Leto 1X11 itev. 13. u Lliidiionl. u sredo 16. Jonoorla 1929. Ceno Dtn 1 IAaja vsali dan popoldne, izvzemU nedeJje ln praznike. — Inserati do 30 petit a Din ?.—. do 100 vrst Din Z50. vačjl Inseratt petit vnrta Dtn 4-—. Pofuist po docovora fi^eratrM davrfc Dnvrhrj. cSkJveoski Narod* vdja letao v Jugoslaviji 144.— Din. u Inozemstvo 300 Din. Rokoplsl 4« n* vračajo. Naše telefonske Stevtfke so 3122, 3123, 3124, 3125, m 3126. Naše telefonske SteviHoe so 3122. 3123 3124. iiJS. ;n 3126. Vprašanie nadaljnega obstoja Dolitičnih strank Definitivna odločitev 0 tolmacenju zakonskih določb glede političnih strank še ni nadla - Vse stranke moraja prositi za dovoljenje nadaljnjega delovanja - Demanti Koroščevega izstopa — Beograd, 16. januarja. Tumačenje ilena 3. novega zakona o zašfiiti države še vedno ni definitivno ustanovljeno. N? še Jasno, na katere stranke se nanašajo določbe glede razpusta hi katere stranke in onjanizacfje ie smatrati za verske in plemenske. Do-stel te Ml zpkon ti vef javljen samo slede muslimanske onrmrzaclte. ki ie že ▼ Ilkvtdacllt V kof?ko se bo tako 1r-vajatijie zakona raztes^iHo tuđi na druge stranke verskejja bi nietnenskesra r»bele?Ja. se bo odločiio še Je piitiodnje dnl. V nekatrfh krotfh se |e pojavilo mišljenje, da bi kazalo razpustiti vse obstoieče stranke in tako pooolnoma nresekatr s preteklostjo, splošno pa prevladuje mnenje, da te smatrati z zakonom o zaščit? države za razotiščene vSe verske Jn plemenske stranke, vse druge stranke pa so dolzne. do pros:|o za dovolien.fe jflede nadaljnesn obstofa in delovania v okviru obstolečtti zako-nov. V tem smislu so nekatere stran-karske organizacije v Beogradu fe vlo-žfte pHfave pri beosrafsk? porciji, kf «e te obrnila na notranje ministrstvo za pojasnila, kako ie postopat! v tem po-gledu. Odiočltev pa dosiej Se ni padta. — Beograd, 16. jan. «Vreme» poro-ča, da so včeraj p red s ta vnjik-i bivšega jflavnega odbora radikalne stranke predložili na pođlagi zakona o dr?avni zaščrti upravi mesta (policiji) v Beo- gradu prijavo* v kateri zahtevajo, naj se do voli glavnemu odboru bivše ra-dkalne stranke nadaljnji obstof in udejstvovanje v meiah sedanjili zako-nov. Pn'iavi fe bil priložen stvs vseh članov ?1avnes:a odbora. Kot pr^d^ed-nik je naznanjen Aca Stano^evM Prijavi je orflofen rudi novi <^atut radikalne stranke brez vsakršnin. izpre-memb. Na pristojnem mestu ie bilo odpo-slancem j?Tavnfrsra odbora rečeno, da vr>rn5anje nađalmpcrs ob«*o?a no!;t;?n;h strank zaenkrat Se ni rešeno. poetična društva Da na i Drila vlfaio svoj on^toj samo v Vrafih. kler rmalo svot seđež. Zarad? te era ni potrebno, da vla-srajlo ob-lastne ir» sr^ke orsranteacije strank posebne mi jave. Pnako ori tavo so v!n?fff rudt zasfop-m'ki demokratske stranke ter zanteva-1!, nai se dovo-T! nadalHiT' obrtni ni:ho-vemn bivšemu klubu na TerazTjah ood imenom «Meš£ans-kf klub> ter zemtio-radniVi in socHaf'stl. — Beograd. 16. ian. Ve'ikf ?upan mostarske oblasti dr Hasan Begovrć je prispef v Beoerrad. Minister notr5»nvn dei eeneral fjvkov'^č je imel z dr. Be-uov:ćem do^eo konferenco. ki se te na-naSala predvsem na razmere v mostarski oblasti ter na razpust oreaniza-cii IMO. Veliki župan mostarske oblasti dr. Besrović smatra, da s samim razpustom teh organizacij še ni zado-^čeno zakonu o zaS5iti države, ker bQ-do te orgarrzacne kljub formalnernu razpustu še nadalfe obstojale Zaradi tega je dr. Hasan Begović stavil ministru notranjih de! predio?, naj bi se razpustili tuđi vsi vakuf: (musMmanske cerkvene imovinske občine). Oeneral Živkovi^ je naprosil velikega Župana dr. Begovića, naj ostane §e nekaj dni v Beogradu, da bo v~nras*anje ra?pusta Dolitičn'h strank defrnftivno renešo. — Zagreb, 16. fan. eOhzor* objavila uvodnik, v katerem dokazuje, da smi-sel novega zakona o zaščiti države ne more biti ta. da bi bile razpuSčene hrvatske stranke in vsa hrvatska društva, ki nosijo hrvatsko ime. Hrvati nišo pleme, temveč dr/^v-n? narod in zato ie nerrofiroče verovati. da bi moirla biti razpuščena hrvatska društva m hrvatske organizacije samo zafro, ker nosilo hrvatsko hne. — Zagreb. 16. ian. rNarodna politika* objavlja iz Beograda sfedeči demanti o dr. KoroŠčevem izstopti iz SLSr Neki beograjski in zagrebški listi so objavili vest. da je dr. Anton Korošec odloži! predsedniško mesto v SLS in da ie izstopil iz njenh vrst. Vaš poro-čevalec je oooblaščen izjaviti, da je ta vest neresnična. Njen na meo >e zanesti zmešnjavo v vrste SLS. Današnji beograjslri dogodki Sprefemi diplomatov pri pređseđnikn vlade. — Seja tarifnega odbora, — Državni sret odobril disciplinarno preiskavo proti suspendiranim šumskim uradnikom. — Beograd, 16. januarja. Pri mlnistr-&kem prcdseditiilru generalu Peri Živkoviću se te viši! danes dopoldne diplomatski sprejem. Tekom dopoldneva so ?a posetili českosirTvaaci poslanik Seba, aiieteškj poslanik Kennard, i talijanski poslanik GaHi in franeoski poslanfk Dard. Ražen teja so se vršile običajne konfe-rence minastr^kega predsodnika z resornimi ministri. Med družim sta bila pti sreneralu 2ivkoviću na referatu tninister Uzunović, finančni minister dr. Švrljuga ter minister socijalne politike dr. Drinfcović. Dr. Svrlju-sa je nato odicl v avdijeoco na dvor. Opa-ieo. Je bil tuđi poset biviih poslancev pri onnistrskem predsedniku. Med dru^imi je bil tuđi poslanec HSS Neudorfer. V prometnem ministrstvu se je dopol-dne sestavij tarifni odbor, ki bo razprav-liai o vaižnih tarifoh m prometnih vpraša-njih. Pri prometnem ministru se je z^la-sila tekom dapx>Idneva deputacija izvozoi-čarje\\ ki so prosili, naj bi se znižale tarif- ne postavke za tzvoz pšenice. V petek se bo vrSila v Beogradu tuđi konferenca vseh tajnikov trgovskih, Industrijskih in obrtnih sbornic, na katero bodo povablieni tud' zastopniki ministrstev gospodar^ke^a značaja. V vseh ministrsrvih zasedajo komisije, ki ra-zpravfiaio o reduVcfi? uradniStva. Ko mlsiia mfnlsrrstva za Sume m rodmistva. Ko-svoje delo f.e kon^n^ V fe^' mini^tr^tni sametn bo reduclrafiih 50 uradnikov, ki ni-majo potrebne kvalifikacije Državm svet je na svoji dopoJdanski seji razpravijaj o predlogru rmnastra za §u-me in rude glede uvedbe disciplinarne preiskave proti generalnemu direktorju za sume hi rude, ks jih je nrnister v zvezi z znano šumska afero suspendiral Državni svet je odobril disciplinarno preskavo ter odredil, da dvfć hiavil, da fe r»rei>nčan o k»TaInof>ti in korektnostl r-«m ?ke stranke ic rrrnenja. da se doTočbe čl 3 in 4 nna!ne iTianJSme. katere ekstftenca i« za^otovljena z mirofvni-mj pojfodbatni. Do-slej oblasti še rriso nastopile proti nemšTd stranki in nfettim OTranizacijam. Vodstvo nenrSke stranke hravihi, da se v slučaju, aiko bodo določbe novesra zakona o za Mi ti države uveltevfrefle ne !e samo u versk* m plemenske stranke, aropak r»ziirle«% twfi na ostale stranke, ne bo ispiralo raspustu, ker n*ma namena zahtevat' kaW!t posebnih priv^ejnjev v kraMevinl SH5. Iz nave^e*wsra je tore? rarvk*no, da končna odloćJfev vpraSanJa o*>sto'a dose-dan|fh strank. zlastf pa plemetrrirfh hi ver-slrth, 5e »I padla. Potrtbna J« podrobna đe-Rrve*m rakrmu !-rrečna do-JoCba, da se rarpu^ćajo plemenske m ver-sfce strartk«. Nastopna avdijenca ttirikega poslanika Beograd, t^. januarja. Tpnldne nb pol 12 je bil sprejet v nastopn* avdijencl m*vf tur$ki poslanik na navrn dvoru 11a'dar Heg V avdijenco, v kattri :- izročil svoja akreditivna pisma, ga je spre-nMal sef prc-tokola nmaujera minrstrstvj Bola Hri^fić. Potres v Rimu Rfm. 16. jaauarja. V včerajinji noći se ie za ču ti 1 nov potresni sunek. Med prebival-stvom je nastala panika, ker j* bil potresni sun*»k enako moćan kakor prejSnji istoga dne. Ta potres so Cutili rudi v Abrmzih. Imenovanja v carinski službi Beograd, 16. laimarja. Pn glavni carmur. nici v Ljubljani so poscavljeiU za viije carinske revizorje (II/1). Iva« Rreičak. Pran Mi-kvž Anton Clgoj in Tvan Oanru^n, za ca-rinskega revizor)a Maks NUrkež. za pomoćnika kemičarja (I/S) Andrej Paskvan, za knlisovodje pri pn ceniraliB cannsk» blagajni: Franjo Eržen (U/d). Fran}o Pajt-'er rn Emil Aljanč^č (oba v h/3i. za carfn-skega pripravnika (H/5) Rrhar» Klodič, » \^e carinske revizorje: Emil Tom&č, kola] Radoča] in Fran Vafnetk Pri glavni carinamic? v Maribr>r«i Za vi5jei carinske revrzone: Lnii Tom*iČ Alojrij Pip in Ljubomir Dabt!ivii ter ih viS'esja carinske^a blajfamtka Andrej pe. ternel V kratkem slede Se drug* ptrsonal-ne izpremeTTibe pri C3rinarn>c3h v ^l^ve-niji. ki so podrefene finaačtri direkciji v Liubljani. Lani vplačani davki Beograd, 16. janaiarja. Mi.ijjn-stvo fm.mc ie obj3\ilo statistiko o tA\c -nh neposrednih davicih in dokladah zi prvih ti mesc-cev preteklega !eta \z v.j «::>• '«-rike '9 raz-vfdno da je nred <5nnRtTn hnH Slovenija pod tefo gospodarske k-rize daleko ćaostnla za vsotamf. Vi so pced^era v prorsiJSTmi ?lo-venf?a bi rnx>ra^a plača ti *?5.