leto XXIII. Naročnina za Jugoslavijo; QPintet.nn 180 din (za lno-zemstvo: 210 din), za 'It leta 00 din, za */< leta 45 din, mesečno 15 din. Tedenska TRGOVSKI LIST itevllka 98. Uredništvo: Ljubljani, Gregorčičeva ulica 23. Trt, 25-52. Uprava: Gregom čičeva ul. 27. Tel. 47-6L Rokopisov ne vračamo. — SSSSJiS Časopis za trgovino. industrijo R“"prt poSM “ nicl v Ljubljani št. 11.951, IzhaiaTSak ponedcliek' sredo in petek Liubliana, petek 30. avgusta 1940 Pnna posamezni «ie/l ven«* številki din ■ Pred otvor velesejma Reklo bi se že nositi vodo v morje, če bi poudarjali gospodarski in kulturni pomen Ljubljanskega velesejma za naš narod, tako evidentna je. Tein bolj pa je treba naglasiti, da naša obla-stva in naše samouprave še vedno mnogo premalo podpirajo naš ivelesejem. Res je sicer, da so priznane velesejmu in njegovim obiskovalcem ter razstavljalcem razne ugodnosti, toda vse te Ugodnosti so tudi pošteno zaslužene. Kaj je vse storil velesejem za utrditev državne misli, kako silno mnogo je storil za okrepitev naše nacionalne misli, za propagando naše kulture, za utrditev našega gospodarstva! Kdor objektivno vse to velikansko delo presoja, mora pač priznati, da je velesejem vse njemu podeljene ugodnosti povrnil več ko z obrestmi! Zato pa moremo tudi z vso pravico reči, da zasluži in potrebuje naš velesejem še mnogo več podpore, kakor pa je te doslej deležen od oblasti. Posebno letos moramo to naglasiti. Spomladanski velesejem je bil že čisto pripravljen. Vsa draga reklama, vsa propaganda, ves aranžman gotov, ko je tri dni pred otvoritvijo velesejma prišla nakrat njegova prepoved. Res je, da so danes šaši nemirni in da je danes marsikaj nemogoče, kar je v normalnih časih samo po sebi umevno. Res pa je tudi, da bi morali pristojni faktorji vedeti jje malo prej in ne šele tri dni pred otvoritvijo, če je velesejem mogoč ali ne. Tako pa se je pustilo, da je velesejem z vsem elanom pripravljal razstave, da je imel nad pol milijona din stroškov za njih organizacijo, nato pa je prišla prepoved. Tako je bilo pol milijona din izgubljenih zaradi premajhne pazljivosti do te naše velike gospodarske organizacije. Z vso pravico zahteva slovenska javnost, da se velesejmu ta škoda povrne, ker krivda za to škodo pada na tiste, ki so tako pozno izdali prepoved. Sedaj v jeseni smo zopet doživeli nekaj podobnega. Letošnji obiskovalci velesejma se bodo čudili, kako je letos na velesejmu malo tujih razstavljal cev. Čudili se bodo s tem večjo razumljivostjo, ker se isti dan ko v Ljubljani otvori velesejem tudi v Zagrebu, kjer pa je tujih razstav-ljalcev vse polno. Tudi tu je ljubljanska velesejemska uprava brez krivde in zopet pada krivda na druge. Tri dni pred otvoritvijo je namreč šele prišlo iz Beograda sporočilo, da smejo na ljubljanskem velesejmu razstavljati tudi tuji razstavljalci, da sme biti jesenski velesejem mednarodni in ne samo nacionalni, kakor je bilo prvotno dovoljeno. V treh dneh je pa seveda nemogoče, da bi se moglo opraviti vse delo, ki je potrebno, da bi se tuji razstavljalci za udeležbo na velesejmu odločili in tudi že razstavili. Letos se otvarja Ljubljanski velesejem zadnjič v starih paviljonih. Prihodnjo spomlad bo velesejem že cisto nov in obiskovalce bodo pozdravili novi in razkošnejši paviljoni. Posebna pridobitev pa bo za mesto Ljubljano nova in velika dvorana, ki jo slovenska prestolnica tako silno pogreša. Velesejem bo s postavitvijo te dvorane napravil Ljubljani velikansko uslugo, in bilo bi v in- teresu Ljubljane, če bi ljubljanska občina skrbela za to, da bo nova dvorana čim lepša in čim bolj v ponos Ljubljane. Samo v lastnem interesu bi nastopala Ljubljana, če bi tudi nekaj žrtvovala, da bo nova dvorana dim lepša, čim večja in čim bolje urejena. Pa še nekaj drugega bi po pravici pričakovali od naših oblasti. Na praškem velesejmu je eden najlepših paviljonov paviljon mesta Prage. Samo prav bi bilo, če bi tudi pri nas imela Ljubljana svoj paviljon in prav tako bi morala imeti svoj paviljon banovina. Ni ustanove in ne organizacije, ki bi mogla razvijati tako uspešno propagando ko velesejem. Naše oblasti in naše ustanove bi z aktivnim sodelovanjem pri tej propagandi tudi same pridobile. Čeprav mora delovati Ljubljanski velesejem v mnogo bolj ozkih in revnih razmerah ko drugi velesejmi, se vendarle v jugoslovanski javnosti krepko uveljavlja in je še vedno med vsemi najbolj obiskani velesejem. A tudi po kvaliteti svojih razstav se more meriti z drugimi, po svojem kulturnem delu pa prekaša vse druge. Ljubljanski velesejem pa ima poleg svoje velike gospodarske vloge še to zaslugo, da dvakrat na leto prinese življenja v našo prestolnico, da nas dvakrat na leto iztrga iz naših malih razmer in razgiba naše življenje. Zato pa tudi zasluži vso podporo slovenske javnosti in zato je vsaka otvoritev našega velesejma dogodek, ki ga je vesel vsak zaveden Slovenec. Kritika nove pšenične uredbe Kruh bo predrag Komaj je izšla nova uredba o oskrbi prebivalstva in vojske s pšenico in pšenično moko, so se že pojavile številne — in dostaviti moramo — utemeljene kritike nove uredbe. Zopet se je izkazalo, da se pri nas izdajajo uredbe preveč na hitro roko in da so premalo premišljene. Vzrok pa je v tem, ker se vedno izdajajo • brez sodelovanja gospodarskih ljudi. w : .. ' lv .. .* v.J V A u- Glavna napaka nove uredbe je, da bo po njej kruh predrag. Tako piše »Jugoslov. Kurir«. Po mnenju strokovnjakov bo novi »ljudski kruh« dražji kakor pa je bil do-sedaj črni kruh. Kakor predpisuje uredba, bo cena moke za 85 din dražja od nabavne cene pšenice ter bo torej znašala 835 din za 100 kg, če se predpostavlja, da bo pšenica res veljala 300 din (kakor to dovoljuje uredba). Tem 335 din je treba dodati 13 din kot trgovsko maržo, da se cena zviša že na 348 din. Nadalje je treba dodati še 15 din za skupni davek, 8 din za prevoz in 5 din za vreče, torej novih 28 din, da se zviša cena še na 376 din. Če dodamo k temu še zaslužek posredovalca, bo znašala cena okoli 390 din. Ker pa po iz kušnjah peki'niso nikdar prodajali kruha po ceni moke, čeprav bi bili po strokovni analizi prišli na svoj račun, je treba dodati še 10% k ceni, da bi torej znašala cena ljudskega kruha najmanj 4*29 din za kg. Ta cena je znatno večja, kakor pa je današnja cena črnega kruha, ki se v Beogradu prodaja po 3'50 din. Ljudski kruh bo torej J, dražji kakor pa današnji črni kruh '< j.1 %. Y 'jv „/V • - T.,*V' k'* ' /A- ‘4 e'l' <’ *.t* J* Do podobnega zaključka pride tudi »Slovenec«, ki piše v uvodniku z dne 28. avgusta, da bo znašala pri nas cena krušne moke po 4'30 do 4'75 din za kg v nadrobni prodaji. Za revne ljudi je ta cena previsoka in bi bilo revnim krajem ustreženo tudi s slabšo kakovostjo moke. Iz teh kritik se vidi, da ni nova uredba rešila glavnega vprašanja, da bi se dal ljudstvu res cenen in dober ljudski kruh. / . »■ •> *- « ... 4 4-1 t\t} ^ .44.4 |. ( I . 4 , . 4 44 4.i Ni pa to edina napaka nove uredbe. Tako se iz uredbe ne vidi, če se bo smela uporabljati bela moka št. 0 za izdelovanje testenin, keksov, slaščic itd. To vprašanje bi avtorji uredbe vsekakor morali predvideti »Slovenec« pravi, da je po sodbi poznavalcev razmer le 10% moke št. 0 premalo. Mnogo koristneje bi tudi bilo, če bi se uvedle namesto dveh tri vrste moke, ker bo kontrola mlinov silno težavna, zlasti ker nimamo upravnega aparata, ki bi mogel in znal kontrolirati izvajanje uredbe v tisočih mlinov po vsej državi. Tudi »Jutro« kritiku je novo uredbo ter pravi, da so kazenske določbe nove uredbe pomanjkljive. Tako se po novi uredbi kaznuje samo tisti, ki zahteva višjo ceno, ne pa tudi tisti, ki plača višjo ceno. Jasno je, da naganja cene kvišku ne samo tisti, ki zahteva višje cene, temveč tudi tisti, ki plačuje višje cene. Uredba tudi ni upoštevala resnice, da v današnjih časih ne povzročajo dviga cen le proizvajalci in posredniki, temveč tudi oni od raznih vesti preplašeni ljudje, ki si nakupujejo čim večje zaloge. Te ljudi pa je uredba čisto prezrla in vendar so ravno ti prav zelo sodelovali pri dviganju cen. Nova uredba pa ima še druge pomanjkljivosti. Tako je sicer z ozirom na vso državno monopolno politiko razumljivo, če se prepoveduje iz produkcijskih krajev vsak