Tostnina plačana v cotovInL Leto XIV., štev. 113 Ljubljana, sreda 17« maja 1933 Cena 2.- Dir —- (j. ttvuiMVu. jujuoijana., ivti, tanki in strupenimi plini. Ce se vse države sporazumno odrečejo posesti in uporabi tega orožja, potem bo vsak uspešen napad nemogoč in bodo postali obrambni ukrepi avtomatično nepremagljivi, obenem pa bodo zagotovljene meie in neodvisnost vsake države.« Zamenjava ciljev — ugotavlja predsednik Roosevelt dalje — je povzročila v Ženevi nevarne incidente. Ravnati je treba skuipno v stremljenju, da bi ta skupna akcija imela čim večje koristi. Zapovedujoči klic te velike dolžnosti mora odstraniti vse male ovire in postaviti ob stran vse malenkostne cilje.« Glede svetovne gospodarske konfe- Nemčija Ima besedo Mednarodna situcija je dozorela do odločitve — Hitler v zagati brez izhoda — Ves svet napeto čaka na današnjo izjavo nemške vlade Pariz. 10. maja. r. Tekoči teden označu- jejo v tukajšnjih političnih in diplomatskih krogih za teden najvažnejših odločitev po-voine dobe. Sedaj se ima odločiti, v kako smer bo krenila mednarodna politika Evrope: mednarodno sodelovanje na političnem in gosj>odarskem polju ali pa novo oboroževalno tekmovanje, poostreno z gospodarsko vojno na vseh frontah. Kljub tem usodnim odločitvam pa v tukajšnjih diplomatskih krogih ne kažejo nobene ner voznosf, marveč naglašajo, da je treba ohraniti mimo kri. Ničesar se ne more zgoditi, kar bi moglo izzvati kakršno koli presenečenje. Francija je pripravliena na vse eventualnosti, a solidarnost med velesilami ni bila še nikdar tako odkritosrčna in odločna, kakor je sedaj. To je predvsem iii^peh nemške znnanje politike. Sliši se eicer kakor paradoks, vendar pa je nepo-b tno dejstvo, da se Hitlerjev trijmf v notranji politiki na zunanjepolitičnem polju vedno boli očito izpreminia v triumf Francije. Kar ie bil največii ideal francoske povojne politike, obnova zavezniške fronte proti nemškemu imperializmu, ie dosegel Hitler s svojimi političnimi metodami. Ni dvoma, da Nemčija od podpisa zacija, da bi odvrnil pozornost svojih mas od notranjih težkoč, ki postajajo z vsakim dnem večje. Bojkot nemškega blaga v inozemstvu zavzema vedno večji obseg, kar se čuti zlasti pri nemškem izvozu. Samo v mesec.J marcu ie izvoz padel za nad 10 odstotkov, kar se v dobi splošne gospodarske stagnacie čuti tudi pri državnih financah. Poleg tega je Hitler izčrpal vsa državna sredstva za omiljenje brezposelnosti potom javnih del ter za podporo agrarcev v Vzhodni Nemčiji. K temu prihaja še okohiost, da zapadejo v kratkem nemška odplačila dolgov v inozemstvu. Kritje obtoka bankovcev je padlo na 9 odstotkov, tako da postaja problem državnih financ z vsakim dnevom bolj pereč. Množijo se vesti, da bo Nemčija ustavila vsa inozemska plačila, državna in zasebna, ker nima več deviz. To bi še bolj omajalo zaupanje v nemško gospodarstvo. Zato ni neverjetno, da je bil ženevski alarm insce-niran za to, da bi odvrnil pozornost od notranjih težkoč. In ni izključeno, da je vse-skupaj le manever, s katerim bi rad Hitler prisil i zapadne velesile, da pristanejo na nove gospodarske koncesije. Toda Evropa se ne da več varati in ve, kaj ji ie storiti. Odkar je Anglija rsaiske mirovne pogodbe nikdar ni bila j spoznala nevarnost, ki preti od hitlerjevske Nemčije 'n njene oboroževalne politike, je konec večnih izsiljevanj in koncesij. Napočil je čas jasnih in odkritih besed. Angleški list: soglasno poudarjajo, da je situacija sedaj čista. Nemčija se mora odločiti. Vse druge države že vedo, kaj je njihova dolžnost. Tudi grožnje, da bo Nemčija zapustila razorožitveno konferenco, danes ne vplivajo več. Za zaveznike b; pomenilo to le oprostitev od vs< h prejšnjih obveznosti in oblj.ib ter svobodne roke, a za Nemčijo po-vratek na določbe versajske mirovne pogodbe z vsemi njenimi sankcijami. Poprej na te sankcije ni bilo niti misliti, ker je vladala v tem pogledu velika nesloga med samimi zavezniki. Anglija je b;la v tem pogledu odločno proti Franciji in je zago varjala nemško stališče. Sedaj pa se je položaj iz temeljev izprenienil. Danes Anglija v celoti odobrava francoske zahteve po garancijah za varnost in baš ona zavzema stališče, da Nemčna ne sme ostati nekaznovana. ako prepreči razorožitev. Veliko pozornost v vseh tukajšnjih krogih je vzbudil danes bolj osamljena, kakor sedaj. Razorožitvena razprava, ki bi se morala danes pričeti v Ženevi, je bila v zadnjem trenutku odgodena do četrtka, da se pasti na ta način Nemčiji možnost svobodne odločitve o tem. ali hoče sodelovati za dose- j go stvarne razorožitve v snvslu izpopolni?- | nega angleškega načrta in ob vpoštevaniu francoskega stališča glede jamstva za varnost. ali pa hoče razbiti razorožitveno konferenco in prevzeti odgovornost za vs*» nadaljnje posledice Izjava nemškega konc^-Inria bo služila za osnovo nadaljnje razora-ve v Ženevi. Hitlerjev položaj je tem bolj neprijeten, ker danes ne zadostujejo več miroljubne besede, marveč so potrebna dejanja. Svečane izjave, da je Nemčija za mir, sodelovanje in enakopravnost, ne morejo iz-premeniti razpoloženja v Ženevi. Toda za enkrat ni videti, kaj bi mogel H tler razen lepih besed prožiti v dokaz resnične miroljubnosti Nemčije, ne da bi pri tem škodoval prestžu svojega režima. Ko je bil še v opoziciji, je preveč obl.i jbljal, a mas^ pričakujejo sedaj, da bo izpolnil to. kar :e predstavljal kot ideal nemške politike, obnovo nemške vojaške moči. Ni čuda. da zato ves svet z napetostjo čaka. kaj bo povedal Hitler v sredo v državnem zboru. V tukaišujih krogih pa tudi opozarjajo na to, da se je Hitler v posnemani« fašističnih metod izkazal za slabega učenca svojega rimsk*-ga mojstra Zdi se namreč, da je bila Hitlerju nujno potrebna zunanjepolitična 6eu- korak ameriškega predsednika Roosevelta V ameriških krogih so zaradi postopanja Nemčije resno vznemirjeni. Tam so mnenja. da bi si Nemčija s sprejetjem Macdo-naldovega razorožitvenega predlosra lahko zagotovila i varnost i enakopravnost, ako bi ii bilo res kai do tega Toda Nemci hočejo vse kaj drugega Zato naglašajo. da ni mogoče dovoliti Nemčiji pod pretvezo enakopravnosti zopetne oborožitve. Postopanje renče zahteva predsednik. I^oosevelt stabilizacijo v?.lut in osvoboditev svetovne trgovine z mednarodno akcijo za dvig standarda cen. Posamezne parti-kularne programe za obnovo gospodarstva bi bilo treba nadomestiti z dobro premišljeno mednarodno akcijo. Posianica ameriškega predsednika ie bila dostavljena šefom vseh držav, ki so zastopane v Ženevi in na svetovni gospodarski konferenci. Med njimi je tudi predsednik sveta ljudskih komisarjev Sovjetske unije Kalinin. pri čemer pa se z merodajne strani izrecno poudarja. da s tem ni združeno nobeno priznanje Sovjetske unije s strani Ze-dinjenih držav. Amerika v protinemški fronti VTaShineton. 16. maja. AA. Spomenico predsednika Roosevelta je vsa ameriška javnost sprejela z velikim navdušenjem V njej vidijo neposredni odgovor na naklepe, ki jih pripisujejo hitlerjevski vladi; poslanica naj Hitlerju prepreči, da ne bi jutri vrgel bojne rokavice vsemu civiliziranemu svetu. V Rooseveltovem aludiranju na »narod, ki ne bi hotel omejiti oboroževanja«, vidijo v tukajšnjih političnih krogih resno svarilo na nemški naslov. Pariz. 16. maia. č. Včerajšnjemu sestanku francoskega zunanjega ministra Bon-courja in ameriškega glavnega delegata na razorožitveni konferenci Normana Davisa pripisujejo današnji listi velik pomen. O vsebini razgovora poroča »Journal«: Francoski minister je prepričal ameriškega delegata. da se je Nemčija stvarno že pričela oboroževati ter da se v nemških tovarnah izdeluje orožje, kakršno Nemčiji po ver-saiileski pogodbi ni bilo dovoljeno. Oba državnika sta proučila vprašanje o sankcijah proti Nemčiji in sta vpoštevala tudi možnost skupnega protesta, ki bi do neke mere pomeJiil prvi opomin Berlinu. »Chi-cago Tribune« poroča v svoji pariški izdaji, da »e sestanek Boncour-Davis potrdil vest o sporazumu med Zedinienimi državami, Angiijo in Francijo, da je treba preprečiti nemško ofenzivo za dosego svobode v oboroževanju. Angleži so se otresli sentimentalnosti London, 16. maja č. V spodnji zbornici je poslanec polkovnik Weg\vood vložil interpolacijo z vprašanjem, ali je vlada pripravljena v danem primeru pr- dlagati, da se skliče vrhovni svet aiiiranill sil. Zunanji minister Simon je kratko odgovoril: Seveda. Današnji Timesr pravijo v svojem uvodniku v zvezi z dogodki v Nemčiji, .ia Hitlerjev pokret ne pomeni ničesar drusrega nego novo nemško prinravo na vojno. S 1. januarjem so iz nemških slovarjev črtali besedi mir« in »pomnjenje« te.r sprejeli v nje spet stare germanske izraze, da je rboLjša smrt na bojišču nego na slami«. Kakšne namene ima Nemčija, je razkril tudi Papen v svoiem govoru v lliinst.ru. Hitler bo ob koncu svojega življenja lahko de. jai, da je spet vzgojil nemški vojaški duh z vsemi njegovimi značilnostmi. Diplomatski dopisnik -Dailv Heralda,-pcavi, da je treba pričakovati v Ženevi nove krize. Francoska vlada namerava predlagati, naj bi Društvo narodov uvedlo preiskavo zaradi dozdevnega tajnesra oboroževanja t Nemčiji. To zahtevo bo podpirala tudi Anglija. Seja londonske vlade London, 16. maja č. Vznemirjenje poliT'č. nih krogov zaradi situacije, ki jc nastali spričo zadržanja Nemčije, jc v zadnjih 24 urah doseglo svoj vrhunec. Angleški zastopnik na konferenci, državni ;odtajnik Eden. je prispel iz Zenev« v London, n .t predloži podrobno poročilo odboru angleške vlade, ki odloča o razorožitvam h viiia. šanjih. Jutri dopoldne se bo šesta! nrnistrski svet, ki se bo bavil izključno z vprašanjem razorožitve. Razpravljal rw> *i:c!i o poslanici predsednika Roosevelta. Za enkrat še ni padla odločitev, ali se bo županji minister Simon ali vojni minister Ha ls-ham udeleži! seje. glavnega odbora razorožitvene konference, ki je napovedana, za četrtek. V vladnih krogih so proti temu. da bi sir Simon odpotoval iz Londona, proden bi angleška vlada ne proučila izjav, ki ;'h bo nemški državni kancelar Hitle.r podal na jutrišnji seji nemškeza državnega zbora. V ta namen se bo vlada že v četrtek zvečer zopet sestala k seji. Nemčije uničuje tudi vsako nado v uspeh londonske gospodarske konference in bo onemogočilo nadaljevanje razorožitvena konference. Prav posebno nemilo je dirnil tukajšnje kroge nedeljski govor nemškega podkancelarja Papena, v katerem vidijo ono inental teto, ki so jo smatrali v Nemčiji že za zatrto in ki (e morala izzvati popoln preokret v svetovnem javnem mnenju napram Nemčiji. Upoštevajoč vse to. je predsednik Roosevelt danes izdal poslanico na ves svet. v kateri opozarja na nevarnost, ki grozi, akn 6e razorožitvena konferenca izjalovi. Poslanico g. Roosevelta smatrajo splošno kot zadnji opomin Nemčiji in Hitlerju, naj dobro premisF, kaj bo jutri govoril. Če bo onemogočil razorožitveno konferenco, mora račjnati s strnjeno fronto ostalega sveta. Pod takimi okoliščinami se torej i'itri sestane nemški državni zbor Po vesteh iz Berlna so se vršila danes v«* dan posvetovanja nemške vlade s predsednikom ženevske delegacije Nadolnym. Kakšni so sklepi, trenutno še ni znano. Toda iz pisave nemškega tiska bi se dalo sklepati, da v Berlinu uvidevaio, kako nevarna je postala s tuacija in zato računajo s tem, da bo Hitlerjev aovor jutri dokaj zmeren. Listi rekriminirajo dosedanji potek razorožitvenih pogajanj, naglašajo obljube, ki so jih dajali Nemčiji in odklanjajo vsako odgovornost za to. če se zopet pojavlja vojna psihoza, naglašajoč, da Nemčija vojne ne želi, ker je tudi njej potreben mir. Pri tem slikajo postopanje nemške delegacije le kot potencirano zahtevo po splošni razorož t vi. Sad hitlerjevske politike: grozeč Sinančnl polom Nemčija sklicuje inozemske upnike, da doseže odgo-ditev plačevanja obresti — Državna banka brez deviz Berlin. 16. maja. d. Predsednik državne banke dr. Schacht. ki se nahaja na povrat-ku iz Amerike, je pozval zastopnike inozemskih upnikov za 26. maja v Berlin k razgovoru o novi ureditvi plačevanja nemških dolgov v inozemstva. V svojem pozivu pravi med drugim: Zaradi neprestanega odtoka zlata in deviz je Nemčiji namreč postalo nemogoče, da bi vršila še nadalje na dosedanji -način obrestno in amortizacijsko službo za zasebne nemške dolgove v inozemstvu. Od meseca iunija 1. 1931, ko je ustavila svo.ia plačila Danatbaflika, je Nemčija izplačala 207 milijard inozemskih dolgov. Izvršila je razna plačila tudi v okv ru začasne odgo-ditve plačil. Dokler je dopuščal gospodarski položaj, je omogočala državna banka, da so zasebni dolžniki vračali svoje dolgove v zlatu in devizah, sedaj pa je postal devizni položaj državne banke tako resen, da dotok devz ne zadošča več za kritje nemških obveznosti. Devizni dotok je znašal v prvem četrtletju tekočega leta samo 90 miliionov mark. v tem času pa je bilo treba plačati 240 milijonov mark za obresti in amortizac je inozemskih dolgov. Seda i so se tudi izvozne možnosti zara.ii osiabljenja anglo-ameriške valute tako poslabšale. da se tudi v prihodnjih mesecih devizna b lanca ne bo izboljšala, ker se je zaloga zlata in deviz državne banke skrčila na 500 milijonov, in je povsem jasno, da državna banka ne bo imela več na razpolago sredstev za pokritje obveznosti zasebnih dolžnikov. Na konferenci v Berlinu bo Nemčija skušala doseči delen ali popoln transferni moratorij. Nemškim dolžnikom naj bi bilo dovoljeno. da bi plačevali svoje obveznosti v markah pri državni banki, ki bi potein v izmeri dotoka deviz izvršila transferne prenose na inozemske upnike. Glavno težkočo bo bržkone povzročalo deistvo, da valute najvažnejših upniških držav več ali manj kolebajo, zaradi česar nastaja vprašanje, kdo naj bi kr i morebitno izgubo. Zadeva bi postala mnogo lažja, če bi svetovna gospodarska konferenca dovedla do stabilizacije vseh valut. Dr. Schacht želi, da bi se ta vprašanja čimprej razčistila, zaradi česar je sklical konferenco upn kov še pre i sestankom svetovne gos|>odarske konference. Jasno je. da je kočljivi gospodarski položaj. v katereaa je zašla ponovno Nemčija, v mnogi meri zakrivil« nova nemška poli-tika pod Hitlerjevim vodstvom, ki je s svojimi zahtevami po popolni oborožitvi zbudila po vsem svetu nezaupanje in odpor. Kakor znano, se ie nemška zunanja trgovina poslabšala tudi zaradi tega, ker so na pre-aanianje Židov v Nemčiji započele židovske organizacije v Angliji, Ameriki in Franciji velikopotezno akcijo za bojkot nemškega blaga, čegar posledice se kažejo v čimdalje boli naraščajoči meri. Obsodba v Tapredovi aferi Zagreb, 16. maja. n. Danes je bila razglašena razsodba v procesu proti avtobusnemu podjetju »Tapred« zaradi ponarejanja voznih listkov. Bivši ravnatelj podjetja Adolf Z:pser je bil obsojen na leto dni zapora in 6000 Din globe, prokurist Oton Schill pa na štiri mesece zapora dočim je bil upravitelj podružnice Tapreda v Cri-kvenici, Nikola Zipser. oproščen zaradi pomanjkanja dokazov Obsojenca sta si Izgovorila rok treh dni za priziv. Iz zdravniške službe Beograd, 16. maja p. Z odlokom ministra socialne politike sta postavljena z* uradniška pripravnika državne bolnice za ženske bolezni v Ljubljani dosedanja vo-lonterja dr. Ivan Plavšič in dr. Bogumii Roš. Nemški minister izgnan iz Avstrije Dr. Frank je moral pod policijskim spremstvom zapustiti avstrijsko ozemlje — Medsebojne protestne demarše v Berlinu in na Dunaju Dunaj, 16. maja. d. Nemški pravosodni m:nister dr. Frank je imel v Gradcu, kjer se je v nedeljo mudil, govor, v katerem je ostro napadel avstrijsko vlado zaradi sprejema. ki ga je doživel ob prihodu na letališče v Aspernu Na podlagi poročila graških oblasti je dunajska vlada sklenila, da izžene ministra dr. Franka in ga pozove. naj takoj zapusti avstrijsko ozemlje. Ta odredba ni mogla biti več dr. Franku pravočasno dostavljena v Gradcu, ker se je med tem že odpeljal v Solnograd. Zaradi tega je avstrijska vlada naročila ta-mošnji policiji, naj ga zadrži in mu -»poroči njen sklep. Prihod dr. Franka v Solnograd se je zakasnil, ker se je med vožnjo dalje časa ustavil v St. Gilgenu, zaradi česar je prispei v Solnograd šele ob 7. zvečer. Ko so mu izročili odlok o izgonu. ;e kratko odvrnil, da bo prej večerjal, nato pa svoje potovanje nadaljeval. Vest o iz-g-mu ministra dr. Franka se je v Sotno-gradu naglo razširila in kmalu nato je že prišio do demonstracij narodnih socialistov, ki so zahtevali preklic odloka. Nastopiti je morala policija, ki je demonstrante razgnala in vzpostavila zopet red. Ob prd 8. zvečer je minister dr. Frank v spremstvu policije nadaljeval svojo pot ter ie prekoračil bavarko mejo pri Frcilassin- gu- Glavni vzrok, da so dr. Franka na Dunaju tako neg stoljubno spejeli, je bil govor, ki je imel pred tedni v Monako-vem po radiu in v katerem je dejal, d-j se bo nemška narodno socialistična siranka zaščitila svoje somišljenike v Avstriji in napravila red. če bo avstrij ka vlada ie nadalje omejevala njihovo svobodo. Zaradi tega govoa se je po naročilu dunajske vlade pritožil avstrijski po^hnik Tauschitz v Berlinu v zunanjem uradu, kjer se je pozneje še ponovno zglas:l, ker na svoj protest ni d bil nobenega odgovora. Na ta govor in na nerešeno pritožbo s>e je tudi nanašala izjava dunajskega policijskega podpredsednika Skubla. ko je dr. Franku ob prihodu v Ar.pern izjavil, da je njegov poset nezaželjen. Ker jc dr. Frank tudi na se tanku s somišljeniki v Gradcu v svojem govoru omalo\ aževal avstrijsko zvezno vlado, zlasti pa zveznega kancelarja, ter pozival tudi k odporu, je včeraj avstrijski pnshnik i- Berlinu zaprosil zunanjega ministra Seuratha. naj bi nerr:ka vlada