<>5Q.O29 Din, \ resrrtc; pa je bfk) plačaimh somr> 57.543.933. tako da znaSa pTirranj4t!jaj samo v Sloveniji 28.015.096 Drn Enako ^h'ko *aže «tati-strka tuđi za Srb:jo, Crno ioro ter Bosno t& Hercegovino. Hrvatska *n Slavtm.Ja te^ Dalmacir* so vračale prf!ično froHVo. kof{-kw )e bflo pred^-d^no ^ aroraiunj. rTd.rr* Vorvođini |e raradf rtigrToznega trterteva-nja dtvfirHh zaostankov !?r-j5niih Ist pla-Cala pTCceJ vtč kakor nriđvidsv-t proračun. Preiskava v Tukovf aferi Bratislava. \6. temarfa. V Tukavi aferi fe bfl dan« za^fšan BHans>ld, jrlavra prl&i v tei zad-evi Vloga BHanskega pa 4e p*f-cej đvomljtva PričakuJe se. da bo B«Tan-ski. ki Je oirteži^na priča, posta! v teku preiskave soobtoienec Tuke. Orugi soob-toženec je podpofkovnik Tvan Kovač, ki > osumljen, da Je $kwa5ke narodne tbra.nb* vo'ifko OTjranirra! Kovač Je odnotovil \ Ba^en pri Dtmifci, ker se bo«, di b: Ml po tvojem povratka aretiraa. HripA v Berlinu Bcrfln. 16. tanuana. Epidemija srvpe je danes dosegla svoj viSek. Danes re brlo prijavljenih 1200 novih slučajev Z<*ra\*ni!\i uporabljajo nov senrni proti ftl Nježni, ki ga je izdelal amerSki zdravnik ter v Ame. riki dosegel izborne uspeh* Priprave za najetje mozemskega posojila Narašcajoče zanimanje inozemskega kaoitala za našo državo. — Zastopnik londonske finančne skupine v Beogradu. — Za-kaj londonsko posojilo ni uspelo. — Baograrf, 16. jrauarja. Prihod Rot>«r» ts C- Portersa zastopnika londonske Kan« čce skupine Rotschild*, je izrva] v Beo» gradu v %-sch gospodarskih kngih veJiko pažnjo Gl*soro sporaruma med naširm mo. rodajtiimi faktorji m bančno skupino Rot« §childa je bilo sklenjetso, da bo eden ra* *topnik fvrdke stahio v na5i drravi in d* bo stopiL, kadar bo potreba, v kontakt z oašimi gospodarski mi čtnite^ti \rerjetno i«, da bodo v kratkem začela nnvn pocaianjt za sklenitcv posojfla v Rotv:h:ldo\'i sku» pim — Beograd, l& jaouarja. V jvczt z n»» poved&nim] reformami v drž-i\iicfn ifospo* dmtttvn »o se **dnye dbi movj pojavile ver> nje o najetju večjega mozeraskega poso* jila. Kakor kale 10 modemske vesti, se je zraaimanje sa naAo državo in niše tjoepo d*rwrvo po ^premecnbah 6. januar ja v ino* zem»tvu relo dvi^nHo Zadnje dm ie do» speio v drtavo već last opni kov rasnih ino« zrmđklh fmančnih skupra, ki proučujcjo naše gospodarske in finančne rarmerc ter v »vexi t tem tuđi motnost in rentabrlnott plasrrMija inozemskega kapitala v naši dr, Žtvi, bodi«i potom državreca posojila, bo» dwi potom privatne udeležbe inozemskrsa kapitala pri iugoslovenskih indu^rrijskfh tn trgov-skih podjetjih. Kar se tiče driavnega poaojri«, se v tukajinjih fmančnih kro^ih ictrjuje, da bodo v kratkem obnovljena po* gajanja z tortdonsko fsianooo skupino, s katero se ie že bivfti finančni minrster dr. Markovi<* potaja! za najetje posojil* v rne» sku 50 milijooov funtov. Te verzije so zla-» mti oživeie, ko se je te dni pojavi] v Boo- p*aa m; frnančniki tn barkirn. ki r>re**oiamo vse mnogo previdneje m realno ocemuje* mo vsa porr»^i!a. ki pnhajaio preko ja\*r>r^ sti Znano pa vam bo, Laka porocila tmo dobivali Atmosfera neraupanja je glavni vrrok, da posojilo, za karero *e je pogajaJt bivia vlada, ni bilo realizirano Sedaj pa je odvtsno vse šarao od vas. Vajprej m morate pridobiti ?aup«nie v ■nozemsh'u, pa boste imeli povsod mnogo prijateliev. zla* »ti v Londonu in v Amenki Glede po*o* jila samega pa zaenkrat ne morem reći Se ntfesar pozitivnega Re* je. da sem bil rad* nje dni v «tikih z vaSimi vodilnimi fmant» nimi krogi, od katerih sem prejel povoljna obvestla Ti>da o tem moram najr»rcj obvestiti London Tuđi tam mora btti naj« prvo zaupamje Radi tega bom o«tal *e dalf časa v vaši državu, da točno proučim po« loiaj. Ni mi treba se po«ebej najjlaAati svojih simpatij do vaiega naroda in vaie dr?«.* ve, mislim pa, da ni preveć, ic h koncu Se enkrat podcrtam* *l'stvarite atmosfero zaupanja, pa boste povsod rmeli prijatelje!* Kakor se da posneti iz te iziave zastap: nika angleike finanćne skuptne, pogajanja za po*oiilo zaenkrat Se nrso pričcla, davi je na druci strani lasno, da po*taj* to vprasanje zopet aktualno. Ozadje albanske vladne krize V vladi so nastala nasprotja radi vrnešavanja Italije v albanske notranje zadeve. — Novo vlado sestavlja dosedanji ministr ski predsednik. — Tirana. 16. jan. Z zane&ljivc stra-ai se doznava, da ie krza albanske viade izbruhnila zarad oštrih naspro-tij. ki so nastala med člani Cotijevega kabineta. Ta nasprota sp v prvi vrsti političnega značaja. Ita'ijanska podje-tja se vmešujek) ćelo v notranje sade-ve albanske države. Tako je došlo do tej?a, da je minister f nanc pri podelje-vaniu kreditov za javne gradnje r>osa-meznitn ministrom postopal no diktatu članov ital^anskepa korzorciia SVFA. ki izvaja neka velika javna dela v AJ- banij'. Ostala ministri so protestirali prot' tak'm fzda^kom fn navajali. da H ti izdatki znašali nad polovico vseja dr-žavneua proračuna Poz^us d^ora. da se ta nasnrota med ministri ublaže :fl prepreci demisia vlade, je estal b-ez uspeha. Na ta način kralju Zozu ni preostalo drugo, ka-kor da je Izplačevt*e razlike. Ustrezaioe željani nafe'ri naroćnf-kov, ki so jmeresiTani na tem. smo se ofcr* niV neposredno na Mnanćno direkcijo za Slovenijo in dotHH naslednj« po jasna lo: Pri finančni direkciji ra Slovenijo v Liubliam je že otvor je« kTed< v rne«loi 2 4S3A25 Dfrn v svrho i^^laćila taostahn frvalidimi in slcer za dobo nred 1 aprilom 1938 ra sicer, aa račan prve rrtns> mono-polsicera nosoHla Od Icred^ta 100 mi1itoiwv, fc Jt do*oČCTi ra cdo državo, od«pade lore-njS zntsek na Sknrerrfio. V «vrho izptaćila ipradrrfSldti razWc je ra četo državo dok>ćenih 75 miHJonov Din Kofflco odpttde od tega kred-Ha na Slorveni-jo, fe na točno rnano rn ugotovbeflo. ker se sedaj zbirajo nodatki Na podtasri zbramli podatkov TDon finančna direkcija 20 tm zahtevTiti v Beorradu ra otvorkev kTe-dita. fz^tečila teh razl-% bodo delefni tistt vpokojenci. kl so bili po določbah novela ura Llubttroo. spadajo n h:$« in delajo koakareooo d-omačifn tr-govcem. Z»to i im policija v£am «oe>i aa prste mi baš davi j« prikfe drva sebeifca ^lnova^ kl %m U^iLi od bit« do biie sd UikbejMijrvo pouuj*-U $vo>o ro*» V.m% Schni J«4j uj Nicbockg Lem »U morala aa poMoOo, ker nh« rnela d-"v^>Ue-ttja aa ltrr>in>feot Po>ltcWa Jtj sa>brž cžene. Pok«g Kitajc«v sta vć«raj ot>itk«ia Uu6!l«n0 ctm]q dva dru^a eksontfna gosta ta »tcer br^ii raaki odv©wiik Vkad»miT G*lM»ko to nkaova ž^-iu. kj x>tajeta peJ okoli svet« Potovanjr %** pr^čela v KiJinevu to wtko Romani}« sta pri. spela v t»*o drtavo. St&nj potujet« aa PorM). KaisJco. V Uobliani ost*T»ru svenrvfM popr*«^. ka. ki h »premlVi na pntovanfa '»di nltra r>s*Č*k »Miimorra« *v« drt Kakor đroc1 ffkrfierroterU. m tuđi ta dma vefimotua rw©£vit>»ta t pppodafe rax-tlcd-nic Saftnskj ivlarvtc M*ti>a C b rw t»4'oiil H roM pMt Mol |e rojen k-teptorr»fi ta zeta rad stflca po TOtU stanovantib VCera) 10 ea za-S*>« t*!l v stamrvatija Aa« Kt«fioov« v $Hki. k)er w lađeoj opaxflL di Hm )e IztrnHa z\**m ovra«n« verilica C \e osumhen tudr tatvtae pir«Tfi\li vt*ć. PoiicUi Je oba Izradila v*l*la. Borzna ooročila. UrBUANSKA BORZA D0vi*m: Amsterdam 22.83—22 88 (22Jsš\, Berim 133^5-I3.6nrl< 56.8* Curih 1095.6. Efekti : Vojna iVnda 445. INOZEMSKE BORZE. Curich: Beograd 9 1?5 Berlin 12.1S«, Duna; 73.05, Buđimpe?ta Q0>5, ! nndno ?5.?2, Newyork 519.95, Par« 30.31, Milan 37^0. Praza 15J9 - - Strto 2. »SLOVENSKI NAROD, dne 16. januarja 1Q*>. ^tev 13 Resnica o obligaci jskem poso j3u ljubljanske ^ mestne obeine Nadijevanje poročila pariteta« komisije o prodaji 6 poeojila ljubljanske ob&ne za zgradbo stanovanjskih Uš. VIII. Iz zapisnika seje fiuančn^ga odseka od 3»> okiobra je razvidno, da je mestna obči-na svoj č*s torntnurdirala za 5,000.u obfc-sacij 6* obB'ffaciiskesa posotfa iz 1. 