PerrooiCAL DIV.
Poglejte na Številke poleg naslova za dan, ko Vaia naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano.
GLAS NARODA B
Lisi slovenskih delavcev v Ameriki.
Telephone: CHelm 3-1242
l, i M m^ v «ec kot
NA DAN DOBIVAT«
C "GLAS NARODA"
PO POfiTI HARAVNO« 1** SVOJ DOM (li n—M Nh li * --hMJ I■ prualktf).
►i' :: Citajte, kut Vas zanima V«
CUM Matter Umber 25th. 194« »t tb« P—t Offiee M N«w l^fc. N. under Act of Congress sf Miwfc Ud, lB7t.

No. 3 — Stev. 3
NEW YORK, TUESDAY, JANUARY 6, 1942— TOREK, 6. JANUARJA, 1942
Volume L. — Letnik L.
LETALO V BOJU Z JAP. LADJAMI
AMER.. BOMBNIKI SO NAPADLI JAPONSKE LADJE PRI MINDANAOUM. — OKLOP-NICA IN RUSILEC POTOPLJENA. — VEC DRUGIH LADIJ ZADETIH
Veliki ameriški <l»ombuiki so
se nenadoma pojavili nad Mindanaoni, najjužnejšem oto-ku v Filipinskem otočju, ter so bomba rdi ruTi japns/ke bojne ladje v (bližini Da va o. Tri bonVbe ho zaklele neko oklopnico, en japonski rušilec je bil |XHtop-ljen, več družili bojnih ladij p« je ibilo poškodovan iJt.
Pri tem napadu ni bil noben ! ,n,ino priporočal, da zavezniki aeroplan izgubljen.	j pošljejo v Srbijo orožje in
To jo že tretji večji uspeh a-	vojaško opremo, da se v
meriških aeroplanov nad ja- : Pravom -pomenu beetle odpre
Tretja fronta v Jugoslaviji
Jugoslovanski četniki nujno potrebujejo vojni materijal. — Drojloš Se-kulič, uradnik jugosl. vlade v Lon donu razpravlja v nujnosti 3. fronte.
Nek uradnik jugoslovanske vlade, ki je polbegnil nedavno i<z Srbije in pri-šel v London, je
ponsJcimi bojnimi ladjami v sedanji vojni. Prvi uspeh je dosegel 11. decembra kapitan Collin I*. Kelly, ki je vodil ve-iik lioiubnik in [K>topil veliko 29,000 tonsko japonsko oklopnico Ha runo; kmalu zatem
"tretja fronta."
"Jugoslavija še nt izgrihiia vojne," je rekel Drojloš Scku-ilič, ki je dospel v l*oudon.
('asnikarskim poročevalcem je med drugim rekel:
"Kadar razpravljajo o zala-
so mornariški aeroplani zelo |Sa»iu «muid v iboju s skupnim poškodovali neko bojno ladjo ' sovražnikom, naj ne bo pozab-3 azreda Kongo.	,lkmo, da jugoslovanska -arma-
da v Srbiji nujno potrebuje
ni
Mornariški department «jfl»jar\-il Imena sedanje bojne la- j°' °/H-
dje, ki je bila poškodovana, ali "N'«nwija ima fronto na
pa celo i>otopljena. Poročilo !^bochl 111 front° na zapadu.
farno pravi, da so se aeroplani	Pa Je **	f,'ontj« »»
jugovzhodu — v Jugoslaviji.
"Vpatl v Jugoslavije^ je bila le prva faza vojne. Ko je nekega. jutra nenacRšfrrttt 30 tjcto-
5kih motoriziraniTi diviizij, brez ozira na ital jamske in druge,
Hitler odstavi ja generale
Poleg von Brauchischitsa je bil odpuščen gen O. von Niedermeyer, strokovnjak strategije.
I>o uspelem bombardiranju vrnili nepoškodovani na svojo postajo.	^ _ -
Ker nrrfben aeroptan ni 1>l! zadet, je iz tega mogoče sklepati, da s- ta napad iavedli veliki amuix- ki bombniki, ki lete izpadlo čez meje naše dežele, so zelo visoko ter mečejo bombe |se voJakl in Vnetje kmalu pre-|K) neki tajni ameriši pripraviJPrifillh> da *rdba Postaviti ki io imenujejo bombsiglit. |»">čaii ^l*51* in sc pripraviti Vojno poveljstvo naznanja, iza bod&vost. mesto -se brezu-da je včeraj 52 japonskih ae. | P"o /boriti pod brezupnimi o-roplanov že tretjič napadlo 'količinami. Corregidor, močno utrjeni o-	tlKO<:ie l". flscw'e
tok pred vhodom v pristanišče	grabilo puške m
Manile.Protizračni topovi ho felrtrojmee m to-liko nrameije, ko-Mtrelili tri sovražne aeroplane, llkor Je Je bilo mogoče nositi
štirje pa so 'bili poškodovani.
Poveljnik ameriške in filipinske armade na Filipinih genera! Douglas Mae Arthur je srečno izvlekel svojo armado iz japonske pasti ter jo razvrstil v močnih postojankah severno od Manile. PHšlo je že tudi do velikega spopada, v katerem je bilo ubitih 70 Jarpon-cev.
Poročilo pravi, da so bile a-merratke izsgifbe primeroma zelo majhne.
KITAJCI NAMLATILI - JAPONCE
Japonei, ki se skušajo izvleči iz smrtne pa^ti severno od ('angše, kjer so že doživeli velik poraz in izgubili samo na mrtvih 50,000, so včeraj doživeli Še drugo veliko nesrečo, da jih je zajel hud dež, vsled česar jim aeroplan i ne morejo pomagati in tudi umikanje zaradi velikega blata je zelo težavno.
Kitajci neprestano abfeolju-jejo njihove posamezne oddelke in jih uničujejo. V teh bojih so bile že uničene štiri japonske divizije in bili so potisnjeni nazaj za 10 milj.
ter so se poskrili po poljih in gozdovih.
"Kar se je zgodilo, se zdi vnanjenm svetu kot velikanska zmešnjava po izgubljeni bitki. Toda nam se je zdel položaj popolnoma drugačen.
"Vsi smo bili odločni v svojem sklepu, da se nikdar ne podamo in da storimo vse, da popolnoma izjalovimo načiH. sovražnika, da nas uniči. Kot po nekem tajnem nagibu smo se vsi pričeli tajno pripravljati za drugo fazo vojne.
"Ko so proti kowu maja in v začetku junija izginile nemške motorizirane divizije ena za Vlrugo v smeri proti Rusiji, tedaj smo se takoj poslužili priložnosti, zlasti še, ker smo imeli nasproti nemško in avstrijsko infanterijo i«te vrste, kakoršno smo uničili v zadnji vojni.
"Takoj 50 ibila izdana povelja za napad. Druga faza voj-,ne se je pričela. Nemci so bili polagoma prisiljeni izprazniti razne sifl»-ke kraje. Dane« se upajo pokazati samo še v zelo redkih krajih Srbije. In vse to so dosegli četniiki.
"Zato moramo neprestano delati na to, da do»be dovolj o-rožja in dragega vojnega ma-terjala, da bodo mogli Izvršiti
Medtem ko nemške .aiu.ade heže pred Rusi, nastaja med Hitlerjem in njegovimi generali vecuo večji rn'.'or. Tozadevno poročilo prehaja iz "nenavadno" za lies j j »t ;iv. vira. Feklmaršal Waitot von Ilivu-eitseh je bil že tretji vi-ii nemški častnik, ki ga je Uitli :* odpustil. Že prej je ieldmaršal von Boek. poveljni;; na osrednji fronti prosil, da je razvezan svojih dolžiristi iz "zurav-štvenih ozirov." Iv temu pn g:i je prisilil Hitler, ker se mu ni posrečila ofenziva proti Mo->kv\ v novenibru.
Nedavno so rn-ki viri poro
''predel feklmaršal Siegmtiird List na kraju, kjer ravno sedaj Rusi najl>olj ogrožajo 100 tisoč Nemcev v ikoliei Moža'"-sika.
Ravno taOvO je bil odstavljen general Johannes Blaskoviiz, katerega je Hitler odlikoval za njegove zasluge na Poljskem in je bil ]Kraneje vojaški po-
veljnik na ("Vškem Ko je Bla-r^kowitz slišal,	namerava
Hitler vpasti v Rusijo, je rekel, da pri tem noče imeti nobenega opravkaitei jc pro.-il za odpust.
Geuerai Blasko«iiz živi ilaj v Parizu kot liavjulen <tr-žavijan.
OdpuŠ«"e!i je bij trnii general Oskar von Xiiilermeyer, načelnik vzlKidnega urada pod /eldniaršalom Braudrjittschem.
i zajeti pri Možaisku
Rusi bombardirajo zajete Nemce v Možaisku. — Železniška zveza prerezana. — Nemci se tudi umikajo na Krimu. — Kerč v ruskih rokah.
Dve močni armadi prodirate severno in južno od Možaiska, da se združita mogoče pri Vi jazmi in mogoče eelo <laleč na zapadu pri Smolensku, me«ltem pa je v teku okoli Možaiska •velika
■liemški armatli okoli 1."H).000 vojakov popolno uničenje. _— Prednji oddelki generala Žu-kova so že <losiK»li v Možai^k. Rusiki annadi se s severa in juga zbližujeta zapadno od Možaiska, v sled česar je Neineem odrezana vsaka j>ot za umik. Riutka armada, ki ]«*:.riaja i/. Yoloholamska qirotti jugozapadu, je že odrezala glavno nem-!ško črto severno od Možai-ka. na jugu pa so Rusi 1. januarja po šestdnevni vroči bitki zavzeli Malojaroslavec. Z zavzetjem Borovska je polrr/aj Nemec v tudi zelo poslabšan.
Nemcem pa poleg tega še
PREDSEDNIKOVI SINOVI V VOJNI
General Hugh S. Johnson/ nekdaj desna roka predsednika Roe se veh a, {>ozneje ]>a njegov velik nasprotnic v svojem bitka, v kateri preti [članku v nevvvorškem listu
4* World - Telegram'* spominja na neko sliko, ki je bila objavljena po listih po celem svetu in ki kaže tekom prve svetovne vojne nemškega cesarja Viljema s svojimi sinovi, ki je bil vsak afcleeeu v drugačni vojaški uniformi. In pri tem pri-jHiuuii, da je bil vsak sin samo za "parado" in da nobeden ni videl oej^tnske vojne, razun p rest olo na s le<l nit a Friderika,
Niedermeyer je priznan kot najboljši pozna vatelj rus?ldh preti obkoljen je v velikanskem vojnih taktik.	]>olkrogu, ki se ra»teza »m! Ka-
Poroeila t«udi pravijo, ua so ti uma na .severu, pa do Orela
eaJT, da je von makovo i neslo rd^o drugi gensTaU - na"" «fRli Hi! Jttgli Wo^vo.^ "
l-uski fronti prosili za odpust, in sicer feldmaršal Willi elm Iiitter von Leeb, poveljnik armad pred Ijeniugradoni; feldmaršal Kari Rudolf Gerd von Rundstedt, čegar annade so ibile ]>ognaue iztpred Ro»tova do Tagauroga, in gen. Heinz Ouderian. najboljši poveljnik ta urnih divizij.
marinerjev, edeu pa v letalski uniformi. Pa rzgletlajo muogo l>olj vojaško, kot pa kajzerjevi sinovi.
"Vsak je vreden svoje uniforme, kajti vsalk je v resnični, nevarni vojaški službi. James je pri marinih na Pacifiku. Franklin je v nevarni patrol-ni sfužlri na Atlantiku, John je v mornariški postojanki v San l>iego, BJliot, ki je bil cilj velikanskega viharja, ker je sprejel naslov letalskega kapitana, pa je sedaj pravi letalec. Izvršil je letalsko šolo in ki je poveljeval armadi okoli je v zračni službi v Kaliforniji.