izvoz pšenice brez posebnega dovoljenja Prizada. Zal pa mi v Sloveniji pri tem nimamo prav nobenega jamstva, da se bodo potrebe Slovenije tudi v polni meri ujtoštevale. če bi bile razmere idealne, bi morda bila prednostna pravica Prizada upravičena, v sedanjih razmerah pa jo moremo sprejeti le z zelo mešanimi občutki. Preveč nam je namreč še v spominu, kako je bilo s koruzo. Odkrito pa moramo tudi povedati, da zelo dvomimo, če bo nova uredba res tako učinkovita, kakor se od nje pričakuje. Ves uspeh uredbe zavisi od prisilnega odkupovanja pšenice. Ali pa je pri nas ta pogum, da se prisilno odkupovanje pšenice res temeljito izvede? Mi v to zelo dvomimo in zato tudi ne moremo biti optimistični glede učinkovitosti nove uredbe. Kakršno je danes stanje, je bila glavna naloga, da se kruh za široke ljudske sloje poceni. Uvedba ljudskega kruha bi morala pomeniti tudi pocenitev kruha. Samo v tem primeru bi bilo ljudstvu res pomagano. To pa se ni zgodilo in doživeli smo ravno nasprotno, da se je n* pr. v Ljubljani kruh podražil za 50 par, ko je komaj bila razglašena nova uredba. čisto nova situacija more tudi nastati, če bo pridelek koruze dober. V tem primeru bo treba novo uredbo takoj revidirati. Težko pa si je misliti učinkovitost neke uredbe, če se prehitro spreminja. Vlada je napovedala, da bo dovolila tudi uvoz velikih količin moke iz tujine. To bi bilo tudi najboljše sredstvo za odpravo draginje in pa odpravo onega strahu ljudi, da bo zmanjkovalo živil. Naše domače cene so visoko nad svetovno pariteto in zato bi se z uvozom najhitreje uravnale. Še vedno je najboljša pot za odpravo previsokih cen oskrbeti trg z zadostnimi količinami blaga. Aprovizacija Slovenije bo sedaj odvisna od delovanja Prizada. V tem je nov razlog, da se skupni odbor slovenskih gospodarskih organizacij čimprej ustanovi in da potem poskrbi, da bo Slovenija dobila enako svojo organizacijo Prizada ko Hrvatska ali da bo vsaj v Prizadu zastopana kakor treba. Le v tem primeru moremo upati, da bo redna aprovizacija Slovenije zagotovljena. Cena bencinske mešanice Trgovec ne more prodaiati v izgubo V resnici je že mučno, kako je treba pri nas nekatere stvari vedno in vedno poudarjati in se še nič ne stori, da bi se odpravile tudi najbolj evidentne napake. Tako je tudi glede vseh utemeljenih zahtev o prodaji tekočih goriv. Koliko predstavk, koliko predlogov in zahtev je bilo že zaradi te stvari, in še vedno ni stvar urejena! Zlasti pa se pri tekočih gorivih popolnoma prezira interes malega podeželskega trgovca. Kakor da bi bila tekoča goriva zadeva, ki se tiče samo tuiih kartelov in prav nikogar drugega. Tujemu kartelu se poklanja vsa pažnja, za vse drugo pa ni razumevanja niti toliko, kolikor bi bilo potrebno v interesu državne blagajne. In zato se tožbe množe in množe in zato ni nikdar reda, da je oskrba prebivalstva s tekočimi gorivi vedno problematična. Tako nam poročajo iz Ljutomera zopet novo pritožbo. Dalj časa ni več noben trgovec prodajal v Ljutomeru bencinske mešanice, kar je vzbujalo veliko nejevoljo avtomobilistov. Toda I Od 31. avgusta do 9. septembra Ljubljanski velesejem Razstava industrijskih in obrtniških izdelkov POSEBNE RAZSTAVE: Pohištvo. Mala obrt. Turizem. Motorna in jadralna letala. Zaštita pred napadi iz zraka. Zobna tehnika. Naša vsakdanja prehrana. Cvetje in povrtnina. Perutnina, kunci, golobi. Likovna umetnost Zabavišče - Toti teater Tekma harmonikarjev 8. IX. Žrebanje daril za obiskovalce Polovična voznina na železnici in parnikih. Na postajni blagajni kupite rumeno železniško Izkaznico za din 2.—. drugače ni bilo mogoče, ker bi morali trgovci prodajati v gladko izgubo. Dne 15. avgusta pa je prejela tvrdka F. W. od tvrdke Jugoslo-vensko Shell a. d. netto 737-50 kg bencinske mešanice po ceni 9-50 dinarja. Račun za to mešanico je din znašal s kolkovino 6.90070, prevoznine iz Maribora K je plačala mariborska ' 1 tvrdka 200--« prevoznine za pet bare-lov nazaj 50--» skupno je torej plačala 1 ljutomerska tvrdka 7.150*—* Po tem računu pride torej din en kilogram bencinske mešanice na 9-6959 1 liter (75dkg) pa na 7*2719 k tej ceni pa je treba prišteti še 1% kala 0 0727, da stane torej ljutomersko tvrdko 1 liter 7*3446 Prodajna cena za Ljutomer pa je določena na din 7-30. Iz tega torej sledi, da bi morala ljutomerska tvrdka prodajati v izgubo. To pa je le malo preveč zahtevano. Ljutomerska tvrdka se je zato obrnila na finančno ministrstvo z brzojavko naslednje vsebine: Tvrdka W, v Ljutomeru je prejela 737-50 kg bencinske mešanice h din 9‘35. Prosimo za takojšen odgovor, po kakšni ceni sme prodajati to bencinsko mešanico, ker znašajo stroški za prevoz te količine iz Maribora 200 din. Dne 19. t. m. je poslalo finančno ministrstvo na oddelek finančne kontrole v Ljutomeru naslednji odgovor: »Dostavlja se time, da podnosi-lac prednje predstavke položi tak-su od din 10 po br. 1. TT uz zakona o taksama, a za tim mu sa-opštiti, da prodajna cena bencinske mešanice za Ljutomer iznosi 7-30 din po litru kao i to da je navedena cena obavezna za industrijske rafinerije i njihove malo-prodajalce.« 1 reba priznati, da je odgovor klasičen! Najprej taksa, ker sicer se svet podere! V redu! Toda v redu ni, da ne dobi tvrdka tudi potem, ko plača brzojavko in tak-so, odgovor, ki bi bil res odgovor. Kajti opisani primer dokazuje, da je cena 7'30 din za liter nemogoča, ker bi moral trgovec po tej ceni prodajati v izgubo, kar pa ne sme storiti, če noče propasti. Ne glede na to pa bi bilo to tudi skrajno nesolidno in vrhu vsega še nelojalno. Ce torej finančno ministrstvo vztraja na tem, da se mora prodajati bencinska mešanica brez ozira na prevozne stroške v Ljutome- Nadaljevanje nt 2. strani spodaj Kraljeva zahvala Na svojo vdanostno brzojavko, Iti jo je poslala Zveza trgovskih združenj z občnega zbora v Novem mestu, je prejela naslednje pismo: »Po najvišjrm nalogu mi je čast izjaviti zahvalo za pozdrave, poslane Nj* Vel. kralju s skupščine Zveze v Novem mestu. — Minister dvora; Milan Antič. Izigravanje predpisov o sklepanju učnih pogodb Kr. banska uprava dravske banovine je poslala pod Vlil. št. ©606/2 z dne 19. avgusta 1940 upra-viteljstvom vseh strokovnih nadaljevalnih šol in občasnih strokovnih tečajev naslednjo okrožnico: »Odkar so v veljavi uredbe, ki urejajo razmerje vajencev napram številu zaposlenih pomočnikov v ,poedinih rokodelskih in trgovinskih kakor tudi industrijskih obratovalnicah, ki so bile izdane na osnovi § 257. o. z., se opaža vedno več primerov, da se vajenci učijo brez pismenih učnih pogodb (§§ 258., 259. o. z.). Delodajalci sprejemajo v učenje več vajencev kot bi jih na podlagi predpisov smeli zaposlovati. Posledice tega so, da učni mojstri pod raznimi izgovori ne skle-' nejo učnih pogodb, ker že naprej vedo, da jih prisilna združenja ne bodo hotela registrirati (§ 259.). Tako ostanejo vajenci tudi po več mesecev v hrezpogodbenem stanju in jih končno delodajalci, zavedajoč se odgovornosti, odpuščajo ali pa z njimi tako postopajo, da vajenci sami zapuščajo učenje. Doba, ki so jo na ta način vajenci prebili v učenju, se jim nikjer ne Šteje v učenje, ker se učni delodajalci tudi odločno branijo izdati vajencu potrdilo o učenju (§ 280. o. z.). Vajenci pri tem trpijo veliko krivico in tudi škodo na izgubi Časa, ker so se učili v brezpogod-benem stanju. Zaradi gornjega se naroča upra-viteljstvom šol, da morajo učenci ,pri vpisu v strok, nadaljevalno golo (občasni strokovni tečaj) predložiti tudi učno pogodbo, ki inora biti registrirana od prisilnega združenja oziroma občine. J Proti delodajalcem, ki spreje-inrajo vajence brez predpisane pogodbe se bo postopalo v smislu § 256. zakona o obrtih ter jim odvzela pravica, da smejo imeti vajence.