poskrbela, da se minister dr. Frank čimprej \-rne i z Avstrije, ker bi bila drugače avstrijska vlada prisiljena poskrbeti, da se kuj takega več ne ponor i. «£'av tako se ie včeraj popoldne zgladil nJThški poslanik na Dunaju dr. Rieth pri zve/nem kancelarju dr. D llfussu, pri katerem je po nalogu nemškega zunanjega ministrstva protestiral zaradi dogodkov ob prihodu nemških ministrov in njihovega spremstva na letališču v A^psrnu. Zvezni kancelar dr. Doilfuss je izjavil, da bo to pojasnil, kadar bo dobil zadovoljiv odgovor nemške vlade in opravičilo za dr. Frankove grožnje v govoru, ki ga je imel v Monakovem po radiju. Pri tem je n i glasa! svoje prizadevanje, da ohrani samo po sebi umevno prijateljsko r"azmerje z nemško državo. Zaradi spora, ki je nastal med avstrijsko in nemško vlado je tudi nemški Aeroklub odpovedal svojo udeležbo pri letalski tekmi preko Alp, ki jo namerava prirediti avstrijski Aeroklub. Hitlerjevski emisarji se morajo izseliti Dunaj, 16. maja g. Kakor znano, sta bila pred dnevi izgnana iz Avstrije narodno-so-ciali&tični okrožni inšpektor za Kokoško Kothcn in drugi okrožni vodja Kauders. ki je jugoslovenski državljan. Glasilo Heim-wehra *Das osterr. Abendblattc poroča danes, da ne bo ostalo samo pri izgonu teh dveh naj-odno-socialističnih emisarjev. temveč bodo prišli na vrsto še drugi, med njimi najprej narodno-socialistični deželni inšpektor Teo Habicht. Za danes je Ha-bicht napovedal predavanje v Gradcu. ki pa je bilo prepovedano. Pri tej prepovedi pa bržkone ne bo ostalo, ker nadaljujejo Hitlerjevi emisarji delo skrivai. Predvsem stremijo za tem. da bi naščuvali zoper vlado uradništvo. V vladnih krogih iziavliaio. da bo vlada nastopila proti vsakemu javnemu ali tajnemu rovairjen.iu narodno-so-cialističnih emisarjev z n.»jostrejšimj in najbolj radikalnimi sredstvi Politična bitka po radiju Dunaj, 16. maja s. Za. danes ob 21.20 je bilo naj-ovedano predavanje po radiju. k; pa je bilo v zadnjem trenutku odpovedano. Namesto tega naj bi ob tem času pravosodni minister Schuschnigg govoril o »nemški misiji Avstrijec Opoldne se je izvedelo, da tudi toga predavanja nc bo in da bo govoril ob tem času zvezni kancelar dr. Dolifuss o zadnjih dogodkih, če bo nemški državui minister dr. Frank, kakor je nameraval, govoril Po nemškem radiju o svojih doživljajih v Avstriji. Italijani hvalijo DollSussa Rim. 16 maja s. Italijanski listi poročajo obširno o nedeljskem pohodu >Heim-wehra« na Dunaju in so polni hvale za na-stoo zveznega kancelarja dr. Do!lfuss;> Journal d' ItaHa« podčrtava izjavo dr. Doilfussa. da mora ostati ohranjena Avstrijcem kršanska Avstrija, ki bo imela kot svoj edini simbol samo avstrijsko zastavo. »Tribuna^ popisuje imnozantnos* heimwehrovskega pohoda, ki dokazuje, da bo imela ta organizacija najbrže že v do-gledni bodočnosti velik vpliv na usodo državo. Prekinitev diplomatskih odnosa jev? Dunaj, J6. maja s. V političnih krogih zatrjujejo, da bo nemška vlada odpoklica-la svojega poslanika na Dunaju dr. Rietha, če se ne bo posrečilo v zadnjem trenutku spraviti spor mirno s sveta in tako preprečiti prelom diplomatskih odnošajev. če bo dr. Rieth odpoklican, bi morala seveda tudi avstrijska vlada odpoklicati svojega berlinskega poslanika Tauschnitza. Nova obtožba proti Markoviču Anonimno pismo sarajevski policiji — Ako je resnično, ima Markovič na vesti še en umor več Sarajevo. maja. n. Uprava sarajev- ske policije je prejela senzacionalno pismo. ki bi utegnilo v marsičem pojasniti temno preteklost beograjskega ravnatelja Markoviča, zaprtega zaradi umora trgovca Stankoviča. Pismo, ki je napisano v latini-c z neveščo roko. pravi med drugim: »Sporočiti vam moram žalostno novico, da ie b;l pokojni Hadži Bajrič pred letom dni ubit. Umor ie bil izvršen z nožem. Hadži Bajrič je dob l 17 ubodov. Nato smo ga vrgli v Dunav. Pri njem smo našli 37.000 Din. To vam moram javiti, ker se mi pokojnik neprenehoma prikazuje. Še pred svojo smrtjo nas je prosil, naj ga ne ubi-jemo. Prstani pokojn'ka so v Kosmajeki banki v Beogradu. 0 tem ve povedati zli-kovec bamkir Markovič. Če on prizna, se bom tudi jaz takoj javil.« Policija je preskala podatke, navedene v pismu, in je dognala, da je v Saraievj zares živel neki Hadži Bajrič, ki je imel sestro v Carigradu. Pred dobrim letom |e v Beogradu nenadoma izgnil. Preiskava o tej tajinstveni zadevi se bo sedaj razširila. Možno pa je tudi. da gre za mistifi-kacijo. Vojna v Južni Ameriki Uma. 16. maja. A A. Perujska vlada je izdala komunike, v katerem izjavlja, da bo ostala v bolivijsko-paragvajskem sporu nevtralna. Ruenos A i res. 16. maja. AA. Lastnik neke tvornice v Portu Casadu na Paragvajskem, ki je včeraj prispel semkaj, je izjavil, da so bolivijska letala obmetavala z bombami njegovo tovarno in ubila več delavcev, žen in otrok. Moral je zato za-p-eti tovarno in odsloviti 2:XX) delavcev Izjavil je tudi. da so piloti na teh letalih N cmci in Švicarji, ki jih je najel general Kundt. Židje v Nemčiji ne morejo biti kmeti Be-lin. 16. maja. A A. Pruska vlada je definitivno odredila zakonski načrt o dedni pravici na kmetih. Po tem zakonu bodo imele pravico do podedovanja samo »čistokrvne« rodbine, ki se bodo lahko izkazale, da štiri rodove nazaj ni v njih židovske krvi. Zakon stopi v veljavo 1. junija. Vstaja v kitajskem Turkestanu Kalkuta, 16. maja č. Mohamedanski vsta-ši v kitajskem Tu.rkeatanu »o dosegli v zadnjem času velike uspehe. Kakor poročajo. so zasedli Kašar, glavno mesto nekdanje kitajske province. Vstaši so takoj sklicali mohamedanski narodni svet in računajo. da bodo v najkrajšem času proglasili neodvisno turkestansko kraljevino. Poljski polet v Avstralijo Varšava, 16. maja AA. Poljski pilot Sta. n slav Karpinski tx> ob koncu meseca na letalu, zgrajenem na Poljskem, odletel iz Londona v Avstraijo. Proga meri 23.000 km. Pojski letalec hoče prekositi doseda-nii Smithov rekord, ki znaša 8 dni in ';0 ur. Novi angleški poslanik v Berlinu London, 16. mala A A. Dosedanji dunajski poslanik Philipps je imenovan za angleškega poslanika v Berlinu. Posojila pod okriljem Društva narodov lxmdon, 16. maja. AA. Londonski odbor sa posojila, izdana pod okriljem Društva »narodov, je objavil svoje prvo poročilo, iz katerega je razvidno, da so Gdansk Estonska in Avstrija doslej redno plačevali obresti in vračali posojila. O Avstriji trdi poročilo, da je pri tem izčrpala vse svoje rezerve, o Bolgarski in Madžarski pa pravi, da sta le delno zadostili svojim obveznostim. Fašistični izgredi v Budimpešti Budimpešta, 16. maja. č. Pred kratkim je imel madžarski poslanec, vseučiliški profesor Jakob Bleier. ki vodi nemško narodno manjšino na Madžarskem, v budimpe-štanskem parlamentu oster protestni govor proti zatiranju svojih sorojakov. Na-rodno-sociahstični dijaki so zaradi tega organizirali proti njemu velike demonstracije Davi. ko bi moral profesor Bleier prvič po svojem govoru predavati na vseučilišču, se je zbralo v avli okrog 200 dijakov. s! o venske narodine stranke. Stranka je d »bi I a s tem pravico, da začne snovati svoje po!it:5ne organizacije. Definitiivno bo ustanovljena šele, ko izipolni vse pogoje, predipisane v zakonu o društvih i.n Zborovanjih, k čemur spada v pni vrsti to. da vsaj v polovčai vseh srezev v državi osnuje sv-oje organizacije. Poljska in Jugoslavija Be:>grad, 16. maja. p. Predsednik Pol^sko-jugoslo\enskega društva v Varšavi narodni poslanec Diboski, ki ie pri-spel v Jugoslavijo, ie danes v spremstvu poljskega poslanika Schwarzburg - Giintherja poseti! jugoslovanski sena*, kjer ga je sprejel pred-sedmik z večjim številom senatorjev. Po posetu ie Dibosiki v razgovoru z novinarji izjavil, da vsakokrat, kadar pride v Jugo-siavitio opazi ve;.:k napredek. Zatrdi! je, da je jngos lov en sk o -p o! jsko prijateljstvo neomajno in da postaja z vsakim dnem čvr-s-te.iše. Ofoa sJovan-ska naroda kažeta medsebojno popolno razumevanje. Jugoslavija je vsakemu Poljaku draga in Poljska ima popolno razumevanje za vse težkoče. s katerimi se mora Jugoslavija enako kakor Poljska boriti na gospodarskem in po H t čn cm P-OiJU. Zima v maju Beograd, 16. maja. p. Letošnji maj je v naši državi bolj zimski kakor pomladanski mesec. Za deževjem prv'h dni je nastopila sedaj; nova z:ma. Po v soj državi je nenavadno Madnos v južnilh pokrajinah pa ie zapade! celo sneg. V Bosni, v Sandžaku in v Šumadiji že dva dni sneži, temperatura pa se g.iboje okrog ničle. Povsod drugod, z edino izjemo dramske in zapadnih delov savske banovine pa dežuje. Zato tudi vse reke, zlasti Sava in Dunav zopet hitro naraščajo. Sava je danes narasla pri Beogradu zopet za 14 cm, Dunav pa ie že 3.36 mesra nad no-nnalo. Sarajevo, 16. maja. n. Temperatura Je zaradi velikega deževja izredno padla. V pre:ckli noči je zelo snežilo. Sneg je prenehal nalctavati šele davi ob 9. V mestu ga je padlo več centimetrov. Okoliški hribi so vsi pod snegom. Načrt uredbe o gradnji društvenih domov Beograd. 16, maja AA. V ministrstvu za telesno vzgojo so izdelali uredbo o gradnji domov in drugih objektov društev in ustanov, ki spadajo v pristojnost ministrstva za telesno vzgojo prebivalstva. Načrt te uredbe je sporočen zainteresiranim ministrstvom v pregled jn izjavo. Dva lepa shoda v Prekmur ju Murska Sobota, 15. maia. Narodni poslanec g. Josip Benko ie imel včeraj, v nedelijo dva prav lepa shoda v nmrskoscboškein srezu. Prvi ie bil v Gornjih Petrovcih, kjer je bilo navzočih okoli 300 oseb. samih volilcev, med njimi 122 gasilcev v uniformah, ki so g. poslancu priredili tudi prisrčen sprejem. Prvi ie govoril murskosoboški župan in član banovin-skega sveta g. notar Koder, ki je z!ast; poudarjal potrebo organiziranja kmečkega stanu. Omenil je med drugim, kako ie na shodu v Ni,šu glasovalo nad 130.000 oseb pretežno kmetskega stanu za vsedržavno stranko. Poslanec g. Benko se je zahvali! za lepi sprejem ter nato razpravljal o gospodarskem in političnem polo-žaou v naši diržavj. Shodu v Gornji Lendavi ie prisostvovalo okoli 500 oseb, budi samih volilcev. V tem okolišu so prebivalci po ogromni večini katoliki, pa je toliko bolj pomembna velik«, udeležba na shodu, kor je g. Benko evan-geiičan. G. poslanec je v svojem govoru izvajal, da se kmetje sicer ne morejo pre-preveč pohvai!iti s svojim položajem, da se pa na drugi strani vse preveč govori o krizi Narod mora biti organiziran, da more svoje želje potoni organizacije izražati na pristojna mesta. Osobito narodni poslanci morajo biti informirani o željah in težnjah naroda. Pri politxni organizaciji mor nas. ki jih spremlj-imo. tudi s tega mesta izrečena naša presrčna hvala! V moravski prestolnici Včeraj zjutraj smo se odpeljali z oseb-rrm proti Bruu. Na kolodvoru se je zbralo mnogo občinstva z liginim odborom da smo si še enkrat segali v roke. Pet jr smo se vozili do Brna bredi poti nam je prišel naproti g. Janek, agiiui tajnik brns;ce L ge in spotoma uredil še poslednje podr./o nosti. Žele! je tudi. da bi v Brnu priredili poleg večernega še tri koncerte za š>iarie Na žalost ni mogoče preko dogovorjenih dveh matinej, ker bi se sicer otroci preveč utrudili. Na kolodvoru nas je samo ob sebi ime>'-ru pričakovala CJ liga, na čelu ji naš najboljši in najzvestejši prijatelj univ. profesor inž. Vladimir Filkuka. V imenu mesta rias je pozdravil g. Ja»ik, za udružeme rnoravskih učiteljev pa tajnik g Brenek. Na kolodvoru so bil zbrani -udi vsi slo venski dijaki, ki -tu študi-aj' in nam je * njihovem imenu želel dob'' 'došlico predsednik AO Jugoslavija g. t>vetina Odšli seno na kosilo v Imco. nato pa na stanovanja. Popoldne so otroci počivau. po mestu niso mogli, ker je ves čas po maiem deževalo. Nas starejše pa je pr >! Filkuka povabil na svoj dom. kjer nas je ljubeznivo sprejela in pogostila njegova gospa soproga in smo se od tod z avtom odpeliali v 20 km oddaljeno selo Cmiice. rojstni kraj predsednika Filkuke. ki ima tem svoje malo posestvice. na katerem preživlja rodbina poletje V tej njegovi poletni »rezidenci« smo imeli priliko spoz«iati. kaj je prava slovanska zavest, slovanska gosto-ijunost in slovanski ponos N-* le. da nas je »gazda« pogostil z vse mogočimi dobrotami, več ko enkrat smo iineli nriliko počutiti se ko doma: g Filkuka nam ie stavi svoje imetje na razpil^g') da smo biP v resnic- k«kor ena sam'a rvlflir^ Bili emo niegov; prvS jugoslovensk' gosti na tem njegovem po«etvu ;n ie « p ifesor le želel. da b; jih niegova hiši š-- mnogo sprejela pod svoj krov M mM za Čas n'smo pomislili, da smo v tujini. Kako tudi: go- spod Filkuka je bil 14 let profesor na zagrebški univerzi in govor. r.a''eošo srbo-hrvašo no, ki ji noša ne ieia časti. Bilo je pri tej priliki izrečenih mnogo lepih besed, naš gostitelj je tudi govorn-k, da malo takih. Prekmalu je minil čas, movi' smo se vrniti v mesto po slikoviti ccsti Masarvkov krog, ki jo uporabljajo za vsakoletne velike avtomobilske dirke. Ces'a nas je vodila skoz' slikovite gozdove po valovitem gričevju ob prijaznih morav«k'h vasicah. Gospod Filkuka bi nrm na m č rad pokazal značaj prave moravsrce vis: in Tijcnega dobrega prebivalstva, škoda, škoda. da nam nedostaje časa. Zopet sijajen uspeh koncerta Večerni koncert je zbral v Besedi mnogo odl čne publike, ki je napolnila vso dvorano. Po kratkem nagovor- predsednika lige in potem, ko so pc^Vi zapel; h rune, se je pričel sprevod; pesem za pesmijo ie užigala, da je bilo med pevci in publiko čutjti vez. k-akor doslej x-e na nobenem koncertu. Poslušalci niso mogli najti besed. s katerimi b' primerno izrazili svoje zadovoljstvo in občudovanje mal'h pevcev. Pa so tudi peli. ko za stavo in j'» tudi dvorana zelo akustična. Z^pet je b"o .vetja in vencev. Med odmorom je govor 1 v me-nu brnskpgg dijaštva in Slovencev akademik Svetina. Seveda po konča-iem programu pevcev in dirigenta, ki fo j".'- poslušalci gromko aklcm-rali. n'?=o pustili z odra. marveč so morali vedno znova dodajat-, ponavljati. Po poslednji so nava':li v nese garderobe: vse je hotelo od blizu videti to čudo srebrnočist h glasov. Na crarKo: uspeh je b'l vel;k. Trboveljski slovčki bodo v bratskem Brnu ve-Jno z veseljem pričakovani gosti. Otrokom so v Besedi priredili čajanko, večerjali so že pred koncertom Ko so j-h povedli na prenočišča, smo se ostali zbrali k neprisiljeni zabavi v restavraciji: ves odbor lige. odborniki s soprogami, naši rojaki, med njimi univ. prof. dr. Rosiobar, dirigent Balatka s soprogo go^) Vero Danilovo, grad'tel j g. Gvarda s soprogo, g. Duda in naša študentovska kolonija, ki je več večer neumorno prepevala. Seveda so bili tudi govorniki prof. Filkuka. naš »poveljnik« Supančič, neumortr Krnil Adamič. akademik Svetina s v prav pesniško navdahnjenim zanosom. Vračali smo s s kakor ponočnjaki: v prijetnem pfMiicnku nas je ura preh:te'a. Današnja koncerta za šolarje tako dopoldanska, kakor popoldanska, sta bil-; prireditvi, ki sta v resnici s srci združili našo in češkoslovaško mladež. Na koncert je prispelo tudi 30 rudarske dece v 20 km oddaljenega revirja Rosice, da pozdravijo svoje tovariše iz Trbovelj Bi'a ie g ki v a pri glavi in so bil: otroci natrpani obakrat ko žveplenke. Pa še niso mogli vsi v dvorano. Akademiji je organiziral profesor tretje realne gimnazije g. Sicha. Ta gimnazija s svojimi predstojniki sploh pred-njači v požrtvovalnemu delu /a bratsko žbližanje. V soboto priredi že tradicionalni jugo-slovenski večer s povsem našim p-o-gramom. pesmimi in deklama cijam i. Na sporedu im« tudi Gregorč/čevo »Soči«. Površno b: bilo moje poročilo, čc ponovno ne omenim brnske lige. na čelu ji prof. Filkuka, čigar neimornega dela ni mogoče dovolj "značiti 7. nobeno lepo pohvalno besedo. To n: nobena zabava, pač pa delo požrtvovalnosti, nescbičmh žrtev, naikori t-nejše delo za medsebojno spoznavanje, zbli/anje. ukrepiiev in pospeševanje vseh stikov. In za to delo s^ gospodu profesorju najboljše opore in sodelavc: tajnik g. Janek. posebno še odbornica gospa Slavik,>. va. ravnateljica »1'tulna«. ki ima tudi v Crkvenici svoje dijaško letovišče. Mnorro se ,>e trudi! za nns vse tudi g. Brenek. Kdaj bo nrilika. da se vsem tem vsaj po 1 naših motnostih od dol'/i mo? \"eč teh d>>-br:h ljudi pride ob priliki sokolskega zleta v Ljubljano ali vsega jim ne bomo nikdar mogli povrniti Darila, venci, rože. tega je vedno več. Tukaj že kar ne ved", s črn bi malim izkazali pozornost. Zanje ;majo hvale samo v superlativih. Koliko pozornosti so ti otroci deležni v bratsKi republiki, je najzgovornejša priča: pet gospodov in dom je že ves čas od Prage z nam' Naša p°sem jih je tako prevzela, da jo želijo poslušati še in še in se zato že teden dni vozijo za nfimi. Jutri n?m slede v Bratislavo in še bodo obžalovali, da jih tako kmalu zapustimo. Hvala voditelju in organizatorju turneja g. Dragu Supančiču, da gre vse točno n po redu. On je duša nase potujoče družine. Vedno in povsod zraven skrbi, da smo vsi, posebno pa otroci za do vol n, in dobre volje. Organizacja je brezhibna, tudi najmanjše podrobnosti so točno določene. Moram reči, da bi brez njegovih izkušenj težko izhajali, saj je on tisti, na katerega se vsi obračamo za vsako malenkost in n: n:kc!