In»«rntl nu nprcjiimnjo In vni ji trinlnpna vrtita : H hr., ho t i h U h lli ml, lu u 1 " II II o II 6 I* I ^ M II l| 1| -1 II 1'rl VfCkrutllom tinkunjl n« (tonu primerilo v.nmnjtin. Rokopisi tto no vračajo, iinlrniikiivKim pitnim h« na »prejnmijn. N iroinlno prijemu npravnlMvo (min iiiHlrncijn) in t'kn| edicija im K oiiin trnu li. Al. HI Ho poftli |>ro|em«n vel|n : Zn ...In leto . 10 tri. kr r\ TM* «11 pnlleln . . 6 „ M BH četrt lotil . . U ,, 80 „ V administraciji v<'l|n mi pol let« . r.a i i'tri li t n 4 1(1 Filltitii lisi n slovenski narod. V Ljubljani mi dum pimiljim i velJA lil) kr. ver nit letu. VrcdaiMvo |n v Kiiivji dolini Alev. yil, l/hn|n po trikrat mi teden in Hiri'r v tarok, i'rlili'K in Holiutii. Avstrija in evropski kongres Nedavno no grofu Andrussy u v tnkrnj litavski delegaciji hudo poprijeinuli. Vsem hc dozdeva, d« j« Avstrija vsled angleško i tiskcgn pornzumljenja izolirana (osaiuljenii). (in f An-drassy pa se jo kazal zaupanja polnega. On pravi, da se ne boji zato, da bo Avstrija lahko vse dosegla na kongresu, kar jej je najbolj pri srci. Vkljub temu nadepolnemu razpoloženju našega drž. kuneelnrja se nuni vendar do/deva, da naš položaj ni tako sijajen, kakor nam hoče grof Ati(lrassy dopovedati. 1'orazuinljenje med Anglijo in Rusijo je v isti ni za Avstrijo sitno, in lo le zavolj tega, ker je naša politika vedno lavirala med obema strankama , da ui bila ne mrzla, ne gorka ; nismo bili prijatelji Angležem, niti Rusom, pa tudi nikogar odkriti sov ražniki. Dostikrat smo rekli, da s lak« politiko Avstrija ne bo druzega dosegla, nego da se bo vsem zamerila. Tako je tudi prišlo. Tako se piše i/, Londona v ,,Ki'»llier Zl.g." : „Avstnja je vedno Čakala, da bomo mi (Angleži) kuhanj i z žrjnvice izvlekli; zdaj pu, ko m nič storila, hoče lep kos dežele /.a se pridobiti." Ali hočemo navajati mar še ruske glasove V Tam so na Avstrijo še boli razkačeni, ko im Anglijo, ker za Anglijo vsil) vedi'), da je od krita sovražnica, od Avslri|e pa nič. dobrega ne pričakujejo, čeravno se prijazno dela. Zato ho ruski listi že davno pisali , naj se liusiju poruzumi z Anglijo in poti in z Avstripi ostreje govori, (le In ne to ren zgodilo, potem Im ne še le prav pokazala napačna politika Madjnra Andrnssya. Nuj bi bili sklenili /. Rusijo po Steno prijateljstvo, kakor ho želeli avstrijski Slovani, potem bi bila Avstrija za vse slučaje zavarovana, ('e pa lega niso hoteli , naj bi se bili vsaj trdno Anglijo oklenili, jiotem bi se morala tudi ta za Avstrijo potegniti. Tako pu ■ •<• je Avstrija sainu izolirala, (irof Andrnssj ni hotel nikomur prijatelj biti, zdaj bo pa na kongresu brez prijatelju ostal. Rekel je sicer skrivnostno v delegacijah, da ima zaveznike; mogoče je pa tudi, du se močno moti. Kakor okoliščine kažejo, ne moremo nikjer najti pravega prijatelja Avstrije. Angleški list „(llobe" našteva tiste točke, o klerih ste se Rusija in Angliju porazumeli; tun» pa ne najdemo nič o Rosni ali o Karu in kar je še tacegu , kur je Avstriji nu srce prirnščeno. Angleži, če list prav poroča, tudi neinajo nič zoper lo, da se llesarabija Rusiji nazaj odstopi. Angleži so tedaj le za se skrbeli, češ, ti Avstrija skrbi pa za se; tu se jasno vidi, du Anglija naša zaveznica ni. Du pa z Rusijo nismo zmenjeni, priznal je grof Amlrussy sum. Italija tega ni odobrila, du so miši zašel i Adakaleh, laški listi nasprotno vedno očitneje pišejo, du morajo i/, te zmešnjave tudi kak dobiček imeti, iu sicer kažejo nu Trst m južno Tirolsko. Ali se more potem verjeli, du In hilu Italiju z 11111111? Morila nas bo pa Bizmurk podpiral nu kongresu V Kaka zmotil, če v tega zaupamo! Saj on na nič druzega ne gleda, kakor na razpad Avstrije. Ostane tedaj še Francoska. 1'« 111 imajo pa razstavo, in če bi jih to nemo lilo, ali nas more branit i I'" raneja proti tolikim sovražnikom V V resnici bolje bi bilo, da bi bili Ignatijeva nu Dunaji bolj prijazno sprejeli m ga n<- pu lili nezadovoljnega oditi. Takrat je bil čas, pridobiti za Avstrijo polovico v/hoda; niso hoteli polovice; zdaj pu naj pa zijo naši državniki, da iz cele homatije brez /gube ven pridejo, na dobiček niti ni misliti. Vsakako bo naš avstrijski položaj nu kongresu jako težaven in siten, 111 to le po krivdi nesrečne lnudjursko politike. (Jovor slovenskega poslanca grofa llohcuuarla v državnem zboru. (Konec.) Obračam se tedaj do stranke, ki je v teli letih iniolu moč v rokah, in bom ministerstvo le omenil , kedar ne bo mogoče drugači. Mislim, gospoda, da nobenemu državniku ne more bili dvomliivo, da tako dolgo ne dohomo /u oba delu povoljne nagodbe, dokler bo vsaki del enostransko le svoje koristi zagovarjal. Ogerska pravi: Ja/ ne morem več nositi bremen, ki 1111 jih naklada nagodbu od I- 18t>7. Mi odgovarjamo: Mi ti ne moremo pomagali, sami že pretežko nosimo, ('e pogledamo v državne strošku obeh polovic, prepričali se bomo, du imata oba delu prav. Tako je, tukaj ne pomaga nobeno bnruntunje; dogovori so sklenjeni, prej ko so prav pričeti l'o stališče bi so moralo odstraniti, 111 postaviti nu nn-govo mesto stališče celote, obče koristi monarhije. Potem se ne bo več v tem pomoč iskalu, da bo jedua polovica skušala bremena na drugo zvaliti, ampak priznalo se bo, du ste obe po-loviei preveč obteženi, in du je tega nesrečna sistema od leta ISl!7 kriva , ki zavira vsak gospodarsk napredek , pa ob enem nas v politični moči slabi. Na dalje se ne bo moglo zanikali, da taka država ne more obstati, ki se moril vsakih deset. let. vnovič za pogoje svojega denarnega in gospodarskega bitju bo- O noposvočovnnji nmlolj. („ravo spoštovati. (Dobro, dobro! na desni). To je bila po mojem mnenji pripravljajoča naloga za našo politiko v zadnjih letih; zdaj si pa oglejte, kake odnošaje so v naši polovici vstvarili 1 Žest let je preteklo, šest dragih let, v katerih se jo ravno nasprotna politika vganjala, v kterih se je državna modrost iskala v tem, prezirati pravice dežela in uničiti vsako samostojno življenje (dobro! ua desni); storilo seje vse, da se skupna velika Avstrija prstudi različnim narodom. (Dobro! na desui). Zahvaliti so imamo slavni preteklosti in upanju v boljšo bodočnost, zahvaliti zvesti ljubezni do vladarske rodovine, da se želja po razpadu Avstrije med narodi naše polovice še ni vtrdila. Nikar pa ne mislimo na to, da bi si pridobili simpatij med tujimi narodi, mi bi se britko varali ; ne mislimo na to , da bi se ponosua Ogerska tesneje z nami zvezala. Ta dežela še ui pozabila dobe I8(il do 18G7, in se ne. bo zvezala z državo, ki samostojnost svojih delov ne pripo/.nava, da celo šiloma uničuje (dobro! na desni), da zagotovi vlado jed n emu narodu, iu v njem le jednej stranki. (Dobro! dobro I ua desni.) Ce vam je, gospoda, v včerajšnji seji gospod poslanec iz Bukovine z domoljubjem strahu žugal, da ne bo centralizem ampak federalizem prevzel dedšino dualizma, potem je slutil nekaj tacega, kar se zgoditi mora. Ne bom vam ponavljal tega prerokovanja, vendar rečem, da se Ogerska ne bo z nami tesneje zvezala, dokler ne bomo spoštovali pravic drugih dežela, (Tako je! dobro 1 na desni.) To je tudi najboljša centralizacija, ker se le po njej vse moči države za visoke in za najviše namene monarhije vkuji zbrati dado. (Na desni: dobro!) Za tako ne samo v svobodne oblike stlačeno, ampak v resnici na svobodno podlago postavljeno državo bodo vsi narodi z enako ljubeznijo in vdanostjo vse storili, zopet se jej bodo rade druge deželice pridruževale, in zamogla bo Avstrija svojo zgodovinsko nalogo izpolnovati. (Dobro, dobro! na desni.) Danes, gospodje, pa vidimo ravno nas -protno podobo, to je tako, ki je morala izvirati iz slabe politike prejžnjih let. Tisti, ki so to politiko dozdaj podpirali, naj zdaj le pripoguejo svoje hrbte pod kavdinski jarem. Od nas pa se kaj tacega ne sme zahtevati. Mi smo tej politiki od početka nasprotovali, mi smo pred njo svarili, dokler je bil čas. Ne moremo vam tedaj slediti ua tej žalostn i poti. (Dobro! na desni.) In če nas k temu silijo z opominom na zunanjo nevarnost, odgovarjam le to: Kes da ta čas ni pripraven za notranje zmešnjave in prepire; pa pri takih okolnostib je bilo pričakovati, da bodo vitežki Madjari k nam stopili in rekli: „Pustimo za sedaj terjatve in prepire, in naj ostane nagodba, kakoršna je bila dosedaj, dokler ne pridejo mirnejši časi." To pa se ni zgodilo, Ogri so mislili, da je ravno pravi čas, da nas napadejo, in nas k novim koncesijam prisilijo. Zoper tak napad imamo le jedno orožje: to je, odbiti ga z enako odločnostjo. (Dobro ua desni.) Tako nam ostane le ta prevdarek : če že ne moremo za naše ljudstvo, ki se v vedno luijše revščino pogrezuje, nič druzega storiti, hočemo nasprotovati vsaj predlogu, ki nam hoče na korist Ogerske nova bremena naložiti. (Dobro! ua desni). To zabraniti svetuje predlog odsekove večine, in za ta predlog bomo tedaj glasovali. (Živahno ploskanje in dobroklici na desui.) Politični pregled. V Ljubljani, 5. junija. Avstrijske dežele. IfliiilMtcrski Ntcl vršil se je v nedeljo od 6. do 7tt9. ure pod predseduištvom cesarjevim na Dunaju, o kterem se pa ne ve, kaj da je obravnaval. V dclr^iieiji ogerski je hrvaški poslanec Kukuljcvič živo priporočal, da naj Avstrija začasno ali stalno zasede Bosno in Hercegovino ter skuša raztegniti se celo do Soluna in egejskega morja, ker bi bilo jt.o jako koristno za Hrvatsko, kakor tudi za Ogersko in sploh za celo cesarstvo. Zato priporoča vna-ujemu ministru, da naj si skuša na kongresu pridobiti jiravico do omenjenih dežel, in naj nikar ne pozabi, da so prebivalci teh dežel sklenili se nikdar več ue podvreči vladi Turški, ki je bila tolikanj trinoška in sramotna, iu da jih bodo v tem sklepu vsi sorodni narodi m krščansko misleči ljudje našega cesarstva podpirali z vsimi dovoljenimi sredstvi. Državni 'Ihm* je sprejel postavo o kvoti s L'Jl glasovi proti (»2, postavo o dolgu 80 milj. gld. s 146 proti 42 in premembe gosposke. zbornice pri bankinem načrtu s 123 glasovi proti 108. Poslanec Monti je interpeliral vlado zarad umorov, ktere Turci počenjajo nad Dal matinci. Dalmatinski ces. namestnik baron Itodič je 2. t. m. došel v Kastel-Kambio. Polji-ški kraji se skušajo v razodevanju zvestobe in vdanosti do presv. cesarja in izrekajo prisrčno zahvalo ces. namestniku, ki je prvi obiskal Poljico. Viiauje države. Ne m Ali i CONiir Viljem se precej dobro počuti in zdravniki trdijo , da ni nobene nevarnosti. Kraljevič, ki je b svojo sojirogo bival na Angleškem, jirišel je 3. t. m. domu in tudi knez llismark imel je ravno la dan prit' v Berlin. O morilcu Nobilingu se nič prav zanesljivega ne vd. ltekel je boje, da je že 8 dni imel namen ustreliti cesarja, ker se mu je to zdelo za državo koristno, in da ima še več tovarišev , ki bodo to izvršili, če cesar zopet ozdravi. Pozneje niso od njega nič več zvedili, ker so ranjeni njegovi možgani in se , kakor poroča „N. fr. Pressc" že več ne zaveda. Ko se je razvedil napad, prišla je neki takoj mati njegova, ki je stotnikova vdova, k njemu in ga je vprašala: Si dobil denarjev? On: Ne. — To je li zadel loz? On: Ah Bog! Francoska skupščina je sprejela postavo, ki vravnava poštno pogodbo med Francosko in Avstrijo. ]%Ta VrmicoHkcm je Blavnost device orleanske napravila toliko navdušenost, da že ne vedo več, kam z venci, ki od vseh strani dohajajo in kterih je neki čez 1 milijon. Kaj je bila v primeri s to slovesnostjo svečanost, ktero so framasoui napravili Voltaireu? ]%» konsrcN, ki se ima 13. t. m. sni-diti v Berlinu, se pooblaščenci raznih držav že odpravljajo. Avstrijo bosta zastopala Andrassy iu Karolyi, Turčijo Savfet in Edem paša, Anglijo Beaconsfield, Salisbury iu Odo Russell, Francijo Waddington in poročnik St. Vallier. Avstrijski vladi jo nemški poročnik dotičuo vabilo izročil t. m. Kakor „Daily News" poročajo , zedinile ste se Rusija iu Anglija o Bledcčih točkah: Osnuje se neodvisna Ilulga-rija ; Tesabja, Epir in Kreta se zedini z Grško: Srbija in črnogora dobite h privoljenjem Avstrije nekaj novega sveta; vse druge turške pokrajine postanejo avtonomne pod nadzorstvom mednarodne komisije ; sultan ostane v Carigradu po imenu še višji vladar teh dežel. Kongres bode imel 8 sej, ki bodo v kakih tednih dovršcuc. Kiislti poročnik Suvalov je 2. t. m. odšel v Petrograd. General Totleben odločneje zahteva i/iprazneuje trdnjav , kar Turčija hoče tudi storiti. Turki so.meseca maja v Banialuki obesili 7 kristjanov, kmetov iz okolice baujaluške, brez sodnijske preiskave, nekaj pa so jih na skrivnem pomorili po ječah. Turški hajduki prihajajo k kmetom v okolici, ter jim s silo jemljejo živež, skiunijo žene , potem pa jih vladi zatožijo, kakor da bi držali s hajduki in vlada jih spravlja v zapor iu od ondod na vislice. To je še moliamedane v Banjaluki tako razdražilo, da so se pritožili pri vladi v Sera-jevem zarad tega. 1/, Serajeva je sicer prišla neka komisija, ki ima to preiskovati, vendar pa se ne nadejajo nobenega vspelia, ker je vlada s tim ravnanjem zadovoljna. In pod temi rabeljni naj bi še dalje prostovoljno ostali kristjani V 1 BVri/.ijshi šah je 2. tega m. došel v Berlin ter se precej drugi dan odpeljal naprej v Pariz. Izvirni ■ li} uhlju m dopisi. , 4. junija. (Naši m u a s p r o t n i k o m v p r e u d a r e k.) „Tag-blatt" od poslednje sobote svojim vernim bralcem pripoveduje, da je. Pasovski škof svojej duhovščini baje ostro prepovedal vsako politično „agitacijo" bodi si z leče, bodi si po društvih ali časopisih! Dalje čenča, da je neki duhovnik, ki je kot deželni poslanec ravno tega škofa prosil za duhovnega pomočnika ali namestnika, prč dobil odgovor: ,,Vi ste za duhovnika posvečen, ne za poslanca ; če boste le duhovenskemu svojemu poklicu živeli, Vam ne bode treba namestnika 1" Naš butelj, se ve, da škofa pohvali in pravi: prav je imel, po polnem pravi — Tako I? Duhovnik tedaj, le duhovnik naj si zakrije oči in zamaši ušesa, da ne bode niti slišal niti videl , kar se okoli njega godi I Niti z mazincem naj ne migne, če posvetni „osrečevalci ljudstva" cerkev in njeno uaprave napadajo ; Bog ne daj, da bi se branila duhovščina, če njeni nasprotniki kamenje ali pa — blato nanjo mečejo, nič ! ona ne sme druzega nego ljudem „vero ozuanje vati iu — krstiti jih, tako hoče „Tagblatt", kajti samo zato je duhovnik. Dobro! Dovoli nam le eno vprašanje, ljubeznjivi butelj I kaj praviš, čemu so pač tisti mogočni gospodje na svetu, mej katerimi Ti največ privrženikov šteješ in naj bolj zagrizle — čemu so birokrati? Kaj je njihov poklic ? za kaj so od države plačaui tisti mej njimi — in ni jih malo tacih — ki na poslanskih stoleh sede? kdo pa njihov uradniški posel opravlja ? O zoper namestovanje uradniških poslancev ni ugovora, kaj pak! Saj še dobro vemo , kako jezično in ognjeno je „Tgbtt," - še ni davno tega — zagovarjal pravico ^leodvisnoBti" državnih uradnikov do vsakovrstne dejanske udeležitve v javnem in — tajnem političnem gibanji! Zakaj dvojna mera I ? Kje je dosled-uost? — Eh, kaj bi je ne bilo! Ali mar menite, da bi ,,Tagblattuu duhovenske ,,agitacije" kaj na poti bile, če bi — njegovim nazorom ustrezale ?! I kaj še! To bi se potdin poteza! za politične pravice tistih , farjev," ktere zdaj hoče vse na enkrat v žlici vodo vtopiti. Kako pa brž vsacega duhovnika ki — bela vrana — nekamo svoj pot iti hoče, s plaščem svojega slaboglasneg'1 pokroviteljstva ogrne ter o ,.zmer nosti", o ,,pravem krščanskem duhu" in družili tacih njemu čisto neznanih pojuiovih blodi 1 če se mu primerno zdi, celo sv. pismo navaja, poleg tega pa v enomer krščanstva načelo pre-žira, da so ,,'judje bratje, bratje v s i narodi !u Da bi bil kak narod obsojen, na veke biti ..podlaga tujčevej peti" — o tem, gospfida ustavoverci, ii:čcsar m v sv. pismu! I r. S>»lnij*k«'£a 21. maja.*) (Dvojni obisk.) Zliog opravkov sem pohodil nektere kraje naše lepe dolenjsko strani; videl mar-sikuj veselega , a se tudi prepričal o mnogih nedostatkih, ki tlačijo naše ubogo ljudstvo. — Ravno takrat je obiskaval prevzvišeni kuezo škoi ljubljanski Janez Krizostom trebanjsko in novomeško dekanijo, koder je ob enem tudi delil zakrament sv. birme. Take priložnosti, kakor sem se sam prepričal, videl in slišal, imenujejo se res lahko prave narodne sveča nosti. Bralo so je ljudstvu veselje na obrazu, ko ima v svoji sredi višega pastirja, od malega do velicega vse je zadovoljno, vse pozabi na svoje t lige in bremena, ki ga tišče in to svoje notrauje veselje razodeva tudi zunanje kolikor premore po svojih močeh. Skoro bi se reklo , da je obiskovanje vladike podobno zmagoslavnemu obhodu , kterega je svoje dni obhajal kak rimski lavoroveučani vojevoda po srečno končani vojski. Kajti vse hiti, vse tiši videti svojega pastirja, ki pride delit skrivnosti božje v sredo svojih ovčic. Vkljub svojej starosti je svetli knez neumorno delaven na težavnem potovanji; obdan od neštevilnih vernikov obhaja službo duhovsko: On veliki du hoven, povsod opravlja najsvetejšo daritev sv maše; ou oznanuje božjo besedo, in sicer gladki slovenščini z ljubeznipolnim, razločnim glasom, ki kaj milo doni na ušesa in globoko sega poslušalcu v srce.; povsod spodbuja svoje ljudstvo k vedno večji ljubezni do Boga in s. cerkve katoliške. On deli skoro po vseli farah zakrament sv. R. T. neštevilnim verni kom ter se tako sam osebno prepriča, kako zdravo je še jedro priprostega ljudstva slo venskega, ki išče svoje tolažbe in pomoči pri Gospodu vojskinih trum; sam lahko vidi, kako žalostno bi bilo, ako bi tako imenovani „om kani" svoj namen dosegli, „da bi sijouska pota žalovala", ter ljudstvu še ta blagor odvzeli kakor so mu jih že mnogotero. Knez se j imel priliko prepričati, koliko omikancev je poslušalo glas svojega višjega pastirja , da bi se. vdeležili duhovnih dobrot po sv. zakramentih Pač je vladika tu ali tam prejel novošegnih formalnih poklonov, vizit in napitnic pri na vaduih obedih — a srce takih, menimo, je stalo ledeno. Drugače liri jedru naroda, on si čuti osrečenega. — Vladika izprašuje sam mladino in po večini so prepriča, da je dokaj podučena in razvitega duha in jej res veljajo Vodnikove besede: „Za uk si prebrisane glave". Iz tega pa tudi lahko posname, koliko si mora i *) Zukaaujono. Vred. duhovščina še posebej prizadevati, da mladež izuri, ker šolska tedenska ura ali dve gotovo ne zadostujete bri takem številu otrok , kakor jih je videl skoro v vsaki fari. In ko bi se zraven pomislilo, da se duhovni poleg svojih na premnogih krajih obilnih stanovskih opravil, še toliko z mladino vkvarjajo, in se ozrlo na njih plačo ter videlo, da ue dobo zato ni vinarja nagrade, ako tudi daleč capljajo v šole, bi se glede na vse take in enake težnje znana prislovica smela tako preobrniti: „Quem dii odere, sacerdotem IVcere". Pa povsod smo tneli jiriliko videti ni slišati, da narodna duhovščina to z veseljem dela, ker ona res ljubi svoj rod in zanj žrtvuje svoje moči. Težko, da bi ; motil, če rečem: Gorje slovenskemu ljudstvu, ako bi duhovščina gojila tako srce do njega, kakor večina tako zvanih omikane v, ki vlečejo na „ono ran"! — Višji pastir opravlja tudi zadušnice po mrtvih dotične farc, tako da res vsi prejmo duhovne milosti, ako se jih hočejo vdeležiti. Glede na vse to, lahko umeš, dragi čita-lec, ako ti povem, da sem povsod, koder sem šel, videl postavljene lepe slavoloke in velikanske mlaje, s kterih so vihrale zastave, cerkvene, papeževe, slovenske in cesarske ter spričevalo staroBlavno trojico, ua ktero prisega narod slo-cnski: ,,Vse za vero, dom, cesarja"! Lahko se reče, da so b li slavoloki semtrtje umetno uravnani, kakor v Novem mestu , Mokronogu, St. Rupertu, med Št. Rupertom iu Miruo, v Mirni peči, Šm helu , bmarjeti i. t. d. Lepo oviti s spomladanskim zelenjem, mično prepleteni z raznobojnimi venci iu šopki in pregrinjali, ozal šani z znamenji škofovske časti, z mitro , palico in križem , sem ter tje z začetnimi imenikimi čerkami višjega Pastirja (3. (Chrys. Pogačar) i. t. d. in v sredi primerni napisi; kakor: dobro došli; — pozdrav višjemu pastirju; — 1. f.ira Te pozdravlja; — Slava; — Iiaduj se čeda kristjanska! Ecce sacerdos magnus i. t. d. sem ter tje tudi v nemškem jeziku (blizo Mirne v Mokronogu:) \Villkommen! (kar si je ljudstvo razlagalo, kakor smo slišali, „bilikum", ki se v vinskih krajih med pri-jatli pije.) Gruss und Segen (! ?) itd. — Da so bile cerkve povsod kolikor mogoče ozališane, se samo razume. Z zunanjim sprejemom so se odlikovali Trebnje in Št. Rupert z razsvitljavo na večer, kaj lepo so se v nočnem mraku od svitali gradiči narodnih vlastelinov Barbo in Vašiča, kakor tudi župni dvor, kjer je prevzvišeni knez prenočeval. Mokronog je hotel pokazati, da še nekaj nemških tam bije; celo župan je pozdravil kneza po nemški, in kakor hočejo poredneži vedeti, se je pri tem blatnimi. Dobro je, da so to pojiravila dekletca, ki so bila lepo napravljena s šopki v rokah ter so bila razjiostavljena kot statue na piramidah zmir višje in viš/e na obeh straneh ceste, druga proti drugi šopek mole, kar se je prav lepo podalo in dober vtis napravilo. — Koder so se knez peljali, povsod so bile hiše ozalšane z mlaji in z venci. Po vseh krajdi so kneza spoštljivo sprejemali ter se jim poklanjali duhovščina, občinski zastopniki, uradi, kjer se nahajajo, učiteljstvo itd. Sploh se mora reči, da bo je povsod vršila narodna svečanost. Ravno takrat so pa od druge strani obiskovali naše ljudstvo drugi gospodje , kterih pa ni bilo tako veselo. Bog varuj, da zbog begu, kakor da bi rado ne dalo cesarju, kar je cesarjevega; ker je znano, da so naši slovenski vojaki pač eni naj hrabrejših in najzvestejših v celi vojni avstrijski in v resnici ravno od nas Slovencev velja tolikrat potrjeni izrek slavnega Koseškega: „IIrast se omaja in hrib, zvestoba Slovencev en gane." Marveč za to ui veselo, ker se mu nakladajo huda bremena, ktere ljudstvo silno težko nosi. Asentna komisija je nabirala takrat mladecče v vojaščino. Pri tem, kakor vemo za gotovo, so potrjeni tudi mnogi gospo darji posestniki, ki so edina zaslomba svojega doma. Vdove nektere so zgubile svoje podpore, lansko leto vzet je eni bil sin', letos drugi; mladeDeč z edino sestro posestnik moral bo puško nositi mesto motike, ako se njegova prošnja na višjem mestu ne usliši. Gospodarji, celo 31 let stari, oženjeni, ki so bili prejšnja leta oproščeni, so potrjeni. Res, da le k reBervi ali k bramboveem, in da ne bodo stalno pri vojakih ; ali že zdaj, ko se ravno v Novomestu in Ljubljani vežbajo, koliko škode se tu in tam godi, kjer gospodarja manjka pri hiši, kteri sem ter tje edini rodovino živi. Nadalje je ljudstvo, ako se mu tudi stvar pojasni, vendar le sumljivo in ga strah obdaja sosebno v zdanjih tako negotovih časih. Zatoraj bi bilo dobro, da narodni poslanci na svojih mestih opozorijo visoko vlado na enake nedostatke, ki škodujejo rodbini, občini, deželi, cesarstvu. Kajti ljudstvo je korenina, iz ktere priraste ogromna svota davkov. Vsi vedo, kje tiči napaka , kje črv ljudstvu gloje na muzgu — le tisti ne, ki so v prvi vrsti za to poklicani.. ergo videant consules — odprite oči! Domače novice. V Ljubljani, C. junija. (-j- G. Anton lluidrilt) bivši pevovodja čitalnice tržaške, znan pevec, in učitelj na Primorskem , je 3. t. m. nekoliko pred polnočjo po dolgi in hudi bolezni za sušico v Ljubljani umrl. Pogreb bode danes (6. t. m.) popoludne ob 5. uri. Ranjkega, ki je voljno trpel in se pripravljal na smrt, priporočamo v blag spomin mnogim njegovim prijateljem in znancem, zlasti pa bivšim njegovim sošolcem. R. I. P. (Ljudska šola na Cojzovem grabnu) je zarad ošpic, za kterimi prav močno bolehajo otroci, za nekaj dni zaprta, da bi se ta bolezen med šolsko mladino še bolj ne razširila. (.Narodna tiskarna) ima v nedeljo svoj letošnji občni zbor z navadnim programom. (Valvazorjeve kronike) prišel je na svitlo 34. ali V. knjige 5. snopič, ki obsega nadaljevanje o prvotnih prebivalcih, z nekterimi pri-stavki o nekdanjih mestih dežele Kranjske. (,,/Jte letzten Lebensjahre Pius IX.1) imenuje se knjiga, ki je začela v snopičih izhajati v založbi E. Schliebsa v Dortmundu in ktere sta dozdaj na svitlo prišla 2 snopiča. Po kratkem obrisu življenja Pijevega posnetem po spisu, ki se je djal Piju IX. v grob, obširno obravnava zgodovino zadnjih let, pričenši z vatikanskim občnim zborom. Knjiga, ktero je spisal fajmošter dr. Rutjes, je nadaljevanje njegovega dela „Leben, Wirken und Leiden Pius IX.", bode pa jako dobro došla tudi tistim, ki imajo Ilulskampov „Piusbueh", kteri tudi sega le do vatikanskega občnega zbora. Da si jo vsakdo tem laglje zamore naročiti, izhaja v 15 snopičih po 18 kr. Z zadnjim Bnopičem p. i. naročniki dobe , proti doplačilu 6 do 7 gld. izvrstno oljnato podobo „sveta družina" v krasnem pozlačenem okviru, ali pa proti doplačilu 1 gld. 70. kr. prelepo oljnato podobo žalostne Matere Božje po Dolčetu v pozlačenem okviru. Naročnino sprejema knjigarna 14lcr-rove vdove pred škofijo h.š. št. 5. (Brezverstvo.) Liberalni listi se sem ter tje, posebno o volitvah, izgovarjajo, da oni niso brezverci, da ne preganjajo vere. Da so take izjave hinavske, to vsak ve. Tako citira „Ta-gespost"l46 št. neko knjigo dr. Fr. Nietzsche-tovo, ter imenuje njene razmišljave ,,dobro zadete"; potem jih nekaj ponatisne. Prva podoba je taka : „Resnica in vera. Še nikoli ni imela kaka vera kake resnice v sebi, niti posredno, niti neposredno, ne kot dogma, ne kot prilika. Iz strahu in potrebe je vsaka vera rojena, po zmotah pameti je prilezla na svet; morda je kedaj v nevarnosti pred vednostjo sprejela v sebe kak filozofičen nauk, da so ga pozneje v njej našli; to stori prekanjenost teologov v časih , ko že vera s ama nad seboj obupa." časniki, ki take knjige citirajo, hvalijo in priporočajo, hočejo potem ljudi slepiti, da niso brezverski, da ne mislijo krščanske vere spodkopati ! Taki so „Tagblattovi" bratje Razne reči. — V Kar lovcu bil je že 1. t. m, velik požar, pokončal do 42 koč ter učinil grozno škodo. Cesar so koj iz svojega darovali pogo-relcem 2000 gld., ban Mažuranič 100 gld., kardinal Mihajlovič 300 gld. itd. — Slovenska čitalnica v Bovcu napravi ua binkoštni pondeljek, dne 10. junija 1878 v gostilni „pri pošti" prvo svojo besedo, s katero namerava ob enem razodeti svojo navdušeno radost in hvaležnost zarad odgovora Njih Veličanstva, presvitlega cesarja, naadreso društva Sloge" in vsega prebivalstva na desnem bregu Soče. Program: 1. Pozdrav predsednikov. 2. Slovan, poje zbor. 3. Slavnostni govor. 4. Bled, poje mešan zbor. 5. Dvogovor iz Marije Stuart. G. Mili kraj, poje zbor. 7. Muttc, ša-loigra v 1 dejanji. 8. Slavjanka, poje mešan zbor. Začetek besede ob 7. uri zvečer. Po besedi ples. Vstopnina k besedi 20 novcev, za družino 50 nov, k plesu 80 novcev. K obilni vdeležbi uljudno vabi Odbor. Eksokutivne dražbe. 6. junija : 3. Bolha iz Zagorice, 3. Gerne iz Hrastovega dola , 3. Joršin iz Gabrovaice vsi v Zatičini. 2. Aljančič iz Kamnika, 1. Maselnove pravice v Št. Jurji , oba v Kranji. 2. Tomšič iz Bač, 2. Jenko iz Topolca, 2. Kire iz Zagorja, 2. Ljubič iz Velike Bukovice, 2. Jakšetič iz Jasna, 3. Pcnko vsi v Bistrici Stehletove reči v Ljubljani. 3. Andolek iz Kompolj, 2. Gilač iz Brubane vasi, 2. Pugeij s 1'odgore, 2. Žnidaršič s Cesto, vsi v Lašičah. 3. Ilrastar iz Velikega Kola, 3. Srovin iz Goričjevasi 3. Bobič iz Jcvš, 3. Kopu-čič z Vrhpeči, vbi v Novem mestu. Teicurallčne denarne cen«- 5. junij«. Papirna renta 03.80 — Sreberna r-*m» 65.— — Zlata renta 73'JO. — lBSOletno državno posojilo 114 Bankin« akcije 812— Kreditne akcije 230.75— London 120.8f> — rirer.ro 10,3 85.— Ces. kr. cekini 5.62. — 20-frankov 9.48. iS" Spričevalo. ^B Znanstvena pnvsoja o lekarja gospoda 1J0T Wilhclma protiprotinskc.m protirevmatičnem čaju za čiščenje krvi. Dani \Villulmo\ čaj za čiščenje krvi vsled svojili priznanih izvrstnih h stnos:i že zdavnej posebno slovi sem ga vendar zarad znanstvene presoje natančno in strokovnjaško preiskal. Po takem preiskovanji se namreč prednosti in dobre lastnosti zdravil čedalje bolj spoznavajo in nepristransko določujejo. da se zamore občinstvo čedalje bolj zaupljivo in splošno posluževati takih pravil Preiskoval sem protiprotinski prolirev matični čaj z O čiščenje Krvi ki ga napravlja gospod \Yilhclni lekar v Nctinkirelieiiu pri Ihinnji na anulitično-keiničen, lekarniško-mikroskopičen in dina-miško-liziologičen način, ki edino zamorejo določiti pravo ceno takega zdravila. Po tej preiskavi nahajajo se v \Yilliclmnvcin čaju za čiščenje krvi žlahtne, izbrane, balsamske . primerno dišeče, nekoliko grenke n jako izžrnete kri čistoče rastlinske reči. Noben teh rastlinskih reči s pravim imenom no nnor ■ določiti, ker znanstvo še ni doseglo tiste utopiije, da bi se za- mogli posamezni deli kemično - organičnih reči natančno določiti, in taka zmes je WilhellllOV čaj Zli čiščenje krvi. Ni pa znanstvu v nečast, če pripozna, česar še ne zamore. Iz tega pa prav odločno sledi, da nihče ne more ponarejali Willielmovega čaja za čiščenje krvi. in da Ne ponaredite njegove nikdar z izvirnim ne morejo vjemali. ker nihče njegovih delov natančno ne pozna. AV i I -lieliuov izvirni čaj za čiščenje krvi ima veliko takih izžmetih reči , ki so zdravju neškodljive, vendar pa imajo pri raznih boleznih in trpljenjih človeškega telesa nenavadno zdravilno moč, kakor potrjujejo spisi vseh velikih in slavnih zdravnikov, zlasti pa so je ta čaj vsled svojih izvanrednih zdravilnih delov Čez vse obnesel pri sledečih in š« mnogih drugih boleznih, namreč : pri spolnih, Čutniških in raznih krvnih boleznih, kakoršne so n. pr. protin, revmatizem, putika, udne bolečine, spolne slabosti in bolezni, spridena kri, pomanjkanju krvi, škrofeljui, spuščaji, modroni , polucije itd., jetrne, obistne in želodčine bolezni vseli vrst, pomanjkanje slasti, slabost želodca, težavno probavanje, zaprtje, zlaleuica bledica, težko čiščenje, hipohondrija, histerija, melanholija itd. Willii'lniov čaj za čiščenje krvi je tedaj eno listih zdravil, ki se posebno odlikujejo po svojih i/.vrs. iiii I aslliostili , in zasluži prav splošno rabo in čedsljo *ečje razširjevanje in priporočilo, kar s tem nepristransko znanstvu in resnici ua korist storim iu potrdim. V Berlinu 23. oktobra 1871. l)v. I less, kralj, pruski lekar I. reda preiskovalen kemik in znanstven strokovnjak za zdra-vilue lekarne, tehnične, kemične in zdravstvene reči raznoterih vrst. Etlluo pravega izdeluje Franc IVillicIiu. lekar v Neun-kirchenu. Zavitek za osemkratno rabo, po ukazu zdravnikovem pripravljen, s podukom, kako se rabi, vraznih jezicih stane 1 gl., kolek in zavi- janje 10 kr. Svarilo Vsakdo naj se varuje pred ponarejenim čajem, ter naj zahteva vselej edino le „\Yil-liellliov protiprotiusl i protirevmatični čaj za čiščenje krvi" iHilbelms autiartritisehen antirheuma-tisehea Blutrei nigungstbee), ker so čaji, ki se nahajajo samo pod imenom protiprotinski protirevmatični čaj za čiščenje krvi samo ponarejene reči, ki naj se nikar ne kupujejo. Da je za p i. občinstvo priličneje, prodajajo pravi Wihelmov protiprotinski prolirev-llialičlii čaj ti le gospodje: V l.jiililjnul: IVtcr l.nsnik; v Postojni: Jos Kupferschmidt, lekarničar; v Zagrebu: Sig. Mitlbach. lekar; v Borgu: Giuseppi Betaniji, leka- ; v B r u k u n a M n r i; Albort Langer, lekar! B o z e n n Frane \Valdmiiller, lekar; v Bruuoku: J. O. Mahi; v Belovaru: Rud Svoboda, lekar; v Briksenu: Leonh. Staub, lekar; v Plibergu: Jan. Neusser lekar; v C e 1 j i: Baumbachova lekarna in Fr. Hauselier; v Korminu: Hermes Codolini, lekar; v Ko rti ni: A. Cam brnzzi; v Deutscli-Landsbergu: Miillerjevi dediči; vOseku: J. C. pl. Dienes, lekar in Jož Go- betzky, lekar; v Fiir-stenfeldu: A. Schriickenfu*. lekar; v Frohn-le i tonu: v Blumauer; v Brezah: O. Kussheim, lekar in A. Aichinger,lekar; v Gorici: A. Franzoni, lekar; v Gradcu: .1. Hurgteitner, lekar; v Gut-taringu: S. Vatterl; v O ru hišne m polji; Jos. Malich; v Gogpič.u: Valentin Vovk, lekar; v Grafendorfu: Jos. Ksiser; v Mohorju; Jos. M. Richter, lekar; v Ilallu (na Tirolskem) Lecp. pl. Aichinger, lekar; v Judenburgu: F. Senekovič v Ionichenn: J. Stapf, lekar; v Jmstn: Vilh. Deutseh, lekar; v Ivaniču: Ed. Ti lovič, lekar; v Karlovcu: A. E. Katkič, lekar in J. Benič; v Celovcu: Kari Klemenčič; v Kindsbergu: J. Karinčič; v Kapfenbergu: Turner; v Knittelfeldu: Wilh. Vischner; v Kranji: Kari feiivnik, lekar; v Liencu: Fr. pl. Erlach, hkarjv Leobnu: Jan. Peferschy, lekar; v M a riboru: Alojzij Quandest; v M e tliki: Alfred Matter, lekar; v Miirzzuschlagu: Jan. IJaiizer. lekar; v Muravu: Jan. Steyrer; v Mi-troviei: A. Keistenovič: v Malsu; Ludvig Puli, lekar; vN e u m a r k t u (na Štajarskem): Kari Mally, lekar; v Otočeu: Edv. Tomaj , lekar; v Mozirji: Jan. Tribuč; v P tu j u: C. Girod, lekar; v Pe-tervar dinu: L. C. Jungingcr; v Novem mestu: Dom. Rizzoli, lekar; v Koveredn: Rihard Thales, lekar; v Rottenmanuu: Franz X. Illing, lekar ; v S a m o b o r u: F. Selnvarz, lekar; v Š e b e-niku: Peter BeroS, lekar; vŠtrasburgu: J. V. Corton : v Št. V J du: Jnlian Rippert; v Radgoni: Cezar E. Andrieu, lekar; v Stainzu: V. Timoušek, lekar, v Ze m u n n : l). Jovanovičev sin; v Š p H t u: Venatio jd. (Irazio, lekar; v Schlandersu: B. AViirstl, lekar; v Trstu: Jak. Seravailo, lekar; v Trideutu: Ant. Šautoni v Trebižu: Eug. Eberlin, h kar; v B el a k u : Malh. Fiirst; v Vuko-varu: A Kraicsovios, lekar; v V i n k o v cih: Fridr. Herzig, lekar; v Varaždinu:dr AHalter, lekar ; v Slovenjemgradcu: Jos. Kaligarič, lokar in g. Kordik, lekar; v Slovonski Bistrici: Adam pl Gutkovski, lekar; v 8 en j i: Jos. Aceurti, lokar; v Zadru: B. Andravič lekar, v Zlatarn: Jan. rospisil, lekar. (3)