The Oldest Slovene Daily In Ohio
Best Advertising Medium

^lume xvm—leto xvm
EQUALITY
OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVEN# PROGRESSIVE BENEFIT SOCIETY
Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskih delavcev v Ameriki
CLEVELAND, OHIO, MONDAY, (PONDEIiJEK) DECEMBER 2, 1935
ŠTEVILKA (NUMBER 283
Wtor Norris urgi-popolno nevtralnost
JA8HINGT0N, 1. dec. -ie	Nebraske, ki
amahie
.^Dii 9 J glasovala proti držav v svetovno
Amerik^	da ako se hoče
%n ^ ^^-^arovati pred novo izvajati nev-Wj . celi črti ter prepo-absolutno vseh si-V. vojni,
železo, bombaž, olje f Amgo.
j® italijanski potil Kiud ? Z zvezi z bojem Uttity v ^ ^^'žavnem depart-
tOmv	dajeim-
Nemci morajo manj jesti, da ima vlada denar za orožje
Zlata rezerva je padla tako nizko, da mora vlada ustaviti aH uvoz življenskih potrebščin ali pa vojnega materiala
obisk
v zvezi bojem
Ulfi Vv- A.	UD
lov !,!!'Lige
na-
^ se, ker namerava
lalijo tudi izvoz olja
v
^	se Ita
i bila C vznemirjala, ako "''^vliai^	še lahko
%o a. f iz Zed. držav, ki *% ij- L%G. Kakšno sta-%, ni ^^^ka zavzela glede iwwb sker ^ v izvažanju vseh siro-
^itio	prepovedala
I orožja in muni-—----
^^^ATINA OB-
^ BARBARA, Cal., 1.
3® Mrs. Doro-Ujg ''azporočena že-^^"^ančnika iz New ^ 6ta>v.'^ "^^relila svujeea a*. MaK je W ip ^ po hudem prepi-'"' o gg	pitju žganja.
Znani ameriški korespondent Walter Duranty pošilja iz Berlina obširno poročilo glede razmer in razpoloženja v Nemčiji. Med drugim Duranty poroča:
Nemci ne obhajajo obletnice dneva, ko je bilo sklenjeno premirje. "Za nas ta dan ni praznik," mi je rezko odgovoril neki 'postrešček, ko sem ga vprašal, če so banke odprte. "Ta dan ima za nas drugačne spomine, ki pa jih bomo kmalu zbrisali." V osrčju Berlina se vidi visoke ogi-aje kot da se koplje strelske zakope. Gradi se namreč novo podzemsko železnico, s čemur se bo sicer nekoliko omililo brezposelnost, drugače pa bo podzemska železnice brez praktične ali gospodarske vrednosti. Ampak nič zato pravijo Ber-linčani, podzemska železnica nam bo nudila skrivališče v slučaju napada iz zraka. V o-nih delih mesta, kjer živijo navadni ljudje, se pred trgovinami povsod vidi ljudi, ki v vrstah čakajo na živila. Pomanjkanje surovega masla, masti, mesa in rastlinske hrane je občutno. živeža se sicer še ni za-
- ^ Pridržalo v preis-»ledtem ko se
'^Cl hnvi o_____i ■
N
s smrtjo.
uradniki
društvo f svoji letni
^Mk.- ° sledeči
K J'
- odbor za 61 o ; Predsednik podpredsednik
pravljeni tudi na žrtve. Nemški finančniki skušajo dokazati, da se je dežela sposobna dvigniti iz depresije s svojo lastno silo ter delati dobiček s prede-vanjem denarja iz enega žepa v drugega. Toda tudi nemški gospodarski krogi, razen onih, ki so popolnoma omamljeni od nacijev, priznavajo, da je rezerva zlata padla tako nizko, da je vlada prisiljena ali znižati uvoz vojnega materijala ali pa življenskih potrebščin. In odločila se je seveda za prvo.
Izvoz železa v raste
WASHINGTON, 1. dec. — Poročilo trgovinskega depart-menta kaže, da je izvoz ameriškega železa v oktobru znatno narastel. V omenjenem mesecu se je izvozilo v Italijo 44,301 ton železa v primeri s 40,432 tonami v septembru in 18,121 tonami v oktobru lanskega leta. Ves izvoz železa v Evropo v
preteklem oktobru je znašal čelo deliti na karte, toda proda-1 80,816 ton, torej se je v Italijo ja je strogo kontrolirana. Go- izvozilo več kot polovico vsega
&
5
irant,
tajnik John 12 Mohawk Ave.,
Michael"
i; w ^lemenčič, nad-Kostanjšek, ZagK	Jacob Brani-
Siki; Prank Hitti,
j, ^er^g Kern, dr. Oman, na del-
Ub fjy. ^ar Doma in
** 'W,"®' ®- Doma
[Rr'^stev'	Skup-
>el jJ fare sv. Vida
C ^.'^^^čič. Društvo
četrto ne-
D.	starem poslop-
sedaj plaču-
lo g ^ Preiskavo in pri-
pristople čla-

\%
.0,
voril sem s grupo žensk na A-lexanderplatzu v severnem delu mesta. "Nemčija moia imeti sirovine, ki so bolj važne od živeža," je rekla ena. "Razen tega pa se mnogo mesa in surovega masla konservira, da ne bomo lačni, kadar pride vojna, kot smo bih v zadnji vojni." Podobno se mi je izrazil neki nemški trgovec. "Importirati moramo toliko železa in drugih kovin, dalje bombaža in olja da se je uvoz živeža moralo znižati. Morda bo nova trgovinska pogodba s Poljsko izboljšala živežni položaj, toda za enkrat še nismo prišli s Poljaki do sporazuma, ker oni zahtevajo, da jim za živež plačamo 70 milijonov mark v gotovini, medtem ko jim mi hočemo plačati s tovarniškimi produkti. Vpraševati ni bilo treba, zakaj Nemčija "mora" izvažati kovine, bombaž in olje. Aeroplani, ki brnijo nad Berlinom podnevi in ponoči, velike metalurgične tovarne, ki delajo po tri šifte na dan, nove vojašnice in aerodromi, nove ceste in čete mož in dečkov v uniformah, ki ro-rajo in se vežbajo—vse to nudi' najboljši odgovor. Vse bogastvo, prizadevanje in energija
železa, kar se je eksportiralo. V vse dežele sveta se je izvozilo 238,358 ton železa. • ^ -
Predsednik Roosevelt in državni tajnik Hull sta že ponovno apelirala na industrije, da ustavijo pošiljatve materijala, ki lahko služi za vojne namene, toda kot kažejo številke, so vsi apeli bob ob steno. Izvoz železa na Japonsko je bil v oktobru nižji kot v prejšnjih mesecih, vendar pa je Japonska še vedno največji posamezni kupec, kajti v oktobru je v Ameriki kupila 52,992 ton železa.
i, J 10, (Jq 45 leta I nemškega ljudstva je danes pre-
^	.	»VI •	1 _____
- 'ki -Napreja
Vč,

seji dru-
št. 5 SNPJ je bil
^ike
;So
ZLATI RllDOKOP KO DELAVCEM DAL BONUS
LEAD, S. D., 1. dec. — Home-stake Gold Mine, ki je eden najbolj dobičkanosnih zlatih rudnikov na svetu, naznanja, da bo za božič izplačala delavcem $220,000 bonusa. Vsak izmed 2200 delavcev bo dobil $100. Obenem je družba naznanila, da bo plačala delničarjem $5,000,-000 izrednih dividend, oziroma $20 na vsako delnico.
Coughlin pravi, da ni parlament^u^^'' Razveljavljenje NRA
ža uničenje New Deala
Radijski pridigar pravi, da kritizira Roosevelta le za-
PARIZ, 30. nov. — Parlament je včeraj drugič glasoval zaupnico premierju Lavalu z ozirom na njegovo borbo za rešitev franka, toda vlada stoji še pred dvema preizkušnjama, ^	.	, namreč glede zunanje politike
to, ker zeli, qa bi New,pa, glede zahteve ljudske
Deal uspel.	fronte, da se zatre fašistično
organizacijo "Ognjeni križ."
OBSOJENA NA $1 GLOBE RADI UMORA
PORTLAND, Ore., 1. dec. — Agnes Spadefore, ki je ubila svojega 44-letnega moža, ko jo je pretepal, je bila spoznana krivim ubojstva in obsojena na 18 mesecev zapora. Sodnik je nato zapor suspendiral ter ženo obsodil na $1 globe, potem pa je rekel, da naj gre domov k svojim peterim ma.jhnim otrokom.
DETROIT, 1. dm. — Rev.
Charles E. Coughlia je v današnji radijski pridig^ odgovarjal onim, ki ga obsojajo radi njegovih napadov na predsednika Roosevelta, ter je izjavil, da on ne kritizira administracije zato, ker želi uničit; New Deal,
temveč ker ga hoče izpopolniti.