«r v zadregi za dober in pravi svet. Zato pa smo v resnici prava družina -n doslej med nami ni bilo niti najmanjšega nesoglasja, kar je skoraj slovenski unikum. Kakor otroci v početku turneje niso imeli baš preveša teka. tako sedaj jedo kakor odrasli. Tek imajo kakor še nikoli n če bodo mali poleg lepot v srcu in neizbrisnih spominov prinesli s seboi še žareča lička in prirastek na teži jim njihove mamke tega nedvomno ne bodo zamerile! Č. Š. Vremenska na Zagrebška vremenska napoved za danes: Vreme se bo izpremenilo. V vzhodnih krajih države bo oblačno, v zapadnih pa bolj vedro vreme. Zmerno hladno. — Situacija včerajšnjega dne: Nad vzhodnim delom kontinenta prevladuje nižji pritisk, nad zapadnim višji Bammeterski minimum sega preko kontinenta in je povzročil poslabšanje vremena. Temperature so v južni Ev. ropi povsod znatno padle. Nad južnim Jadranom se je stvori] lokalni minimum, ki je povzročil v srednjem in južnem Primor-ju močno burio Zračni tlak je na jusru pa del za 1 do 5.5 mm. drugod je porastel m 1 do 10. posebno v Sloveniji. Dunajska vremenska napoved za četrtek: Na jugn pretežno jasno V enem ali dveh dnevib bodo nastopili toplejši južni vetrovi. t Maši kraji in Ifudje 4000 ljudi pri pogrebu mladega Skalaša Del razstave »Med urami In tufipanl" Pretresljivo lep ie bil pogreb Sandija Wisiaka. Nad 4000 ljudi se je zbralo tam gori pred glavnim kolodvorom, v sprevod sam se jih je uvrstilo gotovo 2000. Srca so se trgala od bolesti, ob zadnjem slovesu so kakor otroci za-ihteli najtrši zmagovalci alpskih sten. Bolesten, a obenem svetal dokaz, kako je v so našo javnost presunila usoda mladeniča, smelega po srcu, a plemenitega v srcu in značaju. Vsa Ljubljana ga je poznala po tem. Prevelika smelost se mu je žal neusmiljeno maščevala, a njegovo zlata vredno poštenje — odlika vsakega pravega prijatelja prirode — mu je zagotovijo neminoven spomin zlasti v našem planinskem svetu. Grob, ki se je v zlatem pomladnem popoldne, vu zaprl v osrčju Ljubljanskega polia, bo vedno pota cvetja. Slovo v Kamniku V dežju m megli je šel Sandi Wisiak ▼ gore in na svojo poslednjo pot, v dežju in megli so ga v ponedeljek mrtvega prepeljali iz Kamniške Bistrice v Stranje Tam šele so ga položili v dvojno krsto, kjer je ležal do davi, nakar so ga Kam-ničani in pa drugi v množicah spremili rta kolodvor. Na Grabnu je blagoslovil krsto kaplan g. Miha Jenko, kamniški planinci so pa pritrdili nanjo cepin z od-lomljeno konico, plezalno vrv in dereze ter vse obložili s cvetjem, zelenjem tn venci. Po beli cesti se je razvil iz Stranj žalni sprevod proti kamniškemu kolodvoru. Povsod je tvorilo občinstvo gost špa-lir in je nesrečnemu mlademu turistu izkazalo poslednjo čast ob povratku s planin. Pogreba so se udeležili tudi župan g. Kratnar, predsednik podružnice SPD v Kamniku dr. Janežič, načelnik reševalnega odseka dr. Makso Koželj in drugi. Krsto so nosili planinci, oblečeni v smučarsko opravo. Med venci in cvetjem Ob 10. so krsto položili v vagon, na njo pa več krasnih vencev, ki so jih poklonili Kamničani. Pozornost je vzbujal kia-sen venec kamniških smučarjev in planincev, spleten zelenja ter okrašen 9 škr-iatno rdečimi tulipani in med zelenjem napis iz samih planik: »Pozdrav«. Vlak je krsto odpeljal v Ljubljano, kjer so na glavnem kolodvoru takoj po prihodu di-rgirali rdeči vagon na stranski tir. Tu so pričakovali dragega Sandija njegovi starši in najožji prijatelji. Mestni pogrebni zavod je vagon zelo lepo preuredil v mrtvaški oder, številni pokojnikovi prijatelji so pa razvrščali vence in cvetje, da je bila krsta kmalu popolnoma zasuta, pa tudi pročelje vagona je bilo vse v vencih. Ves čas do pogreba stia sitala ored vagonom po dva Skalaša s cepinoma za častno stražo. Dopoldne in popoldne so prihajale h krsti vedno nove množice, ki so z ganljivo pieteto počastile spomin nesrečnega mladeniča. Pred pogrebom se je popoldne zbrala na Masarykovi cesti pred glavnim kolodvorom naravnost ogromna množica Ljubljančanov. Vse je sočustvovalo z u*oao mladega pokojnika. Bridki so bili trenutki, ko so ih teli pred krsto ne samo pokojnikovi najdraž'!, marveč tudi neštevilni drugi, obžalujoči tako nenadno ugaslo Življenje. Žalni sprevod Ob 15. je pater dr, Tominec ob asistenci blagoslovil krsto. Globoko je v&e raz-tožila pesem »Vigred se povrne«, ki jo je ubrano zapel Akademski pevski zbor. Skalaši s planinskimi svetilkami v rokah so dvignili krsto in jo ponesli k vozu, nato se je pa začel pomikati po Masaryko-vi proti Smartinski cesti mogočen žalni sprevod. Za križem so nosili člani TK Skale prekrasen venec z belimi trakovi in z napisom »Našemu Sandiju — Skalaši«. Nato je korakalo odposlanstvo Kamniča-nov, ki so prav tako nosili krasen venec, v katerega je bilo vpleteno najlepše planinsko cvetje. Dalje so v sprevodu stopali člani jeseniške podružnice TK Skale, sami znani naši najdrznejši plezalci, potem zastopniki savinjske podružnice TK Skale, katerih srca si je Sandi osvojil takrat, ko je v podružnici dva meseca poučeval smučanje. Za elito naših plezalcev so nosili prekrasen venec z zelenimi trakovi zastopniki Osrednjega društva SPD, za njimi so se pa razvrstili nosilci drugih vcncev, ki so jih naklonili pokojniku na grob zvesti prijatelji. Med drugimi sta tovariša Vilko in Ciko, ki sta biLa z njim na usodepolni turi, darovala nesrečnemu dru-gu prav lep venec. Sledilo je več sto članov TK Skale in SPD, med njimi predsednik SPD dr. Pretnar v mnogimi odborniki. Trojica naših najboljših smučarjev (Palme, Bervar in Šramel) v smučarski opravi je nosila prelep venec, ki ga je poklonil svojemu zvestemu članu Smučarski klub Ljubljana. Klub se je tudi korporativno s predsednikom Gnidovcem in podpredsednikom dr. Orlom udeležil pogreba Za turisti so se razvrstile dolge vrste siportnikov in San-dijevih prijateljev, ki jih ni imel malo. Zas opana so bila tudi zagrebška planinska društva po g. Jovanoviču. Za vozom z duhovniki in vozom s krsto, ob katerem so na vsaki strani stopali trije Skalaši v planinskem kroju, so šli globoko potrti starši, sestrica, bližnje in daljno sorodstvo, ki jim je sledila dolga vrsta občinstva, med katerim je bilo mnogo takih ki so prišli iz raznih' krajev Slovenije izkazat zadnje slovo. Ob odprtem grobu Žalni sprevod se je ustavil pred viaduktom. Akademski zbor je zapel turobno ža-lostinko »Blagor mu«, nato je pa krenil sprevod na pokopališče. Ob odprtem gro- bu se je daleč naokrog zgostila črna množica ljudi. Krsto s planinskimi emblemi 90 pred pokopališčem zopet dvignili Skalaši in jo ponesli prav do groba. Pater dr. Tominec je opravil pogrebne molitve. Srce trgajoč je bil trenutek, ko so spustili krsto v sveži grob, ki so ga planinci malo prej posuli z narcisami in drugim svežim pomladnim cvetjem. Ob pretresljivem ihtenju skrušene matere ni ostalo suho nobeno oko. Mnogi naši planinci, vajeni trpljenja in borbe, ki so že opetovano gledali smrti v obraz, so glasno zajokali. V imenu TK Skale je pokojniku v s*po-min izpregovoril klubov podpredsednik ravnatelj g. Vilhar. S prekrasnimi beseda mi, polnimi ljubezni in topline, je kratko očrtal zadnjo Sandijevo turo, poveličeval je njegov plemeniti značaj in trpko obžaloval njegovo tragično usodo: »Šele 24 pomladi si imel za seboj, v petindvajseti Te je iztrgala smrt iz naše srede. Počivaj mirno, dragi naš nepozabni Sandi, pod planinami, ki zro na Ljubljansko polje, kjer je tvoj prerani grob!« — V imenu savinjske Skale se je poslovil g. Tome. V globoki tu-gi se je razhajala množica, dan pa je bil svetal, planine so zmagovito blestele, vse bele. Prijatelj in reševalec o nesreči O Sandiju NVisiaku in njegovi trage-diji v Kamniških planinah nam je njegov prijatelj in reševalec, znani naš planinec Uroš Zupančič še povedal: S Sandijem sva se spoznala pozimi 1930 na Kočni in postala sva v kratkem dobra prijatelja. Od takrat se je začel Sandi sistematično baviti s plezalnimi turami in je že prihodnje leo premagal mnogo sten in grebenov Julijskih Aip. Tako je napravil zimsko turo o božiču na Jalovec, na Svečenioo na Triglav, o Veliki noči pa v Kamniške planine. V kratkem času je izvršil več prvenstvenih tur v Kamniških in Julijskih Alpah. Ker je bil tudi dober smučar, je imel zlasti pozimi lažji dostop do najvišjh vrhov. Dosegel je velike uspehe, najbolj ponosen pa je bil n.a zimske ture. dasi je izvajal skrajno težke ture tudi poleti, ko je velikokrat preplezal severno triglavsko steno v vseh smereh ter je imel za sabo tudi plezalno turo na grebenu Dovški križ — škrlatica, ki je znana kot najtežja ▼ naših Alpah. Mladega planinca, ki bi prihodnji mese? dopolnil 3ele svoje 25. leto, je usoda prvič in zadnjič opomnila lotos na Svečnico v Turškem žlebu, ko se je komaj rešil plazu. V sredo zjutraj so se podali Sandi kot dober turist in dva začetnika v planinskih turah od doma na lahko turo, pri kateri je bilo prvotno Kamniško sedlo določeno za cilj. Prvo noč, ko je močno deževalo, so prebili pod šotorom, drugo noč pa v pastirski koči pod Kamniškim sedlom. Sandi je bil to noč posebno vesel in je prepeval svojo priljubljeno pesem: Skalovje, moje domovje ...« V petek ob 8. zjutraj je krenila družba po težkem mokrem snegu proti Kamniškemu sedlu. Ker je bil Sandi kot vodja izleta dobro razpoložen, so nadaljevali pot pod Planjavo z namenmo, da dosežejo Koro-šioo. Sneg se je silno vdiral in napredovali so le počasi. Malo pred poldnem so na markirani poti prišli do kraja, kjer je pot zavarovana z žico. Zaradi silne strmine in množine snega pa je postal ta kraj usoden. Tovariša sta ostala na vrhu, on pa je nadaljeval pot v strm snežen lijak. Tovariš Gregorič ga je opozoril na vrv, da bi se zavarovali, Sandi pa je ta predlog odklonil, ker je bil prepričan o možnosti prehoda. Moker sneg, ki je ležal na trdi podlagi, pa se je pod nogami utrgal in v najkrajšem času se je napravil iz začetkoma majhnega vedno večji snežni plaz. Tovariša sta iz razdalje dobrih pet metrov videla, kako se je začel v plazu vedno hitrejše oddaljevati in kako se je obupno boril ter si pri tem skušal pomagati s cepinom. Silna masa plazu ga je vlekla s seboj in kmalu Dokopala. Potem se je še enkrat ustavil in za kratek čas pojavil, imel pa je najbrže že tedaj zlomljene noge. kar se da sklepati iz klica: »Zlomil sem si nogo,« ki sta ga tovariša slišala ko sta se vrnila nižje pod lijak. Malo pozneje s+a slišala še nekaj nerazločnih besed, katere pa je udušil nov plaz. Tedaj je nesrečnega turista vrglo v 50 m visok kamin in ga zakopalo spodaj v tri metre visok, 100 m dolg in okrog 50 m širok plaz. Zaradi silne brzine, v kateri se je vse to odigralo, in nevešča kretanja na snežnem terenu mu spremljevalca nista mogla pomagati. Če bi mu biLa tudi ob začetku plazu siku-ala skočiti na pomoč, bi najbrž še onadva delila njegovo usodo. Ko sta prispela v Bistrico, so bili takoj o nesreči obveščeni reševalci SPD Kamnika in Ljubljane. Ob 4. popoldne so že odšli iz Kamnika domačini na kraj nesreče, tja pa so prispeli že v noči in je bilo vsako iskanje brezuspešno. Našli pa so na takozvanem »Vunderlihovem snegu« ledeno krvavo kepo in ponesrečenče-vo rokavico. To je bilo na kraju plazu. V soboto proti večeru pa so se v Bistrici zbrali Skalaši in ob 2. zjutraj odrinili proti sedlu. Tam, kjer je bila najdena rokavica, so začeli kopati ob 3 zjutraj, izkopali so ogromne množine snega, delo je bilo brezuspešno in tako naporno, da so bili dopoldne že vsi silno izmučeni. Režek, Modec, Gregorin in jaz smo pregledali ves kamin in sploh ves plaz od poti, kjer je Sandi zdrsnil, pa do mesta, kjer je bila najdena njegova rokavica. O njem pa ni bilo niti sledu. Vsi izmučeni smo začeli plaz še enkrat temeljito sondirati in naključje je naneslo, da je sonda g. Hudnika takoj pod kaminom naletela na trd predmet. To je bila nova pobuda in z zadnjimi močmi smo spet začeli kopati. Naposled smo v globini enega metra odkopali najprej nogo in tako kmalu razkrili truplo ponesrečenca, ki je ležalo vznak z glavo navzdol. Obraz močno krvav je imel spokojen izraz, zadaj na glavi pa so se videli udarci od derez. Takoj smo opazili, da je desna noga zlomljena nad stegnom, leva pa pod kolenom. Obleka je bila strgana le na desni nogi. Ko smo ga dvignili, se mu je vlila iz ust kri, znak zadušitve in težkih notranjih poškodb Takoj smo ga prenesli v Bistrico in položili na mrtvaški oder v kapelici. Oder je bil ves obložen s planinskim cvetjem. Elitni kino Matica Telefon 2124 Najslavnejša pevka, berlinski slavček CITTA ALPAR v nepozabno lepi opereti Če srce izpregovori Od danes naprej znatno znižane letne cene! Predstave ob 4., in %10. zv. Na desni strani je Prešernova ura iz bidermajerske dobe, na levi pa baročna ura a morskim bogom Pozejdonom, ki je na razstavi poleg male porcelanaste rokokojske urice gotovo ena iz med najlepših umetnin. Zgoraj v levem kotu je posebna elegantna ura empirskega sloga. Danes je poslednji dan razstave, ogled priporočamo. Pohajač čez mejo pred sodiščem Obsodba komunista Antona Stermca, ki je lani povzročil konflikt med Jugoslavijo in Avstrijo Ljubljana, 16. maja. Veliki senat je danes končal 2. maja prekinjeno razpravo proti Antonu Sterm-cu in tovarišem Glavni obtoženec, 32- letni samski delavec, rojen v Prevaljah, je lani dal povod za mal diplomatičcn incident med našo državo in Avstrijo Ko je bil namreč od naših varnostnih oblasti prijet kot komunističen pomagač in agitator, je zatrjeval, da je avstrijski državljan in se mu je posrečilo, da so se koroške oblasti začele zanj zavzemati Da izsili njegovo oprostitev iz zapora, je Celovec zabranil koroškim pevcem turnejo po naših krajih in jim odrekel potni vizum. Razprava je dalje pokazala, kako imajo komunisti, organizirani v centralnem komiteju komunistične stranke za Jugoslavijo na Dunaju, na važnih prehodnih točkah ob koroški meji svoje zaupnike in pomagače, ki vtihotapljajo propagandno literaturo in pomagajo raznim emisarjem nemoteno prekoračiti mejo. Glavni sedež komunistične agitacije za Jugoslavijo je v prvi vrsti Celovec. Anton Stermec je bil obtožen več de-liktov v smislu člena 1 zakona o zaščiti države, tako: da je v Labudu, kjer je služil kot hlapec, izposloval raznim emisarjem prost prehod čez mejo, da se je udeleževal raznih komunističnih sestankov, enkrat celo na Dunaju, naposled da je sprejel preko Celovca razne komunistične brošure, letake, orožje in municijo. Vse to je potem iz Labuda prenašal čez mejo v naše kraje in oddajal gotovim osebam, ki so zopet vse pošiljke dirigirale naprej v notranjost države. Nekatere brošure so na videz nosile prav nedolžne naslove. Tako je bila neka brošura naslovljena »Govor Nj. Vel. kralja Aleksandra ob priliki razdelitve novih zastav« 'n druga »Vrtnarstvo«. Toda vsebina je bila strastno hujskajoča. Druga dva obtoženca Ivan Kolar, ože-njen rudar iz Mežice, in Alojzij Antoli-čič, oženjen železničar iz Maribora, sta bila Stermčeva pomagača. Stermec je prostodušno priznal vsa inkriminirana dejanja. Zelo obširno je pripovedoval, kako je prišel v stike s komunisti. Čez mejo je iz Labuda pripeljal 5 komunističnih emisarjev, med njimi nekega »Pavla Debeljaka«. Ta je nosil s seboj peklenski stroj. Debeljak mu je zeio ugajal, ker je kazal hrabro srce. Čez mejo je dalje prevedel Jovana Veselinova-Tura-tova, nekega neznanca, dalje nekega »Petra« in nekega »Turšaka«. Za vsakega je prejel 50 do 100 šilingov Prejemal je dalje nagrade za prenos komunistične literature v Jugoslavijo. Pripovedoval je tudi, kako je prišel na Dunaj k centralnemu odboru, kjer se je sestal z nekim Lovrom Kuharjem, s katerim je imel stalne stike. B:i je tudi v Celovcu, kjer je vodila vso akcijo neka Bergerca. Druga dva obtoženca sta prav tako vse priznala. Antoličič se je samo zagovarjal, da ni vedel o tem, da so na njegov naslov pošiljali komunistično propagandno literaturo. Danes je bila zaslišana samo obremenilna priča Jožefa Hudobnikova, ki je potrdila, da ji je Anton Stermec izročil več brošur v nadaljnje razširjanje. Po govorih državnega tožilca in treh branilcev je predsednik senata ob 15. proglasil sodbo, s katero sta bila obsojena: Anton Stermec na 1 leto in 3 mesece robije ter v izgubo častnih pravic za 2 leti, Ivan Kolar na 4 mesece strogega zapora, Antoličič pa je bil oproščen. Pri odebelelosti vzbuja redna zdravilna uporaba naravne »Franz Josefove« gren-čiee jako delovanje črevesa in dela telo vitko. Mnogi profesorji zapisujejo »Franz Josefovo« vodo tudi pri zamaščenju srca kot zelo dragoceno sredstvo, in sicer zjutraj, opoldne in zvečer tretjino čaše. »Franz Josefova« greneica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Bohinj je pripravljen Bohinj, 16. maja. Komaj so zadnji »mučarji dali siovo zimskemu raju, planini Kraju pod Bogatinom, že smo se znašli sredi zelenja in cvetja Enolično je pri nas življenje, a kdor pride k nam, se lahko v tem času v miru odpočije in nemoteno uživa vse krasote pokrajine. Čedalje bolj se opaža živahna gradbena delavnost Letos bo zgrajenih zopet šest novih vil. Kakor smo že večkrat omenili, je ovira do še večjega razmaha v tej smeri pomanjkanje potrebnega vodovoda. Morda se bo v prihodnjih letih dalo tudi to izvesti, saj kr. banska uprava kaže izredno naklonjenost za pro-cvit tujskega prometa. Toda časi so slabi in bo treba še potrpeti. Na področju tujskega prometa je še mnogo, mnogo dela, zato Bohinj v toliko bolj željno pričakuje skorajšnjega konca gospodarske krize. Ceste so že dobro urejene in je vožnja z avtomobilom v Bohinj prav prijetna. Hotel Sv. Janez ima novo obsežno garažo, tako da je tudi v tem pogledu ustreženo. Uvedena je že redna avtobusna vožnja iz postaje do hotela Zlatorog. Vreme jo ugodno. Gostje se pridno oglašajo in je upati, da bo letošnja sezona nadkrilila lansko. K prvemu, drugemu in... Ljubljana, 16. maja. Na sodišču, pri obeh davčnih upravah in na magistratu je za prihodnje dni razpisano veliko število dražb najrazličnejših premičnin. Na dveh razglasnih deskah magistrata je nabitih kar 58 dražbe-n'h oklicev. ki naznanjajo, da bodo od 21). maja naprej prišli na dražbo zaradi neplačane vodarine razni