Poštnina plačana t gntowlwt.
Leto LXXm., št. 285
Ljubljana, četrtek 12. decembra 1940
Cena Din 1.—
OVENSKI
Izhaja vsak dao popoldne Izvzemal nedelje ln praznike. — Inaeratl do 80 petli Trst a Din 2, do 100 vrst 4 Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3, večji InseraU petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, InseratnJ davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 14-—. ca inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA. Kna.fl jeva ulica št. 5
Telefon: 31-22, 31-23. 31-24, 31-25 in 31-24
Podružnice: MARIBOR, Grajski trg st. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon St. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1, telefon St. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon st. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC* Slomškov trg 5. - Postna hranilnica v Ljubljani s t. 10.35 L
Sodelovanje med narodi južnovzhodne Evrope
Z obiskom madžarskega zunanjega ministra grofa Csakyja v Beogradu, s katerim se pričenja novo razdobje poli*
tičnih odnosov med obema državama, soglaša tudi Rusija, druga velika soseda Madžarske
Beograd, 12. dec. i. Madžarski zunanji
minister grof Csaky je bil včeraj ob 12. sprejet v avdienci pri Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu, hkrati pa je Nj. Vis. kne-ginja Olga sprejela soprogo madžarskega zunanjega ministra.
Ob 13. je zunanji minister dr. Cincar-Marković priredil kosilo na čast grofa Csakvja. Popoldne so ministrski predsednik Cvetkovič. zunanji minister dr. Cincar-Markovič in podpredsednik vlade dr. Maček vrnili poset grofu Csakvju, snoči pa je knez namestnik priredil gostu na čast večerjo v Belem dvorcu, kateri so prisostvovali tudi člani madžarskega poslani-žtva.
Beograd. 12. dec. i. Dopoldne je grof Csaky odšel s spremstvom na Avalo. kjer je položil venec na grob neznanega junaka rn se poklonil njegovemu spominu.
Veliko zadovoljstvo v Budimpešti
Budimpešta, 12. dec. (MTI) Prisrčen »prejem, ki je bil prirejen v Beogradu madžarskemu zunanjemu ministru grofu Csakvju, je povzročil v Budimpešti veliko zadovoljstvo. Diplomatski krogi v Budimpešti z velikim zanimanjem zasledujejo obisk grofa Csakvja. Ugotavljajo, da pomeni ta obisk novo dobo v madžarsko-jugosloven-skcm pokretu, ki je povsod naletel na povoljno razumevanje, ker gre stvarno za napore, da se zagotovi dejanski in trajni mir.
Budimpešta, 12. dec. e. Vsi listi obzirno poročajo o obisku grofa Csakvja v Beogradu. Tako piše »Pest«, da ima potovanje grofa Csakvja namen poglobitve miroljubnega sporazumevanja in sodelovanja ter okrepitev že obstoječih odno:ajev med Jugoslavijo in Madžarsko. Po nrmenju italijanskega m neimkega tiska ima U dogodek kapitalen pomen glode stališča ohranitve miru na jugovzhodu Evrope. Ta dogodek je zlasti pomemben zaradi tega, ker je prvič po svetovni vojni, da je madžarski zunanji minister obiskal Beograd na povabilo jugoslovenske vlade. S tem obiskom se je pričela tudi nova doba sodelovanja med Madžarsko in Jugoslavijo, na drugi strani pa se je pojačalo prijateljske odno^aje. ki so bili z obeh strani že davno pripravljeni. Hkrati pomeni potovanje grofa Csakvja odraz aktivne politike miru, ki jo vodi Madžarska.
Madžarski listi pravijo, da sta bili Madžarska in Jugoslavija že takoj v začetku vojne za ohranitev miru in to pomeni, da se bo v Beogradu v prvi vrsti govorilo o poroštvih za mirovno politiko.
V Berlinu pozdravljajo zbližan] e
Berlin. 12. dec. e. V tukajšnjih političnih krog;h kakor tudi na merodajnem mestu z največjo pozomostjo zasledujejo obisk grofa Csakvja v Beogradu.
S posebnim zadovoljstvom poudarjajo, da je zbližanje med Beogradom in Budimpešto prišlo neposredno po odstranitvi vsakega vpliva Anglije na Balkanu in v Po-dunavju. Iz tega izvajajo sklep, da je odstranjena ovira glede sodelovanja med narodi južnovzhodne Evrope. V srečanju med madžarskimi in jugoslovanskimi državniki vidijo v Berlinu mnogo globlji smisel kakor običajni stik predstavnikov dveh sosednih držav.
Prvi službeni stik med Madžarsko in Jugoslavijo po mnenju tukajšnjih merodaj-nih činiteljev pomeni hkrati pričetek definitivne odstranitve vseh ovir, ki so bile na umeten način postavljene pred južno-vzhodno Evropo, da se ohrani princip, ki je bil vsiljen leta 1918 z versajsko mirovno pogodbo, namreč princip ravnotežja. Kar je iz tega principa izhajalo, je bila stalna nevarnost za te narode, da se nekega dne dvignejo drug proti drugemu.
Beograjski sestanek je bil v Berlinu sprejet z velikimi simpatijami in to tem bolj. ker v Berlinu ne dvomijo, da bo dal koristne in pozitivne rezultate za obe strani kakor za evropsko <kupn«*t. Tu ne prikrivajo želje Nemčije, da pride do tega sporazuma čim prej, ker mislijo, da bo koristil splošni konsolidaciji Balkana in Podu-navja.
Tudi Moskva zadovoljna
Budimpešta, 12. dec. i. Madžarski politični krogi naglašajo. da spada Csakvjev poset v miroljubno politiko osi. zlasti pa poudarjajo zadovoljstvo, ki je bilo izraženo s strani Rusije, drugega velikega madžarskega soseda. V splošnem sodijo, da bo za časa bivanja madžarskega zunanjega ministra  podpisan  protokol o prijateljstvu, s
čimer bo prisilo do izraza prijateljsko čustvovanje  med  Jugoslavijo  in Madžarsko.
Bolgarsko mnenje
Sofija, 12. dec. e. Tukajšnji listi objav :jajo obširne informacije iz Beograda, Budimpešte, Berlina in Rima v zvezi z obiskom grofa Csakvja  v  Beogradu.  »Zora« objav Ija uvodnik, v katerem pravi, da je to prvi obisk madžarskega ministra v Beogradu
po 20 letih. Ob tej priliki, pravi list, že samo to dejstvo značuje velik pomen obiska ijrofa Csakvja v Beogradu »Zora« tudi poudarja, da se iz jugoslovcnskega in madžarskega tiska ne vidi konkretni cilj obiska .•rofa Csakvja v Beogradu in da je samo poudarjeno, da gre za poglobitev odnoša-iev L.ed Jugoslavije in Madžarsko, ki so nastali v zadnjem času.
Po zavzetju Siđi Baranija prodirajo
Angleži še dalje proti zapadu
V akciji so predvsem močne oklopne edinice, ki jih podpirata vojna mornarica in letalstvo — število ujetnikov še ni ugotovljeno
KAIRO, 12. dec. j. (Reuter). Poveljstvo angleške vojske na Bližnjem vzhodu je javilo snoči v posebnem komunikeju, da so angleške čete zasedle Sidi Barani. Pri tem je bilo ujetih zelo mnogo italijanskih vojakov, med njimi trije generali. Komunike tudi javlja, da angleški oddelki prodirajo od Sidi Baranija še dalje proti zapadu.
Zadnja poročila pravijo, da so tu v akciji predvsem angleške oklopne edinice, ki so dosegle že znatne nove uspehe zapadno od Sidi Baranija. Zopet je bilo ujetih mnogo italijanskih vojakov. Ujetniki v Sidi Baraniju in v položaju zapadno od tod še niso upoštevani v včerajšnjem rednem komunikeju poveljstva angleške vojske na Bližnjem vzhodu, ki je javilo, da znaša do včeraj število ujetih italijanskih vojakov 6000. Po poročilih, ki so prispela z bojišča v Kairo, bo točno število ujetih Italijanov težko hitro ugotoviti, ker pri hajajo ujetniki iz raznih zasedenih taborišč v tolikem številu, da jih komaj štejejo.
Reuterjev vojaški poročevalec pravi, da je padel Sidi Barani kot rezultat zelo dobro premišljene vojne taktike. Kakor znano, so Angleži v ponedeljek napadli naj-preje najjužnejši konec italijanskih utrjenih postojank in ga zavzeli. Nato je sledil prodor angleških oklopnih edinic protu Bukbuku, s čimer so bile ogrožene zveze Sidi Baranija z zaledjem. V torek so Angleži napadli italijansko najvzhodnej-šo postojanko Maktilo, ki leži 30 km vzhodno od Sidi Baranija. Po ostrih bojih je bila tudi ta postojanka zavzeta Na ta način je bil Sidi Bnrani odrezan z vseh strani od drugih oddelkov.
V angleških vojaških krogih poudarjajo važnost zavzetja Sidi Baranija. Italijani so to postojanko v teku zadnjih dveh mesecev močno utrdili. V Sidi Baraniju je bila velika posadka in velike množine vojnega materiala. Verjetno je služil Sidi Barani kot glavno skladišče, iz katerega so zalagali tudi vsa druga italijanska utrjena taborišča v bližini.
V vojaških krogih obenem opozarjajo, da zaenkrat še ni mogoče točno povedati, kakšne posledice bo imel padec Sidi Bara -nija in kolikšen je obseg doseženega uspeha. Ne zdi se sicer verjetno, da bi Italijanom uspelo rešiti iz Sidi Baranija mnogo vojnega materiala. Na drugi strani pa je treba opozoriti, da predstavljajo boji v Zapadni puščavi tako zvani mobilni tip vojne. Negibno je zato, da ne ena ne druga vojska nima sklenjenih postojank, temveč so med posameznimi položaii znatne vrzeli. Tako je prav mogoče, da se ta ali oni italijanski oddelek še prebije iz že osvojenega ozemlja proti zapadu. Prav zato bodo tudi očiščevalne operacije v oko-
lici Sidi Baranija verjetno trajale dokaj dolgo. Značilno pa je vsekakor, da angleške čete prodirajo že dalje proti zapadu in da so. kakor je razvidno iz snočnjega poročila, še vedno stalno v boju s sovraž-kom.
Angleško kopno vojsko uspešno podpirata še vedno vojna mornarica in letalstvo. Poveljstvo angleške vojne mornarice na Bližnjem vzhodu je javilo snoči v posebnem komunikeju, da so v noči od torka na sredo angleške vojne ladje bombardirale sovražne postojanke pri Sollu-mu in Bard i j i. Snocnji komunike poveljstva angleškega letalstva na Bližnjem vzhodu pa pravi, da so v torek angleška letala nepretrgoma 24 ur bombardirala vsa so\*ražna letališča, taborišča in motorizirane transporte v Zapadni puščavi. Po komunikeju je bilo v teku dneva šest italijanskih letal sestreljenih. Angleži so izgubili samo eno letalo.
De Gaulleove čete ob libijski meji
London, 12. dec. s. (Reuter). Poročevalski urad generala de Gaullea javlja, da so
francoske Čete, ki v sodelovanju z angleško vojsko operirajo v Zapadni puščavi v Egiptu zajele mnogo ujetnikov in vojnega materiala.
London, 12. dec. s. (Reuter) Poročevalski urad generala de Gaullea javlja, da so svobodne francoske čete zasedle vso mejo srednjeafriške francoske kolonije Cad ob Libiji. To obmejno ozemlje bi bili morali Francozi v smislu pogodbe o premirju z Italijo prepustiti italijanski zasedbi.
V Italiji ne prikrivajo položaja
Kim, 12. dec. p. (United Press). Angleške napade na italijanske postojanke v egiptski puščavi smatrajo v tukajšnjih političnih krogih kot enega izmed dveh udarcev, ki jih želi Anglija zadati Italiji. Ko jc Anglija na eni strani nudila izdatno podporo in pomoč Grčiji, skuša sedaj izzvati komplikacije v italijanskem vojnem načrtu s tem. da bi prisila Italijo k borbi na dveh frontah.
V fašističnih krogih smatrajo, da je osre-
dotočila Anglija vso svojo akcijo proti Italiji, ker Nemčija še vedno ni pričela z odkritim napadom na angleški otok, niti ne more spričo sedanjih vremenskih prilik nadaljevati s svojimi dosedanjimi množestve-nimi letalskimi napadi. V Rimu smatrajo, da poskušajo Angleži s svojo nenadno ofenzivo v Afriki uničiti štirimesečne priprave Italije in ji onemogočiti, da bi sama pričela z ofenzivnim akcijami proti Angliji.
Včerajšnji italijanski listi ne kažejo niti najmanjšega namena prikrivati resnost položaja. Po uvodniku, v katerem je predlagal najstrožje ukrepe proti defetističnim elementom, ki širijo alarmantne vesti, opozarja včerajšnji »Popolo di Romat na veliko požrtvovalnost in samozatajevanje italijanskega naroda v sedanji zimi.
Turška sodba
Ankara, 12. dec. e. (Reuter). V komentarjih angleške zmage pri Sidi Baraniju je turško javno mnenje mišljenja, da je logična posledica te zmage, da bo iniciativa v področju Sredozemskega morja prešla v angleške roke. Tako bodo nasprotniki Anglije, ki so mislili začeti ofenzivo proti Sueškemu prekopu, morali sedaj na tem odseku zavzeti defenzivno zadržanje.
O:? me v v Grčiji
Atene, 12. dec. AA. (Reuter). Angleški uspehi v Severni Afriki so bili z navdušenjem sprejeti v Grčiji. Grški tisk objavlja poročila s tega bojišča in jih živahno komentira.
Churchill bo sporočil
angleške vojne cilje
Najbrže se bo to zgodilo že prihodnji teden — Angleški notranji minister o bodočem mednarodnem sodelovanja
London,   12. dec. s.  (Columbia BS) Po informacijah z uradnih angleških mest bo prihodnji teden ministrski predsednik Churchill   javno  sporočil  angleške vojne cilje.
Kakor javljajo dalje zanesljive informacije, bo Churchill najbrže v javnem govora naslovil apel neposredno na nemški narod, kakor je to storil med svetovno vojno ameriški predsednik VVUson. Baje misli Churchill predlagati za Izvedbo načrtov, Id jih bo Anglija formulirala, tudi mednarodno kontrolo.
Morrisonove izjave
London, 12. dec. s. (Reuter) V nekem govoru v Londonu je govoril včeraj an-
gleški notranji minister Morrison o angleških  vojnih ciljih.
Dejal je, da je njegov ideal sistem mednarodnega sodelovanja, ki bi jamčil vsem narodom socialne pravice, mir in varnost. Osnovana naj bi bila mednarodna policija, ki naj bi preprečila, da bi katerakoli država uporabila proti drugi silo svojih bombnikov za napade na civilno prebivalstvo.
Morrison je dalje dejal, da bi v novem svetu morale izginiti razlike med skrajnim bogastvom ln revščino. Vsakomur naj bi bilo omogočeno, da živi v zdravju ln varnosti, ter da je deležen primerne vzgoje. Vsakdo naj bi imel svobodo ne samo. da misli in govori, temveč predvsem, da dela za konstruktiven napredek.
Izid vojne odvisen
od Amerike
Poslanica angleškega veleposlanika lorda Lothiana kongresa ameriških farmarjev
Hitler ni napadel Amerike
Ne\v York, 12. dec. s. (Reuter). Na kongresu ameriških farmerjev v Baltimoru je bila snoči prečitana važna poslanica angleškega veleposlanika lorda Lothiana. Veleposlanik pravi med drugim, da zavisi od pomoči, ki jo bo Anglija prejela iz Zedi-njenih držav,  izid sedanje vojne.
Uvodoma opozarja lord Lothian, da bo leto 1941 za Anglijo zelo težko. Pozimi in spomladi bo Hitler najbrže obnovil napad na Anglijo. Nemški napad na Anglijo v zraku se je ponesrečil. Sedaj pa bo najbrže poskusil Hitler napad na morju. V to svrho grade Nemci veliko število novih podmornic in bombnikov za dolge polete. Pomladi naj bi stopile v akcijo tudi nove 35.000 tonske nemške oklopnice, kakor tudi mnoge druge nove vojne ladje. Hitler bo najbrže poskusil z vsemi temi silami izvesti napad vse od Narvika pa do Biskajskega zaliva, da bi prizadel odločilni udarec angleški plovbi, ki dovaža živila, surovine, letala itd. Lord Lothian opozarja nato da so Zedinjene države na Izidu angleško nemške vojske prav tako interesirane, kakor Anglija sama. Pravi, da morajo Zedinjene države tudi paziti, da ne bi prišlo pozneje do napada nanje z obeh oceanov istočasno, zato pa je Angliji neobhodno potrebna  pomoč  Zedinjenih držav.
Dalje govori lord Lothian o * sijajni vlogi, ki jo Imajo mladi narodi angleškega imperija v vojni ob strani Anglije«. Avstralski, novozelandski in kanadski piloti služijo, v velikem številu v angeškem letalstvu. Južna Afrika brani svoj lastni afriški kontinent, indijske čete prihajajo v vedno večjem številu v borbo. Prva naloga Anglije je. da brani najprej svojo rodno zemljo, prav tako pa ves obrambni obroč v svojem imperiju Cape to wn, Egipt. Suez. Singapoor, Avstralijo in Novi Zeland.
Druga naloga Anglije je. oa zadaja vedno nove udarce Nemčiji in njenim zaveznikom ter da nudi pomoč podjarmljenim narodom, ki bi se hoteli dvigniti.
Lord Lothian zaključuje svojo poslanico z besedami: Izid voine zavisi sedaj v glavnem od vas Američanov. Z vašo pomočjo v letalih, municiji, mornarici ter tudi s finančno pomočio. ki ie prav sedaj v razpravi, bo Anglija sierurno zmaerala. Prav gotovo bomo zmasrali na ta način že leta 1942, če ne še preje.
0
Berlin, 12 dec. A A (DNB) Politični kro-v nemški prcsto!nit: so z velikim začudenjem sprejeli ns znanje da jc ameriški tisk prinesel c govon vodje Nemčije pred delavci oboroževalne mdustnje popolnoma spremenjene besede in se v ameriškem tisku Hitlerju pripisujejo izrazi in besede ki jih dejansko sploh ni izgovoril. Predvsem velja to za neko severnoameriško novinsko agencijo, ki trdi, da je vodja Nemčije rekel: »Mi bomo potolkli ves svet«. V resnici pa vodja Nemčije teh besed ni izrekel, prav tako pa ni izrekel besed, ki bi bile tem podobne.
Nem ki politični krogi poudarjajo, da je vodja Nemčije izjavil, ko je govoril o na-sprotstvih med dvema gospodarskima sistemoma, da mora biti eden od teh dveh svetov porušen. Ta del govora je zaključil z ugotovitvijo: »Ce so v tej vojni tako postavljena znamenja, da se tu vodi borba
zlata proti delu, borba kapitala proti narodu in proti napredku človeiftva, te>daj bodo delo, narod in napredek zmagali.« Ce 9C iz tega stavka, pravijo v Berlinu, v ameriškem tisku objavljajo zaključki o odvajanju sveta, tedaj je treba to smatrati za znak močnega zaupanja v samega sebe.
Prav tako ni točno, da je Hitler rekel, da bo zlato po dobljeni vojni brez vrednosti, ali pa, da bo svet pripadal nemškemu narodu šele tedaj, ko bo dobil vojno. V Berlinu menijo, da ima to ponarejanje govora ta namen, da bi javnost v Ameriki dvignilo proti Nemčiji m proti novemu redu v Evropi. Iz tega razloga je treba tudi pravilno razumeti trditve ameriškega tiska, češ da je Hitler v svojem govoru napadel Ameriko. Dejansko pa vodja Nemčije tega ne samo, da ni storil, ampak je izrecno rekel, da hoče v okvir svojih razmišljanj vključiti samo zapadno Evropo.
Državna mladinska organizacija v Bolgariji
Sofija, 12. dec. AA. (DNB). Včeraj popoldne se je v sobranju začela razprava o zakonskem predlogu, ki se nanaša na državno mladinsko organizacijo. Poslanec Lejkov je v svojem govoru jemal za vzgled organizacijo nemške narodno socialistične mladine in je izjavil, da je treba zmago večinoma pripisati tudi vzgoji nemške mladine.