Verduna. ki pa je bil tako daleč od prvt* 'bojne <"rte, da je ne bi zagledal niti z največjim daljin ogledom.
Nato pa nadaljuje:
"V Ameriki so bile ufojnv-
Vsak predse<lni<kov sin bi bil lahko of»roš<"'en vojaške službe. oko bi hotel in bi mogel v kaScetn vojaškem uradu mimo »e«leti v vojaški uniformi, toda notf>eden se ni poshržil svoje prednostne pravice." ljeue slike »tirHi sinov pre«l- Ta iSBfledpredsednikovih si-
Po Edenovi vrnitvi iz Moskve
Poročila s fronte pravijo, da «o ceste in polja pokrita 7. mr- j svojo težko nalogo tvimi Japonci in orožjem. Ki-1 Sefculič je »bil dotlaljen kot tajski viri pravijo, da ibodo Ja-1 itlašej jugoslovan^komu po-»vtnfti «r«?tii mkrt ImHn »»mo-Ii slanAštvu v Londouu.
ponoi srečni, aiko bodo mogli rešiti polovico svojih 150,000 mož.
Radio postaja v Tokio poroča, da se vrse ibo^i na Alalaji v veliki vročini 130 stopinj Fahrenheita,
Bombardiranje angl. aeroplanov
(Xb koncu prejšnjega tedna «so angleški aeroplani iiz Egipta bombardirali sNaipolj v Ita-
X nedeljo je angleški vnanji minister Anthony Eden govoril na radio ter izročal o svojem obisku v Moskvi. Rekel je, da ste Anglija in Rusija sedaj
tesnejše zvezani, kot pa ves čas, odkar se je pričela vojna.
< > svojem razgovoru -s Stalinom in Molotovom je rekel Eden :
"Ako nase poročilo govori o enakem mišljenju glede vseh vprašanj, ki se tičejo vojnega vodstva, to niso samo navadne fcupIomats<ke Ibesede. temveč povedo doibesedno in popolno resnico."
Kden, ki je tudi obiskal m-
iutel s Stalinom in Molotovom so me prepričali, da je popolnoma mogoče tesnejše politi -eno sodelovanje med nami in se bo tudi ■zgodilo.
"Odstraniti smo morali vs*e medsebojne tnerortpnodti. Je
razlika v vladnih oblikah, toda nikakor ne mislim, da nas mora to razdvajati.
"Kar se tiče vnanjih zadev, nima nobene zveze z otoliko notranje vlade kateregakoli naroda, toni več njegovo notranje obnašanje.
"Težava s Hitlerjem ni bila v tem, da je na« ij doma ; težava >s4co fronto, pravi, da je Hitler'je bila, da ni hotel ostati do-napravil največjo napako, ko je vdatril na Rusijo ter je na svoje armade zvabil velikan-( ko rus^ko vojaško silo.
Moje iskusnje Ob mojem
ma.
(>}> koncu svojega govora je Eden rekel, da bo Rusija obdržala svojo sedanjo vladno obliko. da je pa no mara razširi-
pbisku in razgovori, ki sem jih ifj jw> ostalem svetu.
kiji in Tri pol i s v Afriki. Drugi aeroplani pa so bombardirali nemške in italjanske čete v Libiji.
Okoli Ageda/bije so bili večinoma artilerijski boji iti Anglež« posebno napadajo tančne oddelke generala Rommela.
V	Naj>olju so 'bonabe zadele železniško postajo in tovarno za aeroplane. V mestu je nastalo več požarov.
V	Tripolisu je nastal požar blizu telefonskega poslopja. Bombe so padale tudi v pristanišče in na elektrarno.
Angleški aeroplani so v nedeljo tudi bombardirali raizue kraje v severni Nemčiji. Po-
sebno so bomlbardirali železniške jja-oge.
Angleži so izvedli zračni napad pri 'belem dnevni, ka^, dokazuje, da imajo Nemci doma le še malo aeroplanov, ker jih največ rabijo 11a ruski fro 11 ti j
Zaplenjen iitaljanski parnik
Mornariški department je naznanil, da so amerišike bojne ladje nekje mi Atlantiku zajele parnik Marconi, ki je vozil pod panamsko zastavo, toda je italjanski parnik. Bojne ladje so ga pripeljale v Cristobal v Panami.
V	svojem umiku se Nemci drže svojega gesla, da uničijo vse, kar 'bi moglo koristiti Rusom. Tako so j »o pol noma požgali in prušili Starieo.
V	bitki za Milojaroslavee so Riitsi uničili 13., 98. in o4. uem-šiko infanterijsko divizijo in Zis]>lenili 50 tankov in Hii topov.
Tekom dveh mesecev so ruske guerib-ke čete do 1. januarja pri Kalininn in T^enimrra-du polbili 7152 Nemcev, so r«JS-t i rili 49 vlakov z nemškimi vojaki in milnici jo ter razstrelili 83 mostov.
*
Rusi so že s^koro pojKilnonia obkolili MoaaLsk i«i pričeli so
se zel vroči 1»oji. Nemška armada 100,000 mož je neizogibno izgubljena. Včeraj so na fronti pred Moskvo Ru-i pognali Nemce iz treh vasi. Za nemško črto so ru>ki ietalei razstrelili nemški vlak ter razdejali železnico in ceste. V bojih pri Bielevu so Nemci izsušili li:iO:l vojakov.
Rusi neumorno pritiskajo na Nemce, ki se nikakor ne morejo vstaviti. Rusi jim nikakor tie 'irodo pustili, da se vstavijo in utrdijo ob črti, ki jo je določil Hitler. Ta črta teče od Leningrada skozi Rž^v, Vija-zmo in Briansk. Na Ržev Rusi že pritiskajo od Sta rice, z za vzet jem Bieleva pa so prišli Rusi 75 milj do Briansi a. Odkar so Rusi -K. deeenalira prekoračili Oko in »a vzel i Kalugo, prodirajo vedno dalje proti .Brians leu.
Okoli Leningrada ^o včeraj Rusi zavzeli -M) vasi ter si osvojili 300 kvadratnih milj ozern-uja v i»etili dneh.
Štirje ameriški aeroplani Tomahawki so mnogo pripomogli k niski zmagi. Iz.-r^elili so 8 Messerschmudtov. druge pa pognali v be;r. Noben To-tmahawk ni bil zadet.
Nemci so pripravili zelo močan napad in so na ruske postojanke oddali .'50,000 strelov. Rusi pa so pod poveljstvom generalnega majorja Fedijnni-skega zdržali, nafto pa pričeli
sednTka Hoo3PVeTfa v li nT formah ameriške vojske — dva v mornariški, eden v uniformi
nov ntij da~poftudo vsem ihla-dini Amerikaneem, ki so s{)o-sobni za vojaško službo.
Harry Bridges ne bo deportiran
Odbor za pritdve v naselni-aketn uradu .K' zavrnil predlog nekega naselmšktgu nadzornica, «Ia naj iio Harry Bridges zaradi komunisti«;i>vga delovanja deportiran v svojo domovino Avstralijo, z utemeljitvijo, da trimesečna preiskava proti njemu ni prinesla nikakega zadostnega dokaza za obdolžitve proti njemu.
Vse pa je še odvisno <-d generalnega pravdnika Diddle, ki bo labko f».li««"i1ev naselni-škfflfa «Kll>ora o»trtl»ril, ali pa bo odločil, da je izveden pretllog za njegovo deportacijo.
Bridges je kot organizator Afarine Workers Industrial I * 11 ion vo4lil stavko pristaniških delavcev na paeifu^ki o-bali ter je bil ytlxloly.en, da je bil član komunistične stranke.
Vse države povabljene
Washiugtonu so bile uradno povaibljene vse države, ki si jih je osvojil Hitler, da se pridružijo izjavi "združenih narodov," ki jo je 1. januarja podpisalo iJH držav.
I>rža.vni department je izjavil, da 1k> sprejel prijave k pristopu od "postavnih oblasti, ki v resni<*i niso vlade."
Vsled tejca morejo pristopiti k izjavi "združenih narodov" ■tudi Svobodna Francija generala Oliarlesa De Uaultea, Avstrija, Rnnumisika, Bolgarska, in vsi narodi, ki so si jih podjarmile dražve osišča.
Francoski minister ubit
, Yves Paringaux, ravnatelj mra<la za notranje zadeve v \*i-eliyjn in velik zagovornik sodelovanja Franeije % Nemčijo, je bil najden mrtev v vlaku meti Parizom in Trovesom — Nemški radio ]K»roča, da je hil l>oley: Parii^nauxa najden mrtev na železniškem tiru tudi notranji minister fr.11wo.-ke vlade v Viehvju Pierre Pucheu.
s protinapailoih in so Nem-*e |M»razili.
Kot pravi ru^ko vojm» poročilo, so bili Nemci pognani >ko-10 s celega polotoka lverča. Rusi so pregnali Xetnco iz ene^ra mesta, do drugega ter v dveh dneh napredovali 45 milj.
"Rdečo zvezda" poroča* da 1-0 Rusi na Krimu dobili "nogat Krojni plen in da dalje zasledujejo bežeče Nemce.
Rusi so zavzeli Kere in Theodozijo, 55 milj dalje proti zapadu ob Črnem morju.
Nova vojaška registracija
Predsednik Roosevelt je včeraj odredil, da vrši tretja. vojaška registracija Hi. februarja. Zglasiti se morajo vxi moški v >ta;o-'.i o»l do 14 let. S tem noče ojaška oblast dobiti :>,0UU/'X> vojakov.
Japonci slabo ravnajo z belimi
General Douglas MaeArthur je sporočil v Washington, da Japonei v Manili zelo strogo postopajo 7. belimi ljudmi, zlasti pa z Amerikama. MaeAr-tlwir tudi poro*"a, da je 21 japonskih težkih bombnikov napadlo trdnjavo Corregidor in da so Japonci pri tem izirubi-li štiri bomibnifke. Iz poročit, ki jih-je prejel vojni department, je raizvidno, rfn hočejo Japonci navzlic svoji zvezi z Nemčijo in Italijo, napraviti vojno na Pacifiku za vojno med rumenim in belim plemenom.
Manila inia okoli HOOO belili prebivalcev, med katerimi jih je skoro 2000 Amerikancev. O-koli 100 je Angležev in 12O0
Nemcev, večinoma ------- "v,
Ici so bežali pre<l H:' -<m ter okoli 2000 Špancev .
■GLAS NAHODA** — New T«fc
Tuesday; January b, 1 942
6*
GLAS NARODA
(^OICB OF fHI PtOfUJ
99

Owned ao<i P«bUatwd bj SUvemje Publishing C—pi^ (A Corporation). fr«k ^ikicr, Preddeii; J. LqpRtat, Her. — Place ot basinets ot tb*
Mr?oiit*3i »tU addresses of above offlcen: 210 WEST ISth ST1LHBT, NEW XOttK, N. Y.
49l/j Year
•*eiM N«ro<ls" is issued every day except Saturdays, Sundays and Holidays
ftulie^rlptloc Yearly 16-—. Advertiaement 00 Agreement.
Zi telo leto T«>lja list aa Ameriko In Kanado $6.—; aa jiol leta fJfc—; aa Catrt leta fl.SO. Za-New York aa celo lerb $7.—j aa pol leta $3 SO. Za Inoafunatvo aa celo leto 17.:—; aa pol leta 93AO.
€)laa Naroda" taluja tmH dan ImphiBI ?obot nadel j is pcaanikor.