« Plače v skladu z draginjo Vodstvo svinčenega rudnika v (Mežici, ki ga ima v rokah angleška družba Central European Mineš Ltd., se je sporazumelo z delavci, ki so sedaj polno zaposleni, saj gresta svinec in cink za vojno industrijo kot gorke žemlje v pro-imet, za poseben način reguliranja 'plač. Izračunali so, kaj stane življenje rudarske družine petih oseb, pri čemer so vzeli za prehrano dve tretjini izdatkov. Dobili so Indeks, ki velja za določevanje (dodatkov k mezdam. Do regulacije '(veljavne mezde ostanejo kot temeljna plača, dodatek pa znaša (toliko odstotkov temeljne mezde, (da se doseže dohodek, ki je v (skladu z življenjskim standardom (delavca. Ce bi šle cene zopet navzdol, se bo dodatek za ustrezajoče odstotke znižal in sčasoma sploh odpadel. Seveda je to mogoče le |pri tem podjetju, ki za rudo lahko Izaračuna vsako ceno, saj kupi voj-ina industrija vse, kar nujno potrebuje, brez razlike cene. Deputatiia Zvez združeni pr Nadaljevanje s 1. strani. ru po 7-30 din, potem s tem naravnost prisili trgovce, da bencinske mešanice sploh ne prodajajo. Posledica tega je, da so lastniki motornih vozil kljub vsem visokim taksam, ki jih plačujejo, brez bencina, država pa izgubi na dohodkih. Ali je to pametno početje? Odgovor prepuščamo tistim, ki nikakor nočejo upoštevati potreb in zahtev trgovine in naj bodo te še tako utemeljene in upravičene. Izvajajoč sklep občnega zbora Zveze trg. združenj se je prijavila banu dr. Natlačenu deputacija Zveze, v kateri so bili: predsednik Stane Vidmar, bivši predsednik trgovinskega odseka Zbornice za TOI Albin Smrkolj in tajnik dr. Ivko Pustišek. Deputacija je opozorila g. bana na usodne posledice, ki jih more povzročiti pomanjkanje koruze, koruzne in pšenične moke v Sloveniji ter o tem izročila g. banu spomenico; | V tej spomenici se naglaša, da je zaradi pomanjkanja koruze, koruznih izdelkov, pšenice in pšenične moke prehrana prebivalstva Sloveniji v nevarnosti. Kriva tega pomanjkanja je uredba, s katero so bile maksimirane cene pšenice in koruze, ker po teh cenah proizvajalci koruze in pšenice prodajati nočejo. 0 tem so se slovenski trgovci sami prepričali. Trgovci bi lati ko dobili koruzo in pšenico po višji ceni, toda uredba jim to onemogoča. Nepojmljivo je, zakaj se 1’rizad ni poslužil svoje pravice prisilnega odkupa pšenice in koruze. Spomenica omenja nato odgovor, ki ga je na svojo predstavko prejela Zbornica za TOI od trgovinskega ministrstva. V tem odgovoru se pravi, naj se trgovci obrnejo zaradi koruze na Prizad. Trgovci so temu nasvetu sledili, dobili pa od Prizada odgovor, da dobe koruzo od banske uprave. Ta pa koruze ni imela. Tako so ostali trgovci brez koruze in pšenice in brez moke. Z njimi pa tudi zlasti ono revno prebivalstvo, čigar glavna hrana so koruzna moka in koruzni izdelki. Naravno je, da je bilo prebivalstvo silno razburjeno, ker ni n.oglo dobiti koruze. Neizmerna škoda se je s tem napravila državni misli, zlasti še, ker so neki elementi pomanjkanje koruze krepko izkoriščali za hujskanje. Jasno je, da morejo iz tega nastati zelo usodne posledice za javni mir in rod. Dosedaj so se pri razdeljevanju koruze favorizirale zadruge na škodo trgovcev. To je bilo v škodo ravno najbolj revnemu prebivalstvu, ker v najbolj zapuščenih kra- jilo v višini 30 milijonov din, da nakupi potrebna živila. • Ker so bile med tem razveljavljene maksimalne cene za koruzo, je nastala s tem nova situacija in se pomanjkanja koruze ni več bati. Vendar pa se je bati, da se bo koruza tako podražila, da bo zaradi tega zadostna prehrana prebivalstva še vedno ogrožena. Tudi najnovejša uredba o oskrbi prebivalstva in vojske s pšenico in pšenično moko ne daje jamstva, da bi se vprašanje ljudske prehrane zboljšalo, ker bo ljudski kruh po tej uredbi predrag Zato je še vedno potrebna skupna akcija za pocenitev kruha in za boljšo oskrbo Slovenije z moko. Zato pa tudi še nadalje zasluži ponudba slovenskih trgovcev, da sodelujejo pri aprovizaciji Slovenije s svojimi izkušnjami, svojim strokovnim osebjem, svojim kapitalom in skladišči, vse upoštevanje. Upamo, da se bo to tudi zgodilo in da se iako izdatna pomoč ne bo prezrla. Slovenski trgovci so storili svojo dolžnost do javnosti in odgovornost za nezadostno apro-vizacijo Slovenije ne more pasti nanje! Privatna dvo trgovska šo la Začetek novega šolskega leta je na pragu. Z novim šolskim letom pa prihajajo tudi skrbi za starše, posebno za tiste, ki stoje s svojimi otroki na razpotju po dovršenih študijah v nižjih razredih srednjih šol. Ni vsem dano, da bi njih finančni položaj omogočil poznejši vstop njih otrok na univerzo, pa tudi pri mladini je vedno večje stremljenje za realnimi in praktičnimi poklici, ki jih najdejo v trgovini, industriji in drugih podobnih pridobitnih podjetjih. Sedaj je prišel čas za starše, da se odločijo, v katero šolo naj pošljejo svojo deco in kje je najkrajša pot do samostojnih in primernih zaslužkov. Take ugodnosti nudijo le strokovne šole. Ker pa državne strokovne srednje šole ne morejo sprejeti vse ukaželjne mladine, ki se za vpis v te šole priglaša, so se privatne ustanove, v Ljubljani Zbornica za TOI, pri nas Združba trgovcev v Murski Soboti, odločile, da ustanovijo v svojih režijah strokovne šole, ki prevzemajo ono mladino, ki ni bila oziroma ne bi bila sprejeta v državne šole zbog pomanjkanja mest. , Privatna dvorazredna trgovska šola v Murski Soboti je prva in edina strokovna šola v Prekmurju, ki uživa z odločbo ministrstva trgovine in industrije od 14. avgu- Predno se odločite za nov zimski plašč si oglejte zalogo krznenih plaščev, raznih ovratnikov, srebrnih lisic itd. v trgovini s kožuhovino DANILO PREDALIČ LJUBLJANA, Sv, Petra cesta 18 PRVOVRSTNA IZDELAVA NIZKE CENE jih sploh ni zadrug, poleg tega pa zadruge ne dajejo običajno koruze na kredit, da so ostali ljudje brez koruze. Ljudstvo pa je zaradi znane agitacije prepričano, da imajo trgovci koruzo in da jo nalašč prikrivajo v upu na boljše cene. S tem se dela trgovcem velika krivica in zato naj banska uprava pri nadaljnjem razdeljevanju koruze upošteva trgovce prav tako ko za druge. Deputacija prosi g. bana, da stori vse, kar je le mogoče, da se pomanjkanje koruze in pšenice v Sloveniji odpravi, zlasti še, ker nihče ne ve, kaj nas še čaka. Trgovci so pripravljeni pri aprovizaciji banovine sodelovati z vsemi svojimi izkušnjami, s svojim strokovnim osebjem in svojim kapitalom ter dati na razpolago tudi svoja skladišča, da se omogoči redna prehrana prebivalstva Slovenije. Ban dr. Natlačen je pozorno poslušal izvajanja deputacije ter izjavil, da bo banska oblast storila vse potrebno, da bo prehrana prebivalstva zagotovljena. Omenil je ludi. da bo banovina najela poso- sta 1939 pravice javnega učnega zavoda. Gojenci te šole imajo iste pravice in kvalifikacije kakor gojenci državnih dvorazrednih trgovskih šol, to se pravi, da imajo absolventi naše šole pravico prestopiti v 3. razred trgovske akademije, dečki pa za službo v vojski pravice do dijaškega roka, torej postanejo rezervni podoficirji in oficirji. Ker je šola privatna, ni vezana na določen šolski okoliš. V šolo se sprejmejo gojenci od koder koli. Tudi se ne plača šolska taksa, temveč samo letna šolnina, ki je za vse gojence enaka. Za oskrbo so tu internati in tudi privatniki imajo stanovanja po zmernih cenah. Otroci državnih uradnikov dobijo draginjske doklade. Tisti, ki se vozijo z železnico, dobijo režijske popuste. Z ozirom na to, da bo letos za prvi letnik otvorjena paralelka, bi nujno priporočali vsem staršem, ki menijo oddati svojo deco v trgovsko šolo, da vložijo pravočasno prijave, ki jih ni treba kolkovati do 1. septembra. Šolski prostori so moderni, opremljeni z vsemi tehničnimi pripomočki, urejeni z vsemi predpisanimi higienskimi in sanitarnimi napravami in so nameščeni v »Trgovskem domu«, ki je bil šele lani dograjen. Vpisovanje v prvi letnik bo 1. septembra ter morajo interesenti predložiti za vpis spričevalo o položenem nižjem tečajnem izpitu ali spričevalo o završnem izpitu na meščanski šoli. Najvišja dovoljena starost je še ne dovršenih 17 let. Če je kdo ob vstopu prekoračil dovoljeno starost, a ni starejši od 19 oziroma kot ponav-ljalec I. letnika 29 let, mora ob vpisu prinesti s seboj prošnjo za spregled starosti, naslovljeno na kr. bansko upravo. Natančnejša pojasnila dobijo interesenti pri ravnateljstvu. Naslov šole: Zasebna dvorazredna trgovska šola s pravico javnosti v Murski Soboti. Politične vesli Napetost med Italijo in Grčijo je popolnoma popustila in ni niti iz Albanije niti iz Grčije nikakih vesti o vznemirljivih dogodkih. Sodijo, da je to pomirjenje posledica napetosti v Podonavju. Nemški in italijanski zunanji