1927 za zsrradlbo staoovanjskih hrf pri Mestai hranrtmei ljubljanski. Poroci to v odseku se glasi: *Gosp. priinafii e cestne železnice. Sklope te tortnuliral v oblici predk>ga na upravni odbor Splos"-ne malodelrtroike dnižbe. Vezal )e pa ta svoj pTedlog na pogoj. »da se ffTOmčna transakcija, katora re za finansiranje nove oprave cestne ž«lexmce sedai v tek«, iz-pelje, kakor se pričakuje :. j. da se v Beogradu od mestne obćin^ predlagani predio? glede stanovatiJskiii obHgadj odobri in Ua se tuđi ostali matnjl&aioči kredit pre9k9«ie maJoie> lezni*e druiSbe, kjer predsednfk s. dr. Puc poroča o posoffu: »Sporoča natprvo o po-gajanju v inoctemstvu. ki *o dozorelo tako dalec. da ;c treba samo še dovolienja ml-nistrstva. Omenje, d« )e stopi! v stflc r re-fecentom >:. načelnikom Tosićem, ki se Je z vsetri vtogami sam podal v Beograd«. Dne 1. avgrugta 1928 je ekaekutivni odbor na svoji seja sldenil prevz-eti na svoj Ta ču n stroik^ za potrd#o obHsradJskegi posojila. V seji ekseđcutivneKa koroiteja družbe 7. 9. 1928 se Je posojik> ponovno obravna-valo. G. predsednHc ie v tej seji zastopal isto sta&šče kot v seji upravnega sveta dne 4. septembra. Izrekla se je v tej seji (7 sept.) samo še želia. naj s. prof. dr. Vidmar to svar uredi na Dunaju z g. dr. Moliš erom. 13. septembra sta se vršili seji ekseku-tivnejca kom+teia in »pravnesra sveta Sploš-ne maloželezrtSk« družbe. Eksekutivni komite je obravnaval drference jrtetomata prof. Jimkersa. Pod slikam/i \u vaa>kd«*njega življeajđ »era bral: Zfutraj, ko vstaneš, za kopel ali za. prbo, /a pranje glave tn za nego lepo^ te. Zatem za zajtrk. Kava, čaj, čokolada se prrpravljajo z vroćo vodo. Prićno se doma* ča dela. pere se perilo. Opoldne za pristav; tjanjc juht? in za razna jedila zopet topla voda ki ves dan za i opirao je in rudi za pranje rok. ZveČer po 5oK in igri morajo otroci »kopani v posteljo, a tuđi za nego botnika je potrebna topla voda. Pcnoči po sedenju v zadušljivih lokal ih, po povratku z d&ljšega potoranja, po sportu hi po shiž* hi osvećuje topla kope! ter umirj« živce. — Cclo stran je zavzetnala slika ogrom* nega kasona, ponosno kipečega proti nebu. Pod njim se je blestcl napis: Največji pit* nohnun n« svetu imajo Berlinčani. V njem j« shmnjcnih 300.000 kubičnih rnetrov pli* na' Ker se kot reporter za Ljubljeno moćno zanimam z» vs©, k«r je v zvezi z njo m z Ljubtjanča-nl, sem jo vv©r*j dopoldne mah* nil v me»tno ptrnarno, da se mformiram, k*ksno plrnohrame imamo Ljubijanćani in kako je kaj / uporabo plina v prestolici Slovenije. Rtvn*tdj g. ini. Bar ti me je sprejel nad vse Ijuhezaivo in mi postre^cl ■ reč pir>|>Ag«n'o, od katere dobitno 1 Din za kub. meter, potem znaša cenfc porprečno 1.70 Din. Ta* ko poceni plma nimajo pač nrkjer! V Za« grebu stane n. pr. 2.80 Din. V zadnjem ča« su se ie govorilo, da jo bodo znižali na 2-50 dinarja. Mordd vas bo zanimalo, da imamo odjemalcev za 15 kub. metrov mesečne po« Td\)c 2.70 odsti/tkov, za 16 do 50 kub. me* trov 12 odstotkov in za 51 do 100 kub. metrov 35 odstotkov. Poraba plina zrišana od pred-vojne za 50 — K4aj je bila plmarna ustanovljen« .J — L» 1861. Od takrat so ji ravnateljevali inž.: Beischlag, Burcknanlt in Senekovič. Od 1. 1922. je ravnateljstvo % mojih ro* kah. — Koliko ja *o*Aala pred\-x>jiMi poraba plina? — Nijvcčjd je bila 1. 1W7. Takrat je znašala okoli 980.000 kub. metrov. V pri« meri s to porabo se je zvišai« po vojni za 50 odstotkov, kar je vsekakor zelo razve* scljiA-o. V začetku s<> pridcfrovali plin r lesom, a med vo}no ?» trboveljskim premo-gom, ki pa ne daje koksa. L. 1917 so mo* rali radi tega ustaviti obrat za nekaj me-secrv. — Koliko ie znaša!a poraiba plina leta 1927? — 1,349.335 kubičnih metrov. Stokrat manjši plinohram od največjega na svetu — Kakšen prenio^ uporabljate za izde* lovanjc pKna? — Angleški znumke Holm^ide in New Leverson. Zadnja leta ga dobivamo preko Sušaka. Naročimo ga štirikrat na leto po 40 do 60 vagomov. Moji želji, da bi si offledal tovarniške prostore plinarne, je g. Bartl z veseljem ustregel. K.o sem stopil na dvori§če, mi je pokazal 4 plinohrame, v ka-tenh ima pli* narna stalno v rezervi okoli 4.800 kub. metrov plina. V največji plinohram gre 3000 kub. metrov plina, v ostale po 1800. — Ljubljana ima torej stokrat manjši plfnohram od berlinskega? — Tako je! TJpam, da borno nekoć do* bili več :. Plinarna se prav lepo razbija. Letos pričalcujemo n. pr. priključitev i-n^ dustrije. V kratkem se nam obetata kot ve^ liki naročnr ' tovarni »Saturnus« v Mostah in »Jtr2o*Steiero odpeljala in nato naglo napolnila re« torto s premogom. Iz rde>če žarečega retor^ trnega zrela sie je pri tem valil g<>st, čm dim — smrtonosen plin. Kar odleglo mi je, ko sem stopil na prosto. Moj vtis je biK da v peklu, s katerim nas tako radi strašijo, ne more biti huje. — x. Zagoneten požar samotne rudarske koče Šmartno, 15 januarja. V noči od sobore na ned«ljo je zgorela do tal rudarska koča v Rcki pri Litiji. Kako je požar nas+al, se še ni dalo ugotx> viti. Precej zagonetno zadevo prerekujejo zdaj litijdei orožniki. V gozdu Reki ima že nekaj čđsa pravico prostoriedstva za svinčeno rudo g. Grošelj iz Litije. ki je stopil v stike z neko nenv ško družbo, ki financira njegovo podjetje. Ker je rudnik v Reki precej oddaljen od drugih selišč, so si postavili delavci sami lično barako, ki jim je služila za preno* čevanje in za shrombo razoeg* orodja. Primerilo pa se je že večkrat, da si bili delavci medtem, ko so se nahajali na ddu v rovu, okradeni. Vklrub vse-m poiz-vedbam pa taru nišo mogli izslediti. V soboto zvečer 90 se premenjali dt-lavci kot običajno. Oni, ki $0 prišli iz ro= va, so odšli čez nedeljo domov, ostali pa so odali še na dtlo Barako, v kateri je bii rudi rezervni motor 90 pa *ajtknili. Ko r>& je tuđi radnja >kupkia delavcev opra- i>* svoj posel. 90 ^ariustili rov, da ^c pf^ortie« čejo m od idejo čez nodcljo donvov Ko pi so se vzpeli \i rova se je nudil zmuoonim rudarj^m žalosteo prizor. Njiho« va koča je medtem z^orela. Rudari so pri* ili Ie §e na ladn.ic utorke... Po*apUzil v baTako in t>dnesel vse, kar mu je bilo dobrodošlo Po izropanju pa je nepridiprav lesernj /urad = bo zažgal, da bi txrvrnil od »ebe *um tat« vine. N'iti deJavci, niti podjetje nišo bili zava« rovani, in yc torei rz^Juba za vse neprijetna. Prosveta Krojaček - junaček Praviiićna iera, ki io ie nanovo oslo\-«-rtil Oton 2in)ančiČ. Za deco. s olesi. z zod-hn>; režiser Ciril Debevec. ki ie i>rav pri ter prilifci v Oledaiitkecn listu naersal čober članći^č o pravlričnih r>redstavah. Tam Dravi da i-e videl toliko sJabo Drioravlksndh. neresno iffranfti in zanikarno noTemli-enifi praT IH finih i«er. da se- iim »e Doslei rx> ve-5ini izojjibal. Vse eledališke uurave menda te vrste ieer Dodceniuieio in ieraki tih ba-gateliziraio dasi do krivici. Literarna orav-Ijična dramatika Da ni mani vredna. teatr-ski ie zandmiva za režiseria in elumce. i>ri deci ie silno trrlkjttliena in torei Uzdi srmot-no uzodna eledališćt: Otnoci so raiboli h\'aležna Dublik^. in elavno: te i«rre rvtroka z lepimi scedstvi vedre, sai rrrani1z i-z-DT€n>en,lena: tuđi orijdna'na Dlesi so rrtdM ood k'k>r>. (i;i-ffinaloe eodbe sokfa ni bilo sKSati Dač tu smo vndeli en sam ko§Če4c rinca - rata menda do oDeretni eodbi in slikali sicer stare marSe. odflomek \i »Carmeti ter kur dvakrat s!abo zasedene Pairmove -Mlade vojakec. Ref. Debevec torei tuđi ni mogel svoje leoe teortie udeistviti v waksi. Zu-kai ne. n« vem. Faktu-m ta da se Draviač-na predstava bacatelizira Se zmerom. in to Ie. kar natDTel -ob2ahitan. Dtuctč- ali je Drinkleciev -»Kro»ta^ek-hmaček« dobra, literarna otro^ka iera? Idefa k> zelo staTa. a naflepie ie bila izvedena v drami (rudi ooeri) »Turandot'-. Kraljočna Dostavila svoim sn-uooem tn ;u-naška debi (ati troie vorasani). Kdor iih izvrši (odeiovori) oosttn© nten mof. A kakšna dela zahteva Doniklerieva kralićaia Narcisa? Prvič: ubiie nai kaoitan Gol ja ta! I>ruKi^: ubije nai tolovmla AMta in Murfira! Tretrič: ubiie naj orla in ukrade n>e^ovo gnezdo s stretie oalače! Ali so ta dela »tepa sredstva« ki »vedre« otroško dušo? — hv d«*ante: 1. slika. KroiaSek In^o obleče tuio obleko, ker h-oče kialia naJazati. da i-e kraljević Devete dež.