SVETPTIC REVIJA DRUŠTVA ZA OPAZOVANJE IN PROUCEVANJE PTIC SLOVENIJE 6 Velikost kolonije MESTNE LASTOVKE (Delichon urbicum) je odvisna tudi od razpoložljivih blatnih površin v bližini gnezdišca, v katerih nabirajo gradivo za gradnjo gnezd. foto: Tone Trebar / http:// www.naturephoto-tone.com/ SVETPTIC revija Društva za opazovanje in proucevanje ptic Slovenije, letnik 27, številka 01, april 2021 ISSN: 1580-3600 SPLETNA STRAN REVIJE: www.ptice.si/publikacije/svetptic/ IZDAJATELJ: Društvo za opazovanje in proucevanje ptic Slovenije (DOPPS – BirdLife Slovenia©) E-POŠTA: dopps@dopps.si SPLETNA STRAN: ptice.si © Revija, vsi v njej objavljeni prispevki, fotografije, risbe, skice, tabele in grafikoni so avtorsko zavarovani. Za rabo, ki je zakon o avtorskih pravicah izrecno ne dopušca, je potrebno soglasje izdajatelja. Revija nastaja po velikodušnosti avtorjev, ki svoje pisne in slikovne prispevke podarjajo z namenom, da pripomorejo k varovanju ptic in narave. NASLOV UREDNIŠTVA: DOPPS – BirdLife Slovenia, Tržaška cesta 2 (p. p. 2990), SI-1000 Ljubljana tel.: 01 426 58 75 GLAVNA UREDNICA: Petra Vrh Vrezec E-POŠTA: petra.vrh@dopps.si UREDNIŠKI ODBOR: Gregor Bernard, Blaž Blažic, Katarina Denac, Tomaž Mihelic, dr. Tomi Trilar, Barbara Vidmar, dr. Al Vrezec LEKTORIRANJE: Henrik Ciglic ART DIREKTOR: Jasna Andric OBLIKOVANJE: Gorazd Rovina, Vizualgrif d.o.o. PRELOM: Boris Jurca, NEBIA, d. o. o. TISK: Schwarz print d.o.o. NAKLADA: 2500 izvodov IZHAJANJE: letno izidejo 4 številke Clani DOPPS prejmejo revijo brezplacno. Revija je vpisana v register javnih glasil pod zaporedno številko 1610. Mnenje avtorjev ni nujno mnenje uredništva. Za objavo oglasov poklicite na društveni telefon ali pošljite e-mail glavni urednici. POSLANSTVO DOPPS: Delamo za varstvo ptic in njihovih življenjskih okolij. S tem prispevamo k ohranjanju narave in blaginji celotne družbe. PREDSEDNIK: Rudolf Tekavcic PODPREDSEDNICA: dr. Tatjana Celik UPRAVNI ODBOR: Gregor Bernard, Blaž Blažic, dr. Pavel Gantar, David Kapš, Gaber Mihelic, Matija Medved Mlakar, mag. Iztok Noc, Tanja Šumrada NADZORNI ODBOR: Bogdan Lipovšek, dr. Peter Legiša, Bojan Marceta, dr. Tomi Trilar DIREKTOR: dr. Damijan Denac DOPPS je slovenski partner svetovne zveze naravovarstvenih organizacij BirdLife International. LASTOVKE SLOVENIJE Po nekaterih podatkih na svetu živi 83 vrst lastovk, ki naseljujejo celotno zemeljsko oblo - razen polarnega obmocja. V Evropi iz družine lastovk srecamo pet rodov. KMECKA LASTOVKA (Hirundo rustica) foto: Tomi Trilar, ilustracija: Jan Hošek 20 BUKEV – DEDIŠCINA CELOTNEGA SVETA Danes je ohranjen le še zelo majhen delež starodavnih bukovih gozdov. Zato najdragocenejša obmocja teh gozdov veljajo za UNESCO-vo naravno svetovno dedišcino. foto: Ljubica Zemljak 34 JANUARSKO ŠTETJE VODNIH PTIC 2021 Težke razmere zaradi epidemije COVID-19, ki je bila v dneh okoli novega leta na vrhuncu, so izvedbo jubilejnega 25. januarskega štetja vodnih ptic v Sloveniji (IWC) postavile pred preizkušnjo brez primere. 38 VEDNO VEC ŽERJAVOV NA SELITVI CEZ SLOVENIJO Število poleti opazovanih žerjavov (Grus grus) se veca. Lahko v kratkem pricakujemo celo njihovo gnezditev pri nas? foto: Jani Vidmar, Alen Ploj KAZALO 4 PTICE NAŠIH KRAJEV // Blaž Blažic 6 LASTOVKE SLOVENIJE // Franc Bracko 12 TAJSKA – AZIJSKA ORNITOLOŠKA KRALJICA // Tjaša Pršin in Blaž Blažic 16 RABA IN ZLORABA ZVOCNEGA POSNETKA PRI OPAZOVANJU IN PREUCEVANJU PTIC // Al Vrezec, Katarina Denac, Tomaž Mihelic, Davorin Tome 18 ALI PTICJI STARŠI RES ZAPUSTIJO MLADICE, POTEM KO SMO JIH PRIJELI? // Petra Vrh Vrezec 19 V INDONEZIJI SO ODKRILI NOVO VRSTO PEGASTE SOVE // Aleksander Kozina 20 BUKEV – DEDIŠCINA CELOTNEGA SVETA V SLOVENIJI // Sašo Gorjanc, Domen Kocjan, Miha Varga 22 ŠKOREC, LETECI AKROBAT // Tjaša Zagoršek in Aljaž Mulej 25 SKOZI OBJEKTIV // Simon Kovacic 26 GVIDON SAJOVIC // Matija Križnar 28 POMLADNA OPAZOVANJA V NARAVI 30 ŽE 41. REDNI LETNI ZBOR CLANOV DOPPS // pisarna DOPPS 33 KO SORODNIKI PRISKOCIJO NA POMOC // Monika Možina 34 JANUARSKO ŠTETJE VODNIH PTIC 2021 // Luka Božic 38 VEDNO VEC ŽERJAVOV NA SELITVI CEZ SLOVENIJO // Dejan Bordjan 40 BIOTSKI RAZNOVRSTNOSTI PRIJAZNO KMETOVANJE NA NIŽINSKIH KMETIJAH V SLOVENIJI // Ksenija Napast in Valerija Petrinec 41 SEŽIGANJE DREVES NE BO REŠILO PODNEBJA // Neža Kocjan, Tilen Basle 42 GNEZDILNICE, PRILOŽNOST ZA POGLOBLJENO ŠTUDIJO // Borut Štumberger, Dejan Bordjan, Aljaž Mulej, Žan Pecar, Tjaša Zagoršek, Al Vrezec 46 25 LET OPAZOVANJA SKRIVNOSTI GNEZDENJA BELOVRATIH MUHARJEV // Martin Gorišek 47 BOLJE JASTREB NA STREHI KOT VRABEC V ROKI // Jani Vidmar 48 PROGRAM PREDAVANJ, IZLETOV IN AKCIJ ZA OBDOBJE APRIL–JULIJ 2021 52 NOVICE B irdLife International je bil ustanovljen pred slabim stoletjem (1922), na zacetku desetletja, ki je postalo znano kot "hrupna dvajseta". Za bogate zahodne države je bil to cas rasti in bla­ginje brez primere. Zgodovinarji pa so ugotovili, da je bila ta rast nevzdržna, in preden je desetletje izginilo, je sledil polom. Zdaj, cez 100 let, je narava tista, ki »grmi«. Narašcajoca morska gladina, letnim casom neprimerne nevihte in požari, ki so zgolj fizicne ma-nifestacije sveta na prelomni tocki: davek, ki ga narava placuje za naš presežek in zanemarjanje. Nepripravljene bi zlom newyorške borze leta 1929 zadel kot tovorni vlak, ce ne bi poslušali številnih opozoril ekonomistov. Danes, stoletje pozneje, je opozorila narave vse težje prezreti! Porocilo Medvladne znanstveno-politicne plat-forme o biotski raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah (IPBES) o globalni oceni biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah za leto 2019 je jasno: »Ce ne bomo pravocasno ukrepali, bomo planet potopili pregloboko.« Na sreco, vsaj zdi se tako, se vetrovi zacenjajo spreminjati. Podjetja koncno zacenjajo razumeti, da so izguba biotske raznovrstnosti in podnebne spremembe najvecje tveganje za svetovno gospodarstvo. Opažamo tudi vse vecje zaveze upraviteljev investicijskih skladov, predsednikov centralnih bank, ministrov za gospodarstvo in finance ter direktorjev vecjih podjetij, ki poudarjajo, naj bodo nove naložbe namenjene samo tistim, ki so v skladu s trajnostnim razvojem, ki vkljucujejo ohranjanje in obnovo narave ter zmanjševanje emisij toplogrednih plinov. Trenutno naj bi pandemija poleg svojih velikih vplivov na zdravje povzrocila veliko gospodarsko recesijo, vecjo od tiste, ki je pred sto­letjem utišala bucna dvajseta. V nedavnih znanstvenih raziskavah so bili ocenjeni stroški izogibanja novim pandemijam s pomocjo okrepljenega ohranjanja narave in nadzora nad nezakonito trgovino s prosto živecimi živalmi. Poraba bi stala približno tisockrat manj kot socialni in ekonomski stroški trenutne pandemije. Organizacije, kot je BirdLife International, morajo povecati svoja prizadevanja za ohranitev narave. Partnerstva BirdLife nas ne sme bit sram, pac