102. Številka. Ljubljana, v četrtek 4. maja 1899. XXXII. leto. SLOVENSKI Uhaja vaak dan «vč.r. iaimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avatro-oger ske dežele za vae leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld za jeden mesec 1 gH «0M. & LjnbUano brez poganja na dum za vse leto 18 BM.. *a Četrt leta 8 gld. 80 kr, za jeden mesec i gld. 10 kr. Za prljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec^ po 80 kr. za cetrt leta. - Za tuja delale tol.ko več, kolikor poštnina znaša. - Na naročbe, brez istodobne vpoSiljatve naročnine, se ne oaira. - Za oznanila plačuje M od ftttrlstopM pet.t-vrata po 0 kr., ce se oananilo jedenkrat tiska, W Vkr ce M dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali večkrat tiska. - Dopui naj se izvole trankovat.. - Rokopisi se ne vračajo. - Uredništvo in upravn.Stvo je na Kongresnem trgu It. 12. Opravniitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. - Vhod v uredništvo je iz Vegove uiice St. 2, vhod v upravmatvo pa s Kongresnega trga St. 12. Telefon nt. Italijanska provokacija. Nekdaj je bila Avstrija najponosnejša država na svetu. A ta ponos jo je že minil. Avstrija je postala skromna, skoro bi rekli ponižna in prenaša k angeljsko potrpežljivostjo vsakovrstne provokacije, žaljenja in celo nasilstva. Kako žalostno ulogu je naša država na pr. igrala v prepiru z Združenimi državami ameriškimi zaradi uboja več tisoč avstrijskih državljanov ! Niti najmanjšega zadoščenja ni mogla Avstrija izposlovati, in danes se ji roga zadnji Yankee. In v Novi Zelandiji, kjer so v prizorih vsem določbam mejnarodnega prava in vsem veljavnim konvencijam nasprotujočo se gonjo proti Hrvatom, se naši državi ni nič bolje godilo. Toda ne samo v daljnih prekomorskih državah, s katerimi se vsled slabotne in maloštevilne naše mornarice ni mogoče voj -skovati, izgubili so respekt pred našo državo, celo najbližji sosedi, celo oficijalne osebe sosedne Italije si smejo že dovoljevati najpredrznejše provokacije, ne da bi se ganila avstrijska diplomacija. Dokaz tega je pismo, katero je pisal prezident italijanskega parlamenta, Za nar-delti, jeden najuplivnejših in najuglednejš ih italijanskih politikov, tržaškemu županu dr. Dompieriju. Povod za to velepolitiško pismo mu je dala okolnost, da mu je tržaški župan poslat prepis vseh uradnih aktov in sklepov shoda primorskih laških županov dne 15. januvarja. Že to je škandalozno, da se je tržaški župan sploh obrnil do predsednika italjan-skega parlamenta v svrho intervencije proti lastni državi. Ako bi se to zgodilo v kaki drugi državi, ali ako bi si kaj tacega dovolil kak slovenski ali Češki župan, pa naj bi le poškilil na Hrvatsko, bi bil takoj ogenj v strehi in z vladnega neba bi Švigale nanj strele, dokler bi se ne spokoril. Ob koraku tržaškega župana pa se nihče ne spodtika, in ves oficijalni svet še ni našel niti besedice grajalne. Se čudnejše pa je to, da naše mini-sterstvo zunanjih del do danes ni niti s prstom ganilo zaradi pisma, katero je pisal Zanardelli tržaškemu županu. Ko je „Inde-pendente" to pismo objavil, je bil konfisko-van. Lahi pa so našli pot, da spravijo pis mo v javnost V zadnji seji istrskega deželnega zbora je post. Scampicchio interpeliral radi te konfiskacije, in v svoji interpelaciji doslovno navedel „Independenteje v" članek. Iz te interpelacije smo izvedeli, kaj se je predsednik italijanskega parlamenta pre-drznil pisati tržaškemu županu. V tem pismu pravi Zanardelli, da mu je do globine pretresel dušo občudovanja vredni vzgled zveste udanoati Italijanov iz beneške Giulie materi-domovini („ . . . di essersi sen-tito commovere sin nel profondo deli' animo suo dal meraviglioso esempio di tenace attaccamento degli Italiani della Venezia Giulia alla loro madre patria"), in da sme Italija biti ponosna na te svoje sinove, ki s toliko ljubeznijo branijo njeno ime in njene pravice proti tistim, ki hočejo izbrisati neumrljive sledove Rima v julijski pokrajini (»che 1' Italia deve essere orgogliosa di questi suoi figli, che con tanto amore ne diifendono it nome e il diritto contro colloro, che vogliono cancellare le irnmor-tali traccie di Roma nella regione Giulia"). Temu pismu ni treba komentarja. Prezident italijanskega parlamenta govori tu o avstrijskem Primorju, kakor da je to del Italija Ako bi bil to pismo pisal kak zasebnik, bi ne bili rekli nobene besede, ali to pismo je pisal prezident parlamenta, ofi-cijalna oseba prve vrste, in zato je to pismo impertinentna provokacija, da je podobne ni najti. Ako dunajska vlada proti takemu pre -drznemu izzivanju energično ne protestuje, in ako si tacih umešavanj tujih državnikov v notranje naše zadeve ne prepove z vso odločnostjo, potem moramo priti do mnenja, da merodajni krogi ali nimajo nobenega smisla več za čast in dostojanstvo avstrijsko-ogerske monarhije, ali pa da je ta monarhija postala že tako slabotna, da se niti kacega Zanardellija ne upa ubraniti. V 1 JiibljMiiK 4. rnaja. K položaju. „Politik" javlja, da se loti vlada najprej rešitve nagodbenega vprašanja, potem pa „saniranja političnih razmer". „Narodni Listyu pišejo, da bodo prihodnji tedni jako kritični, ter da pade bržčas v kratkem kocka odločitve Ministerstvo se je naveličalo ozirati se na levico, zato seje odločilo — delati. Težišče položaja že nagiba ali se nagne v kratkem k desnici Dr. Kaizl je šel v Prago, kjer ostane do sobote. Gotovo ne zamudi prilike posvetovati se s češkimi poslanci ter jim pojasniti položaj. Mlado-češki klub ima danes važno sejo. Pogajanja o nagodbi. Iz Budimpešte poročajo, da se snidejo v kratkem ministri obeh državnih polovic v ogerski prestolici, da se posvetujejo o nagodbi. Listi javljajo, da stojita vladi glede tega vprašanja na čisto diametralnem stališču. Szell ne priznava veljavnosti dogovorov v Išlu. Pogajanja se začno tekom maja. „Čistost volitev" na Ogerskem. Kot glavni pogoj za mir v parlamentu so zahtevali ogerski obstrukcijonisti, da se sprejme volilna reforma, s katero se zajamči „čistost volitev". Predloga te reforme se je izročila te dni parlamentu in bo gotovo sprejeta. Zanimivo vlogo igra pri tem katoliška ljudska stranka. Pridružila se je bila — iz sovraštva proti liberalcem — obstruk-ciji, zato je sedaj primorana glasovati za volilno reformo, ki bo napravila prav njej veliko škodo. Kakor pri nas delujejo namreč tudi na Ogerskem klerikalci z najne-sramnejšimi sredstvi, s prižnico, s spoved-nico, z moštranco in drugimi takimi izvrstnimi volilnimi sredstvi, ki bodo po novih volilnih določilih prepovedana. Klerikalci bodo s kislim obrazom glasovali za ta predlog v poslanski zbornici, agitirajo pa na vse kriplje, da bi se zavrgla pred- loga v rnatmatski zbornici. Značaja torej tudi ogerski klerikalci ne poznajo! Nova volilna reforma določa