Dejal je, da je sicer nasproten "pretiranim ekspis^mentom in reakcijonarnim tmdencem"
New Deala, da pa :;e dobro zaveda, da je edino Jtlooseveltova administracija preprečila, da nad deželo ni zaplrpolala "rdeča zastava krvave^ rfevolucije."
Coughlin je povWal,. da je prejel mnogo pise# od državljanov, ki ga. dolž^, da je v zaroti z republikanci v namenu,
da se diskreditira - in porazi Rooseveltom režim'. Temu o-čitku je natp odločt;o ugovarjal,
rekoč, on bo vedno vodil boj proti idejam, ki jih jo zastopal režim Hooverja in Mellona, jjo-lem pa je nadaljeval,
"Roosevelt ni edini človek, ki lahko reši Ameriko. V tej deželi je na tisoče"itiož, ki bi v predsedniškem ui-a^u lahko storili ravno toliko on. Point je ts: aif6'^^a^SH^5^unh;tra--cija ne bo odstranila vzrokov,
ki ustvarjajo depresije, ako se ljudje pri vladi definitivno ne
obrnejo proč od burbonske po-	......
IK&e pmšlodi, je pmpdn	^	knjiga Mo
je povečalo otroško delo
Kaj je predavateljica videla v Evropi
Včeraj je govorila v malem gledališču v Public avditoriju clevelandska pedavateljica Mrs. Dorothy Fulndheim, ki se je to poletje mudila v Rusiji, Nemčiji, Franciji in Italiji. Rekla je da po vsem kar je videla v Evropi je bolj kot kdaj prej prepričana. da bi se Amerikanci morali boriti proti diktaturi v vsaki obliki. Med drugim je predavateljica pripovedovala:
V Rusiji sem našla ljudi, ki SQ imeli dgnar, pa vpndar niso mogli kupiti stvari, katere so potrebovali. Ljudje so naročeni na liste, ki pa jih mnogokrat ne dobe, ker primanjkuje pa-
lom neizogiben. Iz tlečih isker razrednega sovraštva bo vzplamtel požar in demokracija bo uničena."
Coughlin je dejal, da priznava, da je Rooseveltova administracija potom ogromnih dolgov, katere je naložila na rame bodočim rodovom, prinesla nekoliko okrevanja, da pa je popolnoma zanemarila reforme, ki bi v bodoče obvarovale deželo pred sličnimi katastrofami, kakršna jo je zadela v jeseni leta 1929.
^ci odbor za leto Cvelbar, predsed-'Mvjif	Podpredsed-
tajnik; ^^^gajnik; Eras-^^Pisnikar; nad-Aiiton Wapotich, C. J f^Nk Mack; redi-^ ^^jcevičh. Seje se P^vo nedlejo v me-v 8.	no.
dvorana št. 1. IV |\;so izplačilo
$G![!^cijsko izplačilo
Ms";
bodo dobili
Guardian Trust ^ VI	se bo 10 od-
L. bi
imajo v ^10 ali manj, pa ^^0 vse.
mišljeno koncentrirano samo na enem samem cilja—na obnovi vojaške moči.
Hitler je v dneh, ko je bila Nemčija na tleh, ponižana in uničena, obljubil, da državi vrne nekdanji vpliv in prosperite-to. Ljudstvo je poslušalo njegovo pesem ter mu slepo sledilo. To je nauk, ki ga nudi današnja Nemčija tujemu opazo-' valcu—da je narod združen za' Hitlerjem, da za vsako ceno doseže cilje, katere je Hitler tako brezobzirno razložil v svoji knjigi "Moj boj," ki je postala nova nemška biblija. Ti cilji, na kratko povedano, niso nič drugega kot popolna revizija ver-sajske pogodbe, in kako se more to doseči, razen z vojno, si je nemogoče predstavljati. Nemci so danes udani v misil, da je , vojna neizogibna, ter so pri-
Burton imenoval demokrata
župan Burton je imenoval za prvega pomožnega mestnega pravdnika Henry S. Brainarda, ki je demokrat in sedaj pomožni okrajni prosekutor. To je nov korak, s katerim skuša novi župan, ki je sicer republikanec, dokazati, da je njegova administracija "nestrankarska".
Na pogreb
Prosi se člane društva "Lun-, der Adamič" št. 20 SSPZ., kateri ne delajo, da se udeležijo pogreba umrle članice Julije Frank, 5919 Prosser Ave., ki se vrši v torek, ob 11. uri dopoldne. Zberite se na domu pokojne. — Wm. Candon, tajnik.
pisuje posamezne dogodke v drugih deželah, da se z njimi poveličuje sovjetsko republiko. Rusi so sicer najbolj srečni in najbolj kulturni ljudje, obenem pa tudi najbolj brutalni, ker verujejo v revolucijo in ne v reformo. Rusija je prepričana, da je vojna neizogibna ter je ob kitajski meji na vsakih 500 milj zgradila skladišča za žito. Sovjetska vlada je prav tako diktatorska kot nemška ali italijanska. Mussolini, je rekla govornica, je sebičen puhlogla-vec, ki zato pošilja Italijane v Abesinijo, ker so zahtevali, da jim da več jesti. V Franciji
NEW YORK, 1. dec. — Narodni odbor za zvezni ustavni amendment za prepoved otroškega dela, poroča, da se je izkoriščanje otrok v industriji znatno povečalo, odkar je najvišje sodišče ubilo zakon NRA, in da so razmere v tem pogledu ravno tako slabe kot so bile pred tremi leti. V New Yorku je v septembru 1,428 otrok v starosti 14 in 15 let dobilo dovoljenje za celodnevno delo, medtem ko je v istem času lani samo 390 otrok dobilo delovno dovoljenje. Zlasti narašča in-dustrijalno delo po domeh. Pro-našlo se je, da se tako delo vrši 77,000 domeh v deželi. Zaslužek teh otrok je skrajno pičel, ure pa so nečloveško dolge.
"V zadnjih letih minule pro-speritete je bilo zaposlenih sko-ro en milijon otrok," pravi poročilo. "Ako se položaj pogleda v pravi luči, je otroško delo dokaz gospodarske bolezni. Slabo plačano otroško delo ne jemlje le delo odraslim, temveč zmanjšuje tudi nakupno moč naroda, ki je nujno potrebna za zdravo trgovino. Dočim se te resnice pred prihodom depresije na splošno ni priznavalo, pa je ostrost gospodarskega poloma med leti 1929 in 1933 rezko o-pozorila nanjo. , Navzlic temu, da je bilo od 12 do 15 odraslih oseb brez dela, se je otroke jemalo iz šole ob najzgodnejših starostih, ki jih dopušča zakon, ter pošiljalo ob mizerno nizkih plačah v industrijske obrate, kjer so v.mnogih slučajih vršili delo, ki so ga prej vršili odrasli."
Edini lek proti temu zlu je sprejem dodatka k zvezni ustavi, ki bi prepovedal zlorabljanje otrok v industrijah, pravi poročilo tozadevnega odbora.
ITALIJA JE SPREJELA NOVE VOJNE DEKRETE
Kabinet je sprejel 88 novih dekretov za ojačenje vojnega ustroja.
RIM, 1. dec. — Italijanski kabinet je včeraj pod vodstvom preniierja Mussolinija sprejel 88 različnih dekretov, katerih namen je, nadalje ojačiti vojni ustroj dežele. Seja kabineta je trajala samo eno uro in pol. Med sprejetimi dekreti vojaškega, finančnega in ekonomskega značaja so sledeči:
Število članov najvišjega o-brambnega sveta se je povečalo. Določilo se je 70 milijonov lir za čistilnico surovega olja, katero bo neka družba zgradila v Albaniji. Vsi nad 32 let stari moški, ki niso v armadi, se morajo vpisati v narodno strelsko šolo. Izdanih je 22 novih dekretov za izravnan je obstoječih finančnih regulacij, med katerimi je ena za štedenje s papirjem. Zakon proti objavi vojaških informacij je bil razširjen. Sklenjeno je bilo, da so sorodniki vojakov, ki padejo v abe-sinski vojni, deležni enake podpore kot sorodniki onih, ki so padli v svetovni vojni. Dovolilo se je kredit za pospešenje zlatih rudnikov v Eritreji. Dalo se je koncesijo za zgradbo tovarne za cement v Eritreji.
Danes so se zbrale v Rimu vdove in matere onih, ki so padli v svetovni vojni, da slišijo Mussolinijev govor za boj proti sankcijam. Prišle so iz 94 provinc, kjer bodo vodile kampanjo od hiše do hiše za organiziran odpor proti sankcijam.