zarubljeni predmeti v celotni cenilni vrednosti 612.000 Din. Raznim hišnim posestnikom so lili zarubljeni prav mnogovrstni predmeti, tako luksuzni in tovorni avtomobili, cc'o 3 avtobusi, motorna kolesa in druga vozila, blagajne, razno pohištvo, joj, celo Groharjev »Orač« je prišel na dražbo. Nu, pa dražbe so sicer razpisane, toda v večini primerov ne pride do prodaje, ker stranke največkrat zadnji dan pred dražbo poravnajo svoje obveznosti. Vsi trije zarubljeni avtobusi »o cenjeni vsik na 120.000 Din. na dražbo pa pridejo celo predmeti minimalne vrednosti od 20 do 100 Din. Dražbeni oklici so pač zgovoren dokaz današnjih gospodarskih težav. VSAK NAROČNIK »JUTRA« je zavarovan za 10.000 dinarjev! KULTURNI PREGLED Majnlškl »Ljubljanski Zvon" Pravkar je izšel peti zvezek »Ljubljanskega Zvona*. Ne dvomimo, da bodo čitatelja močno zanimale nove pesmi Antona Novačana Ze dolgo ee »glaša avtor »Hermana Celjskega!: tudi kot pesnik. Ta plat njegovega umetniškega udejstvovanjs je bila doslej neocenjena. Čeprav je Novačan napisal pesmi. ki bi brv njih bila nepopolna tudi najstrožje urejena antologija slovenske lirike. Novačaraove pesmi so razmetane po raznih revijah: v časni, ko nas podjetni začetniki drzno naskakuiejo z zbirkami nedonošene poezije, je treba posebej nagla6iti dejstvo, da AntonNovačan in Vladimir Levstik se nista izdala svoje lirike, dasi moli tako visoko nad produkte nekaterih pesnikih zelencev ,z eno ali dvema zbirkama«, kakor triglavsko pogorje nad gomilo Janeza Pogačnika. No. po dolgem času se Anton Novačan zopet oglaša s ciklom »Večeri ob Ni-1j«. Tu objavljene pesmi so samo del večjega cikla. Novačanove pesmi prehajajo v crescendu od igrivih melodii in slik. kakor so »Kič« ali >Pod palmo«, k tipično nova-čanskim pesmim, kakor so »Hadaje« m »Pismo« z značilno primesjo jedke ironije V »Pismu« ie pesnk iz Egipta duhovito ošvrknil naše kulturne delavce in njihove afere. Mladi češki kritik in pesnik Rajmund Ha brina je prispeval za »Ljubljanski Zvon« esej »Apostol češkega tradicionalizma«. V njem seznanja slovenskega izobraženca z literarnimi nazori in delom enega izmed vodilnih čeških literarnih teoretikov in kritikov, profesorja literature na vseučilišču v Brnu, Arneta Novaka. Novak je ideolog češkega tradicionalizma. t. j. stremljenja po spojitvi najboljših vrednot iz narodove preteklosti z njegovo stvar jalno sedanjostjo. Esej ie spisan prav zanimivo in utegne tjdi v naših razmerah vplivati vzpodbujajoče. Iz pripovedne proze prinaša majniški zvezek dve noveli: nadaljevanje in konec Kresalove »Andrejeve izpovedi« in no-velico »Kopači«, ki ž njo uvaja literarni iavnosti še povsem neznanega in kakor vse kaže, nadarjenega avtorja: Ivana Potrča. Mladi avtor je sveže podal sliko iz življenja v vinogradnih kraj'h bivše Štajerske. Vladimir Levstik je zastopan z vzornim prevodom Bandelairejeve pesmi »Večerna harmonija«. Tudi ta prispevek bo prijetno presenetil čitatelja, ki pozna VI. Levstika iz zadnjih let le kot pripovednika in prevajalca pripovednih spisov Povsem nov 9vet se odpira čitatellu dalj-šega spisa »Iz portugalskega pesništva«. Dr. Anton D e b e 1 j a k, ki si je pridobil posebno važno mesto v naši literaturi o Franciji (prevodi, študije, eseji, prikazi in neštete informativne beležke), je v duhovni Portugalski odkril novo deželo, po kateri se bistro sprehaja njegov gibčni duh in nas sedaj v daljšem pogledu seznanja s cvetočo poezijo tega daljnega naroda. Razprava vse-baje številne primere v izvirniku in prevodu. V Obzorniku polemizira Anton Lajovic z »Domom in Svetoma zaradi tostranskega j in onostranskega pojmovanja kulture in ugotavlja, da so za umetnostno kulturo, »ko gledamo vse umetnostno življenje kot izrazito družbeno doživljanje, odločujoči tostranski vidiki v tako daleč segajoči meri, da onostranski vidik skoro ne prihaja v po-štev«. Ob priliki mednarodnega kongresa PEN-klubov v Dubrovnik j je B. Borko v krajšem članku orisal ideologijo in pomen tega mednarodnega združenja in njegove naloge v sedanjem času. Med književnimi poročili piše Stanko J a-n e ž o prvem zvezku Tavčarjevih Zbranih spisov. Marja Boršnikova ocenjuje Juša Kozaka »Celico«, A. B u d a 1 poroča o knjigah Goriške Matice, Janko Samec o D u ki če vi knjigi »Od osvita do sutona«. A. V. pa o knjigi L' Ermita, »Kako sem ubila svojega otroka«. V gledališkem pregledu ie objavljena kritika Iv. G r a b o r i a o nekaterih predstavah v Ijjbljanski drami. Izpodbuden je prispevek Iv. T o m i n c a v rubriki »Naš jezik«. Razpravlja namreč o pregibanju last- nih imen iz zapadnoevropskih jezikov. V tem pogledu se je pri nas razpasla silna neenotnost. Francoska in drugojezična lastna imena sklanjamo vsak po svoje, pisec daje navodila, kako priti do enotnega pravopisa na tem področju. V rubriki »Gradivo« ie izšla beležka L. P e r k a »Neznana Tavčarjeva proza v nemščini.« Odkriva nam leposlovni sestavek, ki ga je spisal v nemškem jeziku 17-letni Ivan Tavčar in ki je anonimno izšel v listu »Laibacher Tagblatt« 1. 1868. Iz zapiskov izve čitatelj o potomcih največjega ruskega pesnika A. S. Puškina (piše N. P.). Številko zakjl jčujejo drobne beležke. Tako »Ljublj. Zvon« z nezmanjšano silo nadaljjje svoje literarno-kulturne naloge in zbira okrog sebe mnoge mlajše in starejše literarne delavce. — Ker 90 dosedaj izišle številke v omejenem številu še na razpolago. lahko »Ljublj. Zvon« še vedno naročiš, če že nisi v njegovem krogu. Naroča se pri upravi v Ljubljani (Šelenburgova 3). Naročnina (120 Din na leto) 9e plačuje tudi v obrokih. Koncert violinistke Vide Hribar-Jerajeve V ponedeljek zvečer je bil v dvorani Fil-harmonične družbe na Kongresnem trgu večer violinskih sonat v interpretaciji violinistke Vide Hribar-Jerajeve in pianista dr. Danila Švare. Somatni večeri se obnesejo ponavadi v velikih mestih, kjer je obilo koncertov in kjer se najde še vedno dovolj publike, ki jo zanima strogo abstraktna so- natna oblika. Pri nas so taki večeri na žalost obsojeni na manjši obisk, vendar se je to pot zbralo še presenetljivo dosti občinstva. ki je z zanimanjem sledilo točkam in izvajalca nagradilo z burnim aplavzom in poklonitvijo mnogobrojnih šopkov in košar cvetja. Na prvem mesti je stara sonata švicar-sko-ameriškega židovskega komponista Er-nesta Blocha, ki uživa v glasbenem svetu onkraj »velike lužes znaten ugled. Sonata v treh stavkih — manjka ji formo osvežujoči Scherzo — je dokaj fragmentarično delo, na mnogih mestih zanosito. drugod spet zavlečeno in brez prave motorične sile. vsekakor pa in*eresantno in pestro ter po svoje originalno. Najbolj zanimiva točka sporeda je bila vsekakor violinska sonata dr. švare. Po prvem slišanju je o takem delu skoro nemogoče izreči sodbo, mogoče je podati le bežne vtise, pri katerih se ti začrta morda močneje manj pomembna poteza, pa prezreš odločilno. Tako mi je pri tej. v strukturi preprosti (označba »sonata« je tu bolj razpredelnega kot omejevalnega značaja), v ritmu zelo razgibani, harmonsko drzni sonati večkrat presenetilo tako rekoč šolsko kadenciranje in zaključevanje misli; morda je to le si jčajnostno. Sicer je delo prevzeto z živahnim temperamentom, le tematika je premalo izklesana, odnosno preveč »stuhtana« in preračun jena. konstruirana. Vsekakor hodi dr. Švara v kompoziciji 9voja, zanimiva pota. ki so ponekod presenetljiva in s katerimi se bomo morali, kar bi bilo želeti, še kdaj ukvarjati. — Rubin- Domače vesli ♦ Bojevniki iz svetovne vojne se snidemo na binkoštni ponedeljek 5. junija na Žalostni gori pri Preserju, kjer bo velik ta-l>->r. Spored je naslednji: 1.) sv. maša ob 10. 2.) pozdrav u-deležencem po predsedniku skupine Preserje g. Gašperju Rebolju, 3.) govori (govorili bodo: bivši vojni ku-rat Bonač, zvezni tajnik Rozina, odbornik Kozina in bivši rez. poročnik Marinko. Sledil bo prijateljski sestanek bojevnikov. Vse bojevnike opozarjamo, da bo odslej vsako leto sličen tabor na žalostni gori in sicer vedno na binkoštni ponedeljek. Za okrep-čilo je vse v popolnem redu preskrbljeno. Kdor želi tam prenočiti, naj to sporoči po dopisnici Skupini bojevnikov v Preserju pri Ljubljani, da mu pravočasno preskrbi prenočišče. Pošlje naj tudi natančni naslov. Prošnja za polovično vožnjo je vložena. ♦ Izlet češkoslovaških avtomobilistov v Jugoslavijo. Zveza češkoslovaških oficirjev v Pragi priredi šestnajstdnevni izlet z avtomobili v Jugoslavijo. Na povratku poseti-Oo izletniki Ljubljano in Bled. Iz Prage se svtomobilisti odpeljejo dne 17. junija. ♦ Spominske poštne znamke. Ustrezajoč prošnji pripravljalnega odbora za svetovni kongres Pen-klubov v Dubrovniku, ki se prične 25. maja, bo ministrstvo pošte in br. zojava pustilo v p.rome-t posebno spominsko serijo poštnih znamk. Serija obsega šest vrednosti (50 in 7-5 par, 1.50, 3. 4 in 5 Din) ■prodajale pa se bodo z nekim poviškom v korist krajevnega pripravljalnega odbora. To bodo današnje znamke s podaljšano spodnjo stranjo in napisom >XI. internacionalni kongres Pen-klubova u Dubrovniku 1933.«, tiskane pa bodo v novih barvah. Ne bodo se prodajale samo v dobi kongresa, ampak do konca julija. Skupna naklada obsega trideset tisoč serij. Neprodano zalogo bo prevzel krajevni p*ipravldalni oslbor ter jo bo nadalje prodajal v fi.latelistične svrhe. V času kongresa bo poslovala posebna poštna postaja na Lovrijencu, ki bo imela poseben žig za te znamke. Ce boli Vas glava, pridite na Kofce! Tedenska oskrba samo Din 315.— do 335.—. Pojasnila Kveder, Kofce nad Tržičem. ___ ♦ Predavanja o zrakoplovstvu v šelah. Ministrstvo p ros ve to je odobrilo, da strokovni predavatelji lahko vrše v srednjih strokovnih šolah predavanja o zrakoplovstvu ter o zaščiti pred napadi iz zraka. ♦ V gluhonemnico v Ljubljani se sprejmejo ob pričotku šolskega leta 1933-34 vnovič gluhonemi otroci v starosti od 7 do 10 k't na prošnjo staršev ali njih namestnikov Prošnjam, ki naj se vlože do 5. jimija pri ravnateljstvu, je priložiti rojstni in domovinski list, iibožno spričevalo, če se p-rosi za brezplačni sprejem, in zdravniško spričevalo, da. je otrok gluhonem in da ni slaboumen ali neozdravno bolan. Župne urade, županstva in šolska upraviteljstva prosim, poldne. Ob nedeljah in praznikih pa asažrf% ki oslabijo vtisk. V zgradbi tradicionalno, pa tudi tematski in harmonski ne mnogo nudeče delo je bilo izvajano s tem-T>eramentom in zanosom, kar mu je pripomoglo do lepega uspeha. Ga. Vida Hribar-Jerajeva je vsa dela podala z uprav moško vervo in navdušenostjo, pri čemer jo je verno spremljal pri klavirj'i dr. Švara. Izvajanju je bilo poznati dosti uvežbanosti in vigranosti, pa mladostnega ognja. Želel bi, da vztrajata oba na zapo-četi poti in se tudi v nadalje ne strašita prirejati koncertov strogo umetniške vsebine. L. M. Š. Centralna zadruga jugoslo' , venskih avtorjev Pod tem naslovom je bila dne 14. marca ustanovljena in 3. aprila t. 1. registrirana zadruga domačih skladateljev in avtorjev, ki ima centralo v Zagrebu ter podružnici v Ljubljani in Beogradu. V to zadrugo so včlanjeni vsi člani bivše Avtor-Centrale kakor tudi na novo pristopiši skladatelji katere sprejema ravnateljstvo zadruge. Prva seja ravnateljstva ie bila v nedeljo v Zagrebu ter so se je udelež'li zastopniki Zagreba, Beograda in Ljubljane- Vodstvo za druge se je konstituiralo takole: predsednik" Stevan Hristič, direktor beograjske opere in skladatelj, podpredsednik Boris 1'apandopulo, dirigent in skladatelj v Zagrebu, generalni direktor Silvestar Bakar-čič, dosedanji lastnik Autor-Centrale v Zagrebu, člani ravnateljstva dr. Ranko Mlade-novič, pisatelj v Beogradu. Lucijan Marija Škerjanc, prof. drž. konservatorija v Ljublia-ni in Vladimir Vukovič, ravnatelj bivše Avtor-Centrale v Zagrebu, Centralna zadruga je prevzela vse posle dosedanje »Ajtor-Centrale« za ves teritorij kraljevine Jugoslavije, obenem pa tudi zastopstvo vseh inozemskih avtorskih društev za našo državo, tako da velika večina vseh pri nas izvajanih skladb sodi pod delokrog zadruge, ki bo pobirala tantijeme namesto dosedanje Avtor Centrale. Centralna zadruga je prevzela tudi izplačilo že zapadlih tantijem za 1. 1982., ter je našim skladateljem in avtorjem izplačala pripadajoče avtorske honorarje za 1. 1932. Delazmožnost novega podjetja je s tem prvim korakom najbolje dokazana ter je s tem ovržena mnogokrat iznešena trditev, da so tantieme naših skladateljev postale plen posameznikov, ki so se z njimi okoristili na škodo našega dela. Zadruga je osnovana na najširši podlagi ter je vsakomur dana prilika, da postane njen član in se s tem udebži na razdelitvi dohodkov v smislj zadružnih pravil, ki jih je odobrilo okrožno sodišče v Zagrebu. Ker sedai obstojata v Jugoslaviji dve podjetji za zaščto avtorskega prava, namreč Centralna zadruga in UJMA. je želeti, da se vsa nesoglasja čimpreje poravnajo in a— Nove uradne ure na mestnem magistratu. V ponedeljek se ie pričelo v vseh mestnih uradih nedelj eno uradovanje. Uradne ure so od pol 8. do pol 14. popoldne, med 15. in 18. uro pa je v vseh oddelkih le inšpekcijska shižba. a-— Mariborska mestna podjetja se bodo v nekaj dneh, ko bodo primerno adaptirani in renovirani dosedanji prostori mestnega elektriškega podjetja v mestni hiši v Frančiškanski ulici, preselila v te nove prostore. a— Pohorske postojanke se oživljajo. Predsinočnnim je imela v mestni posvetovalnici svoj tretji občni zbor zadruga »Pohorski dom", ki je izkazala zelo lepe uspehe v svo-jem dosedanjem delovanju. Predsedniško poročilo je podal g. inž. Cerne, tajniško g. Gor up, blagajniško g. Novšak, gospodarsko gg. Vončina ;n Bezia-j, nadzorstveno pa g. Barle. V načelstvo zadruge so bili po absoh-iraoem dnevnem redu izvoženi: predsednik g. inž. Č-erne, podpredsednik g. Brandner, tajnik g. Gorup, blagajnik g. Novšak. gospodarja gg. Vončina in Bezlai. čiani gg. Zorzut, Šnuderl. Rib.č, Pukl I. in Pukl K., kot nadzorniki pa gg. Bairle. Rodošek, inž. Baran. Kramberser in Golnbovičeva. a— Po vodi v svet. Z neki,m čolnom sta pobegnila v ponedeljek po Dravi od doma 161etui Franc Danico m njegov prijatelj Franc Omuiec. oba stanujoča na Pristanu. Oroulec se je kmalu skesa! in je izstopil že v DupIeku ter se vrniil v Maribor, dočim je Danfoo nadaljeval vožnjo proti Dunavu n Črnemu morju. Pridružili se ie namreč neki skupini nemških Korošcev, brezposelnih obrtniških pomočnikov, ki hočejo z majhnim čolnom okrog južne Evrope. Damko-va mati je sinov beg prijavila policiji in jo naprosila, da ji poskuša vrniti m'adega beguna. a— Neprevidno ravnanje z orožjem. Predvčerajšnjim je ogledoval v družbi nekega svojega prijatelja samokres 19-letni vničarsiki delavec Arvton Šauperi iz Zgornjega Dupleka. Prijatelj je obračal samokres tako neprevidno in nerodno, da ga je sprožil in ie krogca zadela Sauoerla v levo roko. Obstrelienec se zdravi v bolnišnici. a— Zopet dvoje kotes ukradenih. V noči na ponedeljek je bilo ukrademo iz kleti v Smetanovi uMci Ivan« Mšsleju moSko kolo .7 evidenčno številko 10.591. Delavcu Jo-s;mi Tekavčiču pa ie izginilo izspred iMeha-nične Čkae razvila takoj, ko so se zaprli »Šalterji« bank in hranilnic, je letos, kakor smo tedaj o vsem tem obširno poročali, sp-avila na dan raznolike sleparije na škodo skrbnih vlagateljev in varčevalcev, poleg 'cqa pa je bila vsa javnost prvič opozorjena na težave ljudi, ki ne m>rejo priti do svojih prihrankov m so zaradi tega izročeni na miki* in nemilost vsakovrstnim špekulantom. Možne knjižice se zastavljajo že od začetka splošne denarne krize. na nje »e že od tedaj dajejo manjša posojila in vsa trgovina z viožnimi knjižicami je takoj ote, ker so bili prepričani, da dajejo v zalog svoje vložne knjižice !e ljudje, k; *••) v skrajni stiski in ki itak ne bodo mogli vrniti posojil v določenem kratkem roku. To pa se je v mnogih primerih vendarle zgodilo in ljudje, ki so pod izrecnim pogojem o vrnitvi svojih lastnih vložnih knjižic najemali posojila, prihajajo sedaj in zahtevajo nazaj svoje prave vlož-rie knjižice. Mnogo posredovalcev trgovine z viožnimi knjižicami pa je bilo tako prepričano o neoviranem razvoju svojega poslovanja, da so vse založene vložne knjižice takoj spravili v promet in da sedaj ne vedo, kje so sploh knjižice kli-entov, ki so celo s pismenimi pogodbami zahtevali vrnitev. Vložne knjižice so že dolge mesece v velikanskem vrtincu prometa, ki ga je ustvarila vsa trgovina, izkoriščujoča stiske varčevalcev. Obrtne oblasti so po zakonu kaznovale z globami raznovrstne posrednike te trgovine, če niso imeli pravilno prijavljenih svojih poslovalnic. v kriminal so prišli spet drugi posredniki. Prizor iz kavarne Neki filmski zvezdnik je pred kratkim srečal v pariški kavarni na Montparnasu mlado damo. Ob 6. zvečer je z njo zamenjal prvi pogled. Ob polsedmih je sprejelo g06pa njegovo povabilo in z njim odšla na obed v drag hotel. Ob sedmih zvečer ji je v bližnji veletrgovini kupil in poklonil dragocen kožuh. Ob polosmih sta bila nova znanca zopet v kavarni. Mlada gospa je popila zadnji požirek portskega vin«, se spomnila, da ima nujne opravke, stisnil« novemu prijatelju roko in se poslovila. Zvezdnik jo ni videl nikoli več ter naposled pobesnel: kdo bi žrtvoval v sedanjih časih kožuh za en 6am smehljaj? MARIBORSKO GLEDALIŠČ „ . Sreda. 17 : zaprto * ki so izvršili na škodo strank karkoli kar Četrtek. 18. ob 20.: »Mornar« B Znižam nasprotuje določilom kazenskega zakona, cene. Zaključna dramska predstava. Repertoarji LJUBLJANSKO NARODNO GLEDALIŠČE DRAMA Sreda. 17.: »Krog 9 kredo Red Sreda. Zadnjič v seziji. Četrtek, 18.: »Izpreobrnitev Ferdiša Pišto re. D. OPERA Sreda, 17.: Andre Chenier Premiera. C. Četrtek. 