pa moramo biti na to celo ponosni. Vse, kar pocnemo, je podprto z znanostjo; naj bo to Rdeci seznam, naša vedno vecja omrežja IBA (Mednarodno pomembna obmocja za ptice) in KBA (Kljucna obmocja biotske raznovrstnosti) ter sodelovalni nacin dela. Moramo biti drznejši, da to sporocilo prenesemo tistim, ki se le bežno spogledujejo z naravovarstvom, in to je vizija, kako se mora BirdLife razvijati v tem kriticnem desetletju. Na sreco je evolucija zapisana v naši DNK. Leta 1922, ko je bil usta­novljen BirdLife, je bil namen ustanovitve zašcita ptic pred ucinki cloveške potrošnje. Danes smo prišli do zakljucka, da naravovarstvo ne more uspeti, ce ne deluje za vse – ptice, naravo in ljudi. To kaže na naš celostni pristop k varstvu narave in je pobudnik naše najam­bicioznejše kampanje doslej: »One Planet, One Right« (En planet, ena pravica) – poziv Združenim narodom, naj zdrav planet postane osnovna clovekova pravica. To je dalec od iluzije, to je naša nova "zvezda vodnica" in daje kontekst vsakemu podrocju našega dela, najsi bo ohranjanje narave na terenu ali politicno delo na visoki ravni. Samo s ponovno povezavo ljudi z naravo lahko resnicno spre­menimo grozeco plimo. »One Planet« je tudi nazorna demonstracija resnicne moci par-tnerstva BirdLife; moc mnogih. Ker smo zapustili eno desetletje in stopamo v novega, kljucnega, moramo delati bolj kot kdajkoli prej, da bi uresnicili naslednji sklop globalnih ciljev za naravo, ki je bil sprejet na Konferenci ZN o biotski raznovrstnosti na Kitajskem oktobra 2020. To je, da znatne naložbe vlade in poslovne skupnos-ti gospodarstvo iz pandemije prinesejo v prihodnost in omogocijo zeleno okrevanje. Na koncu bi rad izrazil globoko hvaležnost vsem našim zaposlenim po svetu, ki so v zadnjih nekaj mesecih nadaljevali svoje izvrstno in pomembno delo v najtežjih in najbolj stresnih okolišcinah. Vaš, BRAULIO FERREIRA DE SOUZA DIAS, predsednik sveta BirdLife prevod: Petra Vrh Vrezec Svet ptic 01, april 2021 - Svet ptic 01, april 2021 7 podobno. Izleže do pet jajc. Speljane mladice starša še nekaj casa hranita zunaj gnezda. Kmecka lastov­ka lovi izkljucno letece žuželke do velikosti muhe. Jeseni, pred selitvijo, se kmecke lastovke zbirajo v velike jate. Vcasih se zbere nekaj tisoc osebkov, posebno na prenocišcih, kjer prenocijo v trstišcu ob vodi, pa tudi na koruznih njivah. Lastovke na preno-cišcu uprizorijo pravi spektakel, ki je za opazovalca nepozabno doživetje. Selijo se v tropsko Afriko. V Sloveniji imamo na voljo najdbe iz Maroka, Nige­rije, Zaira, Zambije in Republike Južna Afrika. no. Svoj številcni vrh je vrsta dosegla prav gotovo v 19. in 20. stoletju, ko sta bila kmetovanje in hlevska reja živali na vrhuncu. Še vedno jo ogroža lov med selitvijo in ponekod v Afriki ter pomanjkanje »zrac­nega planktona«. V Mariboru še gnezdi nekaj deset parov. Dva para tudi na hodniku Rotovža, ki vodi v porocno dvorano. Današnja gnezditvena populacija v Sloveniji je ocenjena na 180.000 do 290.000 parov. blizu vode, kjer je vec letecih žuželk. Lahko gnezdi celo sredi vrveža velikih mest, po drugi strani pa jo najdemo tudi ob kmetijah, ponekod dokaj visoko v hribovju. Sicer je v Sloveniji splošno razširjena, a glavnina njene populacije gnezdi v nižini. Podobno kot kmecke se tudi mestne lastovke jeseni pred selitvijo zbirajo v jate in naše kraje obicajno zapustijo že sredi septembra. Kot dnevne selivke jih vcasih v septembru preseneti nenadna ohladi­tev z dežjem, takrat posedajo na proceljih hiš, po strehah, balkonih ipd. Ob dolgotrajnem slabem vremenu jih lahko veliko pogine. Mestna lastovka se seli v podsaharsko Afriko, od koder se v naša gnezdišca vraca nekoliko kasneje kot kmecka. Navadno sredi aprila že obletavajo svoja gnezda. Populacija mestnih lastovk dokaj niha. Ornitolog Otmar Reiser piše, da je bila v osemdesetih letih 19. stoletja v mariborski okolici izjemno redka. Po letu 1885 pa je njeno število nenadoma pricelo naraš-cati. Danes število znova upada in na to odlocilno vpliva tudi clovek, marsikje ji odstranjuje gnezda, zlasti pri prenovi stavb. V DOPPS-u si že vrsto let prizadevamo ozavešcati ljudi glede ohranitve lasto­vicjih gnezd in sobivanja z njimi. Mestno lastovko ogroža tudi pomanjkanje hrane (»zracni plankton«), ki izginja zaradi uporabe pesticidov, prometa, one-snaženosti in unicevanja naravnega okolja nasploh. Veliko jih prav gotovo propade na selitvi. Nic ne vemo, kaj se dogaja v prezimovališcih Afrike, kjer cloveška populacija z vso negativno prakso civiliza­cije in vsiljenega modernega kmetijstva vrtoglavo narašca. Slovenska populacija mestne lastovke je ocenjena na 50.000 do 100.000 parov. RDECA LASTOVKA (Cecropis daurica) Rdeca lastovka je podobna kmecki, le da ima "ovratnik", predel okoli oci in trtico vpadljivo rjasto rožne barve. Rep je dolg in globoko škarjast. Spola sta enako obarvana. V zraku deluje bolj okorno od kmecke lastovke, let je pocasnejši. Prehranjuje se z žuželkami, ki jih lovi v zraku. Vrcasto gnezdo iz blata s podaljšano vhodno cevjo prilepi pod skalni previs ali spodmol, na zgradbah najpogosteje pod strop, most, strop tunela ipd. Samica izleže 4–5 jajc, za mladice skrbita oba starša. Naseljuje Sredozemlje, Srednji Vzhod do Indije in Ki-tajske ter severni del Afrike. V zadnjem casu širi svoje gnezditveno obmocje razširjenosti prek Balkana in po Panonski nižini v notranjost Evrope. Vse vec je 11 ZNACILNOSTIDRŽAVE: Lega: država jugovzhodne Azije, ki na severu in zahodu meji na Mjanmar, na vzhodu na Laos in Kambodžo ter na jugu na Malezijo Najvišjivrh: Doi Inthanon (2565 m) Površina: 513.120 km2 Št.prebivalcev: 66.612.217 (februar 2021) Št. zabeleženih vrstptic: 1076 (do aprila 2020) Endemiti: najverjetneje izumrla belooka lastovka (Eurochelidon sirintarae), tajski bradac (Psilopogon chersonesus) in tajski drozgac (Gypsophila calcicola) jugovzhodne Azije. Vsako leto se med oktobrom in marcem tu zadržujejo nepregledne jate pobrežni­kov, galebov ter ciger. Znotraj njih se skrivajo tudi nekatere izjemno redke in ogrožene vrste. Število vodnih ptic naju je ob prihodu na lokacijo pustilo brez besed. V solnih bazenih je mrgolelo rdecevra­tih prodnikov (Calidris ruficollis) ter mongolskih (Charadrius mongolus) in debelokljunih deževnikov (C. leschenaultii). Na nasipih so posedale kaspijske (Hydroprogne caspia) in crnonoge cigre (Gelochelidon nilotica). Nad obmocjem pa so se v obliki ves cas utripajocih in prelivajocih se oblakov spreleta-vale vec tisocglave jate tenkokljunih prodnikov (Calidris tenuirostris). Med pogostejšimi vrstami sva uzrla tudi nekaj dolgoprstih prodnikov (Calidris subminuta), velikega greznika (Limnodromus semipalmatus) in globalno ogroženega veslastega martinca (Tringa guttifer). Po eni uri iskanja pa sva zagledala tudi najbolj atraktivno ptico tega obmocja in glavni razlog najinega zimskega obiska Tajske. V enega izmed solnih bazenov je