GLA8 NARODA." ti« WEST IStb 8TBF.ET, NEW iOIUt M. T. Telephone: CHel«ea 9—1242
'Osvoboditelji" monopolizma jo "Neodvisjno Hrvatsko'
(JOO.) — Ugledni bostonski list "The Qhrkcian Science-Monitor" jo priobčil v svoji šte vilki dne 23. deceinibra »sledeči članek znanega časnikarja E. H. Marfchama:
"Hrvatski vojaki pomagaj<? Hitlerjevim armijam v napadu na Rusijo. Tisoč: let ?o Hrvati Hili podjarnVljen narod, pa
Vsekakor, Sifln in Hrvati so si zelo podobni j qbojji p°vore skoraj isti jt*zik. Tal°s° si podobni — in tako ra^^ — kakor Kanadiei in narod Združenih držav. .
Teksno ste dve rrtiti Srbov in Hrvatov. Prvi je visok, vitek, okreten in žilav znanec, drogi pa je okio#ri> dobralio-
r
JERRY KOPRIVŠE* in njecov orkester na ploščah
Tcrczinka Polka
Na planincab—v ulitek &tv. M 575 in DrQLESNPrUNTVEaftStrt TAMBURICA — št v. M 531
Za t oz. cenik in cene plošč se obrnite na: JOHN MARSICH Inc. 483 West 42nd Street. New York
vendar sedaj nekateri med nji-1 to.n, naipreden itt prikupen mi poma&afjo pri podja rmlje- j kmet s plodnih ravani. Ve-či-vanju driieMpra naroda. Hrvati na Srbov je vitkih« mnogi Hr-so Slov.mi, ua vendar sedaj ne- vati so okrogli.	•
kateri med njimi pomagajo Razen tega je še prednja sku-TTItlrrju pri njeiarovrtn priza- p'nn. prebivalcev "neodvisne
SMRT ZA KONJSKEGA TATA
Pestra je zgodovina aaneri.šikega Daljnega zapada. Beli človek je prodiral proti zaipadu »še v času, ko ni bilo železnic. Marsikaj je doživel, pogosto plačal tudi z življenjem. Pa tudi, ko so bile izpeljane pr«ve železnice, so (bil-a ž njimi zvezana samo poglavitne jša naselja in mesta. Skoro do najnovejšega časa, do časa, ko je Henry Ford postavil 11a ajner&ke ceste svoj avtomobil, je bil oloveik, ki je potoval po obsežnih Združenih državah, navezan samo na konja. I11 tedaj je bil pogosto kouj wki tat obsojen na smrt. in obešen, kajti človek, ki mu je bil vkraden konj, je ostal na mestu brez vsaike priložnosti, da bi ga kdo opravil na njegov cilj in marsikdo je vsled tega umrl lakote ali žeje. Zato je bil tudi koujski tat pogosto kaznovan s smrtjo.
V	to dobo nas je sedaj v mislih potegnila najnovejša vladna odredba, po kateri bo mogoče dobiti gumijeve obroče samo za avtomobile in trnke, ki so neobhodno potrebni za vsakdanje življenje. To se pravi: za privatue avtomobile, 'ki so namenjeni saano zabavni vožnji, ne bo mogoče za nobeno ceno dobiti gumijevega obroča.
Kmalu zatem, ko je .bilo javnosti sporočeno, da po 5. januarju ne bo več mogoče kupiti avto uiobi lskih obroče v, je že newyorska policija, dobila ovadbo, da je nekdo vkradel dva zadnja obroča avtom ibila, ki je stal na neki newyonaki uliei. Kazen za tako tatvino bo sicer zelo stroga, toda tatov avtomobilskih gumijevih obroče v najbrže ne ibodo obešali, kot so nekdaj obešali konjske tatove po zapadnih -državah.
Pa preidimo na letno uporabo gumija v Združenih drža vab.
V	normalnih ča>'ih se je vsako leto v Združenih državah (porabilo 600,000 ton surovega gumija. Vlada ima sedaj še na raapolago 600,000 ton gumija. Izdelanih je se Okoli 8,000,000 novih gumijevih obročov za "necfbhodno potrebne avtomobile", potniške avtomobile, buse itd. To je zaloga, ki more zadostovati za dve leti in pol, ako se ž njo zelo štedljivo lavna.
Oblasti cenijo, da bo mogoče v enean letu dobiti kakih ;>00,000 ton že rabljenega gumija in skoro toliko prihodnje leto. Ves ta že rabljen gumij je mogoče predelati in iz njega izdelati nove obroče. Gotovo pa. bodo k temu gumiju primešali kake druge tvarine.
Združene države imajo nekako 33,000,000 avtomobilov vseh vrst, !ki potrebujejo okoli 48,000,000 gumijevih olbroeev na leto.
Združene države so večino surovega gumija dobivale iz Holandske Vzhodne Indije in i<z Malajskega polotoka. Na Malaji se bodo polastili gumijevih nasadov Japonci, njihove bojne ladje pa bodo ovirale dovoz gumija iz Holandske Vzhodne Indije.
AJko bodo Angleži uničili na Malaji svoje velike gumijeve plantaže, "f>redno se bodo umaknili Japoncem, ni znano, misliti pa se more zagotovo, da bodo, 'kajti tako važnega blaga pač sovražniku ne bodo kratkomalo prepustili.
Vseka ko ni mnogo izgleda, da 'bi kaj kmalu pričel prihajati gumij iz Malaje in Holandske Vzhodne Indije.
Iz tega razloga je bilo neobhodno potreibno omejiti vspo-rabo gumija za obroče za privatne avtomobile, kajti vojaška motorna vozila bodo rabila ogromne množine gumija za svoje obroče.
Amerikaaici pa svojih 33,000,000 avtomoibilav ne rabijo samo izključno za zabavo, temveč tudi za vožnjo na delo in z dela. Iz tega se more sklepati, da se bo več Amerikaucev mora-1 o v doglednem času odpovedati uddbni vožnji na delo in z ilela, ter bodo morali hoditi peš, kot so tudi hodili naši očetje in pradedi.	, -
devanju. da uniči slovansko pleme. Hrvate so Nemci skoraj vodno izkoriščali, sedaj pa nekateri med njimi prepirajo prizadevanje naeij-v. dn vno-jvič vzpostavijo nemško izkoriščanje. kakršneira svet še ni jvMol."
j	fn kaže. kakšna država
] je ta "neodvisna Hrvatska" V ,re«mci to '•ploh ni država. S stalila njenih poglavarjev je "neodvisna Hrvatska" politična naprava, ki omo-sroča mali »krmirn krutih, neusmiljenih in polrvfrrjenih politikov izvrševanje polne ohlasti. S ^tališča Tiaeijev jo nov "etiu" ali provinca. podrejenega naroda, ki slu-ži Nemtfcem.
IZ?t sedaj je Hitler Hrvatsko dal v najem Italiji; to bo trajalo, dokler Hitler ne bo odredil dmsrače. Italija je Hrvatsko dala v najem krajevnim hrvatskim teroristom. Tako je "neodvisna Hrvatska" hrvatski narod na trojen način o-rr*pa)a! svobode; nad njim je H-tler. potent Mm =«oJini in kontno Ant« Pavelič s svojo sodrero krutih plačancev.
Slovani so.
Ko so Hrvati sedaj v tej novi "državi", pravi nacijska propaganda zanje, da so poslovanjem Nemci, a našli so
Hrvatske," ki ni ne srbska- ne hivatyika. To so Slovani mohar
medancl, ki j-ili ljudstvo imenuje "Turki." Ko je označitev razlike pri Hrvatih katolicizem in pri Snbih pravo^lavje. kako
, Zagrebški listi poročajo od časa do časa imena nekaterih planov hrvatske kmečke stranice, aa katere pravijo, da 30 pristopili k Paveli^'im vstaseim. Ni jasno, kako je prišlo, do njihovega vstopa in kakšni so bili razlogi za to. Verjetno je, da !je njiho-va večina bila prUiljc -\ na, nekateri pa, bi skoraj ver-. Tudi Pavelič je ponudil Mače-1 jel, so v nekakem navdušenju ku sodelovanje, toda kmečki (spričo osvobojpnja iz ** beograj-voditelj je vnovič- odftjil. Izjske dominacije** in spričo te-ttga razloga je odšeA v zapor, j gabila imajo^'svoj© lastno" dr-Prav tako so tudi v«i vodil^ij ža^vo, storili tako. Ta nova člani hrvat«ke kmečlte stranke stvar, da priliv v vsoj zgodovi-
odbili in niso hoteli spj-ejeti sodelovanja a Paveličem in Hit-Dbli so izreden ps imer vtrnosti idealom. Čeprav je bilo nekoliko manjših odpadnikov, Mačekova stranka, ki zajema skoraj vse kmettžgtvo, ni dala nobenega vržn^ jsega Quislinga. Poobla-ščeui voditelji Hrvatske so rajši odšli v zapore ali v prisilna taborišča.
bi mohanvdancL mogli biti to kakor pa da bi izdali svoj na-ali drugo? Srbi in Kovati tr-!ro<l Hitlerjeveum in nacyske
dijo. da so oni .Tržni Slovani. mu despotizniu.
ni ;Služijo neki svobodni Ht-vatski, da ua^vijajor hivat»ke »aftave, uporabljajo hivateki denar, korakajo v hrvatskih uniformah kličejo 'hrvatskim ifiportnim klubom, lahko pri-manii Hrvate,
Dan za registracijo moških v starosti 3© to 44 leta, je bil včeraj odločen. Registracija se ■vrši v ponedeljek, 16. februarja. VIsaki. moaikii ki jc bil rojen dne 17. feibnuarja, 1897 a|i od tdga dneva do ,dne jJl. de^ cenrfbra, l'J21 fee? mora ta dan 10-giijftrirati. jlsračunauo je, da. pripada približno 9,000,000 ino-ikDi v ta razred.
Zatorej ne pozabite se registrirati dne 16. februarja,
ako vam to- velja. Nobeden ni Kje so bili mnogi od treh mi~ 'fcvze-t. lijonov ameriških kolonistov L j	^
1776 primamljeni s prividom Pred kratkim je izšla knji-
Tftko je ''neofh-i^uft- Hr^-at-«ka" mala držav« rirw«ko-kato-
Hških jrržnih SIovatiov — vsaj v teoriji. V resnici je samo poloviva njene«r» prebivalstva katoličanov: prnr tako je znatno manj kot polovica njenega
Bfdko kdaj v zgodovini je
mOigcče najti lepši zgled vdanosti, kot jo je večina hrvatskega prebivalstva pokazala do svojega voditelja dr. Maček«, ali dr. Maček do svojega narodi^ Mossoliuijev plačanec Pa
prfJHivalstva Hrvatov. A ti ni-' > samosilnik med Hr\a-
petdesetih letih kot posledica delovanja olx'h bratov Badičev Antona in Štefana, med katerima je bil zadnji mlajši in dela vnejši.	%
Stefan Radič je bij v mnogem genij. Bil je politik, pevec, pesnik, pisatelj, časnikar in upornik. Osnoval je Hrvatsko S:Jjačko Stranko in delal skoraj samo s kmeti. Vzel je nepisxuene kmete, nedavno o-svobojene iz sužnjošti in jih tudi peščico odpadnikov, ki Ko- Rp. emenil v narod. Napravil čejo pridigati to doktrino. Ta- j0 za hrvatskega na-ki Hrvati mislijo, da bi njiho- oionalizma kakor vsi profesor-va -prememlba iz Slovana v,jj in "intelektualci", - ker je nordijs>k'i£ra plavohisega nad-'^elal s kraeti. ki predstavlja-človelta bilo isto kot spremeni- j0 85 ^t. naroda, tev Pepeljčice v kneginjo. ' Radič je bij ubit, a njegov V ranici so Hrvati zares juž- ugled in njegova stranka sta ni Slovani. Oni so Srbi rim- živela še naprej. I>r. Maček je
ko bot«K iu nočejo - današnjo vrsto nekakšne 'neodvisne Hrvat skr.'
Delo dveh bratov.
Hrvatska narodna zavednost je razmeroma nov pojav.
ti. On ni le. proti-demokrat temveč tudi proti-kmet; 011 je proti malemu iwrodu, proti kmečkim množicam; on je podjarmi j>: valeč HrvaUke in nc njen osvoboditelj.