minister sta povabila zunanja ministra Romunije in Madžarske k sestanku na Dunaj, da prouče skupno vprašanja, ki se tičejo Romunije in Madžarske. Madžarski zunanji minister grof Csaky in romunski zunanji minister Manoile-scu sta že odpotovala. Italijanski zun. minister grof Ciano je prišel z letalom v Salzburg v sredo. Na letališču ga je pozdravil zun. minister v. Ribbentrop, nakar sta se odpeljala v vilo Berghof na Obersalzbergu, kjer ju je že pričakoval Hitler. Ob 14. je bilo intimno kosilo, katerega so se udeležili tudi poslanika Alfieri in Mackensen, maršal Keitel ter šef tiskovnega urada dr. Dietrich. Po kosilu je bil daljši razgovor o vseh vprašanjih južnovzhodne Evrope ter zlasti o Transilvaniji. Nato sta se odpeljala Ciano in Ribbentrop v Salzburg, od tu pa sta nadaljevala na letalu potovanje na Dunaj. Zunanja ministra Ribbentrop in Ciano sta dopoldne konferirala o transilvanskem vprašanju z madžarsko delegacijo, popoldne pa z romunsko. Nato sta s sodelovanjem italijanskih in nemških pravniških in vojaških strokovnjakov še sama proučila ves material, ki sta ga predložile madžarska in romunska delegacija. Danes se bodo razgovori nadaljevali, nakar bo skupen sestanek obeh delegacij v navzočnosti nemškega in italijanskega zunanjega ministra. Nemški in italijanski listi poudarjajo, da hočeta Berlin in Rim le pripraviti podlago za madžar-sko-romunski sporazum, da pa ne bosta diktirala samega sporazuma. Madžarska letala so metala nad Romunijo letake in vrgla tudi nekaj bomb. Romunsko protiletalsko topništvo je stopilo v akcijo ter eno letalo sestrelilo. Vesti o incidentih na romunsko-sovjetski meji se uradno ne potrjujejo. Poluradno romunsko poročilo pa javlja, da bo posebna rusko-romunska komisija preiskala inci-Idente, ki so se dogodili na sovjet- TI60ISII1111 ZBORNICE ZA TRGOVINO OBRT IN IND0CTRIJ0 L|UBl|AIA, GregortiCeva 21 (TRGOVSKI DOM) Sola ima pravico javnosti SPREJEMA DIJAKE Z MALO MATURO a ALI ZAVRŽNIM IZPITOM VPISOVANJE VSAK DAN OD 10. DQ 12. URE ZAČETEK POUKA 10. SEPTEMBRA. TELEFON H.4o_ sko-romunski meji. Iz Budapešte poročajo, da so se incidenti na meji ponavljali od sobote dalje, da je bilo v teh bojih ubitih 500 romunskih vojakov in da je bilo sestreljenih tudi nekaj letal. Romunske čete so se umaknile s sovjetske meje. da se izognejo novim obmejnim incidentom. Iz Moskve zanikajo, da bi bili kakšni obmejni konflikti na ro-munsko-sovjetski meji. Reuter poroča iz Budapešte, da so sovjeti zbrali na romunski meji 20 divizij. Ker je Romunija poslala skoraj vse svoje vojaštvo na transilvansko mejo, se nekateri boje, da bi mogli sovjeti to izkoristiti za novo ekspanzijo na Balkan. Londonska vlada je odklonila agreement za novega romunskega poslanika. V Bukarešti pravijo, da ta odklonitev ne velja osebi poslanika, temveč naj izrazi nezadovoljstvo angleške vlade nad novo romunsko zunanjo politiko. List grofa Ciana »Telegrafo« piše o italijansko-egiptskih odno-šajih ter pravi: Položaj Egipta je za Italijo popolnoma nevzdržljiv. ker se nam njegovo ozemlje neprestano kaže kot nevarnost. Edina pot za rešitev egiptskega vprašanja je meč maršala Grazianija. Italijanski letalci so zopet napadli Haifo, Aleksandrijo ter prvič tudi Port Said. Angleži pa so znova bombardirali Fiatove tvomice v Turinu. Po italijanskih vesteh ni bil angleški napad na Fiatove tvomice uspešen. Nemški bombni napadi na London in angleška mesta zavzemajo vedno večji obseg. Tako Je imel London v sredo skozi 7 ur letalski alarm. Vedno večje je tudi število smrtnih žrtev, prav tako pa tudi narašča materialna škoda. Angleška letala so bila nad Berlinom in metala bombe tudi na samo mesto. Alarm v Berlinu je trajal od 0.24 do 3.17. Nemško poročilo pravi, da je škoda neznatna. Angleška poročila pa pravijo, da so bili zadeti številni vojaški objekti in tovarne. Iz Berlina izjavljajo, da se nemška vojska v nobenem primeru ne namerava poslužiti irskega ozemlja za napad na Anglijo, Zato tudi ni res, da bi nemško letalo vrglo na Irsko bombe. Ni v nemškem interesu, da bi se nemški odnošaji z Irsko poslabšali. Sedanji vojni minister Anthony Eden bo postal naslednik sedanjega zunanjega ministra lorda Hali-faxa, kakor se poroča iz Londona. Vojaški guverner Gibraltarja je v spremstvu poveljnika angleškega brodovja vrnil v sredo obisk španskemu vojaškemu guvernerju v Algecirasu. Angleški guverner je bil sprejet z vsemi vojaškimi častmi. Angleški uradni krogi odločno zanikajo vest, češ da namerava Anglija zasesti Azorske otoke. Demanti pravi, da je namen te vesti samo ta, da bi se motili dobri odnošaji med Anglijo in Portugalsko. Francoski general de Gaulle je sporočil po radiu, da se Je francoska kolonija čad (zapadno od an-eleškega Sudana in južno od ital. Libije) priključila francoskemu narodnemu odboru v Londonu. General de Gaulle poroča, da sta se tudi francoski Kamerun in Kongo pridružila londonskemu francoskemu narodnemu odboru. Ameriški senat je z 58 proti 31 glasovom odobril zakon o uvedbi splošne vojaške dolžnosti za vse moške od 21. do 30. leta. Po tem zakonu bodo imele Združene države 12 milijonov vojaških obveznikov. Prvi obvezniki bodo vpoklicani že 15. oktobra. Glasilo ameriških vojaških krogov tednik »Army and Navy Journal« piše, da se Združene države Sev. Amerike s hitrim temp®*" p " bližujejo vstopu v vojn®- To ne elešklh oporišč Združenim državam ter prodaja starih ameriških rušilcev Angliji, kar se bo zgodilo v kratkem. Vse to je le predigra za nastop ameriškega brodov.ia in letalstva ob strani Anglije. Zgraditev industrijskih in obrtnih delavnic Trgovinsko ministrstvo je poslalo vsem gospodarskim organizacijam razpis, naj opozoro vse gospodarske Ljudi, da se pri gradnji industrijskih in obrtniških podjetij delavnice po predpisih obrtnega zakona ne smejo sezidati brez predhodnega posebnega dovoljenja pristojnih oblasti. Zato naj se gospodarski ljudje strogo ravnajo po tem predpisu, da se izognejo materialni škodi. Delavnice in prostori industrijskih in obrtnih podjetij se smejo začeti delati šele potem, ko so izdale pristojne oblasti predhodno dovoljenje v smislu § 4. odst. 5. in § 96. odst 3. obrtnega zakona ter ko je prejel lastnik podjetja nato še posebno dovoljenje za zidanje (§ 112. obrtnega zakona). Pomembna pridobitev Beograjskega velesejma Komaj pred tremi leti je bil otvorjen Beograjski velesejem in že se je razvil v velesejem, na katerega gravitirajo balkanske države. Število razstavljalcev je raslo na vsakem velesejmu in vsaka' prireditev je dokazovala nov napredek Beograjskega velesejma. Zaradi večjega števila razstavljalcev so se morali tudi vedno znova povečati razstavni prostori na velesejmu. Že drugo leto po otvoritvi velesejma se je razširila površina sejmišča. Poleg paviljonov Italije, Ceško-Moravske, Romunije, Madžarske in Turčije je postavila lasten paviljon tudi Nemčija, nato pa ga je dobila še Bolgarska. Družba za prirejanje beograjskega velesejma ima šest svojih velikih paviljonov, ki so postavljeni okoli centralnega stolpa, ki tudi ima velike razstavne prostore. Zapuščina Nikole Spasiča je postavila tudi en paviljon, poleg tega pa stalno narašča število zasebnih paviljonov. Ker pa sedanji prostori zaradi velikega števila razstavljalcev še ne zadostujejo, se je uprava velesejma odločila, da postavi še sedmi paviljon in v četrtek dne 22. avgusta je bil slovesno položen temeljni kamen. Novi paviljon je na razširjenem sejmišču med nemškim in bodočim novim italijanskim (stari italijanski paviljon je odkupila Bolgarska). Novi paviljon bo najlepši paviljon od vseh dosedanjih, izdelan bo v obliki školjke ter bo ves v marmorju. Posebno impozantno bo izdelan vhod v paviljon. Dvorana v paviljonu bo imela 3100 m* površino. Ker bo brez stebrov, bo tudi največja dvorana v Beogradu. Novi paviljon je zato v dvojnem oziru pomemben: Beograjski velesejem dobi lep in mogočen razstavni paviljon, Beograd pa veliko dvorano za velike prireditve. Na parnikih Jadranske in Dubrovačke plovidbe imajo obiskovalci jesenskega velesejma v Ljubljani, Češki paviljon« za tujskopromet-no-turistično razstavo. Nasproti glavnemu vhodu je razstavljena velika slika Jalovca na ploskvi 7'1 m*, torej na ploskvi, ki se do-eedaj še ni