č\e> ter znsnubiti Nar-ciso. KlesDetulJa Ropotulia in baron Kozo-ros: Dodereta drue dnue&zn na tla ter se omeiavata s kromnirti in cunfarni *Lepa sredstva«? — 2. stSca. Krafi Slobodan »e tcDčast absolutist. ki se vede kakor Secna m tfkaže dvorskermi norcu Soicabrirtu iz-dreti bol^eč zob. šercabrin kriči, bež i se brani, a sltree. zdravnik m krali ea zjpra-bik>. vržeio na tla in na stol. In zdravnik mu med >okom m stokom z velEkimi k!e-švami rzdere orlaSki zob. Ali orioravlta takale ooeractia otrovom čisteea. -Draveura veselja? Ofcofi mene so ot^od treoetali in k>kali a do oravfci Dovem tudd meni se ne zdi izdiranje zob med tiritemem oaci-rertta orav nič komićno. No morda r>a se vendarle takole de »naporno oripravlia k limetnosti in sistesmatičro vz^aia-. Ne bom ciriral Cicercna fki rmi danes rx> toMili stolettih naerderat Dravffo ba»e edaTio Dra-\ilno »Kfkero»0: »O tetrroora! O moresU — ker sem hvala Boiru §« zelo mlad m se dam tore I zmerom ra-d Doučiti Moeoee bi torei vendarle kazalo, da bi na odru oteo-korn Dokazali §e, kako se odrezuielo noee rn Darav) trebuhi. To bo za deco vedro. čisto, oravo veselie in izvTStna vzsroia za mnetnost. Potem priđe Inko in se zlaže. da >e princ ter ima dvoboi z orralpoim Gotietcifn čisto 00 vzsrledu Brdavsa in Kroana. Tnlco žrka Goljata z mečem tako dolcro, da or;ak uinrc. Nteffovo trupi-o pa Dokri;e z • rpen-trseov ter zmasrcnito stoii na nw. Ne-žen. vzerleden junak! V 3. sHfci smo v 2*>z<*u. Toiovaia nai-pr-ei oropata stojrohooetneffa barona Kozo-roga in sra prav »nazorno« skorai slećeta. srozeCa z veliTiioTTi nozi. še dve dvornici in dva dvornika. Kon-čno oride Inko otne-tava s»peča tolova-a s kamenčići da nobes-mta in dru« druzesra zalcriJeta Inko pa zmaeoslavrro skaće 00 nnh truotth kar vse ie za deco brez vsakeea dvoma silno vz^ledno, vedro, vzeorno itd V zadnii. 4. sl:ki r>rines<* lažni Drine Inko §e orlovo icnezeira orla. Izvrši! ie torei A^a tri »nmaštva«. in Narcisa ie nie-cova. Tudl r>rid-eita ciče in mari ter ca n-dasta. da te ves čas laeat. ker !e čisto na-vaden krorač. Inko na oove krali« in kia-V-včv'i vnovo« resnioo. da obleka. modra kri i 11 plemiški naslov ne delaio čioveka nešto 'i'.naiko srce. Krali Dravi: »Res ie tiko: Ir.'ko. ri si Drestolonaslednrk i-n mkaiie imaš Nardso!' In dobre literarne icre ie konec. Vzhc temu. da se >e iirralo D-rcveč realistično in neDravliično. ie bila wed«n ba«ron z. Sancin. Kralia ie daial z običamo xrande*o c. Cesar. žrvahe»n. a malo 1iuttk>-ren ie Šuici'brin. v istini strašen or::iV ie Ni tr. Potokar. imerrit-eTi tolovai skTbrre maske c Brafna in c. Plut: davni uloiri sta imela s. Jaa (ItAo) im t:a. Šarlčeva lN^rcis«L). a i^iiiko\ati K a, . idoA* ker jt naben« pfiiikc. Ooretna u Mte ustm- ■ -^. u n.Hkaltor n«. Dfirvliična. ^^e ^.->anjt • : o Dfiriu-:r.eiit: .a hrt-kurs*** .^'daa.^^ acr bi 1 irrotctMio im> in KTotc-kruim heurarai in^ndj Sol i Tati« vak>. 2 roaoo. reali>ti£ao mro r,- ri»dE..->kik- »U revna. rr. a Opomariamo na aocoUnlo vprizoii-w\ Kreiiehove 00^L. ,jo«fi\ svira« \ ljubljanska i»?eri. l*redMiva ^e vrti Zd ilK>-nente reda B. Za&edba \e sJcđeča: jU\tio hi naslovno vlo«o iu-a t Pnmolič. pevke An:u» fna MitdiCe^ a. ^nfcarico Vvmnne zr^t aacrebškc opere-s. V:čar, v ostalih v'.o^aii ruistopijn ^^. (irr*a. Rimioel.i. S.m• n: v, pus> Moh.iiiC. Jare ni Berlot Sodeluie iuUi baietai *i»r. Abooeti reda C inujo čena mo,;la\-Jva^ v reži>j prt)i z- Osu» ŠeiUL V peto* ta. t ■. ie v Uur>!iacisWi operi zveitr rrpriia operete *Pri tre!i tradenb1,. .• i aVitK-riTe rcj\ f> Ljubljanska opera rriprjvlia n-is!t?d-nii dv-e operni povit2*i: 'ta^anv^o !*al komponist Monte Mezzij in Mxzartovo klasičnu or»cr > l\ez '/ Strailn-. ^ to <'rci(« bo imelo nse rledaHičc cei ciklus prti*i M^zartovih klasiCnih dcl. M Iih ie rek^m zdcr novo češkn noemr. de-io -§var*d;j Hudak k ie CM-a\-kaT Wlo spr«-jeto in ^vajano / najveć*m u^r>ehnni pr-vikrar na r^iui.h rdrl, žBeležnica Koledar. DaiK?s: Sreua, 16. jantiarja 19 »9; lcato-ličani: Marce+j: pravoslavni: 3 lantiaru: Malali. Daiiašiiie prireditve. Draona: taprio. Opera: »Jotmy svira*. * Kino Matica: »Le«ijooar 13-^13«. Kno hieal: »Am>r na snru&ih« Predavanja: Ob J0. v zavodu za wira%-stven-i zasuto dece: Predava dr. ZaJrVkaT >Od d&klioe do žet>e . Dežurne lefcarn*. Daoies: Trankoc/v. Mestni trg; Ramor Mjklo^tčeva oesta. Pomlad v cvetju Na pustno sobot(< v. fetrniarja sl* vrii v vseh prosfcorih Tafcora vdika predpustna nta^kecada pod naslovom Pomlad v cvet-jujt in bo itoto\*o najlepša prireditev lerto*-njega rKedptista. \W prostori bodo v stihi naslova Preurejen; in dekoriTađM s pomlađ-n,m cvetjem, kar bo bla^odeino \udrvalo na c«cnj. ut)činstvo, posebno >e, ko bo umetru razsvetijala spopolrtiJj v*o krasoto scene-riie. Osnutek in dekora^ika dda se izvrše po predloži br. prol. SUSa. ki je tuđi pxc-vzel to prire-ditev, ker bo sigurno v poJiM meri zadovoljila najstroijesa krtt#4ca, p<+. sobno se ko bo vlau. Predsednik sodnega dvora je izjavil, da se vs! predloži državneua pravdni-ka in za^ovornikov slede Čitanja pro-tokolov in zdrav niskih izjav sprejema-}o. Začeli so čitati nešte-te protokole, med njimi tuđi protokol, v katerem Cr-dely popisuje orožnikom usodni pad^c svoje žene. Obtoženec prav;, da je njegovi ženi na ozki stezi spodrsnilo in da ze vpričo njega zdrsrala v prepad. To se je zerodik) tako hitro, da je ni mogel prijeti za krilo i-n zadržati. Ko so jo odnesli domov, ji je tekla kri iz nosu, bila je vsa opraskana in pobita in tarnala je, da čuti po vsem tetesu silne bolečine. Zelo obtežlnj za obtoženca je iz-poved sobarice Hilde Thifrrmovc iz Millstadta, ki je pred preiskovalram sodnikom izjavila, da je morala kričati na Prdelyja. naj ne pokriva svoji Žervi ?Iave z rjubo, ker je že itak težko di-hala. Stekleniči^e z veronalom ie od-nesla v pralmco, od koder so pa izgi-nile in orožniki iih nišo mogrl naiti. Letoviščarji iz Mollstadta so pripove-dovali ,da je Erdely vedno grdo ravnal s svojo ženo. rma je bHa pa v©dfio prijazna ž nj-im. Cesto so slišal; v njunem stanovanju kričanje. stokanje in hro-nenje. Nekateri tislnŽbenci hotela so vi-deli na telesu Forsracsove sledove udarcev od vratu do nedrij. Iz tey;a ie razvidno, da je !!rdelv svojo ženo pre-tepal in da je upravičen su-m, da io je res umoriL >tev H .SLOVt\Skl SA ROD. cin* 16. Unuarj* 1920. Stran 3. Dnevne vesti. — <>jWo-lo>a>ko odiikuranje. Precizni Masaryk !e odlikoval z redom Belega teva Ul. stopnje za državljauske zasluge raviia-lelja gimnazije v Sremskih Karlovrih Radi-vo.ia V r h o v a c a, l redom Belega Leva IV. ^toplije ravnatelja gimnazije v Novvm Sad u Mirku Baludžića, z redom Belega Leva V- >topujo ginmazijskegu profesorja v Novom i>udu SvotoHka P a S č a n a, inlvelni-ka v Novem Sa«iu Sievana p o p o v i ć ;i, osvetnika v Novem Sadu Ko.-io 11 u d i i j a in fcivfiegu ljubljanskoga i>.>iiupana Josiixa Turka. s kolajno Belega Leva I- s4opwi^ pa sopro$?o novnsadskega odvetnika Milico NI o Č a. — preuiesiitve cariuiku^. V »mislu nove rr forme finanene uprave ]V administrativno dodeljena carina finančni direkciji za Slove* nijo, kateri =*> mediti podrejeiu vsi carinski uradi v Sloveniji. Pri finan&ii direkciji je ustanovljen tuđi poseben oddelek, za kate-rega je določen kot &ol carinski inspektor y. R u p e 1 j. V kratkem se izvrše večje personalne izpremembe pri carinarnirah v Sloveniji. — V Gornji Radgoni ostane davčna uprava. Po prvotnom nairru tinančne reforme bi moral likvidirati da.včn-i urad v Gor. Radgoni ter je bil okoliš Gor. Radione dodetjen po večini Murski Soboti. KaXot Mvljajo iz Beograda, ie finančna uprava vpoštevaia tebtne lokalne razmere ter odredila, da se ustanovi v Gcr. Radgoni davčna uprava, ki bo obsejrala srez Gor. Radcrono. Na ta nački bo štcla Slovenija 24 davčnih uprav. Ukine se na vsak načir. davčni urad na Vrhniki. — Nove žetezniške prose v Sloveniji. Od prevrata do letos se je zaradilo v Sloveniji 35.5 km novih železniški-h prog in sicer proga Ormož - Murska Soboto. Stro-ški 5o rnašali 51.063.600 Din. Proga Roga-tec - Krapina &e še gradi. — IzplaČilo razlik. Da ne bo nepotreb-nega b&ganja in rme<3, opozariamo. da ak-ktivnim državnim uslužbencem ni treba predlagati računovodstvu fmančne direkciji-oriTOTna uje-govim odsekom za ivgotovitcv teh razlik nabonih podatkov. Naloga racu-novadstva in njegovih odsekov ic, da to podatke v lasrnem dek>kro?u in brez njih sod-etovanja zbero. Oni upokojene!, ki so medpisane prijave za izplačilo razlik pred-foži'li računovodstvu bivše finančne delega-cjie Že meseca avgusta 192S. nišo dolžm predlagati novih pmav, pač pa morax> v njih lastn-em interesu bV>disi osehno ali pa pismeno potrdđti, da so r>odatki v T>rvotn^> T*red!ožerali prilavah še vedno veljavr«. Ker fe mnogo državnih ushifbencev mne. nja. da se bo prfčelo z