višino volilnih stroškov, to pa zategadelj, ker so zapravili doslej razni kandidati ogromne svote, katere so skušali kot poslanci nepoštenim potom dobiti zopet nazaj Podkupljivost ogerskih poslancev je torej nekaj navadnega in — končno tudi — nekaj docela razumljivega. Ker se vrše volitve le na glavnih mestih v deželi, morajo priti volilci iz najoddalje-nejših krajev — 40 do 50 krn daljave — na volišče ter čakati ondi včasih cele tri dni, da pridejo na vrsto. Kandidati so primorani skrbeti za hrano in stanovanje takih volilcev, katerim morajo dati seveda še voz tja in nazaj Ogerske volitve so torej sila drage. Nova volilna reforma, ki pa Slovanom na Ogerskem ni prav nič pravičnejša kot prejšnja, odpravi vsaj nekaj nepravilnosti in nepoštenosti z volišč, dasi jih docela ne zatare nikdar. Troje poljskih urednikov zaprtih. Zadnjj dni aprila so zaprli v Varšavi izdajatelja, v Peterburgu pa dopisnika in urednika „Kurjera \Varsza\vskega", kar pro-vzroča veliko senzacijo. Vzroka se navajata dva: da so našli v redakciji zaupnojpismo generalnega guvernerja v Vilni. Troickega, carju, in da je omenjeni list zastopal stališče, da se poljsko dijaštvo ne sme pridružiti štrajku ruskih velikošolcev, češ, mej Poljaki in njihovimi zatiralci ne more biti nič skupnega. List je torej pisal proti jedinstvu Poljske z Rusije. Razen tega je izšel v tiskarni „K W" poziv na poljsko dijaštvo. s katerim se hujska baje proti vladi. Vsa afera še ni pojasnjena, napravlja pa jako mučen vtisk. Kriza v italijanskem ministerstvu. Deset mesecev samo načeluje general Pelloux svojemu kabinetu, in že bo moral iti. V italijanskem parlamentu je nebroj strančic, ki nimajo posebno uglednih in odločilnih voditeljev, zato pa je parlamentarno življenje izročeno valovom s:učaja in muham raznih poslancev. Sedaj so se zdru- LISTEK. Ruski igralci v Pragi. Da se opravičim radi zakasnelega poročila, moral bi začeti, kakor se začenja toliko dopisov v tem listu: Čakal sera, da se oglasi kdo dragi in Vam popiše s sprot-nejšim peresom itd. — Čital sem bil v no-vinah, koliko uspeha je imela v Berolinu ruska tragedka Marija Gavriilovna Savina in njena družba s carskega gledališča Ale-ksandrinega v Petrogradu; Čital sem bil pomenljivo oceno, katero je izrekel nemški cesar Savini, namreč: da bi morali hoditi vsi nemški igralci na Rusko učit se k njej; čital sem bil, da je poslal nemški cesar za ruskimi glumci v Prago adjutanta, da jim razdeli dragocene spomine. Vsled teh glasov zbudilo se je v meni, starem prijatelju gledališke umetnosti, živo zanimanje za to rusko družbo. Primerilo se je, da sem bil po opravkih v Pragi tiste dni, ko so bili tam ruski umetniki. Prvikrat sem jih videl, ne sicer na odru, ampak v ložih „Narodnfho di-vadla" v nedeljo 16. aprila. Češki umetniki uprizorili bo ta dan popoludne ruskim gostom. na čast in zabavo „Prodano ne« vesto". Ruti io se is »rca smejali jeoljavcu Vaiku (Krosiingu) in komedijanta (Molni), ki je pri nastopu ekstemporiral, da bode dat gostom na čast „veliko predstavo". Občinstvo jim je napravilo na to kratko ovacijo. — Drugi pot videl sera ruske umetnike, zopet ne na odru, ampak v dvorani na Vltavinem otoku Žofinu, kjer jim je dal »spolek českych žurnalistu" zabaven večer, katerega se je udeležilo veliko število pražke inteligence iz vseh stanov, posebno mnogo seveda gledaliških in drugih umetnikov. Tudi nekaj Jugoslovanov je bilo navzočih. Primadona Maturova, heroina Laudova in druge dame od narodnega gledališča stregle so pri bulTetu. Za umetniško zabavo skrbel je orkester čeških akademikov, največ pa mlada, ali že slavna glasbenika, goslar Kubelfk in pianist Malek. Občevalo se je v Češkem, ruskem in francoskem jeziku. Rusi so se udeležili in cor-pore; mej damami smo videli marsikatero krasotico ali pa gracijozno postavo, ki nam ostane vedno v spominu. Videlo se jim je, da se dobro počutijo mej češkimi brati. Odlični igralec Gorev zahvalil se je za sprejem v lepem govoru in dodal deklamacijo. Gospa (kneginja) Ozarevskaja pela je pri klavirju nepopisno gracijozno nekaj ruskih narodnih. Čudil sem se, da se mi ruski igralci niso zdeli kar nič — igralci. Vedli io se priprosto, rekel bi: skromno, naivno veselo in prisrčno. Nič domišljavosti, nifi komedijanstva I Skoraj sem dvomil, ali so res dobri igralci in ne morda boljši diletantje. — Toda prepričal sera se, daje drugače. Ruski umetniki pokazali so se Pra-Žanom v treh igrah. Po enkrat so dali Suvorinovo „Tatjano Rjepino" in Špažin-skega „Gospo majorko", dvakrat pa so uprizorili „Damo s kamelijami". Baš izmej ruskih iger žalibog nisem videl nobene. OdŠkodovala pa me je francoska igra, to se pravi: odškodovalo me je igranje ruskih umetnikov v „Dami s kamelijami", ki mi sicer ni prav simpatična. Da si je izbrala Savina, kakor vsaka potujoča gledališka zvezda & la Sara Bern-hardt, Eleonora Duše in dr., tudi to paradno igro za svoje nastope v Berolinu in Pragi, bi jej bili skoro zamerili. Toda premislili smo, da ni z lepa uloge, katera bi bila za veliko umetnico tako prikladna, kakor je-tična Margareta Gauthier, ki bode pač še dolgo virtuozkam na cdru dajala priliko, da pokažejo, kaj znajo. Bali smo se bili nekoliko, da si je izbrala tudi Savina „Damo s kamelijami" zato, da poda str-mečemu gledalcu vrsto bliščečih efektov in novih „nuances". Nismo je še spoznali! Ko smo jo videli igrati, bili smo veseli, da jo vidimo prav v tej ulugi. Savini ni nič bolj ptujega kot hlastanje po afektih in iskanje „nuances". Savina igra svojo ulogo naravno in priprosto, brez ajektaoije in pretiravanja kakemu učinku na ljuba. In baš .Dama s karaelijarat" je tako zapeljiva v tem oziru! Savina igra realistično, ali nepretirano, n a r a v no • realistično. Ona na primer ne misli, da mora kot je-tična Margareta Gauthier mnogo kašljati; pri celi predstavi, ko je skoraj ves čas na odru, slišali smo jo zakašljati dvakrat ali trikrat. Saj tudi jetični ne kašlja v jedno mer. Vkljub temu, ali bolje: vsled tega, da se ogiba efektov, napravi Savina v vsakem, tudi neznatnem prizoru na gledalca globok vtisek. Njen realizem je plemenito zmeren ; brez silnega gibanja izraža občutke in strasti največ samo z obrazom in posebno v svojih velikih, globokih očeh. V prizorih n. pr, ko piše pismo, ali ko se raz-govarja s starim Duvalom, zdela se nam je uprav nedosežna. Nepozabljiva nam bode ostala njena igra v zadnjem, smrtnem dejanji: umiranje jetične ženske, po resnici posneto umiranje, vendar pa brez naturalističnih učinkov, in brez mučnih občutkov pri gledalcu Ko leži mrtva na divanu, videti je v njenem obličji nekak izraz sreče, nekako preobraženje po prestalih mukah, kakor se včasih opazuje pri mrtvih, ki s ravnokar sklenili po dolgi bolezni. Sara Bernhardt, Eleonora Duše in sloveče umetnice predstavljajo v „Da