18. ob 16.: »Prodana nevesta«. Dijaška predstava. Izven. Globoko znižane cene od 20 Din navzdol. Prihodnja premiera v drami bo v režiji prof. šesta češka drama »Okence«. Poslednja letošnja premiera bo Molierov »Tar-tuffe« v režiji dr. Branka Gavelle. Opozarjamo na premiero opere »Andre Chenier« drevi. Opero je zložil italijanski skladatelj Giordano, ki spada v krog Puc-cinija, Mascagnija in drugih Delo ima velike in lene arije, pa tudi močne ansam-belske nastope. Opozarjamo tudi na številko »Gledališkega li6ta«. ki ie izšla za to premiero in prinaša med drugim tudi vse-bi no opere. Opera pripravlja še delno v novi zaeedb; opero »Marto«. Prva letošnja umizoritev bo konec tekočega tedna. Dijaška predstava v operi bo jutri najbolj znano priljubljeno operno delo »Prodana nevpdta« Glavne tri vloge so v rokah ce. Ribičeve. 2. Banovca in g. Zupana. Vaška poip g. Rus Josip. Znižane cene od 20 Din navzdol. SARGOV KAL0D0NT Gospodarstvo Tekstilna industrija je najela v 9 mesecih 1087 delovnih moči Okrožni urad za zavarovanje delavcev je pravkar sestavil podatke o številu zavarovanih delavcev v posameznih gospodarskih panogah v dravski banovini za mesec april. Iz te statistike so morda najbolj za_ nimivi podatki, ki se tičejo zaposlenja v tekstilni industriji. To je ena onih redkih produkcijskih panog, ki se navzlic gospodarski depresiji razmeroma ugodno razvija. Tekstiina industrija zavzema pri nas sploh izjemen položaj. Njega razvoja tudi gospodarska kriza v bistvu ni ustavila, zakaj danes je v dravski banovini zaposlenih že več delavcev in delavk nego pred nasto. pom krize. Leta 1926 je bilo v tekstilni industriji Slovenije zaposlenih okrog 5000 delovnih moči. To število je naslednja leta naraščalo, tako, da je znašalo sredi 1. 1930., ko je tudi tekstiina industrija pričela ču_ ti ti posledice gospodarske krize, nekaj nad 9000. Sredi leta 1931. pa je bilo v slovenski tekstilni industriji zaposlenih le še 8300 delavcev in delavk. Lani jih je bilo julija povprečno 8761, potem pa je število mesec za mesecem naraščalo in v preteklem me. secu je bilo zabeleženih že 9848 delavcev in delavk, torej za okrog 700—800 več kakor pred nastopom krize. Od lanskega julija je torej tekstilna industrija najela 1087 novih delovnih moči, v primeri z nizkim stanjem sredi leta 1931. pa se je število v tekstilni industriji zaposlenih delavcev in delavk povečalo že za 1550. žal nam statistika ne pove, kakšni so delovni pogoji v tej industrijski panogi, odnosno kakšno gibanje kažejo v razdobju zadnjih let mezde tekstilnega delavstva. Zaposlenost v ostalih industrijskih panogah Kakor smo 2e poročali, se Je povprečno število zaposlenih delavcev, vpisanih pri OUZD, v aprilu povečalo nasproti marcu za 3376 na 74.070. število v posameznih gospodarskih panogah zavarovanih delavcev pa se je v tem mesecu gibalo takole: Za v. prirastek del. ali padec Gradnje nad zemljo 3916 + 1871 + 47.8 % Industrija kamenja 3097 + 615 + 19.9 % Gradnja cest 1969 + 148 + 7.5 % Oblačilna ind. 4354 + 265 + 6.1 % Gozdna ind. 5946 + 259 + 4.4 % Usnj. ind. 1508 + 35 + 2.3 % Higijena 1637 J- 33 + 2.0 % Cevlj. ind. 2960 + 57 + 1.9 % Kem. ind. 1527 + 27 + 1.8 % Tekst. ind. 9848 + 149 + 1.5 % Kovinska ind. 6010 + 20 + 0.6 % Lesna ind. 3635 4- 20 + 0.6 % Papirna ind. 1775 — 2 — 0.1 % Tobačna ind. 866 — 4 — 0.5 % Prehranb, ind. 3445 — 16 — 0.5 % Hišna služinčad 8230 —■ 40 — 0.5 % Gost., kavar. 2863 — 29 — 1.0 % Trgovina 3717 — 61 —- 1.6 % Grafična ind. 1006 — 19 — 1.9 % Občinski obrati 1367 — 29 — 2.1 % Kakor je iz gornjih podatkov razvidno, izkazujejo v aprila pomembnejše napredovanje izrazito sezonske industrije. Tako je v stavbni stroki (gradnje nad zemljo) na. raslo število delavcev za skoro 2000 ali 50 odstotkov, v industriji kamenja in zemlje pa za preko 600 ali 20 odstotkov. Sprememba glede poslovnega davka na moko Kakor smo že včeraj kratko poročali, je finančni minister izdal novelo k uredbi o skupnem davku na poslovni promet. Ta uredba vsebuje med drugim novo besedilo pripombe k tarifni postavki skupnega da v. ka na moko. Poslovni davek na moko ostane v načelu nespremenjen: 6% od pšenične moke in 2.4% od koruzne. Kakor doslej morajc trgovski mlini in mlini na merico (kmečki mlini) za vsako količino zmletka, ki jo stavijo v promet plačati 6% od 2.4% skupnega davka na poslovni promet. Izdati morajo vsakemu kupcu račun na uradnem obrazcu. Osebe, ki se bavijo s trgovino ali z obrtno odnosno industrijsko predelavo moke (trgovci, peki, slaščičarji, izdelovalci teste, nin) morajo na zahtevo oblaste v dati na vpogled račune o kupljoni moki in po novi uredbi tudi trgovske knjige. V protivnem primeru se pobere skupni davek na vse ugotovljene količine in na promet ali porabo moke za ves čas, za kateri se ne more z načuni dokazati, da je bila uporabljena ali prodana moka, na katero ni bil davek plačan. Ta določba je sedaj razširjena še v toliko, (hi oceni davčna uprav« višino tega prometa in predpiše skupni davek ako se na podlagi zbranih podatkov ali na drug način ugotovi, da so te osebe stavljale v promet ali rabile moko, na katero davek ni bil plačan. Nadalje določa nova uredba, da so osebe, ki kupijo moko od koga drugega a ne od mlinarja, dolžne o tem predložiti prijavo davčni upravi in označiti tako prodajale« kakor tudi vrednost kupljenega blaga. če prodajalec ni bil trgovec, mora na podlagi te prijave takoj plačati tudi skupni davek od 6% odn. 2.4%. Proti osebam, ki tako ne postopajo, se uporabljajo določ. be o ocenitvi prometa in mu davčna uprava predpiše davek. Nadaljnje spremembe se tičejo mletja na merico. Po dosedanjih določbah so kmečki mlini, če so za merico ali proti plačilu mleli osebam, ki niso kmetje, plačali pav-šalirani davek v višini 6 par od kg izdanega pšeničnega zmletka (moke. otrobov) odn. 2 pari od koruznega zmletka, in sicer Po ceni davčnega odbora na podlagi prometa prejšnjega le*a. Trgovski mlini pa so morali plačati za vsako mletje proti plačilu ali za mer;co skupni davek v višini 8 nnr za kg pšeničnega in 3 pare z? kg koruzneea zmletka Ta določba se po novi uredbi uli ne. Po novi uredbi se sa mletje v vseh mli- nih (trgovskih in kmečkih) osebam, k5 se ne smatrajo za kmete, računa skupni davek od 6%, m sice_- na podlagi prodajne cene po kateri sicer mlin prodaja moko. če pa se dotični mlin ne bp.vi s prodajo moke, se vzame kot baza borzna cena zmlete muke; če pa je borzna cena manjša od prometne cene v dotičnem kraju, se ima ta prometna cena vzeti za podlago. V računih, ki se morajo izdati na uradnem obrazcu, se mora tako pri prodaji moke, zmlete na lastni račun, kakor tudi pri izjaji zknletka na merico ali proti plačilu, vpisati količina, vrsta in vrednost blaga, ki se stavlia v promet. Kakor doslej, je treba na vsaki vreči v promet stavljene ali za merico odnosno plačilo zmlete moke staviti osebam, ki ne smatrajo za kmete vinjeto, ki se mora po novi uredbi nalepiti na gornjem delu vreče, nekaj nižje od mesta, kjer se vreča veže. Na vinjeto ze treba vpisati firmo (mlin), dan prodaje in dan knjiženia. Nova uredba nadalje določa, da je treba za mletje proti plačilu ali za merico kmetom plačati splošni (2 odstotni) poslovni davek od dobljene nagrade za uslugo. Ako' se nagTada sprejme v obliki moke, ali pa če se žito, prejeto za merico, predela v mo. ko, tedaj je v 6% stopnji skupnega davka o priliki prodaje te moke vsebovati promet mletja na merico. Mlinski proizvodi v mli. nih nabavljalnih zadrug ali zveze so v prometu s svojimi zadrugami nadalje pro sti skupnega davka. Prodaja take moke, najsi gre pri tem tudi za vnovčenje viška, alj pa prodaja v nasprotju z zadružnim: pravili tretjim osebam, je podvržena skupnemu davku. Predelovalci žitne moke (peki, slaščičarji, izdelovalci testenin), plačajo kakor doslej davčni dodatek za predelavo moke v višini 2%. Pri prodaji moke na trgih morajo občinska oblastva pobirati skupni davek v višini 6% od vsake osebe, ki z računi ne more dokazati, od koga je moka kupljena in da je davek plačan Ako se pri osebah, ki se bavijo s trgovino ali predelavo moke, najdejo količine, na katere ni plačan davek, so take osebe odgovorne za utajo na i&ti način kakor prodajalci. Železniške postaje in vsa prevozna podjetja so dolžna dostavljati pristojnim davčnim upravam ob koncu vsake, ga meseca podatke o natovorjeni moki (številko vagona, težo, pošiljalca in prc. jemnika). Novi seznam luksuznih predmetov Nova uredba o davku na poslovni promet vsebuje med drugim tudi dopolnitev seznama predmetov, na katere je treba plačati luksuzni davek v višini 10 odst. V ta seznam so med drugim vneseni naslednji predmeti: pomaranče, pmijoli, kokosov oreh in drugi eksotinči orehi za hrano; jas-minovo. bergamotno, rožno, vijolično olje m olje pomarančnega cveta ter slična olja; čevlji od jelenove, antiopine, krokodilove, kačje kože, devlji od lakiranega usnj0g2< 347.50—. 362.50; „2< 327-50—342.50: »5« 307.50— 322.50; >6« 277.50—287.50- >7« 175—185; sSc 65—67.50. Otrobi: baški 52.50—57.50; banatski 52.50—55.50 -f- Somhorska blagovna borza (16. t. m.). Tendenca nespremenjena. Promet 91 vagonov. Pšenica: baška. okol. Sombor, sreni-ska. slavonska 215—217.50; gornjebaška banatska, banatska poteka 217.59—220. baška potiska 220—222.50. Koruza; baška 62—64; za iunij—julij 65—67; Dunav, Tisa, šlep 65—67: baška bela 63—65. Moka: baška in banatska »0;:« in »Ogg« 345—365; >2« 325—345; »5t 305—320; »6« 275—2S0; ,7« 175—1S5; ?S< 65—67.50. Otrobi: baški 52.50—55. -}- Budimpeštanska terminska borza (16. t. m.) Tendenca slaba, za koruzo stalna; premet skb. Pšenica: za maj 12—1202, za junij 12.97—12 98 za okt. 11—11.02; rž: za junij 6.82—6.£9; koruza; za maj 7 25— 7.28. za julij 7.38—7.40. Dragoceno drevo Najdražje drevo na svetu je navadna platana. Kljub stoletni starosti ne bi bila dosti vredna, če ne b> rastla v Londonu. Sto ji sredi živahnega Citvja ob stiku Che-apsija in Wood Streeta. Zasadili so jo. da bi označili nekdanji oltar pri i»Velikem požaru« unic: cerkve sv. Petra. Številni kupci so nudili londonskemu magistratu za to drevo vedno v šjo ceno. ki je naposled narastla do 3 milijone Din Ta izredno visok« cena je posledica draginje parcel v natrpanem Cityju A mesto ne d o vol' posekati zgodovinske platane 'n je celo zahtevalo od lastnikov bližnjih hiš. da ji morajo ohraniti potrebno svetlobo Stavbe ob platani se zaradi tega ne smejo dvigniti. Iz življenja Past za avtomobilske tatove v Ameriki * v ^ ^^ Takšne pasti nastavlja policija avtomobilskim tatovom v Ameriki lonca v vesoljnostl Arktaras, prvak med nebesnimi dirkači in Ifig. Kregar Rado: Naše Narodno gledališče v krizi 600krat hitreje nego najhitrejši brzovlaki «lrevi naše sonce z vsemi svojimi spremljevalci skozi vesoljnost. če si predstavimo, da je njegova masa tolikšna kakor sama 350.000 zemeljskih krogel, bomo razumeli. kako silne so energije, ki gibljejo pla-memco naših dni v brezmejnem prostoru. Toda naše sonce spada med manjše zvez_ de v prostoru in njegova hitrost med srednje hitrosti. 20krat hitrejši je šampion med nebesnimi tekači, zvezda Arkturus, ki dre-V- po Koboldovih računih z nepojmljivo hi. t ros t i o 415 km na sekundo, 10 COOkrat hitreje nego najhitrejše lokomotive in 400-krat hitreje neero izstrelki modernih topov. F'-! tem je Arkturus 80 000-krat. večji od r.ašega sonca in bi imel dovolj prostora za Pred kakšnimi štirimi tedni se je vrnil iz Rusije domov na Moravsko 48.letni Otc-kar špejbl. sin vdove po železniškem urad-r:ku. Špejbl je odrinil v začetku svetovne vojne kot vojak na bojišče, ker je prišel v činu podčastnika 128. pešpolka v rusko ujetništvo. Tedaj se je začelo zanj silno razgibano življenje, ki se je po dolgih Odiseja h zaključilo v Irkutsku, kamor so ga poslali v taborišče. Ko pa se ie začela vojna nagibati h koncu in so se jeli jetniki vračati v domovino, je ostal Spejbl v Rusiji, ki mu je postaja. diuga domovina, še več. Ustvaril si je v Irkutsku domače ognjišče, vzel za že_ no lepotico iz Irkutska ter otvoril tam instalacijsko oodiffie. ki je dobro uspevalo, čeorav ni bil instalater po poklicu. Prišli pa so črni dnevi tudi za špejVa. Najprej je buhnila boljševiška revolucija. 7. epe t se ie začelo potovanje iz kraja v kraj .končalo se je s tem, da so pridelili Špejbla kot profesionista v neko tvornico na delo. Tedaj se je že rahlo oglašalo do-motožje v špejbiovi duši. Pisal je večkrat domov, da b: se rad vrnil k svojim. Vendar se ni mogei za to odločiti tako dolgo, dokler je živela žena. Po njeni in otrokovi smrti pa se je čutil rrož tako osamljenega, da je sklenil vrniti se k materi, ki ga je v visoki starosti 77 let nadvse prisrčno sprejela. Pri nji je nameraval ostati tako dolgo, da b'" se mu nudila kakšna možnost dobrega zaslužka. Na letošnji materinski dan je hotel špejbl napravita materi posebno veselje. V hiši. kjer je živela Špejblova rodbina, ni bilo elektrike. Sin je hotel presenetiti ma_ ter in medtem ko je b"'a starka s hčerjo v obiskih pri sorodnikih, je napeljal električni tok v h:šo. Ko se je gospa špejblova v nedeljo zvečer vračala domov, jo je sin z veseljem sprejel na pragu domače hiše ter ji rekel: »Mamica, zdaj pa pritisnite na ta gumb!« Gleda! je, kako bo zažarel materi obraz, ko se bo v hiši prižgala električna žarnica. Toda joj! Komaj se je starka dotaknila električnega gumba, se je zgrudila mrtva 10.5 milijarde zemeljskih krogel. Vse druge zvezde, ki nam je znana o njih hitrost, so pač počasnejše od Arkturusa, a se lahko kosajo s soncem Zvezda Beteigeuza, ki ima dovolj prostora za 27 milijonov sončnih obel, predrvi v eni uri 61.000 km, Sirius pa opravi na sekundo 8 km. Strašna je misel, da bi utegnili velikani s temi brzinami trčiti drug v drugega Toda ta bojazen je prilično odveč, kajti zvezde so tako na redko posejane v prostorju in so tako daleč druga od druge, da moreta po računih zvezdo, slovcev trčiti dve sonci komaj vsakih 1800 trilijonov let. po Arrheninsovih računih pa komaj vsakih 1000 bilijonov let. na tla. Nekje v električni napeljavi je brila napaka in starka je postala žrtev toka. Kakor blazen je začel špejbl tekati po dvorišču, od tam pa je zdrevil na bližnjo postajo, kjer se je vrgel pod kolesa premikajočega se vlaka, ki so mu odrezala obe nogi. V smrtnonevarnem stanju so ga prepeljali v bmsko bolnišnico, kjer bo naj. brže izdihnil. Oče ustrelil sina in sebe V NVolfhausnu pri Kaslu sta se te dni sprla b2 letni zdravnik dr. Gronefeld m njegov 26 letni sin. Slednji je hotel -'pustiti svoje študije in je to sporočil očetu, ki se je temu uprl. Spor je bil tako oster, da je oče segel po samokresu in ustreli! sina. Ko se je pozneje 'ztreznil, se je ubil še sam. Plaz med pogrebom V Džebel-Akumu v Alžeru so te ani pokopavali dveletnega otroka. Grob so izkopali na pobočju, s katerega se je v trenutku, ko so hoteli trupelce pokriti z zem J jo, vsul plaz zemlje. Plaz je zasul šest žensk, ki so prisostvovale ceremoniji. Tri od njih so rešili žive, tn pa so se zadušile pod plazom. Zopet zvezde v Avstriji V republiki Avstriji nameravajo zopet uvesti star? vojaške distinkeije nekdanje avstro-ogrfike vojske, t. j. zvezde Pravijo, da se ljudem silno toži po njih Tozadevna reoganizaci ja se bo izvršila postopoma, približno v dveh letih. Radio konferenca v Luzernu V Luzernu so te dni otvoril; mednarodno radio-konferenco. ki bo nanovo razdelila valovne dolžine sredozemskih držav n dežel, ki leže ob Sredozemskem morju. Konferenca bo dovršila svoje delo predvidoma v dveh do treh tednih, določbe pa bodo uveljavljene pozneje. sveta Pozabljeni genij Istočasno kakor Goethe je obhajal skromno stoletnico tudi leseni peresnik, ki ima zanimivo zgodovino. Jekleno pisno pero so izumli še l. 1830, ko je bil Goethe živ. A veliki pesnik je slej ko prej rabil samo gosja peresa in isto so delali vsi njegovi sodobniki. j Nihče ni vedel, kaj bi počel z jeklenim peresom. Nerodni izumitelj ga je samo navezal ne paičico. Vedno je zdrknilo, brizgalo ter vse kmalu razočaralo. Šele 1. 1832 je vrgel nepoznan genialen mož na trg preprost lesen peresmk. Ta izum si je z nepopisno brzino osvojil zemeljsko oblo. Vsi s« Irmalu pisali z jeklenim peresom. Trgovci, ki o prodajali gosja peresa, so zašli v krizo. Njih skladišča so bila natrpano polna. Jekleno pero je čez noč uničilo blaginjo številnih ljudi, ki so izdelovali ali na debelo ir drobno prodaiali gosja peresa. 'A isti mož. ki je izumil lesen perecrvk. je kmalu našel rešitev. Pričel je izdelovati zoobtrebce iz gosjih peres Poceni je pokupil zaloge in obogatel. Leseni zobotrebci takrat še ni*o bili priljuMjni A za človeško nehvaležnost je značilno, da ne pozna nobena zgodovina izumov imena srečnega izumitelja. Pravijo, da j« bil Anglež, a še to 60 samo demreve. Otvoritev ulice Paula Doumerja Državni predsednik Lebrun je te dni v Parizu otvoril ulico predsednika Paula Doumerja med Trocaderojem in četrtjo Passy Pri želodčnih težkoeah, izgubljenem teku, zagatenju, napetosti, zgagi, vzpeha-vanju, tesnobi, bolečinah v čelu, nagnjenju k bluvanju učinite 1—2 čaši naravne »Franz Josefove« vode, temeljito iztrebljenje prebavil. Mnenja bolnišnic izpričujejo, da jemljejo »Franz Josefovo« vodo radi tudi oni, ki morajo dolgo polegati v postelji in jim zelo prija voda. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vsaki lekarni, drogeriji in vseh špecerijskih trgovinah. Venec, ki so ga vrgli v Temzo Hitlerjev zunanje politični zaupnik Alfred Roeenfoerg se je mudil prošle dni v Londonu, kjer je položil venec s kljukastim križem na grob angleškega Neznanega vojaka. Venec je neki angleški pomorski častnik odnesel in ga vrgel v valove Temze ANEKDOTA >Danes pa sem se od vsega razreda naj. bolj odrezal,« pravi Pepček. ko se je vrnil iz šole »To me zelo veseli, Pepček; a kako je bilo to?