroja jugoslovanske komunistične partije. Milutinovič, ki je prišel jeseni 1944. v osvobojeni Beograd, se je utopil v Donavi pri «nesreči», ki Je bila naprej pripravljena.
Kadri OZNE so doiivelt dve veliki
izpremembi: prva izprememba je bila spomladi 1945. leta ob priliki osvoboditve Jugoslavije, in druga izprememba junija meseca 1948, ko je resolucija informbiroja strgala Titu krinko.
Po osvoboditvi dežele je Titova klika podelila posebno široko amnestijo sovražnikom ljudstva. Amnestija se je nanašala na tisoče članov kraljevske policije, ustašev, četnikov, špiJonov Gestapa, provokatorjev, ki so bili izključeni iz Komunistične partije, koi tudi na tisoče oseb, ki so sodelovale z nemškimi okupatorji in Gestapom. Zavedajoč se važnosti svojega dela sta Tito in Rankovič pritegnila te osebe ne samo v OZNO, nego tudi na razna partijska mesta. To delo je bilo tembolj olajšano, ker Rankovič ni bil samo še) OZNE, nego tudi šef kadrovske sekcije Jugoslovanske Komunistične, partije. ttanKovtc je začet istočasno pod najrazličnejšimi pretvezami odrivati najzvestejše ljudstvu predane funkcionarje in prijatelje Sovjetske zveze in to ne samo iz državnih položajev in mest, nego tudi iz partijskega aparata. Ta naloga Tita in Ranko-viča je bila olajšana s tem, da je poleti 1945. leta politbiro Komunistične partije Jugoslavije sklenil, da se namešča na vsa važnejša vodilna mesta organizacij po en voditelj odgovarjajočih organizacij UZJVE. Razumljivo je, da predstavnik OZNE ni bil izvoljen, nego Je bil imenovan od Rankovlča.
(Nadaljevanje sledi)
uporabljali strupenih plinov v Prl" meru vojne.
V drugi svetovni vojni pa s®° videli barbarski nastop Hitlerjev1 nacifašističnih hord nad ljudstvo®1 Znana so nam nemška uničevale* letala «Stuka», množična mučeni* in ubijanja, koncentracijska _lab° rišča, grožnje o končnem uničeni s plinom itd. itd. Komaj je minnj_
20 let od prve svetovne vojne, človeštvo ponovno moralo stop1 v boj za svoj obstanek, ponovno J, moralo žilavo vztrajati v borbi P® ti splošnemu uničenju, čigar e> pe so bila mesta v ruševin81 splošna lakota in trpljenje.
20 let med prvo in drugo svet°^ no vojno, 5 let pa med drugo 1 grožnjami za tretjo svetovno v°' no. Kaj pomeni za človeštvo 11 ja svetovna vojna? Odgovor je »L tek in jasen — od navadnih pl1”, do atomske bombe in še hujše, vodikove bombe, od 5000 mrtvih, splošnega uničenja vsega človeš' j Danes imperialistični vladni ne govore, še manj pa da bi zaL lovili prepoved atomske bombe. » bo angloameriški imperializem robu svoje j?ropasti, ne bo imel . smiljenja. To lahko sklepamo . raznih Trumanovih izjav. TrU® , je 31. januarja t. 1. izjavil: sem navodila komisiji za a*01118-,, silo naj nadaljuje z izdelavo skega orožja, kakor tudi naj se dela vodikova bomba». «Ce bo P" trebno», je nadaljeval Truman * ( mo uporabili tudi atomsko bom6 6
Vsak izmed nas mora vede'1 grozotah, ki jih povzroči eksp® ja ene same atomske bombe, deti moramo o žrtvah, o o^f sobljenih za življenje, o trplieni tistih ljudi, ki so preživeli atom5^ bombardiranje. Enake nevarno®" ,j v prihodnji vojni namenjene * „ nam. Danes bolj kot kdaj kob mir ogrožen, angloameriški j®^. rialistični blazneži pripravljaj0 ,|„ vo svetovno klanje, ki bi pon"10 njih kapitale.	,
Upreti se moramo načrtom | ki mislijo uničiti ^
ljudožrcev,
Miroljubni ljudje se bodo uprli JL
r»o
t«je
'ifji
:|uti
<V«
<fcf
W]
hti’
'»iàl
'k«
'tidj
‘ko
Jlli
'ii
«
>t.
S
‘IV;
%
«ita
ti novi vojni z obsodbo vojnih . <(t skačev, z odločno zahtevo o ;t» vedi atomskega orožja ter za v jj stavitev trajnega miru v svet"’^ zagotavlja kruh in obstoj vsak"® j, Vsak miroljuben človek, je dol*i podpisati Stockholmsko resol6 |. miru, ki je predpogoj ohranitve ‘ .ji nega miru v svetu, ki je ple® j. o prepovedi uporabe atomske#8 rožja v vojne namene.	^
Vztrajati moramo v zahtev'
"Vo
%
prepoved uporabe atomskega -g
v vojne namene. Ravno tako k° ^ na konferenci v Ženevi leta 1 ^ vlade vseh držav znale najti P°'^ ,.M sporazuma o prepovedi upo*-v '-rjt kakršne koli vrste strujpenih P1 jj- k: v vojne namene, isto zahtevarfl'Ujo nes od sedanjih velesil, Ha u^jer
k»j*
®St
>He
'bi
kontrolo nad atomskim orožjo® postavijo izven zakona. "... '
ga postavijo izven zakona. 1 jiK'h selno je besedičenje anglo-an)®rl 0je imperialistov o tem, da je neih °^yii priti do sporazuma o nadz° p nad atomskim orožjem. Groi°' f, izjave raznih vojnohujskaških gotcev ter samega predsednika “ ^■ Trumana nam jasno dokazujej°>%-
šnih metod in orožja bi se P°'
ževale te krvoločne zveri v c ški podobi za rešitev propadal0 j režima in svojih kapitalov. ^ To kar so znale pod pri'®f miroljubnih sil, doseči vlade 'nJe-rialističnih držav leta 1925 v ® j, vi, ravno tako bo danes mora' niti pred miroljubnimi silami s ,j. sedanji anglo-ameriški imPer
zem.
Da
bi vojnohujskaški
imP6®:
i/
i#
zem znal «najti pot» do spora^^t
pa je potrebno, da se
sile trdno strnejo pod zastavo n,js
P°>
3 ®red
želje za resničen mir ter pr°P gir uporabe atomske sile v vojhe
da vsak podpiše in da
stockholmsko resolucijo, ki ie-zlVed
Velika mladinsk3 prireditev v znak11 borbe za m
ir

Jutri 23. t. ra. bo v Bozdw,V' Zavljah težko pričakovano j|,i' sko zborovanje miru, ki ga 0 *
žira ZKM.

Med ostalim programom zuu’gii n ja bo tudi mladinska štafeta za katero je mobilizirana bodi’, ^ dina na kakor tudi starejši. * jji* je obramba miru glavna i” naloga.	^
Štafeta bo na približno * dolgi poti, z odhodom iz SV. .# pri Devinu in s ciljem v 2» j/ Med potjo bo štafeta pozdr* .tr od mladine in prebivalstva ^
hvi
{
s
‘til
i
■Ut
V
"ov
%
'tke
S
Nt
'Ka
h
Ji
"iii

C
S
lfu«
k M
°U1
V
S
Ni
%
it
Ni
"tČ;
"t
H;
t
S
%
*	. #i »Ur
meznih vasi in okrajev. s . jZr0c(
mladinci iz vasi in
mesta ■'fji
pozdrav za zborovanje
podpise proti atomski b0™*)lnlifiK to bosta tvorila mladinec in ’ ka v telovadnih oblekah oPa

trakom miru.
Ob 8.30 pričela s tekom
bosta prva dva ekom na 500 m *z .jd»
—________ bodo vsakih 500 1,0 nasle
izmenjave. Štafeta bo imela ' ceS>' njo pot: Od Stivana po giaV" 0\ do Nabrežine, Sv. Križ, Pr°s a’ N6
čine, Trebče, Padriče, Bazovj^’ !)'■ va cesta. ul. Scoelin. ul.
va cesta, ul. Scoglio, ul.
ìSefj
R. Sanzio, ul. S. Cilino, str|ad*soV'^ trg Vico, ul. Donato Brama”
diella, ul. del Bosco, trg.
Donato Br- ,. S. Giusto, ul. Bazzoni, ul- ^ ifgS\'
DdZZUlll,	'JV j
ul. Galleria, ul. Cereria, m-*.' „|. >
ul. S. Michele, ul. Montecucc0- ja Veronese, ul. Scuola Nuova, p0j' kob, CCP «Dugolin», kJ '0zdrU okrog 11.30 nosilca štafete^P[va 5^
Ijcna od mladine in preh'V^p p»
štafeta nadaljevala pot odJ(l,f., ne, ul. Orlandini, ul. Lorenz= -jf d’Alviano do žavelj na mv
(®
Nasvidenje torej mladi”1:1 dinke v nedeljo, na ve „rljt|I)
u Illivv V 1ICUC1JU, II« *	flj
ski manifestaciji za mir. v v gozdiču v Zavljah!
Ki
^ '=-» ^ Av. » -3-^ =	^	Aè~ ~ = ^-'-^	*“	*“	\	«	=s*k^^ rs.-S' =- S =-	*š =, ^	^.-s 'S % % ~ «s - <= «• % ^ ~ a ns 1L1> « *=■ ts. '«'■s a s % % % ■» ^ st s s |rss^ii.%|;.?5.s5si| S. \ _2. . K\J
BRATA DULLES
odvetnika nacifašistov
^sntat na Hitlerja pripravili Amerikanci, da bi skupno z Nemci napadli °vjetsko zvezo - Nemški vohuni sedaj v ameriški vohunski službi
!Hli;
"tiivo pa je, da je Canaris poz-
J*Ì6 objavil neke svoje spomine ! «aterih trdi, da je delal dolga
na račun tajne angleške služ-,jl *2 Ameriških virov pa je raz-i^n°, da je bil povezan tudi z Al-l(1Wtl Dullesom in da je vsaj od ;,a 1943 delal na račun ameri-e ‘ajne službe O. S. S.