izplačilom razlrk že te dni, opozarjamo, da ima finančna direkcija nalog, da na podlaci rbranfh TH^datk-ov dio 20. t. m. Sele zaprosi za otvori tev po-trefenega icredSta, nakar ii bo mirti sprstvo financ ta kredit formalno otvorio. lrpati .ic, da se bo to črmpre;e zsrodilo fn da se bod<^ razlike v polovični izmeri pričele likvidirati meseca februaria. — Zveza dri. nuiticščeu-oev ra Sk>venijo v Ljubljani. — Tujski promet v /^«rcou. Zagreb ,ic gospodarsko središće naše države ki zato ni čuda, da se mudi v ni em vsako leto več tujcev. Samo v hotelu »Esplanade« sta bi^a lani 22.902 tuica, od teh 57 odst. inozeni-cev. Največ je bilo N-cmcev in v'cer 5521, Avstrijcev je bilo 3076, Cehoslovakov 15^, Madžarov Uli, Američanov 703. Italijanov 669, Analeiev 538, Francoszo\ 424. Polja-kov Sumd, Svicarjev 387, Rurminov ltrt>, Nizozemce v 147 ltd. — Za povzdiso civilnejca kualstva. V prometnem ministrstvu je bila nedavno ustanovljena zrakoplovna direkciju, le dni je določtl prometni rnfriister tri uradnike, ki odpotuiejo v inozemstvo, da bc točno informiralo o položaj-u cvilnega letulstva v drug-ih državah in o pogoiih, pod katerinii bi bi!e inozemske zrakoplovne družbe pripravljene PodaLjšati odnosno uvesti zračne Proge preko našega ozemlia. V inozemstvo so odpotovali š-efi oddelka za zrakoplovstvo dr. Sava Nikić, \išji uradnik beograjske železaiiške direkcije Dušan Mi-hajlović in višji uradnik zacrehške direkcije Zvonimir Mdcler. Dr. N&ič se je mu-dil včaraj v Ljubljani in je stopil v stik z oblastnkm odborom Aerokkiba, da se iu-iornilra o nje&ovttm delovanju in si ogleda avijon »Ljubljana«. Pozu ej e si je pa menda premisbl. ker ga ob določeni uri ti i bik) na spreskd — R&zstava v Torontu. V Toruutu (Kanada, a« vrši vsako leto meseca ^ptembra medoarodni \zx>rčni seraenj. Velesejein zaključuje \-sako le*o z večjimi uspehi in bi nodil tuđi naiini gospodarskim krogom ugodno priliko ra vpozninje razmer na tem tržišču. Uprava veleseima bi dala na^im raz-stavljaJcern brezplačno 1 fiaviljan na razpo-lago, ee bi se prijavilo zadostno Stevilo ras-stavljiUcev. Interesenti, ki bi ge hoteli ude-ležiti velesejma kot razstavljalci naj to prijavi)« pisarni Zbornice an trgovino, obrt In industrijo v Ljubljani. — ViđoviSev pokret r Un§kem letu. Vi-«lovicev jK>kret je priredil lani I9tk) javnih predavani o moralni vzgojit prosveti, filozofiji, higijeni, kmetijstvu iu gospodarstvu, Vsakega predavanja »e je udeJežilo povpreč-no 130 poslužalcev, skupaj torej 254.80a Pokret je razdelil 300.000 etic^io-prosvetnih re-vij, broSur in drugih publikacij. katere je daJ mnopim siromakom brezpUičoo. Ustanovi I je M tečajev za nepismene iu riau^il pisati io čitati 2860 ijudL Ustaoovil je 66 kJubov po vaseh in mestih. po katerlh je Si-ril ljudsko prosveto. Priredil |e trikrat dne-ve splo^ne akcije, ob katerih so morali vsi prijatelji ui pristaši pokreta neposredno propagirati etične in prosvetne ideale. Pri-pravil ]e za izpite v državnih glmnazijah s pomočjo p a bi i ka ci j dopisne Sole nad 700 odraslih, ki so nadarjeni, pa niao moali §tu-clirati, ker eo siromašni. Žace] je izda ja ti 'Iva nova lista >Kulturna aelju /a kmetsko ljudstvo in >Dobra djeca« za mladino. Raz-^iril je svojie delovanje tuđi na naše izse-lence v Ameriki in Avstraliji. Z revijami, brošurami, Šolami. vecernimi tetaji. dnevi akcije iu predavaaji je vpiival Vidovirc-v pokret lani »koraj iu\ en tnilijon !.-ti li. uird katerinii jp širil i>ro^vet<> in ^krb^l z;i njihovo moralno pov/jdtffo. — Slovenska zimskotportna revija. Zveza za mjski prome< v Sloveniji >e i-adala te dni 5. in 6. številk© svore«a glasila »?lo. vcfiija«, katera je posvećena zknskenm sportu. Poleg mnogih krasnih naravnih po-snetkov naših poteratin po rimi, vsebui« ta itevrtka po^no raznih zanimi\ih člankov, kl se nama^ajo tuđi na naš zimski ^port, kakor »Zimski khma in zdravje«. Naše sportno smučarstvot itd. Posebno oporailanio naše 9poTtnike - smučarje na čUnefc »Smuškc ture v S^oveni|i*, kl popisuje vse kraje, ki so dostapni za snrufike ture in za vežbanje v snRičars-tvu. Omenjena številka »Slov*««-nije« je po sh'kah kakor tixfi po svoji vsc* bm\ eiia najboljih do sedaj ir**»n-ih števiJk ter priporočanio vsakeimi sinwčarju. da si jo pravoOasno nabavi, ker je število izvodom ometeno. DoMnf. Vremenska ua{>ov<>d pravi. <1^j bo meglenu, delonia oblačno. Temperatura se ne bo izpremenila. pada\ine nišo izklju tvn*. Včeraj je bilo i o vseh krajih naše države megleno in oblačno. \ Skoplju in v Sarajevu je ^nežilo, v Splitu pa deževalo. Mraz je pov^od pojenjal. V Splitu yj bilo 7. v Beogradu '2.9. v Mariboru, Zagrebu in >kopliu 0, v Ljubljani —1.3. Uanes a'utrni je kazal barometer v Ljubljani ?5*2 mm. temperatura j<* znaJala — 9 stopini. — Ljubavna tragedija na Reki S Sušaka poročiiio, da se je v reškem pred-mestiu odigra]j krvava ljubavna tragedija. Malija Ojuriš-ić jt prbel k svoji ijubki Katarin*! Lovrić in io z^ačel najeovarjati nai se mu uda. Ker ga je Katarina zavrmila, je Gjuri-šić potegnj] nož iz žepa ter jo napade! in i i radal smrtno rano v prsa. Nesrečnica se je zsrudila na tla ter izd^hnida. Ker je tisri hip vstopila v sobo tuđi Katarinina sospo-dinja Tibiasova. je pobesneli GjuriSć zat>o-dei tuđi nio Nato je hotel ubiti še sebe. Zabod«! se je z nož*m v vrat ter se težko poSkodovafL Sosedje so poklica.li karabi-nerje in so komaj obvla-dali ranjenoga in razjarjenejra morilca. Prepe'jab so sa v bolnico. — Suraljiv požar v manuiajiturni trgovini. Te dai je v Palicu pri Subotici z>gorela tnanufakturna trgo\inat ki je last trgovja Pa-ni6i. Osumljena sta bila Panić in njegov soroJnik Mamć, da sta p;>dtaknila požar. Traovna ie popolnola pouorela. Sredi trgovine so tiašli papir, ki je bil polit s petro-Icjem. Ker ta daožigalec, ker s( :^a viddi tik pred požarom v trgoviiu. Imel je v trsovini blaga za 60 tisoč dinarjev, zavarovanje bil pa za 250 tisoč Dn. Panića in ManiĆa so orožtiikj aretirafi, ko sta se vračala iz ?ti>otice Izročili (^o ju državrn?-mu pravdn;ku v Subntici. — Beg vojaka in njegove ljubice skr.zi okno. Iz Splita poročajo, da je pred dnevi pobagnil iz svoje 5ete redov MesMm Mari-mairovič ter se skril Pfi svoji ljubici Luc' Kovačić. Ta sa je skrivala tri dni. Imela ^a je tako rada. da ie tvegala svojo svo-bođo. skrivajoč voiaškeca befcunca v svoiji : sobi. Ko je prišla vojaška patrulja v sobo. ie Lih:a skrila bezunca pod posteljo. Pa-trulja je pa begunca kljub tonu našte. Te-daj je Luča odprla okno ter skočila iz pr-vega nadstnopja na \Tt ter pobegnila v noč. Čudno Je le, da se nj tibHa Iz«rini!a je brez s'edn. Donmeva se, da se skrtva pri svojih soTodnikth. ki preblvajo v s-pdSt^ki okolici. — Razbolnlški napad pri Kaštel Starem. V MižJni Kaštel Starega so napadli neznani raibojnilvi Ivana Čavka iti BariSko Božnća, ki sta se nedavno vrntta iz Ame-rike. Razbotniki so metriti. da imata se-hieka seboj dolarje. Med nao»adom je do6i] Bož"^ težke poškodbe. Ranjen je Wl rudi Čavka. Go4ovo bi ju ropajja umoriE, da ni v tem času pridirjaJ mhno avto zdravica h Trogira dr. Marijasa, katerega so se rs-zbojnilri listraSUi im pobesrrrili. Napae izjavrl, da Je b>8 to noč v Sarafevu. Poznefe se |e pa ujpcKovto, da to ni res. Pri detevcu so naSli ttid! vehico vso-to denarja, Ko so ga aretirall. te imel novo oblelko teT ni mogel po\*vdati, kje Ima staro obi oko. V nje&ovem stanovanju so našli u,krva\i>en uuž.. Krvavoj ,^c biio tu«:vr-ko. Blizu vaši so sreća-ii deset voznikov. ki nišo voziii po pred-pisih cestnega reda. A vio bc ><; otnil koiikor >c je tno^t!. a ;c pri tem zdrknil v jorek. Zaio ie nastal ineU vozniki in avtomobilisii pre^pir i:i konćiio pretei). Potn3ii v avtoriiobifci so rabili lov-ske puške ter so streljani v zra-k. da bi na-padalce prestrašili. Vozniki so pa s kerf naijad1; Samoukovića ter z& pošteno pre-tepli. \ pretepu je bal ranjen tw*i en potnik. Orožnitki so uvedi: preisk^vo. — Trdovratno zaprtie. hemeroide, čre-vesne katarje, napetost, boJečine v bokih odstraniš s prirodno erencico *Fran^ Jo-se-f«, ako ziutraj in uvečer spiješ malo kupico. Znansrveniki zdravilnc vede trdijo da je grenčica »Franz Josef« uporabljiva ćelo pri ran.tenem čreve^u brez vsskih bo-lečin Dob: se v vseh Te-karnah. drojeni m špecerijslvih trpovioa-h. l-L Gradska lekurnd. Kamenita ulica 11. Prosim, da bi mi poslali Ic šest stekle* nic »Reumatisa«. ker dobro pomaga vsakomur. Anu Knez v Razboru pri Slov. Gradcu. Iz Ljubljane —\\ preseljavanje urado> linfM!toječih uradov. po zudevni likvidaciji bodo ur. prošiori davene adtnin. na Bretiu izpraznjeni. ker se administracija ziruii l davčno upravo Ljubljana me?tot ki ima svoje prostore na Vodniko veni trgu. Kateri urad bodo poteni uata aili na Bregu. Se ai definitivno dolodt^no. N'ekateri aatrjuvejo. da priđe tju »iavčua uprava zj Ljubljano-okolieo. Toda prostori na Bregu nišo prikladni m tak urad, ki ima poflu z denarjem Bodočt1 zastop«tvo «1rža\-uegu pravobranitelja, ki prevzauiie po^le fi-aančnt p rok u rat ure, nastanjen« sedaj v po-slopju finančne direkc!