« vpraša mati. »Veste, učitelj je hotel vedeti, koliko nog ima noj, pa sem rekel tri.* »Toda noj ima vendar dve nogi!« »Seveda, to vem zdaj tudi jaz — a drugi so rekli vsi štiri in tako sem jaz to najbolje vedel.« Predlog za sanacijo finančne krize V javnosti je bil sprožen predlog, da bi se ustanovilo Društvo prijateljev gledali, šča, ki bi moralno in materielno pomagalo upravi reševati težak finančni položaj. Tudi ustanovitev gospodarskega sveta je postala nekaka javna zahteva. Mnenja pa sem, da ustanovitev te in one institucije ne more imeti odločilnega vpliva za sanacijo kritičnega finančnega položaja, če se ne izdela širokopotezen program za reorganizacijo celotnega dosedanjega javnega sode. iovanja in ne angažirajo za sanacijo finančnega položaja država (ministrstvo prosve. te in financ ter uprava Narodnega gleda-l.šča), banska uprava, mestna občina, član. stvo gledališča in celotna slovenska javnost. Sanacija finančnega položaja se da po mojem mnenju izvesti po naslednjem programu: 1. Državna dotacija naj se loči od subvencije, ki jo nakažejo banska uprava, mestna občina in celotna "'ovenska javnost preko sodelovanja Društva prijateljev gle. dališča. Državno dotacijo upravlja uprava Narodnega gledališča pod državno kontrolo. Samoupravno in javno subvencijo upravlja sicer uprava gledališča, vendar pa ji je dodeljen gospodarski svet ali sosvet ali odbor, ki bi nadziral uporabo javnih prispevkov. 2. Za kritje primanjkljaja v znesku okrog 2.700.000 Din se angažira država ta. ko, da finančno ministrstvo dovoli naknaden kredit v znesku okrog 250.000 Din iz postavke državnega proračuna (neplačani računi iz preteklih let). Izplačilo zaostanka na honorarjih v okroglem znesku 250 000 Din se črta in se vnese v postavko redukcij. Vsekakor bo članstvo to redukcijo, ki je de facto že izvedena, lažje utrpelo, kot pa novo, čeprav zadene prva samo nekatere člane. 3. Ustanovi se Društvo prijateljev gledališča, ki naj zfrira prispevke iz članarine, darila ter aranžira razne prireditve in zibirke. Pri količkaj intenzivnem delu je računati s skupno vsoto kakih 70.000 Din letno. Poglavitna naloga društva pa bodi propaganda za čim večji obisk gledališča in nabiranje abonentov. Z intenzivno re. klamo in stvarno repertoarno politiko se da dvigniti inkaso na kakih 2.000.000 Din. (Ta inkaso je imelo gledališče v letu 1927/28.) Ker je upoštevana v proračunu le vsota 1,500.000 Din bi tako dosegli skupno s prispevkom Društva prijateljev gledališča finančni efekt v približnem znesku 570.000 Din. 4. Mestna občina ima za subvencijo Narodnega gledališča predvidenih nekako 300.000 Din. Ta vsota naj se izplača upravi v celoti, brez odbitkov za uporabo električnega toka in vode. Dolg na toku in vodi naj se — kakor je bila sedanja praksa — v bodočem proračunu mestne občine kot neizterljiv črta. Tako bo znašala subvencija mestne občine nekako 500.000 Din. Na občinski seji je bilo sklenjeno, da se uvede gledališka taksa na vstopnice za kmo. Navedem predlog smatram za zelo ume. sten. le s to pripombo, da uvedejo to takso vse občine dravske banovine, še enostavneje pa je, če jo pobira oziroma uvede banovina. Z uvedbo takse (gledališke* na vse vstopnice za kinopredstave in zabavne prireditve bi utegnili doseči vsote, ki bi brez škode za kinopodjetja v veliki meri pripomogle do sanacije našega gledališča. Ce imajo odločilni krogi res interes na obstoju, delovanju in razvoju našega gledali, šča, potem mislim, da uvediba te takse ne more naleteti na resne ovire in pomisleke pri finančnem ministru. Računajoč na podlagi statistike, veljavne za Ljubljano, kjer je bilo v letu 1932 prodanih približno 723.000 vstopnic za kinopredstave in zabavne prireditve, bi navedena taksa v minimalni izmeri 25 para na vstopnico vrgla okrog 180.000 Din, v vsej banovini pa najmanj 500 000 Din do 600.000 Din. 5. Z razpustom Prosvetne zveze je pre. vzela ljubljansko radio postajo v začasno upravo poštna uprava v Ljubljani. Ljubljanski radio je imel v letu 1932 okrog 8000 naročnikov. Brutodohodki so znašali v tem letu kakih 1,930 000 Din. Režijski stroški so znašali 750.000 Din, odpis investicij in kritje izgube prejšnjih let 300.000 Din, obresti 100.000 Din (v zaokroženih številkah). Za honorarje pa se je porabilo okrog 800.000 Din. Ako dobi gledališka uprava v eksploatacijo ljubljansko radio postajo, potem more računati v tekočem letu z bruto dohodki okrog 2.000.000 Din. Od tega ji ostane, če odračunamo režijo, odpis dolga, obresti itd., najmanj okrog 800.000 Din za kritje gledališkega primanjkljaja. Režijski stroški, posebno izdatki za honorarje, bi se znatno znižali, ker bi se oddajale vse opere in drame brez poseb. nega honoriranja članstva. Če bi prešla radio postaja v roke gledališke uprave, bi država tako odtegnila to važno tehnično in kulturno ustanovo vsakemu strankarsterv. političnemu vplivu. Radio je danes poVeg časopisja zelo učinkovito propagandno sredstvo, ki je lahko v nekih primerih zelo nevarno orožje v rokah opozicije. (Sede na visoke aktivnost ljubljanske radio postaje bi megli njeni dohodki v veliki meri kriti primanjkljaj v gledališkem budžetu. Z oddajanjem dramskih in opernih precL stav bi se močno dvignil ne samo interes za radio, temveč tudi za gledališče, ki bi tako postalo vsaj glasovno dostopno prav vsem plastem naroda in kar je važno: ne samo v mestu, temveč tudi na kmetih. Z gotovostjo lahko računamo, da bo v tem primeru naraslo število naročnikov na 10 tisoč, čisti donos radiopostaje bi se s tem povišal zopet za kakih 250.000 Din. 6. Ako prištejemo še subvencijo banske uprave v znesku okrog 200.000 Din, potem bodo predvideni dohodki dali skupno vsoto kakih 3.000.000 Din do 3.400.000 Din. Navedena vsota bi zadostovala za popolno sanacijo finančne krize in ustvarila pogoje za nemoteno in neovirano delo in razvoj našega Narodnega gledališča. * S tem svojim poročilom nisem imel namena ščititi upravo ali upravnika pred stvarno kritiko Kritika je potrebna, toda sloneti mora na poznanju razmer, strokov, nem znanja, tehtnih razlogih in predvsem na dokazih. Te vrste kritike upravnega poslovanja in finančnega gospodarstva pa do danes v javnosti še nismo slišali. Nočem trditi, da uprava mogoče ni naredila po-grešk. Brez teh ni podjetja, pa naj bo to državno ali zasebno. Ni ga upravitelja upravnika, direktorja ali kakor se j>ač imenuje vodilna osebnost, ki ne bi često podlegala zavestno, ^e češče pa podzavestno vplivom simpatije, antipatije, poznan, stva, političnih razlogov itd. Ali dokler se gibljejo te pogreške, prestopki, krivice v zakonitem okvirju, potem jih je treba odpravljati interno, v gledališču „ne pa jih obešati na veliki zvon in tako ustvarjati po nepotrebnem nerazpoloženje v javnosti. Do malega vse tozadevne preiskave, izzvane po vsakoletnih krizah, so pokazale, da je večina sumničenj in očitkov neutemeljenih, da so obdolžitve pavšalne, da je bilo upravno in gospodarsko poslovanje v redu. če pa se že spravi ves spor v javnost, po. tem je treba dati upravi, predvsem upravniku možnost zagovora in obrambe, pa tudi sodnega zasledovanja žalivcev njegove osebne časti in uradnega položaja. Naše gledališče preživlja veliko in nevarno gospodarsko krizo, gre za njegov obstoj, zato ni sedaj prikladen čas za spo. re, kritiko ,izmeno vodilne osebnosti. Predvsem je potrebna izdatna in hitra pomoč države, oblasti, občine in celotne javnosti. V enaki meri je nujna tudi pomoč članstva in čim večja agilncst uprave. Preverjen sem da bodo oblasti in javnost podprle v tem delu sedanjega upravnika Otona Zupančiča, na čigar ramenih leži vsa odgovornost, ki je glede na položaj, ki ga zavzema v kulturnem življenju našega naroda. večja, kot vsakega drugega Slovenca. Z vsemi sredstvi moramo zabraniti in preprečiti bridko razočaranje ki bi ga zaradi danih razmer moral doživeti Oton Zupančič, da bi se baš pod njegovim vodstvom zaprla vrata naše visoke kulturne institucije. To je slovenski narod dolžan storiti iz ljubezni do naše kulture m iz spoštovanja do njenega predstavnika Otona Zupančiča. Op.: V včerajšnji članek se je vrinilo več tiskovnih napak, tako je zlasti treba med. naslov ^-Gospodarske vesti« popraviti v ^Gospodarski svet«. Vsak dan ena »Neverjetno in še se najdejo učenjaki, ki ti trdijo, da so bili naši predniki opice!« Japonci pred Pekingom Glavni vhod v Peking, skozi katerega bodo vsak čas vkorakale japonske čete Bivši kancelar prosi za invalidno podporo V C n B A N D D ER D E C T 6 C H EN BVCIlDSlUCMClt 22. ________ fetuttjaK to 8*rW<«»«citr£f* _ ................ _ 19 H« 6tm ujttujcutfute« S tj*nk ta{r(«* —//Žm •it ktam*-»taMtaf^l — aMtbMaluti« Wt>ntamitai ------*ji----------^ «9- SS't 9im*l)run, to «tf m £«,. t« te« ft*jijin*.»nU V^UtA Ovuft ■lib«« / S/r + Ji r K* C*«Mril«af. Faksimile izkaznice, s katero prosi zveza nemških tiskarjev pristojno oblast za podporo svojega člana Filipa Scheidemanna, bivšega kancelarja Tragedija matere vojnega Ujetnika Vozne olajšave, zletni znaki in razna navodila Ljubljana, 16. maja. Za I. pokrajinski zlet SKJ v Ljubljani veljajo tele ugodnosti: Prost prevoz telovadec ega članstva^ naraščaja 'n dece po železnicah in parniki.h v d rža v n i e ksploa tac i j i. 75 odstotni popust za vs*ž vozne cene po železnicah in parnikih v državni eksploata-ciji za članstvo Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije. 50 odstotni popust na vse vozne cene po železnicah in parnikih v državni eksplo-ataciji vsem ostalim adete-žnikom (neč.a-nom) pokrajinskega z!eta. Načelništvo Saveza SKJ bo dalo na razpolago samo toliko izkaznic zo brezplačno vožnjo za telovadeče člsrstvo nara-sčaj in deco. .kolikor bo save/.no načeln;<štvo pre.elo od žup potrjenih prijav. Ugodnosti, ki veljajo za predzlctni. »a-raščajski dan dne 18. junija: a) pro^t prevoz po železnici -n parobro-dih imetnikom bron.ist^a zletnega znaka Ta znak se bo :zdaja' samo naraščaju m nj;h vodnikjm. b) 75 odstomi popust na vozne cene po železu.ci in parov.odia v zvezi s člansko legitmaci^-i. c) ugodnosti >0 odstotnem pr pusta na voz-ne ccne no že eco ;i in parob">d.h so dele n; vsi posetniki zleta, tudi nečlani. Ob glavnih zletnih dneh, t. j. od 27. do 29 junija pa veljajo vse vozne olajšave samo za članstvo s srebrnim zletnim znakom. Zato so 'zdrim pa-som za 75 odstotni popust po ždezmei n pirobrodih v drž. eksp., bele brez pasu za 50 odstotni popust po železnici in narobrodih v drž. eksploata-Cti'-. Zletni z nek ? pripadajočo legitmacijo in prispevkom za zavarovalnino velja za naraščaj ski dan Dm 12, za glavne zletne dneve Din 27.—. I deiežmkom. ki bodo reflcktirali na 75 odstotni, odnosno 50 odstotni popust po železnicah -n parobrodh v drž. ekspl za predzletm dan — dan vuiaštva in naraščaja — se ne bodo izdajal, narašča jski zletni zna'R?quiema« z Dunaja. — 22: Čas, poročila, plošče. Četrtek. 18. maja. I.JLBLJANA 12.15: Radio kvartet. — 12.45: Dnevne vesti. _ 13: Čas. radio kvartet, borza. — 18: Salonski kvintet. — 19: Red in snaga. — 19.30: Pogovor s poslušale. — '20: Prenos koncerta Ferijalnega saveza iz Maribora. _ 21.30; Godba na harmoniko. — 22: C;,s. poročila, salonski kvintet. BEOGRAD 12.05: Radio orkester. — 16: Violinski koncert. _ 19: Plošče. — 20: Prenos koneprta iz Luhliane. — Lahka glasba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 20: Prenos kone< rla i? Ljubljane. — 22.10: Plesna glasba. — PRAGA 19 35: Humor v pesmih. — 20 15: Ob začetku češkega rad a. — Orkestralen konr-ert. — 22.15: Šramel kvartet. — BRNO 19.35: Program kakor v Pragi. — VARŠAVA 18: Lahka in plesna glasba. — 20: Večer > hke glasbe. — Spevoigra. — 22.15: Plosn* glasba. — DUNAJ 11.30: Godalni kvartet. — 16: Iz zvočnih filmov. — 17.15: Sodobni avstrijski skladatelji. — 19: Lahka godba orkestra. — 21: Orkestralen koncert. - 22.35: Plošče. — BELIN 20.10: plesni več»r v starem Berlinu. _ Lahka godba. KoNIGSBFRG 20: Orkester mandolin n kitar. — 20.30: SLišna igra. — 21.35: Koncert lipskega komornega dufta. — 1UCHLACKER 2f): Koncert siinfonijskega orkestra. _ 22 20- Brahmsove klavirske skladbe. BUDIMPEŠTA 17.30: Pevski koncert. — 22.15- Mednarodne tekmovanje pianistov. — 22 15: Lahka glasba — RIM 17.39: Vokalen in instrumentalen koncert. — 20.45: Plesni večer. Da si prihranijo društva visoke povzetne stroške priporočamo, da nakažejo odgovarjajoči znesek v naprej po iioložnici poštne hranilnice podr. v Ljubljani št. 11.820. Zletni znaki, navodila in železniške legitimacije se naročajo neposredno pri zlet-nem odboru brez posredovanja žup Zletni odbor bo izdal tudi »Navodila« za lažjo orijentacijo članstva n« zletu V »Navodilih« bo podrobno naveden spored vseh prireditev in izletov, priložen bo tudi načrt zletnega telovadišfa in mesta Ljubljane. Ker bodo »Navodila« vsakemu ude-ležniku zleta nuino potrebna in bo naklada omejena, prosimo bratska društva, da na-roče obenem z znaki m legitimacijami rudi »Navodila«, po izredno nizki ccni Dm 2.— Vsi udeleženci zleta. ki nameravajo po zletu prirediti izlete v skupinah «li posamič. bodo prejeli posebne legitimacije v zletni pisarni. Na naročila brez istočasnega naka7;la odgovarj?;očega zneska se ne bo oziralo niti odgovarjalo! Češkoslovaški naraščaj na pokrajinskem zletu. Zleta v Ljubljani se udeleži tudi češkoslovaški sokok-ki naraščaj do 400 oseb. ki prispe v Ljubljano 17. junija zvečer V Da se Atcna : Ilirija 4:2 poveča zanimanje za hazenski šport, se LHP že dalj časa bavi s preureditvijo pravil. Cilj preureditve obstoja v glavnem v zmanjšanju raznih prestopkov in s tem v preeestem ustavljanju igre. Sporedno s tem postaja igra zanimivejša, k čemur pripomore tudi večji igralni pro_ stor. — Streljanje na gol je dopuščeno le iz večje razdalje, kot doslej,- goli so efekt-nejši in dobre strelke pridejo bolj do veljave. že v lanski sezoni se je z uspehom napravil prvi poizkus na povečanem igral, nem prostoru in z ublaženimi pravili. Pretekli teden se je poizkus ponovil, le da je mesto sedmih igralk nastopilo devet. Uspeh je bil zelo zadovoljiv, igra je ob velikem zanimanju prisotne pubiike nudila mnogo napetih situacij in športnega užitka. Vsekakor se zdi, da se bodo nova pravila dobro obnesla. Opaža se le, da jih igralke še ne poznajo ter da niso vajene igrati v povečanem številu. S. treningom, orilagode. nim novim pravilom, se bo igra še mnogo spremenila in izboljšala. Tekma med Ateno in Ilirijo je bila zelo borbena. V živahnem tempu je potekala iz polja v polje, vendar je Atena imela nekoliko več od igre in ponovno dokazala, da je še vedno najjačja družina v podsavezu. Obojestransko pa se opaža pričetek sezone in pomanjkanje treninga. Tekmo je sodil zadovoljivo g. Dobrlet. Propagandni miting ASK Pri morja. Propagandni miting Prlmorja, ki bi se moral vršiti 13 in 14. t. m. in je bil preložen, bo v soboto 20/ t. m. -ob 16. in v nedeljo, 21. t. m. dopoldne Ob 9. Prijave, ki so' pri-javnine proste, se sprejemajo na klubov naslov, Tavčarjeva ulica 1.-HT. do sobote 20. t. m. opoldne, oziroma' na igrišču pol ure pred pričetkom mitinga. Pravico nasto. pa imajo verificirani in neverificirani atleti. Tekmovalo se bo v treii skupinah, in sicer: a) juniorji do 16. leta. bi juniorji do 13. leta. c) seniorji. V odmoru nogometne tekme Hašk :"Primorje se bo tekla štafeta 4X800 m. Razpis mesta posiovodje. Dosledno sk^e. pu redne gl. skupščine LNP iz 1932 in sklepu u. o. LNP od 10. maja t. i. razpisuje LNP mesto poslovodje LNP. Računati je. da traja delo dnevno po 2 uri. Reflek-tanti naj pošljejo svoje ponudbe na LNP. poštni predal 138. Ljubljana, do 23. maja do 18. ure v zaprti kuverti, a v levem ku-vertnem kotu naj napišejo veliko črko »P«. V ponudbe je navesti ime in priimek, ro.jst. ne podatke, narodnost in državljanstvo, šolsko izobrazbo in znanje jezikov, even-tuelno dosedanje delovanje v športnih klubih .odnosro v športnih forumih in višino mesečnega honorarja. — U. o. LNP. ASK Primorje, SK Maribor, SK Rapid in SK železničar naj pošljejo slike svojih igralcev ali pa slike celega te.ama v velikosti 8.5X5.5 na »Dubravko« tovarna Novi Sad Slike teama .(moštva) imajo lahko obliko razglednice. LNP ob.iavlia to na prošnjo svoje tvornice. LNP, odnosno JNS. Službene objave Sekcije ZNS. Po sklepu seje upr. odbora sekcije z dne 5. t. m. se pozivajo vs; podsavezni sodniki v območju LNP, da pošljejo v roku 8 dni sekciji predpisano prijavo za savezni sodniški izpit s takso Din 100 Podsavezni sodniki, ki se ne bodo odzvali, bodo črtani, ker je JNS odplavil funkcijo podsaveznih sodnikov. Sodniki naj v svojih referatih o tekmah v bodoče natančno, določro in razumljivo opi_ šejo vsak incident, ki spada pod kazenski pravilnik JNS da s tem pospešijo in olajšajo postopanje v pristojih odborih podsa-veza. Plena rn ' sestanek ljubljanskih članov sekcije (save?,nih in oodsavezn;h sodnikov) bo jutri, v četrtek cb 20. v posebni sobi restavracije hotela »Slon«; udeležba obvezna. SK KOrotan (Kran.j) : SK Bratstvo 5:4 (2:2). Na Jesenicah sta se 14. t m. prvič srečala zastopnika Gorenjske v prvenstve. nem tekmovanju V ogorčeni vseskozi napeti borbi ie zmagalo boljše in predvsem vztrajneiše moštvo kranjskega Korotana Obe moštv" sta bili disciplinirani in fair Glavna od^-tev za prvenstvo Gorenjske bo padla v nedeljo v Kranju pri oonovnem srečanju Bratska in korotana. Cmo-rdeSi bodo mora'' v to borbo vložiti svoje moč' in znanie. da si osvoie obe točki in se s tem kvalificirajo za nadaljnje tekmova. nedeljo, 18. junija bodo zjutraj skušnje, nato sprevod, popoldne pa nastopi bratski naraščaj pri javn- telovadbi. (Moški naraščaj bo izvajal proste vaje s palicami IX. vsesokolskega zleta v Pragi, ženski narašjaj pa proste vaje z venčki tudi iz IX- vsesokolskega zleta. Po zletu napravi naraščaj izlet v Bolrnj, odkoder se vrne 20. junija v Prago. Okrožna načelništva. Načelništvo Saveza SKJ je potrdilo tale okrožna načelništva: 1. Ljubljansko okrožje: načelnik br. Mirko Stepišnik. podna.