namrec priletel žlicasti prodnik (Calidris pygmaea), kriticno ogro­ženi pobrežnik z žlicasto oblikovanim kljunom, ki 15 AKUSTICNI PRIPOMOCKI so v ornitologiji odprli povsem nove vidike o pticah, njihovi številcnosti in vedenju, zato si danes ornitoloških raziskav brez njihove uporabe skoraj vec ne predstavljamo. Vendar pa moramo biti pri uporabi posnetkov v naravi obzirni do ptic, kajti uporaba zgolj za namene opazovanja ali fotografiranja ni eticno sprejemljiva. foto: Davorin Tome D a oglašanje ali petje ptice privablja sovrst-nice, je že dolgo znano dejstvo. To velja tako v gnezditvenem kot negnezditvenem obdobju. V gnezditvenem obdobju zasedajo ptice svoje teritorije, ki jih zlasti samci, v nekaterih primerih pa tudi samice, branijo pred istovrstni-mi tekmeci. Poznano je sicer, da se samci na petje soseda, s katerim je meja teritorija že dogovorje­na, odzivajo manj intenzivno kot na petje tujca, a kljub temu se. Petje, ki ni nic drugega kot svat­beni napev samicam in grožnja drugim samcem, je posledica hormonskega stanja osebka, zlasti nivoja testosterona v krvi. Osnovni namen petja je sporazumevanje pred spopadom, ki bi lahko bil poguben za vsaj enega samca, ce ne celo za oba, še posebej, ce sta dobro opremljena z ostrimi kremplji, kljuni ali ostrogami. Gre torej za izrazito agresivno vedenje, ki je vedno povezano s povecano stopnjo stresa pri teritorialni ptici. Seveda pa agresivnost in intenziteta odziva nista enaka pri vseh vrstah. Na primer odziv teritorialnega samca lesne sove (Strix aluco), kragulja (Accipiter gentilis), srednjega detla (Dendrocopos medius) in rdeceglavega kraljic­ka (Regulus ignicapilla), torej vrst, ki branijo svoje ekskluzivno obmocje, bo pricakovano vecji kot pri vrstah, pri katerih obramba samega obmocja nima tolikšnega pomena, na primer pri divjem petelinu (Tetrao urogallus), mlakarici (Anas platyrhynchos) ali kmecki lastovki (Hirundo rustica). Ptice pa se na petje ali oglašanje odzivajo tudi v negnezditvenem obdobju. Takrat je lahko razlog podoben kot v gnezditvenem casu, torej obramba ekskluzivnega teritorija, na primer pri stalni­cah, kot so sove in detli, ali pa gre za vzdrževanje zimskega prehranjevalnega teritorija, npr. pri tašcici (Erithacus rubecula) ali velikem srakoperju (Lanius excubitor). Poleg tega mnoge vrste obcasno pojejo tudi na selitvi, pri cemer gre verjetno za medsebojno komunikacijo in združevanje in ne teritorialnost. Selece se ptice so namrec v jatah bolj varne pred plenilci, pa tudi hrano je laže najti, ce za njo opreza vec oci hkrati. VABNIKI, PIŠCALKE, POSNETKI Ta svojstven nacin zvocne komunikacije že dolgo izkorišcamo tudi ljudje, da ptice privabljamo v 17 Po drugi strani pa je posnetek prirocen tudi za opa­zovanje ptic, zlasti redkejših in težje opaznih vrst. Posnetek namrec hitro zvabi iz grmovja skritega pevca, ali iz trstišca redko tukalico, ali pa iz temne noci še nevideno sovo. Vendar, ali je res eticno pri­vabljati ptice samo zato, da bi jih opazovali, se ob tem pozabavali, ali pa da bi si ob tem polnili svojo fototeko ali bi posnetek celo uporabili za razlicne komercialne namene? Na Finskem, ki je ena izmed ornitoloških obljubljenih dežel v Evropi, je t.i. or-nitološki turizem dokaj popularen, a med ornito­loškimi turisticnimi vodniki velja pravilo, da se za razkazovanje ptic turistom posnetka ne uporablja, ker to preprosto ni eticno. Enako velja za druge neraziskovalne dejavnosti v okviru opazovanja ptic. Tudi na Pticarijadi, ki jo vsako leto organizira DOPPS, je uporaba posnetka ravno zaradi takšnih neeticnosti med tekmovalci prepovedana. Kje pa je potem meja med eticno rabo in neeticno zlorabo posnetka? Preprosto lahko sami pri sebi presodimo, kaj smo pri izzivanju ptic s posnetkom dosegli. Je šlo za odkrivanje novega, ali sredstvo za zadovoljevanje naših želja, kot je na primer foto­grafiranje dolocenega motiva, ki je pred tem uspel kolegu, ki ga poznamo iz socialnih medijev? Ce je šlo le za naše zadovoljstvo, potem smo posnetek uporabili neeticno. Vendar pa je opazovanje ptic predvsem zbiranje podatkov, ki v neki širši bazi, na primer bazi NOAGS, lahko pomaga pri raziskavah in varstvu ptic. Ce tak podatek vpišemo v bazo, pri cemer je pomemben podatek tudi, ce se ptica ni odzvala, lahko našo uporabo posnetka opravicimo, ker smo s tem prispevali k poznavanju vrste. Zato je zavest o posredovanju na terenu zbranih podatkov širši skupnosti kljucno poslanstvo vsakega ornitolo­ga, o cemer govori že kodeks slovenskih ornitologov. P ljudi. leto veca. Vzrok za to so v najvecji meri genetske analize, na podlagi katerih so se v zadnjih desetle tjih številne podvrste, ki so prej pripadale isti vrsti, locile na samostojne vrste. SKRIVNOSTNE PEGASTE SOVE ZNERAZISKANIH OTOCIJ Ena izmed številnih slabo preucenih skupin je rod Tyto. Pred izidom tega clanka je bilo opisanih sedem vrst tega rodu. Ena od njih naj bi živela na otoku Seram, in sicer moluška pegica (Tyto sororcula), vendar pa je bilo edino do takrat opisano opazo vanje s tega otoka zabeleženo daljnega leta 1987, ko so fotografirali le en osebek med ekspedicijo v Narodni park Manusela. Vendar s fotografije ni bilo mogoce zanesljivo dolociti, ali gre res za moluško pegico, ali za kakšno drugo še neopisano vrsto. V želji, da ugotovijo filogenetski status sove iz rodu Tyto na otoku, se je mednarodna odprava ornitolo gov pod pokroviteljstvom Prirodoslovnega muzeja z Danske januarja in februarja 2012 odpravila na Seram. Tu so v Narodnem parku Manusela opravili intenzivne raziskave. USPEŠNA ODPRAVA Februarja 2012 so s pomocjo lovilne mreže na nad morski višini približno 1350 metrov ulovili samico rodu Tyto. Sovo, ki je bila ob ulovu zelo glasna, so odnesli v raziskovalni tabor, kjer so opravili nadalj nje analize in meritve primerjali z znanimi podatki drugih sov iz rodu Tyto. Ujeti osebek so primerjali s starejšimi muzejskimi primerki moluške pegice in ostalimi bližnjimi sorodnimi vrstami. Poleg morfo loških primerjav so napravili tudi genetske analize in analize posnetkov oglašanja. Pri morfoloških analizah so ugotovili posamezne odklone ujete vrste od moluške pegice, od katere se je seramski osebek razlikoval po rumeno okrastem spodnjem delu trebuha in izvirnem vzorcu na temenu in zgor njem delu hrbta. Tudi pri meritvah dolžine kljuna in peruti so bile opazne manjše razlike med ujetim osebkom in muzejskimi primerki, vendar zaradi zelo majhnega vzorca ni mogoce podati zanesljivih sklepov. Najbolj ocitne razlike so se pokazale pri molekular ni analizi, kjer so odkrili, da so si moluške, gozdne (T. novaehollandiae) in atolske pegice (T. manusi) bližnje sorodne in se razlikujejo le za približno 1 %, medtem ko so razlike v mitohondrijski DNA med temi tremi vrstami in novo ujetim osebkom kar 2,85 3,53 %. Na podlagi genetskih razlik, morfoloških posebno sti v barvi perja ter v manjšem obsegu tudi posnet kov