>» na poljanali. s-«? uajbrže preseli v justičoo palačo ua Kralja Petra trgu. tTkiujeni davčni urad za Ljub-Ijano-okolioo najibrže zapusti uradne prosto re v justieni palači, ker bo davčna uprava L3 okolico osi-ala v prostoriji, kjer se »edaj uahaju davčno (»krajno obla&tvo v Hrenovi ulici. tvata>trsld urad se ima tuđi iaseliti ix poslopju tiaiuične direkcije. —lj Mraz jo pojeujal. V'oeraj in dane» jo mraz znatno pojenjal. po dnevih hud^ga nira/^a je nastopilo mile Je vr?me in >e j^ živo srebro v termometru letot prvikrat dviii'ttilo nad ničio. ^'čeraj [x>pokitte je bilo toplo iu južno vreuie. Sii?g se j*? zacel lajati in tuđi svece ob str^hab so se topile. Xekatt»ri Ljubljisačani, ki so se napotili na ijnnrno goro, so včeraj imeli kra^-en aan. Xa Snmrni g^ori je solnt* že močno pripekalo Lako. dii so izJetaiki zapustili klonio gosUl-m> !• r ^e ra:e veselili kaki dve uri zunaj na proštem. Barometer je od 787, kolikor je ka-zal pretckli petek. rapidno j«žeIerrrisTca dnda>a ;c na ponovne prošnje prebtvalcev Ježfce in črnuč sMenala promet proti Posavju zopet vzjpo-sta\iti ite samo v prvottieoi oosesu, terrnei ga podaljiati do ornuSke cerkve. Vozne ce^ ne so se za ta promet znatno zirižale iz-vzemši nedelje in praznrice. Z novim vo-z-rrirn redom se pričrte z dtiem 16. t. ni. m ostane v veiravi do pr&kiica. da se iz.^aže. ako Je v tem obsefcti moeoC ali ne. Odruodi in prihodi ter nove vozne cene so razvidni v a-vtabtrsfr! fn na končn^i postajali. —1J DnlStvo »Treznost« Ima svoj redni sestaaiefc danes 16. tm. ob pol 8. itri zvečer na moSkem učKefi^ću. Po!©jf < blčajnih točic Je na d-nevnem redu tudj predavatije br. pisatelja Cerkvemka >Cfr>ka n afkoho. Irzera-. Z ozirom na to še posebei vabimo u poinoicvkiiu udeJtrž,b. Oosto«p & p»a do-olje^i rudi neslanom. —lj Dotični Kospod. ki je predsinočnjiift * Operni kleti po-mororna zamt?n>al suknio, 'ai jo takoj prinese v k!c<. kitfT dobi s\-ojo. —I) Zadovoljstvo na v daj a vsakx>ffar, ki si .»e otsle>ual in nabavci blago v iasu inven. utrne prodaje pri tvrdki Novak, na Koti. •;resTrem trru 15. — Iaventurna prodaja uaja Ie do 20. t. ni. Ce ste za dobro m ,'ccetii, ne zamuditef —lj Dramski tečaj ZKD. Opozanaroo ce. ijene posetnike našega dramske^a ^čaia. Ja se mesto V'čeraj odipadJ-e \a;e vrti ista Jane5 v obićfdttih prostorit! t zaćelkon? .očno ob 8. uri rvečer —1} Zanlmfvo predavanje ZKD. Opoziramo že danes obćinsrvo, da re ZKD ropef pridobda v Lj-ubfcani že manesa preda\-ate-Ira miJvcTzjeerncca pro* & ne4 D{TiT\'*e tri r;č«;e m, ztprb. —c Kaj v»e kraddo. Mesuvemj i.skrt>-nSui Josipu Marinu yc neznaji i^iboak* i?kradeJ ra Sc>. Lanovtni \2O Dm rredru. gos. —c Aretlraua je bila radi ptva m tatire pro$riti*aje >41e4na Josipina Krtrfič. breTpo^elna m i>rez sta-hie&a hi\-«!;Ka Kru*iće%o M3 vjel v neki rostilm tw (>ia\-nem trju. N»e4 je bfi porvra ško<}č vul BOa je že 15 krrt predkaz^ vana radi raznih tatvin Ra\T>o K *oi>e odsedela dvomevećaM zapor pri <*Lio£ncn» sodISću v Celju, ledaj pa so jo pm!a*, ra *■• leta na rvbtoh v Becunje. —c Podrutaica Slov. loTsk««« dru64%a v Celju ima svoj obćni zbor v ćerrtok dM 24. l m. ob 3i». uri v hotdhi »BaJtan . Življenje vukovarskega čudaka v grobnici V Vukovar« imajo čudaka, ki s tanuje v grobnici, kjer so pokopani njegovi starši. — Mož je petomee zelo ugledne in bogate rodbine. — Tuđi mraz ga ne more pregnati iz grobnice. I/ Vukovara poročajo o življenju ču« dika, ki prebiva v grobnici na pokop«lišću ttr v/buja splošno pozorne^t. Prebivilci iz Vuko^vara in okolice hodij-J trumoma n« pokopališčc, da bi videli nenavadnega sa* motorja. Po mestu krožijo (> njem fanta> stične vesti. Pripovcduje 5»e, da se je čudak na^clil v neki grobnici m /avrača vsako hrano- Izgavarjt le oerazucnljive besede ter >»\ pomagi s kretnjami rok in nog. Dolgo St je govorilo v Vukcnaru m okolici j tem čudaku, doklcr s« ui pojasni« Io. kdo je. Tcdaj je pa postal moi >e bolj čuden in zagoneteri. VukovaT ima slikovito pdtoptili^« pod hribčki, za^ajenimi s trtami Ka pokofmli-sču je tuđi grobnica dTuJine Patiić. Groh* nica j« velika ter ima obliko kapelice \* njej je prostora ra več ljudi. Po kameoitih stopTrcah ©e pridc v podrrmljc, kjCT ic# prostOT za. krste V te? cn"obnici počivaio člaJii rodbine Panić iz Vukovara, ki j« bila ena najuglednciših trgo^-skih rodbiti v teffl kraju. Panici *?o bili zcJo bogati in znani daleč mokrog. Na spominski p!o*č: v giobnici je n^-pis, ti t;a je napra%i! trgovce llij« Panić, ko ie bil §e Živ. Glasi &c «Ta spomenik je po» stavil Ilijm Par.ić svoji soprogi, ki je pmni» nula 11. iunija L 1899. FCinaltj po smrti srvoje soproge Mace p£ umri rudi stan Iltjt. Pokopali *o gd v iiti grobnici. Tako je osul od družme Ic 5c sin Vladimir, ki ie bil uredno bistre glive ter ic p-o^ečal naiholj§e sole v mozemttru. Po smrti svoK^ oče ta se je pa Vladi* miT popolnoma spremen:! Postal ie čudtk. Najprvo ie edloono odklonil ieiiitev t hčer= ko naibogateiiega in raji»gledne priljubljenemu pokliču. Največja težicoČa je pac v tem. da radi preob-Ijudenosti ne more vsakdo dovoli zaslužiti in res je, da žena, ki je v službi, odjeda kruh drugemu, ki ga je morda bolj potreben. Todt to ni samo njena, marveč tuđi moževa krivda in ne vem, zakaj bi se morala vedno žrtvovati baš žena. Drugačnega mnenja je pisateljica Ethel Mannin, ki trdi, da je žena, ki je brez vsake potrebe \ službi, so-vražnica človette družbe. Mnofo žon je, ki zdru?i>o svoj zaslužek z mo?e-vim, da lahko oba bolje živtta, ne o*i-rajo se na to, da ie posled;ca tega vedno večja b^ezpc'selnost. Ozrri do >>T>!osriosti zahtevajo. da ie samo ona žena v službi, ki mora prispevati h Kospodinjstvu. Toda značilno je, da marsikatera žena teh ozirov ne pozna. Ijudjc neradi dru žito s čudaku ki probio a jo v bit/ini poko^Mliič, »c fe odlocil d« ** pre**Hi v jjrobnioo svoj ili srarrfcjv. Nekega d*ne je pnlel Vladirntr \ \ru4w> var t«r je proda) v«e> kar je le totet Izk« H5ek je ra* ie gmfcfilcm moje družbe, jaz iatn pra\^ oo do nje m lahko stanujem v oji ko4ikor časa < mi bo Irtrbilo. ko ae Hora na«%eaić*4 jo z*ptr*firn sajn brez vakfa rtmmbm\ mnim. Tako nihčc ni mogel prepržiti čudttlco v^ega sklepa. Vladimir j« p«-neae4 r ^nAm* co posteljo, jo postavi! k atrkofagu »voji^ roditeljev ter je nadatjeval tvoje ftuda*ko živhenje. Li ud je «o ae *a iooVLj odale k bolj zanimali. NTi» se gi i«Dgibalu ii kor je želtl Čudak je v grobnici vednn Soli propa4*I. Izc^edal je kakor »admji Sr rač. Brado je vmel fr do p«*u. pxvfM>lnoma je osrvel ter bil zavit le ie v cvnje. Zavtm cal ye tuđi hrano, ki k> mu jo torodnik po*iljali Hraeil se je ■ boreĐinuni ter t drugim i polj«kinii Mdeži ter pnl Muno vock» Ttko je popclnutna onetnogcl. BH je \mtv dan. da ni mogel već vstati, Me t#d«j >• sprejci koaeio, ki trnu 0« je poslala teta v grotvnioo. Rađev^dneži »o ga hfftofc oMakati v frohdlci. Ptibliiah bo *e JU toda ko mo /a g]ed*H duduka, ki jik je »repu ra drvj« glr dal, *<) se u>tr.iš li in zbežali mrtteČ, da j« čudak zs□Cl^en TNfa. i*O mesta m; ie raz^HriU vett« da dud«k nekaj »»krivu v grobfiici Ljudje «o pripo vedovaU. da Vladimir »ek* v ipommški• p!oič o grobnici bf*cdo /a besedo. Govoril1 w, dl io to tajne modre be*c g*> pn>f1a*ii) za reformator ja in u^vtanifc.i ->\«?ta. Drugi *.u zopei ^n orili, drei»kuje oko« njake svojih starie\ ter piie knjigo. Golo vo pi j«, dl li Čudak v ^robfiti'i ukvarja z nečem, kaj dela, mhoe ne ve, ker *e u\hč< ne upa v bliimo groboice, čud*k Qemo*9**t opravlja -»voj posc!. Ko je prftknil mru/ je č^idak prrvlekd v grobnioo pećico, Vate ro kuri s ie*»nimi odp^Aki m drvml, Li lih rtttbere Če« dan po okolici. Nasprotno, stremljenje zaslužiti tuđi v zakonu, se med ženskami vedno bol' utrjuje. Take poročene žene, ki so brex vsate potrebe v didbbu ne odje-dajo kruha samo moSkim, marveč tud: neporočenim