“ je bil torej tisti Canaris, ki ■ “d od Hitlerja imenovan za po-i( Varia vojaške vohunske službe .^Sa Rajha (leta 1934.). Svojo [‘‘kcijo je vršil nepretrgoma do v *®45, ko je izginil brez sledu, .kateri so tedaj trdili, da se je s rnpii, zato, ker mu je prišel na
(j, Celo Hitler, drugi pa spet tr-* da se je skril in da živi še
,fes z Zapadni Nemčiji ali morij**0 na Angleškem pod drugim
,enom.
h * duh ameriške tajne službe in ( Pnik ameriških monopolistov v . r°Pi pa je bil Allea Dulles, ali
'•čili
l0^ieJe, Allen Dulles in njegov brat
k ,- Poster Dulles. Oba sta ban-d* ter tesno povezana s 1'inan-,vttl ' življenjem Wallstreeta. Ta * Sla udeležena pri sledečih a-
../'ških trustih; «The Bank ut' New «imperiai Chemikal Indu-
S>,1
h»,
«International Nickel Com-
soudeležena pa sta v pre-
*^ii meri tudi pri ogromni Ko-
leilerjevi skupini. Oba brata sta J11'* in vodita še danes velikan-jjt Pravno pisarno v New Yorku, >.‘do «Suhivan and Cromwetl».
°dvetniška pisarna je bila pred J“ed vojno pribežališče vseh na-l ‘chih agentov v Ameriki m je " Predvsem odvetniška pisarna )#vna(;istična podjetja ki so potre-a*a odvetnika v sodnih zadevah, odvetniško pisarno bratov Dul-iv16 bila prav posebno vezana na-i,.. òlla banka Schroeder, ki jo je
Hj.	UcTžlžVU OUUUCUCl, IVI JO
Soovii nemški baron Schroeder
s
k* je postala najmočnejše sred-
j,. za prodiranje nacistov v Zdru > države
k
Da ne bi kdo mislil, :ij.*re za izmišljotino ali domišlijo, J. davedemo odlomek iz obtožbe, t,*0 je senator Claude Pepper iz-in61 Proti Johnu F. Dullesu v i“er‘škem
sedaj je v teku trebljenje agentov, ki so še danes naklonjeni fanatični Hitlerjevi skupini. V potrditev naj navedemo nekaj imen.
Sledeči visoki nacistični funkcionarji so bili agenti OSS in neposredno podrejeni Allenu Dullesu:
Kaltenbrunner voditelj Gestapa, posebni zastopnik Hitlerja za Avstrijo in vodja nacističnih koncentracijskih taborišč. Najtesnejše stike z OSS in z Allenom Dullesom osebno so imeli nemški konzul v Zuerichu Hans Bernd Gisevius, general Wolff, vodja SS oddelkov V
Italiji in mnogo drugih. Z Dullesom je imel stike celo rabelj Himm-ler, in to preko nemškega princa Hohenlohe, ki je bil posredovalec za morebiten separaten mir med Anglo-umeričani in Nemčijo v namenu, združiti skupne sile proti Sovjetski zvezi. Iz tega načrta se je porodila v Dullesovih možganih genialna zamisel, ubiti Hitlerja ki je bil glavna ovira za Favezništvo Angležev in Francozov z Nemci proti ZSSR.
(Nadaljevanje sledi)
Svetokrišku godba ki praznuje 30. t. m. 70-letnico ustanovitve.
Ob 70. obletnic*!
briške godbe
Svetokriška godba praznuje letos sedemdesetletnico svojega obstoja in svojega neprekinjenega delovanja. To je vsekakor lepa obletnica, katere ni deležna zlepa vsaka godba ali vas. Zato so nanjo Križani lahko in po vsej pravici ponosni.
Kot skoraj vsaka ljudska ustanova, tako je imela tudi kriška god-
'^ko
senatu oktobra 1944.: bankirja v on Schroeder j a navedel med drugim v svoji i»°zbi senator Pepper — in
senator Pepper — in pre-!( tiernškega premogovnega in jek-ijy8a monopola ki ga je predstav-tj )e Hitler prejemal sredstva, kJh je potreboval, da je mogel
svojo zločinsko kariero med-j^hega lopova. Pisarna «Sullivaei
sr Cromwell», ki sta jo vodila vta Dulles, je bila v tej dobi tesno Czana z bančnimi interesi
noederja.»
,Neg tega je bil družabnik bra
dulles neki Gerhard Westrick, državljan in delničar neka-
- ameriških podjetij ter nemške-,tfusta «Foke - Wulf» iz Bremna,
H® izdeloval vojaška letala. Kon-Je bil John F. Dulles, «siva 1^ tiene a» ameriške zunanje poli-(sedaj je celo posebni Truma. 06 sVetovalec) prisrčen prijatelj i^itigovega «mušketirja» — pol-
l^tiika Lindbergha. Dulles je bil °i Po vojni obtožen kolabora-
j|?'Zrna s sovražnikom, ker je imel 'l(.‘esne stike z nemškim trustom
lk9rl Bosch», in sicer preko ame-(ve Podružnice «American Bosch 1) ptifation». Dulles je bil obtožen, kie v tem poslu v korist nemške-i) Podjetju oškodoval vlado ZDA 66 kot 8 milijonov dolarjev. Sa-sebi je razumljivo, da so vse !skave proti Dullesu splahnele
e‘č- In danes je on najmogočnej-
ig
1^‘^ba Amerike, ker je pač Ih,’® oseba največjih ameriških ‘tov.
ko je imel John Fostei l|te es nalogo, vzdrževati gospodar-
*n pravne odnose z nemškimi
fcU- je
H|. - jc imel njegov b,- at Allen si(0 es dolžnost, sodelovati z nemil, ajno službo. Zadeva je bila nad U^'ahka;
saj je mogel John F. prijatelj vseh velikih naci-i, kapitalistov, dobavljati bra-*lCllenu imena njihovih agentov.
Soustanovitelj in dirigent kriške godbe tov. FURLAN IVAN.
ba skromen početek. O njem pravi najstarejši živeči član in dolgoletni dirigent Ivan Furlan takole:
«V tedanjih mirnih časih je bilo lepo. Dela in zaslužka je bilo mnd-go in vaščani so se zlasti ob nedeljah kaj radi zabavali. Pogosto so prirejali veselice in šagre, na katere je prihajala godba od zunaj. Največkrat so prišli Barkov-ljani. Nekateri bolj «skrčeni» Križani pa so si mislili: «Cernu bi dajali tujcem toliko denarja? Ali bi ne bilo prav, če bi mi sami ustanovili svojo godbo in tako zaslužili lepe denarce?» In tako so tudi storili.
Zbrali so se Homo, Karjola, Maček, Ohčin, Stefan, Tenkač, Flek, Kobal, Sirk in Cvečki, so domenili vse potrebno ter si nabavili najpotrebnejše inštrumente. Vaškega učitelja Pelicona, ki je bil obenem tudi organist v cerkvi, so pa naprosili naj bi jih vodil pri vajah in pri bodočih nastopih. Učitelj Je sprejel ponudbo, dasiravno ni imel niti pojma o godbi na pihala. Seveda se je z novimi «učenci» vedno zadovoljeval. Dasiravno so tako krulili in cvilili, da je bilo grozna slišati, je imel navado reči: «Bode že šlo».
in res je šlo. tako namreč, kot je bilo pričakovati. Homo in Karjola sta bila basista. S svojimi basi sta brundala na vso moč, tako, da se je treslo vse okoli njiju. Ce bi ju medved slišal, bi bil gotovo zbežal v gozd iz strahu . .. isto bi se zgodilo, če bi bil slišal Mačka. Občina in Stefana, ki so s klarineti cvilili, kot da bi prašiča drli. Tudi Tenkač, Flek, Cvečki in Kobal so s trombami tako bleketali, da je kaj. Morda je bil najboljši izmed vseh bobnist Sirk. Z batico pa je tako neusmiljeno udrihal po bobnu, da je prekašal vse ostale vreščače.
Za Peliconom je prevzel vodstvo godbe domači učitelj Tence, ki ,oa ni bil — kot njegov predhodnik — vešč v godbi na pihala. Zato se ni godba izboljšala niti pod njegovim vodstvom.
Leta 1893 je pa prevzel vodstvo godbe klesarski delavec in samouki komponist Ivan Furlan. Sele njemu je uspelo spraviti godbo na svoje pravo mesto. Pod njegovim spretnim in veščim vodstvom se je godba dvignila. Seveda se ni to zgodilo kar naenkrat, marveč šele po treh letih neutrudnega dela in žrtev.
In tako so začeli Križani nastopati samostojno pod vodstvom dirigenta Furlana, ne le v domači vasi, temveč tudi drugod. Toda glej, v kratkem so imeli ponovno smolo. Godba iz Mavhinj je vložita tožbo proti njim. To je storila iz same zavisti in iz strahu pred .preveliko konkurenco. Toda Križani niso spali. Nemudoma so napravili vse potrebno za dosego priznanja in patenta. Ko so to imeli v rokah pa so bili «na konju» iz katerega jih ni mogel nihče več podreti. Gostovali so ne le po bližnjih kraških vaseh, temveč celo v Vipavski dolini, na Pivki, v Postojni, v Ilirski Bistrici in drugod. V glavnem pa so si v kratkem pridobili mone-
tila j te
širite
podpirajte
«DELO»
pol po vaseh Komenskega Krasa Požrtvovalni in marljivi vodja Furlan je izrabil vsako prosto urico za procvit godbe. Neprestano je pisal, prepisoval in študiral nove kom. pozicije, tako, da se Je njegova godba lahko kosala z najboljšimi godbami na Tržaškem.
Leta 1910. se je godba reorgani-
Sedanji dirigent kriške godbe tov. SULČIČ HERMENEGILD.
zirala. Ustanovljeno je bilo godbeno društvo «Lira». Pozneje je društvo imelo nad 100 podpornih članov. Imelo je svojega predsednika in svoje odbornike, pod vodstvom katerih se je neprestano razvijalo, jačilo in izpopolnjevalo. Seveda je imelo tudi svojo blagajno z lepimi denarci.
Na dan, ko je izbruhnila prva svetovna vojna, tako pravi namreč dirigent Ivan Furlan, je kriška godba gostovala v Ilirski Bistrici. Gostovanje je bilo kaj žalostno. Godci so se drugi dan vrnili domov in takoj so morali oditi v vojsko. Tako je godba za nekaj let ohromela.
Po končani vojni je društvo ponovno zaživelo, toda ne za dolgo, Kaj kmalu je nastopil fašizem, ki je — kot vsem drugim slovenskim kulturnim organizacijam — na vse načine škodoval. Mnogo je primerov, ko so se godci morali razbežati pred fašističnimi nasilneži. Naj navedemo na tem mestu le nekaj vasi, kjer se je fašistična drhal spravila nadnje.