Pritisk na Boltona
Organizacija pristašev Town-sendovega penzijskega načrta, ki ima menda v Ohio že 120 tisoč članov, močno pritiska na kongresmana Chester C. Boltona, da bi se javno izrekel za tai načrt, ker Bolton je predsednik narodnega kongresnega kampanjskega odbora republikanske
stranke, toda Bolton je v govo-bodo gotovo prišli na krmilo' ru, ki ga je imel te dni, izjavil.
K u 11 u r a
socijalisti in komunisti, ako se bodo cene dvigale, plače pa krčile. V Nemčiji se mora plačati 40c za eno jabolko, medtem ko povprečen delavec ne zasluži več kot $4.50 na teden. Zed. države se bodo izognile novi vojni le, ako se bodo odrekle vsej vojni trgovini. Kar se sankcij tiče, bodo prisilile Italijo, da preneha z vojno, le ako jih vsilijo vsi narodi brez izjeme. Dokler bo Mussolini dobival olje z inozemstva, bo lahko nadaljeval z vojno. Končno je predavateljica izrazila mišljenje, da imajo ljudje pod kapitalizmom več osebne svobode kot pod katerim drugim gospodarskim sistemom.
Ogenj v garažu
V soboto je nastal ogenj v garažu U-Drive-It Co. na 1985 E. 97 St. Zgorelo je 22 avtomobilov.
MLAD. ZBOR "KANARČKI"
Letna seja mladinskega zbora "Kanarčki" se vrši v torek, dne 3. decembra ob 7. uri zvečer v navadnih prostorih. Sta riši so prošeni, da se gotovo udeleže. Seja "Kanarčkov" se vrši isti večer ob 6. uri. Važno je da se udeleže seje "Kanarčki" ker bodo tudi oni volili nov odbor. Pričenši v petek, se bodo vršile vaje od 4. do 6. ure popoldne, namesto od 5. do 7. ure. — Tajnica.
da tega ne more storiti. Rekel je, da se sicer strinja s cilji tegs penzijskega načrta da pa je prepričan, da je finančno nezdrav, "kajti če bi se naložilo 2-procent-ni prometni davek na vso trgovino, kot predlaga Townsend, da; bi se dobilo letno 24 milijard dolarjev za izplačilo penzij, bi s tem vrednost dolarja tako padla, da bi tudi visoke penzije nikomur nič ne pomagale.
Progresivne Slovenke
Nocoj, 2. dec. se vrši seja Progresivnih Slovenk, krožek št. 1. Prošene so vse članice.
MASARYK JE ODLOŽIL RESIGNACIJO
PRAGA, 1. dec. — Danes se( tu poroča, da bo predsednik Ma-saryk odložil resignacijo, dokler se ne zaključi debata glede dr-avnega proračuna, ki se sedaj vrši v parlamentu. To se najbr-že zgodi 12. decembra.
DUHOVEN PRAVI, DA JE HAUPTMANN NEDOLŽEN
TRENTON, 1. dec. — Rev. John Matthieson, ki je duševni tolažnik Bruno Richarda Haupt-manna, odkar se nahaja v državni jetnišnici, je danes izjavil, da je trdno prepričan, da je Hauptmann nedolžen zločina, radi katerega je bil obsojen na smrt. "Hauptmann je gentleman in otrok božji," je rekel duhoven, "in otrok božji ne more lagati."
LLOYD GEORGE ODPOTOVAL V AFRIKO
LONDON, 1. dec. — Bivši liberalni premijer David Lloyd George je včeraj odpotoval v
da se seje gotovo udeleže, ker I Tangier na severm afriški oba-
Pero zgubljeno
Zgubilo se je samopojno pero (Fountain pen) z znakom SNPJ in sicer na koncertu soc. Zarje na Zahvalni dan. Kdor ga je našel, je prošen, da ga odda v uradu "Enakopravnosti."
Iz bolnice
Včeraj popoldne je bil s Svet-
kovo ambulanco pripeljana iz Polyclinic bolnišince Miss Molly Bačar, 665 E. 160 St. Prijateljice jo lahko obiščejo na domu.
je jako važna. Na dnevnem redu bo volitev odbora za leto 1936, kakor tudi več drugih važnih zadev imamo za rešiti. Po seji bo malo zabave. — Tajnica.
Direktorska seja
Nocoj se vrši redna direktorska seja Ameriško Jugoslovanske Tiskovne družbe. Pričetek ob 8. uri. Direktorji so vabljeni, da se udeleže. — Tajnik.
Smrtna kosa
Danes zjutraj je preminula Mrs. Mary Beck, 15105 Hale Ave. Podrobnosti bomo poro čali jutri.
li, kjer so bo nekaj dni mudil na počitnicah.
Robechek imenovan
župan Burton je v soboto i-menoval bivšega republikanskega councilmana Emila Ro-becheka za cestno-železniškega komisarja. Robechek je češke narodnosti ter je bil zelo aktiven v Burtonovi volilni kamn nji.
Ključi najdeni
V soboto večer se je nižU par ključev, katere dobi lastnik nazaj, ako se zglasi v uradu "Enakopravnosti."

STRAN 2. ^
ENAKOPRAVNOST 1
2. decembra, 1935-
UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI

"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by [THE AMERICAN JUGOSLAV PTG. & PUB. CO.
6231 ST. CLAIR AVE—IIEnderson 5811 Issued Every Day Except Sundays and Holiday# VATRO J. GRILL, Editor
Po raznašalcu v Clevelandu, za celo leto ..........$5.50
M 6 mesecev ........$3.00; za 3 mesece ..........$1.50
Po poŠti v Clevelandu za celo leto .................$6.00
n 6 mesecev .........$3.25; za 3 mesece ..........$2.00
Za Zedinjene države in Kanado za celo leto ......$4.50
la 6 mesecev .........$2.50; za 3 mesece ..........$1.50
Entered as Second Class Matter April 26 ,h, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, ui .der the Act of Congress of March 3rd, 19.9
KAJ JE PROPAGANDA?
Ko je councilman Kennick v cleve-landski mestni zbornici predlagal, da se ubije resolucijo, ki je obsojala Hitlerjev režim v Nemčiji, je za svoj razlog navedel, da ne verjame v to, da bi se zbornico zlorabljalo za propagando ene ali druge vrste, in da se ne more obsoditi tako velikega naroda kot je nemški. Councilmana Vehovec in Crown, ki sta Kennickov predlog podpirala, sta bila očividno enakega mišljenja. Po našem mnenju taki argumenti ne držijo.
Prvič je vprašanje, kaj je pravzaprav "propaganda?" To, kar bodo nekateri smatrali za "propagando," bodo drugi odločno zagovarjali kot "fakt," kot "resnico." In oboji imajo navadno prav. Odvisno je, s kakšnega stališča se kako stvar gleda. Tako vidimo, da zagovorniki fašizma, pa bilo nemškega, italijanskega ali kateregakoli, svoje nasprotnike dolže, da širijo "propagando," toda to, kar oni širijo v svet, je seveda sama gola in čista resnica. Hitlerjeva vlada sama dan na dan tuli proti "sovražni propagandi," ki skuša z "lažmi" diskre-ditirati "herojično" Nemčijo. Svet je danes poln propagande, seveda v prvi vrsti take, ki skuša za vsako ceno preprečiti osvobojenje delovnega ljudstva iz okov mezdne sužnjosti, kajti kapitalizem ima dovolj denarja, da financira propagando za zaščito svojih interesov. Bolj strupena in nevarna kot direktna propaganda, ki je tako jasna, da se jo da s prsti otipati, je indirektna propaganda. Meščanski tisk, filmi, radio, in tudi šole, so natrpane s propagando te vrste. Človek mora biti skrajno dobro informiran in razumeti mora predvsem delovanje brezštevilnih vplivov, ki so neprestano na delu v kompliciranem mehanizmu obstoječega gospodarskega reda, da bo vedel, kje se nahajajo dejstva in kje se začne propaganda. Vprašanje, ki je edino važno, je, ali bomo verjeli in nasedli propagandi, ki hoče delovno ljudstvo obdržati v suženjstvu, ali bomo to propagando pobijali, in sledili "propagandi," ki stremi za tem, da delovno ljudstvo samo postane gospodar svoje usode. Izločiti propagando iz življenja je prav tako nemogoče l:ot izločiti zrak, ki ga dihamo. Le skrajno naiven fantast bi se mogel vdajati takšnim iluzijam. Kar je danes potrebno, krvavo potrebno za delovno ljudstvo, pa bilo v A-meriki ali kjerkoli na svetu, je to, da se nauči razlikovati med resnico in lažjo, in da s tem znanjem oborožen neizprosno in brez odnehanja pobija propagando laži s propagando resnice.
Organizirano mnenje svetovnega delavstva je glede Hitlfc]'jevega režima v Nemčiji danes enotno v prepričanju, da je ta režim grobar vsake svobode za delovno ljudstvo, vsled česar je glasovanje obeh slovenskih councilmanov kot njihovega hrvatskega tovariša, vredno najod-ločnejše obsodbe. ("Ameriška Domovina" je bila v pravem, ko je obsodila predlog Kennicka, ne razumemo pa, zakaj je pozabila poročati, da sta za pred-Icg gla^iovala tud' Vehovec in Crown. To ni pošteno!) Tudi trditev, da se "tako vf likega naroda kot nemški, ne more obsoditi," je prazna, kajti poleg tega, da HO nemškemu ljudstvu danes zamašena usta, nikakor ne gre, da bi se ves narod i-dcntificiralo s peščico ljudi, ki ne zastopa ljudskih, temveč edino svoje interese. I
"Kanarčki"
! sej katere vzdržujejo v najlepšem redu. V torek dne 3. decembra ob 6. uri zvečer se vrši
Zadnje dni meseca oktobra se letna seja. Volilo se bo tudi je pričelo drugo leto delovanja i odbor za prihodnjo leto in ukre-in aktivnosti mladinskega zbo- palo potrebno za zabavo, katero ra "Kanarčki." Stariši se lah- imajo v mislih in tako se pridno ko s ponosom ozirajo na svoje učijo slovenske pesmi in kul-"Kanarčke" ki so se tekom ene-; ture naši "Kanarčki" tako, da ga leta naučili nepričakovano, ko dorastejo jih bo vesel kateri-lepo število krasnih slovenskih j koli zbor, ki jih dobi v svojo pesmi.	! sredo.
-J-. ,	Letna seja starišev in pod-
Prva prireditev zbora le bila -v. v,	^	^
J v , , . . V., 'pornih članov se tudi vrsi v domača zabava ki se le vršila' t , o j	r,
,	.	^ . i torek, 3. dec. ob 7. uri zvečer,
novembra meseca 1934. Prvi i.. ,	. ,	,
, , .	V.,	, Na dnevnem redu bo volitev od-
koncert se je pa vrsil 10. feb- ,	.
bora za prihodnje leto. Veze
močnik Anton Mihelčič, doma, iz Goričice pri Kamniku. Mihelčič je dobil hude notranje poškodbe.
Strašen zločin norca.
ruarja t. 1. pri katerem so "Kanarčki" javnosti pokazali svojo pevsko zmožnost in kakor tudi zanimanje za svoj materinski jezik. Priredili so tudi proslavo v počast svojim materem meseca maja. Kanarčki so vselej peli v zadovoljstvo in ponos navzočih.
Meseca junija so si, po dovoljenju starišev, izvolili iz svoje srede odbor. Da se ta mlada skupina zaveda dela odbornikov, so si izvolili res razumne in delovne pevce in pevke. Zdr-žujejo mesečno svoje seje, pobirajo svoj asesment ,itd. Kanarčki so imeli dva izleta. Prvega v Garfield Park in drugega v Brookside Zoo. Vsi so se dobro zabavali in to brez posebnih stroškev starišev in nobenih stroškov zbora. Pevci in pevke se radevolje udeležujejo
vas dolžnost, da se udeležite te I seje in izvolite v urade ljudi j katere smatrate za zmožne, ljudi v katere imate zaupanje, da bodo uspešno vodili vašo mladino naprej, ljudi katerim bodete šli na roke in se udeleževali sej. Mladina sama se zanima, kar je razvidno iz udeležbe na njih sejah. Toraj ne kratite veselja vašim otrokom vi sami, ter se udeležujte sej tudi vi. Vsaj letna seja bi morala biti obiskana od vseh starišev. Skleniti bo treba vse potrebno za zabavo ki se vrši 14. decembra in seje se, ako le mogoče, ude leži tudi pevovodju Mr. Louis Seme, toraj priditi da se dogovorite o važnih zadevah vaše mladine. NE POZABITE v torek, dne 3. decembra ob 7. uri zvečer v navadnih prostorih.
Anna Traven.
V Kovinu, malem banatskem mestu v bližini Zemuna, je bil gdkrit grozen zločin. Na robu mesta je živela v slabi kajži 80-letna Persa Sever, vdova po železničarju, s svojim 45 letnim sinom Ogrinom. Starka je bila težko bolna ter se ni mogla niti premakniti s postelje. Zadnja dva meseca pa sosedje niso o-pazili, da bi Persa dala kak znak
ŠKRAT
K čsl. ministru pravde dr. Meissnerju je prišel mož zaradi
življenja od sebe. Zadeva jim je posredovanja v svoji osebni za-postala sumljiva ter so o tem devi.
obvestili policijo. Policija ni na- j "Sedite, prosim", ga je pozval šla v hiši ne matere ne sina. Pri-. minister ljubeznivo.
jeli so ga šele zvečer, ko se je,' "Oprostite, gospod minister," klatil po mestu. Ko so ga vpra- je začel obiskovalec.
šali, kje ima mater, je povedal, da ga je nekoč razjezila in jo ja
"Najprej izvolite sesti . . " 'Ne, gospod minister, najprej
nato spekel ter pojedel. Policija;	dovolite . .
v začetku ni niti verjela, ker je	"Prosim vas, sedite že ven-
mislila, da se Ogrin šali. Šele, ko	dar! '
so našli sledove kosti v peči, so	"Toda, gospod minister, saj
f
Zanimive vesti iz stare domovine
Pod avtoin.
so bili poveznjeni, a so vendar vsi živi ostali. Tako-le je bilo: Prejšnji teden je zvečer deževalo. Pa so dejali fantje (devet jih je bilo) tam v neki vasi blizu Kranja, češ, skočimo na Jesenice pogledat, če tam tudi dežuje. Zlezli so v avto, komo-dno se posedli na mehke sedeže in pognali. Po strehi je trk-Ijal droben dežek, avto pa je dr-čal z brzino 70 km na uro. Oh, kako je to lepo! Pod Breznico pa ovinek in kot blisk odleti avto s ceste na travnik in se obrne narobe. Streha spodaj, kolesa zgoraj, fantje vmes. V motorju se zasveti. Smrt je neizbežna za vse! Pa, avto se iz hrbtne lege nagne nekoliko postrani. Med fanti — ujetniki — najmočnejši, recimo da
morali verjeti grozno resnico. Sin je povedal, da je pekel mater 5 ur, dokler ni umrla. Ogrin. je očitno blazen in zato so ga izročili umobolnici, ki je v istem mestu.
Neznan ohešenec na veji
Danes zjutraj so našli za Bir-tičevo gostilno ob Dravi na drevesu obešenca, ki ga nihče ni mogel prepoznati. Truplo je bilo že mrzlo ter si je moral končati življenje že v večernih urah. Po lokalnem policijskem ogledu so prepeljali truplo v mrtvašnico na Pobrežje. Pri o-
bešencu niso našli nobenih li--- RmUIo M je
trok (5 dečkov in 4 dekl|e^S njegovo ime in poreklo. Je S7)i7't pod vosomčlovek, 24-26 let star, V Ločah se je smrtno pone- srednje postave, kostanjevih srečil posestnik Rupnik. Vozil' kodrastih las, rjavih oči, zdra-
prihajam k vam prav zato, da bi
mi ne bilo treba sedeti ..." * * #
Prancek hudo kašlja, zato ga mama pelje k zdravniku.
"Ali si se prehladil?" vpraša zdravnik prijazno.
"Ne," ogorčeno zavrne deček. "Sam se pa že nisem prehladil. Sosedov Tonček, ki sedi zraven, mene v šoli, me je prehladil."
je iz gozda steljo, pa se je voz na strmini nagnil ii^ ga pritisnil ob drevo. Teža mu je strla prsni koš ter je umrl, ko so ga pripeljali iz gozda domov.
Poročili so se v Trbovljah:
Maze j Ivan, zrakoplovni na-rednik v Mostaru s Kosi Slavo, hčerko tuk. vpok. obč. uradnika. Cilenšek Alojz, zidar, s Kulter-er Elizabeto. Perper Alojz, rudar, s Horvat Pavlo in Cešno-var Ivan, rudar, z Bravec Štefanijo.
vih zob, oblečen v temnoplavo obleko, kratko zimsko suknjo, nizke črne čevlje, svilenorožasto srajco brez ovratnika, klobuk rjave barve. V žepu je imel 101.50 Din denarja.
Število nameščencev v Jugoslaviji
V Jugoslaviji je zasebnih nameščencev okrog 70,000. Od tega števila odpade na nameščence, zaposlene v bankah, zavarovalnicah in zadrugah 20,-_	.000, na trgovske pisarne 5000,
Ponxub seje v &ign*u Ru-jawx) oadye ramiih usbwuw 8ka Jene, htcerka ninMUkU& uiiuMKwsrnerwLrmdwencesanKH powqylmce v Cklju, z	ki so zapo-
• v „ U 4. J • ■ J Dušanom Kristanom, priorav-se pise Robust, udari in prede-	r, . , , , r • , i
mkom Zanatske banke v Liub-! c re streho. V hipu so vsi zunaj'	'
in se umaknejo, da jih ne zaloti ^
eksplozija. To v prvem hipu,	YAaio poroko
v drugem hipu že gase. Vsi'sta obhajala zakonca Jožef in zdravi, le enemu teče kri. Brž Magdalena Šimenc iz Podgore k zdravniku, ki ugotovi, da so pri Dolu.
spodnji zobje preddi spodnjo.
dajk obnscla »a zobeh, je	b^ksni umrl
Zdrava&iMmsiv poau now vMjjoSko IStek:, občmaki tajn& in'ke na paw m zat poU-ebnc) in riajeti voanik (xipe';,osestnik.	iMarica NejaJk opo
Ije vse fante ki bi lahko bili že'	^ otrok na ka
zgorelo okostje, domov.	^ pri Ribnici	g • J . •
je v eitarosti 82 let iinirla ,?Q.	uiarica j
jVewredo iMcwfirawju	igp* i^rančiiška Alihelič roj. Ix).	'
trike	; .	i	odgo
V Ribnici je montiral elck-' ' y	j sinu Andriji pa j,
! pomoč njegov oce
v svobodnih poklicih in 50,000 na trgovske in industrijske nameščence.
Strašen zločin nasilneža V vasi Rešici pri Karlovcu se je pripetil strašen zločin, ki je razburil vso okolico. Znani nasilnež in pretepač drije Brezedič je
ZAKON ZA POMOČ FARMER JEM PROGLAŠEN NEUSTAVNIM
SIOUX FALLS, S. D., 30. nov. — Zvezni distriktni sodnik A. Lee Wyman je danes odločil, da je popravljeni Frazier Lemke zakon, ki daje farmer-jem priliko, da olajšajo breme dolgov, neustaven, ker upnikom jemlje pravice, ki so zajamčene v ustavi. Odločitev se nanaša na tožbo Union Central Life Insurance Co. v / Cincinnati, ki zahteva prodajo neko 500 ak-rov obsegajoče farme v Brown okraju. Končno odločitev o Frazier-Lemke zakonu bo podala najvišja sodnija Zed. držav.
triko 22 letni eblctromoiiler je umrl 31. oktobra ugledni:
Ki-anjskih deželnih elcktrarn.Beigrajčanstarekorcninu
Ludvik Fajdiga. Lied delom se'tleu Djukanovic.	j ukazal svoje
je ponesrečil ter jo omahnil z	'	i ubijo Ncjaka, iiaki
lestve kakšnih 10 m globoko.	^ 'eljski holiiimiai ' kel revolver in us
Obležal je s hudimi notranjiini •'''	v visoki staiosti 78: v usta. Nejak je
poškodbami. Prepeljali so ga v	Marija. Smola, vdova tev. Oče in sin s
ljubljansko bolnišnico. Njego-,P" uradniku zemljiško knjige in'aretirana. Janko vo stanje je zelo nevarno. j mati pokojnega ti'govca s po- 'šc potem, ko jc bil
'Ijedelskimi stroji v Sv. Juriju žival ljudi okrog Zagor je	ob j. ž. Ferdinanda Smolo. {tim nožem, češ, kc
Poročili so se naiilediiji pari;	Af« Dunaju	naj si upa blizu, k'
Renlco Leopold, sceklar iz Za- jc urari '■ iovenec Ivan Potoč- padel, morejo pa š gorja z Lebeničnik Ano, pletiljo nik, policij.ski okrajni nadzor- die so opozorili <
Bi
ga je in
policijski okrajni nadzor- dje iz Podkraja; Drnovšek Martin, nik. Za njim žaluje poleg scd- ima Andrija pri rudar in Klobučar Jožica, tr-;;riih bratov in sester soproga ver, nakai' ga je govska zastopnica; Urbančič Helena roj. Boncelj iz Sp. Du- zraven pa je predr;;no dejal, da poslovila od mariborskega gle-
Smrtna kosa
V	Ljubljani je umrla gospa Ana Župančičeva, mati pesnika Otona Župančiča.
V	Šoštanju je po kratki bolezni umrl mizarski mojster Anton Volovšek, star šele 36 let.
V	Mali vasi pri Ptuju je umrl Prelog Franc v 76. letu starosti. Rajni je bil 19 let župan in krajni šolski odbornik.
V	Arclinu pri Vojniku je u-mrl posestnik Franc Kos.
Umrl je v Opoki 85 letni ko-{. Kljub viso-io zadnjih let adivo.
Slov. goricah, rl v najlepši jsestniški sin Bil je star
umrla gospo-cer v visoki
ararla upoko-ija Foutana. podlegel bo-■elj z Zgornje jnei'.
ičeva ac po-i
jci je bila u-nem odrskem jena in %a-nariborskega 5tefa Dragu-itkeni se bo
duliskega občinstva ter bo istočasno proslavila tudi svojo 40 loLijico. V to svrho študira
Jožef, rudar in Kos Elizabeta; pelj pri Tržiču s sinovi.	jih ima doma še štiri.
Strmljan Janez, rudar in Hribar	.	i
Marija, zasebnica.-—Umrla sta: P"<^c'c JuUnskcjja oiha I	Poročila .sta s(
Kovač Jakob, ugledni posest- Na stavbišču za Bežigradom gospod Ercigoj Oton, poslovod- gledališče Frankovo veseloigro nik od Sv. Urha ter Vidrgar Jo- v Ljubljani je padel z zidarske- ja, in gospodična Mrkun Marija, '' Vihar v kozarcu," kjer igra žefa, žena posestnika iz Lok pri j ga odra 36 letni zidarski po- priv. uradnica v Ljubljani. slavljcnka glavno žensko ulogo.
Tragedija v večnem kdu
Ali je raziskovalec Andree izvršil satu mor na Belem otoku?
Pet let je že minulo, odkar jo svet senetila vest, da so našli trupla
se btiš k tragedijo, ki so j"
laniili raziskovalcev Andreeja,	o
in Fraenkla, norveška javnost (ini zopet živahno bavi s tragedije, ^ odigrala pred oS leti na Belem otolvU \ veriiem Ledenem morju.
Zgodba jc Se v svežem wpomiu"' 11. julija 1897 se je omenjena trojiw la na Danskem otoku z velikim bi poskusili polet preko Severnega Menili so, da jim bo balon do neke goče krmariti v določeno smer dovolj pričalo, kolikšen je pogm®
Podjetje J" teh raz-
1 fflliie tG^
iskovalcev, a po stanju tedanje lew ^
nike je bilo že v strofalen konec.
naprej
ej obsojeno
iia
temi
ou let 3ii bilo nobenega	ne-
možmi. Končno, v juliju 1930, je oci ka norveška znanstvena ekspedieija,
bila odpravila v kraje okrog Kvitovi, Belem otoku, pod snegom g. majhno taborišče. Razkopali so g& |j,gejat gotovili, da gre za taborišče _ Strindberga in Fraenkla. Tudi nji ^
i'iiiO'
so izkopali in jih ijrenesli v domo^ i
Na podlagi fotografskih "gg tolik" KO jih našli v taborišču in ki so "osel)"" ohranjeni, da so jili mogli razviti, 1 pa na podlagi dnevnika, ki ga ^ ]ia-dree in ki so ga tudi našli, ni bilo jg^yin praviti si precej točno sodbo o tem P g|g. romanju preko polarnega ledu, ki
_ .. igpT,
Tri dni po startu, t. j. 1^-je balon padel na 83. stopnji in 30. stopnji vzhodne dolžine	od"
Možje, ki so ostali vsi živi,
ločili, da odrinejo po ledu pes'
Franca Jožefa (današnje Nausen®^^ le). Živila in najpotrebnejše stvaij
s seboj. 17. sept. so na Belem
otoku 1^^
spet dosegli trdna tla pod nogami' ^ se ustavili, da bi preži mili.	l'!|
eo iz ledu, ki se je ])a '2. oktobi'^i poloZ'ij čemer je )ul večji del živil uničen-bil st rašen, t oda siirva nesrečniki "'
1 -l-	r/ 1 ••	- ^ \iiui'- '
lull poguma. Zadnji zapisek \ j
(liiovluku % datumom '2. oktobi'^
takšnimi tovariši je mogočo
'o so zadiij«.' Viji li"'!'
VL'U<''
okoliščina])."
je zgodilo potem, ne ve niliče nevali pa so, da so Taziskovak-i^^^^^^j_^ jji'f
|/n .-.W, MCI
nekoliko dni, dokler jih nista pokoi panost in mraz.	.
Sedaj se jo oglasil k lenni ydfer''!' den izmed članov ekspetlicijc, ki ]iiip|, grobnico teb treh ]>olarnih žrte\,
sal v osloškem dnevniku "
članek, ki je zbndil pozornost
javnosti. Avtor trdi, da so ^
gova tovariša v svojem položajih ' lado ]ia rešitev in	''
izgnbili Vsako na^^^ ji«	,^YK,r
mornor. I\ot dokaz za to trcliic^'
so našli med Andreejevim i"	^
■vim ti'nplom, ki sta bili tesno
H'em, prazno stekleno cevko
tablete. !\ei' so bila ostala lecna

kai ne. ki jo je Andree nosil s
■ ■ bi #
I#'
taknjena, in je torej bolezen, ki ^ ^ gO uporabo mort'ije\ ih tablet,
srečiiiki Donzili tablete očitno
a bi izboljšali s\-oje telesno stan.l*^ vg||, ' ...............1.. i ; ......: .	K"'. IpŽ!'''
w ; I-
1"
Jci
z namenom, da bi svoje inuKC . \i¥.
;'ovori dejstvo,
zadnjo domnevo
KlbC-
cevka med .\ndreejem in ' "^V ..jilco meti so jo morali tedaj v rokah ki' svojo smrtjo in jo izprazniti.
r	,1:'
('e pomislimo, da so ostati . _ j^ilii .,,, '2. okloh.ra skoraj brez živil in ■' " '''
bi
lil'' ,111''!'
nienjena strašna smrl, od rji' minljivo, da so ;;e rajši odločili ■' (~)d gladn vsekako niso nmrli, k'*-'!', Ki'' 1 še nekaj ostalo. Tudi zmrznili imeli dovolj oblačil in kozuliov- ^.jiii^ ,■
ne\ (' o samomoru, preostane .'jfi, i'-''yr kakšni zunanji kalast'^ . . lih znakov. 1'oleg lega .^|^oV''
K!'
s v 0,1

domneva o kakšni pa ni noben
di'ee gotovo še kaj zabeleži (C tli hil počasi hiral.
Ai'giimcnti tega rlanka kil, da jih riox'ek vzame resno- ^ \'edno ni mogoče trdili, da bi ,,.1. ini Heleni otoku dokončno pojasnj^,^- y luli re so nesreč dali
[1,1
)!(!. k;iKor liorc, I ,uli ce so nesM:".' ^pi,,, jem hi eziipnom položaju dali " rH l)re(lnos1 pred počasno, golovo ,|C' ^joiii'',,) vršili s svojim poletom jiinasko delo, ki ho ostalo za vedno s časJ.I"^^ijili
zgodovini znanosti in velikih cl^^
jUJlj.
r
bra, 1935.
ENAKOPRAVNOST
STRAH 3.
Slovenska Svobodomiselna Podporna Zveza
INKOllPOBIKANA 1909
Vnttj J p	UPRAVNI ODBOR!
% gySB predsednik, 6231 St. Clair Avenue. Cleveland. O.
iMoiDh T il podpredsednik, Bridgeville, Penna.
H. podpredsednik, C231 St. Clair Avenue. Cleveland. O.
245-47 west 103rd street, chicago, illinois Telefon: — PULLMAN 9665
Kkk Nnlk. 245-47 West 103rd Street, Chicago," 111.
blagajnlt, 245-47 West 103rd St., Chicago, lU.
nadzorni odbor:

Ca^' P^'Gdsednik, Huston, Penna.
Lauri h '	72nd Street. Cleveland, Ohio.
Linn Ave., So. Burgettstown, Penna.
POROTNI ODBOR:
(k; P^Gdsednik, Box 924, Forest City, Penna.
PucAi Washington Street, Denver, Colo.
"Bw, 1023 South 58th St., West Allis, Wis.
j. ^I-AVNI ZDRAVNIK;
• arch, 618 Chesnut St. N. S. Pittsburgh, Penna. ®ADN0 GLASILO:
>i Plsma	' 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, O.
■J za	tičoče se organizacije, se naj pošilja na naslov taj-
M	Ime in naslov blagajnika. Pritožbe glede posio-
5Pom^"viS,i	naslavlja
S "rednisf... ,	pa na nredsec
"»iio
na predsednika nadzornega odse-
-viju^jva In ---- P3' na predsednika porotnega odseka. Stvari ti-
'	uradnega glasila, se naj pošilja naravnost
^ "awratoostI". 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio.
%acao jutro je bilo.
' iotiho, samo .	čriček. Beli
o%ko
ovčice stali na ne-
^'Gjami je moto-= rokami po je stal
ki
H K
drug:
v vo-
ct.
ooleki,
skot
Vodi,
1 tesar, mlad Oba sta v sami
ze vsa zaripla od J ze eno uro se-
je	^ rokami po
tojeS f"	„a-
'icer n	"Dobro
nai še uide!"
:# odv ^0 v kle-^ je ni mogoče
t-^-rge J
'lne prani!"
l\ Gobček - ^ nekaj


3®-. Zverina kar
Tak drži,
zgra-
^^rabi, ko tako
vse
|;k ti
1 "Mjej h Gerasimu a ko je
nai^^P' j® vo-Slavo,^ ' "^Gni
JG besno za-
gre
m
stopi... Tu so
je stopnice..."
poiskal ko-
""'oje
^rok/ " koi-n.
j® obtičala; Ul!
^ sl«^	po ma.
ovce, nato konji, slednjič krave.
"Izbezaj jo od spodaj ven!" je zaslišal Ljubiraov glas.
"Kaj pa imata?" je zakričal pastir.
"Jeguljo! Pa je ne moreva prijeti. Med korenine se je zapletla!"
Jefim je nekaj časa opazovtl oba ribiča, nato si je sezul cokle in stopil v vodo. "Pustite jo, bratca!" jima je zaklical. "Že pridem!" — Ne tako, tako je ne smeta prijeti! Izmuznila se bo! Jo bom že jaz..."
Tudi Jefim se je pridružil o-bema tesarjema. Vsi trije so se tiščali s komolci in koleni in so preklinja je cepetali na enem in istem mestu. Grbavec je bil požrl vodo, pa se je na daleč slišalo njegovo krčevito, dušeče kašljanje.
"Kje je pastir?" so začuli glas zvrha. "Jefim! Kje pa si? Živina je udrla na vrt! — Jefim ! — Za vraga, kje pa tiči ta baraba?"
Z gosposkega dvorca je prihajal Andrej Andrejič, graščak, držeč v roki časopis. Vprašujoče se je zagledal v smer, odkoder je slišal vpitje, nato je odhitel tjakaj.
"Kaj pa počenjate? Kdo pa razsaja tukaj?" je ostro vprašal, ko je pod vrbo zagledal mokre glave onih treh ribičev. "Kaj se vendar onega vi te tam pod drevesom?"
"Eno ribo smo ujeli," jc za-jecljal Jefim, ne da bi dvignil glavo. "Jaz vam bom že posve-Živina je vdrla na vrt, ti j
Vasilij se je umo slekel in skočil v vodo.
"Kje pa je jegulja? Jaz jo bom precej imel. Stran, stran z rokami!"
"Kaj se pravi: stran? Potegni jo ven, če jo moreš!"
"Za glavo jo je treba prijeti!"
"To tudi mi vemo! A kaj, če tiči z glavo pod korenino!"
"Le čakajte, jaz jo bom žej ujel," je dejal zdaj graščak in se hitro slekel.
"Takile štirje, stari osli — pa ne morejo niti jegulje ujeti!" Andrej Andrejič se je najprej usedel na breg, nato je zlezel v vodo. Toda, tudi njegova pomoč ni dosti zalegla.
"Korenino bi bilo treba odsekati," je predlagal Ljubim. "Daj mi sekiro!"
Odsekali so korenino in jo potegnili malo nazaj. Andrej Andrejič je v svoje največje veselje začutil, kako so se mu prsti zagrebli v škrge. "Da se mi nihče ne zgane! Jože ven vlečem ... je že zunaj!"
Na površju vode se je prikazala najprej velika glava, nato za meter dolgo truplo jegulje. Mogočno je mahala z repom in se na vsak način skušala izviti.
"Ha, ha, ha! Dober lov, otroci! Jo že imam, poglejte jo!"
Vsi obrazi so se blaženo nasmehnili. Nekaj minut je preteklo v nemem občudovanju.
"Lepa riba," je zamrmral stari Jefim.
"Najmanj za 10 funtov je", je potrdil graščak. "Lejte, . kako se ji gobec napihuje! Kako puha od sebe . . . Ah . . . ah!"
Jegulja je nenadoma močno zamahnila z repom — v trenutku je vsa družba zaslišala glasen pljusk — vsi so razkrečili prste — prepoz.io . . . Jegulja je brez pozdrava Izginila pod vodo.
'4 '4
i
Društveni
i
DECEMBER
Imena cvetic
Anemona je dobila svoje ime iz grščine; anemos pomeni veter, zato pravimo anemoni tudi vctmica. — Begonija ima ime po guvernerju Begon iz San Dominga, ki je živel v začetku 18. stoletja. Dalija je dobila ime po švedskem botaniku Da-hlu. — Fuksija se imenuje za spomin na velikega barvarskega botanika, "očeta botanike," Lenarda Fuchsa, ki je živel od J. 1501. do 1566. — Hortenziji jc dala ime Hortenzija Lepau-te, žena slavnega pariškega u-rarja. — Hijacinta ima svoje ime iz grščine. Lavendel (sivka) pa iz latinščine; lavare — pomeni — umivati se. Po francoskem zdravniku in botaniku Magnolu, ki se je prvi spomnil, da bi rastline razdelil na dru-
# I- ^
P iii''
pa tukajle ribe loviš! — In vi-;
Jič med klešče dva, kdaj bosta izgotovila svo-L. . . _ , , .
Koliko dni že' m je zivel v 1. 16o8-171o,
delo, lenuha!
je man j-' postavljata to kopalno kabino
^' ^jubi
\ ^&vo.
ii:'
:1 J'
. r''
nf
ici" ■11'^'
c!f zc il. 0. lIllJ
Pk	grbavca za
k neče-'■U jg >, in mrzlo.
J« že! 'Ca-
,,Sš s i Rkrge. Kaj '•'''■'jeu i ^"^olcem... Ta-
•j® Riorain št;... Ta »e^poooko
Je

in-
k" ^ čC ^S^'^biti, Kai ,.S' % k U-uplo ču-
4::f- kom.,,
kaj sta naredila do- i saj bo kmalu....
1. decembra, nedelja — Priredi-ditev Jug. Veteranov v avditoriju SND.
1. decembra nedelja — "Oreški" klub priredi koncert v SDD, Waterloo Rd.
5. decembra, Četrtek — Hippler Guards ples v SDD, Waterloo Road.
7. decembra, sobota — Night Hawks Club, ples v S. D. D., Waterloo Road.
7.	decembra, sobota — Veselica društva "Složne Sestre" št. 120 SSPZ v S. N. Domu na St. Clair Ave.
8.	decembra, nedelja — Dram. društ. 'Anton Verovšek' vpri-zori igro v SDD, na Waterloo Road.
14. decembra, sobota — Miklavžev večer priredi Mlad. zbor "Kanarčki" v Slov. Del. Dvorani, Prince Ave.
21.	decembra, sobota — Mlad. pev. zbor "Slavčki", domača zabava v avditoriju SND na St. Clair Ave.
23. decembra, nedelja — Prireditev Baragovega zbora v avditoriju SND.
22.	decembra, nedelja — Banket St. Clair Rifle kluba v spodnji dvorani SND.
25. decembra, sreda — Božič-nica Slov. Mlad. Šole SND, pod pokroviteljstvom Prosvet nega Odseka SND.
28. decembra sobota — Društvo "Vipavski raj" št. 312 S. N. P. J. priredi zabavni večer v Slov. Domu na Holmes Ave.
31. decembra torek — Silvestro-vo zabavo priredi "Jadran" v S. D. Domu na V/aterloo Rd.
31. decembra, torek — Silvestrov Večer priredi direktorij SND, v avditoriju.
31. decembra Silvestrov večer— Pev društvo "Soča" priredi zabavni večer v Slov. Domu
na Holmes Ave.
31. decembra torek — Silvestrov večer priredi Gospodinjski klub na Jutrovem v S. D. D Prince Ave., skupno z direk-torijem SDD.
1936 JANUAR
va obletnice Slov. Nar. Doma, v avditoriju SND, na St. Clair Ave.
FEBRUAR
1.	februarja, sobota. — Plesna veselica društva "France Prešeren" št. 17 SDZ v avditoriju S. N. Doma na St. Clair Ave.
2.	februarja, nedelja — Javna telovadba Slov. Sokola v avditoriju SND St. Clair Ave.
8.	februarja, sobota — Plesna veselica društva "Cleveland" št. 126 SNPJ v avditoriju S N. D, St. Clair Ave.
9.	februarja, nedelja — Koncert pevskega zbora "Sloga" v Knausovi dvorani.
9. februarja, nedelja — Koncert Workmen Sick Benefit Society, v avditoriju SND na St. Clair Ave.
16. februarja nedelja —Koncert mlad. pev. zbora "Slavčki" v avditoriju SND St. Clair Ave.
23. februarja, sobota — Plesna veselica društva "Spartans" št. 198 SSPZ v avditoriju S. N. D. St. Clair Ave.
32. februarja, sobota — Veselica društva "Soča" št. 26 SDZ v Sachsenheim dvorani, 7001 Denison Ave.
22. februarja Pustna sobota — Maškeradna veselica Ženskega Odseka Slov. Doma Holmes Ave.
22.	februarja. Pustna sobota — Maškeradna veselica pev. zbora "Delavec" v SDD, Prince Ave.
23.	februarja, nedelja — Predstava dram. društva "Ivan Cankar" v avditoriju SND St. Clair Ave.
APRIL
12. aprila, nedelja — Club 0'Pal ples v avditoriju SND, St. Clair Ave.
18.	aprila, sobota. — Plesna veselica 23rd Ward Democratic Club v avditoriju SND na St. Clair Ave.
19.	aprila, nedelja, — Koncert
pev. društva "Cvet" v S. D. D. Prince Ave.
19. aprila, nedelja — Ples društva "Comrades" št. 566 S. N. P. J. v avditoriju SND, na St. Clair Ave.
26. aprila, nedelja — Koncert samostojnega pev. zbora Zarja v avditoriju SND na St. Clair Ave.
JUNIJ
14. junija, nedelja — Piknik Ženskega Odseka Slov. Zadružne Zveze na Stuškovi farmi.
31. junija, nedelja. — Piknik godbe "Bled" na Stuškovi farmi.
Oglašajte v —
"Enakopravnosti"
SEPTEMBER
14 septembra pondeljek — Pri-četek konvencije Jugoslovanske Katoliške Jednote, v avditoriju SND.
This delicious cheese food fs DIGESTIBLE AS MILK ITSELF i ^ "J
ily mud . Cheddar Cheese flavor cure health-protective elementa of many foods.
It's wonderful for children. Serve Kraft Velveeta—in sandwichee, in cooked dishes... often!	■ m
_____L#
NORGE
ONLY IN llUliUI. DO TOV
i
THE PLUS VALUE OF BOLLATOR REFRIGERATION
# Part of the plos raka in Norge is the plus cold-making power of the Rollator. It ia able to make more odd than you'll ever need, ia ample in construction, smooth in tion, uses hardly any current, is almost everlasting. By actual test, the RoHator fai>-proves with use.
The extreme efficiency sad dependableness of the Rollator is the basis of saving in boA food and refrigeration. RoUator Refrigeration enables Norgo owners to save op to $11 m month.
THE ROLLATOR...
Smooth, easy, roUisg power provide! more csld — $rsa less camtsL
je 'Go-
ia divje in kaj slci?"
"Saj
Cerasim hripa.vo odvrnil.
spod, boste videli, ampak — tejle jegulji nismo kos, tu pod drevesom je zapičena in ne more ne ven ne noter!"
".higulja?" Grašeukove oči so ce kur za«volile. "F'i jo poleg-iiiUi ven!"
je dobila magnolija svoje ime.
Nagelj je iz nemške besede Nagel (žebelj). Petunija je dobila ima po tobaku, ki mu v Braziliji pravijo petun; petunija ima slične c veto ve ko tobak. — Peonija je dobila ime od Peona, zdravnika bogov. — Floks je grška beseda in pomeni plamen, — Rožmarin je iz latinščine in pomeni: rosa ob morju. Rožmanir je namreč

Se -j ■ •
Že .	pridr-
cla i„ ,„.i. I mahoma ^ j, Ur-
te i« *

Likrgo.
Hit;
r

izgubil v vo-
,	,. ,	doma pii morju m na to smo ze
"Velikanska if.guiji! 1 - i-rav	,	...
1 i ; „1	v, pozabili in smo opravili cveti
dali pol riiblja za-/	.. ^ .
CO v slik z Manjo in rozo. —
•V
1 '
.11'^
Bi,
11:1 na-
; :u es bost njo... Nikar- ne tišči vanjo, l,ju-bim, saj jo boš zmečkal! Od spodaj jo zgrabi! Primi korenino in jo potegni gor! —"Sveta Marija! — Nikar fic brcaj z nogami sem in tja!"
Minilo je pet minut, deset minut; graščak ni mogi l več :t.r-piti.