oglašanja so raziskovalci prišli do zakljucka, da ujeti osebek pripada do sedaj še neopisani vrsti sove, gorski pegici (Tyto almae), za katero so znan stveno ime predlagali po hcerki vodilnega razisko valca odprave. NOVA VRSTA OSTAJA NEZNANKA Dokumentirani ulov sove je bilo šele drugo doku mentirano opazovanje te vrste in prvo po skoraj 30 letih. V naslednji letih je bilo sicer zabeleženih in fotodokumentiranih še nekaj osebkov, vseeno pa je o razširjenosti in habitatnih zahtevah gorske pegice znanega zelo malo. Trenutno sicer prevladuje mnenje, da vrsta ni ogrožena, bi pa jo lahko najbolj naravovarstveno ogrožala morebitna izguba ži vljenjskega okolja zaradi delovanja cloveka. Raziskovalci so ugotovili, da ujeti osebek pripada do sedaj še neopisani vrsti sove, GORSKI PEGICI(Tyto almae). foto: Knud Andreas Jřnsson UNESCO pricakuje, da bodo v zavarovanih gozdovih lahko naravni in evolucijski procesi še naprej potekali nemoteno. POSEBNOSTI BUKOVIH GOZDOV Da ena sama vrsta prevladuje v gozdovih in nare­kuje naravni razvoj celotnega kontinenta, je v sve­tovnem merilu edinstvena zgodba. Danes je žal oh-ranjen le še zelo majhen delež starodavnih bukovih gozdov. Zato najdragocenejši primerki bukovih gozdov veljajo za UNESCO-vo svetovno naravno Razširjenost in ohranjenost bukovih gozdov po Evropi ilustracija:projekt Beech Power znotraj rezervatov. Zaradi UNESCO-ve prepoznav­nosti slovenska rezervata v zadnjih letih privablja­ta vedno vec obiskovalcev. Oba rezervata za zdaj varuje Uredba o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom, in sicer Pragozd Krokar kot rezervat tipa 1, kamor vstop ni dovoljen, gozdni re-zervat Snežnik pa kot rezervat tipa 2, kjer je dostop dovoljen le po oznacenih poteh. Trenutno sta rezervata pomanjkljivo oznacena na terenu, veliko ljudi stihijsko (tudi nevede) vstopa v rezervate, hkrati pa v obeh lokalnih skupnostih obstajajo razlicne želje in potrebe po izkorišcanju rezervatov in UNESCO-ve znamke v namene regi­onalnega in turisticnega razvoja. V zadnjih dveh letih zato na Zavodu za gozdove Slovenije sodelu­jemo v mednarodnem Interreg projektu BEECH POWER (Svetovna dedišcina bukovih gozdov: krepitev in pospeševanje trajnostnega razvoja na osnovi ekosistemskega pristopa). BELOHRBTIDETEL (Dendrocoposleucotos) kot krovna vrsta kaže na dobro stanje okolja in visoko stopnjo biotske raznovrstnosti. foto: GregorBernard Projekt omogoca organizacijo delavnic z lokalnimi, regionalnimi in nacionalnimi deležniki ter odloce­valci, kjer se omogoca izražanje želja in na podlagi le-teh oblikuje smernice za prihodnje upravljanje z rezervatoma. Tako so bile jeseni 2019 organizirane obiske rezervatov. STO GLAV, TISOC IDEJ vovarstvenike, turisticne delavce, fotografe in lovce. Predlogi glede upravljanja so med deležniki zelo razlicni, od tega da se celotno širše obmocje zapre in dovoli le vodene oglede, ki pa bodo omogocali obi-skovanje tudi samega pragozda, do preusmerjanja vsega obiska zunaj rezervatov in urejanja infrastruk­ture za zagotavljanje primernih doživetij za goste. Vsi predlogi so pretehtani in zabeleženi, kot tudi posredovani relevantnim odlocevalcem. Rezultati delavnic bodo v prihodnje uporabljeni za pripravo projektne regionalne strategije za obe obmocji, le-ta pa bo lahko služila tudi v nacionalnih postopkih kot podlaga za pripravo Uredbe o naravnih rezervatih, kot tudi upravljavskega nacrta, ki je za naravni de­dišcini svetovnega pomena nujno potreben. Ne glede na izzive in kompleksno problematiko pa je gotovo, da bo s primerno in aktivno vkljucenostjo lokalnih deležnikov mogoce vse te izzive uspešno reševati tudi v prihodnje. Naslednji koraki pro-jekta predvidevajo oblikovanje lokalnih delovnih skupin, ki bodo omogocale še bolj aktivno sodelo­vanje med upravljalci in deležniki in premagovanje ovir. Glavni cilj je ustrezno upravljanje z obema rezervatoma, da se ju zašciti in obvaruje za korist narave in vsega cloveštva še naprej. VIRI ruSSo, D. et al. (2011): Habitat selection by the highly endangered long-horned beetle Rosalia alpina in Southern Europe: a multiple spatial scale assessment. – Journal ofInsectConservation 15: 685-693. Denac, k. & MiHelic, T. ( 2015). Status in varstvo belohrbtega detla Dendrocoposleucotos v Sloveniji. – Acrocephalus 36 (164/165): 5-20. Razgled iz okolice pragozda Krokar nad cudovitim okoliškim »morjem« gozdov foto: Domen Kocjan Kot ptica DUPLARICA si za gnezdenje zelo rad izbere drevesna dupla ali gnezdilnice. foto: IvanEsenko pred soncnim zahodom na nebu opazujemo njihove dih jemajoce predstave. Vec sto ali tisoc ptic se na nebu giblje v obliki premikajocega oblaka. Razlo-gov, zakaj se škorci združujejo v tako velike jate, je vec. Številcna jata zagotavlja varnost pred plenilci, kot sta na primer sokol selec (Falco peregrinus) ali kragulj (Accipiter gentilis), prav tako si ptice med sabo izmenjujejo informacije o najboljših prehra­njevališcih ter skupnih prenocišcih, kjer se grejejo v mrzlih jesenskih noceh. škorci v zimskem casu znova pregolijo, vendar pa je razlog drugacen. Peresa so zasnovana tako, da se bela obroba na posameznih peresih cez zimo obrabi za eno tretjino ter tako obrabljeno pero razkrije cu­dovito gnezditveno lesketajoce obarvanost. PIONIR OBROCKANJA S svojo živahno naravo je škorec že od nekdaj pri­vlacna vrsta tako za opazovanje kot tudi razisko­vanje. Davnega 5. junija 1890 sta bila na Danskem v znanstvene namene kot prva v Evropi obrockana dva škorca. Ptici je z aluminijastim obrockom in oznako »VIBORG 1« in »VIBORG 2« oznacil Hans Christian Cornelius Mortensen, danski ornitolog in ucitelj. Aluminijasta obrocka zanju je izdelal sam, ptici pa ujel v gnezdilnici, na katero je names-til samodejni zapiralni mehanizem. Mortensen se ni zacel resneje ukvarjati z obrockanjem ptic vse do leta 1899, ko je v enem letu v gnezdilnicah ujel in obrockal 165 škorcev. Vse aluminijaste obrocke za ptice je izdelal sam, nanje pa vtisnil zaporedno številko in svoj naslov. SELIVEC NA KRATKE RAZDALJE Škorci so na obmocju južne in zahodne Evrope stalnice. Vecji del populacije pa se seli na kratke razdalje in prezimuje na obmocju Sredozemlja ter severne Afrike. Selitev poteka podnevi in ponoci s hitrostjo med 60 in 80 km/h. Škorci, izvaljeni in obrockani v Sloveniji, so bili v casu prezimovanja najdeni predvsem na obmocju Alžirije, Tunizije, Maroka in Španije. Pred vrati je pomlad in škorci so se že vrnili v naše kraje. Njihovo neutrudno petje že lahko slišimo odmevati po vrtovih, poljih in travnikih. Že Fran Erjavec je pred stopetdesetimi leti v svoji knjigi Domace in tuje živali v podobah zapisal: »Škorec je tako koristen ptic, da ga ne moremo zadosti priporociti«. In res je tako, saj malo škode, ki jo naredi, ne moremo primerjati z veliko koristi, ki JESENSKA PREOBLEKA Tako kot pri vseh vrstah ptic se tudi pri škorcu peresa obrabljajo in jih morajo v