Takoj, ko je Pavelič dobil
Razvil se je največ v zatUijih Oblast v »yoje roke, je pri ve
svobode, je jasno, da ta privid lahko, primarni mnoge Hrvate, čeprav oni ne odobravajo ne Hitlerja, ne Paveliča. Prisotnost Mussolini je vi h vojakov v otlem nizu vasi iai mest gotovo ne potrjuje vtis neodvisnosti. Razen tepa je Italija prisvojila mnoge najboljše pokrajine. Pa vendar, navzlic sovraštva Hrvatov do Italije, mnogi Hrvati beže v Italijo, da najdejo zavetje- pred svojimi hrvatskimi "osvoboditelji", ker iso okol-nosti v "neodvisni Hrvatski" strašne. Tudi gospodai^ko j* "neodvisna iHrvatska cd svojih sosedov.
Robin Hood se često pojavlja.
ga "Two-Way Passage" iftpod peresa znanega pisatelja Louisa Adamiča. Kriltike so bile zelo pohvabe in vsestranske. Med drugimi se je tudi jprigla-•sila odlična in spldšnozna na v literarnih krogih pisateljica, ki je rekla : "To je knjiga, ki bi jo moral čitati vsak Ameri-kanec." Tako je rekla Mrs. Kleanor Roosevelt, soproga »predsednika Združenih držav.
del skupine svoj ill pomagačev, ki jih je svečano predstavil narodu. Skoraj vsak vodilni
član je bil terorist iz Italije... , . , , Zares, teroristična pripravije-^^	P?!tala }l<n
nost je bila njihova edina kva ^ogodov^ma. \ vsaken
Finci so že siti vojne. Včeraj je R-euterjevo j>oročilo naznanilo, ua je Helsins'ki list odvisna "feriten Soaialidemokraatti, j>oročal, da je zdaj najbolj primeren čas za prenehanje voj-
V«akdanje življenje je v HT- }nih operacij. — Vidi se, da nia-
vatski vedno ogražano. Xego-jH narodi, ki ječijo pod .peto tovost prevladuje. Nikdar se jnacijstov, okušajo se otresti ne ve, kako bodo vlaki vozili.; jarma v katerega- so jih vpre-
rarnajgli. Finske iziatbe v prvi i it dogodovščina. V vsakem go-j v ^rugi vojni z Rusijo so bile zdu1 se skriva nevarnost. Mor- ogromne in ljudem je strašno da so -zasode tudi po trgih, i zaradi ponuinjkafija živil in Boitf&e eksplodirajo v bamem(drugih potre>>ščii>.- Iz poročil^ uredi^ču Zagrelia. Po plani-1 ki prihajajo iz -^bojišč, je raz-nah' gospodarijo Robin Iloodi.lvidne, da so voji»e operacije na Ouisuioč wok hlaa>ce 'Zverinsko ravmanje Paveli-[severu Leningrada skt»ro pre-™ '	'	čeve vlade z manjšinami prav j nehale in da ni namen Fin-
tako ra^Sjurjo. Hrvatska jejcev dalje se vejeva tu manjšinska država, a Pavelič Rusija je že enkrat penudi-skupaj s svojimi blaoci vedno 1 a roko v spravo, zdaj bo pa trovori- da bo iztrebil dva mi- skorogotovo »ahtevala boljše liiona duš. Dan z« dnem pi- garancije za mir.
lifikacija. DobiH so pravico biti "firerji" ljudi in žena "neodvisne Hrvatske" tako in zato, ker so se izkazali pri metanju bonfb, streljanju in mračen ju.
60 je Pavelič mnogo trudil, da poudari njihov inozemski "tre n!ng."
Proti židom in prostozidarjem.
sko katoliško vere, Srbi pa vzhodno - pravoslavni Hrvati.
iiiuiiiiittiiiiiitiiiiiiitutitiiiiiitiiiitiiiuu

Mali Oglasi
imajo velik uspeh
K«
H
Prepričajte
T H E \ E \V
ENCYCLOPEDIA OF MACHINE SHOP PRACTICE
Spisal znani profesor na Stevens Institute of Technology v angleščini CEORCB W. BARNWELL
Podlago za mehanično znanje si morete dobiti s knjigo NEW ETNCYCLOPE.
prevzel njegovo mesto in si pri dobil še več zaupanja med hr-vatskim narodoin in še večjo vdanost, kot j<J je užival Radič.
Fvončno je Hrvatska postala v Jugoslaviji "avtonomna," a Maček je s svojimi tovariši iz Srljačke stranke dobil mesto v vladi v Beogradu. Samo oni so bili pooblaščeni govoriti v imenu Hrvatov.- Politični pripadniki terorista Ante Paveliča sploh niso imeli nobenega pomena.
Hitlerjeva ponudba odbita.
Ko je Holler porušil Jugoslavijo, je ponudil Mačekii, naj bo lutkawpoglavar "neodvisne Hrvatsko" toda kmečki vodja je to odbj-1. Potem so pripeljali Hitlerju v službo Ante Paveliča, zagrebškega odvetnika, ki je bil prej deset let Miusso-linijev gost iri plačanec Italije
Medi prvimi Paveličevimi deli je bilo objavljenje iztreb-Ijenih Židov in prostozidarjev. To politiko izvaja s strašno neusmiljenostjo. Po nacijskem zgledu je osnoval "Paveličevo mladino" in "ženske vstaše." Organiziial je hrvatsko uacij-sko stranko. Svojo državo imenuje "vstalška Hrvatska."
POSESTVP NA PRODAJ
~ __________ Ugodna prilika se nudi roje-
dia "of~ machine shop PHAe^ 1 fcom v Johnsto^vnir, Pa., kateri tice (v angleščini). Ta velika kDjiga si hočejo kupiti vredno pose-
popieuie in v alikrUi pokaže temeljna dela mehanike. Razloži vse natanko, kar mora znati no j bolj Si mehanik ; pojasnnje v porabo vsakega »troja, o-rodja in meril. Pouči vas, kako 'Je treba vporabiOi načrte (blue prints) ter vam tudi daje mnogo računskih tabel, da morete pospeglti evoje delo. Ne glede na to, aH »te ficle poCetnik, vam bo ta knjiga zelo koristna in mnogo vredna. — 1000 slik in riab. 576 strani, trdo vezana knjiga stane
Samo $1.98
Naročite pri
KNJIGARNI
Glas Naroda
211 West 18th Street
New lock
stvo. Imam naprodaj hišo ua 295 Boyer St. Zidana je iz o-peke, v dofbrom stanjiu in opremljena z vseni> razen s. centralno kurjavo. Stoji na. lepem prostoru, da bi jo nikdar ne prodajal, da me k temu ue silita bolezen in nesreča. — Ker jo
bom dal za zelo nizko ceno, zato ibi rad, da bi prišla v slovenske roke. Zato kdor iz med Slovencev se hoče poshižiti te prilike, naj njikar ne. odlaša in se takoj osebno oglasite , pri meni na 295 Bover St:,- ali -pa prsmono na Bo? StutZBian (St., J.ohn$toTvn,.Pa > >3a ne bo repo zno. -^T-Ahdrew Tomec.
Nadaljevanje n» I. strani.
TRGANJE IN BOLEČINE V MIŠICAH?
Hitra eiiWiiF *>b«te • Pua-ExpeUer-j«B>. čudovite	Jo O r*W*
18 Butjoooy prodanih iteklnuc. je aobr»d<-Uo.ti. Zahtevajte Pain - Expeller s Sidrom na Utatijici.
PAIN-EXPELLER
E'


Najboljši prijatelj
▼ nesreča vam je:
SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDN0TA
X .	j
BRATSKA, DELAVSKA PODPORNA USTANOVA
Sprejema možke in ženske v letih od 16. do 50, in otroke do 16. leta starosti.
ČLANSTVO: 52,000
PREMOŽENJE: $8,000,000.00
Za ožje informacije glede ?avarovanja vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ Glavni stan:
2657-59 S. Lawndale Ave.. Chicago. 111.
^^affltllMHIluafljaaitmi if t| n! 1aawaiuy H IIU teAfetiniitmmHinie^paiF
Glasilo rdeče armade "Rdeča zvezda" je na vrhu prve strani premenilo svojč getilo 4'Dblavcr sveta, združite se" v ge«»lo "Smrt nemškim vpa dni kom."
r	*
Hitlerjeva Blitiw g-arda i>o.-trebuje nove člane.—Ho bili časi, ko je |>il vrfop v vrsto garde zabranjen vsjikemu, ki ni hil IGO odstotni pristaš fueh-rerja in je tudi moral prestati /vstro preiskavo glede «voje zvestobe v preteklosti.. Sedaj ni več tSaSktu! Be<rKuski. radio je sporočil, da vsak Nemee, ki je-Ji vstopiti v Elitno gardo, naj «e kar oglaR ,pri policijskem u-radu in bo sprejet.
DaroValci kn*i! — Pokažite ^vojo zvestobo do svoje nove domovine s tem, da ste navzoči jia zborovanju v -soboto pojx»l-dne ob 3 v Mauhatitan Opera Hohso, 311 AV. 34 St., New York City.
To zborovanje je 'bilo sklicano v nS^nenu, da se priporoča naseljencem, da darujejV) svojo ikri <za ranjence v vojni. :
Kri nabira Ameriški R,de«"-i ^riž, ki ima svoj u*ad v ta ha-meu na 139 1. 36th St., New York, N. Y.
*
/UPRTO SRCE
Ce kdo po svetu živem X* zaprtim srcefn hodi, -Prijatelj moj, p<J krivem Nikoli ga ne sodi!
Kdo ve, kako zagreni! Ta svet mu je veselje, Da upe je zaklenit ;. V srce in prejšnje ze^.jc . . .
Iii to pomisli tudi: Kdor nima blaga, zlata, Izvestno se »e tradi, f Da 'bi zakiep^l/prg,^! . . ,
(Anton Pttnt«k.)
-GLAS NARODA" — Now T«k
Tuesday, January 6, 1942
TBTANOTLIIN L HM
r. a. % s
Žgodba
esnici ponižam^Jime.,J! trgovca marsikaj pogo-
u Jo prt 'istojn.ik z y°n}1	ZflcWtOj,
nd »li rkupaj proti me* tu. Resnik je bil teda j predstavljen .\J*atildi, ki se je pa takoj prvi hip vedla iwfpolnoma hladno proti njeum. Oh je pričakoval, du bo vse.drugačno to svidenje. a »e je v >vojiii sanjali
8TUDENKO:
Na visolcenj z dragocenimi zavesan^i oknjitmom oknu se je prikazal cvetoč obrazek. Gospod ična Matilda si je ravno uredila jutranjo toaleto in $e prišla k oknu navžit svežega jutranjega zraka. Na njenih očeh je št ležul zaspane«, dasi-ravno je že stalo solnee visoko na nobesnem oboku
V pisarni, ležeči na nasprotni strani Matildinega doma, pa so že davno drsela pčit-sa po gladkem papirju mi praktU kant Resni k si je z: drugič Ocrepčal želodec, takrat z nelegitimna no kranjsko kjoba^e.
(Ko se je pa prikazala r a oknu gospodična Mlati Ida. je bilo Resniku takoj ugodne.fsr i« ker jf gledala gospodična ravno na njegovo mizo, je hitro pospravil svoj predjužnek e predal.