Legionarski motorizirani zbn  * Rumuniji
Ustanovitev posebne Sole v Bukarešti — Gospodarski
dvig po
Bukarešta, 12. dec AA. (DNB). Časopisi objavljajo novico, da je organizacija in izpopolnitev legionarskega motoriziranega zbora v polnem teku. Prav tako pripravljajo posebno šolo v okviru tega zbora. Šola bo v Bukarešti in bo imela pet vežbališe in mnogo strojev.
Bukarešta, 12. dec. AA. (DNB). »Buna Vestire« piše, da se je država gospodarsko zelo dvignila, odkar je bil spremenjen režim v Rumuniji. Vloge pri ljudskih posojilnicah so od septembra narastle približno za eno milijardo lejev. List poudarja, da je to splošen pojav in pravi, da ta razvoj lahko raztolmači močno vero v zmago držav osi, ki se jima je Rumunija pridružila To je prav tako posledica prvega psihološkega vtisa na poljei tesnega gospodarskega sodelovanja med Nemčijo m Rumunijo. To sodelovanje je bilo sankcionirano v nedavni trgovinski pogodbi.
režima
Bukarešta, 12. dec. e. Bukareštanski tisk objavlja na vidnem mestu izjavo državnega podtajnika za tisk m propagando Aleksandra Constanta, ki ostro polemizira proti tuji propagandi, ki širi lažne tendence in alarmantne vesti o položaju v RumunijL
Tuja propaganda, pravi Constant, v teh člankih namenoma zavija in potvarja vse, kar se dogaja v Rumuniji. Gostilniška politika in strategi v inozemstvu, katerih glavna dolžnost je širiti zmedo in rušiti mednarodni položaj, se nikakor ne moreta vzdržati takih izmišljotin. Rumunski narod pa se ne bo oziral na take hudobne izmišljotine. Legionarska Rumunija ve, kaj hoče in bo neglede na sovražno propagando nadaljevala pot k svojemu napredku.
Stran 2 -_
Močan odpor italijanskih čet na albanskem bojišču
Po ameriških vesteh so Grki včeraj zasedli Hhnaro -Novi strateški premiki grikih čet
Atene, 12. dec. s. (Reuter). Grški generalni fttab je objavil ponoči naslednje 46. vojno poroCllo:
NaJa vojska je kljub močnemu sovražnemu odporu napredovala tudi včeraj na raznih s« k tor Jih fronte. Zajetih Je bilo mnogo vojnih ujetnikov in mnogo vojnega materiala.
Atene, 12. dec. AA. (Reuter). Grško vrhovno poveljstvo je izdalo snoči poročilo, v katerem pravi, da izkoriščajo grSke čete sedaj rezultate nedavnih osvojitev in da so včeraj izvedle nove strateške premike, ter zasedle nove postojanke. GrSke čete se morajo sedaj boriti z nenavadno močnim odporom italijanskih čet na severnem bojišču, vendar pa pri tem sistematično izvajajo taktično metodo, katere so se posluževale tudi doslej.
Ameriška poročila
New York, 12. dec. e. (CBC). International New Service javlja z grško italijanske fronte,  da so Grki na severnem ln
zapadnem delu fronte nekako ustavili svoje napredovanje, da utrdijo nove položaje. Na zapadnem odseku fronte so grške čete zasedle včeraj pristanišče Himara na pol pota med Santi Quaranto in Valono.
Atene, 12. dec. s. (Ass. Press). O položaju na grško italijanskem bojišču javljajo naslednje podrobnosti:
Ob obali so se Italijani umaknili na višine pred Himaro. Grki mislijo, da bodo skušali Italijani najbrže Himaro braniti. Med tem so grške čete prodrle do Porta Palermo. ki leži samo 10 km pred Himaro.
V srednjem delu bojišča so Grki prav tako nekoliko napredovali, toda Italijani nudijo tu ogorčen odpor. V sektorju pri Premet i ju so zasedli Grki novo zelo važno gorsko postojanko. Več strateških pozicij je bilo vzetih v bajonetnih napadih.
V gorovju pri Podgradcu so izvedli Italijani včeraj večji protinapad na grške postojanke. Grki so napad odbili in prizadejali Italijanom velike izgube.
Grška vojska si sedaj prizadeva, da prepreči, da bi si zgradili Italijani kjerkoli novo obrambno linijo na utrjenih postojankah.
V pristanišču v Santi Quaranti so se grški mornarji vkrcali na poškodovani italijanski rušilec v luki. Na vojni ladji so bila že izvedena najnujnejša popravila ter bo rušilec vsekakor še sposoben za službo.
Poročila z naSe meje
Ohrid, 12. dec. e. Po dveh dneh srditih bojev na odseku Podgradec—Lin na severni grško italijanski fronti, je v teku zadnjih dni vladalo popolno zatišje. Z vrhov pogorja Mokre nekoliko bolj v notranjosti, se je slišalo nekoliko slabše streljanje obojestranskega gorskega topništva. Zatišje je nastalo zaradi tega, ker se Grki utrjujejo na svojih novih položajih. Iz istega razloga tudi italijanske čete niso bile aktivne. Italijani so se umaknili nekoliko bolj proti severu v smeri Cafasana in Cu-pusa.
Z grško-jugoslovenske meje, 12. dec. e. Na severni italijansko grški fronti v pod-
ročju Podgradca se je vreme nekoliko popravilo, kar je omogočilo živahno delovanje obojestranskega topništva. Streljanje se je nadaljevalo v teku dneva z manjšimi odmori. Prav tako se je tudi ves dan slišalo streljanje pehote in regljanje strojnic.
V okolici Podgradca se položaj ni mnogo spremenil. Italijani še vedno drže glavne položaje na pogorju Mokri. Na tem odseku se vršijo boji med P odgradcem in Mamu-rištem. Visok sneg na Mokri, ki je dosegel višino dveh metrov, ovira delovanje obeh strani. Cesta Korica—Podgradec, ki predstavlja edino zvezo med Podgradcem in ozadjem, je skoraj napol raz rita od bombardiranja.
Djevdjelija, 12. dec. e. O poteku operacij na fronti pišejo grški listi, da so grške Čete spet napredovale. Po bojih, za katere pravijo, da so bili zelo srditi, so Grki zavzeli nekaj točk, ki jim bodo služile za nadaljnja oporišča. Od Argirokastra dalje so zavzeli dve vasi, katerih imen ne navajajo. Italijanske čete, ki se po določenem načrtu umikajo severno in zapadno od Argirokastra, se koncentrirajo na vrhovih pri Himari, kjer bo po vsem sodeč prišlo do ogorčenih bojev. Italijanske zaščitnice se srdito upirajo in omogočajo koncentracijo glavnih sil. Tudi severno od reke Delvina se italijanske čete močno upirajo, kar tudi poudarjajo grški listi.
Slabo vreme na fronti
Atene, 12. dec. s. (Reuter). Na vsem področju bojev v Albaniji vlada sedaj slabo vreme. V gorovju sneži, ob obali pa
dežuje.
Grški vojaki nosijo sedaj bele obleke, da se lažje skrijejo v zasneženi pokrajini.
Po poročilih italijanskih vojnih ujetnikov  italijanski  vojaki  zelo  trpe zaradi
mraza.
Grki s Krete na bojišču
London, 12. dec. s. (Reuter). »Daily Te-legraph« javlja, da so na bojišču v Albaniji sedaj stopili v akcijo tudi odlični grški
vojaki s Krete,  ki  operirnjo večinoma z
noži.
Pomcč ameriškega Rdečega križa
VVashington, 12. dec. AA. (Reuter). Ameriški Rdeči križ je včeraj objavil načrt, kako bodo poslali v Grčijo potrebno obleko, pokrivala, zdravila in druge potrebščine v vrednosti za pol milijona dolarjev. To stvarno pomoč ameriškega Rdečega križa bodo poslali v Grčijo na nekem grškem parniku, ki bo odplul iz newyorškega pristanišča.
Zbirka novozelandskih Grkov
Wellington, 12. dec. AA. (Reuter). Grki na Novem Zelandu so zbrali med seboj vsoto 2.418 funtov Šterlingov in jih poslali generalu Metaxasu kot svojo podporo grškim vojnim naporom.
Obnovljeni letalski napadi
na Anglijo
Raztezali so se skoraj nad vso državo — Glavni napad
pa je bil izvršen na neko mesto v srednji Angliji — Tudi
Lonifon je Ml zopet napaden
London. 12. dec. s. (Reuter). Letalsko in notranje ministrstvo javljata v svojem današnjem jutrnjem komunikeju:
Sovražna letalska aktivnost nad Anglijo je imela preteklo noč dokaj velik obseg. Predvsem je bilo napadeno neko mesto v srednji Angliji.
Drugod v Angliji so imeli napadi manjši obseg, čeprav je bilo povzročene nekaj škode.
V napadenem mestu v srednji Angliji so napadi trajali vso noč. Povzročenih je bilo mnogo požarov, ki pa so sedaj že vsi pod kontrolo in večinoma pogašenL
London. 12. dec. s. (Reuter). Sovražni letalski napadi na Anglijo so se raztezali preteklo noč preko mnogih delov države. V glavnem pa je bilo napadeno neko mesto v zapadnem delu srednje Anglije. Napad je trajal več ur. Protiletalsko topništvo je dajalo strahovit zaporni ogenj. Podatki, ki so doslej na razpolago, pravijo, da je bila povzročena pri napadu resna škoda, zlasti na stanovanjskih in trgovskih hišah. Vrženih je bilo zelo mnogo za-žigalnih in eksplozivnih bomb. Gasilci in reševalni oddelki so bili vso noč na delu.
Prvič od nedelje je doživel tudi London preteklo noč zopet nočni napad. Letalski alarm v prestolnici je bil dan že dokaj zgodaj zvečer in protiletalsko topništvo je takoj stopilo v akcijo. Napad na
London pa ni imel posebno velikega obsega. Povzročena škoda je zelo majhna.
Napadi so bili izvršeni tudi na več točk v južnovzhodni Angliji. Nad pokrajino ob reki Mersev je bilo opaženo ponoči eno samo sovražno letalo, ki pa ga je protiletalsko topništvo pregnalo.
New York, 12. dec. s. (Columbia BS). Po poročilih iz Londona je bilo preteklo noč zelo močno napadeno neko mesto v zapadni Angliji, Id že teden dni ni doživelo letalskega napada. Angleška cenzura ne dovoljuje objave imena tega mesta, verjetno pa gre za Birmingham. Noč v Londonu je bila primeroma mirna.
Angleški bombniki nad Porenjem
London, 12. dec. s. (Reuter). Letalsko ministrstvo javlja: AngleSki bombniki so preteklo noč med drugim napadli industrijske objekte v Porenju.
Nemške bombnike izdelujejo tndi v Franciji
London, 12. dec. s. (Reuter). Ministrstvo za blokado javlja, da Izdelujejo Nemci svoje bombnike po Informacijah, ki so na razpolago angleški vladi, tudi v tovarnah v Parizu in okolici.
Japond organizirajo upore v Francoski Indokini
da bi dobili povod za intervencijo — Letalski spopadi med Francozi in Siamci  —  Ojačenje ameriške vojne
mornarice v Aziji
Manila. 12. dec. s. (Columbia B. S.). Po informacijah lz Francoske Indokine je prišlo v več delih Indokine do uporov. Smatrajo, da te upore organizirajo Japonci, ki hočejo na ta način dobiti povod, da b* vso Indokino zasedli s svojo vojsko in potem udarili proti Singapuru. Položaj v Indokini je skraino težaven, vendar francoska cenzura strogo pazi. da ne pridejo v inozemstvo nobene informacije o položaju.
Smatrajo, da hočejo Japonci izkoristiti sedanj: trenutek za novo mtervencito v Indokini že eat<i ker ie skoraj vsa francoska vojska zbrana ob meji Siama. kjer
prihaja še vedno do novih bojev in incidentov.
Medtem Je vodja japonske vojaške misije v Francoski Indokini odpotoval po nalogu japonske vlade v Saigon. Oči vidno nameravajo Japonci proučiti možnost, da bi dobili v Saigonu nova oporišča za svoje letalstvo.
London, 12. dec. AA (Reutar). Iz Sin* gapura poročajo, da Je tamkaj 5n j i siam-ski konzulat objavil uradno poročilo, ki pravi, da so v ponedeljek okoli 5 ure Stili
francoska letala vrgla deset bomb na Chompan. Dve si a maki letali sta bili sestrelili francosko  letalo.   Istega  dna ob
7.35 sta dve francoski letali ponovili napad na isto mesto, pa so ju pregnali. Istega dne je francosko topništvo v Vana-ghetu bombardiralo Amputukadari in pri tem izstrelilo od 7.50 do 8.30 okoli 100 granat. Pešk od ovan e so bile stanovanjske hiše. Siamska letala so bambardirala postojanke francoskega topništva. Prav tako je bilo tudi nekaj manjših obmejnih spopadov.
Novi ameriški ukrepi
Wa*hlngton, 12. dec, s. (Columbia BS). iz dobro poučenih krogov se izve, da bo poveljstvo ameriške vojne mornarice najbrže v kratkem odredilo znatno ojačenje ameriškega vojnega brodovja v Aziji. Bodisi na Havajske otoke ali na Filipine bodo poslana znatna ojačenja vojne mornarice. Ti ukrepi bodo v zvezi z novimi omejitvami izvoza železa, jekla itd. iz Ze-dinjenih držav na Japonsko. Ojačenje ameriške vojne mornarice naj bi preprečilo morebitne japonske vojaške akcije zaradi teh omejitev.
Japonska reakcija
Tokio, 12. dec. (Col. B. S.). Japonski listi danes nadaljujejo z ostrimi napadi na Zedinjene države zaradi prepovedi izvoza železa In jekla, kakor tudi zaradi dovolitve posojila Kitajski itd. Posebno srditi so napadi v poluradnem listu »Niči Niči* ter v »Asahi Simbunu«.
Boji na Kitajskem
Cuugking. 12. dec. a (Tass). Po kitajskih informacijah so Kitajci 29. novembra izvedli uspešen napad na otok Amoj v srednji Kitajski. Kitajci so odvedli s seboj več japonskih ujetnikov.
Obramba kijevskega okrožja
Moskva, 12. dec. s. (Columbia BS). Poveljnik kijevskega vojnega okrožja general Klapkov je izdal včeraj na svoje vojake dnevno povelje, v katerem pravi, da mora biti kijevsko okrožje na vodilnem mestu v Sovjetski vojski. General pravi, da morajo biti vojaki tega okrožja vedno pripravljeni na boj s kakršnimkoli sovražnikom, ter da je treba obrambo kijevskega okrožja v vsakem oziru ojačiti.
Ta izjava Je vzbudila v inozemskih krogih v  Moskvi veliko pozornost.
Pred novo nemško rusko trgovinsko pogodbo
Berlin, 12. dec. e. Po obvestilih iz dobro obveščenih krogov bo v najkrajšem času podpisan nov nemško-ruski trgovinski sporazum. Po istih obvestilih gre za pogodbo, ki daleč presega dosedanje kontingente. Sodijo, da bo nova izmena blaga zavzela tak obseg, da ni pretirano, če se reče. da bo imela senzacionalni značaj. Dosedaj niso znane še nobene podrobnosti, toda pričakujejo, da bo pogodba podpisajia še pred božičem.
Ameriški poslanik zopet v Moskvi
Moskva, 12. dec. AA. 1 Reuter). Ameriški veleposlanik Steinhardt se je vrnil v Moskvo iz Stockholma, kjer je bil na krajšem dopustu.
Nizozemski raišilec ujel nemško ladjo
VVashington, 12. dec. s. (Columbia BS). Mornariško ministrstvo javlja uradno, da je v bližini Kubanske obale nizozemski rušilec »Van Kingsberg« ustavil nemški trgovinski parnik »Rhein«. ki je nedavno zapustil mehiško pristanišče Tampico. Nizozemska vojna ladja je nemški parnik zaplenila.
Dogodek je vzbudil v Washingtonu veliko pozornost. Doslej sploh ni bilo znano, da tudi nizozemske vojne ladje še operirajo v Karibijskem morju, čeravno je nizozemska vojna mornarica skoraj v celoti v službi ob strani angleške vojne mornarice, je to prvi primer, da je nizozemska mornarica stopila v sedanji vojni v akcijo v bližini ameriške obale.
DANES OB 20. uri ponovi SOKOL Lj. - Moste — veseloigro
„PRI BELEM KONJIČKU"
v KEVTJ MOSTE.
SPD
Komna pripravljena! Zima je kar nenadoma spregovorila s svojo nemo govorico, z občutnim mrazom in s snesom v planinah. Planine žare sleherni dan oa daleč kot prividi ogromnih in čudnih oblik, Tako skrivnostno so lepe, da nam zbujajo tople spomine na preteklo zimo. ko smo še hodili no niih in v njih čarih uživali solnce in smučanje. Na opbudo teh spominov se že delaio zopet načrti, kam nas bodo to zimo nesle smučke Pri tem ne pozabite prelepe, sončne Komne. ki se že prioravlia. da oreime v3akoaar v svojo sredino. Kdor io pozna. ve. da ie vredna svojega slovesa, sai ie gotovo najlepši smučarski predel pri nas. Na Kot-ni je sneg vedno dober in ga ie toliko kakor nikjer v naših hribih. V domu SPD na Komni dobi smučar vse. kar mu je treba. Komna ima tudi svoio smuč irsko šolo, ki je izšolala že celo množico dobrih smučarjev ter odkrivala lepote, veličino v solncu in viharju,
O MRTVIH LE DOBRO
— Kako, vi ste fte vedno živi ?
— Zakaj bi ne smel biti živ?
— No, včeraj sem govoril s človekom, ki je vedel povedati le dobro o vas.
VELIKA LJUBEZEN
Prijateljici sta govorili seveda o ljubavni.
—- Jož« Je bil moja največja ljubezen, je dejala prva.
— Ali al ga tako ljubila?
Ne, toda on je bil velik nad dva metra.
DANES ZADNJIKRAT Nepozabni, prizori strahovitega potresa in nepregledne poplave so vzrok, da film privabi ie vedno nove gledalce, ki odhajajo od predstav s priznanjem, da so videli delo,
ki jim pomeni pravo doživetje.
Predstave ob 16., 19. in 21. uri
KINO UNION — TEL. 22-21
Briljantna družabna satira z najboljšimi filmskimi zvezdniki je film
JAVNOST ŽELI VEDETI..
V glavnih vlogah: Errol Flvnn, Olivia de Havillami. ratrick Kno\vle*, Rosalind
Russel ln »IIju-Hju« Herbert.
KINO SLOGA — Tel. 27-30
Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri
DANES ZADNJIKRAT sijajen Paramountov velefilm
KINO MATICA — Tel. 22-41 nr> Af T sHlTCTI? (M ODRA Predstave ob 16., i9. in 21. uri.     OMU   WJbO A ML ZVEZDA)
s sijajnim, nenadkriljivim GARY COOPER-jem v glavni vlogi.        Ne zamudite!
Razširjenje nadzorstva nad tujim kapitalom
Z odlokom finančnega ministra 1e razširjeno nadzorstvo nad tujim kapitalom v vseh gospodarskih podietiih. Po tem odloku moraio interesirana podietia v državi predložiti prijavo na naslednji način:
Vsako domače eosoodarsko or.dieMe brez izjeme, čigar kapital ie v celoti ali delno v rokah inozemcev ie dolžno nai-pozneie do 1. ianuaria ooslati vse rx>Tj-eb-ne podatke oddelku za devize pri ravnateljstvu Narodne banke na posebnem obrazcu. Ob tei oriliki ie potrebno posebno natančno in jasno navesti ime in sedež domačega podietia Nadalie ie treba navesti, čenav ie bil kapital ob pri 1 ki ustanovitve oodietia in kdai so inozemci po-stali solastniki odnosno lastniki. Navedena mora biti tudi vrsta poslovanja prometa in spec-fikaciia skupnesa kapitala s točnim popisom domačih lastnikov in njihove udeležbe kakor s popi-om ino-zemsk!h lastnikov in njihovega knni*ala. V prijavi mora biti navedeno, ali vodi podjetie trgovske knjae. odkar scdoUiieio v niem tujci in kolik ie letni dobiček no zaključenih bilancah v zadnjih pet:h letih. Ce podjetje ne vodi uradnih trsov->kih knjš. mora navesti, na kak način se določa skupni dobiček in njegeva razdelitev. Skupno s temi podatki ie treba poslati deviznemu ravratel;stvu tudi po tn izvod zadnjih zaključnih rač »nov in pre-P-s orotoko'a zadnjega občneea zbrra podjetja. Vse spremembe v višini ud le/:be inozemskih lastnikov, ki bi nastale zaradi obračunavanja obresti ali dotiranja dobička, je treba tako i prijaviti deviznemu ravnateljstvu. Nobene druge spremembe v inozemskem lastništvu kakor pronos udeleženera kapitala cd tuica na tuica. povečanje kapitala odnosno sprejetje novih udeležencev, niso dcvoMeno brez posebne od: britve. Prav tako ni d~vo'ieno izplačevati tujim lastnikom na kak •»nikoli o>novi dobičok na račun udeleženega kapitala, vračanie kapitala in podobno, ne rrlede ra to, ali so izplačol'" pri n^s a'i v inozemstvu, če tega ne dovoli devizno ravnateljstvo.
Prv! plesal večer Marte Pa uS? nove
V ponedeljek smo imeli v ooemem gledališču zanimiv, povsem svojski plesni večer mlade Slovenke. Večer je pokazal mori emo smer plesnega ustvarjanja, bogatega v izrazih notranjega doživetja. S samostojnim, ves spored izpolnju jočlm nastopanjem se nam je predstavila Marta Paulinova, samozavestna, v svetem ognju kvišku stremeča plesalka. Izhala iz umetniške plesne šole Mete Vidmarjeve. učenke in zastopnice znamenite, svetovno priznane Mary VVigmanove. a lzkuša hoditi svojo pot.
Preprosta in skromna, toda natančno premišljena v vnsnjih kretnjnh. a zato nič manj jasna v podajanju vnanjih in notranjih dogodkov, je Paullnova s kretnjami nazorno izražala, kakor se v človeški duši porajajo, razvijajo ln dozorevajo misli ln čustva. Vsemu daje izrazno obliko gesta. Ta gesta je lahko površnemu gledalcu jedva opazna, brezpomembna, ali razumeva-jočemu je polna vsebine in lepote raznega ritma. Prvi del po vsebinsko bogati glesbi Grečaninova »Otrokov dan« nam je razvijal vse dnevne dogodke, a tudi duhovna občutja, ki jih preživlja otrok ob molitvi, igri, ob gledanju okoli sebe itd. Slika se niza na sliko, vse je enostavno, brez pre-očitne vnanie učinkovitosti, pa menda prav zato razumljivo vse prej srcu kakor razumu. Valček stare mame« v tem delu diha toliko lepe zasanjanosti v preteklost, ki ii takoj sledi tuga v spoznanju: bilo -— minilo! Plesalka je smiselno približala staro novemu. Da je znala v svoji lastni osebi predstavljati živahno živlienje otroka v zvezi z njegovo okolico, dalje staro mater, »Nianio«, pa še to in ono. je naravnost čudovito, želeli bi si tu pa tam le še več nežne mehkobe in tople predanosti.
»Mafenka« bi bila prav lahko tudi naia slovenska Francka, Micka ali sirota Jerica. Saj ima vsa plesna novela izrazito slovensko socialno noto. Napisal jo je pač naš Ivan Cankar. In odigravala bi se lahko v marsikaterem siromašnem delavskem ali predmestnem predelu naše domovine Pi-jančeva hčerka gine ob siromaštvu izčrpane matere; na umazanem dvoriiču zasanja o rožnatem, senčnem in veselem svCtu tam zunaj, da se potem še bednejša prebudi v zavest resničnosti. Saj so bile samo pestre sanje njeno življenje pa je ostalo razvalina. Vse to notranje doživljanje izraziti s kretnjami rok, nog m vsega telesa, s plesnimi gibi ter z mimiko obraza, je umetnost, ki zahteva xvrhano mero telesne, duhovne in srčne kulture.
Paulinova se je močno približala emialu škerjančeve glasbe in naamačenega teksta, r>ala je prav v tem. morda najizrazitejšem delu mnogo svojega, globoko prečute-nega. Žela je s strani občinstva prav posebno toplo izraženo priznanje,
Nocturno L». M. Skerjanca bi lahko smatrali kot nekako nadaljevanje drugega dela (Mafenke) ali bolje rečeno kot uvod
v sanje o lepoti in ljubezni. Zdelo m se le, kakor da ga je Fr^Jsnja izrazitejša točka nekako zasenčila.
Najmočnejša in najbogatejša v vnanjem in notranjem izražanju je bila Paullnova pač v zadnjih dveh točkah »X o r e c« in
»N espametna devic a«. Ves plašen pred sovražniki in potem, ko se čuti varnega pred namišljenimi preganjalci — srečen v svoji dozdevni veličini, kralj nad kralji sveta — se nesrečni blaznik z okorelo komičnimi kretnjami, silo izražajo-čimi skoki in obrati ter z zmagoslavnim izrazom v obrazu in očeh postavlja in ponaša, da takoj začutiš: vse je sama utvara. Njegove geste so trde, Vse ponašanje neuravnovešeno. V svoji namišljeni imenit-nosti vzbuja sočutje. Paulinova se Je globoko vživela v miselnost in čustvovanje svojega blaznika; predstavljala ga je v splošno zadovoljstvo brez godbe.
»Nespametno devico^ je plesala Marta Paulinova že pred dvema letoma na javni plesni produkciji ter žela že takrat odobravanje. To pot je kreacijo izdatno poglobila in obogatila ter je zlasti namišljeno očarljivost in zapeljivost .device' s humor-no narejenostjo podčrtala In ji dala močnejšega izraza. Pokazala je v vsem pred-našanju večjo aktivnost. .Nespametno devico', dasi precej negbčno v kretnjih. kakor to zahteva njena karakteristika, je resnično plesala in se vrtela včasih kar no starem.
Marta Paullnova. naša najmlajša plesalka nove smeri, je s svojim prvim s.imo-stojnim nastopom dokazila t<-:tn najboljše in najvišje resničnega umetniškega hoto-nja: pogum, biti čimbolj samosvoja. Pri njeni vztrajnosti, razumski in čustveni razgibanosti in poglobljenosti se ji hotenie nedvomno posreči. Brez uporabe cenene teatralike in iskanja zunanje efektnosti doseza v skromnih, smotrnih, bistro ustvarjenih oblačilih že danes velik del svojega smotra: prepričuje in odkriva dušo. To priznanje naj jI bo najlepša pohvala z 1 vidno velik trud in čisto umetniški zagon. Gotovo je, da plesalka Se ne more izraziti vsega, po čemer stremi, a prav tako gotovo je, da bo z razvojem še obogatila izražanje notranjega doživljanja.
Gledališče je bilo prav dobro zasedeno, občinstvo pozorno, vse predano uživanju umetniškega dojemanja ter vidno povezano z dogajanjem na odru. Plesalka je prejela veliko število šopkov in drugih cvetličnih darov.
Glasbeno spremstvo je z znano tenkočut-nostjo in prilagodljivostjo opravil g. prof. M. Lipovšek, ki se je tudi zopi»t z nekaj točkami samostojno predstavil kot odi n pianist. Mila Duhova.
Smrtna nesreča pod Ratltovcem
Železniki, 11. decemnra. Planinske nesreče so pri nas redke. Tem večjo poTomost je zato zbudila vest. da se je pod Ratltovcem smrtno ponesrečil delavec šefklja Marovac, doma iz Novega Pa-zSrja v zetski banovini. Kako se Je nesreča pripetila, se točno pač nikoli ne bo da'o dognati. Svet, kjer se je ponesreči Marovac. niti ni nevaren. Ne gre za nlkake izrazite strmine, marveč za običajne hribovske vzpetine. Zemljo je kril kakih 15 cm visok sneg, pod njim pa je ležala dou-rs lasasta trava. Marovac je stopal po ozki poti, pa mu je moralo spodrsniti in že je drsel navzdol. Morda bi se §e kje ujel. a se ni imel za kaj. Naletel je na skale in se hudo potolkel. Padel je na hrbet In udaril z glavo ob kamen. Marovca so s'cer takoj pogrešili, a si niso znali pojasniti, kje n*i bi se zadržal. Ko ga le ni bilo na Izpregled. so začeli sumiti, da se mu je kaj pripetilo. Po vztrajnem iskanju so končno naši! mrtveca. Usodno je bilo to, da prav tedaj, ko je Marovcu spodrsnilo, ni bilo nikogar v njegovi bližini. Ko so našli ponesrečenca, se ga je držal na hrbtu še šop trave, ki jo je potegnil med drsenjem s seboj. Na kraj nesreče je prispela sodna komisija iz Škofje Loke. nakar so truplo pokojnika prenesli v Železnike in ga tam pokopali.
SPORT
Slovensk* zimsko-Sport^ zveza n^ J*-senioah. Dne 5. ianuaria bo ob 9. doprlane v prostorih mestne posvetovalnice ra Jesenicah izredna glavna skupščina S. Z S. Z. Ce bi občni zbor ob določenen Č3SU ne bil sklencen. bo pol ure o^zn- -jo skl*»-o-Čen ne glede na Število nrisotnih. Dele-ratJ moraio predložiti predsedništvu »kupSMne poverilnice. ki moraio b:*; opremi i7. društvenim pečatom ;n rod^ane v smislu društven'h pravil Tt> d^l~cat mor" zastocati največ tri društva i* sic^r -amo s podrrčia svoie podzvez^ Na skppšči^i rrinada vsakemu klnhn. d-u^tvu ali odseku po en g"les Dokler čl'1*1 ne izno-ni svojih den^irvh obveznost' na-oram zve^i in pr^t-vezi. nima glasovalo? pravice na pku račini.
Alpmsk; klub «Skr>la< (podružnica na Jeaert'cnh) vab: člnnstvo na redno glavno *kiiT>?čino. ki bo v pionedelielc 16 t. m. ob 90 v <?t>odn:;h pro^+orb tovarniške restavracije na Jer^n'r^h Np dnevnem redu 1e tndi *?*%oyot o proslav! 201etn'c« obstoja Skale«
Curih. 12 dpc Beograd 10—, Pariz 8.85, London New York 4?1Milan
2170 tfaftrtfl 40. -. Berlin 172 50. Stock-holm 102.75.
DNEVNE VESTI
Življenjski stroški ob koncu novembra
so bili za 47-83 % višji kakor pred začetkom sedanje vojne
— Iz »Službenega lista«. »Službeni list br. banske uprave dravske banovine« št. 99 z dne 11. t. m. ima naslednjo vsebino: pravilnik o zaščiti pred letalskimi napadi. V. del. Služba opazovnnj? in naznanjeva-nja nevarnosti letalskih napadov, maski-ranja in zatemnitve. Popravek v uredbi o rekviziciji. Odločbo o cenah olja v sodih po 100 in 50 kg. Izpremembo odločbe o nakazniškem prometu z Nemčijo. Izpre-membe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na območju dravske banovine.
— Fredba o nagradah Članom državnih gledališč med vojaško službo. Včerajšnje ^Službene novine« so objavile uredbo o nagradah pogodbenega osebja državnih narodnih gledališč v primeru mobilizacije. Po tej uredbi bodo člani državnih narodnih gledališč prejemali svoje nagrade tudi v Času. ko bodo mobilizirani, in sicer iz odobrenih kreditov državnega ali posebnega proračuna gledališča. V primeru, da bi bili odobreni krediti zmanjšani zaradi vojnih razmer, bodo zmanjšane tudi nagrade osebju. Zmanjšanje nagrad določa upravnik z odlokom in odobrava minister za prosveto.
— Dohodki mariborske earinarnice. Novembra so znašali dohodki mariborske carinarnice 9.940.618 din. Na uvoz blaga odpade 9.365.920 din, na izvoz pa 584.697 dinarjev.
— Posebne olajšave za povratek naših sezonskih delavcev iz Nemčije. Po predpisih čl. 14. pravilnika o olajšavah socialnega značaja uživajo delavci, ki se vračajo iz Nemčije, na naših železnicah in ladjah v državni eksploataciji polovično voznino v III. razredu osebnih vlakov odnosno v najnižjem razredu ladij. Da bi se delavcem olajšala nabava objav za znižano voznino po tem predpisu, je železniška uprava v sporazumu z ministrom za socialno politiko in s finančnim ministrom izjemno odobrila, da smejo objave Izdajati podružnice Putnika«.
— Smrt zavedne Sokoliće. Z globokim sočustvovanjem je trboveljska javnost sprejel vest. tla je v torek zjutraj umrla ga. Julija Rnk učiteljica ročnih del v trboveljski gospodinjski SoiL Za vratna bolezen je pokojnico zalezovale že več let. Zadnje mesece se je ločila na Golniku, vendar je bila vsa zdi-avrriška pomoč brezuspešna. Prepeljali so jo domov, kjer je potem omahnila v naročje smrti. Pokojnica je bila vzorna učiteljica ter je ves čas svojega trboveljskega službovanja z veliko vestnost*3 poučevala rudarsko mladino v ročnih delih. Med učenkami je bila zaradi svoje dobrosrčnosti i zreč/no priljubljena in je sploh bila na glasu dobre vzgojiteljice. Rakova je bila zgledna Foprcga in nad vse ljubeča mati. ki ji je pomenil rodbinski krog vse. Sodelovala je tudi pri raznih društvih Bfn je ves čas vneta Sokolića, dolgol^tn-! članica pevskega društva »Zvon« ter z lepim uspehom dalje časa sodelovala pri trVov* l.iski sokolski drami. Bila je blaga žena izi edne dobrosrčnosti, globokih čustev, ki so še v zadn.vh tednih njene borbe z neizprosno jetiko izgorevala v vroči želv. da bi še živela in še služila ti-st:m. ki jih je ljubila bolj kakor sebe. Za go. Rokovo žalujeta potrti soprog g. Milko Rak in mali Dušan. Težko prizadeti rodbini naSe iskreno sožalje. prerano umrli plemeniti ženi lahek večni sen pod rodno grudo!
— Največja avtomatska telefonska skupina v v*ej Jogo6iavij£ v okviru del iz posojila 115 milijonov dinarjev, odobrenega poštnemu ministrstvu, je poštni minister sklenil razširiti avtomatsko omrežje blei-kc telefonske skupine. V tej skupini bodo postavili avtomatske centrale v Be-gun-ah. na Pokljuki in v Kranjski gori. Razen tega bodo razširili blejsko centralo 89 300 številk, centralo v Bohinjski Bistrici za 30 in centralo v Radovljici na 80 številk Avtomatska telefonska skupina Bled bo priključena na kranjsko omrežje, kmalu potem bo pa vs^ ta skupina priključena ni avtomatsko centralo v LJubljani, tako da bo promet v vsej tej skupini, to se pravi v Ljubljani in na Gorenjskem, povsem avtomatski in bomo le.hko telefonirali medkrajevno preko avtomatske centrale, ne da bi bilo treba prej naročati telefon na poŠti. To bo m i večja avtomatska telefonska skupina v naši državi.
— Jusroslovrnsko-mad/iirskl gospodarski ednO«i. Zunanja trgovina med Jugoslavijo in Madiarsko je v zadnjih devetih letih od leta do leta živahnejši. Letos v desetih mesecih ie znašnla vrednost našega izvoza na Madiarsko 363.8 milijona dinarjev, uvoza, pa 197.5 milijona dinarjev. Lani vse leto je znašala vrednost Izvoza 289.2 milijona m uvoza 170.3 milijona dinarjev. Najmanjši je bil obseg zunanje trgovine z Madžarsko leta 1933. ko je znašala vrednost izvoza .118 5 milijona in uvoza 113.2 milima dinarjev. Naša država prodaja Madžarski predvsem surovine, od nje pa ku-nuip v glavnem industrijske izdelke.
— Uvedba kart za petrolej v Zagrebu. Banovina Hrvatska racionira prodajo petrolej i in v ta namen so uvedene posebne nskaznlce 2 o v tem mesecu ne bo mogel nihče več kupiti petroleja brez nakaznic. Cena petroleja znaša 9 din liter.
— Nova ladjedelnica v Beogradu. Nedavno ustanovljena Dunavska ladjedelnl-ška družba v Beogradu z udeležbo najmočnejših denarnih zavodov je sklenila, da postavi na obali Domve pri Beogradu moderno ladjedelnico. Progo od ladjedelnice do glavnega kolodvora bo zgradila država. V ladjedelnici bodo izdelovali rečne ladje vseh vrst za tovorni in potniški promet, kakor tudi za vojaštvo.
— Živahen izvoz živine v Nemčijo. Zad-nie čase ie zooet precei živahen izvoz živi j ne iz Sle veni ie. posebno iz Slovenskih goric Vole prodaiaio do 85 din ke žive teže. Razen tesa izvažalo skozi Slovenilo v Nemčijo precei ovc Iz Južne SrbUe. Doslel so iih izvozili že okros 100 vagonov. ,
_ rTutavljen prompt na mnogih morskih
progah. V gospodarskih in trgovinskih mornariških krogih spremljajo z največjim zanimanjem razvoj vojne med Italijo in Grčijo. Zaradi te vojne je ustavljen promet na Jadranu z mnogimi ladjami. Tudi vojna na Sredozemlju vpliva zelo neugodno na naš pomorski promet. V naših pristaniščih je zadnje čase prišlo do velikega zastoja.
_ Ustanovitev Zveze zavarovalnih družb
banovine Hrvaške. V torek dopoldne je bila v Zagrebu ustanovljena Zve?a zavarovalnic banovine Hrvatske. Za predsednika zveze je bil izvoljen generalni ravnatelj »Croatie« Mihovil Nikolič Na zborovanju so bih prisotni delegati okrog 20 zavarovalnic.
— Nesreče in pretep. Ko je včeraj popoldne peljal voznik Janez Ulčar, zaposlen
v tovarni Remec v Duplici, tovor proti Homcu, mu je pridrvel nasproti avtomobi-list. ki ga je podrl. Ulčar si je pri padcu
zlomil levo nogo. — 541etni posestnik Jernej Jerman iz Zapog je doma na poledenelem dvorišču tako nesrečno padel, da si je zlomil levo roko. — 271etnemu posestnikov emu sinu Antonu Hribarju iz Rožič-nega pri Kamniku je na cesti spodrsnilo, da je padel pod voz. kjer je obležal s hudimi poškodbami po vsem telesu. — Petletnega posestnikovega sina Jožeta Žitnika iz Velikih Lašč je mati po nesreči že pred meseci s koso ranila na nogi. Fantiča so doma negovali skoro štiri mesece, sedaj pa se mu je rana poslabšala in so ga morali prepeljati v bolnico. — Komaj eno leto staro F*avlo Gregorin iz. Domžal so starši pustili brez nadzorstva doma v zakurjeni sobi, iz peči pa je uhajal plin, ki je otroka skoraj zadušil. — Hudo jo je izkupil 63-letni občinski ubožec France Cerne iz Mengša. Včeraj je prišel v neko gostilno v Križe pri Komendi, kjer so ga napadli vinjeni bratci in ga pretepli tako. da so ga morali kasneje prepeljati v bolnico.
— ZoSledovan požigalec. Poročali smo. da ie 30. novembra izbruhnil velik Dožar v kozolcu posestnika in trgovca Ivana Grada v BeriČevem kier ie pož^r povzročil nad 50.000 din škode. Orožniki so sedaj ugotovili, da ie kozolec za ž ga: slaboumni Franc Lukoviek iz Sela ori Ihanu, ki je neznano kam pobegnil. Slaboumm Lukov-šek. ki je star 28 let. se potepj brez vsakega posia največkrat do kamniškem okra i u in postaja čimdalie boli nevaren. L j ud i e žele. da bi ga spravili v kak zavod, kjer bi bil pod stalnim nadzor.-tvom.
— Tatvine na Javorniku. Na Javorniku pri Jesenicah je bilo te dni vlomljeno v gostilno Andreja Zavrla. Vlomilec ie odnesel več iestvin. neka i drugih predmetov, precej perila in nekai mo^ke oblek?. Takoj nato ie sledil tudi vlom v mlekarno Marije Križnar. ki ii je vlomilec cd.esei več slaščic ter 500 din v gotovini.
— Okradena v vlaku. V vlaku je drzen žepar na vožnji od Jevnice do Ljubljane ukradel posestnici Mariji Kobilšek iz Goliš rjavo usnjato denarnico, v kateri je imela nekaj nad 100 din in povratno vozovnico. Tatvino je Kobilškova opazila šele pri izstopu iz vlaka.
— Čigavo je kolo? Pred dnevi s* je zglasil pri posestniku Ivanu MarolUi pri D. M. v Puli a neznan mladenič ki ie ponudil v nakuo skoro novo. črno pleskano kolo znamke Diirkopp s tovarn številko 59.387. Ker Marolt kolesa ni bil priprav-ljen kupiti, je mladenič rx> kratkem bo-tavljanju izginil, pustivši kolo na dvorišču. Kolo. ki 1e bilo najbrže nekie ukradeno, ie Marolt kasneje izročil orožnikom v Vevčah, ki sedaj iščein lastnika in zasledujejo tudi mladesa tatu.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da
bo pretežno oblačno in mrzlo vreme. Včeraj je snežilo v Ljubljani in v Mariboru, deževalo pa v Splitu. Kumboru in na Rabu. Najvišja temperatura je bila v Kumboru 15, v Dubrovniku 14. v Splitu 11. na Visu S. na Rabu 7. v Beogradu 3, v Mariboru 1, v Ljubljani in Sarajevu 0.0. Davi je kazal barometer v Ljubljani 749.5. temperatura je znašala —4.7. na aerodromu -5.6. v Mariboru. Zagrebu in Sarajevu —7, v Beogradu —2.
I? Liubfitesie
—lj N<>v gr«b Včeraj je umrl v Ljubljani nadučitelj v p. g. Jakob Zebre. Pokojni je bil dobro znan med meščani ter splošno priljubljen. V lepem spominu so ei ga pa ohranili tudi učenci Christofovega učnega zavoda, kjer jc poučeval čolga leta. Za njim žalujejo soproga ga Fani, sin Vili ter hčerki Jakobina po. Vrhunc in Fanči por. Hribar. Pogreb blagega pokojnika bo jutri ob 15.30 z Žal — iz kapelice Sv. Jakoba — k Sv. Križu. Pokojniku blag spomin,  žalujočim naše  iskreno sožalje!
lj— Slovenska simfonična glasba. p.xi tem naslovom priredi »UJMAv (Društvo jugoslovanskih glasbenih avtorjev) v ponedeljek 16. decembra v veliki unionski dvorani svoj III. koncert, na katerem bo orkester Ljubiianske filharmonije izvaial skladbe naših domačih avtorjev Bernarda. Laj ovi ca. Osterca. Tomca in Zebreta. Spored je zelo pester in zanimivi Vstopnice od 45 din navzdol so v predprodaii v Matični knjigarni. 538
—tj Predavanje Pedagoškega društva. V ponedeljek 16. t. m. bo ob 18. v predavalnici mineraloškega instituta univerze drugo redno predavanje Pedogoškega društva. Predaval bo g. dr. Milan Perušek: »Sport, zdravje, mladina«. Ker je predavatelj strokovnjak v tem vprašanju, vabimo vse, ki se zanimajo za sport In vzgojo, da se predavanja udeleže. Vstopnine ni.
—lj III. redna skupščina Delavske zbornice v Ljubljani bo v nedeljo 15. decembra ob 9. dopoldne v dvorani Delavske zbornice. Na dnevnem redu bo poleg poročil predsednika, tajnika in predsednika finančne kontrole sklepanje o računskem zaključku za leto 1939 ln o proračunu za leto 1941. '
—lj NA VSAKO MIZO LAŠKO PIVO
lj— Pristna mostarska žilavka se toči V gostilni Lovšin. 544-n
—lj ROKAVICE NOGAVICE Karnič-nlk Nebotičnik
lj— Združenje trgovcev obvešča člane sekcije trgovcev s špeceriiskim in kol. blagom, da Izdaja mestni prehranjevalni urad. Krekov trg. Mahrova hiša. oddelek 12. nakaznice za petrolet ki jih nai nemudoma  dvignejo.  Združen i e trgovcev.
543-n
—lj Jugoslovanskemu akademskemu podpornemu druSrvu je daroval g. Bogdan Zilič, trgovec v Ljubljani. 300 din v počastitev spomina pok. univ. profesorja dr. Janeza Plečnika. — Iskrena hvala!
—lj šentjakobski gledališki oder bo uprizoril v soboto ob 20. igro »Nenavaden človek«. Cisti prebitek je namenjen Sokolu II za dograditev doma v Trnovem. — Vabimo vse, naj si pravočasno preskrbe vstopnice, ki so na razpolago čez dan pri br. M. Pogačniku na Kongresnem trgu, zvečer pa v društvenem domu v Trnovem.
—lj Gasil^k^-tehnični tečaji. Mestno poglavarstvo v Ljubljani je za uslužbence industrijskih podjetij in večjih obratov organiziralo gasilsko-tehnične tečaje. Ti tečaji se prirejajo v predavalnici poklicne gasilske čete. ki zamore sprejeti le kakih 35 udeležencev. Vsak tečaj traja le šest dni, kar je za tako važna vprašanja, ki se obravnavajo, absolutno premalo. Ker pa bo te tečaje absolviralo kakih 500 do 600 oseb, se bodo tečaji nadaljevali skozi vso zimo
in spomladi, da bodo mogle priti na vrsto vse za to določene osebe. Ce bi se predavanja prirejala v večjem prostoru, n, pr. v dvorani Mestnega doma as 200 do 300 udeležencev, bi tečaj lahko trajal 1 mesce in bi tako v dveh enomesečnih tečajih prišli na vrsto vsi tečajniki, pri vsem tem bd udeleženci teh dveh tečajev neprimerno več pridobili, občina, ki jI gre tako trdo za denar, pa bi pristedila marsikateri tisočak za predavateljske honorarje. Udeleženec gasil, teh. tečaja-
—lj Maiožeiezniški družbi. Prejeli smo: V poslednjem času so se razširile govorice, da bo vožnja s tramvajem z novim letom podražena za celih 50° 0 m da bo povratne listke m>c*roče dobiti na skrajnih postajah le do 7.15. Ce je v teh govoricah kaj resnice,  bo  večina  potnikov  občutno prizadeta. Za tako občutno podražitev ni vzroka.  Tramvajsko osebje gotovo ne dobiva za 5O»/0  višjih plač.  investicij pa tudi ni toliko, da bi bila taka podražitev upravičena. Oe pa je zvišanje res neizogibno, naj bi ne bilo za 50,  ampak  največ  za 25%. Tudi naj bi se povratni listki izdajali do 7.30 kakor doslej. AH MD ni znano, da se vozi s tramvajem na šentviški in viški progi dosti potnikov, ki imajo do postaje pol in celo eno uro hoda. Ali naj v mestu še pred trgovinami in uradi čakajo skoro pol ure, da se jim bodo ob 8. odprla vrata ker sicer ne morejo izkoristiti povratnega listka  šest ali pa še več dinarjev na dan samo za  tramvaj je pa  vendar pretiran izdatek, če bo šlo tako naprej, prejemki še za koruzni kruh ne bodo zadoščali. MD naj ne misli samo na pretiran dobiček, ampak naj ima tudi malo socialnega čuta za premnogo slabo situiranih potnikov. Potnik —lj   Ali   ni   pomoči? Prejeli smo: Na dolenjski tramvajski progi nastaja pred 8. zjutraj v vozovih, ki vozijo v mesto, silna gneča.   Tedaj odhajajo   v   službo številni stanovalci dolenjskega okraja, ki so zaposleni v mestu, med njimi pa pritisnejo v vozove tudi številni dijaki itd. V vozovih nastane tako sleherno jutro neznosno prerivanje in slaba volja rase od trenutka do trenutka, od postaje do postaje, zlasti, ker se mladina često vede nasproti starejšim skrajno nedisciplinirano. Tramvajska uprava bi ukrenila prav, če bi tudi na dolenjsko progo poslala ob določenih urah vsaj po en rezervni voz, s čimer bi bil napravljen konec neprestanim zadregam in nevolji tramvajskih potnikov.
Faktografski natečaj je zope* razpisala mestna občina ljubljanska ža boljše fotografske slike in diapozitive mesta Ljubljane z naslednjih področij: 1) celotni pogledi na Ljubljano. 2) nova Ljubljana (po svetovni vojni). 3) Ljubljana — vrtno mesto. 4) splošni ljubljanski motivi. 5) Ljubljana v posnetkih z barvnimi filmi. Najboljše slike oziroma diapozitivi iz vsake prej navedene skupine dobe nagrade: I. 500 din. II. 300 din. III. 200 din in dve po 100 din, torej skupno 1200 din za vsako skupino ali za vse skupine skupaj 6.000 din. Natečaja se lahko udeleži vsak poklicni fotograf ali amater s kopijami ali povečavami najmanjše velikosti 18 x 18 na gladkem papirju v belo črnem tonu, barvasti posnetki pa mera jo biti montirani med steklene ploščice in vloženi v aluminijaste ali druge okvire, število slik ni omejeno. Slike oziroma diapozitive je treba poslati mestnemu poglavarstvu, turističnemu odbem v za,prtih kuvertah, opremljenih z geslom in z označbo, kaj predstavljajo in v katero področje spadajo. To okoliščino morajo naznačiti na zunanji strani kuverte z rimsko številko I, II, III. rv ali V. Ime avtorja naj bo v zalepi jem kuverti, na njej pa irto geslo kakor na fotografiji. Mestna občina pridobi brez nadaljnje nagrade pravico enkratne reprodukcije slik, ki d be I. ali II. nagrado. Za druge nagrajene ali nenagrajene slike se plača še poseben honoiar za reprodukcijsko pravico. Pri barvastih diapozitivih pride v poštev odkup z vsemi av^rskimi pravicami. Cene se določijo ~p:razumno z avtorji. Ocenitev slik in razdelitev nagrad bo opravila posebna komisija, ki jo določi turistični odbor- Da bodo fotografi imeli dovolj časa in prilike za obdelavo Ljubljane v vseh letnih časih, morajo poslati slike do 1. decembra 1941. Vsa podrobnejša pojasnila daje turistični odbor za mesto Ljubljano v gospodarskem uradu, Beethovnova ul. 7-1.
lj— Mavec ni bil zap-jslen pri tvrdki Tdnnies. Poročali smo. da ie z neke stavbe v Šiški padel tesar Franc Mavec, zaposlen pri gradbenem podjetju Tonnies. in si zlomil hrbtenico. Podjetie nas obvešča, da trenotno ne gradi nobene stavbe in da tesar France Mavec tudi ni bil pri njem v službi.
lj— Tatvine v mestu. Iz stanovanja Marjana Doiovčaka na Bregu štev. 18 je nekdo ukradel zapestno, pokremano žensko uro znamke An ker z zapestnico vred. Vredna je bila 800 din. — Iz kurilnice na univerzi ie neznan zlikovec odnesel Leopoldu Prošeku 200 din vredno, n k nasto žepno uro. — Tesarju Francu Žagarju je tat odnesel iz gostilne črn. usnjat ročni kovčeg, v katerem ie imel razno perilo. dva para čevljev, moški površnik, klobuk, potni list in več drugih dkumentov. Žagar ie oškodovan za «2300 din. — Iz skladišča v Obirski ulici št. 4 so odnesli drzni vlomilci v zadniem času 160 komadov vreč za moko. v vrednosti nad 5000 din. Vlomilci so vdrli v skladišče že tudi dober teden prej ter odnesli 400 vreč. ki so bile vredne okrog 13.000 din — Bra-njevka Ivana Sk.vša je prijavila, da ji ie neznanec ukradel iz veže gostilne Pol lipo na Borštnikovem trgu 200 din vredno, črno, volneno ogrinjalo.
—lj Ukradena kolesa Avgustu Straži-šarju je tat odpeljal izpred njegove lastne trgovine na Gosposvetski cesti 800 din vredno črno pleskano kolo znamke An-ker. Na Zabjeku je nekdo ukradel Roku Galjotu 1300 din vredno Črno pleskano kolo, opremljeno z dinamo svetilko. — Z dvorišča Mikličeve gostilne na Glincah je nekdo odpeljal 700 din vredno črno pleskano kolo znamke Igo Josipu Forausu. — Vinku Tušarju je bilo iz neke veže na Tjrrševi cesti ukradeno skoro novo sivo pleskano kolo, vredno 500 din. Na Tržaški cesti pa je izpred hiše št. 4 tat odpeljal Benediktu Suligoju 400 din vredno kolo znamke Stvria.
Iz Črnomlja
— Obsodba z^raOi navijanja cen. Dne 10. oktobra je bil pred okrajnim sodiičem v Črnomlju zaradi prestopka uredbe o maksimiranju cen in prisilnem odkupu pšenice in koruze z zaporom 14 dni in globo 5.000 din Josip feoler iz Zagreba, poslovodja tvrdke >Agraria« v Zagrebu, ker je 21. junija skušal prodati 160 q koruze po ceni 258 din za q namestu po 170 din tvrdki >Zora« v Črnomlju Sodbo je potrdilo okrožno BHMm v Novem mestu 22. decembra.
Ljubljana. 11. decembra Pravkar je izšel mesečni bulletin revije ^Indeks.* z najnovejšimi podatki o življenjskih stroških v začetku te*>a meseca, odnosno 30. novembra. Revija »Indeks« objavlja edina v naši državi redno številke o življenjskih stroških. Nedavno smo poročali o ljubljanskem indeksu življenjskih stroškov. Kakor ie bilo rečeno, le ta indeks, ki ga izračunava mestni statistič.Ti odsek, nepopoln, ker se nanaša samo na izdatke za hrano in dalno za kurivo, za presojo draginje pa moramo poznati celotne življenjske stroške.
Podatki revije »Indeks veljajo povsem le za Zagreb, da so pa uporabljivi tudi za Ljubljano, sprevidimo iz ped :tkov o samih stroških za hrano. Obleka in obutev sta v vsei državi enako draca. stanovanl-
ske najemnine so ostalo nepodražene. stroški za kuriavo in razsvetliavo se oa tudi v Zagrebu bistveno ne razlikuieio od stroškov v Ljubljani.
Ko smo pred mesecem poročali o giban i u žlvlieniskih stroškov na podlagi podatkov »Indeksa« smo pripomnili da se bodo skupni življen1?ki strošr-i novembra povečal: že nad višino 1. 1929 ko so bili najvišji v povojnih letih Ob koncu oktobra so bili skupni življenjski stroški še za 0.54% nižji kakor 1 1929 Na-raščanle draeinie se prej 5n i i mesec §e ni ustavilo in tako so bili živl^enlsk! stroški 3. novembra že za 1 26*& višji kakor rrred 11 leti. V primeri z življenjskimi stroški pred svetovno voino. iuliia 1914 so bili 31. oktobra za 3.35°/o višji. 30 novembra pa za 5.18°/o
Nazorno nam prikazujejo povedani e življenjskih stroškov indeksne Številke Ce vzamemo za osnovo, da co zna?all živ-Ijenski stroški 1. 1914   100%, sprevidimo.
da so lani novembra znašali (za štiričlansko delavsko družino) 80.85°/o (indeksna številka 80.85). prejšnji mesec pa 105.18°/o. Ce pa vzamemo za obnovo stroške 1. 1929. (indeksna številka 100). sprevidimo. da so bili skupni življenjski stroški nainižii v letih 1934—35. ko je znašala Indeksna številka 60. Pred začetkom sedanje vojne, lani avgusta, ie znašala indeksna številka življenjskih strošlrov 68. letos avgusta oa že 93.34. septembra 97.41. oktobra 99.5 in novembra 101.26.
V primeri z višino živlienj-ikih stroškov lani avgusta in septembra (v obsh mesecih so bili še enaki) so bili preišnii mesec odnosno 30. novembra za 47.83% višji.
Povečanje življeniskih stroškov preišnii mesec sre Dredvsem na račun ponovne podražitve hrane. Oktobra ie bila hrana za 56.27^«> dražja kakor ored začetkom sedanie vojne, novembra pa za 60.tJ3°/o. Stroški za obleko in obutev so bili ok'obra za 67.33% večii kakor lani avgusta, oktobra pa za 68.76° o.
Zanimivo ie. da so stroški za stanovali ie še vedno za 9.95% nižji kakor 1. 1914., odnosno za 29.02% nižji kakor 1 1929 Pri stroških za kurjavo in razsvetliavo še ni prišla do izraza ponovna podražitev premoga. V bulletinu ie navedeno da so .'»troski za kuriavo in razsvetliavo ostali oktobra in novembra nespremenieni BiH so za 16.86°» višji kakor lani avgusta
Po podatkih !iublianckega indeksa so bili izdatki za hrano 1. decembra za 14 6°'o višji kakor l 1929.. oo zasrrebškem »Tn-leksu« pa 30 novembra za 17.33% Po-iatki za oktober se ujemaio bolle- po : Hiblianskem irdeksu so zn?šoli ~tro^ki hrane 1. novembra 12.7°'« več kakor 'eta 1929 po -nrrrobških podatkih pa 30 oktobra 13.93% več.
$&ete%nica
KOLEDAR
Danes: Četrtek, 12. decembra: Aleksander
DANAŠNJE    PRIREDIT V K
Kino Matica: Beau Geste
Kino Slo«ra: Javnost želi vedeti
Kino 1'nion: Deževje prihaja
Sokol Moste: - Pri belem konjičku« ob •jo. v kinu Moste
Francoski institut: predava prof. Jean Lacroix o Villonu in njegovi aktualnosti ob 20. v društvenih prostorih v Narodnem domu
Razstava slik Božidarja Jakca v Jakopičevem paviljonu odprta od 9. do IS.
D E Ž T R N E LEKARNE
Danes: Dr. Piccoli. Tvrševa cesta 6. Hočevar, Celovška cesta 62. Gartus, Moste — Zaloška cesta 47.
Nase gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. uri Četrtek. 12. decembra: Cigani. Red četrtek Petek, 13. decembra: Ob 15. uri: Razvalina življenja. Izven. Ljudska predstava po globoko znižanih cenah Sobota,  14. decembra:  Cigani. Izven Nedelja,  15. decembra:  ob  15. uri: Mali lord. Mladinska predstava. Znižane cene. Ob 20. uri: Romeo in Julija. Izven. Znižane cene
OPERA
Začetek ob 20. uri Četrtek, 12. decembra: zaprto. (Generalka) Petek,  13.  decembra:  Friderika.  Red A. Gostovanje tenorista Josipa Gostiča
Iz Tsrbovelf
Pozor vojni invalidi! Opozarjamo vse vojne invalide in ostale voine žrtve, da posluie od 1. marca pri banski upravi, oddelku za socialno politiko in narodno zdravje, invalidski odsek, v čigar področje spadajo vsi posli, ki se t.čejo vojnih invalidov in voinih žrtev. Prizadeti nai se glede zaščite in pojasnil obračaio na omenjeni oddelek.
Osebne vesti. V 7 pol skupino so napredovale učiteliice ga Nada Slokan in gdč. Viktorija Zmavc na ljudski šoli Tr-bovlje-Vode. v 8. pol skupino pa e. Ivan Plantan. učitelj v Dcbovcu nad Trbovlia-mi. V višio skupino ie napredoval učiteli na trboveljski meščanski šoli s. Ivan Lapa j ne.
Važno predavanje. V soboto bo ob 20. v Sokolskem domu predavanje br. prof Jerasa. predsednika dobrovoljcev v Ljubljani, o temi »251etnica albanske Golaote-Predavanie nam bo predočilo vso tragedijo umika srbske vciske Dreko albanskih gera. iz katere ie potem vzniknilo novo vstajenie jugoslovenske svobode Pozivamo vso trboveljsko nacicnalno iavnost. nai se oredavania udeleži oolnostevilno.
Na željo tukajšnje sokolske uprave radi popraviiamo. da ie bila 5 t. m ob 6. zvečer obdaritev za sokolsko deco. ki redno telovadi, in ne za revno Sokolsko deco, kakor smo poročali ob 7. pa ie bilo obdarovanje za otroke sokolskih pripadnikov, ki ne telovadilo oz. niso vp'sani.
Vpisovanje ja pouk e*perantske*a jezika bo 14 decembra ob 18. v tulca^Sn 11 šoli na Vodah. 132-n
Iz Kranja
— Gledališki oder Narodne čitalnice bo ponovil drevi ob 20.30 dramo »Sveti plamen«, ki je žela pri premierski predstavi velik uspeh. Občinstvo opozarjamo, da bo to nepreklicno zadnja predstava. Začetek točen.
— Porast brezposelnosti Pri tukajšnji borzi dela je bilo ob koncu novembra priglašenih 330 brezposelnih. Od 1. decembra se je to število povečalo za nadaljnjih 117. Delo dobe: kurjač. 3 kmetske dekle in mizarski vajenec. Službe iščejo tri služkinje.
_ Drevi ob 20. bo v gimnaziji predavanje SPD o nezgodah v planinah.
— Kino v Stražlfiču predvaja od danes do 16. t. m. dva barvna filma »Zaljubljenca« in ^Sneguljčico«. V spremstvu staršev imajo otroci do 5 let prost vstop, če ne zasedejo sedeža.
— Vozite previdno! Zaradi snega in hudega miaza le nastala po naših cestah po-led-c** k! zlasti hudo ovira vozni promet po ki -ncih. Da ne pride do večjih nesreč, naj vozniki in avtomobilisti vozijo previd-
neje, cestni odbor pa naj poskrbi, da bodo ceste pogosteje posute z drobnim peskom, ne pa z gramozom, kakor je bilo to storjeno na nekaterih mestih.
— l/reden karambol se je pripetil v torek dopoldne na Jelenovem klancu, ko je z lesom naložen voz zaradi poledice p:ičc?l drseti navzdol in je potegnil s seboj tudi nasproti prihajajoči voz. na katerem sta sedeli dve kmetici Ker konji niso mogli spraviti voz v pravilno lego na gladki cesti, je čuden vozel voz in živali vedno hitreje drvel po klancu nazdol in potegnil s seboj tudi neko mlekarico z vozičkom. K sreči se je vsa ta masa na položnem delu klanca Ustavila in ni pri tem nihče odnesel resnejših poškodb. Preden pa so mogli nadaljevati pot. so morali en voz popolnoma razdreti in les ponovno naložiti.
Pod okriljem LJudske univerze v Kranju bo predaval v sredo 18. t. m. ob 20. v gimnazijski telovadnici g. Karlo Koc-iančič iz Ljubljane o snemanju planinskih motivov in cvetlic v naravnih barvah i Planina cvete« Kranjske fotoamaterie in planince opozarjamo že danes na ta večer izbranega užitka in pouka.
Iz škoSfe Loke
— Smrt žanje, v Kamicinskem predmestju je umrla v 73. letu starosti ga. Marija Cadeževa. mati bivšega uradnika r>ri loškem sreskem načelstvu g. Josipa Cade-ža. Pokojnica, ki je bila vzor skrbne :^o-venske mamice, so pokopali v sred^ popoldne. Bodi ji ohranjen lep spomin, preostalim naše sožalje!
— Osebne izpremembe uri davčni upravi. Dosedanji predstojnik davčne uprave Miloš Subic je nastopil novo službo v taksnem oddelku finnčnega ministrstva v Beog1. ;\ u. Mesto predstojnika uprave je prevzel g. Vladimir Berlot. ki jc prispe! v škof jo Loko iz šmerja pri Jelšah. Na novo je prispel k davčni upravi g. Buda! StaSriJs&V.
— Miklavžev vcg©r loškega Sookla ie žel v javnosti veliko zanimanje. Dobri ne-beščan je obdaril popoldne 124 Sokol : rv in Sckoličic z obleko, perilom, klobučki jopicami, čevlji copatami in podobr/.:ni koristnimi stvarmi; s pecivom, ki so ga napekle sokolske sestre, pa skoro 250 otrok. Povabilu Sokola se je poleg drugih plen ^~ nitih dobrotnikov zlasti odzvala tovarna Biti m en & Thaler, ki je darovala mnogo raznega blaga. Zvečer je obdaroval Miklavž odrasle. Dvorana je bila natlačeno polna. Po nastopu nebeškega poslanca in njegove družbe je sledilo bogato obdarovanje, potem pa zabava ob svekih vojaške godbe. Sokolski sv. Miklavž se vsem dobrotnikom in prijateljem zahvaljuje za pomoč. Le s skupno pomočjo je bila možna tako lepa cbiaritev mladine!
— Ustanovitev Obrtniškega združenja za škofjeloški **rez v nedeljo dopoldne je bilo ustanovljeno skupno združenje obrtnik :v za ves škofjeloški srez. Telovadnica deške šole je bila dobro zasedena, ko je otvorll skupščino dosedanji komisar, nakar so poročali posamezni predstavniki dosedanjih obrtniških združenj. Za obrtni k o združenje Poljanske doline je poročal pekovaki
mojster g. Ivo šorli, za združenje v Železnikih mizarski mojster g. Janez Logaj:, za združenje v škof Ji Loki g. Ivan Lotrič in za zadrugo krojačev in krojačic njen predsednik, krojaški mojster g. Karel Šinkovec. Vsa poročila bo se strinjala v ugotovitvi, da so združenja v okviru postavljenih nalog s pridom opravljala svoje delo v korist obrtniškega stanu, prcJs\ Železnikov pa so razen tega odlečno naglasili zahtevo po samostojnosti. Zborovanja so se udeležili tudi obrtniki, ki đflrtej v Skofjl loki ali v okraju niso imeli svo.ie.Ta zadružnega sedeža (mlinarji in Žagarji). Po poročilih zadružnih funkcionarjev ie podal poročilo vod^ja strokovne nadaljevalne šole g. Karel Jeretina, ki je na glasni potrebo tesnega sodelovanja obrtniških mojstrov s šolo. Obenem je očrtsa delo, ki ga opravlja strokovna šola v korist obrtniškega naraščaja. Izčrpno poročilo o svojem delu ie podal tudi komisar g. Planina. Za volitve sta bili predloženi dve listi: prva z nosilcem Pavlom Bozovičarjem, čevljarskim mojstrom lz Škofje Loke. in druga z nosilcem Jcžetom K lunom, krojaškim mojstrom iz škofje Loke. Veljavnih glasov je bilo oddanih 171. Prva lista je dobila 131 glasov, druga 37. trije listki pa so bili prazni. Predsednik novocsnovacie^a združenja se je zahvalil za izvolitev, nnkir je skupščina še izvolila komisijo za pomočniške izpite.
° o stani ftt nf t a nI član Vodnikove družbe!
Nevarne sale s ponarejenimi kovani
Včasih so imela naša sodišča le redko posla s ponarejale! denarja, danes pa je zal drugače
Ljubljana, 12. decembia Včeraj so se morali pred ljubljanskim okrožnim scdisčem zagovarjati trije Gorenjci, ker so spravili v promet ponarejen denar. Delavec Jože iz okolice Tržiča je dobil nekje slabo ponarejen Kovanec za
50 din, Katerega se mu ni posrećilo spraviti v promet, pač pa se mu je posrećilo kovanec prodati trgovcu Tonetu, ki ga je skupno z gostilničarjem Janezom skušu j
vn ovci ti v neki gostilni v Kranju. .Natakarica, je  takoj  spoznala,  da je kovanec
ponarejen, in ga je odklonila. S tem pa zadeva nI bila končana, kajti orožniki so zvedeli, da sta Tone in Janez skušala spraviti v promet ponarejen denar.
Pred sodniki je Jože priznal, da je kovanec prodal trgovcu Tonetu za 25 ne-ponarejenih dinarjev, Tone in Janez pa sta se zagovarjala, da sta natakarici v Kranju ponudila ponarejeni kovanec samo v šali. Oba sta se včeraj prepričala, da sta napravila zelo nevarno salo. Jože je bil obsojen na 3 mesece zapora in 120 din globe, Tone in Janez pa tudi vsak na 3 mesece strogega zapora in na 120 din globe, a Janez pogojno za dve leti.
Vsi vedo, da so za ponarejanje denarja zagrožene zelo stroge kazni po našem kazenskem zakoniku, glede spravljanja ponarejenega denarja v promet pa žive nekateri v zmotni misli, da to ni kaznivo dejanje. V resnici je že sauno poizkus takega dejanja strogo kazniv. Nekateri mislijo, da lahko oddajo zopet v promet ponarejen denar, če so ga v prometu dobili, toda motijo se. Kdcr dela denar z namenom, da bi ga oddal v promet, ali kdor predrugači pravi denar, da bi ga dal v promet za večjo vrednost, se kaznuje z ječo do 10 let in z globo. Ječa do desetih let je zagrožena tudi tistemu, ki daje ponarejen denar v promet kot pristnega. Kdor daje v promet ponarejen denar, ki ga sam ali kdo drugi sprejme kot pristnega, dasi ve, da je denar ponarejen ali predrugačen, se kaznuje z zaporom do enega leta in z globo do 10.000 din.
S strogim zaporom in globo se kaznuje tudi tisti, ki zmanjša kovinsko vrednost
denarja z namero, da bi ga dal v promet po pravi vrednosti. Kdor dela to obrtno, se kaznuje z ječo do 10 let in z globo. Z ječo do 5 let ali s strogim zaporom in globo se tudi kaznuje, kdor zbira ponarejen ali predrugačen denar z zmanjšano
kovinsko vrednostjo z namero, da bi ga dal v promet kot polnovrednega.
Kazenske odredbe glede ponarejanja denarja se pa nanašajo tudi na vsa dejanja,
ki so lahko samo indirektno v zvezi s ponarejanjem denarja. Kdor nabavlja ali raz-pečava odpadke, ki se dobivajo s tem, da se postrže kovina s pravega denarja, se kaznuje s strogim zaporom ali z globo do 10.000 din.
Kdor neupravičeno napravlja, nabavlja ali razpečava orodje ali sredstva za na-pravljanje kovinskega ali papirnatega denarja ali bankovcev Narodne banske, se kaznuje z ječo do 5 let ali s strogim zaporom in globo.
Kdor napravi, razpečava ali hrani z namero, da bi jih razpečaval, odtiske na papirju ali kovinske znake ali izdelke, ki so videti kakor denar, se kaznuje z globo do 10.000 din.
To so zagrožene kazni glede napravlja-nja lažnega denarja, ki jih vsebuje naš kazenski zakonik v  §§234 do 240.
Glede na to, da imajo sodišča čim dalje češče opravka s ponarejalci denarja, pa zahtevajo strokovnjaki še strožje kazni za taka kazniva dejanja.
Državni tožilec Branko Goslar je na S. pravniškem kongresu v Novem Sadu glede tega vprašanja izvajal:
Kazniva dejanja ponarejanja denarja so svoječasno tvorila skupino protipravnih Činov, s katerimi so le redko imela posla naša sodišča. Danes je žal drugače. Težka gospodarska stiska, združena z brezposelnostjo, in želja po brezdelnem življenju ter udobju so povzročile, da je ponarejanje naših kovancev in bankovcev v Inozemstvu in v državi zavzelo zelo velik obseg. To povzroča veliko nevarnost za naše de-narstvo. izpodkopuje zaupanje v naš denar in ne škoduje samo posameznikom, ki so s sprejemom lažnega denarja oško-
dovani, temveč tudi vsemu našemu gospodarstvu. Zato je treba v §§ 234 in 235 k. z. ponarejo in prenarejo denarja ter spravljanje ponarejenega denarja v promet v interesu državnega in meddržavnega prometa penalizirati strožje in zagroziti v teh primerih kazen robije in to zajedno z znatno denarno kaznijo.
Iz Cel I a
—c Zanimivo predavanje. Pod okriljem Savinjske podružnice SPD v Celju bo predaval prof. Viktor Petkovšek iz Maribora drevi ob 20. v risalnici meščanske šole o svojem letošnjem potovanju z jadranske-obale na vrhove Durmitorja. Predavatelj bo predvajal tudi 140 skioptičnih slik pokrajin in planinskih cvetlic.
—c O cenah in njihovi vlogi v modernem življenju bo predaval univ. prof. dr. Andrej Gosar iz Ljubljane v ponedeljek 16. L m. ob 20. na ljudskem vseučilišču. Opozarjamo na to aktualno predavanje.
—c Trgovine na zlato nedeljo in na sveti večer. Združenje trgovcev za mesto Celje sporoča, da bodo trgovine v območju mestne občine celjske v nedeljo 22. t m. odprte od 7.30 do 12.30 V torek 24 L m. morajo biti trgovine na debelo m njihove pisarne zaprte ves popoldan. Ostale trgovine bodo zaprte od 17. dalje, trgovine z delikatesami pa bodo smele obratovati do 19.
—c Sneg. V sredo zjutraj je začelo v celjski kotlini močno snežiti. Snežilo je v glavnem dopoldne. V dolini je namedlo okrog 25 cm. na hribih pa do 40 cm snega.
—c Čistite zasnežene hodnike! Predstoj-ništvo mestne policije v Celju opozarja vse hišne lastnike, da v smislu §75 mestnega cestnega reda dado sproti odstranjevati zapadli sneg s pločnikov, ker ne bo vzelo nobenih opravičil in ugovorov na znanje ter bo prekrške strogo kaznovalo. Zlasti opozarja lastnike hiš in zemljišč, da dado do 7. zjutraj očistiti zasnežene hodnike za pešce. V primeru poledice morajo biti hodniki za pešce posuti.
—c Dve nesreči. Ko se je peljal 481etni dninar Blaž Stamulak z Babnega pri Celju v torek z dvovprežnim vozom po cesti, sta se konja splašila. Stamulak je padel pod voz, pri čemer so šla kolesa čez njega ter mu močno poškodovala prsni koš in levo roko. Istega dne se je ponesreči-
la 5 3.emu gozdar jeva žena Fani Pleter jeva iz Celja. Ko se je vraćala z mestnega pokopališča, je padia in si ziom.ua levo nogo v gležnju. Oba ponesrečenca so prepeljali v ceijsko bolnico.
—c Umrl je v torek v Peč ovinku pri Celju 74ieini posestnik Martin Vrečer. Istega dne je umrl v Gaberju 62Ietni tovarniški mojster Anton Lavrinc. V ceijsKi bolnici sta umrla v sredo 551etna dninarica Uršiua Mas makov a iz Cdja in <tLeuii aiu-nar brez stalnega bivališča Gašper Mlačen.
Iz Litije
Popravila na litijskem ma&tu m> k n-čana. Naš leseni mo t k: ima že izredisj častitliivo starost za seboi ie bil zcdo: več tednov v poprav.lu. Obiavlianie ii-I tijskega mostu ie stalno komai ga zakrpajo na enem konju že ootr.buie obnovj na drugem koncu Sedania o^o/avila so I bila precejšnja Sai b. s„ most zadn ič j skoro DodrL ko ie vozil Dreko nieaa težko obložen tovorni avto. Da so se vdrle most-nice in se ie most tudi nekoliko razmaknil Ko so odkrili mostnice smo opazili da le do nakliučiu ni bilo večie kata-tr>-fe. ker ie spodnji ustroi mostu na nek .-terih kraiih ves trhel Seda1 so d > ožili na obrabljena mesta nove ODjrnike in mostnice Nekatere so celo obložili s strešno lepenko ali na so iih konzervirali Tako bodo obnovljeni leseni deli zdržal več kakor v prejšnjih letih
Zanimanje za barvaste diapozitive. V naši dolini ie precei zanimanja za fotografijo V Dosledniem času se zanimalo ori nas tudi za barvasto fotosrafiio V soboto smo imeli v naš: s-erli znanes? celiskeea zdravnika dr Vrhovca ki nan-ie Drinesel s seboi seriio diapozitivov izvršenih do nieenvih oostnetkih 7 barvastim filmom o Driliki niesove<?a Dočitni-škeea potovanja do naš?m Jadranu Predavanje v meščanski šoli ie bilo deležn*
splošnega priznanja in pohvale. Ponovnega poseta celjskega fotoamater i a bomo tudi v prihodu ie izjeano veseli V niši dolini imamo nebroi organizacij in ustanov Zelo priporočljivo bi b:lo. če bi sa katera zavzela, da bi dobili tudi Litijo in njen okoliš s številnimi naravnimi in zgodovinskim: zanimivostmi za na^o prrpo-trebno zbirko diap.zititov Taka zbirka ba cicbrc služila za naučne in seveda tudi propagandne namene
Harmonikar ki tečaj bo redno ob četrtkih. Prejšnji leden ie odpadel h rmMii-karski tečai na Stavbah zaradi miklavže-vega večera Odslei b.j zooet redno v-ak četrtek do prihodu Hub'ianske7a vlaka. Tečai obiskirejo začetniki pa tudi lanski mali harmonikarii Poseben tečai se pripravlja tudi za odrasle harmcrnik-»r1e-začetnike Priiaviti se ie treba v trlasbeni šoli. kjer se dobe vsa potrebna navodila
Petek, 13 decembi a Ob 7: Jutranji pozdrav — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15" Pisan vencek veselih zvokov (plošče). - H Šolska ura Pojdimo v Kure (Miroslav Demšar) — 12. Slovenske pesmi (plošče) — \2 M* Poročila, objave — \}- Napovedi. — 13.02: Koncert radijskega orkestra - 14 Poročila. — 14 10 Tuiskupromctni pregled Ponorje — zimski raj — 18: Ženska u*-a Božična darila za male m velike (na Km Ora/em) —■ 18.20 Plošče — IS 40 Francoščina (dr. Stanko Leben) — 1M: Napovedi, porodila objave — 19.25- Nac uia — 19.30: Nevarnosti v planinah (p Janez Kveder). — 20 Ura skladatelja Petra Jereba uvodna beseda (g. Albin Lajovc), kencert radijskega komornega 'b' ra — 2» Koncert radijskega orkestra — 22 Napovedi, poročila   - 22 15: V odi h (pk .-če)
ALI OGLASI
Beseda 50 par. davek posebej Preklici, izjave oeseda din 1«—
davek posebej.
Za pismene odgovore glede malin oglasov je creba priložit] znamko  — Popustov za maie oglase oe priznamo
RAzno
Besed* 50 oh t   in ve h poser»eT Na1man1ft1 mesek 8— din
ZA VSAKO PKIL1KO
najboljša m najcenejša oblačna s f   nabavite pri
P R L S K K F Sv   Petra cesta 14
Po-slur.ttr h«*
malib c glasov
oairene j š t I
POH16T> O
po naročilu najceneje, vsakovrstni stoli, poiitiram oprave, vsa popravila najceneje pri. ZORMAJN. Breg 14. 2564
GOSPODIČNA s malo maturo in trg. šolo išče
službo v pisarni ali kot blaga jničarka. Nastop takoj ali po dogovoru. Ponudbe na upravo lista pod »Marljiva«. 2844
Beseda 50 par  Davek posebej
MatmsniAi vnesen n
m n
ZA B02IC
najbolje tn najceneje v trgovini
»EDO« rK\Ul PreSernova 48.
kupite
VSAKOVRSTNO /1.AIU
orlJjante tn srebro Kvpuje po najvišjih cenah A. BOZIC — Ljubljana, Frančiškanska 3.
49 U
MOTORNO KOLO
dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na Napast Peter, Pra-gersko. 2843
PRODA
mm
Beseda 50 par  Davek posebej Naimamši znesek 8. — din
NAMOČENO POLENOVKO
dobite vsak petek pri 1. Buzzo-lini, Za Škofijo. Lingarjeva ul.
2831
PEČ IN MTZNI ŠTEDILNIK
ter ščitnik za peč ugodno proda METALJA, Gosposvetska 16.
2840
ZAGREBŠKI BIFFET S TRAFIKO
v bližini kolodvora, izvrstno idoč, prodamo z vsem inventarjem, dvosobnim lokalom, porta ln i mi izložbami ln najboljšim prometom za 32.000 din. Poslovnica Pavlekovič. Zagreb, Ilica 144. 2842
f
Umrla mi je drapa žena in mati
ulci
učiteljica
Zena je ona, ki določa okus In kulturo svojega časa.
Za sodoben dom si izbere
4-EJLEKTRONSKI SUPER SPREJEMNIK
^•a^ aaP^. l ^a^^ aaM
RiTD IO   i 5 O
Xa zadnjo pot jo spremimo danes v četrtek ob 16. uri na farno pokopališče.
TRBOVLJE, dne 12. decembra 1940.
Žalujoči mož, Dti^i — sinček, ter ostalo sorodstvo
Makulaturu! papir
proda uprav«i ^Slovenskega Naroda" Ljubljana, KnaHjeva ulica štev. c
Dotrpel je moj dobri ljubljeni soprog, oče, dedek in tast, gospod
Zebre Jakob
nadueitelj v pokoju
Pogren nepozabnega soproga bo v petek 13. t. m. ob pol 4. popoldne, iz Žal — iz kapelice sv. Jakoba, k Sv. Križu.
Ljubljana, Mehika, Jarše, 11. decembra 1940
žalujoči: Zebre Fani roj. Lavrlč, soproga; Vili, *»in; Jakobina  por.  Vrhunc,  Fanči  por.  Hribar, hčeri: Vikec  in  Janezek,   vnuka;   Emilija,  snaha: Jožo. Gregor, zeta.
Edmund O' IIara.
04
Taj
n«l profesorja đ ftforbiduta
Ro m a u
— Takoj moram od tod, — je dejal in naglo vstal ▼ postelji. Še danes odpotujem v New York. Pred odhodom moram pa brezpogojno govoriti s Samom in z Marion.
Vsa radost in vsa prijaznost sta izginili z Liani -nega obraza. Krepko je stisnila roke in vprašala tiho, ne da bi ga pogledala:
— Kaj si pozabil na svojo obljubo?
— Ne, toda ker...
— No, jutri je tretji in zadnji dan, da izpolniš svojo obljubo. Jaz sem ta čas preskrbela vse potrebne dokumente, v letalu sta pa rezervirana za naju dva sedeža, če odpotujeva se nocoj, lahko prispeva o pravem času ...
_ Kako dolgo sem ležal nezavesten? — je vprašal Towsend razburjeno.
— Približno še^Hntrideset ur. Towsend je molčal.
_ Sicer pa, — je nadaljevala Liana hlinec rav-
nodušost, čeprav se ji je poznalo, da to ne gre brez
napora, — sicer sem pa že sama obvestila Sama in Marion.
— Kaj si storila? — Towsend je malone kliknil. Liana si ni upala pogledati mu v oči.
— Saj sem morala malo pripraviti do pameti,
je dejala s prisiljenim nasmehom. Začela si je bila namreč domišljati, da se boš poročil z njo... Townsend je postal naenkrat povsem miren.
— Kdaj odhaja naš avijon? — je vprašal hladno in samo žarek njegovih oči je kazal, kako težko se premaguje.
— Ob desetih — torej čez tri ure. Toda čemu ? ...
— Točno ob desetih bom na letališču. - je posegel v besedo. Zdaj te pa prosim, da poskrbiš, da mi takoj prineso obleko. Moram namreč takoj, razumeš, takoj oditi.
— Toda, dragi John, — Liana je morala napeti vse sile, da je zadržala solze.
— Nisem tvoj dragi John, — jo je zavrnil surovo. — Kolikor vem. takih sladkih besed ni v najini po-godbL
Liana je bulila vanj. Vsa mehkoba je bila izginila z njenega obraza. Njen pogled je bil prazen, na ustih se ji je pa pojavil odločen izraz.
— Tvoje vedenje... — je dejala malone brez sape, toda Townsend ji je takoj posegel v besedo.
— Če ne storiš takoj tega, kar sem ti naročil, se bo zgodilo nekaj, česar niti ne pričakuješ.
Liana je odšla.
Ali sem ravnal napačno? — je razmišljal Town-send, ko je hitel Čez pol ure proti Samovi hišici.
— Ali sem storil napako, ko sem dal Liani častno besedo, da se poročim z njo? Toda takoj si je moral priznati, da to ni bila nobena napaka. Če bi bil takrat poskusil bežati, bi bila Liane streljala. O tem je bil prepričan. Če bi se bil pa protivil, dati ji svojo besedo, bi bila poklicala svoje ljudi. In kaj bi se bilo v tem primeru zgodilo — ni bilo težko uganiti. Njegovi trije predhodniki, tako brezobzirno spravljeni s sveta, so g3 prepričali o tem. da ti ljudje ne poznajo šale.
Potlej se je pa spomnil Strongovih besed: koliko na velja zdaj častna beseda? Saj me bodo smatrali za tenca. če bi hotel držati tako častno besedo.
Mar ni imel Strong prav? Da in ne. Iz vidika človeka, ki ie vzvišen nad vsemi takozvanimi pred-<?oHVi. ie imel prav. ni na imel prav iz vidika CJO-^Teka. Vi mu ie častna l^P^da <*veta in ki bi se vse esvoie riiTii^nie cvomr>T'pl ^ bi io prekršil. Ne. on bo izpolnil svoio obltpho  na nai ?"* ze^di karkoli.
^Ifdrni* ie ori^nel do Somove hišice.
Towns«md se ie zdel samemu sebi kakor zločinec, ko ie r>oč?»«" odmrn] vrpt^ in v«?+or>il mTrlf. zadnjič v sobico. ki«*r ie bil pjrftjEfw1 toliko lenih ur.
Kakor vedno sta sedefa S*m in Mprinn pri petro-i»-flc3 za mizo. S^m ie držpl knii^o nred nosom. Ma-non se ie ukvaripla z ročnim Holom. Ko ie Town-send vstopil, je dvignila oči in Townsend je opazil, da so nMni-ane.
— Dober večer, očka Sam, dober večer, Marion,
— je pozdravil nekoliko v zadregi.
Sam je nekaj zamrmral predse, kar bi moglo biti
pozdrav ali pa tudi psovka. Marion pa sploh ni odgovorila.
—Brezpogojno vam moram nekaj pojasniti, — je dejal Townsend odločno in sedel za mizo, ne da bi čakal na povabilo.
Marion je hitro dvignila glavo in mu srepo pogledala v oči.
— Tu ni potrebno nobeno pojasnilo več, gospod,
_ je dejala hladno. — Midva sva z gotove strani
že obveščena in vse je nama bilo pojasnjeno.
— Da, da, — je pritrdil Sam. — Tu ni potrebno nobeno pojasnilo več.
— Poslušajte me vendar. — je poskušal Towsend svojo srečo, — vsa ta zgodba je izredno neprijetna,
— Meni tudi, — je dejala Marion in vstala.
— Nama tudi, — se ji je oridražil oče Sam.
— Počakaj no trenutek, Marion. — jo je prosil Townsend .. . Rad bi. . . Čemu bi čakala? — je odgovorilo dekle mirno. — Odgovorite mi samo na eno vprašanje: ali ste res zaročeni z Liano Russell ali ne?
— Sem, — toda ...
— Potemtakem si pa nimamo več kaj povedati. Stonila je k vratom, na se ie še enkrpt obrnila.
— Profesor je danes že trikrat vprašal po vas, gospod.
Očividno so io dušile solze, ker je komaj izgovorila te besede. Townsend je ho*e! skočiti za njo, pa so se bila vrata za njo že zaprla.
— Pusti dekle pri miru, Kenntlburv ... ti gospod, — je dejal Sam mračno in osorno.
Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno tiskarno Fran Jeran // Za upravo in inseratni del lista Oton Christof // Vsi v Ljubljani
Naši in bolgarski sezonski delavci se vračajo
780 Jugoslovanov in 76O Bolgarov skozi bor v domovino
Maji bor, 11. decembra Snoci je prispel v Maribor po razmeroma kratki zamudi tretji transport naših sezonskih delavcev. Prišlo jih je 750. z otroci TSO. Večina teh sezonskih delavcev je prišla iz Brani borske. vmes pa tudi oni, ki se vračajo iz Francije m ki so preživeli strašne ure ob času vojne. Topot se je zbiral transport v Berlinu. Vodii ga je predstavnik osrednjega izseljenskega komisar i a ta g. LAnke. Transport so na mari-bcTskem glavnem kolo. vora pričakovali trije delegati banske oblasti iz Zagreba in sicer gg. Marijan Flšer, Stjepan Gluhak in Ante Nlzeteo. železniška uprava in obmejni komlsariat sta poskrbela, da se jc prevzem vsega transporta izvršil kar najhitreje in brez posebnih ovir. Sezonci niso tući topot prinesli s seboj nič pcsebnega. Najbolj so vsi pogrešali, da sL niso mogli nabaviti novega obuvala. V splošnem pa so se potniki tretjega sezcnskega transporta vračali še z več j. m zadovoljstvom kakor prva dva.
Glede pokrajinske pripadnosti je bil tudi ta tretji transport zelo mešan in pester. Docrm je pri drugem transportu skoraj prevladala Vojvodina oziroma Bačka, je b' j topot med njimi tudi večje število naših zlasti iz ptujskega okoliša in področja bivše Kranjske. Meti njimi jih je precej, ki so prišli le na božvčni dopust, pa I ae bodo po praznikih vrnili v Nemčijo na ! delo.
Po oipravku predpisanih, obmejnih formalnosti so dobili tuda topot val v kolodvorski restavraciji večerjo, pri kateri so
si mnogi privoščili tudi kozarček že težko pogrešane naše kapljice. Izdatno in tečno okrepčalo pri delenjskem rojaku g. Majcnu v kolodvorski restavraciji napravi na naše izčrpane sezonske delavce zelo ugoden vtis.
Medtem je železniška uprava že poskrbela za odpravo izseljencev z našimi vlaki. Vozovi so bili vsi zakurjeni in tudi sicer je bilo vse poskrbljeno za udobno nočno vožnjo. Razdelili so jih v dva vlaka: Cakovec-Prekmurje in Zagreb. Preti Čakovcu je potovalo 315 sezonskih delavcev, proti Murski Soboti 185. proti Zagrebu 250. Potem pa se je to število z naknadno do potujočimi, ki so prispeli z rednimi vlaki, tako premaknilo, da je slo proti Zagrebu do 400 sezonskih delavcev. Ze pred pomočjo je bilo vse odpravljeno v prijetno toplih vagonih na veselem potu v ožjo domovino. Za slovenske sezonce so bratsko skrbeli delegati banske oblasti banovine Hrvatske oziroma izseljenskega odseka v Zagrebu-^
Sedaj se vračajo v domovino tudi bolgarski sezonski delavci, ki so potovali spomladi v Nemčijo. S prvim transportom jih je prišlo okoli 760. Te dni bodo sledili drugi transporti. Bolgarski sezonski delavci so bili po raznih krajih Nemčije. Po opravljenih obmejnih formalnostih so nadaljevali skozi Maribor svoje potovanje v domovino.
Deca v poplavljeni Pesniški prosi za božična darila
Nad vse nam bodi pri srcu ob nastopajoči zimi
naša trpeča obmejna deca
Maribor. 11. decembra V težkih časih ie povsod težko. Težko na je na i ti pokrajino, ki bi io vremenske neprilike leto za letom pustošile tako kakor našo obmejno Pesniško dolino, zlasti ob sredniem nerefjuliranem delu. Predvsem mislimo na našo prijazno Sv. M:rr-jeto ob Pesnici, ki bi se lahko naliva a Sv. Marjeta pod Pesnico. Osem poplav je bilo letos tukaj, pri tem manjše spl?h niso vštete. Vse delinske kulture so odpovedale, ostra zima ie pokončala sadono*-nike in vinograde ob pobočjih hribov, razen tesa Dozna spomladanska slana, po-gosti poletni nalivi, ponovna toča in potem še zgodnji oktobrski sneg. Ljudie ni-
majo niti pridelkov za prehrano čez zimo, kaj šele za obleko in obutev.
Bodi nam ob nastopu zime pri srcu predvsem trpeča deca iz teea dela Pesniške doline, saj nosi še seda i lahka, zakrpana poletna oblačila ter meniava obuvalo s odraslimi, v mnosih primerih ie še bosa. Izmed 443 otrok pripadata dve tretjini revnim kočarjem in viničarjem. In teh 300 ubogih otrok prosi s sklenieruma rokami za pomoč. Prosi za stara tudi ponesena oblačila, za obrabljeno obutev, da bo vsaj za božične praznike oblečena. Nikar ne odklonimo njene goreče Mn mile prošnje!
Prej! ureditvijo tezenske relejne
radijske postaje
Sedaj bodo montirali 110 m visoki oddajni steber, potem pa radijske oddajne naprave
Tezno. 11. decembra. Tezenčanj si z zanimanjem ogledujemo dela prj urejevanju in postavitvi relejne radijske oddajne postaje. Težko že pričakujemo njene otvoritve, saj je znano, da na naši strani zelo neredno in težko slišimo ljubljanske oddaje. Maribor s svojem zaledjem je pač v nekem >mrtvem p asu t in ni bilo drugega Izhoda, kakor da se za
ta predel postavi nova relejna oddajna postaja.
Ljubljanska tvrdka Gabrijelčič je dogradila stavbo naše tezenske relejne postaje v surovem stanju. Naj omenimo predvsem prostor, kjer bodo montirane naprave za oddajanje, in oddajno dvorano, ki je zelo lično in okusno zasnovana. Visoka je ta dvorana 5 m, medtem ko je razmerje dolžine in širine 6.20 : 6.20. Da bi bila dvorana čimbolj akustična, ni tu nobenega okna. tako da je vsa odmevnost zajeta v prostoru. Seveda je poskrbljeno tudi za zaklonišče, ki ga pokriva doknjšnja betonska plošča. Tudi notranja dela se do-vršujejo. Sedaj gre še samo za to, kako čimprej izvršiti montažo oddamih naprav in postaviti 110 m visok oddajni steber, kj ga je dobavila nemška tvrdka Lorenz. Dobava se je sic i kakor navadno, zelo zakasnila, vendar pa je železni oddajni ste-
ber že prispel v Maribor. Posamezne sestavne dele bodo prepeljali na Tezno, kjer jih bodo montirali v teh rečeh vešči uslužbenci omenjene tvrdke. Oddajni steber bodo pritrdili spodaj in zgoraj s šestimi jeklenimi vrvmi, ki bodo glavna oporna sila oddajnemu stebru, v temeljih iz betona pa bo šest betonskih sider, v katerih bodo jeklene žice pritrjene. Montažna dela
bodo trajala seveda precej časa. zlasti seda i. ko smo sredi zime.
Sedaj čakajo samo še na dobavo oddajnih naprav, ki so tudi že naročene pri navedeni tvrdki. Upati je, da bodo naprave čimprej prispele. V tem primeru bi bilo pričakovati, da bo nova relejna oddajna postaja otvorjena za velikonočne pranike.
Odveč bi bilo podcrtavati pomen gradnje nove obmejne relejne oddajne postaje, zlasti v nacionalno-kulturnem pogledu za vse področje, kamor ne sega ljubljanska postaja. Nova postaja pa bo dobila svoj pravi pomen šele tedaj, kadar se bodo njena uprava, oskrbovanje in poslovanje izvajali v duhu složnega, vzajemnega sodelovanja vseh obmejnih kulturnih delavcev in vseh obmejnih prosvetnih, nacionalnih ter obrambnih organizacij. Le težko si moremo misliti, da bi bilo to v današnjih časih drugače mogoče kakor tako.
Mariborske in okoliške novice
— Nočno lekarniško službo imata tekoči teden lekarna P. Albaneža pri sv. Antonu,  Frankopanova   18,  tel.  27-01,   in M. Konigova lekarna pri Mariji pomagaj na Aleksandrovi cesti 1, tel. 21-79.
— Praktični učiteljski izpiti se bodo začeli pred komisijo za praktične učiteljske izpite 6. februarja. Učiteljski pripravniki in pripravnice, ki nameravajo delati izpit, naj vložijo prošnje še pred božičnimi prazniki, da bodo pravočasno prispele fh komisiji v Maribor.
— Ljudska univerza v Mariboru. Jutri bo predaval prof. Stanko Modic o napadih iz zraka. Prikazal bo učinke letalske vojne in izkušnje protiletalske zaščite. Omenil bo tudi vzroke, zakaj se doslej ni uveljavila plinska vojna. Predavanje bodo pojasnjevale skloptične slike.
— Cankarjeva proslava v gledališču. V torek je bila v spomin na Cankarjev smrtni dan intimna proslava. Pred predstavo »Za narodov blagor« je spregovoril podpredsednik Umetniškega kluba dr. Ivan D o r n i k nekaj besed o Ivanu Cankarju. Očrtal je miselne in čustvene osnove njegove umetnosti in zasledoval njegovo umetniško pot od prvih njegovih del do »Podob iz sanj«. Občinstvo, ki je napolnilo gledališče, je z zanimanjem poaltttalo govornikova izvajanja. Sledila je predstava satirirne komedije  ^Za  narodov blagcrr.
— Cankarjev večer bo v ponedeljek 16. decembra v prostorih »Vzajemnost i« na Ruški cesti 7. Predaval bo prof. dr. V. Kralj.
_ Otvoritev umetniške razstave. V torek zvečer je bila v veliki dvorani Narodnega doma otvorjena vsakoletna razstava mariborskih umetnikov. Otvoritveni govor je imel predsednik mariborskega Umetniškega kluba dr Makso š n u d e r 1. ki je pozdravil zastopnike posvetnih in cerkvenih oblasti ter javnega živlienja. očrtal nenavadne ra-meie v katerih se v Času. ki ni naklonjen kulturnim dobrinam, katere se drugod celo rušijo, otvarja umetniška
razstava, ki priča o veliki stvariteljski sili in o kulturnem hotenju. Govornik je opozoril na uspehe, ki so jih dosegli mariborski umetniki tudi v drugih mestih naše države, ter je obžaloval, da tokrat ni zastopan tudi akademski slikar Mušič, ki je žal zadržan. Delo naših umetnikov, je dejal govornik, zasluži ne le moralno, temveč tudi vso gmotno podporo kupujočega občinstva, ki mora pokazati, da zna ceniti prizadevanje umetnikov. Razstavljenih je nad petdeset oljnatih slik in akvarelov ter ena risba s kredo, dela šestih mariborskih umetnikov: Frana Goloba. Karla Jiraka, Maksa Kavčiča, Ivana Kosa, Tojzeta šuš-melja in Klavdija Zornika.
— Nanoesto venca na grob g. Josipu Ćernovšku, višjemu poštnemu kontrolorju, je darovalo učiteljstvo II. državne dekliške ljudske šole viteškega kralja Aleksandra I. Zedinltelja v Mariboru 230 din. šolska upraviteljica v p. ga. Olga Juvančič po 50 din za šolsko kuhinjo.
— Po smrti premeščen. Te dni je bi^a objavljena premestitev strojevodje Josipa Koritnika. ki je pred dnevi, kakor znano, postal žrtev usodne železniške nesreče med postajama Blanco in Sevnico.
— Na mariborski živinski sejem so prignali okoliški kmetje 674 glav živine in sicer 6 konj. 23 bikov, 120 volov, 515 krav in 10 telet Prodanih je bilo 299 glav. Cene so bile: debeli voli 8.50 do 9.75, polde-beli voli 7.50 do 8, plemenski voli 8 "do 10. biki za klanje 6.50 do 8, klavne krave debele 7 do 8, plemenske krave 7.50 do 9, krave klobasarice 4.75 do 6.50, krave molznice 7 do 9, breje krave 7 do 8.50, mlada živina 7 do 9, teleta 9 do 12. Volovsko meso I. vrste 14 do 18. volovsko meso II. vrste 13 do 15. Meso bikov, krav in telic 13 do 18. telečje meso I. vrste 16 do 18, telečie meso II. vrste 14 do 16 dinarjev. Svinjsko meso sveže 18 do 20.
— O tem in onem. Smrtno se je ponesrečil pri stroju v tvornici na Sladkem vrhu delavec Franc Jeza. V bolnici je
podlegel poSkodbam. — Osemletni Vinko 2unkovič iz Jurovcev si je na poledici zlomil obe nogi. Odpremili so ga v bolnico. Josip Cestnik je tudi padel na polede-lih tleh in si zlomil levico. — S tovornega avtomobila je padel 481etni delavec Alojzij Rozman in si zlomil rebra. Zdravi se v bolnici. — 23letni posestniški sin Alojzij Klajžer iz Slomov pri Polenšaku je ob fantovskem spopadu v neki kleti v Preradu obležal s številnimi nevarnimi ranami po vsem telesu. Odpremib' so ga v bolnico. Orožniki razčiščujejo zadevo. — Levico si je pomečkal delavec Aleksander Batageli iz Resljeve ulice, ko so spravljali z voza tri tone težki stroj za mešanje betona. — Iz nezaklenjene spalnice je odnesel neznani zlikovec Pavlu Viran-tu in Matiju Krajcu na Aleksandrovi cesti 5 zimski plašč, moško srebrno uro in druge predmete. — Jabolka so ukradli iz zaklenjene drvarnice prof. Sile v Kopališki ulici št 4. — Špediterju Francu Hermanu so odnesli iz železniškgea vagona na kolodvoru zaboj suhih sliv. — V nekem hlevu na Tržaški cesti je prenočil posestnik Janko Macan. Ko se je preou-dil, je videl, da mu je nekdo ukradel plašč, s katerim je bil pokrit — Delež bivšega solastnika tovarne »Jugotekstil« g. Loebla je prevzel ravnatelj tekstilne tvornice -»Jugosvila« g. Bader.
— Poledica terja svoje žrtve. Pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah je padla na poledici 791etna preužitkarica Katarina Rižner. Pri padcu si je zlomila desnico. Tudi 64-letna vini čarka. Lucija. Zajšek iz Poileh-nika j-* zdrknila na poledeneli cesti in obležala z zlomljeno desnico. Obe ponesrečen ki se zdravita v bolnici.
— Studenške novice. Drevi bo predaval v naši studenški ljudski univerzi inž. F. Lupša o temi »V deželi belega slona«. Pred predavanjem s pri četkom ob 19. skioptične slike ter zanimiv drobiž iz Prek m ur j a. — Sokolsko gledališče v Studencih ponovi v nedeljo ob 16. zanimivo ljudsko trodejanko »Deseti brat«. Studen-čani, ne zamudite prve popoldanske predstave v novi sezoni I
— Iz malega Beojrrada. Sokolsko gledališče v naših lepih Rušah je uprizorilo veseloigro v treh dejanjih »Peč«, ki jo je spisal Emil Vachek in ki se dogaja v Ukrajini v začetku vojne. Ruški ansambl je izvajal igro brezhibno in zelo učinkovito. Franjo Sornik je zopet izpričal svoje odlične režiserske sposobnosti.
— Ptice kot vremenski preroki. Tudi topot so se naši ptiči izkazali kot zanesljivi vremenski preroki. Čeprav je bil tudi še torek lep in so bile gajbice na Kalvariji že prazne, ie bilo topot vse tiho. Niti ene ptice ni bilo slišati in tudi videti ne na vsej Kalvariji. Tudi spodaj v parku, kjer je sicer ob tem času zbirališče ptic, ker se tam nahajajo gajbice, je bilo ta dan skoraj mrtvo. No, preko noči smo dobili tudi v Mariboru malo snega. Ker ta dan tudi na starem mestnem pokopališču ni bilo nobenega ptička, na znanem krmišču, se lahko sklepa, da drugo vreme šele pride. Dobro bi bilo, ko bi se to vedenje naših ptic opazovalo tudi drugod in sicer pred vsako vremensko spremembo, ker se nam obeta letos zelo »muhasta < zima.
— Prijet vlomilec. Oblasti so prijele 27-letnega Viktorja Mikaša, ki ga je zaraž-dinska policija iskala zaradi tatvine in vlomov. Prepeljali so ga v Varaždin.
četrtek, 12. dec. ob 20.: Plesni večer Mo-harjeve in Pilata, člana ljubljanskega baleta. Red C.
Petek, 13. dec: zaprto.
Sobota. 14. dec. ob 20.: *Ples v maskah*. Premiera.  Gostovanje  gdč. Vere Maj-
dičeve.
Prva   operna   predstava   v   tej sezoni
bo v soboto. Uprizorili bodo v spomin na 401etnico Verdijeve smrti njegovo melodiozno in popularno opero »Ples v m3«-kah«. Gostovala bo gdč. Vera Majdičeva.
Iz Ptuja
Dramsko društvo ie uprizorilo v torek v mestnem gledališču ob polno zasedeni dvorani Nušičevesa »Pokojnika«. Repriza bo jutri ob 20.
Zadrugra obrtneira združenja ie preselila svoje poslovne lokale v Vseh svetnikov ul. 6. Stranke se sprejema i o ob d2-lavnikih od 8. do 12.. ob nedeliah r>a od 9. do 11. V prostorih obrtnega združenia so vsako prvo nedelio v mesecu vajeniški izpiti. Le če bo na prvo neđelio državni ali kak večji praznik, bodo izpiti eno nedelio pozneje.
Občni zbor podpornega društva Do v nedelio ob 9. v gimnazijski posveto\ alni-ci. Vabljeni člani, starši in dobrotniki.
Zmedene ure. Mehčani in poslovni ljudje se v zadnjem času pritožuieio nad neredom pri ptujskih javnih urah. katerih vsaka kaže drueaeen Čas. Dobro bi vsekakor bilo. da se tudi tu napravi red.
Pe^em noža. V neki zidanici so oopivali fantje, med katerimi se le v piian^sti vnel pretep. Pri tem ie bil 281 e* ni p-^se t-nikov sin Kaizer Alojzij iz Slomov pri Polenšaku rab^den trikrat v orsa in so njegove poškodbe prav reme.
Zvcčni kino predvaja danes ob 20. filmsko komediio »Nieno poročno potovanje« Za dodatek filmski žumal.
Iz Lf^teftiera
— Iz državne službe. Učitelj'ca Marija Rožič je premeščena od Sv. Jurija ob ščavnici v Fram pri Mariboru. Prav tako ie premeščen sodnik Stanko Klaus iz Ljutomera v Maribor. — Z redom sv. Save 3. stopnie je bil odlikovan Ivan ceh, šolski upravitelj pri Mali Nedelji.
—. Iz vojaške službe. Za rezervnega poročnika je napredoval rezervni Brtftferiald podporočnik Viktor Ludvig. občinski uradnik v Ljutomeru. Izpit za rezervnega pe-šadijskegra kapetana 2. stopnie sta napravila v šoli za rezervne pešadijske oficirja v Sarajevu učitelia Janko Belec iz štrigo-ve in Anton Laznička iz Cvena pri Ljutomeru.
— Zvočni kino v Sokolskem domu v Ljutomeru bo predvajal v soboto 14. t. m. ob 20. ter v nedeljo 15. t. m. ob 16. in ob 20 film  ^Trojica  v  snegu«;   za  dodatek bo kratek zabavni film.
_ Nastop harmonikarjev. V nedeljo 15
t. m. bodo ob 11. v Sokolskem domu nastopili harmonikarji solisti Iz šole učitelj« Ivana Kuharja. TretU javni nastop mali* harmonikarjev solistov bo bržkone tudi tokrat privabil mnogo prijateljev mladinske
življenjski stroški ob koncu novembra
bili za 47*83% višji KaKor preti začetkom sedanje vojne
Ljubljana. 11. decembra
Pravkar je izšel mjesečni bulletin revije ^Indeks* z najnovejšimi podatki o življenjskih stroških v začetku tega meseca, odnosno 30. novembra. Revija »Indeks« objavlja edina v naši državi redno številke o življenjskih stroških. Nedavno smo poročali o ljubljanskem indeksu življenjskih stroškov. Kakor ie bilo rečeno. Ie ta indeks, ki ga izračunava mestni statistični odsek, nepopoln, ker se nanaša samo na izdatke za hrano in delno za kurivo, za presojo draginje pa moramo poznati celotne življenjske stroške.
Podatki revije »Indeks« veljajo povsem le za Zagreb, da so pa uporabliivi tudi za Ljubljano, sprevidimo iz podatkov o samih stroških za hrano. Obleka in obutev sta v vse i državi enako draea. stanovani-ske najemnine so ostale nepodražene. stroški za kuriavo in razsvetliavo se oa tudi v Zagrebu bistveno ne razlikuleio cd stroškov v Ljubljani.
Ko smo pred mesecem poročali o šibanju življeniskih stroškov na podla ffi podatkov »Indeksa«, smo prir>mriniii. da se bodo skupni življenjski stroški novembra povečali že nad višino 1. 1929. ko so bili najvišji v povojnih letih Ob koncu oktobra so bili skupni življenjski stroški še za 0.54% nižji kakor L 1929 Naraščanje draeinie se prejšnii mesec še ni ustavilo in tako so bili živiieniski stroški 3. novembra že za 1.26^? višji kakor pred 11 leti. V primeri z življenjskimi stroški pred svetovno vojno. juMia 1914 so bili 31. oktobra za 3.35°/c višji. 30. novembra r>a za 5.18Vo.
Nazorno nam prikazujejo povečanje življenjskih stroškov indeksne š+evilke. Ce vzamemo za osnovo da so znašali živ-Ijenski stroški 1. 1914. 100%. sprevidimo,
da so lani novembra znašali (za Štiričlansko deiavsko družino) 80.85°/« (inueksaa številka 80.85). prejšnji mesec pa 105.180/* Ce pa vzamemo za osnovo stroške 1. 1929. (indeksna številka 100), sprevidimo. da so bili skupni življenjski stroški nainižii v letih 1934—35. ko je znašala indeksna številka 60. Pred začetkom sedanje vojne, lani avgusta, je znašala indeksna številka življenjskih stroškov 68. letos avgusta oa že 93.34. septembra 97.41. oktobra 99.5 in novembra 101.26.
V primeri z višina življenjskih stroškov lani avgusta in septembra (v ob oh mesecih so bili še enaki) so bili prejšnji mesec odnosno 30. novembra za 47.83% višji-
Povečanje življeniskih stroškov prejšnji mesec gre predvsem na račun pen ovne I odrazit ve hrane. Oktcbra ie bila hrana :a 56.270/» dražja kakor pred začetkom sedanje vojne, novembra pa za 60.93°/». Stroški za obleko in obutev so bili ok obra za 67.33% večji kakor lani avgusta. akt>-bra pa za 68.76°/».
Zanimivo ie. da so stroški za stanovanje še vedno za 9.95°/n nižji kakor L 1914.. odnosno za 29.02% nižji kakor L 19L9 Pri stroških za kurjavo in razsvetljavo še ni prišla do izraza ponovna podražitev premoga. V bulletinu ie navedeno, da 90 otroški za kuriavo in rnrsvetMavo ostali oktobra in novembra nespremenjeni. BiH so za 16 86°'« višji kakor lani avgusta.
Po Dodatkih ljubljanskega indeksa so bili izdatki za hrano 1. decembra za 14 6tt/t višji kakor 1. 1929.. ro zagrebškem »Indeksu« pa 30. novembra za 17.33%. Podatki za oktober se ujemajo bolje: po ljubljanskem indeksu so znašali stroški hrane 1. novembra 12.7%> več kakor ]eta 1929.. no zagrebških podatkih ne 30. oktobra 13.93% več.
Iz Slovenskih goric
— Zajčja naai^ga, Neštevilne so bile pri tožbe sadjarjev zaradi škode, ki so jo na* pravili zajci v sadovnjakih in drevesnicah v pretekli zimi, mnoge črnila se je tudi prelilo v boju sadjarjev z zaščitniki teh uhljacev, a zajci se za vse grožnje prav nič ne zmenijo, kar kaže sledeči dogodek Pri Sv. Lenartu v Slov. goricah ima neki tržan precej obširen sadovnjak, ki ga je obdal z močno ograjo, da bi so zavaroval pred ne vabi jeni m gostom iz Črnega lesa. Pred kratkim je pregledal celo ograjo, da bi ne bila kje kaka odprtina, skozi katero bi lahko udri nepridiprav, da bi se mastil s skorjo žlahtnih sadnih dreves. Gospodar je računal, da bi še tako slabo rejen zajec ne mogel priti skozi ograjo, visoko 1.80 m pa je bilo drugače. Ko je stal gospodar te dni zjutraj na dvorišču, je naenkrat priletela vsa perutnina z velikim hruščem, kokodakanjem in gaganjem iz sadooiosnika na dvorišče, za njo pa v najhujšem diru lesni zajec, ki je bržkone prenočil v sadovnjaku in preplašen po perutnini bežal slepo naprej. Iz dvorišča jo je ubral skozi malo odprtino na glavno cesto trga v smeri proti bližnjemu domu zakupca lova v Črnem lesu, bržkone z namenom, da po ovinkih poizve. k:'aj se bo pričela odločilna ofenziva na njegove tovariše, prebivajoče okodi črnega križa.
Iz Trbovelf
Pozor vojni invalidi! Opozarjamo vse vojne invalide in ostale vojne žrtve, da posluje od 1. marca pri banski upravi, oddelku za socialno politiko in narodno zdravje, invalidski odsek, v čigar področje spadajo vsi posli, ki se t črjo vojnih invalidov in vojnih žrtev. Priz^de-ti naj se glede zaščite in pojasnil obrača io na omenjeni oddelek.
Osebne vesti. V 7. pol. skupino so napredovale učiteljice ga Nada Slokan in gdč. Viktorija Zmavc na ljudski šoli Trbovlje-Vode. v 8. pol. skuoino Da g. Ivan Plantan. učitelj v Dcbovcu nad Trbovljami. V višjo skupino ie napredoval učitelj na trboveljski meščanski šoli g. Ivan Lapa j ne.
Važno predavanje. V soboto bo ob 20. v Sokolskem domu predavanje br. prof. Jerasa. predsednika dobrovoljcev v Ljubljani, o temi »251etnica albanske Golgote Predavanje nam bo predočilo vso tragedijo umika srbske vejske preko albanskih gera, iz katere ie potem vznikni'o novo vstajenje jugoslovenske svobode. Pozivamo vso trboveljsko naci nalno javnost, nai  se  predavanja   udeleži oolnoštevilno.
Na željo tukajšnje sokolske uprave radi popravljamo, da ie bila 5. t. m ob 6. zvečer obdaritev za sokolsko deco. ki redno telovadi, in ne za revno Sokolsko deco, kakor smo poročali ob 7. pa ie bilo obdarovanje za otroke sokolskih pripadnikov, ki ne telovadijo oz. niso vpsani.
Vpisovanje za pouk eSperr.nl sk^sa jezika bo 14. decembra ob 18. v tukajšnji šoli na Vodah. 132-n
Iz Kranjja
— OlednliSki oder Narodne čitalnice bo ponovil drevi ob 20.30 dramo ^Sveti plamen«, ki je žela pri premierski predstavi velik uspeh. Občinstvo opozarjamo, da bo to nepreklicno zadnja predstava. Začetek točen.
— Porast brezposelnosti Pri tukajšnji borzi dela je bilo ob koncu novembra priglašenih 330 brezposelnih. Od 1. decembra se je to število povečalo za nadaljnjih 117. Delo dobe: kurjač. 3 kmetske dekle in mizarski vajenec. Službe iščejo tri služkinje.
— Drevi ob 20. bo v gimnaziji predavanje SPD o nezgodah v planinah.
— Kino v Stražišču predvaja od danes do 16. t. m. dva barvna filma »Zaljubljenca« in »Sneguljčico«. V spremstvu staršev imajo otroci do 5 let prost vstop, če ne zasedejo sedeža.
— Vozite previdno! Zaradi snega in hudega mraza je nastala po naših cestah poledica, ki zlasti hudo ovira vozni promet po klancih. Da ne pride do večjih nesreč, naj vozniki in avtomobilisti vozijo previd-neje, cestni odbor pa naj poskrbi, da bodo ceste pogosteje - posute z drobnim peskom, ne pa z gramozom, kakor je bilo to storjeno na nekaterih mestih.
— Izreden karambol se je pripetil v torek dopoldne na Jelenovem klancu, ko je t lesom naložen voz zaradi poledice pričel ^rseti navzdol in je potegnil s seboj tudi nasproti prihajajoči voz, na katerem sta sedeli dve kmetici. Ker konji niso mogli
spraviti voz v pravilno lego na gladki cesti« je čuden vozel voz in živali vedno I hitreje drvel po klancu nazdol in potegnil s seboj tudi neko mlekarico z vozičkom. K sreči se je vsa ta masa na položnem delu klanca ustavila in ni pri tem nihče odnesel resnejših poškodb. Preden pa so mogli nadaljevati pot, so morali en voz popolnoma razdreti in les ponovno naložiti.
Pod okriljem LJudske univerze v Kranju bo predaval v sredo 18. t. m. ob 20. v gimnazijski telovadnici g. Karlo Koc-jančič iz Ljubljane o snemanju planinsk h motivov in cvetlic v naravnih barvah »Planina cvete«. Kranjske fotoamaterie in planince opozarjamo že danes na ta večer izbranega užitka in pouka.
Iz škoSf e L©ke
— Smrt žanje, v Kapucinskem predmestju je umrla v 73. Letu starosti ga. Marija Cadeževa, mati bivšega uradnika prt loškem sreskem načelstvu g. Joe»ipa Cade-ža. Pokojnica, ki je bila vzor skrbne slovenske mamice, so pokopali v sredo popoldne. Bodi ji ohranjen lep spomin, preostalim naše sožalje!
— Osebne izpremembe pri davčnl upravi. Dosedanji predstojnik davčne uprave Miloš &ubic je nastopil novo službo v taksnem oddelku finačnega miiiisti-stva v Beogradu. Mesto predstojnika uprave je prevzel g. Vladimir Berlot, ki je prispel v fekof jo Loko iz Šmarja pri Jelšah. Na novo je prispel k davčni upravi g. Budal Stanislav.
— Miklavžev ve#0r loškega Sookla je žel v javnosti veliko zanimanje. Dobri ne-bešcan  je  obdaril  popoldne   124 Sokoliče*v
in Sokoličic z obleko, perilom, klobučki jopicami čevlji copatami In podobnimi koristnimi stvarmi; s pecivom, ki so ga napekle sokolske sestre, ;pa skoro 250 otrok. Povabillu Sokola se je poleg" drugih plemenitih dobrotnikov zlasti odzvala tovarna B rumen & Thaler, ki je darovala mnogo raznega blaga. Zvečer je obdaroval Miklavž odrasle. Dvorana je bila natlačeno polna. Po nastopu nebeškega poslanca in njegove družbe je s'edUo bogato obdarovanje, potem pa zabava ob zvokih vojaške godbe. Sokolski sv. Miklavž se vsem dobrotnikom in prijateljem zahvaljuje za pomoč. Le s skupno pomočjo je bila možna tako lepa obdaritev mladine!
— TTstano\ itcv obrtniškega združenja za škofjeloški s^ez v nedeljo dopoldne je bilo ustanovljeno skupno združenje obrtnikov za ves šk fjeloški srez. Telovadnica deške šole je bi a dobro zasedena, ko je otvoril skupščino dosedanji komisar, nakar so poročali posamezni predstavniki dosedantih obrtniških združenj. Za otrtn.'Sko združenje Poljanrke doline je poročal pekovski mojster <r. Ivo Serli, za združenje v Železnikih mizarski mojster g. Janez Logar, za združenje v škof ji Loki g. Ivan Lotrič in za zadruge krojnčev in kroj^čic njen predsednik, krojaški mojster g. Karel Šinkovec. Vsa poročila so se strinjala v ugotovitvi, da so z-r'ruženja v okviru postavljenih nalog s pridom opravljala svoje delo v korist obrtniškega stanu, pre^tavniki Železnikov pa so razen tega odlcčno nagla/-sili zahtevo po samostojnosti. Zborovanja so se udeležili tudi obrtniki, ki doslej v škofji loki aH v okraju niso imeti svojega zadiruŽneera sedeža (mlinarji in Žagarji). Po poročr.lih zadružnih funkcionarjev je podal poročilo voćija strol«xvne nadaljevalne šole g. Karel Jeretina, ki je naglasa! potrebo tesnega sodelovanja obrtniških mojstrov n šolo. Obenem je očrtal delo, ki ga opravlja strokovna šola v korist obrtniškega naraščaja. Izčrpno poročilo o svojem delu le peri al tudi komisar g. Planina. Za volitve sta bili predloženi dve listi: prva z nosilcem Pavlom Bozovičarjem, čevljarskim mojstrom iz škofje Loke. tn druga z nosilcem J-ržetom Klimom, krojaškim mojstrom iz škofje Loke. Veljavnih glasov je bilo oddanih 171- Prva lista je dobila 131 glasov, druga 37. trije listki pa so bili prazni. Predsednik novorsnovanega združenja se ie zahvalil za izvolitev, nakar je skupščina še izvolila komisijo za pomočniške izpite.
Iz Črnomlja
— Obsodba zara^1 navijanja cen. Dne
10. oktrbra je bil pred okrajnim sodiščem v Črnomlju zaradi prestopita uredbe o maksimiranju cen in prisilnem odkupu pšenice in koruze z zaporom 14 dni in globo 5.000 din Josip šoler Iz Zagreba, po lovodja tvrdke >Agraria« v Zagrebu, ker je 21. junija skušal prodati 7 6o n ItOfnUn po ceni 258 din za q namesti: po 170 d:n t**rdki >Zora« v Cracmlju Sodbo je potrlio Iirož-no sodišče v Novem mestu 22. decembra.
Nevarne šale s ponarejenimi kovanci
Včasih so imela naša sodišča le redko posla s ponarejale! denarja« danes pa je žal drugače
Ljubljana, 12. decembra Včeraj so se morali pred ljubljanskim okroznLiti sodiščem zagovarjati trije Gorenjci, ker so spravili v promet ponarejen denar. Delavec Jože iz okolice Tržiča je dobil neKje slabo ponarejen kovanec za 50 din, katerega se mu ni posrečilo spraviti v promet, pač pa se mu je posrećilo kovanec prodati trgovcu Tonetu, Ki ga je skupno z gostilničarjem Janezom sKusa* vnovčiti v neki gosulni v Kranju. Natakarica je takoj spoznala, da je kovanec ponarejen, in ga je odklonila. S tem pa zadeva ni bila končana, kajti orožniki so zvedeli, da sta Tone m Janez skušala spraviti v promet ponarejen denar.
Pred sodniki je Jože priznal, da je kovanec prodal trgovcu ionetu za 25 ne-ponarejenin cunurjev, Tone in Janez pa sta se zagovarjala, da sta natakarici v Kranju ponudila ponarejeni kovanec samo v šali. Oba sta se včeraj prepričala, da sta napravila zelo nevarno 6alo. Jože je bil obsojen na 3 mesece zapora in 120 din globe, Tone in Janez pa tudi vsak na 3 mesece strogega zapoia in na 120 din globe, a Janez pogojno za dve leti.
Vsi vedo, da so za ponarejanje denarja zagrožene zelo stroge kazni po našem kazenskem zakoniku, glede spravljanja ponarejenega denarja v promet pa žive nekateri v zmotni misli, da to ni kaznivo dejanje. V resnici je že samo poizkus takega dejanja strogo kazniv. Nekateri mislijo, da lahko oddajo zopet v promet ponarejen denar če so ga v prometu dobili, toda motijo se. Kdci dela denar z namenom, da bi ga oddal v promet, ali kdor predrugači pravi denar, da bi ga dal v promet za večjo vrednost, se kaznuje z ječo do 10 let in z globo. Ječa do desetih let je zagrožena tudi tistemu, ki daje ponarejen denar v promet kot pristnega. Kdor daje v promet ponarejen denar, ki ga sam ali kdo drugi sprejme kot pristnega, dasi ve, da je denar ponarejen ali predrugačen, se kaznuje z zaporom do enega leta in z globo do 10.000 din.
S strogim zaporom tn globo se kaznuje tudi tisti, ki zmanjša  kovinsko vrednost
denarja z namero, da bi ga dal v promet po pravi vrednosti. Kdor dela to obrtno, se kaznuje z ječo do 10 let in z globo. Z ječo do 5 let ali s strogim zaporom in globo se tudi kaznuje, kdor zbira ponarejen ali predrugačen denar z zmanjšano kovinsko vrednostjo z namero, da bi ga dal v promet kot polnovrednega.
Kazenske odredbe glede ponarejanja denarja se pa nanašajo tudi na vsa dejanja, ki so lahko samo indirektno v zvezi s ponarejanjem denarja. Kdor nabavlja ali raz-pečava odpadke, ki se dobivajo s tem, da se postrže kovina s pravega denarja, se kaznuje s strogim zaporom ali z globo do 10.000 din.
Kdor neupravičeno napravlja, nabavlja ali razpečava orodje ali sredstva za na-pravljanje kovinskega ali papirnatega denarja ali bankovcev Narodne banske, se kaznuje z ječo do 5 let ali s strogim zaporom in globo.
Kdor napravi, razpečava ali hrani z namero, da bi jih razpečaval, odtiske na papirju ali kovinske znake ali izdelke, ki so videti kakor denar, se kaznuje z globo do 10.000 din.
To so zagrožene kazni glede napravlja-nja lažnega denarja, ki jih vsebuje naš kazenski zakonik v  S S 234 do 240.
Glede na to, da imajo sodišča čim dalje češče opravka s ponarejalci denarja, pa zahtevajo strokovnjaki še strožje kazni za taka kazniva dejanja.
Državni tožilec Branko Goslar je na 8. pravniškem kongresu v Novem Sadu glede  tega vprašanja izvajal:
Kazniva dejanja ponarejanja denarja so svoječasno tvorila skupino protipravnih činov, s katerimi so le redko imela posla naša sodišča. Danes je zal drugače. Težka gospodarska stiska, združena z brezposelnostjo, in želja po brezdelnem življenju ter udobju so povzročile, da je ponarejanje naših kovancev in bankovcev v inozemstvu in v državi zavzelo zelo velik obseg. To povzroča veliko nevarnost za naše de-narstvo. izpodkopuje zaupanje v naš denar in ne škoduje samo posameznikom, ki so s sprejemom lažnega denarja oško-
dovani, temveč tudi vsemu našemu gospodarstvu. Zato je treba v §5 234 in 235 k. z. ponarejo in prenarejo denarja ter spravljanje ponarejenega denarja v promet v interesu državnega in meddržavnega prometa penalizirati strožje in zagroziti v teh primerih kazen robije in to zajedno z znatno denarno kaznijo.
Iz Celja
—c Zanimivo predavanje. Pod okriljem Savinjske podružnice SPD v Celju bo predaval prof. Viktor Petkovšek iz Maribora drevi ob 20. v risalnici meščanske šole o svojem letošnjem potovanju z jadranske-obale na vrhove Durmitorja. Predavatelj bo predvajal tudi 140 skioptičnih slik pokrajin in planinskih cvetlic
—c O cenah in njihovi vlogi v modernem življenju bo predaval univ. prof. dr. Andrej Gosar iz Ljubljane v ponedeljek 16. t m ob 20. na ljudskem vseučilišču. Opozarjamo na to aktualno predavanje.
—c Trgovine na zlato nedeljo in na sveti večer. Združenje trgovcev za mesto Celje sporoča, da bodo trgovine v območiu mestne občine celjske v nedeljo 22 t m. odprte od 7.30 do 12.30. V torek 24 t. m. morajo biti trgovine na debelo m njihove pisarne zaprte ves popoldan. Ostale trgovine bodo zaprte od 17. dalje, trgovine z delikatesama pa bodo smele obratovati do 19.
—c Sneg. V sredo zjutraj je začelo v celjski kotlini močno snežiti. Snežilo je v glavnem dopoldne. V dolini je namedlo okrog 25 cm, na hribih pa do 40 cm snega.
—c Čistite zasnežene hodnike! Predstoj-ništvo mestne policije v Celju opozarja vse hišne lastnike, da v smislu §75 mestnega cestnega reda dado sproti odstranjevati zapadli sneg s pločnikov, ker ne bo vzelo nobenih opravičil in ugovorov na znanje ter bo prekrške strogo kaznovalo Zlasti opozarja lastnike hiš in zemljišč, da dado do 7. zjutraj očistiti zasnežene hodnike za pešce. V primeru poledice morajo biti hodniki za pešce posuti.
—c Dve nesreči. Ko se je peljal 481etni dninar Blaž Stamulak z Babnega pri Celju v torek z dvovprežnim vozom po cesti, sta se konja splašila. Stamulak je padel pod voz, pri čemer so šla kolesa Čez njega ter mu močno poškodovala prsni koš in levo roko. Istega dne se je ponesreči-
ALI OGLASI
Beseda 50 par. davek poseoej Preklici, izjave oeseda din l.—
davek posebej.
£a pismene odgovore glede malih oglasov je creba priložit-znamko   — Popustov za maie oglase ae priznamo.
Be.*:*»<in v* rut t    jrtv«k nosebei Na1man1sl znesek 8.— din
ZA VSAKO PKIIJKO
najbcl?sa in naieeneiša oblačila • I   nabavite pri
P R E S R E R Sv   Petra cesta 14
Poslužite
malih oglasov
k) so
na l c e o
i 1 !
fOHl!»l \ u
po naročilu najv eneje vsako vrstni stoli,  polstirain oprave
vsa popiavila  najceneje pri.
Z O RMAN  Brvu 14.
256*
GOSPODIČNA z malo maturo in trg. šolo išče službo v pisarni ah kot bla-gajničarka. Nastop takoj ali po dogovoru. Ponudbe na upravo lista pod tMarljiva«, 2844
Beseda 50 par  Davek posebej
Na ima n itt* cti <>s«' n ■» din
ZA B021Č
kupite najbolje in najceneje v trgovini »EDO« CE\L*J1 Prešernova 4fc.
VSAhU\ Kai 1NO  ZLA TU
jriJjante m srebro kupuje po najvišjih cenah A. BlJZlC — Ljubljana, Frančiškanska 3.
MOTOKNO KOLO
dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na Napast Peter, Pra-gersko. 2843
Beseda 50 par   Davek posebej Naimamši znesek H din
NAMOČENO POLENOVKO
dobite vsak petek pri 1. Buzzo-lini. Za škofijo, Lingarjeva ul.
2831
PEC IN MIZNI ŠTEDILNIK
ter ščitnik za peč ugodno proda METALIA, Gosposvetska 16.
2840
ZAGREBŠKI BUFFET S TRAFLKO
v oližini kolodvora, izvrstno idoč, prodamo z vsem inventarjem, dvosobnim lokalom, por-talnimi izložbami in najboljšim prometom za 32.000 din. Poslovnica Pavlekovič, Zagreb, Ilica 144. 2842
XIV
stoletje
žena je ona, ki določa okus in kulturo svojega časa.
Za sodoben dom si izbere
■m
4-ELEKTRONSKl SUPER SPREJEMNIK
Makulaturni papir
proda uprava „Slovenskega Naroda14 Ljubljana, Knafljeva ulica štev. c
la 531etna gozdar jeva žena Fani Pfefer jeva iz Celja. Ko se je vračala z mestnega pokopališča, je padia in si zlomila levo nogo v gležnju. Oba ponesrečenca so prepeljali v celjsko bolnico.
—c Umrl je v torek v Pečovmku pri Celju 741etni posestnik Martin Vrečer. Istega dne je umrl v Gaber j u 621etni tovarniški mojster Anton Lavrinc. V celjski bolnici sta umrla v sredo aoletna dninarica Uršula Mastnakova iz Celja in 701etni dninar brez stalnega bivališča Gašper Hia-e£n_
Iz Litije
Popravila na litijskem mo^lu so k. »-čana. Naš leseni mo t. k: ima že izreano častiti i ivo starost za seboi, ie bil zepet več tednov v poprav.lu. Obnavljanje litijskega mostu ie stalno, komai ga zakrpajo na enem koncu že ootr.buie obnov-na drugem koncu Sedanja p^p.avila so bila precejšnja Sai bi se mo^t zadn.ič skoro podrl, ko ie vozil Dieko nieaa težko obložen tovorni avto. pa so se vdrle most-nice in se ie most tudi nekoliko razmaknil. Ko so odkrili mostnice smo opazili da le do nakliučiu ni bilo večie katastrofe, ker ie spodnji ustroi mostu na nekaterih kraiih ves trhel Seda1 so položili na obrabliena mesta nove opjrnike in mostnice Nekatere so celo obložili s strešno lepenko ali pa so nh konzervirali Tako bodo obnovljeni leseni deli zdržali več kakor v prejšnjih letih
Zanimanje za barvaste diapozitive. V naši dolini 1e precei zanimanja za foto-grafiio V posledniem času se zanimam Dri nas tudi za barvasto fotograf i io V soboto smo imeli v naši sreii znaneaa celiskesa zdravnika dr Vrhovca k. nam 1e prinesel s seboi seriio diapozitivov izvršenih oo niee^vih oostnetkih 7 barvastim filmom o Driliki njegovega počitniškega potovania oo našem Jadranu Pre-davanie v meščanski šoli 1e bilo deležnr
splošnega priznani a in pohvale. Ponovnega .poseta celjskega fotoamaterja bomo tudi v prihodnje izredno veseli V niši dolini imamo nebroi organizacij in ustanov. Zelo priporočljivo bi bilo. če bi se katera zavzela, da bi dobili tudi Liti i o in njen okolic ? številnimi naravnimi in zgodovinskimi zanimivostmi z? našo prspo-trebno zbirko diap zititov Taka zbirka ba dobro služila za naučne m seveda tudi propagandne namene.
Harmonikar ki tečaj bo redno ob četrtkih. Prejšnji teden ie odpadel h rm^ni-karski tečai na Stavbah zaradi miklavže-vega večera Odslei bo zopet redno vsak četrtek po prihodu liub' lanske Ta vlaka Tečai obiskujejo začetniki, pa tudi lanski mali harmonikarji Poseben tečai se pripravlja tudi za odrasle harmonikirie-začetnike Prijaviti se ie treba v trlasbeni šoli. kjer se dobe vsa potrebna navodila
Petek, 13. decembt a Ob 7: Jutranji pozdrav — 7.05: Napove-d;. poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 11 Šolska ura: Pojdimo v Rute (Miroslav Demšar). — 12. Slovenske pesmi (plošče) — 12JO Poročila, objave — 13: Napovedi. — 15.02: Koncert radijskega orkestra — 14: Poročila. — 14 10 Tujskopromctni pregled Ponurje — zimski raj. — 18: Ženska ura bt./iena darila za male in velike (ga Em: Oražem) — 18.20 Plošče — 18 40 Francoščina (dr. Stanko Leben). — 19: Nap« a cd i. po ročila, obiave. — 19.25 Nac uca — 19.30: Nevarnosti v planinah (p Janez FCveder). — 20 Ura skladatelja Pjtra Jereba uvodna beseda (g Albin Laiov*.). kencert radijskega komornega rt* ra — 2i Koncert radijskega orktstra — 22 Napovedi, posrečila   — 22 15: V odi h (pk>čt).
				
o	...»       ..                     ■ -.			
f
Umrla mi je draga žena In mati
ulci
učiteljica
Na zadnjo pot jo spremimo danes v četrtek ob  lfi. uri na farno pokopališče.
TRBOVLJE, dne 13. decembra 1940.
Žalujoči mož, Duši — sinček, ter ostalo sorodstvo
Dotrpel je moj dobri ljubljeni soprog, oče. dedek m taat, gospod
Zebre Jakob
nadučitelj v pokoju
Pogreb nepozabnega soprojra bo v petek 13. t. m. ob pol 4. popoldne, iz Zal — iz kapelice sv. Jakoba, k Sv. Križu.
Ljubljana, Mehika, Jarše, 11. decembra 1940
Žalujoči: Zebre Fani roj. Lavrič, soproga; Vili, sin; ■lakobina por. Vrhunc,  Fančl  por. Hribar, hčeri: Vikec  in  -Janezek,   vnuka;   Emilija^  snaba,: 4oto, Gregor, zeta.
Edmund O' Hara: 54
Taina profesorja
E Sij Ud lorbidusa
R o m a u
— Takoj moram od tod, — je dejal in naglo vstal T postelji. Se danes odpotujem v New York. Pred odhodom moram pa brezpogojno govoriti s Samom in z Marion.
Vsa radost in vsa prijaznost sta izginili z Liani-nega obraza. Krepko je stisnila roke in vprašala tiho, ne da bi ga pogledala:
— Kaj si pozabil na svojo obljubo?
— Ne, toda ker. •.
— No, jutri je tretji in zadnji dan, da izpolniš svojo obljubo. Jaz sem ta čas preskrbela vse potrebne dokumente, v letalu sta pa rezervirana za naju dva sedeža. Če odpotujeva še nocoj, lahko prispeva o pravem času ...
_ Kako dolgo sem ležal nezavesten? — je vprašal Towsend razburjeno.
_ Približno §e^+i*-»trideset ur.
Towsend je molčal.
_ Sicer pa, — je nadaljevala Liana hlineč rav-
nodušost, čeprav se ji je poznalo, da to ne gre brez
napora, — sicer sem pa že sama obvestila Sama in Marion.
— Kaj si storila? — Tovvsend je malone kriknil. Liana si ni upala pogledati mu v oči.
— Saj sem morala malo pripraviti do pameti, — je dejala s prisiljenim nasmehom. Začela si je bila namreč domišljati, da se boš poročil z njo...
Townsend je postal naenkrat povsem miren.
— Kdaj odhaja naš avijon? — je vprašal hladno in samo žarek njegovih oči je kazal, kako težko se premaguje.
— Ob desetih — torej čez tri ure. Toda čemu? .. - ,
— Točno ob desetih bom na letališču, — je posegel v besedo. Zdaj te pa prosim, da poskrbiš, da mi takoj prineso obleko. Moram namreč takoj, razumeš, takoj oditi.
— Toda, dragi John, — Liana je morala napeti vse sile, da je zadržala solze.
— Nisem tvoj dragi John, — jo je zavrnil surovo. — Kolikor vem, takih sladkih besed ni v najini pogodbi.
Liana je bulila vanj. Vsa mehkoba je bila izginila z njenega obraza. Njen pogled je bil prazen, na ustih se ji je pa pojavil odločen izraz.
— Tvoje vedenje... — je dejala malone brez sape, toda Townsend ji je takoj posegel v besedo.
— Ce ne storiš takoj tega, kar sem ti naročil, se bo zgodilo nekaj, česar niti ne pričakuješ.
Liana je odšla.
Ali sem ravnal napačno? — je razmišljal Town-send, ko je hitel čez pol ure proti Samovi hišici.
— Ali sem storil napako, ko sem dal Liani častno besedo, da se poročim z njo? Toda takoj si je moral priznati, da to ni bila nobena napaka. Ce bi bil takrat poskusil bežati, bi bila Liane streljala. O tem je bil prepričan, če bi se bil pa proti vil, dati ji svojo besedo, bi bila poklicala svoje ljudi. In kaj bi se bilo v tem primeru zgodilo — ni bilo težko uganiti. Njegovi trije predhodniki, tako brezobzirno spravljeni s sveta, so ga prepričali o tem, da ti ljudje ne poznajo šale.
Potlej se je pa spomnil Strongovih besed: koliko r>a velja zdaj častna beseda? Saj me bodo smatrali za tepca, če bi hotel držati tako častno besedo.
Mar ni imel Strong prav? Da in ne. Iz vidika človeka, ki ie vzvišen nad vsemi tpkozvanimi predsodki, ie imel nrav. ni na imel prav iz vidika človeka, ki mu ie častna bospda sveta in ki bi se vse svoie £?v1 »uuie sra^o^nl če bi io prekršil. Ne. on bo izpolnil svojo obiiubo. oa nai se z^odi karkoli.
Sledniič ie prispel đo Somove hišice.
Townsend se je zdel samemu sebi kakor zločinec, ko ie nočasi odr>irs»l vrata in v<=»tonil morda zadnjic v sobico, kier ie bil r>T*o*j-«»Al toliko lenih ur.
Kakor vedno sta sedel a Rqrn in Marion pri petro-'oiki za mizo. Sam "»e Hr?r»l kniifo nred nosom. Marion se ie n kvarili a * ročnim rVlom. Ko je Town-send vstonil, ie dvignila oči in Townsend je opazil, da so nVnnVane.
— Dober večer, očka Sam. dober večer, Marion,
— je pozdravil nekoliko v zadregi.
Sam je nekaj zamrmral predse, kar bi moglo biti
pozdrav ali pa tudi psovka. Marion pa sploh ni odgovorila, i
—Brezpogojno vam moram nekaj pojasniti, — je dejal Tovvnsend odločno in sedel za mizo, ne da bi čakal na povabilo.
Marion je hitro dvignila glavo in mu srepo pogledala v oči.
— Tu ni potrebno nobeno pojasnilo več, gospod, — je dejala hladno. — Midva sva z gotove strani že obveščena in vse je nama bilo pojasnjeno.
— Da, da, — je pritrdil Sam. — Tu ni potrebno nobeno pojasnilo več.
— Poslušajte me vendar, — je poskušal Tovvsend svojo srečo. — vsa ta zgodba je izredno neprijetna.
— Meni tudi. — je dejala Marion in vstala.
— Nama tudi, — se ji je pridružil oče Sam.
— Počakaj no trenutek. Marion. — jo je prosil Townsend . . . Rad bi . . . Čemu bi čakala? — je odgovorilo dekle mimo. — Odgovorite mi samo na eno vprašanje: ali ste res zaročeni z Liano Russell ali ne?
— Sem, — toda ...
— Potemtakem si pa nimamo več kai povedati Stonila je k vratom, pa se ie še enkrat obrnila.
— Profesor je danes že trikrat vprašal po vas, gosnod.
Očividno so io dušile solze, ker je komaj izgovorila te besede. Townsend je hotel skočiti za njo, pa so se bila vrata za nio že zaprla.
— Pusti dekle pri miru. Kenntlburv... ti gospod, — je dejal Sam mračno in osorno.
Urejuj« Josip Zupančič // Za Narodno tiskarno Fran Jeran // Za upravo ta inseratni del lista Oton Christof // Vsi v Ljubljani