uporabila na kaki prejšnji turistični razstavi v Ljubljani. Na obeh straneh sta sliki Prekmurca in Belokranjca. Preostali prostor glavne stene je uporabljen za naši dve glavni zdravilišči Bled in Rogaško Slatino, ki vsaka zase predstavljata majhno lastno zaokroženo razstavo. Njima nasproti sta razstavljeni v slikah Dobrna in Slatina Radenci. Ostale stene so uporabljene za kolektivne razstave tujskoprometnih krajev Gorenjske, Dolenjske in Štajerske. Desno od glavnega vhoda so razstavljene slike nove ceste na Pohorju. Primerno je, da na prvi razstavi po otvoritvi ceste posebno poudarimo dostopnost naših planinskih domov pa Pohorju z motornimi vozili. Razstavljena je tudi majhna reliefna karta Pohorja. Predprostor ob vhodu je uporabil Osrednji zavod za žensko domačo obrt za razstavo svojih, širom sveta poznanih ročnih izdelkov, Putnik pa za svojo informacijsko službo. Posebej pa je treba opozoriti na film o Sloveniji, ki se predvaja vsak popoldne v paviljonu Zveze za tujski promet (bivšem češkem). Film je v barvah, zelo lepo izdelan in nudi tako izredno lepe poglede na slovenske kraje, da ga bo vsak Slovenec s ponosom gle- Film je izdelal Amerikanec Ko-stič, ki se je s tem filmom, s silno posrečenimi izbranimi motivi, jasnimi slikami, izkazal kot izvrsten strokovnjak. Oglejte si film o Sloveniji in čeprav poznate Slovenijo, boste strmeli nad njenimi lepotami. Razveseljiv razvoj domače tovarne Kljub vedno težjim razmeram, ki nastajajo na domačem in tujem trgu, moramo z veseljem zabeležiti, da se renomirana domača tovarna »Grič« v Zagrebu vedno bolj širi. Iz svojih skromnih početkov je z največjim elanom razvila svoje delo v najtežjih časih, da je danes ena največjih tovarn čokolade, bonbonov in marmelade v naši državi. Posebno razveseljivo je to dejstvo danes, ko mnogo tovarn oipejuje svojo produkcijo, dočim ta tovarna zmaguje vse današnje poslovne težave in zalaga naš trg z mnogovrstnimi okusnimi in kvalitativnimi svojimi izdelki, kar se je dobro začelo opažati tudi na našem trgu v Sloveniji. Ob tej priliki bi omenili, da v Sloveniji zastopa to tovarno ljubljanska tvrdka Bon-Bon, Miklošičeva cesta. Pavšalno določanje kosmatega dobička Protett trgovcev proti pottopaniu urada za kontrolo ten Kakor je bilo že sporočeno, je urad za kontrolo cen v Beogradu nedavno kratkomalo določil kosmati zaslužek veletrgovcev in uvoznikov kontroliranega blaga, in sicer na ta način, da se zaslužek pri posameznih predmetih odredi že kar v odstotkih, ki so seveda obvezni. t Trgovski krogi v Mariboru in okolici smatrajo, da je tak postopek nemogoč, ker je vendar znana stvar, da je kosmati dobiček odvisen od mnogih zunanjih in notranjih okoliščin, ki so pri vsakem podjetju in v vsakem kraju zelo različne. Ze samo pri režiji v poedi-nih podjetjih se to jasno vidi. S tem vprašanjem so se pred kratkim bavili prizadeti mariborski trgovci na posvetovanjih v svojih sekcijah. Po temeljitem pretresanju tega problema in izčrpnih debatah so prišli do zaključka, da se eventualno lahko določijo režije pri veletrgovcih letno povprečno z 8% do 10%, in sicer pri podjetjih z lastnim kapitalom 8%, podjetja pa, ki delajo s tujim denarjem, imajo najmanj 10% režije. Pri današnjem, vse češče se pojavljajočem pomanjkanju raznega zelo potrebnega blaga se odstotek režijskih stroškov avtomatično zvišuje, kajti promet je, ker ni blaga, seveda manjši, izdatki za osebje in sploh režija pa ostanejo isti, če ne v poslednjih časih celo večji, ker je zaradi draginje treba zviševati prejemke osebja, ne glede na nove prispevke za pokojninsko zavarovanje, minimalne plače itd. To pa še ni vse, kar tako različno vpliva na kosmati dobiček; kajti zdaleka ni vseeno, ali se nahaja upoštevno malo podjetje na bolj ali manj prometnem kraju, v lastni ali tuji hiši, ali razpečava blago, ki je prebivalstvu bolj ali manj potrebno itd. Vse to so činitelji, ki občutno vplivajo na promet in s tem seveda tudi na zaslužek podjetja, ki je torej pri raznih podjetnikih, četudi z istim blagom, lahko zelo različen. Mnenje prizadetih trg. krogov je, da je absolutno neumestno, da je urad za kontrolo cen v Beogradu dostavil banskim upravam navodila za določanje maksimalnega kosmatega zaslužka. Zato bi bilo vsekakor potrebno, da stanovske organizacije obrazlože na kompetentnih mestih nesmiselnost danih navodil in zahtevajo, da se izdane direktive prekličejo. Ge se pa na uradnih mestih že hoče na vsak način nekaj ukreniti v tej smeri, potem naj se k zadevnim posvetovanjem pritegnejo praktični gospodarstveniki, ki bodo znali eventualne slične odredbe prilagoditi realnemu življenju. Kažipot po ve razstavah Dokončna razpredelba razstav v poedinih paviljonih je naslednja: Paviljon »E« znotraj: Pohištvo in stanovanjska oprema; zunaj: Gradbeni material, peči, stroji za obdelavo lesa. Paviljon »F« znotraj: Pohištvo in stanovanjska oprema, žimar-stvo, tobačni monopol, radio. Likovna umetnost; zunaj: Mala obrt. Paviljon »G« znotraj: Kovinska industrija, elektrotehnika; zunaj: Razni stroji, kovinska obrt. Ornitološka razstava. Paviljon >Hc znotraj: Živilska industrija, galanterija; zunaj: Domača obrt, razne novosti. Paviljon »Ic znotraj: Razstava motornih in jadralnih letal. Razstava o aktivni in pasivni obrambi pred napadi iz zraka; zunaj: Kolarstvo, radio, kino-aparatdre. Paviljon »M« znotraj: Papirna industrija, tekstilna industrija in obrt; zunaj: Umetni kamen. Paviljon »N« znotraj: Razstava cvetja in zelenjave; zunaj: Vrtnarsko orodje. Šotor: Razstava perutnine, kuncev in golobov. Paviljon Zbornice za TOI: Zobna tehnika. Bivši paviljon ČSR; Tujskoprometna razstava. Paviljon »K«: Desni manjši del: Naša prehrana. Levi večji del: Večerne predstave Totega teatra. Dobave - licitacije 2. hidroplanska komanda Divuije sprejema do 2. septembra ponudbe za dobavo raznih desk; 12. sept. platna za zastore. Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 2. septembra ponudbe za dobavo kisika v jeklenih posodah, porttand-cementa; 9. septembra hrastovega lesa in portland-cementa in dne 16. septembra navadnega portland-cementa. Direkcija drž. rudnika Velenje sprejema do 2. septembra ponudbe za dobavo svedrov za strojno vrtanje,_ tropolnih sklepal, črpalke za vročo vodo, železne pločevine, orodnega jekla, avtoplaščev in zračnic; 9. septembra aparata za destili-ranje vode, črpalk, svedrov za premog, lomljenega gramoza, avtomatskih oljnih sklepal ter impregniranega platna; 16. septembra zobatih koles, tankega jamskega lesa, jamskega hrastovega lesa; 23. septembra jamskega lesa. Direkcija drž. rudnika Velenje sprejema do 2. septembra ponudbe za dobavo krtačic za elektromotorje, avtomobilskega olja, jamskih tračnic, raznih vijakov, zakovic, podložnih ploščic, stekel za bencinske jamske svetilke; 9. septembra stožčastih zobatih koles, žice za avtogeno varjenje ter okroglega gumijevega tesnila. Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 4. septembra ponudbe za dobavo konopnene vrvi, jadrenca, merlina, sukanca idr. Licitacije: Dne 2., 4., 9. in 13. septembra bo pri Vojnosanitetskem zavodu v Zemunu licitacija za dobavo razne emajlirane posode, raznih gumenih rokavic, klrurgičnega sukanca in specialnih svetilk; 5. septembra karbida, karbidnih in raznih drugih svetilk; 7. septembra beljenega bombaža. Dne 4. septembra bo pri štabu šumadijske oblasti v Kragujevcu licitacija za dobavo večje količine raznih živil. Dne 5. septembra bo pri Štabu mornarice kr. Jugoslavije v Ze- Ne mučite se z odštevanjem, seštevanjem, množenjem itd. ko Vam to delo hitro in točno opravi priznani računski stroj Mnogo prihranite na času! — Brezplačno Vam računski stroj predvajamo. — Zahtevajte ponudbe. RADIOViA£« z. LJUBLJANA. Telefon 33-63 munu licitacija za dobavo r jeklene in konopljene vrvi; 9. septembra 2.000 ton inozemskega kosovnega premoga. Dne 5. septembra bo pri Ispo-stavi banske oblasti v Splitu pismena licitacija za oddajo del pri gradnji vodovoda za Starigrad pod Velebitom. (Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.) Doma in po sveto Dr. Maček je poslal knezu namestniku Pavlu naslednjo brzojavko: »Ginjen zaradi pozornosti Vašega kr. Visočanstva in zaradi izrazov zadovoljstva, ki jih je Vaše Visočanstvo poslalo ob obletnici sporazuma predsedniku vlade in meni, ne morem zatajiti svojih čustev, da ne bi izrazil svoje globoke hvaležnosti in sreče, da politika, ki se je začela S sporazumom, v katerega ste Vi vložili vse svoje plemenite napore, prinaša vsak dan več sadov in koristi tako za blagostanje Hrvatov in Srbov, kakor tudi za kraljevino Jugoslavijo. Vašemu kr. Visočanstvu vdani dr. Maček.