Kavno se je pripravil Res ni k da si vzame nekaj prostega časa'in ga uporatii za opazovanje lepe devojke. ko stopi kraj njega mrkoglidi predstojnik z neki n»i akti. To je bUo Bespiku najmanj všer čutilne je v tvoji. flmžbi v i zlasti, ker mu
živimi gestami kaz.il. kako in o-, ra'bi^i to in ono. Rosiji'ku. st je-zdelo, da gospodična Matilda vse razume, kar govori predstojnik in .hudo se mu je sdelc, tla tem pade njegova veljava zelo nizko. Prav zadovoljen je i>il, ko so je predstojnik vrnil zopet na svoj mehki »ede/. " i
Ti i mesece je že posedal Res-nlk na tem svojem mestu in u-|>iral oči v nasprotno stran, kjer jc- stanovala lepa Matilda. Poznal jo je že prij, saj je bila iz znane meščanske rodbine in priznana lepotica. Videl jo je čeisto v gledališču in na izpre-liodu, a dokler ni prišel v to pisarno, si ni upal povzdigniti oči do nje. A tu se mu je zdelo, da ima že več. pravice. t.V bi prišel enkrat tako daleč kot njegov predstojnik — in to pot je imel — potem bi se tudi Matilda lahko zadovoljila ž njim. Zato je zidal gradove v oblake bodočnosti in iskal prilike, kako bi se približal in seznanil z Matildo. Že dalj« časa se mu je dozdevalo, da so njeno oko rado ustavlja na njegovem oknu in videl je eelo-da ga je nekoč skrivoma opazovala z daljnogledom. Takrat bi je Resnik po dolgem Času popravil brke, bil je namreč še popolnoma študentovskih, bolj na zanikrnost merečili navad, naredil je zelo zazmišljen obraz in prižgal si je eelo cigareto, dasiravno je predstojnik že neštetokrat opomnil, da. ne more duhati dima navadni k cigaret. Resnik se je sicer takrat delal zelo zamišljenega v knjige, a v resnici je videl vse kaj tlela njegov kpi vis-a-vis. Dognal je, da je Matilda gledala ravno nanj ?n od takrat ni imel več miru v srcu.
l&e tisti večer jo je srečal na promenadi in njegovo oko se ju nirudilo dalje čjj^a na njeni lepi postavi kot navadno. Kanalu se je okrenil in ušel za. njo in njeno tovarišico. Trikrat
Ide
d
Ui'ugi dan je še^e iflyed*l za
prarvi vzrok. M,aUi^ je, prišla k oknu obvezana, zname? nje, da se je prejšnji dan kaj prdlilad i la in morda celo zaradi njega, ker je liodiia piedol-go po vetru.	-	\
'R-esnik je iskal vedno prili-kot kako bi se seznanil s svojim idolom. Spoznal je na nje^; mm vedenju, da bi ne bil -odklonjen. Saj ni bil napačen fant, tega si je bil *ve«-t, te neka leseuost je še ležala nu njeni, sled revnjh študentovskib let, ko ni imel prilike da bi sc c-Jrladil v boljši družbi.
Prilika. tla se seznani z Matildo, se mu je kmalu tudi nudila.- •lms'1 je prijatelja-in ta prijatelj zopet znanca, ki je zahajal k Matildi« i m staršem.
Ko so pili čaj, je Resnik o-pa-ziL, da je z Matild inoga na ročja padel na tla listek. V ti encrtkni se ni zavedel, kaj naj bo to, a zaadelo se mu jet da je padlo Matildi najbrže ponevedoma, na tla. .Sklonil se^ je tedaj in hotel "polbrati, da bi !>aredil s tem malo uslugo A v tem trenotku, ko je posegel z rdko na tla, je že začutil na roki pritisk Matild i nega čevlja. tako, da niti roke ni mogel za hip umakniti. To je trajalo par -sekiund, a nihče ni tega opazil, rezuji Matilde same.
"'Kaj vam je padlp?" je rekla Matilda vznevoljena in sre-po pogledala Resnika.
Pardon, gospodična, mislil sent ..." naprej ni izgovoril, ampak odtegnil je roko,, ktr je
Bil je ta človek Irgovec v tv- gospodična za hip odjenjala. govski zvezi z njenimi -tar*i.! Ta rfoprijetna cpiaoda je Neko nedel jo so slučajno se-j Resnika spravila v i cinično zašli vsi trije na izprehodu in dr ego. Zdaj je spoznal, daje kronili skupno na bližnji	bil listek namenjen samo njej
ček. Vrača .je se domov, >o do-šli Matild ine starše. Z njimi je bila tudi Matilda :n njena mlajša s<->trica. Ko sta
iJr . ■-.	• * S/L i,	v 4	_ ft.
Kaj dela mornarica?
i-. ..,. ffn	• • .	V	- ••
Ojača, popravlja- »premij, za slednja sovražnika in 9* pri* pravlja na. j^apa^.
Spisal li. >V. BALDWIN
(Prevedeno in izdano po vljud nosti "N. Y. Times" od Common Council for Amer. Unity.)
Ko j»o Japonei počasi, priti«- Filipinskih otokih ni bila kavali proti ^lauili in japon-jkdar namenjena'za drugo,-kot teke prevozne ladje so nadalje za nadlegovanje in zasjedova-iab^uvaie vojake in zaloge na! nje sovražnika; pričakovalo se Obali otoka Liuzon, se je pozor-! je, da povzroči Japoncem čim noPst občinstva osredotočila največ mogoče škode, ali se ni. nj-
vpraftasije, kje je in kaj dela
mornarica - Zdruieniii dr žav. .
Vzklik "Kaj pa dela pravzaprav naša, mornarica" dostikrat v sprt-mfctvn kake kletve in dostikrat ob popolnem nerazumevanju vloge» ki jo mornarica igra v moderni vojni — se je slišal iz ust mnogih ljudi tekout preteklega tedna, ko se je razvijala bitka okrog Manile.
Razdvojeno brodovje.
Trdba vpo&tevati. raznje či-mtelje, po.navadi nejasno poj-laovants ki koiupitcirajo naš mornar tek i problem. Najprej, stvar je ta, da mi začenjamo to dvu-oceansko vojno >tein, kar
kdar p ričakovalo, da bi mogla preprečiti izkneanje Japoncev.
Očrvidno vzel« je nekaj časa i a, vzame še več časa, da se poglavitno paeifično brodovje, na-1 p njeno pri Itiiwaii, popravi in reorganizira po japonskem napadu dne 7. dec. Več kot trije tedni so miuili od o-nega napada; vendarle admired Ch. A. Nimit^, novi povelj-njk. brodovje, j** še le te dni prevzel povel.jnii.vtvo. .
V preteklih tednih so mnoge enote brodovja vpn rabile čas s popravljanjem; nekatere naprarve v luki Pearl Hanbor
KUPUJTE
DEFENSE BONDS STAMPS
i n

morju. V zapadnem delu Atlantida in v vzhodnem delu Pacifika mi operiramo ob "ao-tranjilh linijah" namreč ob krajših linijah kot naši sovražniki, ali, da pridemo do druge polovice obeh oceanov,
• !»»"i in if ii. i »i U -ijir
N &i€
za
HA^&mx> m
ali
klavir
SLOVENIAN D ANČK VAN D A 1'ULKA
PO JEZEUU K O L O
OHH) vaijjs;*
SV I Al.I POLKA
TAM NA VKTNf OKEDI MAKIBOH WALTZ.
SPAVAJ MILKA MOJA ORPHAN WAITZ
DEKLE NA VKTIJ
f).T, MAUICKA..peoi„ta.I
ŽID ANA MARKLA (iwllta> VESEJ.I BRATCI 4 mazurka'i
BARrtCA
MF>AI>I KAPETANE
KO PTICICA TA MALA ZV$I)EL SEM NEKAJ
in da ni bilo prav, ker je iz yfjudnosti segel po	To je
ostalo sicer neopazen o, pač pa it- druižba takoj nato o>iazila-Ida je Resnik polil čaj po prtu. Mat i klin obeževatelj je pr»tem ves ča* delal iz tega neslane rpazke.
Vso tr nezgode so spravile fi-esnika v slabo voljo. Knko ^Inigai-e si je pied>tavljal oni liip. ko bo prvič prišel v do-tiko z lepo Matildo. A zdaj >o tako bridko Varal Mislil je, du|i>ile vse lepe^an..ie uničene, bo zardtla Muitilda. pred njimf Ves nezadovoljen se je vra-in da bo žarel njen obraz bla- čal. ti*ti veče r domov, ^enosti ,— *a ie. aarde l on iji z	* * *
mračnim obrazom stopal poleg Mntilde;. . T "	v -
Pričakoval je. da bo tekom
pogovora omenila, da sta si ze
:Nekaj let na to, Resuik je že dasvno oozatel na svojo prvo platonsko ljubezen.. V tem času j<* postal on predstojnik
*tara znaoca* a ^akftl je zaaian.j pisarne v manjšem pokrajin-v	11	' i _ *kem iJJ^tUv. : . .
. MfzIo zwtfsko popoldye jeH prišid k njeieu mlad človek s piošnjo. da bi bil sprejet k lije-mu kot pisar. Resjiik je začuden spoznal v prosilcu nekdanjega oboževalca. Matilde. Izprašal .ga je natančneje
njegovih ra^zaneraU- če je oženj en. koliko otrok ima itd.. Hotel je tudi intena in sjt^rost o-trok in ime žrcnei izvedeti..
Tedaj je spoznaj, da jc- ta loustolovec poročen z Matildo. Bridko mu je postalo pri srcu
Na wc je navedel pogovoi, tu-di na pisarno — a vse zaman. • Ker.fje je. imel, M#i t ud in, oče rt svojim tovarišem sL- marsikaj pogovoriti,, ^a . je, povabil na stanovanje na čaj in z njim tudi njegovo družbo.
Resnik se je hotel opravičiti. da ima doma še nekaj opravila, a tedaj se je-vendar oglasila Matilda, rekoč;
"Ker ste prišli do sem, poj-dete vendar še malo z nami."
fio v salon, v -kakršnem je Resnik še malokdaj sedel. Tafko tuje se mu je zdelo v tem prostoru in spoznal je, da bi se tu ne znal gibati.
iKomaj 60 sedli, že je nekdo ipotrkal in v sobo jt; stopil mlad človek, ki so ga trgovčevi sprejeli zelo prijazno. Predstavili so ga družbi kot uradnika iz bližnjega nieeta.
Resnik je . opazil takoj prvi hip, da sta govorila z Matildo nenavadno prijaizno in to ga je aelo neprijetno zadelo. In kako je znal govoriti ta človek 1 Vso družbo je za'baval in pozornost vseh je bila obrnjena nanj- Resnik mu je zavidal sj'tio. ki jo* je podelila le redkim narava. .
Sedaj je opazoval • Resnik, kako pomanjkljiva je še njegova zunanjost proti tem ljudem. Kupoval si je pač vse različne knjige in naTočal časa^e! tako -d» irect je> komaj ostajalo sta s« srečala oni večer in	n«.ff>ot*ebnejiso odbleko. IsEovi
iiiku se je vselej zdelo, da ga njene oči iz,praisu je jo, dol go bo se čakal z odločitvijo.
[Rruigi dan je pogled^at do enajstih v njeno okno, a nje ni bilo. Okno se je sicer odprlo a na njem je slonela *amo sobarica. Tndi popoldne je za stonj čakal. To je bil zanj Jia> hu^i dan v pisarni. Raje bi bil videl, da ga predstojoik za zajtrk, kosilo in večerjo po trikrat o®merja. • fta^li^ne sklepe je delal, zakaj ni bilo MatikU Ide na spregled.
je l>ilo trdl>a popraviiti. Mino-
go iamed ladij,, nastanjenih janorajno raztegniti do bliži-j
v	Pearl Harbor, je gotovo za- m' trdnjav naših sovražnikov, je eno-oceanska moruaiica. Da tafe - lwisikovati japonskel^alja - zlasti na Pacifiku Epdostmio potee^ ^^ji^je^H^ ki so nosile ae-i~ ^ ogromna in delo sprem-v^inja na Atlantaku, da prepre-, • an ^^ so	ljevanja s strani nrornarice ni-.'imo mogočnosti proznj^s ^tra- 1 ^ I1?a tcm ^^ nikakv. prt
ZŽ&ll^	-r-lene. s patrolira-
njeH^-pr^ti podmornicam, Xe katere^ ladje bile pofaUjene
vi	to svrbo tudi-ob zapadli .o-
ladje Bismarck in dveh nem->ki!h ladij, letalih, in da zagotovimo stalno zalaganje one trdnjave-ki je Velika Britanija. Premestili -mo začetkom preteklega leta velik tlel nase lueruaric. na Atlantik in tako raz<lelili na^o mornariško silo med dva oceana skoraj pol in
pol. . . v.