ženskim, vdovim in po-ročonhn žtnsktm, ki so prisiljene skr-beti sa svoje delanczmofne može in rodbine. V tem poffledu $o idaj zlast, v Ameriki rarmere naravnost neznos-ne. \z statistike nekeft amer&kega mesta je razvidno, da ie t*m 3S od-stotkov usluibenih Žensk poročenih hj žive skvpai z možmi, kl to v službi in ki večinoma dobro zaduži jo. V neka-terlh podjetiih je u službenih na.'tnanj polovica poročenih žensk. Seveda m; s twn zboijia položai rtkoncev, toda pomisfti je t'eba n-a veliko $kodo, k: k> s tem oovzročajo, zakaj brerposel-nost narasca, a plače ualužbencev si-st«natič!no padak>. Sprememba radioprograma Cecrtek, 17. L: UJO witpn>6ocwmm »^sh^ 13: Ca-scvttu napo^cd, ho,rra. r«prod»c. ,ra>i»j. HJfc: Stan;« vode; 17: Ra*lo~ork«M«r, UJO: natelj Kmet. &r. ias. Ra4o Lafe; 19: C••terca, pt>-atux *. Ncv*k. 19.J0: Zfodonrtna 9**vmotN. pređava petd. S. Krajtfec. ?0: «&rtm+l kvartirt« (2 CTtr.. k:^r«. v**k>*&a>. termoflika, MTa t Verbie. — Ra«D-amMK«r. 32: Poroflk n :. • sovaa »apove«d. P^iek, 1S. L: 19.30: PhrU>*ov v^6cj: prinos spervoigru «Pri trth mladwiiah» iz or>er«. Dva eo\-or#£« stroja. - Ata, prvi ^ovoreOi stroj je n&pra-vil Bdijon kaj ne? - Ne. sinček. Prvi govore^ stroi k napravu bo: in nazvaj zm te Cva. Edison je pa napravil prvi eovoreči stroj, ki ga lahko Človek ustani, fe mu pre-seda. Stran 4 •SLOVENSKI KAROD* dne 16. januarja 19*>, Stev. 13 Edsar VVallace: 4J Kdo je morilec? Roman. — Zdi se, da ti je žal, — je pri-Donmil Lex']nzton začuđeno i« Sokra-tes je pritrdil. — Bila je zanimiva zadeva in jwe-hitro fe končala. Veste, da je đanes iele 10. /unija — torej sele teden Jni po najoiem prihodu v Hinhead. Obmli se je k srečnemu očetu, re-koč: — ZdSLt pa poravnava račune mi-dv-a, gospod Ward. — Račune poravnava? — se je začudi! Jttheroe. — Kaj mistite s tem? — Hočctr. imeti izpoved Johna Mandle a. ki ste jo vreli iz omarice ix>d marmoTTitim naslonjačem v u ti. Jetheroeu se je rjasnU obraz. — Ranim«*«, — je od^ovoril. — Nisem vedei, ham merite. Setrel ie v žep. potegnil iz n)e«* knjižico n x> iiročil Sokratu. Sokri-tes jo je rcvršno pregledat. — Saj merda veste, da ste po zabili v ut: nasiovm stran. — Vem. — Je dnevnik z je samo ne-srečno naključje. Oba sta bila Dognana v zločin tako. da Ju obžalujem. Samo Mandleju ne botn nikoli oprostil, da je tako podlo ravnal z moio 2eno. Ne. nikoli. — Pravite torej, da sta bila k zločinu prisiljena? — je vpraSal Sokra-tes. — Rad bi vedel, kaj se je z»odUo. AM Molly in Lexington že vesta, kaj ze tu napisano? Ste iima dnevnik pTe-čitali? Jetheroe je zmajal z glavo. — Ne, oba Melita, da bi čital dnevnik na slas. Sokrates ie prelistal dnevnik in ko je prebra! korvec. je začuđeno nanrršil obrvi. — Gospod Smith — Sokrat, — >e detala Molly očitajoče. — ne čitajte konca, dokler niste precitali začetka. — Saj delaio tako ysi čitatelji roni anov. — je odgovoril smele In si nataknij ocala. Molly ga ni še nikoli videla z očali. Po3as; 'n razložno ie zače! čitati. XXIV. Skrlvnost Močvirja na Blatu. Pišem to izpoved, — ie bik) rečeno v Mandlejevem dnevniku, — ker bi rad, da bi se obtožba, ki bi jo utegnil naperrti proti meni moj biv& prijatelj Robert Stone, tolmačila pravilno in pravično tuđi v pr imeru, če bi me do-letela nenadna srnrt. Vstopil sem z Ro-bertom Stonom istočasno v policijsko službo in oba sva bila dodeljena iste-inu u^ieiku. Napredovala sva ;n konć-no sva bila preinačena h glavnemu aetektivskemu oUdelku. Bilu sva častihlepna, rada bi bila hitrj napredovala in niti Stone, nrti laz «iiiie3i; okleval, če je bilo treba zlo-čiiica razkrinkati ali aretirati. Ome-njani t zato, ker je Bob govoril o meni, Ja sem bi! najbrezobzirnejši policijski uraJ-nik, ki ga ie kdaj poznal. Morda :c iincl prav. nikoii se nisem zanima: za nači-n. kako spravim zločinca poJ ključ. Toda isto velja tuđi za Boba. Bila >>va že već let v Scotland Yardu ko sva se oba seznanila z ve-rizrikL ki so imeli mnogo masla na jfliv':. Moram pa vzeti B^ba y zaSči-to, kajti ludi on o tem ni bii informiran. Mislila sva. da najin položaj po-iicUskih uradnikov ne dopušča. da bi naju Nepuni izrabljali, a vendar sva bila podlo okradena. Kupčije so trajale kakih petna'sf mesecev. padala sva vedrio Rlobijc dokler nsem imel jaz 4000, Bob pa 5000 funtov dolga. To je biio za naju zelo važno, ker ie PO-menilo morilni padec in izjiubo policijske zlužbe. Komisar najinega oddel-ka je bil zelo strog in bi ne oprosti! svojim urađn kom če b; se ude'eže-vali borznih ^kulacii. zlasti če bi zvedel. s kakilo bando ^o se zvezali. Bila sva prisiljena k poravnavj in zašVa sva v brezupen ooložai. Ba> v časa, ko sva bila prisijena pristnri na roravnavo, sem dobil po-veljc, izslediri in aretirati bla«:a}n!ka Lvonske banke Crnila Deverouxa. ki je noneveril trideset mil!jonov frankov Tn r»ttjrnii. Znano je bilo. da je v \n-Klij! in da je b?val tu že r>rej. naibrž z nainenom :ia?ti vamo zatoči§če za slučaj, če bi Troral bežati iz Francije. Tat vino je zelo dobro premislil in franeoska pouci:?. }e zatnan napenjala vse sile. da bi sa Izsledlla. Vedeli smo, da je v Angiiji in da ga je spoznal klijent barke na Ouee-r Victoria Streetu. Samo na podlazi te informacije sva ga začela z Bot*»m zasledovati Neka ženska, ki ,e po/nala Deverouxa, je nama preskrbela nieeovo fotojjrafijo. Meni in Bobu je bilo mročeno 12-slediti defrav^anta, kar se je zdelo na pz\i pog-ed nemofoče. Nekega večera sva šla z Boboni v restavracijo ve-čerjat Govorila risva o Deverouxu, marveč c najnem firanČnem položaju. Dpala sva, da §e n: vse izgubljeno, toda zavedala sva se, da bo zelo težko na>ti izhod iz Aočbivejfa položaja. Med pogovorom sva opazila moža, ki u odhaia' iz restavracije. — Podoben je Deyerouxu, — je za-!Šepetal Bob in plani] pokoncL N: se mi zdelo. da bi mu bil podoben. toda poravnala sva račun in odšla iz restavracije. Kmalu sva dohitela čudne- Poklical je izvoščka, sledila sva mu, toda kmalu sva ga v dir.ndaju zgrešila. F*o smeri. v katero se je od-peljal, sva sklepala, da se je napotil morda na kolodvor Paddingtork Na-potila sva se torej tja in prispela na kolodvor v hipu. ko je odhaia 1 zapadni brzo vlak. Ko je vlak vozil mimo naju, sva opaziia moža, o katerein sva do-tnnevala, da je Deverou*. Nisva pa bila tako trdno prepričana, da je res on, da bi dala ^ak na prvi postaj: ustaviti m preiskati. Informirala sva se torej samo na kolodvoru. V prvem razredu >e bilo samo nekaj potnikov, tako da sva lahko na-SIa rK>stre§čka, ki je no-si neznancu prtljago. Imel je ročni kovčeg, poleg tega pa še velik kovčeg, ki je bil poslan v Ashburton. Drugo jutro sva se z Bobom odpeljala v Devonshrr. krediti nama ni bilo treba, ka)ti Lyonska banka ie dovolila ne-omejen kredit, samo da b: dobila na-zaj miti jonsko nremoženje. B:io ie zelo rrwzk> jutro 27. februara 1902 in Bob me ie prekHtijaU da sem izbral 7a zasledovanje tako neprfkiaden dan. Voinja do Ashburtona, ki leži ob stranski progi. »e bila ze!o neprijetna, dasi so bili vagon, kurjeni. A še hujse je naju čakalo. karti neznanec, ki je odj?ovarjal na pr\'i pogled najinemu opisu, se je bil napotn na omotno po-sestvo, oddaljeno dobro miljo hoje do Newton abbot<;ki cesti. Informirala sva se pt: tamkajšnr'h uradih in vse ie kazalo, da gre za Deverouxa. Rekli so nama, da je neznanec Francoz, da je kupi] ™>sestvo ?e pred tremi leti in potroši mnogr> denaria. da /eradi nkrog hiše visok zid Ojividno ic hotel biti v svojem zavetiSču dobro skrit dasi bi bil moral vedeti, da se bo zdelo Ijudem sumljivo. če da obzidati hišo. Nekaj časa se je Ashburton ddu čud!l potem so pa Ijudje pozabili na to Francozovo ekscentričnost Za naju ie Pa bil zid velika ovira. Lahko bi bila dobila uradno poobla«:t:lo in pre-iskala posestvo čuda§kega Francoza, pa nisva hotela vzneminati ashburto«-ske policije .da bi ne zvedela, da se mudi zločinec v njenem okoriiu. To bi pomenilo razdellti z njo nagrado in nedvomno bi imela z njo sitnosti, pa nai bi dala Lvonska banldi §e tako visoko nagradrv Zato se nisva zatekla k ashburtonsk: porici;i. marveč sva se informirala samo r>ri županu. Ko sva se napotila v Močvirje na Blatu, je prsilo in r>ihal je mrzel severozapadni veter. Še voza nisva najela. da bi ne opo-zorila policije naše. Bil je dolg in ne-prijeten izlet. Konono sva zagledala pred seboj staro hišo na samem. Daleč naokrog ni bio nobenega dru gega po-slop.ia. Zakaj so detektivski romani tako priljubljeni Pogovor s slavnim