kamelijami" nervozno Parižanko „fin Sleole". Savina pa igra ulogo tako, kakor žili Sonnino. Ji Rudini, Gioliti in Zanar delli, da vržejo reakcionarnega Pellouxa in Canevara radi zunanje politike, zlasti radi ponesrečene italijanske ekspedicije na Kitajsko. Canevaro, ki kot admiral baje ni dober govornik, je jako slabo zagovarjal svoje stališče. Zbornica se mu je porogljivo smejala. Dejal je, da so vojaki na kitajski zemlji samo ostrige lovili, ter da je nadaljeval vedno le zunanjo politiko prednika Visconti-Venoste. Splošno se sodi. da odstopi vse ministrstvo, ali pa da se razpusti zbornica. Dopisi. Iz Mirnega Kota, 1. maja. Občinski odbor Ljubljane je za nas Slovence jeden najvažnejših zastopov, niti deželnemu zboru ne pripisujem te važnosti. Ljubljana je središče slovenskega življenja v vsakem oziru in kdo v ljubljanskem mestnem odboru kot strankar odločuje, to je merodajno za vse Slovenstvo. Ob slednjih dopolnilnih občinskih volitvah se je tudi na deželi videlo, da se vrši kaj posebnega v Ljubljani, kar zamore tudi na deželo u plivati. V duhu je vsa Kranjska in, rekel bi, vse slovenstvo stalo razdeljeno na dve stranki v tem ljubljanskem boju. Ta boj je bil iz več ozirov jako zanimiv in zaradi tega je dobro, da se ga po končani bitki malo še pregleda Kranjski klerikalizem s škofom na čelu se je te volitve udeležil in Nemci so še enkrat šteli svoje glasove. Ali glavna stvar je bila: klerikalizem je v tej borbi mislil zmagati. Če »Slovenec" piše, da je klerikalizem le hotel puščati denarnicam liberalcev, potem je ta izgovor jalov. Škofa se za tak smešen bojkot ne postavlja na čelo križarske vojske. Če se je hotelo to storiti, potem je klerikalna stranka hotela škofa naravnost osmešiti. Missia bi se sploh ne bil postavil javno v boj, ali le, če bi bil do dobra prepričan o zmagi. Ta radgonski poljanec je dober diplomat, miren temperament, in svojih možganov ne redi zastonj. Izjaviti tedaj, da se ni na zmago mislilo in se je škofa Jegliča vendar le postavilo javno ven kot voditelja in aktivnega sobojevnika, je toliko ko mu odrekati sposobnosti pametnega vodje ter o njem misliti, da je dober za „kanonen-futter". Morda je kak posveten klerikalec škofa smatral za to, posebno, če smatra sebe kot maršala, ali rimski duhovnik nikdar ne pozabi, da je Škot nekaj vzvišenejšega in če tudi njegovih sposobnosti ne čisla visoko. Ker smo o tem prepričani, moramo le misliti, da so kranjski klerikalci bili prepričani o zmagi. V tem nas podpira tudi to, da so klerikalci v tem boju zgubili vso razsodnost in se pokazali v vsej nagoti. „Materijalno hočemo uničiti liberalce", boj za življenje in smrt v prav materijalnem pomenu vzeto, napovedal je slovenskim 1 iberalcem škof Jeglič. — Kaj takega duhovniška stranka javno ne pove. Rimski duhovnik je prakticiral to vodilo sicer v vsej zgodovini, aH v novejši dobi, ko označuje posebno vero kot Kristusovo ljubezen do bližnjega ter ravno ta njen prvotni princip kot rešilni v zdajšnjem gospodarstvu povzdiguje v nebo. skriva zverino, ki hoče piti kri svojega nasprotnika Naše duhovenstvo ni dosti omikano. Občna omika je zanjo prepovedan sad. Le zmage pijan, manj omikan klerik more tedaj tako odkritosrčno govoriti. Zahvalimo se milostljivemu škofu za to odkritosrčnost. Zdaj imamo črno na belem bojni črtež slovenskih klerikalcev. Torej slovenski liberalci, ali vsi tisti, ki ne morete hoditi z duhovniško politiko, ki ne morete rok lizati duhovnu-politikul aut —aut, ali: »Vogel friess, oder krepir". To ni več boj za principe, to je na strani drugače mislečih boj za kruh, za obstanek Dr. Krek je bral, da amerikanski delavci delodajalcem, ki jim večjih mezd, ali krajšega delavskega časa nečejo dovoliti, vse storijo, da ne dobijo drugih delavcev, da ne morajo prodati svojega blaga. Najhujše orožje je to in rabijo ga, če že vse drugo milejše ne pomaga. In »oče slovenskega krščanskega socijalizma", v katerega glavi se Mam, Cathrein, Kette-ler , Vogelsang, Rantzinger, Bernstein, Kantzkv in drugi socijalistični pisatelji v kolobaru sučejo in ki ima že fiksno idejo, da bo jutri po vsem svetu etabliran smešni krščanski socijalizem katoliške duhovščine, uporablja tudi vse načine boja delavcev v Ameriki, na Angleškem in na Nemškem za boj klerikalizma proti svobodomiselnim slovenskim politikom in ljudem in za njim vsa tropa naših revčekov kapelanov in župnikov in kanonikov. S to prikaznijo mora slovenski posvetni človek, ne le liberalec, prav ozbiljno računiti. Labko računamo, da plačuje pol milijona Slovencev na leto za bilet za potovanje v nebesa ter za prostorček v njih najmanj dva milijona goldinarjev. Naš narod je majhen, s toliko denarno silo se zamore dosti storiti, če se uporabi v agitaciji in pri nas v materijalno uničenje drugače mislečih. Klerikalci so v zadnjih letih nekaj akademično izobraženih posvetnih ljudi pridobili, ki so v prejšnjih letih robec pred nos deli, če se je o klerikalizmu govorilo. Ti vedo, da je v klerikalni vojni treba duhovnikom ubogati; slavohlepnost jih ni vodila v te vrste. Dobro računijo in račun jim pove, da v Slovencih, kjer je toliko Ijudij, ki ne znajo ne brati ne pisati, ni lahko konkurirati z mrtvo roko. Imeli so dobre namene. Duhovniki rabijo posvetne ljudi, oni vedo, da njihovo golobrado lice nima dobrega kursa mej narodom. Pod okriljem farovža se lahko pravda, (klerikalec se lahko kot pravdarski tehnik v jedni pravdi štirikrat pelje po 100 km. daleč,) kurira ljudi dobro in slabo, kakor že talent in sreča nane-seta, duhovnik skrbi za reklamo. Pater- si jo je pač mislil pisatelj; v značaj, katerega predstavlja, ne polaga več, kot je po ložil vanj pesnik. Narava, priprostost: to je velika, mogočna umetnost te nenavadne ženske Svoje visoko umetniško stališče pokazala je Savina tuli v tem, da je vzela sabo odlično družbo, da se ni hotela sama svetiti, kakor druge »zvezde", ki si jemlje na pot k večjem še jednega dobrega »partnerja". Njen ensernble šteje več prav izvrstnih moči. In kakor Savina, igrajo tudi njeni tovariši v mejah priproste naravnosti in plemenite zmernosti, brez patetične deklamacije, brez neumestnega kričanja in mahanja po zraku. Pred vsemi bodi omtnjen zlasti predstavljavec značajev Gorev, ki je igral starega Duvala tako pri-kupljivo, da smo se morali sprijazniti z dotičnim, sicer zoprno sentimentalnim prizorom. Zelo pohvaliti nam je dalje predstav-Ijavca Armanda Duvala, mladega ljubimca Apollonskega, kateri ima v svoji nehvaležni stroki pač malo tako simpatičnih tekmecev. Tudi najmanjše, postranske uloge — in v „Dami s kamelijami" so razun dveh vse uloge postranske — bile so v umetniških rokah. Celo v bornih ulogicah, kakor sta odvetnik Gustav (knez Ozarovskv) in zdravnik (Malikov) bila sta p red stavlja v ca izborna v maski in v nemi igri. — Zares redek umetniški užitek nam je podala odlična družba. Kdor bi pa utegnil misliti, da je moja sodba predobrohotna, izvoli čitati tudi nem* •Id gla« v dunajskem „Fremdenblattu" od 80. aprila (Russisohe Kunstler in Berlin). Želeli bi, da se Savina s svojo družbo o priliki pokaže tudi Jugoslovanom. Pač v Zagrebu.*) Iz srca nas veseli, da je ruski narod tudi v gledališki umetnosti na tako visoki stopinji. Bili smo v resnici prijetno izne-nadjeni. Sicer se nam je nekoliko sanjalo o drugih umetnostih na Ruskem, čitali smo n pr. nekatera dela najimenitnejših ruskih romanopiscev, videli smo slike Vereščagi-nove, slišali smo Slavjanskega pevski zbor, čitali smo, kako senzacijo je vzbudil na Dunaju pred kratkim sinodalni zbor iz Moskve itd, ali kot pravemu zapadnemu Slovanu in Slovencu, ki se ne briga za iztočne brate, bilo nam je rusko gledališče popolnoma neznano, in neznana so nam bila imena Savina in Jermolova, kakor nam je neznanega marsikaj druzega o zadevah velikega sorodnega naroda. Z ozirom na predstave ruske gledališke družbe v Pragi, pohvaliti nam je naposled tudi še — publikum. Pri vseh predstavah bilo je gledališče razprodano in, dasi se je ruska beseda na odru malo ali vsaj težko razumela, sledilo je odlično češko občinstvo igri z največo pozornostjo in je takoj spoznalo umetniške intencije ruskih gostov. Imenitni igralci na prizorišču — izbrana, omikana družba v dvorani — na obeh straneh ljudje, nad katerimi smo imeli resnično veselje ! Fr. Sv. ♦) V LjubUani pa seveda ne, kajti - bi kdo rekol —: Tu Rusov, „Oott sel Dank", ni treba I _____ Op. stavca. nošter je treba obeati ▼ pisarni in v sobo zdravnika; dobro (e tudi, da se velikonočna spoved odpravi; ali pa vsaj, da gospa soproga v »sitzzirararu" kako svetnico, ali svetnika obesi in — obet cvete? In kdor ni slep, tudi lahko vidi, da ae sodnikom namigava, da naj izvršujejo takozvano „Klassenjnetiz", prestavljeno v kle rikalni jezik, drugače pridejo v faro vike liste in avanzma je pri zlodja — Trgovce, krčmarje pretijo nafti klerikalci s konaum nimi društvi ubiti, to pa le liberalne. Kjer jim je trgovstvo poslntno, pravijo, da tega iz ljubezni do principa, prepričanja, ne storijo. Sicer so pa že v glavnem farovškem listu povedali, da so jim konsumna društva zgolj le politično sredstvo proti liberalcem. To je kvintesenca slovenskega politi-kujočega katolicizma. Le nekaj še manjka, ali tudi ta „trumpP* se bo izigral. Duhov-niki-politiki bodo najbrže ženam liberalcev v spevednicah prepovedovali občevanje z moži — temi grdimi grešniki. „Ti moraš Boga bolj ubogati, kakor človeka" — v to vodilo lahko tudi to prepoved stlačijo. In če tem ženicam še povedo, da je najnovejša verska tajnost to, da so one nebeške neveste, potem lahko kaj nereda napravijo tu in tam, kjer se možje dosti ne Lrigajo za duhovno pašo, na katero njihove ženice hodijo. „Pa temu in temu ne daj svojega zaslužka, nima vere, ni naše vere. Goljufal te bo, prekanjen človek je." Tako se bo na tihem govorilo. In joj kmetiču, Če bi kaj takega izdal obrekovanemu; v črne bukve farovške biblioteke, in njegovi otroci, vnuki še imajo trpeti posledice nad familijo izrečenega prokletstva. Najsvitlejša stran naše slovenske zgodovine, ona IG. stoletja, nam kaže, da se je znal Slovenec tej vrsti ljudij v bran postaviti Tedaj in v 15. stoletju so bili tudi mnogi katoliški farovži na Slovenskem hiše št. 13 in samostani ravno tako ali še v večji meri. Vso moč so imeli v 15. stoletju pred reformacijo katoliški duhovniki nad slovenskim ljudstvom. Rabili so jo tako, da so razjarjeni trpinčeni kmetje v ustajah 1515, 1525 in 1575 najprej samostanska in farovška vrata razbijali. — Slovenec ni tako zabit katoličan, kakor s< ga navadno mislimo. Pokazal je že, da je vrgel ves katolicizem stran, ko so mu duhovniški kremplji do živega segali. Kdo ve, če v našem kmetu in meščanu še ni kaj onih žil, ki mu držijo hrbet in glavo po konci! Ne mislim na izpremembo veroizpovedanja! To je v našem času antikvirano, ker jedno toliko Šteje ko drugo, in so vsa veroizpovedanja Bogu ljuba. Kdo bo danes cerkve, farovže zidal ter fundiral kasto za duhovnike druzega veroizpovedanja namesto že obstoječih! — Naš človek mora skrbeti za kruh za-se ter za familijo. Ali drug čas, druga bojna orodja. Boj na nož? Zaradi duhovenstva se menda ne bodete, slovenski liberalci, še izselili v druge kraje, kakor so to trdi, možati slovenski protestantje v 17. stoletju storili, ki so s tem svoji domovini največjo škodo naklonili, ker na njih mesto so prišli „katoliški" možje, ki so polovico naroda zapravili, ponemčiti pustili roka v roki s svetimi možmi katoliških farovžev ter škofovskih palač. In vs3 pustiti, v škodo prodati, to vendar ne bi šlo! Kaj početi ? „Sprava"! — Ali črn si, zapisan si že v črne bukve! Ne ti bodo verjeli, in celo ne redaj, če bo spokornežev dosti. Potem bodo šele „garjeve" ovce ti naši sveti možje od zdravih ločili in vsako nedeljo jih bodo tepli na lečah. „Zigeuner hinaus auf die Bank", če že ne bo kaj druzega pretepavati! — Veš, katoliški duhoven nikdar ne odpusti sebi storjenega žaljenja. Vprašaj, meščan, naše starejše kmete, ki bodo dosti o tej ljubezni duhovnika do svojega bližnjega povedati vedeli iz prejšnjih in tudi zdajšnjih časov. Pod kap prideš, če „spravo" maltretiraš. — Torej živ ne moreš v zemljo in volitev v Ljubljani ti je povedala, da ti slovenski katoliški duhovniki ravno to kot glavni bojni črtež imajo. Kaj hočeš? Udari ga po roki, ki te hoče okolo tilnika prijeti, da se mu posuši, da mu je ne morejo vsi katoliški zdravniki več ozdraviti! Ali si mož, ali imaš kaj moževskega ponosa v sebi, da le sploh do« voliš, da se kdo tako ošabno vede! Ali si ti potomec onih slovenskih, zgodovino osvit« Ijajofiih proteslantov-Siovenoev ? Ali Je bil le jedenkrat in le v tej reformaoijski dobi Slovenec mol? Ni ran, stokrat nI ras, da naš kmet duhovnika kot politika, kot vladarja v svojem gospodarstvu le količkaj rad vidi. Kdo bo gledal, de M psfeiom du hovnikov vse koanandirala? Pa kaj še bete odločevati, kdo bo imel pravico, v assslji domači ostati in živeti! V take as poloiaju ni druzega storiti, kakor: vsemi aiaa ven kam, kjer samoreta videti .kak lep kraj nafte domovine in prisezi ti in priseže naj tvoj otrok: Ne greva le na taje, ostati nočeva doma, na svoji slovenski zemlji in jo braniti do zadnje kaplje krvi proti kle-kalnemu sovražniku. Dnevne vesti. V Ljubljani, 4. maja. — Ossbns vesti. Rudniški eleve, g. Josip Vitous, je imenovan plavžarskim mojstrom pri rudniškem ravnateljstvu v Idriji. — Računski praktikant pri ljubljanskem finančnem ravnateljstvu, gosp. Josip Ras p, je imenovan računskim praktikantom v finančnem ministerstvu. — Ugovor proti občinskim volitvsm. Klerikalna stranka je v sinočnem »Slovencu" objavila ugovor, kateri vloži proti občinskim volitvam. Razlogi, s katerimi svoj ugovor utemeljuje, so tako ničevi, tako puhli, da se nam resnično smilijo tisti juristi, ki so ta dokument svoje duševne revščine skrpucali in ga zaključili z zahtevo, naj se razveljavi volitev iz vseh treh razredov. Po vsi Ljubljani je včeraj odmeval homeričen smeh, kateri je obudil ta ugovor, in mi se že sedaj veselimo na razpravo, katero provzroči v obč. svetu. Zdaj vidimo, da v celi klerikalni stranki nimajo pametnega pravnika, in da so kle-rikalni|pravniki le neprostovoljni kurnoristi. — „Lep trifolij I" Klerikalna kandidata „v rezervi" znani magistratni Erzin in .kozuljski" Petrič ter slednjega svak Matko Arko, ki so se utaborili v neki gostilni na Poljanskem predmestju, ne morejo preboleti »groznega Sedana" in udrihavajo po stari navadi še vedno po narodni stranki. Molčali smo dolgo, toda včerajšnji ugovor klerikalne stranke proti občinski volitvi, v kojem — slično predavanjem tega trifolija — kar mrgoli o „prešičih", „prasjih trgovcih", sploh je poln »pasje" vonjave, napotil nas je, da te tri gospode resno svarimo prejenjati s svojo „praseologijo", kojo tra-dirajo v svoji stalni gostilni. Zlasti svarimo pa Še gospoda Matko Arkota, ki je raztegnil svoja predavanja tudi v druge gostilne, v kojih nadleguje goste in se odlikuje s svojimi „prasci" in „f.......■ s kojimi pita župana in občinske svetnike. Občutiti utegnil bi kaj takega, kar se bo „kandidatu" Breskvarju prihodnjo soboto pripetilo. — Nemške spletke pri gasilnem društvu. Gospodje, ki so toliko let paševali v gasilnem društvu, postali so zdaj že smešni. Njihove spletke morajo presedati tudi naj zmernejše mu človeku, tako da je mej gasilci zavladalo splošno mnenje: naj gospodje le gredo kamor hočejo, gasilno društvo bo tudi brez njih dobro izhajalo. Ko so gospodje po vsakovrstnih zvijačnih poskusih končno uvideli , da so gasilci možje in ne šljeve, so naznanili svoj odstop in prisegali, da ne store nobenega koraka več za društvo. Človek bi mislil, da so ti gospodje možbeseda in da drže kar obljubijo. Kaj še! Zdaj delajo posredovanjem svojih agitatorjev na to, da bi zopet prišli v društvo in dobiti vajete v roke. Morda računajo na to, da bi vse odločne slovenske gasilce iz društva pometali in potem zopet uvedli stare razmere. Gasilci pa pravijo: „Kdor ni z nami, kdor prezira in sovraži našo narodnost in zaničuje naš jezik, za tistega tudi mi nismo. Ljubljanica ne bo nazaj tekla in mi se ne bomo opekli! Nikdo ni primoran za gasilno društvo ko* rake šteti. Na pomoč, slovenski gasilci I" — Rudolf — obaojen. Pri ljubljanskem deželnem sodišču se je vršila danes vzklicna obravnava proti trnovskemu kaplanu Rudolfu. Kakor znano, je bil Rudolf v prvi instanci radi Kaljenja občespoStovanega g. Urbančiča in prestopka zakona o zborovanju obsojen na globo 1 50 g Id., oziroma 30 dnij zapora. Rudolf se je pri tej sodbi pritožil, a opravil nt ničesar. Deželno sodiiče js obsodbo potrdilo v polnem obsegu, in Rudolf bo moral plačati globo in stroške. Zajedno s Rudolfom so bili obsojeni karat v Harljah Jane« Pfel- fer in Rudolfov« pristala Fran Sircelj in Jožef Benigar vsak sa globo 5 gld. — Sa vedno — litijeke praksa?! Novomeško okrajno glavarstvo pošilja slo venskim strankam tudi 1899 1. samonem-Ika raiaodila o vojaški taksi, dočim okr. glavarstvo kočevsko slovenskim strankam slovenske nroca Gosp. okrajni glavar pl. Veateneek na) blagovoli takim .kozlom* podrejenega ma nradnifttva narediti konec, že ve — kako . .. — Klerikalci in VII. boijs sspovsd. Ljubljanski pohajkovalec nam piše: Slovensko zastavo, ki se je sadnjo nedeljo vsled zmage narodne stranke pri obč. volitvah po nekem narodnjaku obesila na črešnjevo drevo nad železniškim prekopom ob Dolenjski cesti, je tiati večer neki klerikalni „puran" ukradel in jo popihal ž njo — čez Golovc. Škoda, da se nista s kakim policijskim stražnikom srečala. -— Klerikalni „cehovoi" in krćmarjev rečun. Ob ižanski cesti se je pretekli teden veliko pilo, in od otrok do starih škrbastih tercijalk je bilo na katoliški podlagi vse pijano in— „penasto". Zdaj pa je nastopil spet resen čas: — dva krčmarja sta položila svoja računa. Jeden je baje dobil plačilo, drugi pa — se bo nemara moral zanje obrisati pod nosom, kajti klerikalci temu krčmarju nečejo računa za vino in pivo plačati. Dr. Kreka pa ni tu; on je šel na Nemško spo vedo vat in pisat vestfalska pisma, mesto da bi poskrbel za poravnanje računov! KurjevaŠki krčmar pa jim bo že uro navil, tem katoliškim rogoviležem! — Ubog „rotovž"! „Če bi b'li mi, — je dejal pretekli torek barjanski Jazbar v Kurjivasi, — če bi b'li mi „kralikalci" zdaj zmagali, bi b'li na rotovž vse tiste jezikaste liberalce ven vrgli, v pisarne pa postavili bolj pravične nemške „peomtarje"; al* kaj, ko nas je blu premalu!" — Goriška krize. Italijanski poslanci se posvetujejo glede odgovora, ki ga hočejo dati dru. Gregorčiču na njegovo pismo, v katerem je naznanil glavarju slovenske po stulate. — Istrski deželni zbor. Tržaški namestnik grof Goess se je osebno udeležil zadnje seje deželnozborskega odseka, kateri pretresa vladno predlogo o premeščenju istrskega deželnega zbora in deželnega odbora iz Poreča v Pulj. „Piccolo" javlja, da je namestnik vladno stališče precizoval tako, da je vladi popolnoma vse jedno, se li deželni zbor premesti v Pulj ali se ne premesti. Vlada ni več Badenijevega mnenja, da je deželni zbor na vsak način premestiti v Pulj, in vsled tega nikakor ne bo užaljena, če se zakonski načrt odkloni! — Pokojni Frsnjo Bučar, (stric našega rojaka, tenorista Bučarja,) čegar smrt smo naznanili na kratko, bil je dlje časa, ko se je vrnil z Ogerske, posestnik na Pe rovem pri Kamniku, kjer je v nekdanjem mlinu etabliral podjetje za izdelovanje sna-žilnega prahu. A kakor mnogi drugi, ni imel sreče v domovini, katero je moral zopet zapustiti. Bil je kremenit značaj, vrla slovanska duša in pošten rodoljub. Bodi mu lahka tuja zemlja! Z Bleda se nam piše: Naši klerikalci imajo prav veliko težav s konsuranira društvom, Še g. Oblak ničesar ne more pomagati. Ne bo drugače, kakor da bo moral g. Evgen še s kakim podlistkom v „Slovencu" na pomoč priti. Gospod Evgen je s podlistki in z izobraževalnim društvom dosegel tako velik uspeh, da se društveniki že kar v cerkvi kloftajo? Tudi v Gorjah se kaže, da konsumno društvo ne dela prav dobro, kajti naš poslanec g. Ažman je Že nameraval odstopiti, in gospod nadučitelj Ž. je odstopil, gotovo ne brez vzrokov. Gosp. poslancu Ažmanu svetujemo, naj bi kdaj tudi pridigoval o „konsumnih pijancih", ne pa le vedno gostilničarje napadal. Sploh je pa statistično dokazano, da se iz celega okraja prav v vaši fari, gospod župnik, največ užitninskega davka za Špirit dobi. Tu imate dosti dela, ako hočete kmetu pomagati. Na Bledu je po mnenju gosp. Oblaka vsega liberalizma vzrok samo šolski vodja. Proti temu je dosegel gospod župnik v zvezi z gospodom kapelanom, da sta postali obe učiteljici klerikalni, da tako udrihajo vsi štirjl po šolskem vodji Kako so duhovniki' organizirani proti napredni stranki se povsod vidi, dosti slabo, da stojita dve nfli-teljioi skupno s največjimi sovražniki sedanje šole in I njimi delujeta proti naprednemu šolskemu vodji, kateremu pe hvala Bogu, vsi štirje ne morejo podkopati ogleda Sicer pa svarimo zadnjo učno moč, dokler je še čas?—več blejskih liberalcev — Pevskega društva ,,Ljubljane" drogi letošnji izlet se je vršil ▼ nedeljo ob dve ml j i vem vremenu. Proti 3. uri popo- I ndne pripeljalo se je na dveh lesastih vozovih do 30 pevcev na Skaručno k žu- p anu, kjer se je takoj pričela zabava ob i zvrstni postrežbi Sršenove krčme. Navdušenje vskipelo je do vrhunca, ko sta izletnike s svojim prihodom počastila vrla d va ondotna svečenika, velečastita gospoda župnik Josip Lileg in pesnik Anton Medved. S težka se je bilo ločiti od tako zabavnih, zavednih in zaslužnih mož. Razšli smo se z vročo željo, da se kmalu zopet vidimo pri sv. Luciji. — Kolessrsko društvo „Ilirija" naznanja, da priredi dne 14. t m. svojo prvo cestno dirko in sicer Vrhnika Ljubljana. Cilj pred „Narodnim Domom". Po dirki vršil se bode na vrtu „ Narodnega Doma" veliki vojaški koncert. Natančneji program se pravočasno objavi. — Regulscijs mesta. Poslopje usmiljenih sester na Radeckega cesti, ki se je po mestni občini odkupilo v regulacijske namene, so pričeli te dni podirati. Vhod v Komenskega ulice se vsled tega ondi razširi. — Olepšava mesta. Olepšava "Zvezde" se letos popolni, to sta namreč ostala dva triko ta na gorenjem koncu. Tudi več drugih olepševalnih del se v kratkem izvrši. — Nove ceste. Ker je občinski svet odkupil bil preteklo zimo Rihtar-Farkašev svet ob Karlovski cesti, bode se sedaj cesta k novim hišam v Prulah podaljšala, oziroma dogradila in prometu odprla. — Novi nassdi. Ižanska cesta je letos do bližine iškega mostu po obeh straneh zasajena z mladimi jelšami. Za novi ta dre vored dovolil je občinski svet potrebno svoto. — Podržavljenje pošte v Krsnju je vlada odklonila z motivacijo, da podržavljenja iz finančnih ozirov ni moči izvršiti. Za potrebne stvari država nima denarja, za to, da ga pri oknu meče, ga ima pa vedno dovolj. — Državno podporo v znesku 100 gl. je poljedelsko ministerstvo nakazalo kmetijski podružnici v Grahovem (v logaškem okraju) za napravo ograje okoli njene drevesnice — Pomnožitev žandarmerije ns deželi izvrši se, kakor čujemo, na ta način, da se stanje moštva dežel, poveljstva pomnoži za 24—30 mož. manj Se postaje po deželi odpravijo oziroma preme"te, mestu njih pa ustanove na samotnejših krajih nove z moštvom po dva in tri žandarme. — Okrajna učiteljske konferenca za logaški okraj vršila se bode letos v Planini dne 7. junija dopoludne ob 9. uri. — K naboru ga je prinesel. Nemški listi poročajo, da je k zadnjemu naboru v Višnji gori prinesel neki posestnik iz Male Gobe, občina Poljšnik, svojega samo 120 centimerov velikega sina, pravcatega pri-tljikavca v naborni lokal. Neki Gorišek pa je imel v zgornji in spodnji Čeljusti po dve vrsti zob. — Je li to resnica, nam ni znano. — Nesreča na železnici. Dne 1 maja je brzovlak, ki vozi iz Trsta proti Dunaju ob 2. uri zjutraj na progi mej Poličanami in Slovensko Bistrico,povozil 25Ietnega fanta Josipa Fureka izPretreža. Nesrečnik je Čez osem ur v mariborski bolnišnici umrl. — Državne železnice. S 1. majem se je imenovanje postaje „Žabnica" (Saif-nitz) premenilo v „Žabnica-Sv. ViŠarje". — Corrigendum. V včerajšnji notici: dr. Maderjeva zapuščina, naj se v 19. vrstici čita pravilno podporno društvo dunajskega vseučilišča. * Nova evetrijsks bojna ladija. Dne 3. t. m. so krstili in spustili v Pulju v morje novo torpedovsko križarico „Aspern". Slovesnosti so prisostvali vsi v Pulju bivajoči admirali, štabni častniki, civilna ob-lastva in mnogo gostov. Admiral pl. Hinke se je spominjal zmagoslavne bitke pri Aspernu ter izrazil željo, naj bi nova avstrijska bojna lađija povsod množila slavo in moč države. Zvečer je bila pri admirala velika soareja. * Kovinske obrt in kartelj. Dne 7. m 8, t nt bo na Dunaja shod' zastopnikov kovinskih obrti, da se zjedinijo glede korakov proti kartelonu, vsled katerih se je železo itd. silno podražilo. * Morski volk je pri Bordigheri na italijanski Rivieri ujel za nogo nekega Angleža Cooka, kateri se je kopal v morju, in ga požrl. * Samomor. Na Dunaju ae je revi-dent državnih železnic, Štefan E. v svojem uradu ustrelil, da je bil mrtev, še predno je prihitel zdra vnik. Bil je Še-Ie 36 let star, v kratkem bi se imel oženiti. Toda v zadnjem času ga je včasih spomin popolnoma zapustil. Tožil je to svojemu predstojniku, kateri ga je poslal na dopust. A ko se je vrnil, ni bilo nič boljše; zato se je tudi usmrtil. Štefan E. je bil jako dober in skrben sin ter sploh povsod priljubljen. Pri mrtvem so našli 297 gld., hranilnično knjižico, glasečo se na 232 gld. in dve pismi, jedno za mater, drugo za nevesto. * Zopet dva ansrhista. V Temešvaru so nedavno zaprli zopet dva jako nevarna anarhista, katera se so že dolgo iskali. Imela sta seboj različna skrivnostna pisma, go vorila sta le francoski. Njiju potna lista sta se glasila na imeni Zarzala in Manche, kar je bržčas vse ponarejeno. Baš ta dva anarhista sta preteklo leto izvela v Bel-gradu neki atentat. * Pobegnil. Iz Berolina je izginil s svojo ljubico lastnik menjalnice „Luisen-stadt" Fritz Thiele, kateri je zapustil nad 100.000 mark dolga. Prizadeti so večinoma ubožnejši sloji, ki so se udeležili igranja na borzi. Redarstvo je brzojavilo na vse strani, toda o Thieleju ni doslej sledu. * Velik snežen plaz se je bil posul nedavno na Norveškem v Lilledalu. Plaz je bil 1500 metrov širok, to je največji plaz, kar ga pomnijo ljudje. Ogromna gomila snega je zgrmela s hriba v dolino, šinila preko reke Lilledal ter letela na oni strani kvišku po rebru gore. Plaz je nesel seboj velikansko število rib, ki so obležale na snegu. Tam so jih ljudje več dni pobirali in se gostili ž njimi. * Ženski klobuk v cerkvi. V Ohio, v Ameriki, so pred nekaj časa sklenili, da ženske ne smejo prihajati v cerkev s klobuki, kateri so s peresi in drugim lišpom bogato okrašeni, ker ž njimi zakrivajo ljudem pogled na oltar. In res mora vsaka dama oddati svoj klobuk v garderobi ter dobi zanj številko, katero koncem maše zopet vrne za klobuk. Telefonična in brzojavna poročila. Smichov-Praga 4. maja. Jugoslovanska akademija je pri mnogobrojni udeležbi naj odličnejših oseb sijajno uspela. Gradec 4. maja. Knez Alfred Lichtenstein so je udal prigovarjanju nemških klerikalcev in je umaknil svoje naznanilo, da se odpove mandatu za deželni zbor štajerski Gradec 4. maja. V \Valtendorfu je ustavilo GOO delavcev ondotnih opekarn delo. Dunaj 4. maja. Najvišjo sodišče je potrdilo razsodbo praškega nad-sodiš&a, s katero se jo občina Vršovice pri Pragi obsodila, da mora na svojo stroške postaviti v prvotno stanje poslopje ondotno nemške šole, ki jo bilo za časa pmtinomških izgredov doloma demolirano in da mora plačati nem. Schulvoroinu 300 gld. odškodnino. Praga 4. maja. „Narodni Listv" potrjajo, da hoče vlada jezikovno vprašanje urediti s cesarsko naredbo temeljem § 14. in pravijo, da je taka uredba v intencija h krone in nemških klerikalcev. Dotični zakonski načrt jo že pripravljen. Nadalje pravijo .„Narodni Listv", da se na dan 13. aprila sklicana seja izvrševalnega odbora desnice zategadelj ni vršila, ker takrat še ni bil gotov načrt jezikovnega zakona, ministerski predsednik pa da ni hotel z negotovim načrtom priti pred izvršcvalni odbor. Praga 4. maja. Finančni minister dr. Kaizl je prišel sem. „Nar. Listvu in „Politik" pravita, da je Kaizlova naloga, informovati češke veleposestnike o vladnih namerah in izvedeti mnenje čeških poslancev o nameravanem jezikovnem zakonu. Praga 4. maja Češki poslanci so sklenili, da na mesto Lipperta volijo v deželni odbor dra. Werunskega. Rim 4. maja. V včerajšnji seji poslanske zbornice je ministerski pred- sednik Pelloux prečital daljšo pole mično izjavo, v kateri je rečeno, da večina parlamenta obsoja način vladne akcije gWIe pridobitve kitajskega pristana San Mun. in da je vsled tega mininisterstvo podalo demisijo. Rim 4. rn;ija. Levica je izdala izjavo, s katero ostro obsoja vladno postopanje, in da je neustavno postopanje. čf\š, da je s tr-m postopanjem vladna odgovornost postala iluzorna. Rim 4. maja. Kralj je vojvodo Visconti - Venosto brzojavno poklical v Rim. Bukurešt 4. maja. Vlada, je razpustila parlament. Nove volitve v poslansko zbornice in v senat se bodo vršile v prvi polovici meseca junija. Bruselj 4. maja. V okrožju Char-leroi štrajka 23.700 premoga rjev. Položaj je skrajno kritičen. Berolin 4. maja. Odbor za pospeševanje gibanja „Proč od Rima" v Avstriji razglaša, da je doslej v ta no men nabral 14.900 mark. Od te svote je osrednjemu društvu v Hal le oddal 10 000 mark. S tem je dokazano, da se gibanje za prestop k protestantizmu podpira s pruskim denarjem Omadeževan. (Povest iz Nizozemske.) (Dalje.) Stari predsednik mu je namignil, da naj molči. „Premučno je, se o tem razgo-varjati!" rekel je. Prvikrat v življenju vršila se je sodba nad njem. Tako torej je govoril oškodovanec, ki je imel vso pravico, obtožiti! Starec je moral tak nauk prejeti! A hrabro se je držal tudi naprej. „Na mojega zeta," začel je po kratkem molku, „pač ne smete več dosti računati. On je, kakor Vam je znano, odpotoval in bo morda dolgo izostal. In tako boste na lastno pridnost navezani." „No." menil je mladenič ne brez ša-ljivosti, „to tudi ni malo. A reči moram, da bi se tudi ta kapital — moja pridnost namreč — lahko podvojila, če bi imeli veliko prijaznost in dobroto, meni povedati, kaj mi je upati." Predsednik deželne sodnije je bil primoran odgovoriti. In storil je to tudi rad. Mladi možak se mu je bil prikupil. „Vi mi boste s častno besedo obljubili," rekel je, „da se ogibljete moje hčere toliko Časa, da ste samostojni. Če se do takrat Vaša in Štefanijina naklonjenost ni spremenila —a „Torej da bom svetnik kupčijske zbornice ali saj na potu do te časti? Malo dolga je ta doba, gospod predsednik, a jaz imam dekle rad in poskusil bom!" Kraj svoje otožnosti se je stari gospod moral smehljati, in podavši mlademu možu roko, se poslovil od njega: „Na svidenje, mladi moj prijatelj!" „To upam !■ je krepko odvrnil prodajalec, mu srčno stisnil roko ter odšel. Zopet je bil predsednik deželne sodnije sam. Dva moža sta ga danes obiskala: jeden popolnoma tuj — jeden njegovemu srcu tuj. V resnici pa je bil le jeden pri njem: Henrik! Ne kaznovani, ne, marveč tožitelj s svojimi poštenimi, nedolžnimi očmi. On je poravnal storjeno zlo nad postavno in raoralično dolžnostjo, on se je že dolgo spokoril za svoj pregrešek, katerega je storil z nedolžnim srcem, akoravno kriv pred postavo. In on, sodnik, on je boginji maščevalki žrtvoval najsvetejše: obiteljske vezi. On je oropal ženo moža, otroka očeta! Mogočna zgradba njegovih pravnih nazorov se je porušila. Zaman iskal je v spominu, od kod izvira to zaničevanje kaznovanega, ti vedno Živeči posledki kazni. Jedi bilo to v resnici zgol strašilo? Seje li hotelo s tem slabega ustaviti, veleč mu: „Varuj se! Če padeš jedenkrat, ne boš nikdar več nam jednak! Tudi v prostosti boš verigo ječe s seboj vlekel, če si bil kaznovani Je-li bilo samoto, in je li bilo človeški družbi v resnici ustreženo z brezkončnostjo kazni? Ne govori marveč iz tega nazora, ki jemlje kazni moč poravnanja — le resno, žalostno, usmiljenja vredno farizejstvo? Predsednik deželne sodnije je globoko vedibnil. Ni se več čutil kot sodnik, temveč kot krivičnik In stroge njegove ustne mrmrale so: »Henrik — Henriki Mi moreš U odpustiti? (Dalje prlh) Zahvala. Slavna posojilnica v Cerknici je podarila za tukajšnje revne učence 20 K v nakup učnih pripomočkov. Za ta izdaten dar izreka podpisani krajni Selski svet slavni posojilnici najtoplejšo zahvalu. Krajni šolski svet v Begunjah dne 28. aprila 1899. Mat. Arko, t. č. predsednik. Umrli so v Ljubljani: Dno 30 aprila: France FoljanSek, pleskar, 77 let, Poljanska cesta St. 12, vodenica. Dne 'J maja Stanko Zamljen, črevljarjev sin, 6 mas.. Prod Prolazni st. 29. krč. Dne & maja: Katra Poje, krojačeva vdova, 74 let. Karlovska cesta St. 7. trebuSna vodenica. V hiralnici: Dne 29 aprila: Amalija Griinaeich, natakarica, 34 let, jetika. Dne 2. maja: Marijana Kalan, dninarica, OB let, vsled raka. V deželni bolnici: Dne 2S. aprila: Filip \Vallner, dninar, 46 let, naduha. Dne 29. aprila: France Jane, dninar, 72 let, ostarelost. Meteorologično poročilo. Vl.ina n».l morjem J.is-i m. Srednji mini tlak 736 0 mm. Stanje *v> " "3 Čas opa- baro- L» Vetrovi Nebo * 91 zovanja metra a 2 v mm. 9. zvečer 731*0 122 sr. jzahod jasno 4. 7. zjutraj 730 9 , I 2. popol. 732 1 10-2 si. svzhod, 80 sr.svzhod de2 dež Srednja včerajBnja temperatura 131°, nor-male: 12 4°. H>u.xi3.jslsa, "borza. dne 4. maja 1899. Skupni državni dolg v notah. . 101 gld — kr. Skupni državni dolg v srebra . 100 55 „ Avstrijska zlata renta . . . . 119 • 15 h AvBtnjaka kronska renta 4° 0. . 100 * 35 , Ogerska zlata renta 4° „. . . . 119 65 „ Ogerska kr< nska renta 4° „ . . 97 „ 30 , \vstro-ogerske bančne delnice . 919 n * 3M) n 15 , London vista . ...... 120 n 45 „ Nemški drž. bankovci za 100 mark 68 * 95 , 11 n 78 n 20 frankov......... 9 55' , „ 44 n 55 , 5 68 n i^jjr Vse vrednostne papirje preskrbuje BANKA MAKS VERŠEC, Ljubljena, Selenburgove ulice 3. Srečke na mesečne obroke po 2, 3, 5- 10 gld. izurjeno v trgovini z mešanim blagom, želi vstopiti v službo v Ljubljani ali tudi na deželi Ponudbe na upravništvo „Slov. Nar." pod „Dekle". (847—l) Poštna upraviteljica sprejme se takoj na pošto v lepem kraju Savinjske doline, in sicer najrajši začetnica, ki je ravnokar dovršila izpit z dobrim vspehom. (832—2) Več pove upravništvo ..Slov. Naroda". Lattermannov drevored. Samo 5 dnij tukaj na ogled! Opično gledališče pod vodstvom ravnatelja Josipa Spinetto. V petek, 5. maja dve veliki predstavi ob 1 ,5. uri popoludne in 8. uri zvečer. Na splošno željo koncem predstave velika pantomima opic: Sodna dvorana opic ali usmrte nje z tis tretje njem in na to pogreb, izvajajo opice in psi. V soboto 2 predstavi. (852) Začetek ob \*5. uri popoldne in ob B. uri zvečer. Ustanovljeno Brata Eberl leta 1842. ! Ljubljana, Frančiškanske ulice 4. ! Pleskarska mojstra «•. kr. drž. in 0, kr. priv. 18 jasne železnice. Slikarja napisov. ' Stavbinska in pohištvena pleskarja. : Prodaja oljnatih barv, lakov in firnežev \ na drobno in na debelo. ij Velika lzblrka dr. Sohoecfeld-ovih barv 7 tubah za akad. slikarje. B Zaloga V vtak'jvrstmh oopliev me pleskarje, ali- u kar Je ln zidarje, etodllnega mašila sa. hrastove pode, karbollneja Itd. 2j Posebno priporočava si. obfiinst'u najnovej&e, S najboljfte in neprecenljivo Bredstvo za likanja % sobnih tal pod imenom „Rapldol'. 8 PriporoCava se tndi hI. občinstva sa vse v na- £J jino stroko spadajoča delo v mesta in na deželi I kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah. '1 .■' 'a ,AA'A;, Dunaj; če« Selzthal v Solnograd, Klein Reirlmg v Line. Budejevice, Plzen, Marijine vart, Ueb, Franeove vari, Karlove vari, Praga, Lipsko; čez Amstetten aa Dunaj. — Ob II. ari 50 m. dopoldne OBobni vlak v Trbiž, Pontahel, Beljak, Celovec, Liubno, Selzthal, Dnnaj. — Ob 4. uri 9 m. popoludue osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, L^nd-Gaateii., Zeli ob jezera, Inomost, Bregenc, Curi h, Geuevo, Pariz, fiez Klein-ReiHing v Steyr, Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Ft-an<:ove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj v* Amsteten. Ob 7. uri 10 min. zvečer osobni vlak r Lesce-Bled. — Proga ▼ Novo meato ln v Kooovjc. Odobm vlaki: Ob b*. uri 54 m. zjutraj, ob 1 uri B m. popoludne, ob H. uri 55 m. zvečer. — Prihod v LJubljano j. k. Proga ls Trblta. Ob 5. uri .»J m. zjutraj osobai vlak z Dima,a via Amstetten, Solnograda, Linča, Steyra, Išla, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. Ob 7. aii 56 mm. zjutraj osobni vlak iz LesecBleda. — Ob 11. ari 17 min. dopoludne osobui vlak z Dunaja via Amsteten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Badejevic, Sulnograda, Linca, Stevia, Pariza, Geneve, Curiba, Bregenca, Inomosta, Zel'a ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Linca, Pontabla. — Oh 4. uri 57 m. popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selztbala. Beljalca, Celovca, Francensfesta, Pontabla. — Ob 9 uri 6 m. zvečer osobni \ lak z Dtinaja, LipBkega, Prage, Francovih varov. Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca. Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga ls Novega mosta ln Ko-de v j a. Osobni vlaki: Ob H. uri M m. zjutraj, ob 2. uri '.ii m. popoludne in ob H. uri 48. m zvečer. — Odhod ls Ljubljane d. k. ▼ Kamnik. Ob 7. ari VS. m. zjuiraj, ob J uri 5 m. popoludne, ob rt. uri 50 m. in ob 10 uri *J5 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. — Prihod T LJubljano d. k. ls Kamnika. Ob rt. uri 5rt m. zjutraj, ob 11. nri 8 m. dopoludne, ob rt. ari 10 m. in ob 9 ari 55 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (1) pridejo! Dvajset oseb, moških, ženskih in otrok iz l777 7 Sudana. Stanovanje na cKongresnem trgu št. /S obstoječe iz 4 sob s pritiklinmni tte ođ'la * l arguHt&tn t. t. Vei se izve pri hišniku istotam. (834—2i Za dobo gradbe justične palače se v najbližji bližini iste daje v z tali. lip Mtta* blMee« na katerem se lahko postavi h;, rte Itn za razkuho ali za gostilno. Kje? pove iz prijaznosti upravništvo „Slov. Naroda". (824—2) Pristno domače žganje »taro Hllvovko, «lroxenko in tre>-plnovko, fini brinje*ec in borov-nleevee kupite pri tvrdki v Prešernovih ulioah. (21-102) VABILO rednemu olnu zboru »Posojilnice za Sodražico in okolico1' registrovane zadruge z neomejeno lavezo kateri se bode vršil ▼ nedeljo, dne 14. maja 1899 ob 3. uri popoludne v posojilnični pisarni v Sodražici. ^rxe^rzxl red.: 1. ) Potrjenje letnega računa. 2. ) Izvolitev nadzorstva. 3. ) Prememba pravil. 4. ) Slučajnosti. (842) Načelstvo. Dne" 5. aprila 1898 umrla je v Oor. KoŠani štev. 29 brez oporoke vžitkarica Marjana Orel roj. Knafelc. Ker je bivališče j edinega dediča (846) Jurija Knafelc-a neznano, poživlja se isti, da se v jednem letu od dne" 18. februvarja 1899 oglasi pri tej sodniji in prijavi dedičem, ker bi se sicer razpravljalo zapuščinsko s skrbnikom g. noterjera Omahenom v Postojini. C. kr. okrajna sodnija v Postojini oddelek L, dne" 18. februvarja 1899. Učenca n1* pod 14 let starega vaprejme v trgovino mešanega blaga Ivan R«Kl»or*rla. »marino pri Litiji. (798—3) Kleparski pomočnik z dobrimi spričevali se sprejme takoj pri Franu DolSann (84o-d kleparju v Domžalah. latee «e popolnoma« lziar)eiteajei pomočuika in učenca za prodajalnico z rnušanirn blagom (jedila, železje, steklenina, barve). (812-3) A. Caaagranđe Ajdovščina, Primorsko. V svojo trgovino z mešanim blagom sprejmem jednega manufakturista in jednega za špecerijsko in železno stroko. Oba morata biti dobro izvežbana in spretna ter z dobrimi spričevali. — Ponudbe sprejema 37" rti,ii o Vn.rleo (848) trgovec v Brežicah. iz slovečega valjicnega mlina Vinko Majdič-a v Kranju. Pri razstavah odlikovani izdelki, dobe se en-groa po originalnem ceniku pri Antonu Ditrich-u glavnem zastopniku (733-6) Marije Terezije cesta št. 2. Ljubljana. Razglas. Prostovoljna prodaja premičnin iz zapuščine Elizabete Krenn se bo vršila do G. maja t. 1. dopoludne ob 9. uri na Mestnem trgu r hiši št. 19. V Ljubljani, dne* 3. maja 1899. (849) Ivan Gogola c. kr. notar kot sodni komisar. Zenitna ^•§6* ponudba. eJCupcevatcc, piijctnc ■onanfc&ii, s BoSto vspevajočo fipovtno, *>*j £c& /ttnafa potoci ti & &a dotnaćijo o3-ijojctio go$po3ičnot fii i »ta ncfiodfto pt&nto&enja v gotovini. (861—l) ofrija&nc (nc anonimne) po-nuOfc naj- oe poSifjajo poB uCŠmo 100" uptavniotou „Sfov. šfCatcda-". namotam erilo za gospode najboljše blago in kravate prodaja 18 s Alojzij Peraches Pred^skofijo, poleg mestne hiše. Mehanik Ivan Škerl Opekarska cesta it. 16. Šivalni stroji 18 po naj nitjih oenah. Biolkla in v to stroko spadajoča popravila izvršuje dobro in cen6. Vninj* uroiils m to