♦To počenjanje. je bilo koristno na Atlantiku. <>tl meseca isepten)ibi*a ko jcnnornarica dobila povelje 14 IMreU, čim za-gledaš*' in je začela spre-mlje-vatj p rev ozn ladje, se je potapljanje ladij ^ strani Keimc.er .-^crčilo in nemška proti-bloka-da je bila vsaj za<Wcrat pre-
lon/ljena.
T>a .se to doseže, smo morali jui sprejeti dejst\-o mornariške
ip£erijornesti napram Japon-eipiu ifca Pacifiku. Šaše nior-liariško-.rqziiKrje na Pacifiku je bilo še nadalje skrčeno v>led učinkovitega napa<la^Japoncev ina jjajcifično brodovje pri Pearl Harbor. Mala azijska flota oh
hodne primere. , CEJa vepdarle je s]) remije vanje sedaj daleč bolj važno kot kaki dramatični ali riskantni l«dj, kfrYei. je- » prej' po^o-i ^P^1	od naših posto-
rilo o prisotaosti ja^poirskjiiproti japonski mornarl-
' ški sili. .Kiajti, ako naj.-^c dr-
POJJ>I 7. MENOJ	==
r>OL S T'T.AN IN t.______ S
ČltEATO NA ŠTAJERSKO
Stajebiš	^s
35 centov komad	s 3 za $!.
MOJA DEKLE JE SE MLADA	j—~ Po 35c koniad: Naročite pri
KNJIGARNI	S
SLOVENK' Pl'BLJSHTNG CO.	=
216 W^t J8U» St., N.cw Xwfr	S
^illllHIllllliltlllfllllHlitliflllUMttl
iwdmornio..drage ladje .so bile bržkon ^akoi .pridržane 'in iduzbo spreniJjevanja prevoznih ladij., ..
Presledki časa ao važen činitelj.
Seveda je. mogoče, da so nekatere ladje- ki so bile na Atlantiku ob izbryhu vojne, bile odposlane np Pacifik, ali, d^so odpluje z Korfolka 4nc 7-4ecenAra In potovale of> stalni breini 17 vozlov, rzelo bi dnr, da dospejo v Hawaii.
^n da so odposlali ladje, ki nosj>o aeroplane, s povsem inoutiranimi aeroplani na krovih. za prevo« v Daljni Iztok, ali pa tovorni' ladje, z aeroplani .v zaibojilr, .in to kmalu po napadu .7. dec., odpotujoče iz
ži Singa)xjre, ako na.^ Filipine dobijo priložnost za ugodno l*>rbo, moramo vzdrževati stalni pritok ojača n j in nadomr'-sčanja vojniji snovi ter. ljudi, jjotujočih tja čez vejike razdalje največjega oceana na svetu
. Dalekosegajoči bouibniki b<v do morda končno, v stanu poleteti del te proge — bodisi čez Pacifik aji čez Atlantik in Indijo; dvomljivo pa je z ozirom na japonska zaseden ja,. da je to dances mogoče. In aeroplani in vsa druga bojna sredstva morajo enostavno biti prevar •zana po ladjah. Mornarica pa mora s premi je vati te ladje, naložene s proizvodi "arsenala demokracije" tja do Daljnega
fSnn Prancisca in namenjene v jatoka Jn tudi ščuvati te same Singapore ter sprendjevape od " varujočih bojnih ladij,, bi vožnja \-zida približno 30 dni ob povprečni brzini 15 vozlov ob progi mi mo. Honolulu, Samoa in neverni obali Aveti;alije do Torres._oži,ne in Singapore.
Ti odmori časa označujejo
ko je nalašč \ se to prsal na listek papirja, sasno. da bi izve-,det \-se podrohnoz-tj:
•Naročil je mlademu m.oŽH, naj vloži prošnjo in obljubil^ mu je, da jo bo podpiral. | našo drugo težkočo v vojni na

njefTOV znanec je bil pa oblečen po najnovejši modi in cfb-leka mu je tako pri^toj^I«. kot mkrde»*u častnik^ par.ajdn% u-niforma. je primerjal fivo-
je dblekQ njegovi, ga j«1 po-stajalo sram, kad bo ijilf-lila Matilda. "I>enarja nima, kmet je, fii bo mislila" je govoril v srcu.
Sedaj je prinesla Matildina mati čaj. Sedli so okrog rrd-zef ta&ox da t*la Matilda.v rsradiai med Sečnikom in njenim kavaUrjem.
spisi
ANGLEŠKO SLOVENSKO MBILO. SentfU dr.
: . r < -j. •	tr ... . . t.
J. Kern. V«nw	Ona $2.00
BODOČl Di^VMAN? MJ, PV«** knJIU« -"H«w to becMM m iHi«» mt the Usitod
Stat««".
- • t-
V t*i knjlci «o M« f»J«m»IU In Hko-
nl za Daseljenc«	Cen 35 centov
Fruilo On-
I«f. 228 atrial Cen« trd« ves Cena $1.50
■.•-!. .. - -Zelo korlsts« knjig« ca rsakepa Živinorejca;
opt« raznih bolaxnl Vi življenje; slika.
KNJIGA O DQSTOJNEM VEDENJU. 111 strani
Cena 50$
t
MLR&ARSTVO. Sptaai Anton Pere. S aUkaml im atranl. :
Kajls« m «Btekar)e In UabiteU« mleterctra
c«» .50c
v "*."	.	j
OBRTNO BMICOVOilBIFa 268 itrtaL Vea...
je anmenjena t prvi Trsti ta stavbno, ntnetno In- strojno klJoCavnižaratv/. »«r Cel«. ■oli varit vo.	. ...
tL—
PLM jDGO^IAB. spisal Frank haloDif*** 163 strani.
Cena
GOVEDOREJA. 8^1
8 eftka»"'
uecurt Itt strani.
11."
ZDRAVILNA ŽKLIŠČA. «2 straal.
Ona 25C
mmmmsž
"a. "	"	-•-— -- Tirr&gi*
C«. $ ) _
Naročite pri:
Publishiii8 Company
New York, N- Y. ■MMPMP^MMII«
mm
ladje, ko se vračajo domov, na. loženo s strategičnimi «urovi-napii . .
• »Pacifična flota, ki je tako daleč od Japonske, ki ie reorganizira po napadu dne 7. decen^bra in se ukvarja s toli-kinu raznimi nalogami in ki zlasti nima prinueme po&tojan-
noči. XiiZozt-nApi e>e do sedaj niso inoTali proti taki pretežni zraeni superijomosti boriti.
C) eni stvari pa moramo biti zagotovljeni — naša mornarica ne t>pi- Moramo pač čakati, da se uspehi njenega delovanja bodo razvijali p^oasi. ali ina zdrav načiu. namesto takoj ir« k tupatain.
RAZ P.R-O D A J A
SLOVfiNSKfitf
KN JI G
po zmerni ceni
Po 50c zvezek
--	.r. ■ ffr: • ffi 'T -
Andrej I^rnovac i^ran Albreht) Blagajna Velikega Vojvoda (Frank HeUcr.)
Btfe »tU mat} junak. (Dortojenbij)
FSfaofbka zgodba <Alojm Jlmaek) Kaj se je Jlakaru sanjalo (V. Koto-knko)
Na različnih gotih (Franc Frhwii) Peter Pavel ČUvar (Dr. L Prejelj) Pravica KLuiiva (Vladimir Lew tik)
■kte razen Singapore, blizu bo-'.Slika Dorian« Gray tOsaar Wilde)
jiŠca na Daljnem Iztoku, ni T**^*? ^J*™* r ,	J-,. J - , . Zapiski iz airtvcsa doma (A. M. Do-
Sposobna voditi seda,i kak j gi^j^Bti)
veeji napad proti Japoncem.
iS časoma vpadi potom aeroplanov z ladij in potom podmornic bodo mogoči in sc bržkone bodo izvršili, ali počasno napredovanje n*or>koJkopne ekspedicije napram zapadu, ki zahteva postopno zasedenje o-točnik postaj, bi potrelx>valo absolutno superijornost na morju in v zraku in mesece ali leta: skrbnega pripravljanja. Ekspedicije tako junaških obsegov se ne morejo začeti v enem dnevu.
V I>ajjiiem Iztoku onili malo naših ladij, nastanjenih ob. F&pinaih, stoji ruvsproti tretji največji mornariški na.sve-tiu. Ob iabrulm vojne imeli; smo preoepodmornico
,«dk> v azijskem brodovju -— maioge so bile nove podmornice » sijajno opremo in, dolbro izurjenimi moštvom. Njihovi uspeshi «o bili dosedaj nekoliko ra^^ooar^joči. alaaVi a-ko j*b pr i-merjamo % oninai niaozmskih
podmornic in arakoplovov.
Moramo pa zapomniti si, da našle podmornic« ^Pimjo v vodah, kjer japon. ladje mngo-ii jo in ^jer obstoja stalna- pret-nja napada z zraka j to pome-nja^ da &e. po dneVu žali po^L. površinok
PtO0»i «\oboko pod .poT^nšino in - da. se fi^uej o - VKpes jat i. lo-poi
Po 7 Oc zvezek
Do Ohrida in Bifoija (Ivan Mdik)
Po 75c zvezek
Belfegnr (Art ur Bernede) . ■ po strani klobuk (Damir Feitfel) Zlati Panter (Sinclair Gluek) Kdeia Megla (O. R. Frieh)
Po $1 zvezek
Ugrabljeni milijoni <E. G. Selicer) Veridicos (Pater Kajetan) Sivko (E. S. Thompson) •	.
Radarska balada (Marija Majeejeoa) Prigodbe čebeUee Maje (Waldemar
----« — v
DOnSCH}	« ^ t .
Pinffvinski otok (Anaiole Pranee) Pisane zgodbe (Janko Kad
Po $1.25 zvezek
^Skrivnostni ijKid—ee (Pavel Keller)
Po .50 zvezek
^	>1 f .o
atothi ta kiuen (*% .J* PtKfeJffflldj) Ugrovi satje (M^vpice L^me) Krištof Dimae (Jack Loodo«) ADeterija (Gustave le Songe)
Po 13 ,50 zvezet
Višnjeva repa 11 ea (TI. Levstik)
Naročate
Icnjigarna SLOVENIC v PUBLISHING CO,
21&-Wesfc 18th Stmt, Hew Vork. N. Y.
a
"O L A 8 NARODA" — New fort
Tuesday, January 1942

iiiiiiiiiiw^
Kakor plaz..
/AJOIX)VTNiSKI ROMAN.

Hill l-
i em
"Ali grofica! Zil .sem v vas «amo žensko, ki jo lju-vlačuga ali grofica, v lent oziru je to vse eno. Ali možato, da ine je omamilo vaše divno telo t Ženske kaj hitro in rade odpuščajo ljubezenske zablode/'
Ponosno vzravnana- in bleda je stala grofiica pred njim.
"Zbogom, cesarska visokost. Nočem vam zamerit greha enega trenotka. (Vi ste strasten človek in jaz sem v vas zrla več, kakor ste v resnici. Tako pada del vašega greha tudi name. Vi ste napačno razumeli mojo naklonjenost in moje simpatije. Pozabiva na ta dogodek in odpustiva si proti stran« ko. Zdravstvu j te!"