« — Dovoljujemo si dostaviti, da je bil sporazum koristen tudi za Slovence. Beograjski policiji so bila predložena v odobritev pravila Društva prijateljev Sovjetske zveze v Beogradu. Med podpisniki so univ. profesorji dr. Tasič, dr. Stankovič in dr. Miloševič, cela vrsta odvetnikov, tajnik beograjske trgovinske zbornice Marodič, predsednik Nabavljalne zadruge drž. nameščencev Miloš Stibler in cela vrsta drugih ljudi. Občina v Novem Sadu bo otvo-rila posebno aprovizacijsko proda-jalnico za revno prebivalstvo, ki bo tu dobilo najpotrebnejše življenjske potrebščine. Banska oblast v Zagrebu je dovolila mestni občini v Subotici, da sme nakupovati drva v banovini Hrvatski. Društvo Bela Krajina priredi 8. septembra velik festival v Metliki. železniška uprava je dovolila za obisk festivala četrtinsko vožnjo. Kdor se želi udeležiti tega lepega festivala, naj se prijavi društvu Bela Krajina, Gradišče 14, telefon 39-31 ali pa Putniku. Dalmatinova ulica 13 poleg hotela Štrukelj i ualmaciji je živahno povpraševanje po vinu. Na Pelješcu so prodali v zadnjem času 6000 hi vina po ceni 7 din liter. Navadna vina veljajo sedaj v Dalmaciji 8 din Uter. 69 skladišč za živež bo zgrajenih v Jugoslaviji. Slovenija dobi štiri. V četrtek se je začela v Beogradu velika kolesarska tekma okoli Srbije. Tekmuje tudi 8 slovenskih kolesarjev. Kralj Boris je odlikoval madžarske zadružnike, ki so se udeležili zadružne skupščine v Sofiji. Bolgarski listi pišejo ob tej priliki, da morata Madžarska in Bolgarska sodelovati s silami osi. Zadnji nemški vojni ujetniki so zapustili Francijo. Večinoma so to bili ranjenci, ki so jih prepeljali v Nemčijo z letali. V Berlinu odločno demantirajo vest agencije United Press, da so Nemci koncentrirali v južnovzhod-ni Nemčiji 100 divizij, ki naj bi bile pripravljene za intervencijo v Podonavju. Nemška vlada je s posredovanjem švicarske vlade poslala britanski vladi protestno noto zaradi napadov britanske vojske na nemška lazareta a letala. Protestna nota pravi, da se s takšnimi napadi kršijo mednarodne določbe, ker uživajo lazaretaa letala- iste pravice kakor lazaretne ladje. Nota navaja 8 konkretnih primerov britanskih napadov na nemška lazaretna letala. Nemška trgovinska delegacija je prišla v Moskvo. Po sovjetsko-nemški trg. pogodbi so predvidena vsakega pol leta nova pogajanja, da se odpravijo event. ovire nemško-sovjetski trgovini, šef nemške delegacije dr. Schnurre je izjavil, da potekajo sedanja pogajanja zelo dobro. Predsednik Roosevelt je izjavil, da izdelujejo ameriške tovarne sedaj že 10.000 letal na mesec. Ladja »American Legion« je prispela z 900 ameriškimi državljani v New York. Na ladji je bila tudi norveška prestolonaslednica s svojimi otroki. Japonski listi poročajo, da namerava Vel. Britanija odstopiti Združenim državam Sev. Amerike Singapur kot pomorsko oporišče. Japonski listi temu odločno ugovarjajo, ker bi bila v tem primeru Japonska blokirana, da bi propadli japonski načrti glede Indoklne in Nizozemske Indije. Avtomatske brzotehtnice 2 letna garancija Domač proizvod! 3 vrste od 2 do 20 kg tudi polno-avtomatske v raznih barvah Vsi ležaji iz poldragega kamna Velesejem, paviljon „G « Titan d. d., Kamnik Zastopnik Riko Debelak Ljubljana, Tyrševa 62 Davčni svetovalec Ali se odbijeta plačana trošarina in monopolska taksa od pridobnine? O. P. L. v N. — Vprašanje: Za leto 1940. se mi bo odmeril minimalni pridobninski davek. V prijavi sem uveljavil, da se mi radi tega od blagovnega kosmatega prometa odbije monopolna taksa ter državna in samoupravna trošarina. Kakor sem cul, davčna uprava tega odbitka ni priznala, češ, da nisem prijavil prometa po knjigah in da radi tega odbitek ni dopusten. Prosim za pojasnilo, ali je stališče davčne uprave pravilno. Odgovor: Prijave niste vložili na podlagi knjig in vam bo davčna uprava določila osnovo s tem, da bo primerjala vaš obrat s podobnim podjetjem, obratom ali poklicem; če pa takih primerjalnih obratov nima na razpolago, bo ugotovil osnovo davčni odbor po prostem preudarku, upoštevaje mogoči dohodek po vseh konkretnih činjenicah ter krajevnih in splošnih pogojili. Davčni odbor mora radi tega pri oceni dohodka upoštevati konkretne činjenice ter krajevne in lokalne pogoje, ni pa vezan na posamezne odbitke, ki ste jih uveljavili, ampak oceni v vašem primeru promet, ki tvor! podlago za minimalni davek. Davčni odbor torej ni dolžan, da upo-Š števa odbitek od prometa iz na-; slova trošarine, vendar ga ta okbhibst nikakor :še ne oprašča dolžnosti, da ugotovi promet, kakršen je dejanski bil in kakršen tvori osnovo za odmero minimal- j nega davka. Ker v ta promet ne spadajo trošarine, ga mora ocenili po odbitku trošarine, katero ste plačali in to ne glede na to, ali ste obdačeni po knjigah ali ne. Seveda bo dokaz, da je davčna uprava v teni pogledu nepravilno postopala, pri vas na deželi vsekakor težak, če davčni odbor ne bo delal razlike med prometom, ki podlega trošarini in blagom, ki je trošarine prosto. Ako pa davčni odbor porablja za svojo oceno, kakor v Ljubljani, izkaz trošarin-skega urada, bo kontrola v tem pogledu lažja, ker bo n. pr. pri sladkorju, za katerega znaša trošarina več kot polovico prodajne cene, brez nadaljnjega lahko ugotoviti, ali je računala davčna uprava v osnovo promet sladkorja s trošarino ali brez trošarine. Prijava najemnine K. A. v M. — Vprašanje; Oddal sem v najem stanovanje z lokalom in pritiklinami. Da se izognem event. neprllikam glede taks, pro- sim nasveta, kako moram v tem primeru postopati? Odgovor: Za oddajo poslopij, stanovanj in lokalov v najem ali zakup se morajo napraviti pismene najemne pogodbe 15. dne po dnevu vselitve, če presega letna najemnina 2.400-— din. Taksa se plača tako, da se mora za napravo pogodbe uporabiti monopolizirani obrazec o višini letne najemnine. Za pogodbe, po katerih znaša letna najemnina več kot 50.000 din, se plača taksa z pporabo monopoliziranega obrazca za najemnine do .50.000'— din; presežek takse \% pa se mora nalepiti na pogodbo v kolkih in uničiti na način, predpisan v točki 6. čl. 55. taksnega in pristojbinakega pravilnika. O prejeti najemnini za stanovanje in lokale morate izdatj najemniku potrdilo ali priznanico v smislu tar. post. 33. taksnega zakona. Ta taksa se plačuje na vso. te do din 500'— le !•— din; nad 500-— do 1000'— din 8'— dinj nad 1000 — da 8000— din 5—. din; nad 2000*— do 3000— din 10— din; pad 3000— din pa na vsakih din 100-— Še din 0'50. Ce se plača najemnina ali w»kuppina po pošti ali po čeku kakega denarnega zavoda, mora poslati pre. jemnik najemnine ali zakupnina najemniku ali zakupniku potrdilo ali priznanico o prejeti najemnini ali zakupnini ter potrdilo po-šte ali denarnega zavoda v dokaz o tem glede na zakon o taksah. Goiiti treba K članku pod gornjim naslovom v 84. številki »Trgovskega lista« bi rad dostavil par besed: Člankar opisuje prisrčne vezi tovarištva, katere so vezale nekdanje trgovce in jim pripomogle do napredka ter uveljavljanja v javnosti. Predlaga ponovno oživo-tvoritev te kolegialnosti, ki bo koristna trgovstvu kakor tudi naraščaju. Idejo člankarja je treba vsekakor pozdraviti in želeti bi bilo, da se najde mnogo enako mislečih ljudi, ki bi bili pripravljeni delovati za uresničenje te ideje. Baš v današnjih težkih časih bi bilo tembolj potrebno, da se trgovstvo strne v krepke organizacijo ter z združenimi močmi brani svoje ogrožene postojanke. Žal je stanovska zavednost v naših vrstah kaj slabo negovana cvetka. Mnogo jih je med nami, ki šo člani trgovskih organizacij samo radi tega, ker pač morajo biti. Niti vsakoletne redne glavne skupščine se ne udeleži jo, akoravno bi bila njih sveta dolžnost, vsaj .enkrat, v letu'pokazati svojo stanovsko pripadnost ter se udeležiti: zasedanja svojega stanovskega parlamenta. In če opozoriš takšnega na potrebnost kakšne akcije ali na bližanje kakšne nevarnosti, ki bi jo bilo treba odbiti, pa ti bo v večini primerov odgovoril: »Res, potrebno je nekaj storiti, a saj imamo zato združenja, da se ba-vijo s to zadevo.