Radiatorji in razredi
»Komaj 14 dni je minilo od tega, ko nam je ljubljanska ko-munalna energetika prvič ogre-la radiatorje, pa smo imeli za-radi njih že dvakrat .poplavo' na šoli,« nam je povedal Andrej Krelj, pomočnik ravnatelja na osnovni šoli Jože Potrč na Vod-matu.
Kljub temu, da je šola stara šele deset let, imajo že dalj časa težave z radiatorji, ki so pretanki, da bi vzdržali pritisk tople vode. Kadar začne pušča-ti eden od radiatorjev, morajo takrat, ko jo ogrevajo, izklju-čiti iz toplovodnega omrežja celo šolo, da napako lahko po-pravijo, takrat pa so prostori seveda mrzli. »Radiatorsko kri-zo« želijo na šoli urediti tako, da bi radiatorje opremili z do-datnimi ventili, ki bi omogoči-li popravljanje brez izključeva-nja iz toplovoda. Ventili in nji-hovo nameščanje pa seveda ve-liko stanejo, denarja pa šola ne more dobiti, zato poskuša-jo ta problem »previdno« ure-diti tako, da so ljubeznivo pro-sili za polcroviteljstvo podjetje Kornunalna energetika, ki je specialist za urejanje in zdrav-ljenje takih »bolezni«. Omenje-no podjetje ima za take želje razumevanje, to pa še poseb-no zato, ker to šolo obiskuje tudi precej otrok iz sosednje moščanske občine.
Naslednji problem, ki vodst-vu in učiteljem te osnovne šo-le dela sive lase, je pomanjka-nje prostorov, saj imajo na razpolago le 15 učilnic, čeprav ima šola 24 oddelkov. Da bi prostorsko stisko omilili, so v učilnice preuredili nekaj pro-storov, ki so bili zgrajeni v dru-ge namene, vendar tudi to ni bilo zadosti, tako da so mora-li 3. in 4. razrede razporediti v izmeno. Prizadevajo pa si tu-di, da bi prostorsko stisko omi-lill z dozidavo, za katero so os-novni načrti in lokacijska do-kumentacija pri urbanistih že urejeni. Ljubljanska temeljna izobraževalna skupnost   je   za
dozidavo že odobrila 85 milijo-nov, kar predstavlja od 60 do 70 odstotkov potrebnega de-narja, manjkajoči znesek pa že-lijo šolniki dobiti na občini, saj bi radi čimprej zasadili lopate. Z gradnjo bi dobili 3 učilnice in kabinet za tehnični pouk, kar bi šolo rešilo druge izmene.
Sedaj so slovenski osnovno-šolci zelo obremenjeni, saj je urnik natrpan in zahteven, uči-telji pa upajo, da bo to obre-menjenost nekoliko omilil novi predmetnik in učni načrt, tako da bodo vsi laže zadihali In razporedili čas za obvezne in prostovoljne dejavnosti. Sedaj z dopolnilnim in dodatnim po-ukom začenjajo že ob sedmib zjutraj, kljub temu pa so še našli čas za 26 krožkov iz kul-znanstvenega, tehničnega in športnega področja. V krožke je vključenih od 60 do 70 od-stotkov vseh učencev, poudari-ti pa je treba, da pri tem niso šteti tisti učenci, ki so vključe-ni v več krožkov, fteprav uftite-lji poskušajo to omejevati, da otrok ne bi preobremenjevali.
Hrano dobivajo iz vrtca v starem Vodmatu, tako da jo le delno pripravljajo sami. Pri tem imajo velike težave s pro-storom, saj je od pol poldne do pol enih velik naval, tako da je jedilnica premajhna in morajo zato nekateri učenci jesti tudi v učilnici. Kljub prostorskim težavam pa malicajo praktično vsi učenci, za eno malico pa morajo plačati 1,50 dinarja. Ko-
silo dobiva okrog 40 odstotkov otrok. Cena kosila je difeeren-cirana, tako _da učenci 1. in 2. razredov zanj plačajo po 7 di-narjev,  ostali pa po 8,50  din.
Tudi v podaljšano bivanje je vključenih vefi kot ena tretina otrok, letos pa imajo 10 čistih in dva mešana oddelka podalj-šanega bivanja, to je en odde-lek manj kot lani. Tu imajo veliko problemov s kadri, saj so sešteli, da se je v devetih le tih izmenjalo kar 55 pedago gov, čutiti pa je tudi pomanj-kanje moških učiteljev, saj ima-jo nekatere tovarišice težave pri vzgoji višjih oddelkov.
Šole in učitelji so še vedno v težkem materialnem položa-ju, saj so za materialne izdat-ke dobili prav toliko kot pred dvema letoma, čeprav so stro-ški precej večji. Finančne teža-ve tudi silijo ravnatelje, da se več ukvarjajo z upravnimi in materialnimi problemi kot s pe-dagoškim vodstvom, kar je po-leg kopičenja cele vrste nereše-nih vprašanj iz preteklosti po vzročilo tudi ogorčenje in re-volt med učitelji šol v občini Center. Razburjenje in obsod-ba akcije pa je bila povsem odveč, saj je bila predvsem od-raz trenutnega slabega razpolo ženja, ki ga je izzvalo zavlače-vanje urejanja določenih pro-blemov, ne pa organizirano upi-ranje čemurkoli in komurkoli,
Isto je povedala tudi tovari-šica Dušanka Spasojevi6, kl ie še dodala, da so bili ljudje prizadeti, a niso mislili slabo. S svojimd problemi so se obrni-li na sindikat, saj so prepriča-nl, da je prav dogovarjanje smisel samoupravljanja.
Premalo denarja imajo tudi za reševanje stancwanjskih vprašanj, saj so mlad kolek-tiv, potrebe so velike, sredstev pa le toliko, da jih po pred-nostni listi lahko razporejajo tako, da nekomu omogoči.io obnovitev stanovanja ali zače-tek stanovanjskega varčevanja, samoupravljati v dobesednem pomenu pa s 5 do 6 starimi milijoni na leto po mnenju to variša pomočnika ravnatelja nl mogoče.
J. Odar
Izdaja občinska konferenca SZDL, Ljubijana-Center — Ureja uredniški odbor: Jože Benčina, Ludvik Burger (gl urednik) Lojze Cepuš, Vlajko Krivokapič, Jože Šircelj (odg urednik), Blaž Matekovič, Jože Pacek (predsednik ur odbora), Tatjana Pust, Veljko Rak, Franc Strte. Jože Sager. Rudi Veselift.
Tiska CGP »DELO« — časopis izhaja zadnji ponedeljek v mesecu — Oproščeno temeljnega davka po mnenju Sekretariata za inLormacije IS SRS z dne 13. II. 1973
številka 421—1/72