Se enkrat je poskusil, da bi jo pridobil ža>e. Otlo v njeni jezi, v njenem ponosu se mu je zdela zapeljivo lepa. V svojem pohotnem nagonu Jo kar koprnel za njo.
■"Grofica. imeli *te vzrok biti uzaljcyia; misleč na ljubico, •»era pozi bil na damo. Toda tudi vi. grofica niste brez krivde. S pogledom *n besedo ste kazali, da niste ravnodušni napram meni.; Zato me sedaj valš odpor boli in pušča v meni uničene nade. Grešil sem v svoji strasti, vaša pa je krivda, grofica, da ste vzbudili v meni to stra-t. A ko ste čutili enkrat v sebi ljubezensko čustvo zame. čemu sedaj ta odpor, ta čustvena- hladnost? Kaj sem zagrešil, da sem zaigral vaša nagnjenja?"
Grofica Kztarav je zrla nanj z brezizraznim pogledom, kakor da bi ne razumela njegovih besed. 1 Nato pa je stisnila svoje sence v roke.
"Nehajte, visokost, nehajte! Vaše besede ne morejo nič spremeniti na tem, dr <va bolj oddaljena drug od drugega, kakor Jcdaj preje. Med nama stoji visoka- stena, ki naju 2oči. Nekaj kakor leden dih veje od vas in mi povzroča samo grozo."
f TAHOfLjm L liti
Department of Justice
Generalni pravdnik Francis Biddle je ravnokar izdal slede, čo izjavo glede nameščanja inozemcev v privatnih industrijah.
Pred dvorna tednoma je jus-tjični department izdal poaiv na državne in lokalne izvršitelje zakona ter na splošno občinstvo, naj pomagajo doma varovati svobode naše dežele, za obramtbo katerih se naša dežela sedaj bori, j; tem da obvarujejo civilno svobodo našega lojalne-^(Mli-žuvlj^naskega prebivalca. Odziv na ta poziv je bil vzpodbuja len — odseval ni skoraj nič histerije in onega nasprotstva napram inoaein^
o<.xu kot takim, ki je tako pokvarilo -naš rekord za čas« prve svetovne vojne, in pripravljalno^. da so poklicani federalni obh?>ti pn pustili problem, da lavna z oninui nelojalnimi ali izdajalnimi elementi. dnžavljani ali inozemci, če jffli je še kaj ...
Preostaja pa >e vt-dno resen problem, prt katerem je tneba imeti našo veliko svrho stalno pred očmi; to je problem zapostavljanja inozemcev v privatnem zaposlovanju.
Ke iikoremo predstavljati si bolj kratkovidnega, škodljivega ali neameriškega ravnanja v tem času, kakor izključevanje nedržavljanov od poštenega privatnega zaslužka. V prvi vrsti, to_je jako učinkovit način, da se rodi nesloga, da se prelomi vera napram ljudem, ki so prišli v Ameriko kot zavetje »vobode in pravičnosti. Talko počenjanje je popolno zanimanje naših ameriških institucij, naših svobod in načel, na katerih je bila ustanovljena naša demokracija.
Zal, moram reči, da na znanje justw-nega departm-enta je prišlo mnogo slučajev, ko so dvlodajalci odpustili delavca radi kake površne "sunvnje", da utegne biti nelojalni inoze-mec ali celo, ker imajo "iino-zemsko doneča imena." Rad bi opozoril take delodajalce, da izn»cd vsega natšega m državljanskega prebivalstva od skoraj 5,000,000 le manj kot 3000 jih je oblast smatrala za nevarne miru in varnosti Združen rh držav. Te inozemce so federalne oblasti vzele v svojo sliramiljo.
. ..	0----------Rad bi tudi opozoril take d e-
inlo prepozno, da bi se umaknil, moral je počakati, da se niu. lodajaloe. da mnogi mined onih 7>onudi druga ugodnejša pi ilika. Da bi se mu grofica, ki,inozemcev, ki so jih odpustili.
* " v 1 ' imajo sedaj svoje sinove v naši vojski ali mornarici. Izmed
11Q!
Ko je tako pred njim stala, tresoč se v duševni raoburje->ti. in zrla nanj z velikimi očim, se je pojavilo v njegovi notranjosti nezm<no neprijetno čustvo, ki mu je zadušilo ves preje talko razpaljoi.i žar strasti. V negotovosti je vprašal "Stena, ki naju loči, *toji med nama, grofica! Ne zavedam se, kaj bi naj 'bilo "
Tresoč se od groze je zmklicr'la:
"Svečinikovo prokleistvo, svečenikovo prokletstvo! Vi fto proklet in zavržen, visoČanstvo! Huhovnikovo proklet-^to je mi vas. Božja roka no bo nikdar milofitljiva."
Nadvojvoda je ostrmel Tako neposreden in strašen je bil nastop te ženske, da mu ie v presenečenju zadala beseda.
1>"žoČ še vedno roke na sencih in zroč skoraj z blaznim pogledom na nadvojvodo, je grofica nadaljevala-
"Proklet ste, v*i*dkost! Proklet vi in vn|ša rodbina Kadi vas rajqpade država in bo uničena dinastija. Samo Knežje ime imate, ne pa njegov duh in njegovo diišo. Zavrženi ste, kaj hočete od mene? Ako sem vas kdaj ljubila, fvecenikovo prokletstvo jt umorilo to ljuba v."
_ ' Opotekla se je in sle.raj padla v širok baržunasti naslan-
*	—	iiv	xvca L
Spomin na srečanje z duhovnikom mu je bil neprijeten, dasi ni napravil nanj niti najmanjšega vtisa. Dia je grofica v svojem praznovernem nagonu odklanjala njegovo ljubezensko snubitev, je bila pač najhujša posledica vsega dogodka. Bil nespameten, da ni čakal na ugodnejši trenotek. Sedaj je
mu je pix?,jo dovolj jasno kazala svojo naklonjenost. Še sedaj popolnoma odpjovcdala, na to ni mislil, to se mu je zdelo popolnoma nemogoče.
Molče se je priklonil. "Mislil sem, da bo slovo bolj pridno, grofica. Uvaževsti h oceni vaše duševno razpoloženje, zato pravim: Na svidenje!"
Ko je stopal po stopnjicah doli na dvorišče, da se vsede \ voz. je jezno škripal z zobmi.
"Histerična ženska, pride ča«, ko te ozdravim od takšnih kapric."
* * *
Ko je kočija v naglem diru drdrala preko prašne ceste, vpralšal adjutanta. ki mu je sedel na levi:
"Kaj pravite o grofici grtrf AVolkenstein?"
Častnik je ravnodušno pripomnil:
"Polnokrvna ženska najživalinejšaga temperamenta, cesarska visokost, kaikor vse Martžarke. Toda njena strastve-nost se mi zdi kakor blešči žaromet, ki se takoj razprši. Bolj mi ugajajo nemška dekleta s svojo pristno, vztrajno, srčno toploto. Jaz nimam nobenega naignjenja za eksotične zensike."
Nadvojvoda je nagubančil čelo. .
"Vi ste čudak, Wolkenstein. Okostenel samec ste, ki se mu ne more očitati niti najmanjšega greha. Kakšno swlbo izrekate o ženskah? Pa nekafj vam povem: Jaz imam eno lamed nemških žena ki jPi vi tako povišujete. Pristne, srčne vztrajne toplote nisem našel pri nji."
Nadvojvoda se je znl-mhotal in ni opazil, kako so pod plavi m i adjutantovimi brk: jozno zatrepetale ustnice- ki so \Hi trdo stiskali blesteči zobje. Vitka, a^močna roka je krčevito zgrab.la za ročaj ob sablji. Nfcgov glas je donel spremenjeno, skoraj grozeče, ko je odvrnil:
"O njeni cesarski visokosti gospe nadvoivodinji pač ne smemo rabiti takšnih prispodob. V svoji ženski časti pač stop ore visoko, da bi io megli imenovati ,nri takšnih prilikah."
Nadvojvoda je bil še redno pri najboljši volji.
"No, no, Wolkenstein, nikar ne igrajte tako užaljenega kavalirja, *icer bi moral misliti, da ste zaljubljeni v mojo ženo. Hotel sem samo ugotoviti popoln nedostatek srčne toplote in v to sean kot s ročen soprog tudi upravičen."
"Osaiwka visokost,. ali nii dovolite ponižno pripombo!' iMsem hotel spravljati v razgovor kneginje marveč hotel sem ramo označiti msdhavo razpoloženje gospe grofice. Grofica Aranka Sztarav se semtertja vede, kakor kakšna koketa."
....___ (Nadaljevanje.)
onih. ki so umrli, boreč se proti izdajalskim naPa^olri 118 Manilo in Pearl Ha'hor, kili možje, katerih ia*e je bilo Peterson in Wagner in Monzo in Rossini.
Izključiti iijazi^K*5 od zaslužka, je kratkovidno in škodljivo. Naša dežela potrebuje sedaj izurjeno^ in službo vsakega zdravega ia lojalnega člo-vekSa, državljana in inozemca, in odjemati dtželi priložnost njihove službe, je gospodarska izguba in bedast pregrešek.
Zdi se, v tejsvezi, da prevladuje nekoliko zmede, kar se ti-«e stališča, ki je zavzema federalna vlada in kar se tiče določb federalnih za!konov z oai-rom na zaposlovanje inozemcev. Kar se tiče prve točke, je izrecno stališče federalne vlade- naj ne ho nikakega dis-kriminiranja ali zapostavljanja A' zaposlovanju inozemcev v ob ranih nib imlustivjah iz razloga plemena, v:-re, barve ali narodnostnega izvira.
Kar se zakona tiče, imamo Le eno omejitev; v slučaju tajnih. zaupnih ali omejenih kon-traktov in v slučaju kontraktov za sestavino in prit/iklino aeroplanov, si more delodajalec. zagotoviti dovoljenje s strani dotičnejra načelnika federalnega departments, ako hoče vzeti v službo inozemce. Vojni in mornariški department sta ustanovila redno postopanje za reševanje takih prošenj in sta ugodila istim na tisoče. Ob tej priliki naj bo tu omenjano, da razmeroma jako malo teh prošenj za zaposlitev inozemcev ni bilo povoljno rešenih, niti ne v zaupnem delu.
Ni drugiih federalnih zakonov. ki bo omejevali zaposlovanje inozemcev s strani privatnih delodajalcev v narodnih obramfbnih industrijah in sev<da ni prav nikakega federalnega zakona., ki bi zabraivil
zaposlovanje tujerodnih ameriških državljanov v kateregasi-bodi narodnostnega izvira.
na s*vefcn nikakega razloga, zaikaj ameriška industrija ne bi dajala delo lojalnim ljudem. inozemcem ali tujerodnim Aimerikaneem; pa tudi ni nikakega mogoči&ga opraviči vanja za odpustitev takih za-poslencev. Federalna vlada tako diskriminacijo in urno po

zivlja vse delodajalce, naj ne ravnajo tako.