angleikim piša telcem Edgarotn Wallacom. — Napeti detelethrski romani bodo prilhiblienl, dokler bodo lfnd]e romantična bit)a. Priobčujemo pogovor s popularnim an^iešlem msateljem Edgarom Willa-P0"1' f*«ar romana »Trije pravičniki> m «Kdo je morilec» sta vzbudila tuđi med na&mi čitatelji sploino pozornost. •bpojKial sem, da vsi Ijudje radi &-rajo napete povesti in detektivske romane. \ tem pogledu ni nobene razlike med Nemčijo ali Ameriko, Nemčiio ah rrancijo, Francijo ali Italjo. Zani-mive romane čitajo radi vsi Ijudje ne glede na civilizacijo. Vzrok je v tem, da se zače-njajo uveljavljati po vsem svetu v življenju ljudi ista naCela. Z razvojem znanosti so zsrnili s sveta tajni kotički in vse človeStvo se z veseljem oklepa našega načina življenja t. j. zapadne civil.zacije. Najzanimivei-ši dokaz tega procesa \ iJitno v narodnih noSah. ki so se večinoma >e izena-čile. Ćelo na Skodtskem in v švici za-čenjajo Ijudje nositi moderne obleke :n po mojem mnenju bo narodna nosa tuđi na Tirolskem kmalu izginila. V drugih državah smatrajo narodno nošo že zdaj za neke vrste maškeradni kosrum. Anglija zdaj nima več prave narodne nose. Življenje v vseh državah se pri-la-godeva moderni dobi. Narodni se zbližulejo in dobivajo skupne interese. Je pa še drug: vzrok in sicer raz-š:rien;e nor*uTnrre izobrazbe v zadnjem stoletiu. Stara fevdalna /mota, šlepa TX>korŠč:na močne.i^emii. ie večinoma ž« irgliul*. s tem. da k kdo slučajn.; rojen kot sin boga tega očeta ali pk- mAi a n: icćeno da ima pravico d^ nadvlade. Ta proces demokratizacije igra odločiino vloco v izpremembali življenja moderne družbe. Prednost biti dobro informiran, ni već privileg i peJčice iivoljencev. kajti miltjoni ča-sopisov rrudiio milijonom čitateiev vst* dan iste mformaaje c najnovejš.h d°-godkih in vsi sloji prebivilstva. pa tuđi vsi narod: sveta se nehote zbližu -jejo pod tem vt>!ivotn. To dejstvo ie tako očividno, da se težko zavedatno njegovega pomena. a vefldar Je cUvir virok, da imajo Hudje na vsem svetu *koro enake nazore. Ljudje so vajem čitati v novi na h o napetih obravnavah prot. zločincem in to se ponavlja dan za dnem Dokler te bodo Ijudje zanimali za senzacionalna noročila. doilej bodo priljubljeni tuđi moderni napeti detektivski roman1. Modem: detektiv je legitimni nasledrtft morskega razbojnika. Detektivski roman1 bodo popularni, dokler bodo Ijndje romantična bitja. kakrSna so bili in tu-Ji oManeio. Idejo za svoje romane pre-mislim ne^tetokrat. predno nh spravim na papir. Beie/\ niko!4 ne delam, pa! pa nosim mnoge ideje v glavi ćelo leto. Pri vseh roman;b sem polasral glavno važnost na tot da so podobni resnične* mu življenju fn da zmaga v tiffh resm^ca. Svatje napadli sankarje Kakor \sako zimsko nedcljo, je tuđi predvčerajšnjim odšlo mnogo Zagrcbčanov na sankanje v bližnjo tn daljno okolico. Skupina Zagrebčanov in Zagrcbčank je od> šla v §«stine, da bi prcživcla vcscl dan v prirodi. NihČe ni slutil, da bo konec žaba* ve trajfićen. Okoii 3. popoldne je bil* dniiba pred cerfcvijo v Sestinah. Ker je tu pripraven teren, so se sankali m nišo parili na niko* ga*. Ko se je družba sankala na ovmku, je naJetcla na sva te, ki »o prihajali \z Mikuli* Ča v Šestine. Sanke so se zaletele \ svate ter podrle tri ženske. Nastal je krik m vik Za^reb^ani nišo vedeli, ali bi se opravičili ali bi pobegnUi, ker so ved^i, da se bodo seljaki osvestili. 2cnrn, ki so mu sankarji pokvarili veselje, se je razjezil. Pozabil je ćelo na ne» vesto, potegnil iz repa nož ter je napadel sankarje. Ti so takoj zavohali nevarno^t in so pobeanih. Na sankaliicu je ostala sa« roo soproga zagrebškega arhitekta Gombđ= ča s svojim otrokom. Zenm je v pofcesoe« lo«ti nap«del Gotnbočevo in njene-ga otro« ka. Z Đožem je tefko rasti mater m otro* ka, jirna viel umike frr odlel naprei, kakor da se ni nič zgodilo. Na pomoć je prifel prvi iestszMki irup* uik, ki je obveral Gambočcvj tn njeoi hč*r, ki rane na glavi Govpa Goccboc«\a in nje* na Sletna hčerka imatm težke rane tn po« škodbe po v^sem teleau, ker ju je fcenin ~* o4>rcaL preden je odJcl. O napadu ma bili takoj obveićeoi oro*» niki. ki so pa priHi prckauno Med tem «0 se svatje žc oddaljili, pw>ti većeru so »e pa vtđiH na kraj, kjer so napadli saeksrje. Tedaj so jib orožniki tretirah. Ranjeno go* spo in njeno hčerko so odpeljali r avtomo* Kilom v zajfrehiko bolnico, Zdravniki +y ngotovilu da so rane nevarne, toda ne «mrt» ne. Z^nm, ki je napadcl ?*ank»rj« i noicu«. je mani naučile i, ki je imel radi podobn'li deliktov že večkrat opravka / oblaatmt. — Pred leti je napade I družbo Zagrebč*no*. ki je prišla v iestinsko okolico na izlet tor počivala na rravmlru. kjer ie nasiloež ra\T>o kosi! Napadel je izletnike s ko»o m enegm težko rajiil v nogo. Zato je bil ohtojen n eno leto ječe Z
  • rw>poln<"»« ma nonnaleti ifllfEFTIIRHH PRODHJH aaaiciHlb tn čeških St«lo© im obienc oscli srsi. sukalc povrintk^ psaiCc tta. pri turdki NOUHK Ljubljana o^ 7. do 20. ianuaria na Kongresnem trgn 15 obučiti; ne mm«tic: ii. Af|(l tirlhrsinitoI O«i%n»- t? rioioolSiic ceno1 UO 411 |aUrlllTilIlllK3 Jamski les kupan na proći Sb>vea;sr*dec— CeUe—Maribor. Obv«sno pooođb«) na Dratotifl K/iroš«c. ^martnn vb Paki- 111 KLIŠEJE VSEH VBST, tRTNB IN AVTO* T1PIIB, IZDBLUIB PO PRED* LOŽBNI11R1SBAH, PEftOPISIH IN SUKAB Z* N AVADBN TISK AU ZA PWBJ*O IZVEDBO V BN1 AU VBC BABVAH TOČNO po namotaju m v najkrai-taM čamu po razum cbnab JUGOGRAFIKA, liubljana namovnhmThvobikmniteA iaiw.mt»a ha^•• Makulaturni papir kg a Oin 4a-orodaia uoravs ,S?oy Naroda" Pisarniški kAal odoosao prasna »oba »e ifiče. C«-. nbene oomđh* na upravo «Sk*r. fijroda* ka!>. 111 Korespondentin|o vestoo, hitro in (pretm — sauno-*bo)ao moč sa nemilo ta krvatsko-«lovens3d Jecđk sprejroem. — Pck mđbe na pottfrf pretinac 179. Sal^. 112 Dvoje ročnih sam po 150 Din in ročen Sdirlkoki«© voučefc a 500 Din (privrmmi »a tnecrvo«) grođa F. Cvek, Kamnik. 114 Not Shrabii stroj ftoomke «Srnaer», pripra-ven za Č>v4^r*a aH krojača. stojnico Ucmm) xa sejme, prup-ravoa Z4 •vvakesa ofertejka ter no^ro peč na špJrii pripravno aa nmjBeo k^al aS iofco, »rodan. Spreimem pt vi|e»ca ta Irvftvtee tat, usa^a in tervi^nkab potrebUm. Prednost m»Jo »wvi teknmčmbev z <4o6r«n Sol. sprl-tev*k». J. Sirnd. trzovina. ]tmt*m 98 Posestvo akjok 6 orakrv, hi&a, 9ospcxUx&k<> poalo^kt o?h't. traviiMci, »ord. velik sađofiocmfk. eoceni proda Ra$. JorirtoSter. Zmarako ra ođ-Bovor 110 Dr«žjd>nika z majhnttoi k»p^taik>m "Jćcan v itt-dirstrttskein mesta Sk>veniie, k^er bi bifto prkneroo za ured*ev kme-motocr^fa Poourfbe oa oaskw: Avx Tidler. Saralevo, boteđ C«- Goepodinje! Podsmn« ubij« RATOL poljake mi& afeja . . ARVICIN ktmkc 'Jb«a - . . OAMAOIN steoict uMia ... STENOL bolhe ubija . - PULCKS1N Dotm-ii s« oovsod. — Btokeraia Zai^eb. Hatoova j^Sca St 25. Telefon W>-^0 » MORSKE RIBE Operna klet Gledališka ulica št. 2 Oaevi-' TClika utirt. dat* >ardosi, ka««art, bars^at, orajc sv«tje tđ Ceijrila g»st >a s# oa razp«*fj Mi s«r*?f tite TocIio se iisrana «al*i :i*ka ma, i«scsao • rKnennrm kraju, pripravno za vsa-ko ohf — k^kor tud3 decimalno tehtnico prodoam v Vevč»h iz. 37. 108 Najboljše kupite! M O G A V I C £, M«m«k« n moškt roka»ie«v trik« tterll«, pulovene, tel«vn*k# uestie). z*p»« rok««. KRAVATE, ovra-nke, SRAiCC titM«, 9l«t«, čipke, ••*««•«• gumoe, DMC prejico r«6is« ttrMcf, aktovke, 4«šs»lii«. ip^rtM« >r toaletne p+** m**4A— samo 24 a JOS. PETELINC LJUBUANA ol'zu Preicmovegj spomenika »ob vodO. Stanovanje dTch sob fcuhiaje in pritiklin lict mirna, snažna uradniSka dralioa. Vtelitev febru arja. Posudbe na upravo listi pod „C'SToST" Snominiajte se radoia! OtMu si aatf«yv«Jsa ćvoiiolesa ■Dotefi^ IHraJM sitoIs. Mreik« v>e- tiA« tK«r* modetev. mak avto-noei^. porrmatitea, oajc*ae)c -j«sikJ franko Prodaji m obn>*e TRIBUNA* F, B. L. torama dvokole« in otroikih vozičkov, Lfabliana. Karlovsk- c. 4. i ■ ■ 11 ■ ■ i ■ 11111 ■ 11111 ■ ii i ■ i ■ i ijjuli muni Specnaina tovarna ^trojev a obdelavo lesa KLEIN & STIEFEL V Fuldl as topnik Peter Angelo, Ljnbliana Oledaliika ulica, 4/1. ^pedjahteu amisaralu n kaplarski stron paaaaMEal in v vsaaii kaaiktaacU* ?4alaai-m\ aUktra)«Mtajr|i pogon tnei frtnena) kako? odi vsi stro « ^a termensk* cM>con Dolgotrajen kredit brez menične podlace /ahieva-n [HjnudDo an brezp aCn >t>l$K asiopniki Urejuje; Josip Zupsućit — 2a «N»todno tiskamo: Fra« Jcseifek, — Za oprano in msera ni del ista: Otoo Chnstot - Vsi % Ljubljani