V letih 1925—26 so bili kriški godci napadeni v Ivanjem gradu, pri Sv. Tilhu, v Brjah in v Jamljah na Krasu. V Brjah je prosvetno društvo iz Devina priredilo neko ve-
selico, na katero so bili povabljeni tudi kriški godci. Fašisti so zahtevali., da morajo najprej zaigrati «Giovinezzo», čemur pa so se godci seveda upirali. Namenoma niso bili vzeli s seboj niti potrebnih not. Posledica tega je bila ta, da so morali godci zbežati iz vasi in se po noči po skrivnih stezah vrniti na svoje domove. Tedanji brjski župan je poskušal godce zagovarjati, toda zaman. Niti njemu niso tasisti prizanesli. Med napadom so mu zadali veliko rano na glavi.
Da bi čimbolj ohromeli staro godbo so fašisti ustanovili novo. Po-služili so se za to šolske mladine. Toda niso želi zaželjenega uspeha. Mladi godci so se prej ali slej pridružili starejšim tovarišem.
Po koncu zadnje svetovne vojne je godbeno društvo začelo ponovno delovati v sklopu prosvetnega društva «vesna». Na mesto dolgoletnega dirigenta in skladatelja je prišel nov dirigent Sulčič Hermene-gild, ki sodeluje pri godbi že 24 let. Tudi pod njegovim spretnim vodstvom se godba zadovoljivo razvija. Zlasti v tej povojni dobi Je nastopila na nestetin prireditvah.
MILIVOJ DOLANC
PR E OBR A ŽE VA L C I NARAVE
9.
Postanek vrst
po razvojnem nauku
«O mušjereji pišejo in predavajo.
Pred kratkim je prišel v Leningrad predavat ameriški profesor Calvin Bridges. V svojem predavanju je podrobno govoril o reji vinske mušice-drozofile in naštel vse koristi in prednosti mušjereje nasproti drugim vrstam reje živali.
«Prva prednost: mušica drozofila Je zelo majhna — nekaj milijardkrat manjša od krave, da, celo od konca. Okoli milijon mušic tehta en kilogram. Za čredo je torej treba zelo malo prostora. Tisoč «glav živine» lahko spravimo v eno škatljico. «Ni treba polj, ni treba hlevov», je izjavil Calvin Bridges. Dodamo še lahko, da tudi ni treba pastirjev in zvončkov pod vratom.
«Druga prednost: m ušjo čredo zelo lahko nakrmimo». Profesor Bridges je dejal, da «stane krma za nekaj sto muh v teku vsega njihovega življenja le nekaj kopejk».
«Tretja prednost: mušja čreda raste mnogo hitreje kakor čreda krav ali ovac. Vsaka mušica odraste v desetih dneh, je v dvajsetih dneh že babica, v tridesetih prababica, v štiridesetih praprababica. Vsaka mati ima nekaj sto ali celo tisoč otrok. Vsaka babica ima torej milijon vnukov, vsaka prababica milijarde pravnukov»
Tako je torej moderni Človek ukanil Naravo in dosegel, da spozna zakone, ki bi jih sicer moral opazovati v naravi milijone let, te v teku enega ali Vsaj nekaj let. In ta vatna musica ni morda nenavadna, redka, zato dragocena tival, temveč dobro znana vinska musica (Drosophila), ki jo najdei prav povsod tam, kjer diši po vinu ali Jesihu.
Kakor na drugih znanstvenih poljih, more SZ tudi na tem pokazati izredne uspehe! O ustvarjalcih novih rastlin smo že govorili. Pa tudi na področju domače živinoreje ne zaostaja. Na institutu za križanje živali «Askanja Nova» deluje poleg drugih tudi akademik. M. Ivanov, čigar ovca daje letno do 18 kg Izredno fine svilene volne, a je poleg tega tudi dobro odporna proti boleznim. Križanje angleške In ukrajinske prašičje rase je dalo znano belo ukrajinsko svinjo. Bastarti ameriškega in litavskega zob ra so križali z ukrajinskim govedom in dobili izred-
Oblaki in zarja
o vremenskih napovedih
Razširjenost gamsa po raznih medseboj ločenih gorovjih je povzročila postanek tolikih zvrsti gamsa po zemljepisni osamitvi, kolikor je gorovij.
no vzdržljivo raso odličnih mlekaric. S križanjem visoko tibetanskega jaka z domačim govedom so dobili izredno produktivno in zoper najhujšo zimo odporno žival.
Pa kaj bi še nadaljevali z naštevanjem, saj bi ne prišli do kraja. Naš pomenek je bil kratek, mnogo prekratek; če pa je dosegel kaj zanimanja pri čilatelju, je tudi vse, kar se Je nameravalo. Kajti kdor se teli podrobneje pobaviti s tem predmetom, mu je na razpolago literatura, ki si jo more nabaviti.
Iz dosedanjih, Čeprav zaradi odmerjenega prostora zelo kratkih in za to le površnih izvajanj smo mogli spoznati, aa ooviaauje vsa ouja siamo spreminjanje, Cigar naCini so sicer lahko različni, končni pravi smoter pa le eden in isti, t. j. ttvljenska nujnost. Kakor nastane zaradi i zpremembe tivljenskih pogojev iz ene vrste v razmeroma kratkem času več zvrsti ali podvrst, tako so nastale tekom dolgih geoloških dob razvoja naše Zemlje pod vplivom velikih sprememb tivljenskih pogojev sorazmerno večje razlike mea bitji. Določene današnje vrste, čeprav
različne, kažejo z drugimi določenimi (bodisi še živečimi alt te izumrlimi) vrstami večjo ali manjšo sorodnost. Cim večja Je sorodnost med dvema tivalima, tem pozneje se Je izvršil odcep in obratno.
Toda — naj nam golo modrovanje nadomesti ttv primer! Vzemimo mačko, psa, konja in kravo. Te tlvall pač vsakdo pozna in ve, da so si med seboj zelo različne. Mački so podobni ti g er, lev, panter itd.; psu podobni so volk. lisica, šakal itd.; konju sorodna sta osel in zebra; podobnosti krave, koze. ovce, Jelena In drugih pa tudi ni oporekati. Sorodniki mačke in psa to si med seboj podobni po gotovih znakih in jih zato ene‘in druge prištevamo v red zveri. Enako pa imajo gotove skupne znake tudi sorodniki krave in sorodniki konja, manjkajo jim pa znaki zveri; te živali prištevamo v skupen red kopitarjev. Toda toliko zveri, kolikor kopitarje združujemo zopet po gotovih skupnih znakih v skupen razred sesalcev. Se neprimerno večja razlika je med redovoma zveri in kopitarjev na eni In med redom plavut» nožev (tjulenj, mrož, kit, delfin) na drugi strani; in vendar so t udi plavu-tonožci sesalci, kakor oni drugi.
Shematično bi torej mogli prikazati te sorodnosti takole:
mačka
lev
tiger
panter
pes
volk
lisica
šakal
konj
osel
zebra
krava
koza
ovca
jelen
tjulenj
mrož
kit
delfin
zveri
kopitarji
SESALCI
plavutonožci
Na enak način moremo združiti tudi še druge, med seboj neprimerno raz-ličnejše živali, kakor na pr.:
( Nadaljevanje s prejšnje številke in konec)
Ce prodira hladni zrak med toplejši zrak, in če prodira hitreje, kot pa se drugi umika, potem ga izpodriva ist neenakomerno dviga. Tako nastajajo oblaki z navpično obliko, ki se čestokrat pretvarjajo v nevarne nevihtne oblake. Padavine takih navpičnih oblakov so neenakomerne in močne, Navadno jim pravimo plohe.
V tem primeru so navadno višinski vetrovi hitrejši in močnejši od nižinskih. S seboj nosijo poledenele drobce daleč naprej. To povzroča nagel in neenakomeren vzpon zraka.
urah. Ti se navadno najprej pojavijo v goratih predelih.
Pa kaj bi govorili na dolgo le o znakih, ki kažejo na slabo vreme in zlasti na poletne nevihte. Sicer nočem reči, da bi poleti sploh ne smelo deževati. O, ne, bog ne daj. Ce bi tako mislil, bi se nedvomno zameril našim kmetom; in to po vsej pravici . . . Vseeno pa nas zanimajo pravi znaki, ki napovedujejo lepo vreme. Ti so v glavnem naslednji:
tudi, da je bila nemška taj-
V.s*užba zelo naklonjena sodelo ti^ti z Amerikanci, in kasneje bo* ^videli v kakšnih načrtih. Ulovljeno je, da se je od 1942-dalje med Gestapoin in OSS L ,a tako gosta mreža medse-
Ojh odnosov in da je bilo med
Gestapa že toliko ameri-V' agentov, da je bilo mogoče i)ij1lrati celokupnost teh dveh taj-t|j s*užb kot eno samo organiza-' ki jo je vodil Allen Dulles. Se
Na kulturno prireditev, ki jo je organiziralo Prosvetno društvo «Slovan» v nedeljo 9 t. m. v Padričah je prihitela velika množica ljudstva iz okoliških vasi in mesta.
Perjastim oblakom (o katerih smo govorili v prvem nadaljevanju), sledijo zopet znane ovčice, toda v navpičnih oblikah. Te ovčice so razvrščene v različnih višinah.
Poleti nastopa še neka vrsta padavin oziroma neviht, ki nastajajo v mirnem ozračju in pod učinkom sončne pripeke. Te padavine navadno imenujemo vročinske nevihte. V cročih poletnih mesecih se dogodi, da sonce pripeka na nenavaden način. Pogostokrat slišimo, zlasti stare mamice, ko zatrjujejo: «Kmalu bo dež, ker močno pripeka». One sicer vedo, da mora priti do dežja, ker močno pripeka, ne vedo pa zakaj, tako močno pripeka in kako pride do hitrega dežja. In evo nekaj pojasnil v tem oziru:
Ko pride do neenakomernih vzponov zraka, se začno razvijati oblaki kopastih oblik. Najprej se pojavijo nizki, nato večji, slednjič pa se spremenijo v nevihto. Predznak vročinskih neviht so močno razviti kopasti oblaki v zgodnjih jutranjih
Prvi znaki lepega vremena so predvsem blede jutranje in večerne zarje ter jasno in čisto modro nebo. Perjasti oblaki — če sploh so — pa se pomikajo zelo počasi naprej. Nadalje kažejo lepo vreme tudi prozorne ovčice, ki pa se nagloma razpršijo.
zver
SESALCI
kokoš	martinček	žaba	sardela
jastreb	modras	močerad	ščuka
gos	krokodil	pupek	postrv
			
			
PTICI	PLAZILCI	DVOŽIVKE	RIBE
VRETENČARJI
Razumljivo je, da imata mačka in konj, torej dva sesalca, več skupnih znakov in sta si torej sorodnejša, kakor če primerjamo na pr. mačko, kokoš In žabo. Se manj skupnih znakov, torej tudi manj sorodnosti bomo našli na pr. med mačko in pajkom. Pač pa so pajku sorodnejši na pr. hrošč, metulj stonoga, rak itd., ki jih vse prištevamo k skupni veji mnogočlenarjev, medtem ko spadajo vretenčarji k veji maločle-narjev. Toda končno najdemo tudi pri teh tako različnih živalih gotove skupne znake v deblu nečlenarjev.
Ob deževnem vremenu nam kaže lepo vreme naglo stopnjevanje deževja. Močan naliv, ki traja včasih kvečjemu par ur, je zanesljiv prerok dobrega vremena. Prav ta naliv je pravi znak, da prehaja vreme v zaledje fronte. Tudi izraziti težki oblaki, ki dajejo nebu neenakomeren značaj, so znamenje skorajšnjega izboljšanja. To pa zato, ker so taki oblaki navezani na hitro potujoče vremenske fronte.
Medtem, ko močno rdeča večerna zarja daje znamenje, da je daleč nekje na zapadu deževno vreme, nam svetla večerna rumena zarja daje znamenje, da je na zapadu jasno in lepo vreme. Rumena večerna zarja spravlja torej na laž znani italijanski rek: «rosso di sera, bel tempo si spera».
Poleg vseh teh znamenj pa nam kažejo lepo vreme tudi visoki oblaki, usmerjeni v severno-zapadno smer.
Seveda, zanima vas, kje je začetek vsega! Oglejmo si bičkarje. To so mala prostemu očesu nevidna bitja, s katerimi se moramo vsaj na kratko seznaniti, če hočemo priti stvari vsa) približno do dna.
telo, ko nas komar piči. V našem telesu se zarije v krvna telesa, se v njih razvija, razplodi, prodira o druga krvna telesca, ki jih seveda sproti uničuje in pravimo, da ima človek — malarijo . ...
Toda vrnimo se k našim bičkarjem: Svoje ime so dobili zaradi nitkastih Izrastkov na sprednjem koncu svojega majčkenega telesca, s katerimi se po-
<» Nei so imeli navado, da so t&^tigovarjali, preden so šli '■ ' Posedli so po široki peči in
Pripovedovali, kar jim je
%a0rišl° na misel. Skozi motna je gledal v izbo večerni
OTROCI
/TARČI
z očmi, polnimi sanj, iz vseh
šllll=lllls=llll=llll=llll=llll==llll=IIU^IIII==llll=llll=!lll=

b| so se vile kvišku tihe sence
tjf. Posile prečudne bajke seboj. Izpovedovali so, karkoli jim je
lii^ o na misel, ali na misel so
Se^^le samo lepe zgodbe, iz
>h toplote, iz ljubezni % a sPletene. Vsa prihodnj
in u-
ila*' spletene. Vsa prihodnjost je H; sam dolg in svetel prazni i^d Božičem in Veliko nočjo f'SaK,0 Pepelnice. Tam nekje za
1'vijp’ti' zagrinjalom se je vse h	migljajoče in utrinkujo-
^«?r®livalo tiho iz luči v luč.
‘%t_e so bile napol razumljivo ^W^ìe; nobena povest ni imela ’ ne razločne podobe, no-Mli^ljica konca; časih so go-
Vs' štirje otroci hkrati in
j*lj 11 ‘ motil drugega; vsi so gle-R ^ Umaknjeni v tisto prelepo jn “tiško, tarn pa je bila zvon-
jVlg _resnična vsaka beseda, je
V . vsaka povest svojo čisto a n lasno lice, vsaka pravlji-
(jt sijajni konec.
°c* so si bili tako podobni
med seboj, da se v mraku ni prav nič razločil obraz najmlajšega, štiriletnega Tončka, od obraza desetletne Lojzke, najstarejše med njimi. Vsi so bili v lica ozki in drobni in vsi so imeji velike, na stc-žaj odprte, vase in v daljavo zamišljene oči.
Tisti večer je z nasilno roko poseglo v nebeško luč nekaj neznanega iz tujih krajev, udarilo je neusmiljeno med praznike, povesti in pravljice. Pošta je bila o-znanila, da je oče «padel» na Laškem. «Padel je». Nekaj neznanega, novega, tujega, čisto nerazumljivega je stopilo prednje, je stalo tam visoko in široko, pa ni imelo obraza, ne oči, ne ust. Nikamor ni sodilo; ne v to glasno življenje pred cerkvijo in na cesti, ne v ta topli mrak na peči, tudi ne v pravljice. Ni bilo nič veselega, pa tudi nič posebno žalostnega; kajti bilo je mrtvo, saj ni imelo ne oči, da bi s pogledom razodelo, čemu
in odkod, in ne ust, da bi z besedo povedalo. Misel je stala pred to ogromno prikaznijo uboga in plaha, kakor pred silnim črnim zidom, in ni mogla nikamor. Približala se je zidu, tam je obstr-mela in je umolknila.
«Kedaj pač se zdaj povrnejo?» je zamišljen vprašal Tonček.
Lojzka ga je ošinila z jeznim pogledom:
«Kako bi se povrnili, če so padli?»
Vsi so molčali, vsi štirje so stali pred silnim zidom in niso videli čez.
«Tudi jaz pojdem na vojsko!» se je nenadoma oglasil sedemletni Mat.ijče, kakor da je bil z urno roko zagrabil pravo misel in kar je treba reči.
«Si premajhen!» ga je z globokim glasom posvaril Tonček, štiriletni, ki je hodil še v krilu.
Milka, najdrobnejša in najbo-lehnejša med vsemi, zavita v
preveliko materino ruto, da je bila podobna popotni culi, je prosila s tihim, mehkim glasom, kakor odnekod izpod sence:
«Kakšna da je vojska, to povej, Matijče . . . povest pripoveduj!»
Matijče je razložil:
«Vojska je pač taka, da se ljudje koljejo z noži, sekajo s sabljami in streljajo s puškami. Kolikor več jih pokolješ in posekaš, toliko boljše je, nobeden ti nič ne reče; ker tako mora biti. To je vojska».
«Pa zakaj se koljejo in sekajo?» je vprašala Milka nebogljenka.
«Za cesarja!» je rekel Matijče in obmolknili so. V daljnji daljavi se je prikazalo pred njih zastrtimi očmi nekaj silnega, od svetle glorije obžarjenega. Niso se ge-nili, sapa se je komaj upala iz ust; kakor v cerkvi ob velikem blagoslovu.
Nato je Matijče vdrugič zamah-
nil naglo z roko ter zagrabil svojo misel, morda le zato, da bi na obe strani razmaknil tišino, ki je mrko ležala nad njimi.
«Tudi jaz pojdem na vojsko . . . nad sovražnika pojdem!»
«Kakšen pa je sovražnik ... ali ima rogove?» je iznenada vprašal tenki Milkin glas.
«Seveda jih ima .. . kako pa bi drugače bil sovražnik?» je resno in skoraj jezno zatrdil Tonček
Tudi sam Matijče ni vedel pravega odgovora.
«Mislim, da jih nima!» je rekel počasi, toda beseda se mu je gredoč ustavila.
«Kako bi imel rogove . .. človek je, kakor mi!» se je oglasila nevoljno Lojzka; nato pa se je zamislila in je še rekla: «Samo duše nima!»
Po dolgem preudarku je vprašal Tonček:
«Kako pa je, če človek pade v vojski . . . takole vznak?»
Pokazal je, kako človek pade vznak.
«Pobijejo ga ... . do mrtvega!» je mirno razložil Matijče.
«Oče so obljubili, da mi prinesejo puško seboj!»
«Kako bi jo prinesli, če so padli!» je osorno zavrnila Lojzka.
«Pa so jih pobili ... do mrtvega?»
«Do mrtvega!»
Osmero mladih, na stežaj odprtih oči je zamolklo in plaho strmelo v mrak . . . strmelo v nekaj neznanega, srcu in pameti nerazumljivega.
Ob tistem času sta sedela stari oče in stara mati pred hišo na klopi.
Zadnja rdeča zarja se je svetila izza temnega listja na vrtu. Tih večer je bil; samo od hleva sem se je pridušeno glasil zategnjen, že hripav jok; najbrž je bila tam mlada mati, ki je šla krmit živino.
Stara dva sta sedela globoko sključena, tesno drug ob drugem in sta se držala za roko, kakor že dolgo ne poprej; gledala sta v nebeško zarjo večerno z očmi brez solz in nista rekla nobene besede.
Da sestoje vsa živa bitja, bodisi rastline, bodisi živali iz večjega ali manjšega števila drobnih telesc, ki jim pravima celice ali slanice, je danes splošno znano. Vsaka taka celica pa Jt nekako bitje samo zase, saj opravlja vse tivljenske Jukctje. Razne celice opravljajo v skupnem organizmu sicer razne «doltnosti», svojih lastnih tivljenskih funkcij pa ne zanemarja jo in je torej vsaka celica zase pravo živo bitje. V splošnem so celice mikroskopsko majhne; ne manjka pa tudi pravih orjakinj, kajti čisto navadna celica je tudi jajce, ki ti ga znese kokoš, kakor vsi ostali ptiči. Toda, medtem ko so ene celice povezane v razne organizme, živijo druge celice popolnoma svoje samolastno življenje; ena sama celica tvori torej že samostojen organizem Takim enoceličnim organizmom pravimo enoceličarji. Enoceličarjev imama več in po obliki zelo različnih vrst, o čemer se lahko prepričaš, če pogledaš kapljico vode pod drobnogledom. Msiò-gi enoceličarji so nam tudi kaj ne varni, kakor na pr. mrzličarica. Ta st razvija v črevesju komarja mrzličarja (anopheles); ko dozori, zleze v slino svojega gostitelja, z njo vred pa v naša
ganjajo naprej. Slika nam tudi lepa prikazuje, kako se bičkarji razmnožu-iejo potom delitve; najprej se razširi In razcepi celično zrno, nato pa tudi malo telesce: iz enega bičkarja sta nastala dva.
Ti bičkarji, ki so se razriti Iz pra živali, so po mnenju učenjakov ona pr. votna bitja, iz katerih so se tekom dolgih geoloških dob razvila vsa ostala živalska bitja. Priloženi rodovnik živalstva naj nam pojasnt vso zadevo nazorneje. To bo prt večini čitateljev najbrže kaj trd oreh; žal nam pa na tem mestu ni mogoče vsega podrobneje obrazložiti, zato priporočamo čitatelju poleg merice potrpljenja in vztrajnosti tudi ie kako učno knjigo o živalstvu, kakoršne bo gotovo najti pri naših srednješolcih.