Vojna ogroža vse civilne pravice; res je, da smo imeli vojne tudi piej in so naše o-sebne svobode jih preživele, ali imeli smo čase surovega zlorabljanja, ko je histerija in sovraštvo in strah planil kvišku in 'ko so manjšine trpele nezakonite in krute zlorabe. Vsak človek, ki mu je mar za svobodo, za vlado po zakonu — in vsa svoboda temelji na pravičnem izvrševanju zakona — mora boriti zanjo za drugega človeka, u katerim se ne strinja, za pravico manjšine, za boljšo priložnoset neprivilegi-lanih ljudi z isto vztrajnostjo in strasjo, s katero bi i*e boril za svoje lastne pravice. Alko nam je mar za demokracijo, nam mora biti mar zanjo kot nekaj, kar velja tudi za druge, kakor za nas; da, tudi za inozemce, za Neme?, za Italijane, in Japonce, za one, ki so z nami. kakor tudi za one, ki so proti nam. Kajti Bill of Rights ne Ščiti le ameriških državljanov, marveč vsa človeška bi-
Za P«*tolnico Tibeta, imsto *me™ko, ^o, kff leži 3630 m visoko y nastopila z ustoličenjem no-
Zopet sprejemamo naročilo za to zanimivo knjigo. ^------
\\ \\ ^
t)
\\
O
i)
H
IV
\\

KUHARSKA KNJIGA:
Recipes gf Ali Nations
(V angleškem jeziku) RECEPTI VSEH NARODOV
Stane samo ^
• M'^"Knjiga je trdo vezana in ima 821 stranišči
Recepti so napisani v angleškem jeziku; ponekod p& so tudi ▼ jeziku naroda, ki mu je kaka jed posebno v navadi
Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo aaiJ kuhanje in se hočejo v njem čimbolj xzveibati in M
^t^i^^t^^i^NaroČite Dri
l
KNJIGARNI SLOVEN1C PUBUSHING CO.
216 West 18th Street	New York, N. Y.
Zopet sprejemamo naročilo za to zanimivo knjigo.
TIBET DOBI ELEKTRIKO.
zastavo. Pravice Anglo-sakso-nov. Žido^', Katoličanov. č'm-oev. (Slovanov, Indijancev — »o vse enake pred zakonom.
Vse to moramo stalno imeti pred očmi in se dosledno moramo ravnati — seveda, ako zares ljubimo pravičnost, in rko zares črtimo bajonete rin bič in puško in ves gestapovvki način ravnanja s človeškimi 'bitji.
VA2NO ZA NAROČNIKE
Poleg ut*luu Je razvidno <io kdaj Imate plafiano d« ročni do. Prva
itevllka m>io.«oi nivaei-. dru«a dan ia tretja pa l«io. l>a oan prihranite nepotrebut-s* Oela ln strofikov. Vri proalmo, da tkuAate naročut-no praročaaoo poravnati. Pošljite naročnino oararnoai nam alt jo pa plačajte naftemu aaatopniac t VaSerc krajo ali pa kaieremo Izmei aaatopnlkoT, kojlh Imena so tiskana s debelini črkami, ker ao opravf. Ceni obiakatl tuli druge na «e I bi De. kjer j« kaj caUb rojakov aaaa-Uenlb. Zastopnik bo Vam UročU potrdilo aa platno naročnino.
CALIFORNIA:
Sao Vraiiciaco, Jacob LwiUd
JOLURAUO: Pueblo, Peter Cul Ig. Waiaeuburg, M. 1. Barak
INDIANA:
Indianapolis: Frank Zupančič
ILMNOIB: Chicago, i. BetSk Clcero. J. FaMaa (Oblcago, OlHrt
in Illlaola) Joilet, Jennie Bambtcb La Salle. J. SpeUcb fttaacootab, Frank Augoatlo North Cblcago la Waukegan, Mm.
Cleveland. Anton Bobe k. Ckaa. Kar-lincer, Jacob Reaolk. Job«, »tapnla Uirard, Anton Nagoda Loraio, Louia Balast, Jobn "" Youngatown, Anton KlkaU \ OHEQON: Oregon City. J. K obla/
Pennsylvania:
Beaaemer, Jobn Jevnlkar Oooeaaugb. J. Brexavee
Ooverdale Ln okolica. Ura.
MABILAND:
Kltamlller. Fr. Vodoplvaa MICHIGAN:
Detroit, L. Plaakat MINNESOTA: ChUholm. J. LukanJch Ely, Job. J. Pee bel Breletb, Loala Uooii .Gilbert, Loula Veaael Hlbblng. Jobn PovSe MONTANA:
Roundup, M. M. Panlaa Waaboe. L. Cliaaapa
NEBRASKA:
Omaha, P. Brodtrlek K1W TOKE:
Brooklyn. AmKkmnj Mwmk Oowanda Karl Bli'ililw
Fall*. FVmnk Mmala
Worcester, Peter Kode OHIO: Barberton,
Export,
Farrell, Jerry Oko« Foreat City, Matb Bi
Fr. Blodnikar Oreenatmrg, r^ank Novak Homer City. Fr. Ferenchak
Imperial, Vence Palcich
Johnstown, Joba Palaate Krayn, Ant. TanleU Lojwrne. Frank Balloeb Midway. J^d Žuat« Pittabargh lo okolica, Phlflp Praga« Steel ton, A. Hren Turtle Creek. Fr. Sefclfrer West Newton, Joaepb J oran .. « , WISCONSIN. Milwaukee, Weal Allla. Ft. Sheboygan, Joaepb Kafce« WTOMINO:
BoA Springs. Uali
DlamoDdfllle, Jot Rolitb
'1 OSVOBODITELJI'' MONO-POLIZIRAJO "NEODVISNO HRVATSKO.'1
(Nadaljevanje z 2. str.)
Sejo in tistkajo, da bodo uničili vse, ki niso Hrvati. Večina naroda take nestrpnosti ne odobrava.
Razen tega so listi polni pozivov, s katerimi vabijo delavstvo v Nemčijo. Hrvate tudi hujskajo, naj gredo v Rusijo ubijat svoje slovanske brate. Življenje je drago, mnoga imetja so zaplenili, zapiranje se vrsti dan za dntm in opaža se mnogo prisilnega dela. A zenr-l.ia je zolo majlina. I>ve uri nn zaliod, dve uri na jug in na meji ste. Skoraj vsaka cesta se zdi zaprta in nevarna.
Filmov še ni mnogo, a skoraj vsi so samo nemiški in vojaški. Kupuje in prodaja se še, a vse stvari so stare. Časopisi se zde kakor navadne, a zdi se, da eo omejeni samo na malo in osovraženo pokrajino. Na vsaki strani razglašajo svobodo. a nikdar niso zapori bili bolj polni, nikdar ni bilo več orožnikov po ulicah. "Neodvisna Hrvatska" kliče vse radijske postaje, a desetletja niso tujci imeli toliklsno nadzorstvo nad vsakim dogodkom hrvatskega javnega življenja.
JPol stoletja so bili Hrvati vzpodbujani, naj spoštujejo in s*daj jim pripovedujejo, da je vredna samo prezira. Tisoče in tisoče svojih rojakov imajo v Ameriki, ljubili so Ameriko kot svojo obljubljeno deželo, a sedaj jim sporočajo, da je Amerika med najslajbšimi kraji na svetu, z nekim neopisljivim predsednikom, lažno vlado in samo s tremi dobrimi senatorji: Wheel e<rjem, Clar-kom in Nye-jem.
(Plemenitost in blagost ste se umaknili, stara dobrohotnost Slovana je zadušena, sladke ljubavne pesmi so umolknile, srd in krutost se poveličujeta, mučenja in ubijanja v množi-
cah se vrste, zvoki korakanja in bojev odmevajo po ae-mlji.
dobre besede so iagu/bile ervoi pomen in dobra srca možnost javnega izražanja. X£alo je krajev na sveta, kjer je tako malo svobode kot v "neodvisni Hrvatski."
vega dalaj lame nova doba. Sedanjemu dalaj lami je sicer komaj pet l:t, vendar njegovi zaščitniki že skrbijo za to, da se Tibet usmerja po sodobnih vidikih.
Najnovejša odredba, ki se ji lahko pripiše revolucionaren pomen, je določba, da dobi me-*to Linija električno xazsvet-ljavo. Kaj to ponneni, lahko rammie -am© tisti, ki ve, da j.-pomenila elektrika v Tibetu do danes peklensko Satanovo d<v lo. Ljudje so se je silno bali.
iPrva karavana, ki nosa 180 zabojev materijala za električ-
ne instalacije, je 2. odrinila na pot v Lihaso. Napotila se je iz Delhija preko Indije v Tibet. V zfl'bojdi je material za majhno elektrarno, za katero ho,napravili načrt angleški inženirji ter jih je odobril najvišji trbetski lama.
Transport se pomika po gorskih stezah do 4000 m visoko. Po teh potih laihko hodijo samo nosači z mezgi. Stroje in naprave so morali zategadelj razdeliti na najmanjše tovore. Montažo bodo izvršili v Lih as i angleSiki strokovnjaki, elektrarna pa bo začela obratovati šele čez dve leti. Najprej do-bi električno razsvetljavo palača dalaj Ianie, nato pa najvažnejši samostani.
PEVSKIM ZBOROM
POSEBNO PRIPOROČA MO NASLEDNJE MUZI KALIJE.
SLOVENSKE PESMI Zbirka 9 narodnih pesmi Izdala Glasbena Matica t Clerelandu.
Cena — »1-50
Emil Adamir—16 JUGOSLOVANSKIH NARODNIH PESMI fa moiki zbor......................... M
Sest narodnih pesmi b» m-
ftki tbor ...................M
ŠEST NARODNIH PESMI aa aae-
taoi i bor ........... ........M
--
»rane Vent urini—ŠEST MEŠANIH
IN MOŠKIH ZBOROV .......M
Verda Jnvanee—Ti, MLADIH LET, aaoikl zbori .................
FEB DO JDVANCC:
Zjutraj ..............
Slovanska ..........
.........30
PETER JEBEB: Pello roU; VA8I-LU MIRE: Podoknl*-*........M
WRKO PRELOVFJC:
Ko »o fant J* proti Taal BI_____ta
l^e enkrat Ae .................'jO
Slava dela ..................JN
HK. VOLAUlC: Rožmarin; JOS. PAVClC: Potrkan plea ......M
IZ STARG ZALOGE pa ima tno še naslednje pesmi, katerim smo znižali cene:
Ameriška slovenska lira. (Holaaar) .M
Orlovske himne (Vodopivee) _____ M
Slovenski akordi, tt aetenik In
aaaaldb zborav (Kari Adami«) .7» Trije meiani zbori (Glasbeno Matica) ---------------------------- M
V pepelnlfnl m>«i. kaotata aa nI«. tbor ia orkester, (Sattner) .... M
Mladini, pesmi ta mladina > klavirjem (E. Adami«) _______________ 4»
Peter Jereb—OSEM ZBOROV (m-
Ud m meftani) .... -........M
Moški zbori
OSKAR DEV:
Barflica; OJ. moj Aocel ^e Sov; Kam ml, fantje, drev v vas poj-demo ......................JEC
OSKAR DEV:
^refino, ljubca moja; Ko ptlCl-oa na tnje gre; Sod; MoJ oeka mi konjIOcc dva; Doblv sem pl-aemoa; Slovo; Jo vplhnlla InC .4«
EJMIL ADAMIČ:
Modra devojka (belr Aran Jaka.. I«
Vao nofi pri po tod ...........J*
JnrJera ..,...,..........;....,2S
Hodi Micka domo; Kaj droRe-^ C* hočem; Zdraviea ........ JN
VASILIJ MIRK In A_ QROOMING:
VbtrlC; P« crtdlol ..........M
Dve peaml, (Prelevce) zbor in aolo_______
ta moikl
.M
M
Nail himni, dvoniaano ______________
Gorski odmevi (Lnharnar), n. zvezek, aaoikl cboH ___________ M
ZA TAMBLRICE:
NA GORENJSKEM ,TB FLETNO, podpouri slovenskih narodnih pesmi za tambnrice, zložil Mar ko Bajnk ...............7S
Slovenske narodne pesmi ta raftld tbor (Bajnk) __
iei na ptaninco, (Bajnk).

M
ZA CITRE:
Podok ta eltre. — a zvezki _
(KoieUtki) ________1______
ZA KLAVIR:
i
Bori pridejo. — Korafnlra — .,
.t«
IM narodnih pesmi ta moMtf In meiairf zbor, Emil Adami« ____1._
FANTJE NA VASI. IS narodnih
Mi moikl tbdr. Ciril PreteU.. M
Naročilo poAjlta aa:
99
II«
"Glas Naroda
n*W TORS. H. T.