čelnik br. Veno Taufer. načemca s. Mara Gregorič. podnačehuca s. Hlebec .Marija, kamniško okrožje: načelnik br Merhar >l;lan. podnače'nik br. Franc Vidmar, načelnica s. Durjava Milena, pod-načelnica s. Kovič .Mink«. dolenjsko okrožje: načelnik br. Hočevar Stane, podnačelnik br. Fajdiga Frsnjo, načelnica s. Boga ia j Jadviga, podnače'nica s. Suher Minka. obmejno okrožje: načelnik br. Urbas Adolf. 1. podnačelnik br. Franc Lado, 2 podnačelnik br. Meršek Franc, načelnika s Rogale T in ca, 1. podnačelnica s. Košuta Mira, 2. podnačelnica s. Gole Maoči. — Trak Ljubljanskega Soko'a z vižmar-skega tabora. Sokolstvo in cenjeno občinstvo opozarjamo, da si ogleda v izložbi modne trgovine Josip Kette na Aleksandrovi cesti razstavljen' trok. ki ga ie dobil Ljubljanski Sokol 19. maia 1869 na viimar-skem taboru od sestre Franice Koširjeve ter sliko, ki jo je poklonil Ljubljanski Sokol »tacenskim domorodkam« v zahvalo za po-klonjen- trak. Na sliki v sredini se dobro vidi edini še živeči član Južnega Sokola brat Peter Grassclli. Spominsko slavlje na vižmarski tabor se bo vršilo na vnebohod 25. t. m. z veFkim sokolskirr. taborom v Vižmarjih oz. v Št. Vidu T nje. Ta tekma bo najvažnejša od vseh, ki so že kdaj bile v Kranju igrane; zato vzbu. ja že danes ogromno zanimanje in bo dala rekorden poset publike iz Kranja in ostalih krajev Gorenjske. Prijave za cross.oOuntrv v Celja na 10 kilometrov za predhodni pokal 3K Jugoslavije na praznik 25. t. m. ob 11. dopoldne na Glaziji. se sprejemajo obenem s prijavni-no do 23. t. m. na naslov SK Jugoslavija Celje, Vodnikova ulica 2, in na dan prire. ditve od 9. do pol 11. dopoldne na startu na Glaziji. ASK Primorje. (Nogometna sekcija) ima danes od IS.30 naprej strogo obvezen trening za prvo skupino. Opozarja se ligino moštvo, da mora bit: najkasneje ob 17.30 v garderobi. — Kolesarska sekcija vabi gg. Brumat. Saunig. Klopčič. Žerjav A., Kos-min, Vospernik. B\rič, Basin R., Basin A., Siškovč A., Krušič, Žerjav O. naj pridejo na važen sestanek v Operni kleti danes 17. t. m. ob 20. TSK Slovan. Jutri ob 20.30 pri Sokolu važna seja centralnega odbora; ob 19.30 pa sp-ošen članski sestanek vseh igralcev zaradi nedeljskih gostovanj. Vabijo se tudi vsi. ki hočejo pristopiti na novo h klubu. SK Zalog. V nedeljo nastopimo v Dom. žalah z dvema moštvoma. Postave: I. Jože, Baben I., Kralj, Taurer I., Kocjančič. Ambrož, Perhavec. Edi, Jaka. Fatur, Hans. n. Butara. Gvido, Boben II., Rešek. Hus, Strah, Mahkovec, černe Alb.. Valenčič. ži-dan Stane, MejaČ. Rezervi Stajnko in Taurer II. Zbirališče na našem igrišču. Odhod skupen točno ob 13 Kdor bi bil zadržan, naj to javi načelniku sekcije ali kapetanu najkasneje do petka. Otrobi ne bodo več prvaki Dne 25. t. m. bo v Pragi kongres mednarodne drsalne zveze, ki bo moral rešiti vrsto važnih predlogov, med njimi najbolj zanimivega, po katerem bodo smeli v bodoče nastopati v prvenstvenih tekmah samo drsalci in drsačice, ki so že dovršili 18 let. V umetnem drsanju bo ta novost prinesla veliko spremembo: če mladina pod 18. leti ne bo smela več na drsalke za prvenstvene naslove, bodo takšni mladostni prvaki sploh izginili iz javnega športnega življenja. Res pa je. da bo imel ta sklep največje posledice v umetnem drsanju, kjer so prvaki in prvakinjo v otroških lotih kar mimosrede odnašali doneče športne naslove, pisati pa menda še danes ne znajo popolnoma. Kot primer se nam nehote vsiljuje še zmerom nedosegljiva Norvežanka Sonja llenie. Ko ji je bilo komaj 13 let. je prvič nastop;la na javni tekmi, zimski olimpiadi 1. 1924 v Chamonixu, kjer pa se še ni mogla povzpeli na vidno mesto. Leto dni pozneje — torej 14 let stara — si je osvojila prvo prvenstvo — oziroma dve naenkrat — ker je poslala takrat norveška prvakinia nad damami, skupno z Arne Lijon pa tudi prvak;nja med par:. Kar je imel svet prvenstvenih naslovov v umetnem drsanju, vse jo pobrala Sonja«. L. 1927. — stara ie bila torej 1G let — je v Osi.i prvič postala svetovna prvakinia — nalo si je to lovoriko vzela šestkrat zaporedoma. in sicer v Londonu, Budimpešti. Nevvorku. Berlinu. Montrealu in Stockhol-mu —. še leto dn: pozneje — torej 17 letna — ie prinesla iz St. Moritza prvo olimpijsko kolajno v zlatu, šliri lota pozneje je dobila drugo -zlato« tudi v Lakoplac-idu. m o <1 to m pa je kar »v zraku' pobasala še trikrat evropsko prvenstvo. 10 krat norveško državno prvenstvo itd. Morda ni-mo našteli vseli; saj j'h je toliko, da že Sonja ne ve prav za vse. Gotovo ni nikogar, ki bi dražestni Sonji — v 10 letni sijajni športni karieri se je medtem razvila v ljubko mlado damo _ zavidal te uspehe; prav tako na je tjd: dvomljivo. ali je preveč mladostna Sonja najboljše popularizirala to športno panogo. Pr' tem se seveda ne sme sklicevati na to. da so nastopi teh mladih talentiranih s-ortnlh sil zmerom privlačni, kar zagotavljajo — nabita igrišča in polne blagaine. Do tod je vse v redu! Toda športna panoga in sorotni voiitelji. ki bi šport gojili samo iz seb čnih namenov, ne da bi pri tem pazili na duševno in moralno zdravje onih. ki prinašajo snnrtu denar in popnlarnosi ne bi bili vredni počenega groša. Pri Sonj: so šli manažerji tako daleč, rla so n-eno znanie na drsalkah »stopnjevali« še z efekti iz območ;a IVrpsihore; tako se je Sonja postopoma spremenila v dvomljivo artsti- njo, za katero pravo športno občinstvo ne kaže več navdušenja. Danes v Parizu, jutri v Londonu, teden dni pozneje v Ameriki, iz metropole v metropolo in z drsališča na drsališče, takšno življenje ni za otroke, pa če znajo šo tako piruete. Morda za cirkuške otroke, pri katerih pa ni športa, temveč samo težka. j>o-klicna dolžnost. Zato je prav za prav samo v interesu toh čudežnih otrok v športu, če bodo v Pragi sklonili, naj ostanejo pri materah vsaj ta-do dolgo, da bodo sami spoznali razliko med športom in cirkusom. Iz življenja na dežel? GORNJA SAVINJSKA DOLINA Nedavno smo čitali v list:h resne svarilne članke o ubijalski psihozi, ki sc polašča našega naroda v mariborskem in ptujskem sodnem okraju. V naši lepi Gornji Sav nj-ski dolini čujemo o umorih in ubojih zelo malokdaj, razvija pa se med našim ljudstvom zato druga podivjanost, morda umetno gojena in podpho\«ina od raznih temnih elementov, strastno sovraštvo do političnih ali idejnih nasprotnikov. To sovraštvo se roga vsakemu najpnmitivnejše-mu pojmu o poštenosti n značajnosti moža. V Gornji- Savinjski dolini ne mine skoraj nedelja, da bi zdaj v tej. zdaj v drugi fari ali vasi v zgodnjih jutranj h urah ne zablesteli raz stene p'flkati. ne morda samo politične vsebine, temveč tudi plakati, ki z besedami slikami smešijo in žalijo iavne funkcionarje in pripadnike JRKD Smešijo in blatijo njihovo javno de!ovan:c. ne »amo to. temveč tudi njihovo povsem zasebne zadeve. Žalostno je. da se storile: ne zavedajo podlosti svojega početja! Pomislijo naj, da bi pristaši JRKD mogli o njih iznesti še vse hujše stvari, ki se ne dajo opravičiti več z izgovorom o človeški slabosti. Tudi karikatur bi znali narisati o njih mnogo in boljših, ko bi se jim ne zdelo tako početje pren:zkotno. Čudimo se, da se ne najde nihče, k, bi tem ljudem pojasnil nepravilnost njihovega početja. Saj ga obsojajo vsi pošteni možje, tudi emi iz krogov bivše SLS Čudimo se naši duhovščini, da s svoiim molkom to početje svojih somišljenikov tolerira. 'Ali ne bi bila ona, ki raz pri«žnico vodi in vzgaja ljudstvo, najbolj poklicana, pojasniti svojim somišljenikom, da se ne strinja s Kristusovim naukom o ljubezni do bližnjega. če se taka moralna propaliea potem^ ko se je v temni noci prizadeval krasti čast in dobro ime svojemu bližnjemu, vsede s svetohlinskim obrazom v cerkveno klop k službi božji? SV. JERNEJ PRI LOČAH. Tudi letos je proslavil PRK materinski dfln ljubko in prisrčno. Deklamacijam in petju je sledila tridejanka Ferda Bob;če »V varstvu božjem«. Avtor hi izreka podmladek prisrčno zahvalo za dovoljenje uprizoritve 6. t. m. je zborovalo n« naši šoli učiteljstvo konjiškega sreza z uspehom in prav zadovoljivo. Sokol ska četa pnredi 18. jun-ija tekmo koscev, bridke kose so naklepane in čakajo na rez. darila mikajo tekmovalce. Tekma bo za naš kraj zanimivost: sosednja bratska društva vab'me na obisk. SV. KRIŽ OB KRKI. V nedelio smo imeli v šoli pri Sv. Križu ob Krki ustanovni občni zbor društva Rdeči križ ob prav lspi udeležbi, navzorh je b:lo 100 ljudi. Priprave je vodil g. učitelj 5'nigoj Boris. Občnega zbor« se je udeležil tudi delegat ljubljanskega oMastnega odbora RK g. Malnarič Ivan. ki je v svojem predavanju pojasnM, kako plemenito nalogo ■me to društvo, ki je razširjeno po vsem svetu. S primeri je dokazal, da je RK prvi povsod, kjer je treba lajšati bedo in gorje. Priporočal je občinstvu, da agilno deluje pri novo ustanovljenem društvu in da ga naj vod; pri njegovem delu m u lejstvova-niu samo misel, kako pomagati revnim in nesrečnim. G MalnariŽ je žel za svo;e predavanje obilo priznanja in odobravanja. Za predsednika društva je bil izvoljen župan in trgovec g. Kodrč Josip. Izvršile ee je tudi volitev upravnega in nadzorstvenega odbora. G. predsednik se je zahvalil za izvolitev in prosil, da ga članstvo pri človekoljubnem delu podpira. Naglasil je. da se naj v društvu Rdečega kr-ža zberejo vsi. ki imajo srce za svojega bližnjega fcr°z ozira n« katerokoli prepričanje. V društvu naj se dela samo za dobrobit Človeštva. in naj prenehajo vsi osebni in pol'tičn; spori. Svoj govor je zaključil z besedam': Brat mi m i o, koje vjere bio Nato *se je zaključil lepo uspeli občni zbor. Dolžnost pravega državljana je, da se čim prej včlan pri društvu, ki im2 tako blag io človekoljuben nainen. VIČ. Ne viški osnovni šoli so v nedeljo proslavili Materinski dan. Prired;tev je jako dobro uspela G. upravitelj je vse mamice lepo pozdravil in z zanosom govoril o materah vebče Nato je bil prizor Anice Čemejeve »Mati -šče svoie dete« pod vodstvom gospe Jankovičeve. Mala dc-ca ie izvedla svojo vlogo srčkano in bre<-h bno. Sledila je igra »Mati« (dvodeian-ka). Igro je spisala in režirala gospa Jurija Klemenčičeva. Prekrasna je b;la. Mamice so bile gin jene do solz. Kfl i vse so slišale v tej igri! S'mbol matere je bil podan izvrstno. Bil je tudi vzklik na Najvšji dom. spodbuda k sokolskemu delovanju ;n druge važne stvari. V skromni telovadnici brez kulis je bila pravcata kuhinja, štedil- Najtoplejše kopališče v dravski banovini ČATEŠKE TOPLICE pri Brežicah so odprte od 14. maja t. 1. Radioaktivna terma 50 stopinj Celzija zdravi revmatizero, išias in ženske bolezni. V predsezoni popusti. Zahtevajte prospekte! 6345 Specijelui en tel ohlek. ttzunranje. predtisk. najhitrejša postrežba, najfinejše delo pri Matek & Mikeš. Ljubljana poteg botela Strukel. Vezenje raznovrstnih monogramov, perila, zaves, pregrinjal; entlanje. izdelovanje gumbnic. Vsled najmodernejše ureditve podjetja — najnižje cene. 79 ~ —K Večje stanovanje I v prvem nadstropju na Miklošičevi I cesti se odda s 1. avgustom. Po- | izvedbe v Delniški tiskarni. 6034 n;k in vse potrebno. Mat! je tobak hi rs* j" šlo dobro, čestitamo zlasti go. Klemen-čičevi za njeno originalno igro. Novice s Tolminskega Slovenski koncert v cerkvi Preteklo nedeljo so doživeli naši ljudje na Tolminskem enega izmed redkih lepih dni. V tolminski cerkvi so priredili — slovenski koncert. Cerkev je dobila nove orgle. ki so jih ob tej priliki tudi kolavdi-rali. Koncert, ki se je vršil popoldne, so vodili glasbeniki Iiratuž, Vodopivec ln Emil Komel. peli pa so sami tolminski fantje. Na sporedu je bilo devet točk, pesmi, ki so jih uglasbili omenjeni trije glasbeniki. in neka nova kompozicija Janeza Laharnarja. Udeležba jc bik naravnost ogromna. Kljub slabemu vremenu, strahu in pomislekom, .ce je zbralo v cerkvi polno ljudi. Pevci so se postavili na vso moč in ljudem je bilo žal. da je slovenskih pesmi tako kmalu konec. Čeprav so bile vse pesmi izključno verskega značaja. *> si ljudje, ko so se trumoma razhajali, želeli, da bi jim tolminski glasbeniki in pevci, še večkrat nudili tak užitek. Vsi vprek pa so se čudili, da je do koncerta spl^h prišlo. Trije poitalijančevalci Veliko skrbi so v zadnjem ča.s znali izraziti v sladki domovinski govorici. Ljudje so se zgražali in zaman pritoževali. Sele težka žrtev nedolžnega otroka je pripravila tolminsko šolsko oblast, da je spravila učiteljico iz Rut. Prelinčcvega fanta iz Rut. ki ga je v šoli tako hudo pretepla, da je dobil hude notranje poškodbe, pa f> zdravili zdravniki zatem še mesec dni. l"či-teljice pa tudi v Podbrdu niso dolgo obdržali. Poslali so jo nazaj in letos je dr>-b-ila mesto v Poljubinju. Druga je nameščena na Temljinah pri Grahovem. O njej gre glas, da se v šoli posebno odlikuje s svojo degenerirano pohotnostjo. Pa tudi sicer izvaja italijansko učiteljstvo na Tolminskem hud pritisk na našo deco. Posebno se trudijo. d3 bi otroke spravili v »Balillo«. Organiziranim otrokom preskrbijo brezplačno ali po najnižja ceni šolske knjige, jih pošiljaj« v počitniške kolonije na morje in drugam. Kdor pa ni organiziran, mora plačevati za vsako učno knjigo po 15 do 20 lir, zaostaja leto za letom v nižjih razredih, se za vsako malenkost kaznuje in izpostavlja vsem mogočim neprilikam In vendar kljub vsem tem neznosnim razmeram še ni organizirana v »Balilli« niti polovica šolske dece. SVETOVNO ZNANI RDECILI ZA OBRAZ Cendre de rose in rouge mandarine in nadaljnjih dvanajst prekrasnih ni jan s BOURJOIS PARFUMEUR - PARIŠ pomenijo dovršenost v negovanju lepote moderne dame, ki se nikdar ne dajo doseči. Slabe potvorbe bi vam mogle povzročiti huda razočaranja. Bour jois - Pariumeur izdelovalec modernih kreacij parfemov : SOIR DE PARIŠ, PRINTEMPS DE PARIŠ, MON PARFUM, FIANCfiE. Uživa več decenij zaupanje milijonov ljudi. Dokazano razširjena po vsem svetu. 4 | James Oliver Curwood: 3 Hci divjine Roman »Gasili je kar čudno, kako se vrhovni Gospodar vseh stvari igra z nami moškimi — i>n z ženskami, ali ne. oče? Na železnici .ie bilo nekaj narobe, in moj prijatelj se je vrnil. Prišel je nenapovedan, nepričakovan Pozno je že bilo: odklenil si je m tiho vstopil, ker je ni hotel zbuditi. V hiši je bilo vse tiho — dokier ni prišel do vrat njene sobe. l am .ie bila še luč. Slišal je glasove — šušl;an.e in šepet. Prisluhnil ie. Nato ie vstopil.« Strašen molk je nastal. Tikanje velike srebrne ure očeta Rolanda se je glasijo kakor drobljenje majcenega bobna. »Kaj se je zgodilo. David?« »Moj prijatelj je vstopil.« je ponovil David. Njegove oči so se trorle naravnost v oči očeia Rolanda in razbrale vprašanje, ki je bilo v njih. »Ne, u!>rl jih Jii,« je rekel. »Sam ne ve. kaj mu je ubranilo, da ga ni ubil — njega. Tisti človek je bij strahopetec. Kakor črv se >e splazil v stran. Morebni jc to vzrok, da mu je moj prijatelj prizanese!. A čudno ie to. da se ni ženska — njegova žena — prav nič bala. Vstala je v svoji bleščeči, razgaljeni lepoti — zlati plašč, ki ga je on tolikanj oboževal, se ji je usipa' do kolen — m se zagro-hotala! I)a. grohotala se ie — kakor blazna; morda od strahu — a grohot je bil grohot. Njen grohot — in njegovo strahopetstvo — to jih je rešilo. Mož se je obrnil. Zaprl je vrata m odšel iz hiše v noč.« Premolknil je. kakor da bi bila njegova povest končana. »Ali je to že konec?« je mehko vprašal oče Roland »Njegovih sani, njegovih upov, radosti njegovega življenja? — Da. konec.« »Ne: zgodbe vašega prijateljstva? Kaj se ie zgodilo potlej?« »Čudež, mislim.« je oklevaje odvrnil David, kakor da ne bi popolnoma razumel, kaj se je zgodilo potlej. »Vidne, ta moj prijatelj ni bil omahljive c in neodločnež. Toliko zaupanja sem vanj zmerom imel. da je vsakemu položaju kos. Z močjo je biJ velikan in izvrsten boksač in plavač in borilec. Ce bi si bil kdaj v življenju predstavil položaj, kakršnega je našel v ženini spalnici, bi bil sam prisegel, da bi tistega človeka ubil. In ko je položaj res nastopil, ali ni čudež, da je odšel v noč in jih ni pustil samo živih m nepoškodovanih, ampak celo skupaj — skupaj? Vprašam vas. oče: ali to ni čudež?« Oči očeta Rolanda so čudno tlele v senci širokokrajnega ornega klobuka. Prikimal jc. »Seveda.« je nadaljeval David. »V svoji osuplosti nemara ni bil zmožeu dejanja. Sodim, da je tisti grohot — njen grohot — vplival nanj kakor mogočen strup. Namestu da bi zbudil v njem krvoločno željo po maščevanju, je nekam čudno omamil njegovo razburjenje. Se mnogo ur jo je v duhu slišal, kako se grohoče. Kdo ve. ali je ne bo slišal še v svoji smrtni uri! Vso tisto noč je blodil po ulicah. Bilo je v Ne\vyorku. in srečeval je mnogo ljudi. A opazil ni nikogar Ko se ie zdanilo, je bil na Peti Aveniji, mnogo mili od svojega doma. Taval je po mestu v neprestano naraščajoč: človeški reki. ki je s svojim hrupom in truščem ki vrvenjem učinkovala nanj kakor zdravilo. Osvestila ga je. Prvikrat, odkar je bil odprl vrata ženine sobe, se je vprašal, kaj mu je storiti. Vse močneje m močneje ga je obhajala želja, da bi se vrnil domcv in vnovič pogledal rečem v oči. Mislim, da bi b i tako tudi storil, im kdo ve. kaj bi se bilo zgodilo, da ga ni slučaj baš v pravem trenutku pri'vedel na pravi kraj. Našel se je pred cerkvijo ,Za vogalom', ki ždi v svojem skrivališču tifo ob aveniji. Spomnil se je njenega dobrodejnega pokoja in hladne sence pod njenimi oboki. Izmučen je bil, pa je vstopil. Sedel je nekam nasproti prižnice, in ko so se njegove oči privadile somraka, je videl, da je bila široka, nizka ploščad pred orglamii obrobljena z gostimi vrstami hidrange.i. Najbrže je bila prejšnji večer kaka poroka. Pnifjateii mi je pripovedoval, kako ga je stisnilo za grlo itn kako ga je čudno, strašno zabolelo srce. ko je sedel tako sam — edina živa duša v cerkvi — in strmel na tiste hidrangeje. Hdrangeje so bile njuno lastno poročno cvetje, oče. In tedai--« Prvikrat jc bilo slišati, kakor da bi se v glasu mlajšega moža nekaj zlomilo. »Moj prijatelj je mislil, da je sam.