« Takšni odgovori so res žalostna, a precej resnična slika stanovske nezavednosti. Kaj pa so trgovska združenja? Mar niso ona skupek nas vseh včla-nienih trgovcev ter predstavljajo samo toliko, kolikor vložijo vanje njih člani? Le takšna združenja, v katerih se zbirajo zavedni, agilni in k vsakemu aktivnemu sodelovanju pripravljeni člani lahko v resnici uspešno delujejo in šele sestava takšnih združenj daje hrbtenico in jamstvo za plodonosno delovanje Zveze trg. združenj, Trgovinske zbornice itd. Preživljamo usodno dobo. Vojna vihra nas sicer ni zajela v svoj uničujoči vrtinec, vendar se njenim posledicam ne moremo povsem izogniti. Takšni časi resda hiso vzpodbudni za javno delovanje, vendar moramo grajati mrtvilo, kateremu so se nekateri vdali.. Odpovedi prireditev, občnih zborov, gospodarskih razstav itd. ne vplivajo pomirjujoče, zato je prav SE PRIPOROČA ZA NAROČILA TRGOVSKIH, URADNIH IN DRUGIH TISKOVIN TISKARNA MERKUR LJUBLJANA / GREGORČIČEVA ULICA 23 LASTNA KNJIGOVEZNICA / TELEFON 25-52 v današnjih časih tem bolj potrebno krepko pograbiti za delo ter z njim demantirati razne vznemirjujoče govorice, s katerimi strašijo nepoučeno javnost razni temni elementi. Pisec omenja tudi nekdanje tesno sodelovanje trgovstva in na-meščenstva v trgovskem društvu »Merkur«. Pridružujem se njegovi misli, da bi bilo takšno sodelovanje tudi v današnjih časih potrebno. Pritegnitev naraščaja v društveno sodelovanje pa bi bila zanj tem večje važnosti, saj se mu tukaj nudi prilika razširjenja njegovega obzorja, kakor bi bil deležen raznih prekoristnih napotkov za njegovo samostojno življenje — ne glede na važno dejstvo, da bi bil z včlenjenjem v društveno življenje odtegnjen kvarnim vplivom slabe družbe, v katero bi lahko v nasprotnem primeru zašel. Pri nas v Mariboru vrši nalogo, družabnega zbliževanja Slovensko trgovsko društvo, kakor tudi Trgovski pevski zbor, katčri deluje kot samostojni odsek omenjenega društva, V tem pevskem zboru tovariško sodelujejo trgovci in nameščenci. Razveseljivo dejstvo, da se je baš mladipa z vso vnemo in veseljem oprijela dela v pevskem zboru, je bilo žal nekoliko zasenčeno radi tega, ker je bilo bodisi zbog premestitev, bodisi radi vpo-, klicev k' vojakom in na orožne vaje delo v pretekli sezoni nekoliko ovirano. Kljub temu pevci niso izgubili veselja do dela ter se po preteku dvomesečnih počitnic pripravljajo na ponovni pričetek rednih pevskih vaj. Apeliramo na gg. trgovce in gg. nameščence, naj se vsak, ki čuti pevske sposobnosti, prijavi kot aktivni član pevskega zbora, da bi na ta način postal zbor tudj. v številčnem oziru dostojen predstavnik našega stanu. Trgovski pevski zbor si je nadel nalogo s prirejanjem pevskih nastopov v obmejnih krajih vzbujati veselje do naše lepe pesmi, obenem pa utrjevati narodno zavest v narodno ogrožeuih krajih. Ob izvrševanju te zastavljene naloge pa opravlja istočasno važno propagand^ služba, saj s svojim nesebičnim delovanjem dokazuje, da trgovski stan ni zgolj materialističen, za kakršnega bi ga hoteli nekateri prikazati, temveč ima dovolj smisla in požrtvovalnega idealizma za udejstvovanje na narodno prosvetnem torišču. In ker je ta pevski zbor skoraj gotovo edini trgovski stanovski pevski zbor v državi, kar mu daje še posebno važnost, s tem večjimi upi pričakujemo sodelovanja vsega zavednega mariborskega trgovstva in nameščenstva! * barva, plesira in 7 P V /A lirah kemično 8 n a ž i Lu f £** Ul ali obleko k|obuke itd. Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, munga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4-6. Selenburgova ul. 3 Telefon it. 22-72. Ne omalovažujte potnikov! Iz trgovskih krogov na Dravskem polju, zlasti Ptuja, nam prihajajo pritožbe, da poštna uprava ne upošteva dovolj želja in zahtev občinstva. Po dolgem moledovanju so se gospodje le odločili, da so uvedli avtomobilsko zvezo med Ptujem in južnim delom Slovenskih goric, ki ne prevaža samo pošte, temveč tudi, in to v prvi vrsti, potnike. Na progi Ptuj — Sv. Barbara—Sv. Vid—Ptuj obratuje majhen avtobus, čigar velikost nikakor ne zadostuje na tej vedno živahnejši progi. Tudi je voz tako nizek, da potniki ne morejo vzravnani stati v njem. Da je to muka za one, ki ne morejo dobiti sedeža v prenatrpanem vozu, menda ni treba posebe nagla-šati. Poslovni svet, ki se poleg kmetov največ vozi na tej progi, zahteva, naj poštna uprava na tej progi zamenja nepraktičnega »Forda« z boljšim, predvsem večjim vozilom z dobrimi vzmetmi in dovolj visokim, da potniku ne bo treba stati sključen vso vožnjo, če ni sedeža prostega. Saj je proga zelo aktivna in zato poštna uprava že lahko žrtvuje nekaj tisočakov in voz zamenja s sodobnim. Povrtnina je potrebna vsem slojem V njej najdete živilo in -zdravilo. V sedanjih časih bo prav, da se več zanimamo za vrt. Z domačim pridelkom si pocenimo življenje, olajšamo in izboljšamo prehrano. Vzorno gojeno povrtnino najdete na jesenskem velesejmu v paviljonu »N« od 31. avgusta do 9. septembra. H. N. Casson: 1« Business (Prevedel Ivo Zor) Kdor Ima svoj denar naložen v različnih vrednostih, se mora vedno zavedati, da so nekatere izmed njih nekaki »rešilni čolni«, ki se dajo lahko uporabiti takoj, kakor hitro prihrumi vihar. Vselej je nevarno zamenjavati varne delnice, četudi malo prinašajo, z delnicami, ki prinašajo visoke dividende. Deset odstotkov imamo seveda rajši od štirih. Redki izmed nas so tako stanovitni, da bi jih ne zapeljala brezplačna premija, ki jo nudijo za nakup prednostnih delnic. Brez pretiravanja lahko rečem: Vsak kolikaj imovit človek ima v svoji blagajni majhen, lepo povezan sveženj »vrednostnih« papirjev, pri čemer je pa edino, kar je res nekaj »vredno«, motvoz. Najpresenetljivejša pa je razlika v vrednosti pri predmetih, ki jih kupimo iz »druge roke«. Stari čevlji in pohištvo imajo manjšo, vrednost, konji in srebrnina veliko. Dostikrat lahko prodamo preproge za dve tretjini nakupne cene, navadna pogrinjala za tla komaj za četrtino. Konec leta lahko ugotovimo, da so nas diamanti manj veljali kakor odrezane cvetlice. Za diamant lahko vedno dobimo dve tretjini tistega, kar smo dali zanj, medtem ko tistega, kar smo izdala za cvetlice, nikdar več ne dobimo. Ako bi bil trgovec, bi poskrbel, da bi moji uslužbenci razumeli razliko med besedama »precej« in »kmalu«. Svoje blago bi razdelil v dva razreda: v »popolnoma varen« in »morda« razred. Torej v blago za potrebo in v blago za dobro voljo. Na drugo bi natisnil besedo »takoj«. Svoje uslužbence pa bi plačeval po tem, kako zna kateri to blago prodajati. Pri priložnostnem blagu bi moral tudi več zaslužiti. Zadovoljil bi se pri sladkorju z 8, pri okrašenih klobukih pa z 200%. Tako ima vprašanje časa pri vrednosti različen pomen. Nekatere stvari se podraže, druge zopet izgube na vrednosti. Nekatere tako lahko prodamo, da so skoraj toliko vredne kakor zlato. Druge pa imajo spet tako negotovo vrednost, da nimamo najmanjšega jamstva, da jih bo sploh kdo kdaj kupil. »Notranja, bistvena« vrednost, to je večkrat prav varljiv izraz. Tale trinajsti nauk je tudi silno važen, če ga uporabimo pri svojih uslužbencih. Vrednost spretnega uslužbenca je »trenutna«, vrednost novega ali pa ne še dobro izurjenega uslužbenca pa šele pozneje lahko ugotovimo. Neizurjen uslužbenec obremenjuje izpočetka podjetje. Tisti pa, od katerega ima podjetje kaj koristi, je izurjeni uslužbenec, ki ostane leta in leta v trgovini. Družba »Bell Telephone« v Zedinjenih državah je ugotovila, da večina njenih uslužbenk ne ostane v službi povprečno čez štiri leta. Zato je uvedla sistem izpopolnjevanja uslužbenk in pa bolniško in starostno zavarovanje, da bi si uslužbenke dalje časa pridržala. Posihmal je^ dosegla telefonska služba v Zedinjenih državah svoj višek. Naj torej ob kratkem ponovim: v trgovskem jeziku je mnogo besedi, katerih globokega pomena ne moremo nikoli preveč proučiti. Mednje spada tudi izraz »vrednost«. »Vrednost« ni enostaven pojem: silno je zamotan in si ga moramo