KONEC
Žuželke
§
sesalci plazilci ptici dvož 1 v	lenoluakavkf*
pajkove i raki	\ y /kostnice
/ morskt somi* z '	—
Stonoge
M n o g o C le n 3 r j 1 kolobarn1 k 1
cevosrCn1ce plašOarj 1
obloustmee a r j t
C r e v v5 k r 2 n 1 k 1
p loskavc 1
5
E
Xa*ci rebraSi ■	irti,kute i
* > Z ■
vrtinčarji /	obl o ločin k i
Nečlenarji" ol I gai k ar j V-
K A S T L I
e igt Ulčarji t rosovci korenonožci
Shematski rodovnik živalstva.
NE MOREJO GA PREBAVITI — Partizanski spomenik ki so ga postavili demokratični prebivalci Barko-vel) Je ostal titofašistom oiividno na Želodcu. Se vedno ne morejo pozabiti te moralne klo/ule, ki je Se posebno zadela listin par titovskih a-gentov iz Barkovelj, kateri se potikajo po raznih Babičevih «gospodarskih«i ustanovah. To jih je tembolj zadelo, ker je prav titojaSistični dnevnik Se pred letom dni «zatrjeval», da «barkovljanski kominjormi-stl ne bodo nikdar postavili tega spomenika, da samo varajo ljudstvo» in druge slične bedasloče, diktirane iz Štaba v ul. Ruggero Manna.
Spomenik je na svojem mestu Ze poldrugi mesec, a tito/aSiste Se vedno Zge dejstvo, da je bil postavljen brez njihovega «sodelovanja». In ne samo to, postavljen je bil kljub temu, da so se, oiividno po nalogu gaulajter-jev iz ul. Ruggero Manna samovoljno polastili vsote preko 200.000 lir, ki je bila namenjena za sklad spomenika. Toda vse to jih ni prav nič motilo in so skuSali, ko jim je prišla voda do grla, na vse načine preprečiti proslavo. Ker je tudi to kazalo za tito/aSiste precej slabo, so se kar irez noč prelevili v «umetnike» in začeli kritizirati spomenik, čeS da «ne prikazuje pomena naSih Žrtev» itd.
To svojo «umetniško kritiko je ponovno iznesla titovska papirnata trobenta z dne IS. t. m. in sicer v nekem članku, kjer med drugim napada tudi naSe openske tovariše ter jim očita isto kar je Ze pred letom dni natolcevala glede spomenika v Barkovljah. Ker titojaSisti tako trdovratno vztrajajo na svojih «ugotovitvah», da barkovljanski spomenik «ne prikazuje značaja in pomena Žrtev iz NOB» — jih moramo pač ponovno spomniti, da so bili v komisiji izvedencev, ki je odobrila osnutek tega spomenika prav njihovi naj-zvestejSi pristaSi. Zakaj niso torej Ze takrat «ugotovili», da «ne prikazuje značaja in pomena Žrtev iz NOB»? To vprašanje zastavljamo danes barkovljanski titovski troperesni «deteljici». Ti naj nam odgovorijo! Toda dvomimo, da bi nam bili v stanju odgovoriti, ker morajo pač kot ljudje brez hrbtenice in osebnega ponosa — plesati kot jim svira godba iz ul. Ruggero Manna, ker drugače . . ■ adijo sluZbica in z njo mastna plača.
ZORET PREROKUJEJO — Belč-kom so pač od časa do časa zelo potrebne različne injekcije, ki naj Jim vlijejo v njihove Žile nove korajže za podivjano gonjo proti komunistom. V na di, da bo «končno prišel dan ko bo komunizem uničen» — se delčki «troštajo» z raznimi takimi prerokbami ameriških gospodarjev. Sicer jih je prve dni tega meseca «potroštal» gospod dohtar. Verjetno pa to Se ni bilo dovolj in dohtarjeve «prerokbe» niso niti delčkov popolnoma prepričale. Poiskati je tiilo treba «uglednejših» osebnosti, ki naj bi potrdile poboZne Zelje «ve-leukega» Mesije.
Tokrat so si poiskali kar posebnega svetovalca predsednika Trumana, Paula Hojjmana, ki se Je na nekem zborovanju ponovno zaganjal kot stekel pes proti Sovjetski zvezi. S posebnim navdušenjem prinaša «Demokracija» večje odlomke iz tega onemoglega kričanja. «Napovedujem, da bo priSel čas, ko se bo začela moskovska oblast razkrajati. Tedaj se bodo vsi njeni podložniki odtrgali, kot je to že naredil Tito in se bodo strnili v vrste proti sovjetski diktaturi». To so «verodostojni» diri iz katerih tako neumorno črpajo belč-ki. Torej belčkom je bil zopet potreben kar posebni svetovalec Trumana, da Jim je vlil poguma in kar je glavno, «prepričanja» o zmagi a-meriSke «demokracije». Kar je pa najbolj značilno je prav dejstvo, da so i Hojjman 1 delčki zopet pohvalili «upornika» Tita, ki «se je odtrgal od moskovske oblasti». Za Tit-lerja in njegov «socialistični» režim je brez dvoma to najvišje priznanje in najboljše spričevalo o «pravovernosti» Tttlerjevega «socializma». Tito/aSistično časopisje si seveda ni upalo priobčiti tega novega ameriškega priznanja o «graditvi socializma».
ALI SU MURDA ZE OBVEŠČENI? — TitojaSisti se posebno v zadnjem času z veliko vnemo zaganjajo proti Komunistični partiji STO in njenim voditeljem. S posebnim gnevom pa se tl morilci in krvnikI jugoslovanskih narodov zaganjajo proti tov. Vtdaliju, za kar polnijo cele stolpce svojega umazanega časopisja. Kot pobesneli psi lajajo na vse pretege češ, da je KP STO «agentura Ko-mtn/orma» ter da je «tov. Vidali agent Komin/orma, ki je bil poslan v Trst s posebnimi nalogami.» To besnenje in kričanje titojašistov pa je posebno v sedanjem političnem položaju posebno značilno. Saj so prav titojaSisti opravičevali ukaz a-mertškega generala Mac Arthurja, s katerim je zahteval, da se postavi izven zakona skupino uoditeljeu Komunistične partije Japonske. Takrat so titojaSisti pisati, da je pač vsega kriv edino le Komlnjorm, ker da «je bila japonska partija prava agentura Kominjorma».
Isto stališče zavzemajo titojaši-sti v pogledu KP STO. Tudi KP STO je za titojašiste «agentura Kominjorma». Toda ne samo to. Prišli so celo že tako daleč, da Ze danes prerokujejo naši Partiji «teZke čase». Ta prerok je pornograjski «Ljudski tednik» s svojo Juco in Pepo, kjer Je govora o «ošlbljenem partitu, ki groze mu slabi časi». Posebno zadnje besede so dokaj značilne in razgaljajo gorečo Zeljo tl-tofaSistov, da bi se tudi na našem ozemlju izvedli proti komunistom isti ukrepi, ki Jih ameriški diktator Mac Arthur Ze izvaja proti voditeljem japonske partije.
Vsekakor pa vprašamo pornograjl-čarje pri «Ljudskem tedniku», alt so jim morda njihovi prekooceanski gospodaril te kaj prišepnili o «slabih časih», ki po njihovem mnenju — grozijo naši Partiji?
Danes ob 20.30 bo v Ricmanjih konferenca na kateri bo govoril tov. FRANC GOMBAČ o «imperialističnem napadu na Korejo in titovskih provokacijah».
NA ZASEDANJU V NEDELJO 16. t. m.
Občinski svet v Zgoniku za prepoved atomske bombe
Svetovalec "dolarske demokracij e„ Gruden se ni pridružil protestu - N adrej ena oblast zahteva povišanje trošarine - Novi občinski tajnik bo moral znati slovenščino - Titovski svetovalci ne prisostvujejo občinskim sejam
V nedeljo dopoldne je imel zgo-1 Nadalje je župan poročal o pote-niški občinski svet svojo redno se- ; ku javnih del in o denarnih fondih, jo. Svetovalci so razpravljali važne ! Iz poročila je razvidno, da so skoraj občinske probleme zgolj gospodar- j vsi denarni fondi izčrpani in da je skega značaja. Zupan je poročal, da pričakovati novih nakazil.
oblast zahteva naj bi i Na seji so razpravljali tudi o po-
nadrejena občina nabrala na trošarini dva milijona in stotisoč lir, torej približno pol milijona več, kot pa je sklenil nabrati občinski svet sam. Seveda daje nadrejena oblast take ukaze z določenim namenom. Občinski svet je sklenil, da bo uvedel trošarino na razne pijače v gostilnah. Na navadne pijače bo znašala trošarina po 2 liri, na luksuzne pijače pa po 8 lir od litra. Trošarini bo podvržena tudi kokakola. Na tak način bo obč-nska uprava pii-dobila toliko denarja, da bo po en prašič za zakol na družino prost vsake trošarine. To je vsekakor pohvale vredna zamisel občinskih svetovalcev.
Tov. Peric Ada
trebi noveega občinskega tajnika. Kot je znano opravlja posle tajnika zgoniške občine nabrežinski občinski tajnik. Jasno je, da je zaradi prevelike obremenitve tajniško poslovanje nepovoljno. Zalo je svet sklenil, da bo zahteval od predsedstva cone, da imenuje novega tajnika, seveda takega, ki bo v do-voljni meri posloval v obeh jezikih. V nobenem primeru pa ne bodo sprejeli tajnika, ki bi ne poznal slovenščine.
Ob koncu seje je svetovalec Pegan Just predložil svetu v podpis stockholmsko resolucijo. Ob tej priliki je v kratkem nagovoru podčrtal pomen podpisa proti uporabi atomskega orožja in o pomenu borbe za mir. Resolucijo so podpisali vsi svetovalci skupine SIALI; podpis pa je odklonil znani «stari zajec» belček Gruden. Dejal je, da je podpisovanje le gola politična propaganda in da njemu ni mar za atomsko nevarnost. Tako se je svetovalec Gruden ponovno razkrinkal pred vso javnostjo, kot vneti zagovornik imperialistov, ki grozijo človeštvu z uničenjem.
Omembe vredno je dejstvo, da se v zadnjem času titovski svetovalci sp Ion ne udeležujejo občinskih sej. S tem so pokazali koliko jih dejansko brigajo koristi občine in tistih volivcev, ki so jim v očividni dobri veri dali svoj glas.
Akcija partizanov miru je popolnoma zakonita
Pretekli torek se je zgodil slučaj, ki ponovno jasno dokazuje, da je nabiranje podpisov za prepoved a-tomske bombe dovoljeno in popolnoma legalno ter da nima nihče pravice preprečevati te plemenite ak-j cije.
Ko sta dva dijaka prišla v hišo ! št. 15 ulice Machiavelli, da predlo-iz žita stanovalcem v podpis stock-m ^ holmsko resolucijo, se je vratar te-Je na posledicah težke prometne ne- mu uprl, histerično kričal in v svo-sreče preminula 13-letna pionirka jem besu poklical organe javne vario v. ADA PERIC, hčerka zavedne nosti, misleč da bodo ti takoj areti-delavske družine iz Stivana. Njen1 rali oba nabiralca podpisov.
17-letni bral je padel v partizanih Vendar pa se njegova želja ni izza časa NOB. Spominjamo se ob tej polnila, ker so policisti izjavili, da priliki tov. Ade kot marljive in|je nabiranje podpisov legalno in za-požrtvovalne raznašalke našega li-1 to ne morejo v tem smislu posto-sta. Pionirska družina in vse pre- nati.
bivalstvo nabrežinskega okraja bo Ta primer naj služi v vzpodbudo ohranilo marljivo pionirko Ado v vsem tistim, ki so se posvetili tej trajnem spominu	človekoljubni akciji, da se me bodo
strašili raznih kričačev in sovražnikov miru, ki si v svojem besu sko-ro želijo vojne, ne zavedajoč se da bi postali v tem slučaju tudi oni in njihove družine njena žrtev.
V	TRSTU SO KOMUNISTIČNI SVETOVALCI
V	ZNAK PROTESTA ZAPUSTILI DVORANO
SAMOVOLJNO
INTERVENCIJA
POSTOPANJE DEMOKItlSTJANSKE VEČINE - VAZNA TOV. KOŠUTE ZA POSTAVITEV RIBARNICE V KRIŽU
V začetku petkove seje so posa- i Sledilo je nato razpravljanje o mezni referenti odgovarjali ma sta-1 dolgi vrsti predlogov, ki jih je ob-
Zborovanja partizanov na podeželju
Zveza partizanov STO organizira na podeželju vrsto konferenc, kjer bo tov. Nello Grisoni obravnaval problem bor- I be za mir in naloge partizanov v da- I našnjem položaju.
Vtorek 25. t. m. ob 20. uri v Pro- I svetnem domu na Proseku. V sredo 1 26. t. m. ob 20. uri v Ljudskem domu v Ricmanjih. V četrtek 27. t. m. ob 20. uri v Trebčah (Ljudski dom). Tja so vabljeni tudi partizani iz Padrlč, Gropade in Bazovice. V petek 28. t. m. ob 20. uri na Opčinah (Ljudski dom).
re interpelacije svetovalcev, ki jih je pa še kljub temu ostalo mnogo nerešenih. Kot prva je bila na vrsti ona, ki sta jo vložila tovariša Gombač in Košuta glede prodaje rib v Sv. Križu. Referent Ceppi je pojasnil, da ni bila vložena nobena prošnja s strami nedomačinov za prodajo rib in da ji tudi ne bi bilo ugodeno, če bi bila vložena. Pač pa je bila določena posebna komisija, ki naj na mestu ugotovi možnosti, da se postavi mala ribarnica, kjer bi ribiči sami prodajali ribe.
Do končne odločitve pa bo občina poskrbela, da smejo ribiči prodajati sami svoje ribe po hišah. Tov. Košuta je prosil, da se zadeva uredi čim prej, ker je ta ribiška vas danes brez rib. Isti referent je zagotovil tudi popravilo poti iz Sv. Križa v Miramar. Na zahtevo tov. Malalana bodo na Opčinah zgradili dve javni stranišči.
cinski odbor predložil svetu v potrditev in ki so bili skoro vsi soglasno sprejeti. Navedemo le najvažnejše. Imenovanje stalnih otroških vrtnaric, zvišanje od ene na pet lir za vedro vroče vode v javnih pralnicah, namestitev telefonov v šolah pri Sv. Ivanu in ul. dei Giardini, nakup raznih zemljišč, javna razsvetljava na pomolu Venezia, razpis za najem gostilne v Fer-dinandeu, razširitev ulice Romagna, razne nabave za občinske urade in šole ter končno sklep, da občina zahteva lastninsko pravico glede palače na trgu Oberdan, kjer je bila prej fašistična mladina G1L, sedaj pa Urad za delo. To stavbo si lasti sedaj Vojaška uprava, vendar ima občina do nje vso pravico in je vpisana tudi v zemljiški knjigi kot lastnica. Dvorana, ki je v njej bi mogla služiti kulturnim prireditvam. Zanimivo je, da je proti temu
ZA REŠITEV		KRIZE LADJEDELNIŠKE INDUSTRIJE
JUTRI PROBI	BOI EM	10 DELAVCI OBRAVNAVALI LADJEDELNIC V MILJAH
		
Člani tovarniškega odbora ladjedelnice Sv. Roka pri glavnemu ravnatelju GRDA in polk Fodenu - Premeščanje delavstva v ladjedelnico Sv. Marka - Prazni izgovori polk. Fodena		
Zopet je kruta smrt iztrgala naše srede mlado življenje. 12. t.
KDO JE MERODAJEN ZA NAŠE ŠOLE?
Ne bomo romali
od Poncija do Pilata
Delegacija SHPZ pri prof. Rubiniju - Izjava glede slovenske šole v ul. Sv. Frančiška
Dne 14. t. m. se je zglasila pri prof. Rubiniju delegacija predstavnikov SHPZ, ki mu je prediozita zahtevo slovenskih mater iz Gornje Kolonje in Konkonela za otvoritev slovenske šole v Gornji Kolonji. V oistvu je delegacija obrazložila prol. Rubiniju problem, ki so ga pretekli leden že obravnavali pri prof. An-driju, načelniku oddelka za šolstvo pri VU. Takrat se je prot. Andri izmikal, češ da mu m znano čemu naj bi služilo jposlopje, ki ga gradijo v Gornji Kolonji. Obljubil je sicer, da se bo za zadevo ztanimal. Tudi prot. Rubini, ki mu je delegacija SHPZ v j?odrobnoiti obrazložila vse potežkuče slovenskih učencev iz o-menjenih predmestnih predelov je bil v svojih izjavah precej nejasen ter je končno dodal, da ni merodajen za odločanje v tej zadevi. Šolsko poslopje baje gradi provinca in to iz nekega sklada «Peliti di Roretlo» ter bo služilo za šolo jetičnih otrok. Naši tovariši so mu takoj odgovorili, da je vprašanje slovenske šole vsekakor nujnejše kot pa šola za jetične. Saj je prav v bližini poslopje ki bi ga lahko takoj uporabili v te svrhe. Prof. Rubini je vzel tehtna izvajanja naših tovarišev na znanje, vendar pa ni zagotovil po-voljne rešitve tega, za slovenske matere perečega vprašanja. Izgovarjal se je namreč na «kompetenco» province in prof. Andrija, ki odloča o vprašanju osnovnih šol. Tajništvo tehničnega urada na provinci pa je i pred dnevi izjavilo, da je že predalo «kompetenco» za novo šolsko poslopje odseku za šolstvo pri ki bo odločal o njegovi uporabi. Na odseku za šolstvo pa sedita prof. Andri in Rubini. Kako naj si torej | razlagamo izjave, ki sta jih dala j ta dva gospoda zastopnikom slovenskih staršev?
Predstavniki SHPZ so iznesli nadalje vprašanje slovenske osnovne šole v ul. Sv. Frančiška. Prof. Rubini je izjavil, da nima nihče nika-kega namena odstraniti slovensko ; šolo iz mestnega središča. Delega-icija mu je obenem omenila, da se nahajajo v ul. Lazzaretto Vecchio j slovenske učilnice v neprimernih in pretesnih prostorih. Tokrat se je prof. Rubini izgovarjal na pomanjkanje šolskih poslopij '
K temu je treba pripomniti, da je prav VU tista, ki mora nujno poskrbeti za gradnjo novih šol, ki so
brez dvoma važnejše od raznih strateških cest, olepševalnih vrtov in hotelov za družine ameriških vojakov.
Slovenskim materam pa je že dovolj izigravanja in zavlačevanja vprašanja otvoritve slovenske šole v Gornji Kolonji. Dolžnost šolskih oblasti je, da se končno jasno in odkrito izjavijo v tem pogledu.
Slovenci nikakor ne bomo romali od Poncija do Pilata. Predpostavljene oblasti so dolžne, da skrbijo za slovenske šole v isti meri kakor za italijanske.
Tudi takih laži se poslužujejo titovci
Dobro znani titofašistični elementi so me poskušali te dni obrekovati in širiti vest, da sem stopila v politične odnose z njihovo izdajalsko bando. To vest so širili posebno v Sv. Križu in Saležu.
V cilju, da dokončno prekinem te lopovsko obrekovalno kampanjo, izjavljam da širijo te izmišljene vesti edino v cilju, da vnesejo med naše prebivalstvo zmedo. To je eno izmed običajnih sredstev katerega se titofašisti poslužujejo v bedastem upanju, da bodo s tem škodovali resnično demokratičnim organizacijam, posebno med Slovenci.
SLAVEC EMILIJA
V	torek so se sestali člani tovarniškega odbora. Ladjedelnice Sv. Koka z glavnim ravnateljem Združenih ladjedelnic inž. Aurelijem, ki se je vrnil iz potovanja. Na sestanku so člani tovarniškega odbora predlagali naj bi ravnateljstvo poskrbelo za sorazmerno porazdelitev naročil med poedine ladjedelnice. Na ta način bi se vsaj delno rešila težka kriza ladjedelnice Sv. Roka in ostalih ladjedelnic v Miljah. Na tehtne preloge delavskih zastopnikov pa je inž. Aureli izjavil da bo večje število delavcev ladjedelnice Sv. Roka premeščeno v ladjedelnico Sv. Marka. Ze to nam dovolj jasno dokazuje, da hoče ravnateljstvo GRDA vsekakor likvidirati to miljsko ladjedelnico. V primeru premestitve, bi morali delavci, ki bi še ostali v ladjedelnici Sv. Roka delati z znižanim delovnim urnikom.
V	sredo pa so šli člani tovarniškega odbora in župan tov. Pacco na VU, kjer so imeli razgovor s polk. Fodenom. Tudi njemu so natančno predočili težak položaj v katerem se nahajajo delavci ladjedelnice Sv. Roka kakor tudi težke posledice, ki bi jih v primeru likvidacije te ladjedelnice utrpelo vse milijsko prebivalstvo. Polk. Foden pa je izjavil, da ne vidi nikakega izhoda z tega stanja. Izgovarjal se je, da so zaradi pomanjkanja naročil krive visoke proizvodne cene tukajšnje ladjedelniške industrije. Da bi prikril dejansko brezbrižnost VU je tokrat prevalil krivdo na ravnateljstvo ladjedelnic, češ, da se je zanašalo izključno za _podporo iz sklada ERP in ni skrbelo, da si zagotovi druga privatna naročila.
Iz navedenih razgovorov si lahko ustvarimo jasno sliko, da se merodajni činitelji nočejo zanimati za rešitev krize naše ladjedelniške industrije. Nasprotno, naraščajoča kriza prav v tej panogi nam dokazuje, da se to izvaja po določenih imperialističnih načrtih. Naše mesto, ki je bilo nekoč znano po vsem svetu kot eno izmed najvažnejših središč ladjedelniške industrije se danes postopoma spreminja v imperialistično vojno oporišče in središče med narodnih vojnohujskaških spletk. Takozvana «ameriška pomoč», ki jo titopendentisti in belčki še posebno hvalijo pa je privedla našo industrijo v skoro popolno propast.
Kriza ladjedelniške Industrie je povzročila med vsem delavstvom
resno zaskrbljenost. Delavci pa ne bodo dopustili, da bi prišlo do končne likvidacije te industrije, ki predstavlja temeljni vir njihovega bornega zaslužka.
Prav zaradi tega so Enotni sindikati sklicali za jutri ob 9. uri v Miljah sindikalni sestanek vseh delavskih predstavnikov prizadetih ladjedelnic, kjer bodo obravnavali to preče vprašanje.
IZ NABREŽINE :
Pridružil se je protestu
Ko smo v zadnji številki našega li sta objavili nekatera imena ljudi, ki niso hoteli podpisati resolucije proti krivičnim ukrepom conskega predsednika je v tltofašističnem taboru završalo kot v panju.
Sedaj se nekateri titovci zelo hudujejo in še vedno kričijo, da so edino oni pravi «zaščitniki» narodnih pravic Slovencev. Toda v dejanjih pa so se prikazali v povsem drugt luči.
Resnici na ljubo pa moramo omeniti, da je Sirca iz Nabrežine naknadno podpisal protestno resolucijo. Istotako
so podpisali sinovi in hči, le mati in nevesta se nista pridružili. Ob tej priliki je še izjavil, da mu ni bila naša akcija znana. Ko so se naši tovariši zglasili na njegovem domu je bil on odsoten, Zena pa je gladko odklonila podpis.
To je najboljši dokaz o pravilnosti naše borbe zà pravice Slovencev, ki jo pripoznavajo tudi ljudje izven naših vrst. Dejstvo je, da so resolucijo SIAU podpisali vsi prebivalci nabre-Zinske občine, razen nekaj izjem zagrizenih titojašistov, ki smo jih že razkrinkali.
Proslava 7. obletnice padca fašizma
predlogu glasoval edino le indipen-dentisl dr. Giampiccoli, da tako pokaže Amerikancem svojo brezpogojno vdanost.
Ostra diskusija se je vnela po poročilu referenta Pranzila, ki je predložil proračun za upravo gradu Sv. Justa. Tov. Ferlan je zahteval, naj se odloži razpravljanje, da bi mogli svetovalci preštudirati poročilo in predloge. Temu se je pridružil tudi dr. Stocca. Ker pa je občinska večina trmasto vztrajala pri svojem, je celotna opozicija zapustila dvorano, nakar je bila seja prekinjena zaradi premajhnega števila navzočih. To je bil edino primeren odgovor na samovoljno postopanje demokristjanov, ki se vedno izogibajo javni diskusiji v važnih vprašanjih in hočejo odločati s svojo večino.
V torek je bila tajna seja.
Titovcu Lapajni v odgovor
Te dni sem slučajno zvedel, da si v vašem ogabnem gltasilu objavil neko odprto pismo v katerem si nanizal na mo jračun celo vrsto podlih laži in klevet.
Ne mislim polemizirati s teboj glede najinega srečanja v maju 1945 in o skupnem veselju zaradi naše zmage nad nacijašizmom. Resnica je, da sem ti takrat podal roko, ker sem te smatral kot poštenjaka. Toda časi so se spremenili. V tem razdobju se je Titova klika popolnoma razkrinkala in danes je vsakemu poštenemu človeku jasno, da je ta klika največji sovražnik delovnega ljudstva in Sovjetske zveze. Ti pa si se pridružil tej kliki ier postal kot ta izdajalec ne samo delavskega razreda marveč tudi lastnega naroda. Pridružil si se ljudem, ki imajo roke okrvavljene od krvi lastnih trpinčenih in izstradanih bratov. Moje žuljave roke pa se ne bodo nikdar dotaknile roke izdajalca. Zaradi tega si nisva pri zadnjem srečanju stisnila roke.
Vidim pa, da si postal obenem paten. tiran hinavec in lažnivec. Tvoje natolcevanje, da sem te zmerjal z vsemi mogočimi priimki iz kominjormistič-nega slovarja so le podla laž, ki je sicer prva značilnost vseh titovcev, Takih laži si se seveda poslužil tudi ti. Naše ljudstvo me prav dobro poln zato so vse tvoje laži in kle-
TEDENSKI
KOLEDARČEK
Sobota 22. Magdalena (prvi kraj^ ob 11.50)
Nedelja 23. Apolinarij
Ponedeljek 24. Kristina Torek 25. Jakob Sreda 26. Ana Četrtek 27. Pantaleon Petek 28. Viktor (Povprečna dolžina dneva 15 11 in 6 min.)
ZGODOVINSKI DNEVI ,
23. 1919. je bila ustanovljena
venska univerza v Ljubljani 25. 1943. je bil strmoglavljen M»*®0
linijev fašistični režim v
Itali)1,
A D I O
TRST II.
Val. dol. 343,9
kvint*
gebif«1
3i
SOBOTA:	13.20 Salonski
18.30 Oddaja za najmlajše princi 20.30 Programski periskop. Sobotni večer; 22. Večerni konc* 22.45 Zabavna in plesna glasba. ^ NEDELJA: 9. Kmetijska oddaja; 11 Aktualnosti; 13. Glasba po želja11. . Od melodije do melodije; 18. FiW*L 19. Pogovor z ženo; 21. Z dota* police) 21.40 Znane melon11
trak;
knjižne w —™ —-.................- d0.
PONEDELJEK: 13. Priljubljene » vanske melodije; 18.15 Dvorak: DUrt trio; 19. Evropski obnovitveni na ' 21. Vokalni koncert tenorista Rel,a Kodermaca; 23. Serenade in rorna?iit-TOREK: 13 Glasba po željah; 19- ** mica pripoveduje; 19.15 Vaška 8laS.j 21. Vzori mladini: Tomaž Edisoni Uspavanke.	<)
SREDA: 19. Zdravniški vedež; 2°- , Wagnerjevih oper; 21. Vokalni kvaj^
Veseli bratci; 21.20 Noči v SP»
vrtovih - de Falla; 22.50 Južno a«1*
ške melodije.	,„e
ČETRTEK: 13.16 Slovenske nar°G motive izvaja pevski duet; 18.15 G beno predavanje; 19. Slovenščina
21. Radijski oder: Frantj^
Slovence; 21. Radijski oder:
Langer: Iskra v pepelu, nato glasba.	(j
PETEK: 13. Glasba po željah! ‘JA
Vaški motivi; 20.30 Tržaški kult»1^ razgledi; 21. Mojstri besede; 22. ®e
Nika 1 ta ‘hask ^rti
°Jašk 'km , ^itev P0] ^ k •N ta ,r>ovt v
kv.
>
%V
bo bife j ;e«i e ikre, ‘lika
form
se
?ira
,(Uk
Vii
Vi
V;
ha
Vr
%
N
X
'Pn % 'a g
Vi
%v Bj
'Bdi
V torek 25. t. m. ob 20. uri bo v krožku «Tomažič» (ki ga Je dal odbor iz vljudnosti na razpolago) ob proslavi 7. obletnice padca fašizma velika ljudska veselica z zborovanjem. Veselico organizirata KP STO in tržaška federacija it. socialistične stranke.	Govorili bodo socia-
list tov. Teiner in tov. Angel Blazina ter Leopoldo Gasparini.
zna
vete zaman. Pot po kateri hodim že 45 let je pot vsega delovnega ljudstva in pelje v končno osvoboditev izpod kapitalističnega jarma in narodnega zatiranja. Toda tl si krenil s le poti in zašel v vrste sovražnikov miru. Jaz sem •ostal zvest nepremagljivi socialistični fronti, ker se dobro zavedam, da bo edino ta rešila ne samo socialne, marveč tudi vse narodnostne probleme. Tebi pa je preostala le pol izdajstva, laži In klevet.
KARLO VRABEC
hoven: Simfonija št. 5.	v
V torek 25. t. m. ob 9 uri v V rani DSZ ul. Conti 11 bo sindiK»^ zborovanje za slovenske delavce j, slednjih tovarn: ILVA, SV. MA ^ TOVARNA STROJEV IN A«*
NAL. Govoril bo tov. Ado Sla ^
Ker je zborovanje izredno vai” ^ pomena, so delavci naprošeni , -ga udeležijo v čim večjem S,eV „ m
Iji
Ce
'V
V,
%
RADIOODDAJE ZA JUGOSLAVIJO
MOSKVA;
dol. 19.58; 25.08, 25.5, 30.9; čas 22.0°. ^ val. dol. 25.5, 30.9, 31.48, 300.6, 3L čas 24.00 na val. dol. 30.9, 31.48, 3 . 320.9; čas 01.30 na val. dol. 30.9, 31'
£jmd.&ka pvcsveUi
Okrajni odbor SIAU organizira v nedeljo. 23. julija ob 17. uri v Stivanu na dvorišču pri Periču
kulturno prireditev
spored:
Govorita tov.
Leop. Gasparini in Zvonko dramska družina iz Nabrežine bo igrala enodejanko Ka-tajeva: «Čudež v pustinji», — Fr. Prešeren:	«Od	železne
ceste». — Izvajata: Vera in Aiekre . Po sporedu bo ples.
V Elerjih so imeli v nedeljo zopet lepo kulturno prireditev, na katero je prišlo nad tisoč obiskovalcev z Mtljskih hribov ter iz Trsta in okolice. Pred prosvetnim domom je bil lepo okrašen oder, ki so ga postavili vrli domačini.
Predsednik PD «Slovanski dom» je v kratkih besedah podčrtal pomen ljudske kulture in naših prireditev, ki najbolje dokazujejo, da si je ljudstvo samo našlo pot k lastni izobrazbi. V imenu SHPZ je pozdravil tov. Gombač, ki Je poudaril, da izdajstvo slovenskih Izobražencev ni moglo ustaviti zdravega narodnega jedra, ki zmagovito koraka k napredku tudi na kulturnem polju.
Najlepše presenečenje je bil prvi nastop domačega pevskega zbora, ki ima okrog 25 lepih in ubranih glasov. Pevovodja tov. Loredan je iz njih napravil v kratkem času discipliniran in dinamičen zbor, ki dela domačinom vso čast. Prav lepo so zapeli «Pod oknom», «Piovi, piovi» in še p osebno je ugajala «Luna sije». Ubrani pevski zbor iz Lonjerja-Katinare, ki se od nastopa do nastopa vidno izpopolnjuje, je pod vodstvom tov. Čoka odčuteno zapel več pesmi.
Po lepem sporedu, ki ga je Izpolnila z izbranimi pesmimi odlična godba iz
Božičev,
bava.
je sledil ples in prosta za-
PD «Zvezda» Podlonjer. V nedeljo 16. t. m. je bila v Podlonjerju zelo lepo uspela kulturna prireditev, katera je privabila mnogo obiskoval-
cev. ki so napolnili veliko društveno dvorišče. Otvoritveni govor je imel ob 19. uri tov. Stane Bidovec, ki je lepo začrtal pomen ljudske prosvete v zvezi z današnjimi dogodki v svetu. Sledil mu je tov. Jakse-tich v italijanščini. Nastopil je nato pevski zbor Sv. Ivan - Podlonjer z nekaj borbenih pesmi od katerih je najbolj ogrela «Pesem miru». Ob 21.30 uri je obiskal prireditev tov. Vidali, ki je ob tej priliki tudi govoril. Ljudstvo, ki je z velikim zanimanjem siedilo njegovemu govoru, mu je ob zaključku navdušeno ploskalo. Praznik se je zaključil ob 24. uri z vseštrankim veseljem organizatorjev in gostov.
PD «Ivan Cankar» je imelo v petek, 14. t. m. ob 21 uri svoj članski sestanek. Ob tej priliki je govoril tov. Justo Košuta o važnosti prosvetnega dela in pevski zbor Sv. Ivan - Podlonjer je zapel nekaj lepih pesmi. Želimo si še več takih prireditev.
PD OPČINE — Dramska skupina z Upčin se resno pripravlja na svojo novo premiero Gogoljevega «Revizorja», ki bo v nedeljo, 13. avgusta. Požrtvo valni diletantje vadijo večer za večerom, do pozno v noč, čeprav pridejo
domov zvečer že trudni od dela. Naši vrli Openci so zgleden primer, kaj se vse zmore z resno dobro voljo ter dokaz, da se z našimi diletanti lahko postavi na oder tudi že resnejša dela. Želimo jim pri delu mnogo uspeha/
PD Nabrežina. Dramska skupina iz Nabrežine se je z igro «Čudež v pustinji» izkazala kot sposobna in voljna dela. Po domačem nastopu je že gostovala v Slivnem, v krožku «Vojka Smuč» in v nedeljo, 23. t. m. gostuje v Stivanu. — Sedaj vadi Milčinskega igro «Krpan mlajši» in upamo, da jih bomo kmalu videli ludi s to igro.
300.6, 320.9.	,|,
V	SRBOHRVAŠČINI: čas 6.00
dol.	25.08. 25.5. 30.9. 30.96) čas 1 jgt)t)
val. dol. 19.58, 25.08, 30.9; čas *ja5 na val. dol. 19.58, 25.08, 25.5, 30.91 ^
20.00	na val. dol. 25.08, 25.5, 3 0j, 320.9; čas 21.30 na val. dol. 25.5. ^ 31,43, 300.6, 320.9) čas 22.30 na V»1, gj) 25.5, 30.9, 31.48, 300.6, 320.9; č»s . jjS na val. dol. 30.9, 31.48, 300.6, 32°'9Ì20
01.00	na val. dol. 30.9, 31.48, 300.6, 33
PRAGA:	vj|
V	SLOVENŠČINI; čas 17.00 »* 4|. dol. 31.41) čas 20.00 na val dol- 3V,|.
V	SRBOHRVAŠČINI: čas 5.30	»
............. '
klal
fy)t
X
s
%
»it
'v°l
»v6tJ
"»dl
'Uje.
sl.
'šla
ttl.
Vi Jit "» ! 'hi >e: %
čas 23.0^;
dol. 25.34; čas 16.30 na val. dol. 31.41; čas 18.30 na val. dol. 25.M' 20.00 na val. dol. 25.34; val dol. 31.41, 25.34, 233.3, 273.5, čas 24.00 na val. dol. 31.41.
SOFIJA:	-gij.
V SRBOHRVAŠČINI: čas 6.30 n»
val. 508; čas 18.30 na kratkih
39,11; čas 20.45 na kratkih val. čas 21.45 na sred. val. 506.
X
Be
S
s
k*
J k
Hi
%
PD «Skedenj» — Pionirji in mladina iz Skednja se že resno pripravlja za nastop igrice «Povodni mož». Naši malčki, ki so o tem slišali že nestrpno pričakujejo predstavo, ki bo kakor smo zvedeli 13. avgusta v Skednju na prostem.
PD «Rdeča zvezda» iz Saleža —
Člani dramskega odseka se pripravljajo za nastop Finžgarjeve igre «Razvalina življenja». Ker nimajo društvene dvorane bodo igrali doma na prostem, pozneje pa gostovali v drugih prosvetnih društvih.
BUDIMPEŠTA:	d0|.
V	slovenščini; čas: 21.45 val. 252,7; čas: 23.45 val. dol. 252,7’ ^
V	srbohrvaščini: čas: 15.15 »j;
dol. 556,5; čas: 18.30 val. dol. ‘ $ čas: 19.40 val. dol. 556,5; čas: 3 \ val. dol. 252,7; čas: 01.00 val. 556,5.	p
POSLUŠAJTE RADIO JUG°S VANSKIH EMIGRANTOVI eVo-
Hadiopostaja Jugoslovanskih lucionarnih emigrantov oddaja 0p dan v srbskohrvaškem Jez . jj.P
Si
N
\
7.15 na valovni dolžini 34.02! .fjj na valovni dolžini 34.02 in oh
na valovni dolžini 31.02.
PD «Pisoni» iz Spodnje Kolbnj j« ganizira v nedeljo 23. t. m. od ^ |p 24. ure ples na prostem. Svitai bran orkester. Posloval bo bar-
Ijent vsi!
'	r, d«lJ<
m. od 18. urc fit>
sr
V nedeljo 23. t.
bo na prijaznem vrtu gostilne pri Magdaleni, vrtna veselica s lovanjem godbe Rinaldi.
Družina Ferluga iz Konkone*^, najtopleje zahvaljuje vsem 0r ki so spremljali na zadnji P° t)‘
1»
BALINCANJE
Spored tekem za nedeljo 23. t. m.
Skupina À:
Barkovlje - Dugulin, na igrišču v VX' I Barkovljah ob 16. uri; Mezgec B -Nardin, na igrišču Mezgec ob 16.; Acegat A - Costalunga, na igrišču Mario ob 16.; Giardinetto B - Baldi A, na igrišču Giardinetto ob 16.; Bellavista A - Americana B, na igrišču Bellavista ob 16. Počiva Arzenal B.
Skupina B:
Baldi B - Zol-Ronchetto. na igrišču Baldi ob 16. uri; MM. GG. -Pečar A na igrišču Pavan ob 16., Americana A - Corsi B, na igrišču Americana ob 16; Dugulin A - Bellavista B, na igrišču ex Paradiso ob 16.; Nabrežina - Mezgec A, na igrišču v Nabrežini ob 15. uri. Počiva Vespucci A.
Skupina C:
Prosek - Tirolese B, na igrišču eia Proseku ob 15. uri; Esso Club - Floricoltore, na igrišču Kačun ob 16.;
Sv. Alojz A - Magdalena, na igrišču Bellaveduta ob 16.; Postelegral.-Po-tok na igrišču Roncheto ob 16.; Pon-zianini Liberi - Vespucci B„ na igrišču ex Celeste ob 16. uri. Počiva Sv. Mark B.
Skupina D:
Ravasini-Sv. Ana - Sv. Alojz B, na igrišču Nardin ob 16. uri; Corsi A - Sv. Mark A na igrišču Corsi ob 16.; Bazovici). - Arzenal A na igrišču v Bazovici ob 15; Tirolese A - Sv. Ivan na igrišču Tirolese ob 16.; Pečar B - Acegat B, na igrišču M.te Fiascone ob 16. uri. Počiva Giardinetto A.
IZIDE NEDELJSKIH TEKEM BALINCANJA Skupin« A:
Barkovlje - Arzenal B (2116); Nardin - Dugulin B (1-21); Mezgec B - Costalunga (21-18); Flaldi A -Acegat A (21-0); Giard;netto B -Bellavista A (6-21).
Skupina B:
Vespucci A - Baldi B (21-14), Zol-Ronchetto - MM. GG. (2-21); Pečar A - Corsi B (16-21); Dugulin A-Americana A (9-21); Bellavista B -Mezgec A (21-18).
Skupina C:
Tirolese B - Sv. Mark (21-20); Floricoltore - Prosek (21-0); Esso-Club - Sv. Alojz A (21-1); Magdalena - Postegraf. (11-21); Potok- Pon-zianini Liberi (21-2).
Skupina D:
Sv. Alojz - Giardinetto A (11-21); Sv. Mark A - Ravasini - Sv. Ana (20-21): Corsi A - Arzenal A (21-11); Tirolese A - Bazovica (21-19); Sv. Ivan - Pečar B (21-13).
Jutri, 23. t. m. od 15. ure dalje, bo v gozdiču v Zavljah Mladinski tabor miru.
Na sporedu so športne tekme, šaljivi prizori, razne šaljive igre, ples na dveh plešiščih za mlade in stare. Svirala bo znana godba.
Iz Sv. Ane bodo vozili avtobusi od 14. ure dalje vsakih 10 minut. Cena vožnji tja in nazaj je 66 ur.
Poskrbljeno bo za varstvo dvokoles in motornih vozil.
Vabljeni so vsi, brez izjeme, mladina in starejši.
šega uragega Franca. Posebh hvala domačemu pevskemu zD godbi.
LJUDSKI ODER
V soboto 5. avgusta 20.30 uri bo v
prostem
BAZOVICI
CvrčeJ*
ob ognjišč;
Zabavna komorna k0111 Charlesa Dickensa Režiser JUSTO KOŠUTA^
Godi se blizu Londona l®t0
pod vlado Jurija kL/'
CENE VSTOPNICAM; ^ Odrasli .....■• K 50 Otroci....... •

Odgov. urednik DUŠAN
Založništvo «DELA» ji Tiska Tip. Adriatica - B*5"]
A. I- S.
Dovoljenje