« je nadaljeval. »A v tem je nekdo kakor senca stopil izpod prižr.ične ograje — in zdajci so se oglasile velike orgle in prečudno tiho i 1 Lun: u\ iu,c nasitiva a'' ta > i f ■ ► r« 5 r*in. J5'1 Zastopstvo poMfciško >«hh>-.»o leiiiu f>rt-iii«_■ rik» m»£tt> eni so> .;«i-M i) ivr d k že-i-i ^k-o, prt-vz.-r.i a iT i' t- xt rivaw>/.»t »jen) e- eMgpirniin iw*.*Vjt»»m. — :na r-k »—•►ki ia »-m pr^iau^t. Ct n e-n-* j* ovca m. o«M. *Jnua« f>od -n anictva«. 15123-5 i^Pouk. Di.i; za ia janje ttaslora aii šifro 5 D n L> :aki ki šč-ejo "»'■ ni-r akcije. f>*a- ■ a • vsako besedo 50 iKir. ta š:fro ali Za da n.-1'i.ova ;'» Din. (4) Soter. šola P. Ceh T,—ševa ' Dunajska) ce«ta i. . Zahtevajte prospekt. Kočijaža .r'-znega. z doku/ "m vee rine službe pr: k t* n ; '. h prejme tak»: vciHrfnvna Serm.-eUi v < ' -iJu. 15U7-1 ki 1 *-a pra dež eeo MU- Jl) t Natakarico r»: obr-nen; opravlja s hišna rt-ia (kuha a. a i.n drugo. lišš-em n« -. 1''i-fi«a I« /k' učena. P'l-K- na iyg'wvv. ra« p^i >7*1 ve.. d":n <. 1544.J-1 Služkinjo i .n -in.i, »n |,:.šna Ji'a. reifn ni- Jvan-kuhe. z Tw.lM.wiim 't [r;,'p«!i. flaro 25—34 >t. išČP l>»;jša min.J^n »Vt"lj iia Gn-ri-njsk+in. — P-oiMi'H>e na offi«^™ (HliJpifk •.lniT«< f>-xl ziiAi^ko >S[>riMJW za !if-?'':v«<. 1.>W.'!-1 ta H.i « lifrn 3 Din. fll Služkinja •strnit.-. ,.iia knhar r«. r.ri-a--».-v. m-iK-rn. Mara do M let, k H opravijala fe[> nn vtm 427-1 Manutakturista Oobrp^a prodajalca, l \e6jo ^flvrrri> iTTrfir. kot din »..unika. Ponudbe na spri a s. o-Id.eiek ».1 iit.ra« [Mid <;fro >.>ro-fcovTi;aJi«. 10062-1 Delež t -p^i art -riisn (»oiljetju ditn. - o ; i h i-ni^r^jT prodajalko t jn-oTim, d.> 2.".. fipr^.^m^-in *akoi. P-irindbe ri« nirar. oddrit-k ». I ifct r a < f>n*J »Brivec«. 1 .">400-1 Zcbo tehniškega praktikanla - p-»virr^nlil šo-lsko 'zubraz-ho d'i-'t:=it. NV« v • %PiK"tn fd-ii ».J-iitr.ii. 15471-1 Šiviljsko pomočnico spreim.'m takoj. Xas-Ita*. 15512-1 Blagajničarko S kavcijo 8-.ifi.non I>:n t p»i>tio.Tini. -nr" nvnii tak*>.i. I^ir-mi r:+> fw»nndbp n^ .1 >n: oddc.Uk ».lutia* (.»od šifro »Dnogvrija«. 15.VO-1 Brivskega pomočnika .i*»S-«-.ira d^avc.a juirfimf takoj Fraw Ri.žio. Ši^kn. 15004-1 Pestunjo ki i-nia veselje uvi: do ko-b*1. pinpn-inoma zdravo, č; vn n«>fi kvMpiono dekie i>prcjinipni v WiJSo hišo. — Vnv.Iutra«. 15020-1 I Vsaka fH-^eda 3*' par; '.a da naslova ali 'n SifrNajprej jo odvežem zgoraj!« sem rekel in spleza! gor. Vrvica je bila privezana na nekakšnem pločevinastem vretenu. Takoj sem jo začel glodati. »O. kak bedak si. kak bedak!« se je hihitala Šilonoska. ki je sedela na okenski polici. >Oh. oh. še kon(.c me bo od smeha.'< — »Nikar se ne vtikaj!« sem jezno zacvilil. Šofer « p*-t'-»>Wvo prakt-o wi TPje v ti rti | >n.pj a viil, i.šče sl-ijiž-bo h k« k: inenukoii a vt'0.m*ni>iiu Nas- *>\ v og atiJit ni o*lde:ki: »Jut. a«. I5KR5-2 Tehnik z d*>!g»ieUK> praiknno v in-u.-i ri.j.s k-i-h pod;wjiili. \ »š.' sl^Teaščine, s r b o-h r vaše i 11«. nemše.iive. trfrovpko (mjijmi,!-ntuna ;-zi>braž.+'U, t-anui^r.o j in k ur p-p ijihIi' nt. »:rn i.pir -i. d«ber računar i« k« kulan-t j>oz.''a v:vih: vihi iiKlu^trt jo v državi. g.jir»d šifro »Oo-bra gowui'.na«. 15470-2 Dekle v-a.j p>n,-A vt^3>k.f$ra i ;,ko kuh*1 «n hššn.ih d*>!. išče s urbo pri ma "'bTri dni7.:n,i. Naslov v osr.a^iKim o*ld fitu »Jutra«. 15497-2 Samostojna kuharica ki (nr>-avl:a h^na dea iin i. i lici vf«"!;e do go-s-tiil-ne, >! u.zbo. Sasiov v n . oddoikii »Jutra«. 1510S-2 Mesarski pomočnik pošten i.n zanesljiv, ki zna t"ud,i 5'kati, želi stfllno mesto. Nai5|«jv v oglasnem ed-deiku »Jutra«. 10010-2 Mlada prodajalka išče kak nš m »kol i gluižibn. — 1'onudibe premi na i>giajr,.i o*lde!ek »Julru« pud šifro »Skro-m-na«. 15516-2 Več v a jen k ■»prejme modiai sa.ioin »Danica«. Alrksa-ndroiva cei-ta 3, [Kiiača KreditUie Urnke. 15507-44 j Osia»i trg. znaiu beseda; za da j Janje naslova a! i ta 1 šifro 5 Din. — Oglaji j -iiM-ialnega znaiaja v«a j ka h«se*Ja 50 (»ar; ra j lajanj« naslora aii za 1 šifro pa 3 Din. (61 Otroški voziček poceni proda Siibar. Stari t,rg 2d. 1547S 0 Otroški voziček šjwirr.ni. ma o rabljen. u.g"'d-no pro\a nje. naprodaj ;*) ug' dni cenš Mid'i proi.i h:« ni .ni knjižnci. Informnenja ne do-be pri [varni Čiepinšk« — Celje. iO(*S6-'iO Chevrolet avto 'iiksuzni. zamenjam za tovornega o*] 2—3 tone. Pf»-niidb*> na pod'uv,nii-o Jutra v Novi-m meč t0 (»od šifrn »Zamena«. 15449-10 ia »e*edi>. Oglasi so cijalnega znai-a la j>o .">(' i»a.r bei«eda. Za da janje aas«i>va aii «> šifro 3 D;u. oziroma 3 Din. (11) Damsko kolo napr*wlaj v Pruiah. Si edina št 15. 1541KJ 11 Kolesa tovarniško nova. predamo pod ceno. Samo še nekaj komadov. Dvor-žakova ul. 3 I, levo. 15344-11 Več rabljenih koles počen.i p r o d n P. škafar, LJub.jana, Buršmni k »v ti g. 15482-11 Kolesa tov a miško n*iv«. preostale za:oge. po liaj-nižji ceni proda Kiektro&oiička družba — K'ekov trg šteiv. U. 10506-11 Damsko kolo naprodaj. Obnova. Vešrnja kova uiiee 32/a. 15614-11 Kupim Uglasi trg. značaja i>o 1 Din beseda; z.a .lajanje nasiuva a!j za šifro 5 L):.11. — OeUs socialnega značaja vsa ka beseda 5») rwr: za j dajanje naslova ali za [ šifro 1« 3 Din. (71 | Fotoaparat ma-n.jeega fonniata. boljše optike, kupim. Naslov pove oglasni oddelik »Juira« 15101-7 Vsaka bese*ia 1 Din. za lajanje na«lova al; sa šifro [«1 5 Din (lfi) Hranilne vloge ali dobroimetje I*jiub!ja.nr"ke kre*liuie banke kupum. Obvez-Tte poiri.mibe mi t>glas.ni oddelek »Jima« [>od iRin-6«. 1.5-1-J.7-.16 Soudeležbo T vlogo 50 —1.35.000 l>in potom kinj'iž:ee in goiovine. želi rtinlrk: trgovec pri v • č-jorn renita.biiin-fm podjetju. Dopise fKi-i »Varnost 13» na oglačmii o.dsei.la 1 D:u. >A daianje nas-lov* a!; ¥1m rta 5 Dm '35 Srebrne krone staro zlato in srebro k 11 p a j e rafiner':a dragih kov i.n v Ljubljani. Ilirska ulica štev 3(5 — vhod :z VVIovdanuke ce^te, pri gostilni! Jložina. 70 PoKnm Vsaka b-weda 1 Di.n: I za dajanje naslova aH 5 m šifrn r»a 5 Din H2i I B t Pohištvo Zaradi pomanjkan.a prostora prodamo več kuhinjfk h. trodeilin.ih. modernih kie dene. NTa račun vzam-rio tnd' hranilne knjižice. Tr govina pohištva »Sat«« — Miklošičeva 6. te:efn n 278;). 10420-: 2 V s* k a beseda 1 Dm; za dajanje naslova ali ta šifro pa 0 Din. i20} Enonadstropno hišo 3 ieta staro, solidno zida no. *redii obseženega nolnč nega vrta. takoj ugodn u prtolam. Gotei ine ni veliko potrebnu. Ponudbe na og Or! i>i|de|e-k »Jutra« pod z.i^-ko »Takoj«. 15407-20 Stavbne parcele prodam na obroke po 35 io 45 Din in! v Aleš*-vče. vi ul*ci ' d mentol, k.er je gramoz. vodovod in ft ektrika na m-^ru Pojan nila daje Sacmeisrer. Ce !ovšk»! 78 ' 1.5517 20 Lepo posestvo z ojteko krito, prr.k ad.no za vri.-i.kogtir. z njivamii ;.ti r-a-doitiisnikom piodam v b-i-žini tiMtu P1111. a in pen-zijMiiie-..!. — Proda-m t i;d; zajirkovalnico e*l;,ini n« Aleksandrovi rr^ti v Mariboru. Piva^rre. daje Maks Plauc. Maribor. Glavni trg. 104 41 -20 Kupim zemljišče T v»«iiri„-i«t; do 40.00(1 Dri v ljubljanski okoTri — nalraje ».h Du naje k.i e-ntl. Večje nap!a.":Io. ostanek v mlečnih 0i'troklh po 1000 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« p d ši.fro »Uradnit 20«. 103115-20 Hišo z iro^fsod a r^ik i m p ..=-i-e.pj*.-m. vre 11 m in nekaj z-imije, prv pravoo z« obrt.nii.ka aii vpo-kojenV-la. poee.ni pr*iiiam. — Vprašati v J*.jiiihi.janii. Ko-lojdoreka ulita štev. 24. 154<»4-20 Ribnike z v>lo.ž»snriiinii krapi in drugimi-* rfbainvi, z ženil jiščein. v h'ižin'i Celja prodam tudi na hranilno kn:ižioo. Naslov pri podružnici Jutra t v Cei.u. 10506-20 Prodam parcele poleg k o! 01J v ora v T)»v. M. v Polju. Naslov |H>ve ogl. oddelek »Jutra«. 10019-20 Va 5 Din. (17. Gostilno in kavarno z vs.-m inventarjem otldaom v najem v Maribi-ru. GT«-v-ni trg. Poasn-ila daje Maks Piauc. Maribor. 15442-17 Vsaka Oeserta 1 l> 'A dajanje naslov« ali '.x šifre r>a 5 Dtn. (33) Brinjevega olja pristnega, kupim vsako kolii&ino. Ponudb* na dio gerijo A Fiorjančrč. Ljub ija.ua. Sv. Petra ces;a 19. 10075 3'J V^K* r>t*s«-i* 1 l>t.ti '.a dajanje [vt-4o*t al: šifro 0» T IVn '29 Šivalni stroj dobro ohratijeii slov pove (■ »Jutra«. kupim. Na • • • k jasni i ii*i. . „ l.*463-i9 Šivalni stroj ž e ti s k i »Singe-r« uiri dno prodam "Na*!ov v oglas, oddeiku »Jutra«. I0108--9 Vsaka bej«efta 1 Dm. m 4aj*nie nasloT* uli i3 šifro Pa .5 Din. (19 Trgovino r. mešanim blagom, vpeljano. radi ho'ezni ugodno p i dam. 1'n.n a d le na ogt.-e. odd"iek »Jutra« pod šifro »llsipeštsn siguren zasiuž«-k«. 10473-i 9 Stanovanj, prostnr cca 4 • m2, solnčna leira. odilnmt takoj ali s 1. jm.tfi-jem. Vič »e i zve v Dvora kovi ulici št. 3 — psarna. 10490-19 Peki, pozor! V zelo prometni u ie' od dam prostor za pekirij-o. Ponudbe na og^ai-n' o*id.*lek »Jutra« pod »Pekarna n aščičarna«. 10492-19 Lokal z invcn'arjem oddam Janševi uliei štev. 2 15513-19 Točilnico s cea 50 h! veliko zalop-o štajerskega vina in dv-.it-. lili 1111 sumovaiiji m. na (»re-UMU iii točki v L..ubija ni to-ki>j prodam radi nujne premestitve. Ona po dogovoru. Naj»ov pove oglasni oddelek »Ju-tra«. 15483 19 Vsaka Iw»sei1a 50 I ta dajanje naslova ali I za šifro 3 Din. (22) I Imam sina cr'm.naz:ja!c«. kog bi dao bmljoj obite! ji preko škol-skih ferija u S oveni.u — der bi iniao prili.ku vježbatu se govoifim njemačkog je zik«. — (izajamno primam ist«takov«ig, i>ilnosino dvoje djtce istodobno. Pismeni 5t»oraz 11 m molim na naslov: Josip Pet rovi d. Si« v. Bro-d. Tretiik ova 11. 10405-22 Vs<»ka b<-»eda 50 (>»r. mi dajanje naslova aH za Šifro 3 Din. (21-a! Zakonski par b-er. 0-tro.k, 7. novim pohištvom. točen plačnik, išče le.j»»> r-ta.novcinje go-tie, kuhinje i« prntlklin. po mož-itos-ti v okolici Bežigrada za me.se« julij. Prizem je iz.kljtič no 1'o.nud'be na ogl. odd'iek »Jutra« pod Šifro »Cis-to in suihoc. 35168-21/a £ tano vanje i V»aka beseda 1 Di.n: t za dajanje naslova aii j za šifro pa 5 Di.n. (jI) Stirisob stanovanie takoj oddam v WolfoTi al št. 1. Poizve *e T IMSatn pri I. C. Mayer. 15*r27-21 Dve stanovanji štiri sobi«, z balkonom in prrtiklinami. sončni — na Ble.iweie.OTi cesti oddam -1. avgustom. Poizve se na Vrtati 3. 14»:>4-21 Komfortno stanovanje vbst-ojefe 1» več s<»b v U nadstropji] iiHoni-f takoj i.; i1 1 avgust, m na M kio Šlčevi ?i»-*tl Saslov r )tr. •>dde;ku »Jutra« 14918 21 Stanovanje a e-r.h kuhinje oddam z .rudijem ali avgustom. Po-midlie na eg a ni oddelek »Jutra« pod »Poleg u.tui-verze«. 10433-31 Več;e stanovanje v moderni vili 5 sot) tn kabi.net s prvi klimo. vis"-ki parter, soliič-na 1 ega za Narodnim domom z ltpo-abo vrta. se od^Ia [»•■ 1. avgust- u. — Dopise na poštni predal 21*). Ljubljana I. 10440-21 Stanovanje kulrnje. dovarnree :n vrta. za 2S0 Din mesečno oddnm v Boani dolini, cesta VII/" 1. 10453-čl Stanovanie *obe. kuhinje in p-'Tik in oddam v Sp. ftfek.i. Podmil-Sčakova u':ea 14. I*ojas-n-;..a da;e hišnik 15460-21 Stanovanje 4 o*!-.. kopa n-tce. velike nredr*ibe. f»i>selske »obe i.n . h rv:-t.?kiin oddamo s 1 a vgu»to.ixi. Več sr zve v Dvorakev-l u'ie št. 3 — plsarn« na dvorišču. 15401-2! Dvosob. stanovanie « kabinetom in pritik':inami. priti voo. s vet'o prenovljeno. |0H-eni oddam takoj a i oozne:- _ Trnovski nrVran št. 40'I. iooai-2: Dvo«ob. stanovanje s kabinetom, k. palnieo :n p'i.no-m »akoii oddani Na sl*tv pove o-trlai-n.i .fddfiek »Jutru« 15485 21 Dvosob. stanovanie z elekti- ko, odda s 1. jim -jem M. Kavtar, Stari t-rg 19 15486-31 j v-aka neseila 1 Dn. j '.a dajanje na*lova ali I '.a Šifro pa 5 Din '301 Avtotaksi št. 64 *e vljudu« priporoča, tele fon 3390. 15(.03-3,i.ka beseda 50 [m r; za daja-nje naslova ali za ši.fro 3 Din. (23-a) Separirano sobo v centi u mesta oddam. — Naslov v oglas-nem .w;d-'kti »Jutra«. 10409-23 Opremljeno sobo oddam soiidm mu godu za 200 Din. Nas'o-v po>i ogaMii eddelek »Ji.tta.. 10475-23 Prazno sobo :opn. prostorno, v strogem centru oddam. Na-'u-v pove oir'asni o»idelek »Jutra r. Sobo lepo opremljeno, z 2 r»oA*e-Ijam« oddam takoj aii s 1. junijem na Celovški c. 68. nasproti Gac;>iiitga li"1 ;ii;. 150O2-23 Opremlieno sobo (e.no a'i dve) s poseimim vbodom oddam pri operi. Naslov v og!:ienem oddelku »Jutra«. Vsaka beseda 1 D"i: za dajanje naslova al-i za šifro pa 5 Din. (37) 5 mladih lisjakov ž ni h, po nizki ceni pr. da l*<>vsko društvo Stari trg Rakek. 15450-27 Opremljeno sobo z 2 posteljama i.u u-puiabo kuhinje iščem v bližini Mioičt-ve katarue. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutia« pod »M.ren par«. 15439-23/a Vsaka beseda 50 [»ar; za daianje naslova ali za šifro 3 Din. (33) Za pisarno .»ddam prazno sobe v Woi fovi u icii 1/11. 102)5 2^ Lepo sobo v bližini glavne pošte oddam giis-pod ičini. N a - lov v uc.asiic.ui oddeiku »Jutra«. b 154-5-2.'! 2 opremljeni sobi lefri m -o! noni. s posti« ni m vhodiom oddam s 1. junijem na Vodovodni ce sti 0. i5454 23 Opremljeno sobo le|»o. z razgl-edem na ulico v p-iit.':čj.u oiidam boljšemu gosipidu na G iTSipot- v • t ■ ski ct*-U štev. 5. — Led o. 15453-23 Lepo svetlo sobo z 1 aii 2 posteljama od dam v centru. Na lazpu« go koitta 1 nioa in ev<^nt. t ud; kuhinja. Na-l-ev v oglas, oddelku »Jutra«. 15456-23 Solw> pri Taboru o d d a m 2 gos^Kidu nia ali častnika s hrano a i brt^z. Na slov v pikami na Ahac Ijevi ceeti 10. 1546! -23 Svetlo sobo zračno in čisto — lepo oprt m'jeno. z elektr. raz svetljavo oiidam ta-l-.oj nrr-n.| in sta'no o-•• 1 »i. Nasmiv l»>ve ogas. oddelek .lucra. 15'0 i 23 Nemške ovčarje 7 tednov stare, krasne ek-sennp'arje r rodnvn.iki»m. in j is*-*} o*ida Mez-uarič. Jesenice. 15414-27 Psa nemškega ovčarja, 10 trd n*»v starega piodam. Na->lov f«ove oglasni odde .-k »Jutra«. 15488-27 Vsaka beseda 1 Din. I za dajanje naslova ali [ za šifro pa 5 Din. (18 I Aljaska! Aljaska! V četrtek 18. maja t. 1. se odpre v Gradišču štev. 4 slaščičarna kjer bi sladoled ko; spe. culi i t*-ta. ekspres kava. slaščice, sladka smetana itd. Zaeo: Kdor v Ljilbljani vse obiišče. ne pozabi na Gr« ■llšče, ker najboljši je na svet It »Aljaska sladoled«. Halo! Za otvoritev v četrtek g r a t i e »Aljaska p a doleti«. 15;31-18 Vsaka beseda 2 Din: za u„ianjt naslova aH šifre pa 5 Din (23) »Fortuna« LhiW:«na. p.i.št.ni preda! 221 edvtia konces;onirana p.SMr-tia ta zen.it.ilo posredovan;* Vain polije prospekt proti predplačilu 10 Din. _14639-25 Vsaka hese<1a 1 niti; rai d-i janje na siova aH za šifro r»a 5 Din (2fi~ f Krasen črn klavir predam radi odi[»otovanja. (>na 5500 Din. — Dobrajc. Maribor, Taf.enbach"'a 21. Ves Pariz govori o čudoviti lepoti nove, bele 'in sveže kože. Nova krema Tokalon, hrana za kožo bele barve (ne mastna) vsebuje sedaj preparirano svežo smetano m olivno olje kombinirano z dodatki, ki krepijo, napenjajo in obeii.o kožo. Takoj prodirajoč v kožo umiri to sredstvo razdražene kožne žleze, skrči razširjene zno'nice. un;či takoj vse škodliive kali v keži in najtemnejša in raskava koža postane nežna in beia v 3 dneh. Krema daje koži nepopkljivo lepoto in novo svežo-st, ki te na dru^ nač.n ni mogoče doseči. Uporabljajte novo krema Tokalon bele barve vsako jutro in opazujte učinke in uspehe. Močan klavir z lojtlm gasmm. radi odi»i. tovanja za 3300 D:n proda Bzjati, G;-nce, cesta VII ši. 21. 10470-26 Pianino »PaliisandeT«, nov. radi od (Kito vanja poceni p: oda Do brajc. Maribor. Tatte.nlvach o-va 31. 10511--6 v sa ka Oesed a i za .lajanje naslova ali za šifro !-a 5 Din. (37 Vsaka be.sida i Din: za dajanje naslova aH šifre pa 5 Din. (24) Gospoda ki me je iskal na domu v Sevnici dne 27 aprila — prosim za točen caslov. ______ 10452-24 »M. Ž. Vesna« Dvignile p:smo. 15487-24 29. ianuar 1032 Prejel! Neznosno trpim! — Pozdravljena! 15494 24 SEJEM ŽELEZA IX STROJEV Velika izbira tračnic, I. in U., tra-verz. betonskih palic, pločevine, cevi, orodja, jekla, sesalk, strojev m delov, jermenov in trugega materijaia Miroslav Kras, Zagreb, Sajmišna 48a 6259 IN SEKIR A JTE X »JUTRU« INTELIGENTNEGA Separirano sobo krai-.no. v novi liAsi v c< n-trn m »st« oddam. Nas'ov v «g'a<-tieni oddekn »Jntra«. 104)0-2.1 Sol>o s p>sebn:m vhod- m odda m « I. nmijem v R.ižnč ulic' št. 31. 15459-23 Separirano sobo leii»o opremi:eno. v sred:n.i me-ta oddam boljš-imi so-1'd-iiemu gcs|xidu. Naslov v oglasnem oddeiku »Jutra«. 15010-23 Katera go-pa al: sr.»s^>od:čna bi šla st reči k bolni ^.'-Iie — za hrano in stanovanje B #0 iT ad. Siauičeva il.iea št. ;0 15484-23 podmoislra ali mojstra za sukamo (cvirnarno) in motamo z večletno prakso, jugoslo-venskega državljana, sprejme predilniea bombaža v Jugoslaviji. Ponudbe z navedbo referenc pod šifro: »Zanesljiv« na podružnico »Jutra« Maribor. 6371-a BHAŽBA hotela „VILA LUCIJA" v Aleksandrovem določena za 20. maja, se preloži na dan 7* julija 1933* 6372-a HRANILNICA KMEČKIH OBČIN V LJUBLJANE Urejuje Davorin Kavijea Izdaja ^a donzorcij »Jutra« Adoll Ribnikai ^a Narodno 'iskarno d d. kol uskarnur.ia igrani Jezeršek. La in^eiatai det je odgovoren Aiojz Novak. Vsi v Liubliara