dolocenem obdobju zamenjati. Temu procesu pravimo golitev in pri odraslih škorcih traja med koncem gnezditve in zacetkom selitve. Do takrat zamenjajo vecino letal­nih in krovnih peres. Na svežih peresih po trebuhu opazimo bele pike, po katerih škorca prepoznamo v zimskem casu. V casu gnezditve se peresa škorcev obarvajo na lesketajoco barvo. Clovek bi zaradi spremembe barve peres po trebuhu razumel, da se Ameriki, 25 G vidon Sajovic se je rodil 14. avgusta 1883 v premožni trgovski družini v Kranju. Že v rani mladosti mu je ljubezen do narave vcepil oce Ferdinand, ki je bil lovec. Podobno pa je Gvidona za naravo navdušil tudi sovašcan Ivan Cof, znani kranjski sodomerec ter tudi strasten lovec in preparator živali. Svojo mladost je Gvidon preživel v rojstnem mestu. Kot mladostnika ga je zaznamovala hujša poškodba, kar je starša še bolj spodbudilo k skrbi zanj in za njegovo vedno sla­botno zdravje. Iz mladostniške vzgoje je Gvidon izšel kot požrtvovalen in žilavo delaven, iskreno domoljuben clovek in idealist, kar mu je pomagalo premagati marsikaj. Osnovnošolske in srednješolske obveznosti je Gvidon Sajovic opravil v Kranju leta 1902. Še istega leta se je vpisal kot slušatelj prirodopisja na Du-najsko univerzo, kjer je že maja 1906 zagovarjal dok­torat. Le nekaj tednov po doktoratu je bil namešcen kot ucitelj v takratni novomeški gimnaziji. V tistem casu je opravil tudi strokovni izpit iz prirodopisja ter nato še iz matematike in fizike. V zacetku leta 1907 je bil zacasno namešcen na Ljubljansko realko, kjer je ostal tri leta. Kot zacasni gimnazijski ucitelj pa je bil konec septembra 1910 premešcen na II. Državno gimnazijo v Ljubljani in je službo ucitelja, podobno kot druge, opravljal vzorno in uspešno. OD UCITELJA DO NARAVOSLOVNEGA MUZEALCA V prvih letih 20. stoletja v takratnem Deželnem muzeju za Kranjsko – Rudolfinumu ni bilo v muzeju nobenega naravoslovca. To vrzel so skušali zapol­niti z Gvidonom Sajovicem, ki je kot prostovoljec marca leta 1907 pricel z delom. Po navodilih dežel­nega odbora je lahko delal le eno uro na dan in šest dni v tednu (obicajno je bila nedelja prosta). Toda Sajovica kot delavnega naravoslovca ta omejitev ni ustavila in opravil je veliko vec delovnih ur. Že prvo leto je v muzeju uredil Robicevo zbirko meh­kužcev, del herbarijskih zbirk in zbirk modelov sadja. O delu na naravoslovnih zbirkah je Sajovic pisal v letnih porocilih (med letoma 1910 do 1916). V njih je zabeležil tudi vse muzejske pridobitve, od ornitoloških in drugih zooloških, geoloških, entomoloških do botanicnih primerkov. Muzejsko naravoslovje je bilo še posebno oteženo v medvoj­nem casu, kar prica njegov zapis: »Izostale so vse vecje preureditve, znanstvene ekskurzije in nekatera potrebna preparatorjeva dela, tako n. pr. smo morali zavreci vse manjše ptice in sesalce, ki bi jih nagatil muzejski preparator …«. V predvojnem casu je pomoc našel v drugem mu-zejskem »naravoslovcu« Franu Dobovšku, ki je bil sicer tudi muzejski preparator in fotograf. Skupaj sta opravila tudi nekaj terenskih ekskurzij, ko sta lovila in zbirala dnevne in nocne metulje ter druge žuželke. Kako »uspešni« so bili ti entomološki tereni, Sajovic lepo zapiše v enem izmed porocil: »Skupni lov znaša: 52 vrst v 127 kosih.« Naravoslovno delovanje Gvidona Sajovica pa ni bilo omejeno zgolj na entomologijo, marvec so ga zanimale tudi ornito­logija, geologija in zoologija, predvsem herpetologija. V geološkem pogledu je izmenjal nekaj pisem s pri­znanima zagrebškima geologoma Mijo Kišpaticem in Franom Tucanom. Leta 1913, ko so jamarji v jami »pri Glažuti« na Kocevskem našli kosti losov, jih je Sajovic pregledal in nekaj kosti poslal priznanemu paleontologu Otheniu Abelu na Dunaj. ORNITOLOŠKA UDEJSTVOVANJA Podobno se je sreceval tudi z ornitologijo, ko je prek darovalcev v muzej pridobil veliko uharico (Bubo bubo), ki jo je podaril kranjski tovarnar Ivan Rakovec. Za muzejsko zbirko pa je s prošnjo dobil tudi redkega »bastarda« ruševca (Lyrurus tetrix) in divjega peteli­na (Tetrao urogallus), ki ga je uplenil posestnik Franc Klemenc iz Rakovnika pri Medvodah. V porocilih (za leto 1915) je Sajovic med kupljeni-mi primerki v ospredje postavil tudi samca redke mocvirske uharice (Asio flammeus), ki je bil ustreljen 26. februarja 1915 pri Hujah, danes predelu Kranja. Poleg zapiše: »Prvi v višje ležeci gorenjski pokrajini opazovani eksemplar.« Muzej je ornitološko zbirko v Sajovicevem casu obo­gatil tudi z nekaterimi eksoticnimi pticami, ki jih je podaril Janko Kersnik, takratni ravnatelj Kmetske posojilnice v Ljubljani. Med podarjenimi pticami so zanimive rajska vdovica (Vidua paradisaea), afriški srebrnokljuncek (Lonchura cantans), atlaška vdovica (Vidua chalybeata ultramarina) ter nekatere druge ptice iz Afrike in Azije. strupenjac. Sodeloval je tudi s takratnimi evropski-mi herpetologi, kot so Franz Werner, Georg Veith in Lorenz Müller. Malo pred prvo svetovno vojno je aktivno sodeloval pri pridobivanju nekaterih herpetoloških primerkov iz zbirke Egida Schreiber­ja, ki je bila shranjena v Gorici. Sajovicevo naravo­slovno delovanje pa se ni koncalo v muzeju, saj ga je širil tudi skozi delovanje v Muzejskem društvu in urednikovanje naravoslovnega dela društvenih publikacij. PONOVNO UTIRANJE POTI MUZEJSKEMU NARAVOSLOVJU Gvidon Sajovic je v deželnem muzeju služboval vec kot desetletje. Septembra 1916 je zapustil muzej, naravoslovni del pa je prevzela botanicarka Angela Piskernik. Kljub vsemu trudu in izjemnemu nara­voslovnemu delu pa mu deželni odbor ni pripisal zasluženega naziva oziroma pravicnega placila za njegovo delo, za kar je pisno moledoval muzejski ravnatelj Josip Mantuani. Navkljub temu lahko dr. Gvidona Sajovica štejemo med najvecje slovenske naravoslovce, ki so utirali pot in branili vedno bolj zapostavljeno muzejsko naravoslovje. Kljub svoji izjemni požrtvovalnosti, vnemi in ljubez­ni do dela, ki ga je opravljal, pa mu je v zacetku leta 1917 pricelo pešati zdravje. Uspešna operacija po vecletni trdovratni bolezni je sicer kazala na okre­vanje, toda 24. julija 1920 je bil zanj usoden zahrbtni meningitis. Gvidon Sajovic je pokopan v svojem roj­stnem Kranju. KACJE GLAVE, zbrane v letih pred prvo svetovno vojno med t.i. »kacjim lovom«, so dodobra zaposlovale tudi Gvidona Sajovica. Primerke hranijo v herpetološki zbirki Prirodoslovnega muzeja Slovenije. foto: CirilMlinar Cic POMLADNA OPAZOVANJA V NARAVI 29 31 - Popis je potekal na izredno velikem obmocja OD KOLPE DO BARJA. Kljub izredno hlad- IZ ZBIRK PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA SLOVENIJE Veliki žagar // Al Vrezec Muzejske zbirke ne hranijo le primerkov za potrebe raziskav in razstav, pac pa gre tudi za trajno ohranjanje primerkov, ki so tako ali drugace povezani tudi z nezakonitimi dejanji. Pri tem gre lahko za nezakoniti lov, zastrupljanje in drugo namerno pobijanje ptic. Prirodoslovni muzej Slovenije je po Uredbi o zavarovanih prosto živecih živalskih vrstah pristojen za prevzem mrtvih primerkov ptic. Pri tem je kljucno ugotavljanje vzrokov pogina, ki so lahko vir podatkov pri opredeljevanju dejavnikov ogrožanja ptic. Eden takih dejavnikov je tudi nezakoniti lov, in že leta 2014 so bili v sodelovanju z Veterinarsko fakulteto Univerze v Ljubljani z rentgenom pregledani zbrani kadavri ptic iz muzejske skrinje. In ugotovitev? Da, v Sloveniji še vedno poteka nezakoniti lov na ptice, ceprav smo še do nedavnega domnevali, da je kultura in zavedanje o blaginji za naravo pri nas že dovolj visoka. Eden tovrstnih prvih dokazov je bil samec velikega žagarja (Mergus merganser), ki ga je dne 27. 