ogledati z najrazličnejših vidikov. Za deset različnih ljudi ima isti predmet lahko deset različnih vrednosti. »Vrednost« je odvisna od vseh mogočih dejstev, od mode, od razpoloženja in od čuvstev. Deloma je materialna, deloma idealna. Bežna je kakor vonj lepe rože in večna kakor gore. ŠTIRINAJSTI NAUK Le zlato je denar. Ta nauk je bolj »krajevnega« značaja, ker ne velja povsod in tudi ni da bi moral biti povsod in vselej resničen. Združeni civilizirani narodi bi ga lahko sporazumno popolnoma odpravili. Ta nauk ni enak izreku, ki velja prav tako na Marsu kakor na Zemlji: »Povprečnost pokaže rezultat«. Vendar pa je zdaj tako važen in splošen, da ga moramo omeniti. To je nauk, ki ga priznava naša civilizacija. Veliki narodi so določili zlato za skupno merilo vrednosti. Zlato je torej sila, bistvo vsake vrednosti, edina stvar, ki jo vsakdo rad vzame v zameno. Nobena kovina ni tako goljufiva in nestalna kakor zlato. In vendar je osnova trgovini vsega civilizirane«* sveta. Narodi se dvigajo in padajo, žive v blaginji at{ P* propadajo, kakor že priteka zlato v njih dežele ati pa odteka iz njih. . . Silno moč Rotschildov moramo v bistvu pripisovati samo mrzlični pozornosti, ki je z njo ta čudovita rodbina opazovala tok zlata vesoljnega sveta. V šestih državah preži šest Rotschildov, da poberejo cestnino za zlato, ki se pretaka s trga na trg. Zopet nova cesta v mariborski okolici Za Pohorjem se bo tudi Kozjak odprl tujskemu prometu Kakor smo že poročali, je bila dne 4. avgusta po banu dr. Natlačenu slovesno otvorjena pohorska cesta v vsej svoji dolžini. Pri tej priliki smo naglašali velike gospodarske posledice, ki jih bo imela ta prometna zveza ne samo za tujski promet, ampak zlasti za boljšo izrabo velikih gozdnih kompleksov, ki pokrivajo to zeleno gorovje. Okrajni cestni odbor mariborski se je lotil tudi ustvaritve druge važne cestne zveze v mariborski okolici, ki bo velik predel državne meje odprla zunanjemu svetu in ki ji takisto pritiče velik gospodarski pomen. Gre tu za banovinsko cesto, ki bo vezala Bresternico ob državni cesti Maribor-koroška meja, par kilometrov oddaljeno od mesta, in Sv. Križem vrh vzhodnega Kozjaka, tik ob nemški meji. Ta cesta ne bo tako dolga kot pohorska, vendar je gradnja zelo težavna, ker bo cesta vodila po grapi ob bresterniškem hudourniku navzgor, ki ga bo parkrat prekoračila na betonskih mostovih. Kmetje ob trasirani cesti so že odstopili potrebne parcele za speljavo nove zveze, kar je uresničenje dolgoletne želje prebivalstva zelo pospešilo. Težave dela dobava potrebnega gramoza, ki ga bo cesta potrebovala velike množine. Dočim je kamna za spodnji ustroj ceste dovolj na razpolago vzdolž skoraj vse trase, bo treba gramoz za gor nji ustroj napeljati od daleč. Drag bi bil transport iz Drave navzgor, zato bodo gramoz najbrže dobivali iz Korenovega kamnoloma nekoliko vstran od trasirane ceste. Potrebna pa bo zidava stranskega odcepa do kamnoloma, kar bo stroške seveda povečalo, zato pa se bodo dovozni stroški precej zmanjšali, ako se cestni odbor odloči za to varianto. Izraba kamnoloma je tudi velike gospodarske važnosti za bodoče, ker ima mariborska okolica tu neusahljiv vir najboljšega kamna za gradnjo pro- metnih poti in izvrševanje podobnih del. Cestni odbor ima sedaj za gradbo kozjaške ceste na razpolago kakih 400.000 dinarjev. Ker bo dala tudi banovina 200.000 dinarjev na razpolago, ima cestni odbor sedaj pripravljenih 600.000 dinarjev, s katerimi bo delo nadaljeval. Začetek je bil storjen že prej in je nekaj ceste že v surovem stanju dogotovljene. Gradbena dela so bila sedaj oddana stavbni tvrdki inž. Ferluga iz Maribora, ki se je specializirala za gradbo cest in je izvršila tudi velik del pohorske ceste v splošno zadovoljnost. Tvrdki bo mogoče s tem denarjem izvršiti kaka dva kilometra eeste. Ko bo ta del končan, bodo že nova sredstva na raz [tol a go, tako da bo, če ne nastopijo kake nepredvidene ovire, gradba nemoteno napredovala in bo v par letih končana. Sejmi 2. septembra: Zigarski vrh, Mozirje, Sodražica, Radeče, Višnja gora, Murska Sobota (le za živino), Prosenjakovci, Guštanj, Slovenj Gradec (le za živino); 4. septembra: Bogojina; 5. septembra; Črnomelj, Sv. Lenart v Slovenskih goricah; 7. IX.: Vojnik, Vesela gora-St. Rupert, Sv. Krištof pri Laškem, Šmarjeta pri Laškem, Žerovnica pri Cerknici, Zagradec, Sv. Gora pri Št. Petru pod Sv. Gorami. Obiskovalcem velesejma se priporoča staroznana restavracija Pri .Sesti«1* v Ljubljani . . 7" .. Ana m Albin Izlakar » INDUS « DRUŽBA Z O. Z. tovarna usnja, jermen in usnjenih izdelkov LJUBLJANA Telegrami: »INDUS« Telefon Interurban 25-28 in 22-73 & * g »<*> A a///?* ZAHTEVAJTE PONUDBE! ANT. RISPE LJUBLJANA MESTNI TRG 26 © telefon 22-29 isslanterija na debelo in drobno ter čevlji vseh vrst PHILIPS sprejemniki 1940/41 so dospeli Oglejte si jih pri tvrdki [H.SUTTNER, LJUBLJANA PHILIPS RADIO ZASTOPSTVO Aleksandrova c. 6 Telet. 34-70 JOS. BERGMAN j trgovina s črevi in parna topilnica loja * Ljubljana IMPORT Poljanska cesta 85—87 Telefon št. 20-61 EKSPORT Velika zaloga črev za vse vrste klobas in salam Specialna kitajska čreva za Izdelovanje kranjskih klobas Zaloga loja in tehničnih maščob Ta varstvena znanka NA STEKLENICI & fanijcunči, m DA STE KUPILI ZA ČIŠČENJE VSEH fcOVINASTIH PREDMETOV, OGLEDAL IN OKBN PRIZNANO NAJBOLJŠE SREDSTVO Sidol kale I kemičnih seatavln v ta ta predmeta ČISTI, POLIRA, OHRANI, D18INPICIRA H NO ZNAMKO» I mpoeočd st P t ♦ ♦ Mtastria platnenih izdelkov d. d. I 7oc&t I :¥ i Promet v nemški trgovini na drobno Po skupno objavljenih podatkih urada za proučevanje konjunkture in urada za proučevanje trgovine v Berlinu, je znašal v letu 1939. promet v nemški trgovini na drobno približno 38 milijard M. V primeri z letom 1938. se je promet povečal za 4 milijarde ali za 11%. Leta 1933. je bil ta promet na najnižji stopnji in je znašal samo 20‘7 milijarde RM. Od takrat se je torej promet povečal za 16 milijard RM. Urada pravita, da gre le majhen del tega povečanja na račun višjih cen. V prvih sedmih mesecih 1939. se je dvignil promet za 15%, v avgustu za 21% in v septembru celo za 32%. V prvih 7 mesecih se je promet povečal zaradi dviga življenjske ravni ljudstva, kasneje pa se je povečal promet zaradi ustvarjanja vojnih zalog, zadnje tri mesece pa je začel promet nazadovati ter je bil v decembru 1939. promet celo nižji ko v decembru 1138. Posebno velike spremembe so bile v prometu s tekstilnim blagom in obutvijo. Tako se je v septembru povečal promet v tekstilnem blagu za 46%, v obutvi pa celo za 75%, a proti koncu leta je padel pod normalo. VELEZGANIARNA Tvornita likerjev, ruma. vinjaka, vina-vermuta. bermeta. malinovca iz gorskih malin in kisa Viktor Meden-Ljubljana Celovška cesta štev. 10 — Telefon štev. 20-71 w STEKLO TELEFON 24-78 PORCELAN avgust KERAMIKA Naročajte »Trgovski list«! KRISTAL AGNOLA LJUBLJANA, TYRSEVA CESTA 10 Kompletne opreme za kavarne, restavracije, gostilne in za gospodinjstva. Stavbeno in umetno steklarstvo V oinovic «c ■ e | LJUBLJANA - VIC 1 Tvornica kisika in vijakov |Tvornica kvasa 1 nova in najmoderneje urejena Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani zadruga z neom. jamstvom Obrestuje vloge po 4% do 5% Eskomptira menice Daje kratkoročna posojila pod najugodnejšimi pogoji oi Dobra vest za vse * trgovce z radioaparati! £H'l* Pazite na ta znak na radioaparatu: on pomeni lažjo prodajo!' Radioaparati opremljeni s tem znakom kakovosti, Vam prinašajo najboljši promet. To so tisti aparati, katere je visoko razvita nemška radio-industrija izbrala za izvoz, med veliko izbiro najboljšega. Visoka tehniška popolnost in prvorazredni materijal so povezani z elegantnimi in modernimi oblikami omaric. Pri nakupu jamči ta znak za brezizjemno vernost vzorca, največjo protivrednost pri vsaki ceni in točno dobavo. r *at0ltt0 ri s a* priporoča svoj'e priznano najfinej'še mesne izdelke, kakor: šunke „h la Praha", specialne mesne rolade, vsakovrstne salame in klobase ter vse vrste konzerv, kot: jetrne in šunkove paštete, konzervirane šunke, g ul j aš- konzerve, konzervirane hrenovke i. t. d 0 Postrežba solidna, cene nizke! Zahtevajte cenike! © beseduje lastne vved.aia.lne v: