ISSN 0353-9237

O <
o tfl
Julij 1998
2
N<
o<

-ti» C-Nli C CM
o 0\
KNJIŽNIČARSKE NOVICE
8(1998)7
VSEBINA
Splošnoizobraževalne knjižnice	str.	1
Bralno društvo	str.	6
Borza dela	str.	6
Čestitka	str.	7
Pa še to	str.	7
Priloga	str.	9
Knjižničarske novice 8(1998)7. ISSN 0353-9237. Izdala: Narodna in univerzitetna knjižnica, Infonnacijski center za bibliotekarstvo, 1001 Ljubljana, Turjaška. 1, p.p. 259. Urednik: Jelka Kaslelic. Uredniški odbor: mag. Melita Ambrožič, Ivan Kanič. Naklada: 680 izvodov. Cena posamezne številke: 650 SIT. Knjižničarske novice lahko naročite za pol leta (januar-junij ali julij-december) ali za celo leto (januar-december). Naročila in odpovedi pošiljajte pismeno. Prejetih tekstov ne lektoriramo in ne honoriramo. Razmnoževanje ni dovoljeno.
Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje RS št. 23/179-92 z dne 16.3.1992 štejejo Knjižničarske novice med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3 Zakona o prometnem davku, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%.
Naslov uredništva: NUK, Enota za razvoj knjižničarstva, za "Knjižničarske novice", Turjaška 1, 1000 Ljubljana. Prispevke lahko pošiljate tudi na disketah ali po elektronski pošti (jelka.kaslelic@nuk.uni-lj.si).
SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNE
- «---

KNJIŽNICE
sSP m
SPLOSNE KNJIŽNICE V NACIONALNEM KULTURNEM PROGRAMU
Uvodna beseda na področnem posvetu o knjižničarstvu, Ministrstvo za kulturo, Ljubljana 22.6.1998
Pohvalno in razveseljivo je, da je dosedanji razvoj splošnih knjižnic imel tako močno strokovno pa tudi zakonodajno oporo, da so knjižnice družbene spremembe vzdržale brez večjih organizacijskih pretresov. Pohvalno je, da so družbene spremembe povečale zanimanje javnosti za knjižnice, čeprav zaradi ekonomske stiske precejšnjega deleža prebivalstva in ne samo zaradi pravice posameznika, da je informiran in njegovega zavedanja, da je bolj kot kdajkoli doslej odvisen od informacije, njene dostopnosti, razumevanja in uporabe. Pohvalno je, da se je povečala javnost delovanja knjižnic tudi na ta način, da okolje spremlja delovanje knjižnic.
Pohvaliti je treba tiste knjižnice, ki jih avtomatizacija dela, predvsem računalniška in komunikacijska tehnologija, ni našla nepripravljene, ker so že pred tem dobro poznale svojo vlogo in naloge in cenile referenčno informacijsko dejavnost in jo uspešno opravljale. Pohvalno je živahno delovanje knjižnic za posodobitev vsebine in načinov delovanja, ki ga je spodbudila tudi (konkurenčna) dejavnost na drugih področjih in vključevanje Slovenije v širši evropski prostor. Pohvalno je po-
vezovanje knjižnic z drugimi področji, seveda, kadar ne delajo namesto njih in ne zanemarjajo s tem svojih osnovnih nalog.
Prav nič pa ni razveseljivo, da še zmeraj premlevamo iste probleme, kot ni pohvalno, da posamezniki, še zlasti če so to knjižničarji, ki so strokovnjaki za iskanje informacij, izgubljajo čas z odkrivanjem že odkritega, namesto da bi z novimi idejami in s pozitivnimi dosežki preteklosti (lahko tudi teoretične) uveljavljali pogoje za sodobno delovanje, ki mora biti prilagojeno potrebam današnjega človeka za njegov današnji in jutrišnji dan. Morda bi knjižničarjem potem financerji, ustanovitelji, politiki bolj zaupali, da delajo v javnih splošnih knjižnicah zato, ker imajo oni obveznosti do posameznika in skupin, da znajo to delati profesionalno (gospodarno, kvalitetno in etično), da tudi želijo tako delovati.
"Nedopustna je ignoranca že doseženih strokovnih standardov slovenskega splošnega knjižničarstva" je mnenje, ki ga je pogosto slišati, izrečenega v skrbi za ohranitev dosežene ravni razvoja knjižnic. Dodali bi; še več, nedopustna je tudi njihovo ignoranca za izboljšanje tega dosežka, ker spravlja knjižnice v položaj amaterskih knjižnic za zadovoljevanje prostočas-nih sprostitvenih dejavnosti in knjižnicam še delovanje v najožjem pojmovanju besede kultura otežkoča. Nedopustno je npr. tudi vmešavanje politike v določanje nakupa knjižničnega gradiva, ker knjižnicam tudi tako ne priznava stokovnosti delovanja, (če nabavna politika knjižnic res ni, kot bi morala biti, naj politik poskrbi najprej za preveritev dejstev in potem za ukrepe, pa še te naj prepusti stroki). Prav tako pa je nesprejemljiva lahkotnost sprejemanja zakonodaje, ki namesto, da bi knjižnicam omogočala širiti dostopnost informacij, to preprečuje ali pa jih
1
Knjižničarske novice 8( 1998)5
ovira. Da se preseže politična obravnava knjižnic na tem nivoju, je potrebno tudi standarde uveljavljati kot profesionalno osnovo javne splošne knjižnične dostopnosti kulturnih dobrin, ki (poenostavljeno) pomeni za politika finančno omogočanje kvalitete delovanja knjižnice, za knjižničarje uresničevanje namena knjižnice, za javnost pa uporabo kulturnih dobrin in preverjanje kvalitete delovanja knjižnice.
Pričakujemo, da je ta razprava končna postaja v akciji za načrtno sistematično razvitje popolne mreže strokovno delujočih javnih splošnih knjižnic, ki bodo omogočale vsakemu posamezniku in skupinam brezplačno zadovoljivo uresničitev pravice do informiranosti, znanja, kulture ter kulturne sprostitve. Nacionalni program naj bo garant za to, da bo z mrežo uresničena dostopnost kulturnih dobrin, ohranjanje kulturne dediščine in strokovnost delovanja. To pa bo lahko, če bo smernicam in ciljem dodal ukrepe uresničevanja. Prvi ukrep je seveda financiranje, ki se lahko in more uresničevati na osnovi standardov in normativov in na osnovi dogovora, kdo bo kaj financiral. Knjižnicam se morajo zagotoviti redna sredstva za opravljanje osnovnega programa, prav tako pa možnost za uveljavljanje razvojnih programov (odpiranje novih knjižnic, raziskave, študijske razstave, projektne naloge, mednarodno sodelovanje ipd). Določiti pa je potrebno tudi nadzor nad financiranjem in enako nad porabo, pri čemer pa je bistveni element vrednotenje obojega zadovoljstvo uporabnika. Ta mora imeti pravico sodelovanja pri pripravi in izvajanju programa knjižnice in tudi pravico pritožbe, pa čeprav skozi svet potrošnikov. Če standardi (tudi drugi ISO standardi, ne samo knjižničarski) ne bodo služili temu, potem jih lahko knjižničarji pogrešajo, saj se lahko poučijo o knjižni-
čarskem delu iz drugih strokovnih in znanstvenih del (nekaj teh pa bi veljalo prevesti v slovenski jezik).
Financiranje po sprejetih standardih za izvajanje osnovnega programa knjižnice je eden od problemov, ki jih mora rešiti nacionalni program. So pa še drugi. Kaj je knjižnica načeloma vemo, pa vendar je potrebno natančno opredeliti ta pojem v okviru splošne dostopnosti kulturnih dobrin. Zavezovati ga morajo kriteriji, npr. brezplač-nost, kvaliteta, javnost delovanja, ki pa mora biti opredeljena najmanj s preverljivostjo podatkov, še zlasti ko gre za privatne knjižnice, za knjižnice s koncesijo, ki bodo želele svojo dejavnost opravljati z javnimi sredstvi in za javnost. Knjižnic imamo že danes več tudi na področju splošne dostopnosti kulturnih dobrin, kot jih ima ta hip evidentiranih Državna matična služba. Opredeliti bomo morali na novo mrežo, v njej pa racionalno in strokovno uspešno osrednjost organiziranja splošne dostopnosti kulturnih dobrin, ki je povezana tudi z domoznanstvom, raa-tičnostjo in drugimi novimi vsebinami za zadovoljevanje potreb skupin s posebnimi potrebami ali z dosedaj zanemarjenimi, kamor lahko prištejemo tudi priseljence. Čeprav sta prostor in kader zajeta že v standardih, bi jima kazalo tudi v nacionalnem programu zagotoviti pozornost; prostoru s kriteriji za financiranje ureditve, kadru pa tudi strokovno rast z izobraževanjem, kar med drugim pomeni poleg denarnih sredstev obvezno preveijanje znanja in ponudbo ustreznih možnosti za dopolnilno in stalno izobraževanje, pa čeprav včasih samo o tem za koga dela in kako mora delati javni uslužbenec in kdaj lahko standarde navaja kot obrambo za svoje ravnanje.
Tudi knjižničarji, ki imamo sicer standardizirano in normirano dejavnost, da bi lahko delovali v popolni
2
Knjižničarske novice 8(1998)5
odvisnosti od države, moramo spremeniti miselne vzorce obnašanja in delovati v okviru demokratičnega sistema, kar pomeni več neodvisnosti, več napora in več odgovornosti, med drugim tudi za to, da knjižnico lokalna skupnost sprejme za svojo.
P.S.
(Bralcem referata Knjižnična dejavnost se opravičujem za napake in jih prosim, da številko 3 na str. 10 popravijo v 0,3 enote letnega prirasta na enega prebivalca. Z dobrohotnostjo do napak naj berejo tudi moj članek v 1. letošnji številki revije Knjižnica. Tudi ta je nastal kot prvi pod pritiskom časa, ki je zapisal letnico ustanovitve licejske knjižnice s 1744 namesto 1774. Hvala.)
Silva Novljan
UKINITEV OBVEZNEGA IZVODA?
Prihajam iz Celovca, iz Slovenske študijske knjižnice, ki je osrednja knjižnica koroških Slovencev, hrani pa okoli 80.000 izvodov knjig in številne naslove periodike. Po trenutno veljavnem slovenskem zakonu o obvezni oddaji tiskov je upravičena do obveznega izvoda, ki je tudi glavni način pridobivanja našega gradiva in sicer iz več razlogov. V Avstriji ni zakona, ki bi urejal knjižničarstvo, predvsem ni zakona za splošne javne knjižnice, kakršna je naša. Knjižnice so prepuščene volj i in uvidevnosti posameznih občin ali drugih nosilcev, npr. delavskih zbornic, cerkve ali tudi društev kot v našem primeru. Zato je seveda javno splošno knjižničarstvo neenakomerno in večinoma slabo razvito. V Celovcu
denimo ni javne splošnoizobraževalne knjižnice, ki bi jo financiralo mesto ali dežela ali pa kako zvezno ministrstvo; obstaja sicer knjižnica delavske zbornice, ki pa ni odprta vsak dan po ves dan. Tudi univerzitetna knjižnica je javna, vendar jo seveda v glavnem uporabljajo študentje in je tudi izbor knjig temu primeren. V obeh knjižnicah je le malo slovenskih knjig, večinoma gre samo za koroško sloveniko, ki seveda tudi spada v avstrijski obvezni izvod in jo je treba oddati v dve koroški knjižnici (v celovško univerzitetno in v knjižnico deželnega muzeja). Naša knjižnica je v avstrijskem knjižničnem sistemu edinstvena.
Zaradi opisanega stanja je jasno, da imamo Slovenci le malo upanja na subvencije na ravni dežele ali tudi države, s katerimi bi lahko nakupovali slovenske knjige, (pred nekaj leti sem morala podati celo izjavo, da kupujemo samo avstrijsko sloveniko!) Tudi sicer naš finančni položaj ni zavidljiv. Nobena stran, ne avstrijska in ne slovenska, se pravzaprav ne čuti obvezano, da bi zagotovila reden dotok sredstev za knjižničarsko dejavnost. Obvezni izvod je bil do sedaj edini stalni vir gradiva in argumentacij ska podlaga za marsikatero prošnjo za subvencijo na ravni avstrijskih ministrstev. Tako npr. nam je letos ravno na tej podlagi in pa na podlagi vključitve v sistem COBISS avstrijsko ministrstvo za znanost dalo subvencijo za lansko leto, s katero lahko poravnamo stroške za moje delovno mesto. Kaj pa bo za letos in za naslednje leto? V knjižnici sva zaposleni samo dve, knjižničarka s srednjo izobrazbo ves dan in jaz, ki sem bibliotekarka, 20 ur tedensko, ker za več vsa ta leta ni bilo denarja, čeprav delo in naloge, pa tudi izposoja nenehno naraščajo.
Že skoraj deset let se pravzaprav otepamo s hudimi finančnimi proble-
3
Knjižničarske novice 8( 1998)7
mi. Slovenija sicer upravičeno meni, da bi morala velik del stroškov za našo knjižnico prevzeti avstrijska država, ta pa verjetno niti nima interesa, da bi podpirala knjižnico v takem obsegu. Samo sanjamo lahko o izpolnjevanju knjižničarskih norm in o sicer potrebni širitvi našega delovanja še na podeželje, da bi tudi tako zaustavili nezadržno napredujočo asimilacijo oziroma bolje rečeno izgubljanje slovenščine.
Ukinitev obveznega izvoda bi nas torej hudo prizadela in nujno znižala status naše knjižnice. Nimamo dovolj ustrezno kvalificiranega strokovnega kadra, ki bi lahko nabavljal potrebne knjige, če bi seveda sploh še dobili sredstva zanje, denar ne zadošča niti za mojo polno zaposlitev. Tudi prevoz knjig čez mejo ni enostaven, za kupljene je treba plačati carino in to bi seveda vso stvar podražilo. V Celovcu pa se v slovenskih knjigarnah vseh knjig ne dobi. Prav tako se vseh potrebnih knjig tudi ne dobi v knjigarnah v Sloveniji, tu mislim predvsem na strokovno literaturo, ki je marsikdaj bolj internega značaja. Prisotnost tudi teh knjig pri nas na Koroškem je pa tudi iz psihološkega razloga zelo pomembna. Kako bi bilo s periodiko? Naročanje strokovnih revij ali dnevnikov je zelo draga zadeva, če gre za inozemskega prejemnika. Vem, da se v zadnjih letih močno stavi na medknjižnično izposojo. Samo, mi smo za mejo in vsaka pošiljka gre skozi carinsko pošto v Beljaku. Marsikdaj je potrebno dolgo razlagati, kaj so te knjige, ki so naslovljene na našo knjižnico. Carina namreč od nas zahteva račun. Poštnina je pa tudi visoka.
Še najbolj pa me skrbi nekaj drugega: izkušnje me učijo, da so obljube denarja in subvencij kaj negotova zadeva - letos bomo denar dobili, drugo leto mogoče samo polovico, naslednje leto le delček ali pa sploh nič. Tako je
namreč s subvencijami za druge naše stroške, za najemnino, za plače, za opremo, za najeto linijo COBISS, za pisarniške potrebščine, za prireditve, pa naj denar prihaja iz Slovenije ali iz Avstrije. Kakršnokoli načrtno delo je pravzaprav nemogoče. Vsako leto še do konca leta ne vemo, kako bomo plačali račune, ker niti ne vemo, koliko denarja bomo dobili in kdaj. Je pa le nekaj povsem drugega, če smo jasno zapisani v zakonu. Ko so SŠK po drugi vojni ponovno ustanovili, je iz Slovenije dobila zagotovilo, da bo dobivala dolžnostni izvod. Izgleda, da to ni moglo povsem v redu delovati, kajti od 1947 do 1970 je bilo v inventarno knjigo vpisanih samo okoli 5.000 knjig. Zdi se mi, da obstaja velika nevarnost, da bi bilo spet tako. Posledica tega bi pa seveda bila, da bi se tudi subvencije iz Avstrije zmanjšale.
Vem, da je v obveznem izvodu marsikaj, česar naša knjižnica ne potrebuje nujno, je pa v njem veliko več takega, kar je še kako potrebno. Bibliotekarji iz Avstrije so slovenskim knjižnicam vedno zavidali tudi zaradi ureditve obveznega izvoda. Zakon o tem je bil gotovo sprejet po temeljitem premisleku. Zame bi bila odprava tega zakona pravzaprav korak nazaj v slovenskem knjižničarstvu in se čudim, da to zagovarjajo tudi nekateri slovenski bibliotekarji. Ne vem, ali je za založnike obvezni izvod res tak strošek, saj po drugi strani zagotavlja prisotnost publikacij po vsej Sloveniji. Sicer pa tiskarji in založniki te stroške prav gotovo vkalkulirajo v ceno knjige, četudi dostikrat dobimo samo makulature.
Na avstrijskem Koroškem slovenska beseda počasi zamira. Slovenska študijska knjižnica se trudi, da bi to dogajanje vsaj upočasnila. Dostopnost slovenske knjige na Koroškem je tudi simboličnega pomena ter krepi slovensko identiteto in občutek povezanosti z
4
Knjižničarske ilovice 8(1998)7
matičnim narodom. Zdi se mi žalostno, da slovenska država, potem ko je končno dosegla samostojnost, tako zlahka pozablja na dele slovenskega naroda v zamejstvu in na njihove potrebe. Zavedati se je treba, da se nekatere stvari hitro odpravi, posledice so pa lahko daljnoročne.
Poleg tega, da Slovenska študijska knjižnica še vnaprej dobiva obvezni izvod, bi si želela tudi to, da bi bilo delovanje naše knjižnice nasploh zagotovljeno s kakšnimi trajnejšimi dogovori z Ministrstvom za kulturo. Zavedam se, da bi brez pomoči Slovenije naše knjižnice sploh ne bilo. Hvaležni smo tudi Ministrstvu za kulturo, da nam je 1996 kupilo računalniško opremo in nam plačuje članarino za naše polnopravno članstvo v sistemu COBISS. To članstvo je posodobilo in olajšalo naše poslovanje in si delovanja knjižnice brez njega pravzaprav ne morem več predstavljati.
Marjeta Domej
BORZA DELA V DELAVSKI KNJIŽNICI
enoti Knjižnice Otona
v
Zupančiča
V zadnjem času v splošnih knjižnicah ponujamo informacije tudi v drugačnih oblikah in ne le zapisane na različnih medijih. V mislih imam informacijske servise, namenjene ciljni populaciji uporabnikov in potencialnih uporabnikov, ki v nekaterih knjižnicah ze delujejo. Zavedamo se namreč, da nikakor ni naključje, da taki servisi bivajo ravno v knjižnici. Knjižnica je pač prostor, kjer se mora »pretakati« čimveč informacij v najrazličnejših
oblikah. Takšni projekti dopolnijo ponudbo v knjižnicah, le-te pa projektom zagotovijo brezplačno vidnost in zaledje uporabnikov. Ta simbioza seveda najbolj koristi ravno lokalni skupnosti v kateri knjižnica (dobesedno in v prenesenem pomenu) stoji. Brez odziva in podpore lokalne skupnosti je učinek še tako dobro zasnovanega projekta lahko bistveno manjši, če že ne ničen.
V Knjižnici Otona Zupančiča smo se na nove izzive odzvali z informacijskim servisom, ki smo ga poimenovali Borza dela. Nastal je v sodelovanju z Republiškim zavodom za zaposlovanje, nekaterimi organizacijami, ki imajo koncesijo za tovrstno dejavnost, sindikatom brezposelnih in drugimi, ki se ukvarjajo s problematiko brezposelnosti, zaposlovanja in svetovanja.
Glede na dejstvo, da marsikomu niso jasne niti osnovne pravice oz. možnosti, ki jih kot nezaposlen ima, mu poleg celovite informacije o položaju v katerem se je znašel, lahko knjižnica pomaga s spodbudami za učenje, možnostmi za oseben napredek in sploh za to, da nekaj stori za izboljšanje svojega položaja. Tako lahko prispevamo k motivaciji nezaposlene osebe, da le-ta za rešitev svojih težav stori več sam(a), to je, da poskuša stvari spet vzeti v svoje roke in se ne počuti (več) odrinjen(a) na rob družbe kot njen skrajno nekoristen član. Ravno tako lahko knjižnica veliko prispeva na še enem zelo občutljivem področju. Skupnost lahko opozarja na predsodke, ki so jih nezaposleni praviloma deležni (če bi RES želel, bi delo že našel, saj ga je dovolj...). Poleg tega ponuja takšna oblika dela dosti bolj človeški (oseben) pristop (ljudem namenimo več časa, k nam lahko pridejo večkrat in brez kakih posebnih najav, ni (vsaj zaenkrat) mučnega čakanja in razmišljanja o svoji žalostni usodi in - predv-
5
Knjižničarske novice 8( 1998)7
sem - v knjižnici lahko počnejo še kaj
drugega...).
Ob tem ni nepomembno tudi dejstvo, da omenjeni projekt zadeva skupino nezaposlenih, ki jo knjižničarji že dolgo in še zlasti prizadevno (pa kljub temu, žal, ne vedno uspešno) vabimo v knjižnice. Takšna širitev ponudbe bo, ob brezplačnem članstvu za to skupino uporabnikov in, na primer, ob tisti ponudbi s področja izobraževanja s katero se že lahko pohvalimo, gotovo velik korak naprej v prizadevanjih knjižnice, da nezaposleni postanejo naša stalna publika, ki bo aktivno oblikovala svoje potrebe in zahteve v odnosu do knjižnice.
Tomaž Pevec
NOVICE IZ BRALNEGA DRUŠTVA SLOVENIJE
Bralno društvo Slovenije vas vabi, da:
-	da obnovite članarinov Bralnem društvu Slovenije oziroma se vanj včlanite;
-	se včlanite tudi v International Reading Association (za malo denarja veliko koristi);
-	kupite zbornik 1. posvetovan-jaBDS "Pouk branja z vidika prenove", ki ga prodaja Zavod RS za šolstvo;
-	kupite tudi zbornik 2. posvetovanja BDS "Branje - skrb vseh", ki bo izšel 8. septembra (mednarodni dan pismenosti);
-	da pridete na posvet "O bralni znački od rojstva do smrti", v Šentjernej 17/18. septembra; informacije: predsednik Bralnega društva Dolenjske, Bele krajine in Posavja, Jože Zupan, OS Sentrupert, tel. 068 40006;
-	se udeležite tudi posveta "Od ustvarjalnega branja k ustvaijalnemu branju", ki ga pripravlja Matična knjižnica v Izoli, 19. novembra;
-	delite zgibanke o branju, ki jih bo jeseni izdalo BDS;
-	sodelujete pri izvedbi bralnega kviza "Oton Župančič in Bela krajina", morda boste izbrani za nagrado BDS "najboljši mentor";
-	sporočite na sedež BDS (Turjaška 1, Ljubljana, tel. 1255 014, Jelka Kastelic, Silva Novljan) svoje želje in predloge za temo posvetovanja BDS v letu 1999.
Bodite aktivni še naprej in aktivirajte še druge, berite zase, za druge ter drugim in lepo se imejte na zasluženih počitnicah, četudi ne boste brali!
BORZA DELA
Francoski Inštitut Charles Nodier
vabi k sodelovanju od prvega septembra dalje diplomiranega bibliotekarja/ko za Center za Raziskave. Zaželje-ne so strokovne izkušnje s tega področja. Znanje francoščine je obvezno. Nadaljnjo izobraževanje v Franciji zagotavlja IFCN. Kandidat/ka mora imeti občutek za odgovornost, smisel za knjige, poznavanje multimedijskih
BRALNO DRUŠTVO
6
Knjižničarske novice 8( 1998)7
PA ŠE TO
' -	\ 'V ' ■••; " ; ^
pripomočkov, zanimanje za francosko kulturo.
Pisne prošnje z življenjepisom pošljite na naslov: Madame Schell
Directeur IFCN Charles Nodier
Breg 12
1000 Ljubljana
Iztok Močevnik, izredni študent bibli-otekarstva s strokovnim izpitom za knjižničarja ter izpitom za restavratorskega telinika-knj igo veza, išče zaposlitev. Vse dodatne informacije dobite na tel.: 061/14-23-073.
mag. Irena Sapač, direktorica Univerzitetne knjižnice Maribor, je na Fi-lozofskoj fakulteti Sveučilišča u Zagrebu, 18. junija uspešno zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom: "Vrednovanje informacijskih izvora u sveučilišnom knjižničnom sustavu". Kolegici iskreno čestitamo !
NA KOLENA, KNJIŽNIČARSKI SVET, JAZ SEM MELITA AMBROŽIČ
(bi rekel Hinko Smrekar)
Vsaka medalja ima dve plati. Vsem tistim, ki ste prebrali članek Imamo knjižničarji raje "svoje" Ranganat-hanove zakone v rubriki Pa še to -
Knjižničarske novice št. 5/1998, želimo predstaviti še našo - drugo plat. Neprijetnega pripetljaja z vami, spoštovana gospa Melita Ambrožič, se spominjamo vse štiri knjižničarke, ki smo bile prisotne ob vašem obisku. Glede na to, da smo bile vse presenečene nad vašo nevednostjo, si upam pokazati spodrsljaj z obrazložitvijo tudi z naše strani.
1. Motilo vas je to, da v bližini računalnikov ni bilo navodil za uporabljanje programa COBISS/OPAC. Zgibanke o COBISSu takrat res ni bilo na vidnem mestu. Nekajletne izkušnje nam kažejo, daje uporaba tega programa res tako preprosta, da rabile samo klik in klik, česar pa nepoznavalci in stare mame ne počno s pomočjo zgibanke in ne česa drugega, temveč iščejo pomoč pri knjižničarju. Na začetku programa (ob vstopu v bazo podatkov naše knjižnice) se izpiše obvestilo, da izposoja ni avtomatizirana s sistemom COBISS. Na terminalu lahko vidite našo knjižno zalogo, ni pa tam razvidno, če je gradivo na razpolago. In ob tem ste pokazali prvo osuplost z ne ravno vljudnimi pripombami. Sploh ni res, da ni bilo nikjer v bližini nobenega
v
ČESTITKA
7
Knjižničarske novice 8(1998)7
listka za zapisovanje. Listkov in pisal je v knjižnici (na vidnem mestu) vedno dovolj.
2.	Iskali ste Kosmača in Brezino. Od tu naprej ste res streljali kozle! Kaj pomeni "prebrskati vso osmico"? Vsi knjižničarji vemo, da je to leposlovje. Vam je vsaj malo jasno, kolikšen del naše knjižne zaloge potemtakem obsega osmica? Da ne govorimo o tem, da imamo tudi mladinski oddelek in tam knjige urejene po stopnjah C, P, M. Na listku sta imeli zapisano 8-311.3, vprašali ste pa: kje imamo trojko. Ta UDK pomeni pustolovski roman in je ravno tako "osmica", trojka pa je za vsakega knjižničarja družboslovje (ne družboslovni roman, ki sploh ne obstaja in te informacije pri nas niste dobili) kot npr. sociologija, ekonomija itd. Tu smo se že malo spogledovale. Iz članka se čuti, da smo utegnile celo sedeti. Omenili pa niste, da smo imeli veliko število bralcev (ki so takrat potrebovali pomoč), kar je normalen pojav v času šolskih počitnic.
3.	Lahko trdim, da je naš odnos do bralcev profesionalen. Vsakega bralca ob vpisu prijazno uvedemo v knjižnico in mu razložimo razporeditev, da se (začuda) znajdejo celo osnovnošolci in smo vedno na razpolago za prijazno postrežbo. Celo radi imamo zahtevne bralce (je pa to nekaj drugega od sitnega in domišljavega bralca). Naš končni cilj je uporabnik.
Nikakor se ne moremo strinjati z vašo primerjavo splošnoizobraževalne knjižnice z mavzolejem ali skladiščem knjig. Verjetno bi bilo koristno za vse slovensko knjižničarstvo, če bi teoretiki vaše vrste kdaj stopili v realno knjižničarsko življenje, izposodili na dan 1500 do 2000 knjig in v soboto v petih
urah kasnih 1000 in zraven nasmejani prenašali izpade, kot je bil vaš. Tudi ne verjamem, da bi ob taki izposoji še govorili o mavzolejih.
Pa še to: knjižničarju je UDK osnovno orodje. Ne vem, zakaj svojega znanja niste uporabili takrat. Orodja za pisanje tudi ne obvladate, sicer ne bi zapisali "sploh ne znam porabiti teorijo", kajti v slovenščini se zanikani povedek veže s predmetom v rodilniku in zato rečemo, da ne znamo uporabiti teorije.
Glede bontona: vemo, kaj je rekel Levstik: "Ga bom mar s pogačo pital, kadar se s kom kregam?" Nastopili ste skrajno vzvišeno in povzročili napačen odziv. Ne mislim, da je to prav. Imamo v takih primerih odgovorno osebo in pritožno knjigo, ne pa javno linča-nje v knjižničarskem glasilu.
Ker je napad najboljša obramba, mi je vaše pisanje bolj jasno v tej luči: videli smo vas v trenutku slabosti, nestrpno in v svoji stroki nemočno. Kaj je laže, kot za svoje neznanje obdolžiti druge?
Marija Mazi čisto navadna knjižničarka v čisto navadni (ampak za mnoge prijazne bralce čisto prijazni) knjižnici
Spoštovana knjižničarka!
Veseli me, da ste prikazali tudi drugo plat medalje, ki je še jaz nisem poznala. Nisem vedela, da ste postavili mojo diagnozo, po kateri sem slepa, gluha, sitna, vzvišena, nevedna, nemočna in delam izgrede. Tudi nisem vedela, da se spogledujete za mojim hrbtom in naslajate ob moji nevednosti in nemoči med vašimi policami z gradivom. Nisem vas obiskala službeno,
8
Knjižničarske novice 8( 1998)7
obiskala sem vas kot vsak drug uporabnik, tako prijazen kot siten. Zato mi ni treba očitati, kaj vse bi knjižničar moral vedeti in katera orodja bi moral poznati (mimogrede, osnovno orodje knjižničarjev še zdaleč ni UDK!). Zal tudi poante mojega zapisa niste razumeli, če bi jo, ne bi rabili Smrekarja in Levstika in vaši argumenti bi bili drugačni. Priznam pa vam, da nisem slavist in vem npr. več o delovanju Evropske unije in ameriškega kongresa kot pa o rodilnikih, pridevnikih, glagolih ... še vejice in velike začetnice me občasno spravljajo v obup. Nisem tudi nikakršen "teoretik", ki se ne zna spustiti na realna tla - 12 let sem preživela v "praksi", precej časa za izpo-sojevalnim pultom visokošolske knjižnice! Zato mi leposlovje res ni blizu, mi je pa "trojka". Na vaše ostale trditve ne bom odgovarjala, ker povedo več o vas kot pa o meni. Pristavila bi le še to, da imate lepo knjižnico in me veseli, da so uporabniki zadovoljni z vašimi storitvami. A nikar jih ne delite na prijazne in sitne, vsi pričakujejo od vas enak odnos. Tako pač je, nihče naju ni silil v to, da si izbereva poklic knjižničarke, mar ne? hi uporabnik ni kriv (tudi jaz ne), če morate vi v soboto izposoditi 1.000 knjig. Je pa to dejstvo skrajno žalostno in je treba nanj opozoriti na drugem mestu!
Melita Ambrožič
PRILOGA
Letošnje strokovno posvetovanje in skupščina Zveze bibliotekarskih društev Slovenije bo, kot smo že najavili, v Celju in sicer od 7. do 9. oktobra. V tej številki Knjižničarskih novic objavljamo okvirni program posvetovanja in ponovno tudi prijavnico za posvetovanje, prijavnico za hotel in seznam hotelov, kjer boste lahko prenočevali. Prosimo vas, da se prijavite pravočasno in se tako izognete morebitnim neljubim presenečenjem.
P.S. Opravičujem se za navedbo, da sem bila usmerjena k "družboslovnim" romanom (profesionalna deformacija!), verjetno ste omenili "družbeni" roman, prav gotovo pa ne "pustolovskega".
9
Knjižničarske novice 8( 1998)7
Priloga Knjižničarskih novic S< 199818-9
STROKOVNO POSVETOVANJE IN SKUPŠČINA ZBDS NORMA TIVNI POLOŽAJ KNJIŽNIČARSTVA
Celje, Celjski dom, 7. - 9. oktober 1998
Letošnje strokovno posvetovanje in skupščina Zveze bibliotekarskih društev Slovenije bo, kot smo že najavili, v Celju in sicer od 7. do 9. oktobra. V tej številki Knjižničarskih novic ponovno objavljamo prijavnico za posvetovanje, prijavnico za hotel in seznam hotelov, kjer boste lahko prenočevali. Prosimo vas, da se prijavite pravočasno in se tako izognete morebitnim neljubim presenečenjem.
Tematika posvetovanja je bila opisana v drugi številki knjižničarskih novic, v nadaljevanju pa vam posredujemo okvirni program posvetovanja.
OKVIRNI PROGRAM
SREDA, 7. 10. 1998
Registracija udeležencev
Otvoritev posvetovanja, pozdravni nagovori, podelitev Čopovih diplom, uvodni referat:
Pregled normativne dejavnosti na področju knjižničarstva od leta 1945 do leta 1990
Kosilo
Referati (Dvorana Union)
Normativna ureditev področja knjižničarstva v kontekstu
novega kulturnopolitičnega modela
Kritične točke normativnega okvira knjižničarstva
Primerjalni elementi pristopa k zakonodaji o knjižnicah Odmor
Referati (Dvorana Union)
Copy right: kaj nas informatika-knjižničarja obvezuje in kaj nam dovoljuje?
Knjižnice, založbe in sodobni predpisi Poslovanje knjižnic
Večerja	(Hotel Celeia)
9.00. -13.00 11.00- 12.30
Ivo Pintarič:
12.30-14.00
14.00-15.30 Vesna Čopič:
mag. Lenart Šetinc: mag. Franci Pivec, dr. Tvrtko Sercar:
15.30-16.00
16.00-17.30 mag. Majda Sef:
dr. Martin Znideršič: Martin Poček:
20.00
1
Priloga Knjižničarskih novic 8(1998)7
ČETRTEK, 8. 10. 1998
9.00-10.30 Tilka Jamnik:
Ivan Markovič:
Nevenka Južnič, mag Primož Južnič:
10.30-11.00
10.30-12.00
11.00-12.00
12.30-20.30
Referati (Dvorana Union)
Normativni položaj bibliopedagoške dejavnosti v mladinskem knjižničarstvu
Skrb za varstvo manjšin v slovenskih zakonih in normativih z knjižnice
Knjižnice, skupaj v različnosti Odmor
Delavnica za šolske knjižnice	(Dvorana Union)
Skupščina ZBDS (Dvorana Union) Izlet (Podsreda in Olimje)
8.00 - 9.30
Sandra Kurnik Zupanič: Okrogla iniza:
9.30-10.00
10.00-13.30
Sekcija za SIK:
Tema: Moderator: Uvodni referat:
PETEK, 9. 10. 1998
Referati, okrogla miza	(Dvorana Union)
Napredovanje na delovnem mestu v knjižničarski stroki Usposabljnje knjižničnih delavcev
Odmor
Okrogle mize (Dvorana Union, Mali Union, Celjski dom) (Dvorana Union)
Normativna ureditev v kontekstu uporabnika dr. Silva Novljan
Lado Planko: Knjižnice med razsvetljenstvom pragmatizmom
m
Sekcija za visokošolske knjižnice: (Celjski dom)
Alenka Logar-Pleško:	Normativni položaj knjižničarstva: univerzne ali visokošolske
knjižnice med normativi in resničnostjo Mojca Dolgan-Petrič:	Standardi in normativi v slovenskih visokošolskih knjižnicah
med teorijo in prakso
Sekcija za specialne knjižnice: (Mali Union) mag. Nada Cešnovar,
Violetta Bottazzo:	Praktična uporaba standardov pri strateškem planiranju v
specialnih knjižnicah
Anamarija Rožič-IJristovski, Sonja Pogačnik,
Vpliv informacijskih tehnologij na vlogo medicinskih knjižnic
Boža Obere: 11.30-13.00 13.00-14.30
Kosilo
Okrogle mize sekci j
2
Priloga Knjižničarskih novic 8(1998)7
Sekcija za šolske knjižnice:	(Dvorana Unionj
Tema:	Aktualna problematika normativov in standardov v šolskih
knjižnicah v Sloveniji Moderator:	Nataša Kuštrin Tušek
Uvodni referat:	Francka Zumer: Izobraževanje in planirnje kariere šolskih
knjižničarjev v Sloveniji
Sekcija za domoznanstvo: (Celjski dom) Moderator:	Branko Goropevšek
Sekcija za potujoče knjižnice: (Mali Union) Moderator:	Nika Pugelj
Referati so razporejeni po posameznih vsebinskih sklopih in v okviru sekcij za šolske, visokošolske, splošne in specialne knjižnice ter v okviru sekcije za domoznanstvo in sekcije za potujoče knjižnice. Poskusili bomo tudi organizirati razpravo na temo Usposabljanje knjižničnih delavcev.
V času posvetovanja bomo organizirali tudi izlet v Podsredo in v Olimje, ki bo za udeležence, ki se bodo prijavili za vse tri dni, brezplačen.
Na seji programskega odbora je bila sprejeta tudi pobuda, ki je prišla predvsem s strani knjižničark in knjižničarjev iz šolskih knjižnic, da se omogoči udeležba na posvetovanju tudi tistim, ki se iz različnih razlogov želijo udeležiti posvetovanja samo en dan. Višina enodnevne kotizacije ne vključuje stroškov za večerjo ali izlet.
Kotizacija za posvetovanje za vse tri dni za člane društev znaša 20.000 SIT, za nečlane pa 25.000 SIT.
Kotizacija za enodnevno udeležbo za člane društev znaša 15.000 SIT, za nečlane pa 20.000 SIT.
Rok prijave in plačila je 15. september 1998. Po tem datumu vaših prijav ne bomo mogli več upoštevati.
Prijavnice za posvetovanje pošljite na naslov: ZBDS, Turjaška 1, 1000 Ljubljana, prijavnico za hotel pa na naslov izbranega hotela.
3
Priloga Knjižničarskih novic 8(1998)6
STROKOVNO POSVETOVANJE IN SKUPŠČINA ZBDS NORMATIVNI POLOŽAJ KNJIŽNIČARSTVA
Celje, Celjski dom, 7. - 9, oktober 1998
PRIJAVNICA
Prijavljam udeležbo na strokovnem posvetovanju ZBDS:
Ime in priimek:__
Knjižnica/ustanova:_
Delovno mesto:_
Naslov:_
Tel./fax:_ E-mail:_
Član društva bibliotekarjev (katerega):_______
Plačana članarina za leto 1998 (da, ne, kdaj):_
Obkrožite: 3 dni	l.dan	2. dan	3. dan
Višina kotizacije za udeležbo znaša za člane 20.000 SIT, za nečlane pa 25.000 SIT.
Višina kotizacije za enodnevno udeležbo znaša za člane 15.000 SIT, za nečlane pa 20.000 SIT.
Rok prijave in plačila kotizacije je 15. september 1998.
Kotizacijo vplačajte na ZR ZBDS Ljubljana, 50100-678-47436. Prosimo vas, da prijavnici priložite dokazilo o plačilu.
Datum:__Podpis:_
Prijave sprejemamo do 15. septembra 1998 na naslov: ZBDS, Turjaška 1, 1000 Ljubljana. Prijavnici obvezno priložite dokazilo o plačilu kotizacije.
Priloga Knjižničarskih novic 7(1998)6
STROKOVNO POSVETOVANJE IN SKUPŠČINA ZBDS NORMA TIVNI POLOŽAJ KNJIŽNIČARSTVA
Celje, Celjski dom, 7. - 9. oktober 1998
REZERVACIJA HOTELA
Ime in priimek:_
Knjižnica/ustanova:_
Naslov:_
Tel. /fax:_ E-mail:__________
Bivanje v hotelu_ od_ do
Označite izbrano sobo!
enoposteljna soba n	troposteljna soba □
dvoposteljna soba □	štiriposteljna soba □
Sobo želim deliti z	_
Storitve lahko poravnate samo s plačilno kartico oz. gotovino.
Svetujemo vam, da pred prijavo pri kontaktni osebi hotela preverite zasedenost sob.
Prijavo rezervacije pošljite na naslov izbranega hotela (gl. seznam hotelov) do 15. septembra 1998.
Priloga Knjižničarskih novic 8(1998)7-9
SEZNAM HOTELOV
HOTEL CELEIA /B kategorija (TWC)	št. sob
Mariborska cesta 3 enopo. soba	10
3000 Celje dvopo. soba	10
Tel. (063) 443-151 tropo. soba	5 Telefaks (063) 485-160 Kontaktna oseba: Bojan ROMIH
HOTEL EVROPA / B kategorija (TWC)	št. sob
Krekov trg 4 dvopo. soba	43
3000 Celje tropo. soba	6
Tel. (063) 443-400 štiripo. soba	3 Telefaks (063) 484-343 Kontaktna oseba: Marko ZDOVC
HOTEL MERX / B kategorija (TWC)	št. sob
Ljubljanska cesta 39	enopo. soba	5
3000 Celje	dvopo. soba	10
Tel. (063)452-018
Telefaks (063)451-401
Kontaktna oseba: Drago VODUSEK
HOTEL TURŠKA MAČKA / B kategorija (TWC)	št. sob
Gledališka 7 enopo. soba	6
3000 Celje dvopo. soba	12
Tel. (063)484-611 tropo. soba	1 Telefaks (063) 442-908 Kontaktna oseba: Zinka HLUPIČ
HOTEL HUM LAŠKO** / B kategorija (TWC)	št. sob
Trg svobode 1	enopo.soba	6
3270 Laško	dvopo.soba	14
Tel. (063) 731-499 Telefaks (063) 731-736 Kontaktna oseba: Jože Aškerc
ZDRAVILIŠČE LAŠKO** / B kategorija (TWC) št. sob
Zdraviliška cesta 4	dvopo. soba	10
3270 Laško
Tel. (063) 731-312
Telefaks (063) 731-347
Kontaktna oseba: Metka KRIVEC
cena
5.600,00 SIT 4.900,00 SIT 3.300,00 SIT
cena
5.150,00 SIT 4.450,00 SIT 4.075,00 SIT
*
cena
6.340,00 SIT 5.340,00 SIT
*
cena
5.890,00 SIT 4.750,00 SIT 4.135,00 SIT
cena
5.225,00 SIT 4.037,00 SIT
*
cena 5.150,00 SIT
Cene veljajo za eno osebo. V primeru sprememb menjalniškega tečaja tujih valut si hoteli pridržujejo pravico do spremembe cen!
Za udeležence posvetovanja, ki bodo bivali v Laškem, bo organiziran avtobusni prevoz.