1. 2006 Franci Kosi našel mrtvega ob reki Muri pri Babicevem mlinu pri Veržeju. Ptica je bila videti povsem zdrava, z ustreznim podkožnim mašcevjem, kot se za zimski cas spodobi, rentgen pa je odkril kopico svincenih šiber v njenem trupu, kar pomeni, da jo je nekdo ustrelil od dokaj blizu, iz cesar sklepamo, da je ni mogel zamenjati denimo za lovno mlakarico (Anas platyrhynchos). Primerek je danes kot preparat, ki ga je izdelal Andrej Kapla, shranjen v študijski muzejski zbirki pod inventarno številko 7514. foto: David Kunc foto: Bojan Zorko 39 ogroženih travniških habitatnih tipov na drugih kmetijskih gospodarstvih, kar lahko pomeni novo tržno priložnost za kmetije na obmocjih Natura 2000. V projektu bomo naslovili tudi krajinske elemente, ki jih ptice potrebujejo za petje, prehranjevanje in gnezdenje, vendar jih v zmerno do zelo inten­zivni kmetijski krajini primanjkuje. To se kaže v negativnih populacijskih trendih ptic na takšnih obmocjih, ti elementi pa so pomembni tudi za opraševalce. Gre predvsem za lesne krajinske znacilnosti (drevesa in grmi, mejice in posamezni grmi ter drevesa), robna življenjska okolja (cvetni in deteljno-travni pasovi) in kratkotrajno (eno- ali dvoletno) praho. Predlagani ukrepi imajo širše pozitivne okoljske ucinke na izboljšanje rodovitnosti tal in zmanjše­vanje erozije, varstvo vodnih virov in blaženje ter prilagajanje podnebnim spremembam. KLJUCNA OBMOCJA ZA OHRANJANJE CILJNIH VRST PTIC Prakticni preizkus in analiza izvedljivosti ukrepov bosta potekala na treh projektnih obmocjih: Goricko, Dravsko-Ptujsko-Središko polje in Lju­bljansko barje. Projektna obmocja na podlagi obstojecih podatkov sodijo med kljucna obmocja za ohranjanje ciljnih vrst ptic in travniških ha-bitatnih tipov v Sloveniji, hkrati pa med njimi obstajajo dolocene razlike v kmetijskih praksah, ki zahtevajo nekoliko razlicno zasnovo ukrepov. Vsa projektna obmocja so deloma ali v celoti vkljucena v omrežje Natura 2000. Goricko, del Središkega polja in Ljubljansko barje so bili razglašeni tudi za krajinske parke. Pomemben del projekta bo namenjen tudi prenosu znanja med ciljnimi skupinami, ki so kljucne za uvajanje v projektu razvitih rešitev v prakso in za njihovo vkljucitev v instrumente kmetijske poli­tike. Organizirali bomo vec delavnic in prikazov projektnih rešitev za kmetijska gospodarstva, strokovnjake in študente ter pripravili priroc­nik, ki bo dostopen tako v tiskani kot digitalni obliki. Rezultate projekta pa bomo na projektnih in drugih obmocjih v Sloveniji razširjali tudi s pomocjo razlicnih medijev in javnih dogodkov. – 43 MLADINA V RADECAH Na Savi v Radecah sem obcudoval velike žagarje (Mergus merganser). Med njimi je še posebno pozornost zbujala skupina 13+1 osebkov. Dušan Klenovšek, Radece, 18. januar 2021 PAR CIŽKOV Letos se je ob krmilnicah pojavljalo vecje število cižkov (Spinus spinus). Najraje so pobirali seme­na in ostanke, ki so padli iz krmilnic. Na Petro­vem Brdu (Podbrdo) sem jih naštel prek dvajset. 47 DOPPS PROGRAM PREDAVANJ, IZLETOV IN AKCIJ ZA OBDOBJE APRIL–JULIJ2021 Za dodatne informacije o dogodkih lahko pok­licete v pisarno društva na telefonsko številko 01 426 58 75 ali vodjo izleta oziroma delavnice. Morebitne spremembe bodo objavljene na sple­tni strani društva www.ptice.si in na FB-strani www.facebook.com/pticeDOPPS najkasneje na dan dogodka. predavanje izlet akcije / delavnice / stojnice / popisi lokacija ura informacije APRIL PON TOR SRE CET PET SOB NED 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 MAJ PON TOR SRE CET PET SOB NED 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 JUNIJ PON TOR SRE CET PET SOB NED 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 JULIJ PON TOR SRE CET PET SOB NED 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 IZLETI SPREHOD OKOLI ZADRŽEVALNIKA MEDVEDCE Janez Leskošek (informacije in prijave na 041 833 942) PRAGERSKO, na parkirišcu pri železniški postaji Pragersko od 8.30 do 13.00 (rezervni termin v primeru slabega vremena: 24. 4. 2021) Na vodenem izletu okoli zadrževal­nika Medvedce bomo spoznali ptice, ki tu gnezdijo oziroma je zadrževal­nik zanje pocivališce na dolgi in zah­tevni poti s prezimovališc na jugu nazaj na gnezdišca v Evropi. ORNITOLOŠKI SPREHOD PO ARBORETUMU VOLCJI POTOK Alenka Bradac (obvezna prijava po elektronski pošti na prireditve@arboretum.si do petka, 16. 4. do 12. ure) ARBORETUM VOLCJI POTOK (zbirno mesto je pri vhodu v park) od 8.30 do 9.30 Arboretum ponuja zatocišce in hrano številnim pticam. Z dobrim sluhom in ostrim vidom boste opa­zili marsikatero. Priporocamo, da s seboj prinesete daljnogled. Placati je treba vstopnino v park, vodenje sprehoda pa je brezplacno. Obve­zna je prijava po elektronski pošti, pri tem pripišite še številko svojega mobilnega telefona (le za obvešca­nje o morebitni odpovedi dogodka). SPOZNAVANJE PTIC VPARKU TIVOLI Dare Fekonja (dodatne informacije in prijave na 041 513 440) LJUBLJANA, na parkirnem prostoru pred kopališcem v Tivoliju od 9.00 do 11.00 Vecina ptic se je že vrnila iz toplej­ših krajev. Grmovnice in drevesa so se odela v pomladno zelenilo, zato bomo na majskem izletu skozi park še toliko bolj prisluhnili pticjemu petju. Morda bomo spoznali tudi kakšno novo vrsto, ki se bo to ne­deljsko dopoldne zadrževala v naši bližini. Izlet organizira Prirodoslovni muzej Slovenije v sodelovanju z DO­PPS-om. Še posebej primeren je za družine z otroki in zacetnike. 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31. PTICE SLOVENSKIH GORIC V NEGOVI Robi Šiško (informacije in prijave na 040 212 631 ali stari.vulkan@gmail.com) NEGOVA, parkirišce pred Gradom Negova (Negova 13, 9245 Spodnji Ivanjci) od 8.00 do 11.00 Na izletu bomo raziskovali naravno dedišcino Negove in njene okolice, ki so jo deloma zaznamovali dol­goletni lastniki Negovskega gradu – plemiška rodbina Trauttmansdor-ff. Negova ne slovi samo po gradu, marvec tudi po najbolje ohranjenih mešanih gozdovih v Pomurju. Poleg gozdnih vrst bomo na izletu opazo­vali in prisluhnili pticam mozaicne kulturne krajine, kot so smrdokavra, vijeglavka, zelena žolna in pogore-lcek, z malo srece pa bomo srecali tudi vodomca (ob grajskih ribnikih) in pribe, ki obicajno gnezdijo na njivah ob reki Šcavnici. Na izletu se bomo ustavili tudi ob travnikih s travniškimi orhidejami. Vabljeni lju­bitelji naravne in kulturne dedišcine Slovenskih goric. NARAVOSLOVNI IZLET OB REKI MURI Monika Podgorelec (informacije in prijave na 031 882 377 ali monika. podgorelec@gmail.com) GORNJA BISTRICA, zbirališce je pri Tinekovem brodu (Gornja Bistrica 51, 9232 Crenšovci) od 8.00 do 11.00 Spoznali bomo znacilne ptice, ki gnezdijo v recni loki, kot so srednji detel, kobilar, crnoglavka, sinice in druge. Nekatere se bomo skušali nauciti prepoznati tudi po petju. Na izletu, ki bo potekal ob Muri, ob njeni stari strugi, skozi vrbove in to-polove gozdove bomo spoznali tudi druge živalske (kacji pastirji, dvoži­vke, sesalci) in rastlinske vrste ter se seznanili s tem zelo pomembnim življenjskim prostorom. Priporocljivi sta primerna terenska oprema in zašcita proti klopom. Vabljeni vsi, ki želite spoznati enkratna obmocja ob reki Muri. ORNITOLOŠKI IZLET V NARAVNI REZERVAT IŠKI MOROST Blaž Blažic in Tanja Šumrada (informacije in prijave na 070713 978 ali blaz.blazic@dopps.si) LJUBLJANSKO BARJE, most cez Iško med Brestom inTomišljem od 7.00 do 10.00 V sklopu izleta bomo obiskali obmo-cje z enim izmed najlepše ohranje­nih kompleksov vlažnih travnikov na Ljubljanskem barju – Naravni rezer-vat Iški morost. Sprehodili se bomo po košcevi ucni poti in se spoznali z razlicnimi vrstami ptic kmetijske krajine in grmišc, ki se pojavljajo na tem obmocju. Z nekaj srece bomo lahko prisluhnili tudi kakšni redkejši vrsti, npr. koscu ali velikemu škurhu. Izlet je primeren tudi ORNITOLOŠKI SPREHOD PO ARBORETUMU VOLCJI POTOK Alenka Bradac (obvezna prijava po elektronski pošti na prireditve@arboretum.si do petka, 16. 4. do 12. ure) ARBORETUM VOLCJI POTOK (zbirno mesto je pri vhodu v park) od 8.30 do 9.30 Arboretum ponuja zatocišce in hrano številnim pticam. Z dobrim sluhom in ostrim vidom boste opa­zili marsikatero. Priporocamo, da s seboj prinesete daljnogled. Placati je treba vstopnino v park. Vodenje sprehoda je brezplacno. Obvezna je prijava po elektronski pošti, pri tem pripišite še številko svojega mo-bilnega telefona (le za obvešcanje o morebitni odpovedi dogodka). NOCNI IZLET; SOVE NA GORICKEM Željko Šalamun (informacije in prijave na 041 712 396) NUSKOVA, parkirišce ob glavni cesti pri Slatinskem vrelcu (9262 Rogašovci) od 20.30 do 22.30 Na vodenem izletu v sklopu projekta Goricka krajina vas bomo seznanili z življenjem in zanimivostmi noc­nih ptic na Gorickem. Izmed šestih gnezdecih vrst sov bomo na obho­du podrobneje spoznali velikega skovika. Na izletu boste potrebovali naglavno svetilko in odsevni jopic. SPOZNAVANJE PTIC V PARKU TIVOLI Dare Fekonja (dodatne informacije in obvezne prijave na 041 513 440) LJUBLJANA, na parkirnem prostoru pred kopališcem v Tivoliju od 9.00 do 11.00 Še zadnjic pred pocitnicami se bomo sprehodili skozi ljubljanski mestni park. Pticje petje bo kmalu potihnilo, mladici pa si že pridno uti­rajo pot v samostojno življenje. Pa poglejmo, kaj se dogaja v gostem rastlinju na zacetku poletja. Izlet organizira Prirodoslovni muzej Slo­venije v sodelovanju z DOPPS-om. Izlet je še posebej primeren za dru­žine z otroki in zacetnike. ORNITOLOŠKI SPREHOD PO ARBORETUMU VOLCJI POTOK Alenka Bradac (obvezna prijava po elektronski pošti na prireditve@arboretum.si do petka, 16. 4. do 12. ure) ARBORETUM VOLCJI POTOK (zbirno mesto je pri vhodu v park) od 8.30 do 9.30 Arboretum ponuja zatocišce in hrano številnim pticam. Z dobrim sluhom in ostrim vidom boste opazi­li marsikatero izmed njih. Priporoca-mo, da s seboj prinesete daljnogled. Placati je treba vstopnino v park, vodenje sprehoda pa je brezplacno. Obvezna je prijava po elektronski pošti, pri tem pripišite še številko svojega mobilnega telefona (le za obvešcanje o morebitni odpovedi dogodka). AKCIJE / DELAVNICE / STOJNICE POPIS VELIKEGA ŠKURHA NA LJUBLJANSKEM BARJU (PRVI POPIS) Urša Koce (prijave na ursa. koce@dopps.si do 6. 4. 2021) LJUBLJANSKO BARJE v popoldanskem casu (podrobnejše informacije boste vsi prijavljeni dobili po e-pošti) Vabimo vas na tradicionalni popis velikega škurha na Ljubljanskem barju. K sodelovanju tokrat vabimo predvsem izkušene popisovalce iz preteklih let. Prvi popis bomo glede na epidemiološke razmere tudi letos najverjetneje opravili brez družab­nega dela. Rezervna datuma v pri­meru neugodnega vremena sta 14. in 15. april 2021, v maju pa sledi po­novitev popisa. Ob prijavi navedite, ali se popisa lahko udeležite tudi v rezervnih terminih. DAN ODPRTIH VRAT NR ORMOŠKE LAGUNE Dominik Bombek NR Ormoške lagune od 7.00–13.00 Ce bodo epidemiološke razmere omogocale, bo na dan odprtih vrat potekalo vec dogodkov, od obroc­kanja in opazovanja ptic do delavnic za najmlajše, bralnih uric in degusta­cije vin. VELIKI ŠKURH (Numenius arquata) ilustracija:Jan Hošek DAN ODPRTIH VRAT KOLONIJE CIGER Tilen Basle PTUJ, ornitološka opazovalnica na Ptujskem jezeru od 10.00 do 18.00 Na gnezditvenih otokih na Ptujskem jezeru vsako leto gnezdi najvecja populacija navadne cigre v konti­nentalni Sloveniji. Dogajanje na oto­kih si lahko s pomocjo daljnogleda ali teleskopa najbolje ogledamo prav iz ornitološke opazovalnice na desnem bregu Ptujskega otoka. Med 10. in 18. uro bodo pri opazo­valnici tudi ornitologi, ki bodo znali povedati marsikatero zanimivost o navadni cigri in njenem varstvu. POPIS VELIKEGA ŠKURHA NA LJUBLJANSKEM BARJU (DRUGI POPIS) Urša Koce (prijave na ursa. koce@dopps.si do 11. 5. 2021) LJUBLJANSKO BARJE v popoldanskem casu (podrobnejše informacije bodo prijavljeni dobili po e-pošti) Vabimo vas na tradicionalni popis velikega škurha na Ljubljanskem barju. K sodelovanju tokrat vabimo predvsem izkušene popisovalce iz preteklih let. V primeru, da bodo to dopušcale epidemiološke razmere, bo sledil tudi družabni del popisa. Rezervna datuma v primeru ne­ugodnega vremena sta 19. in 20. maj 2021. Ob prijavi navedite, ali se po­pisa lahko udeležite tudi v rezervnih terminih. Ce želiš izpopolniti svoje znanje o pticah, se zabavati s sovrstniki in men-torji ter z njimi po taborniško preživeti teden dni ob cudovitem Cerkniškem jezeru, se moraš nedvomno udeležiti Mladinskega ornitološkega razi­skovalnega tabora »Bobnarica«. S prijavo pohiti, saj je število mest omejeno, zanimanje pa veliko! Letos bomo v zacetku poletnih pocitnic skupaj z Notranjskim regijskim parkom v okviru projekta LIFE Stržen organizirali že tradicionalni mla­dinski tabor. Potekal bo na obmocju Notranjskega regijskega parka od nedelje, 27. junija, do nedelje, 4. julija 2021. Na taboru bo delovalo pet skupin, ki jih bodo vodili izkušeni mentorji – ornitologi. V skupini boste najvec štirje udeleženci. Vsaka skupina se bo lotila raziskovanja dolocene teme. Poleg bolj poglobljenih bodo delovale tudi skupine za tiste, ki v svet ptic šele vstopate. Kako se prijaviš na tabor? Ce se želiš udeležiti tabora, nam to cim prej sporoci po elektronski pošti na naslov tilen.basle@dopps.si in poslali ti bomo prijavnico. Prijave zbiramo do 15. maja 2021 oziroma do zapolnitve prostih mest. Za vec informacij poklici na številko 051 636 224 ali piši na gornji naslov. Lani smo bili zaradi epidemije COVID-19 primorani tabor odpovedati, letos pa upamo, da ga bomo lahko ob upoštevanju priporocil nemote-no izvedli. Vec informacij o poteku tabora boste udeleženci prejeli potekom prijave, natancne informacije pa dobrih 14 dni pred pricetkom le-tega. Tilen Basle 10. POMURSKI ORNITOLOŠKI VIKEND Nataša Bavec (040 294 845 ali natasa.bavec@gmail.com) in Robi Šiško (040 212 631 ali stari.vulkan@gmail.com) OŠ GORNJI PETROVCI Otroci bodo spoznavali ptice in nji-hove življenjske prostore ter se nau-cili metod preucevanja ptic. Svet ptic 01, april 2021 Svet ptic 01, april 2021 53 Zakljucna predstavitev projekta Preizkus dvostopenjskega uresnicevanja ukrepa VTR // besedilo: Matej Gamser,foto: Aleš Jagodnik Pisan sestav projektnih partnerjev (vodilni Zavod RS za varstvo narave, Kmetijsko gozdarska zavoda Ljubljana in Nova Gorica, DOPPS, Notranjski regijski park, Javni zavod Krajinski park Lju­bljansko barje ter 7 kmetijskih gospodarstev z Ljubljanskega barja, Planinskega polja in obmocja Pivke) je strnil glavne projektne dosežke, ki se navezujejo na prenovo ukrepa KOPOP (Kmetijsko--okoljsko-podnebna placila) Habitati ptic vlažnih travnikov (VTR), in jih predstavil vsem navzocim. Na DOPPS-u smo bdeli nad tem, da predlagana prenova ukrepa ne »izpusti« prav nobene travniške vrste ptic in da izpolnjevanje vsebinskih zahtev prenovljenega ukrepa dolgorocno ne slabša travni­ških habitatnih tipov, temvec jih ohranja oziroma regenerira. Dodatno smo predlagali nova obmocja z možnim vpisom v VTR in se zavzeli za poenotenje osnovnih placil VTR povsod po državi. Najvecji izziv je bil dvakratni natancni popis kosca (Crex crex) na osmih obmocjih Natura 2000 za ptice – t. i. SPA (Posebnih zašcitenih obmocjih) in cim hitrejši prenos podatkov o lokacijah pojocih koscev vse od popisovalcev do ARSKTRP (Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja). Ome­njeno smo uspešno opravili znotraj zacrtanih casovnih okvirjev. Zakaj so lokacije koscev tako po­membne? Površine v VTR, na katerih se kosec pojavlja v tekocem letu, se bodo kosile pozno (od 1. avgusta dalje) za zagotavljanje gnezditvene uspešnosti. Travnike v VTR, na katerih se v tekocem letu kosec ne pojavlja, pa se lahko kosi prej (od 10. julija dalje). Zatiranje morebitnih tujerodnih vrst je tako bolj ucinkovito, kmetje pa imajo v primeru mokrih poletij na voljo vec manevrskega casa za košnjo in spravilo. Pred 10. julijem vecina drugih travniških vrst že odgnezdi, košnja v dveh termi­nih pa pripomore k mozaicnosti kmetijske kulturne krajine. Uspešnost predlaganega ukrepa je hoceš ali noceš odvisna od števila vpisanih površin v ta KOPOP, torej od kmetijskih gospodarstev. Z željo po cim vecjem vpisu v prenovljeni VTR smo zasnovali privlacen ukrep. V ta namen smo uvedli rezultatski del ukrepa. Na kratko: VTR-površine s koscem, ki ga vodimo kot krovno travniško vrsto, bodo dobile dodatno izplacilo. Višina le-tega bo odvisna od števila koscev na GERKih ter oddaljenosti koscev od GERKov v VTR. Na številnih delavnicah in predstavitvah predloga prenove VTR smo vselej naleteli na zelo pozitiven odziv s strani nosilcev ukrepov KOPOP (Kmetijskih gospodarstev) kot tudi koncnih odlocevalcev (Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano). To je gotovo rezultat dobrega interdisciplinar­nega sodelovanja. Zato pricakujemo, da bo prenova VTR v obliki, kot smo jo predstavili, zaživela najkasneje v novem programskem obdobju, najverjetneje že prej. STE VEDELI, DA NAM LAHKO PREK SPLETA DEL VAŠE DOHODNINE NAMENITE V NEKAJ MINUTAH? Do 0,5 odstotkov odmerjene dohodnine, ki jo sicer placate državi, lahko kot donacijo namenite financiranju splošno-ko­ristnih namenov upravicencev, med katerimi je tudi DOPPS. Pri tem nimate nobenega dodatnega stroška. Ce tega še niste storili, imate kot odgovoren državljan z namenitvijo tega financnega prispevka DOPPS-u priložnost svoj denar in energijo podariti tistim, ki se dejavno borimo proti upadu biotske raznovrstnosti in skrbimo za slovensko naravo. Vsem, ki bi nas na ta nacin radi na novo podprli, sporocamo, da lahko to storite: 1. prek portala e-Davki: -Na kazalu na levi strani vašega uporabniškega racuna na e-Davkih izberite rubrike: Vpogledi . Podatki o zavezancu . Namenitev dela dohodnine -V razdelek 'Ime oziroma naziv upravicenca' vpišete: Društvo za opazovanje in proucevanje ptic Slovenije -V razdelek 'Davcna številka upravicenca' vpišete: 68956029 -V razdelek 'Odstotek' vpišete poljubno vrednost do 0,5 -Izbor potrdite s pritiskom na gumb Oddaj vlogo V kolikor portala e-Davki še ne uporabljate, bi vas radi seznani­li, da je po novem prijava in uporaba povsem enostavna in zanjo ne potrebujete vec veljavnega certifikata. Registracija na portalu e-Davki ne namrec možna z vašo davcno številko in geslom, ki si ga nastavite sami. Pri registraciji z geslom poleg davcne številke potrebujete enega od informativnih izracu­nov dohodnine iz zadnjih let, s katerega prepišete ID številko. V kolikor informativnih racunov ne hranite, pa to številko lahko tudi narocite v enem od korakov registracije z geslom in vam jo FURS pošlje na domaci naslov v nekaj dneh. 2. z izpolnitvijo obrazca Zahteva za namenitev dela doho­dnine za donacije, ki vam je na voljo na spletni strani FURS, lahko pa vam ga pošljemo tudi mi in ga pošljete po pošti na naslov FURS 3. ustno na zapisnik pri financnem organu. Predvsem z uporabo e-Davkov vam bo to vzelo le nekaj minut, ki vam jih bomo v naslednjem letu ali letih zagotovo povrnili z novimi uspehi pri varstvu ptic in narave. Obenem hvala vsem, ki ste nas s clanstvom ali na druge nacine že podprli. Ce ste nam donacijo iz dohodnine že na­menili, ostaja veljavna do preklica in vam tega postopka ni treba ponavljati. Svet ptic 01, april 2021 55 Novosti iz raziskovanja velike uharice // besedilo: Tomaž Mihelic, foto: Miloš Bartol Telemetrija velike uharice (Bubo bubo), s katero raziskujemo interakcije vrste s srednje napetostnimi daljnovodi na Krasu, je v sklepni fazi. V letošnji sezoni nam je uspelo opremiti še tri teritorialne samce. Prvim osebkom, ki smo jih opremljali v letu 2019, so v tem casu prenehali delovati oddajniki, zato smo jih ponovno ujeli, odstranili oddajnike in pregledali morebitne vplive nanje. Zelo smo se razveselili rezultatov, da po dvoletnem nošenju oddajnika ni opaziti nikakršnih anomalij, celo na perju ptic ne. Na sliki je samec z imenom Bubuj, ki je oddaj nik nosil med 17. 4. 2019 in 27. 1. 2021 in zbral 16.464 varstveno uporabnih tock. Svet ptic 01, april 2021 57 Svet ptic 01, april 2021 59