"Vasilij!" je zarjovel proti t.radiču. "Vask::! Pokličite Vasilija!"
I učijaž v^iKHilij jr pritekel, komi'j iov"č sapo.
"Pomagaj tein-ie jeguljo lo-
Cinija so imenuje po nemškem botaniku Zinnu.
A
izkopal na Hii:«	in .
Se ^	veje.
'	strmem bre-
^tir .^ta
^jprei q - -------1 -
J so Se napajale "Ne morejo je spraviti ven
m su" -'»Mm,
%Sv,. Jfc pazil na! viti," mu je zauKazal gospod.
4.	januarja, sobota — Ples društva "Napredne Slovenke" št. 137 SNPJ v avditoriju SND, na St. Clair Ave.
5.	januarja, nedelja — Plesna veselica kluba "Prijatelji narave" in kluba "Ljubljana" v avditoriju S. N. D.
11. januarja, sobota — Veselica društva "Brooklynski Slovenci" št. 48 S. D. Z. v Sachsenheim dvorani, 7001 Denison Ave.
11.	januarja sobota — Ples društva "Naprej" št. 5 SNPJ v avditoriju SND, St. Clair Ave.
12.	januarja, nedelja — Prireditev Združenih društev fare sv. Vida v avditoriju SND na St. Clair Ave.
18.	januarja, sobota — Ples In-terlodge League, v avditoriju S. N. D., na St. Clair Ave.
19.	januarja, nedelja — Podružnica št. 49 S. Z. priredi zabavo v cerkveni dvorani sv Kristine na Bliss Rd.
19. januarja, nedelja — Koncert Slov. godbe "Bled" v avditoriju S. N. D. St. Clair Ave.
25. januarja sobota — Ples Sa mostojnega pev. zbora 'Zarja' v avditoriju SND, St. Clair Ave.
25. januarja, sobota — Banket društva Coll. Slovenk št. 22 S D. Z. v Slov. Domu na Holmes
Ave.
COULD NOT DO HER
HOUSEWORK
WHEN everything you at-I tempt is a burden —when you are nervous and irritable—at your end—try medicine. It just what you need for extra energy; Mrs. Charles L. Cadmus of Trenton, New Jersey, says, "After doing just a little work I had to lie down. My mother-in-law recommended the Vegetable Compound. 1 can see a wonderful change now."
•TBk*«"
before You
* When yoa boy m ac jon expect it to ^TB you yean of quiet, depeodafate, trooblo-free service.
Bat do you reaSze that, from the standpoint of dependable performaace, the most important part of a washer i* the part yoa sever see? K# the transmiasloa. And only the Norge washer has the '"Autoboilt" traxtsmisstoo, with its system of "take-op pc^ts" which makes the iKorgn truly a life-lasting washer,
SV-BWX-l
(UM tO-F Wm with Pmmtt UlmttMttt)
SUPERIOR HOME SUPPLY 6401-05 Superior Ave.
BOŽJE IME V ZENEyi
Angleška časnikarica jc Ic dni nekaj zanimivega odkrila.
Skrbno jo prebrskala vse zapisnike b ženevskih obravnavah italijansko - abcsinskom konfliktu. lu je ugotovila, da je iz- . ,
med vseh diplomatov v svojih junuatja, nedelja - ProBla.
govorih If i den imenoval božje i-
ime. Ta edini je bil predsednik I Lavala. Litvinova in zastopni irske republiko de Valera. Pre-^ kov manjših držav, a noben iz brala je govore angleškega za- rned teh politikov ni f-nkrmt stopnika sira Samuela Hoareja, omenil Boga.
Lično delo
Za društvene prireditve, družabne sestanke, poroke \n enake slučaje, naročite tiskovine v domači tiskarni, kjer je delo izvršeno lično po vasem okusu. Cene vedno najnižje.
Enakopravnost
6231 St. Clair Ave., HEnderson 5811
"V#"
STRATA 4.
EI^'AKOPRAVNOST
2. decembra, 1935,
ill
m
i ■ta
ii ii m
VEUKI TRGOVEC
POVEST
Spisal ENGELBERT GANGL
M ■ji
m
IIIBIII ■ II
IIIKIUiBllltBltliailltBinUlilllEliI
aiiiiBili
iiifiiiiaiii
IIIBilllBIIDaill
iiiBiiiiaiiiiaiMiBiii
Pred hišo Martina Zalokarja;,3emkaj največji stolec, da boš v Metliki je bila zbrana kopica o-1 dosegel moj nos, ti — pritlika-trok. Bili so vsi približno jedna- vec!"
raztrga-

ke starosti in jednake rasti, takole med osmim in desetim letom, vsi adravi in čvrsti, veseli mladosti in življenja. Kar je bilo mlajših otrok, ti se niso smeli vmešavati med bolj odrastlo mladino. Ta žlabudravi drobiž je posedal končen^ hiše po prahu, brskal po cesti, kopal jamice; in jarke ter se ometaval s prahom in peskom, da so bili njega prijazni obrazki zakajeni in zaprašeni, kakor obrazi nih in umazani h cigančkov.
Drugi pa, torej tisti, ki so že prehajali v starejša leta. so se važno pomenkovali, kaj bi zapo-čeli ta dan popoldne, ko nimajo šole, da bi boljše ubili svobodni Čas. Ali do trdnega sklepa niso mogli priti. Nekaj jih je bilo za to, da bi šli na mestni breg, in da bi se tam igrali razbojnike; drugi pa so menili, da bi bilo pametneje, če se gredo igrat vojake, in tretji so bili mnenja, da je bolje, če izmehčajo piščalke ter si zagodejo kakšno veselo in po-akt»čno.
Na klopi prod hišo so sedele deklica in se ukvarjale s pletenjem nogavic. Bilo jih je kakšnih pet do osem: Zalokarjeva Anka, Stuparjeva Cena, Furla-nova Pepca, Letnarjeva Tona in druge.
Ko se torej pogovarjajo dečki med seboj in kujejo načrte, stopi izmed njih nekoliko v stran najmanjši med njimi — Štupar-jev Janko. Bil je v resnici dro-ban in šibak deček ter je bil vrh tega še slep na desno oko. Zato pa je bil prebrisan in umen, dai mu ni bilo kmalu vrste daleč na okrog. Z oglom je znal čečkati po belih stenah razne podobe in podobice, s škarjami je znal izrezovati iz papirja možičke in osličke, in znal je nagajati vsakemu, komur je hotel.
Stuparjev Janko stopi torej nekohko v stran in pomigne Za-lokarjevi Anki, ki so jo navadno klicali za Nano, ter ji reče: — "Znaš li Nana, kaj bomo napravili?"
"Kako bi znala!" pravi ta in se obrne, da bi odšla nazaj na klop.
Ali se vznemiri: "Viš jo vr-tavko! Čakaj, da ti povem! V torek je bil semenj, in danes je četrtek, in tam okoli cerkve leže tiste trte, ki so imeli z njimi Ribničani povezana rešeta."
"To je vse res," pravi Nana.
In Janko govori dalje: "No, glej! Iz tistih-le trt bomo napravili plug in bomo orali okoli cerkve."
Nana pa je bila pametna deklica, zatorej reče: "Le, le; saj to je za fante! Če nimaš boljšega dela, pa orji po pesku.
"Saj tudi bom, da se bo vse pražilo!" pravi Janko. "Oranje je za nas, za moške, a zdaj ti povem nekaj, kar je za vas. za dekleta."
"No, povej!"
"Glej, ko odbije ura štiri, pa nam prinesite južino na njivo, to je tamkaj k cerkvi. Sedli bomo v hlad in jedli."
"Da, to se zgodi prav gotovo," reče Nana. "Ti dobiš zabeljeniW cvekov, a tisti, ki bodo vlekli plug, brezove masti."
To rekši, se naglo zasuče in sede zopet na klop.
Janka se je polastila jeza, zatorej reče: "A ti dobiš takšno po noeu, da se ti bo napravila krvava klobasa, ti — nina-Nana, ni-na-Nana!"
"Pojdi prej domov, pa prinesi
To pa je bilo Janku preveč Zapraši se torej v Nano in kmalu bi jo bil česnil po nosu, da ni pristopil v tem hipu Zalokarjev Janez, brat Nanin, in potisnil Stuparjevega Janka v kraj. Ta je še nekaj časa cepetal z nogami, potlej je potegnil iz žepa kos ogla, stopil za hišo in narisal na zid čudovito podobo ter pod njo zapisal z velikimi črkami: "To je Zalokarjeva Nana."
To je bilo njegovo maščevanje. In zadovoljen je bil s tem, zakaj potem je zop^t pristopil k svojim tovarišem ter se kmalu poglobil v njih razpravljanje.
Da ni bila Nana tepena, je torej preprečil njeh brat Janez. Bil je resen in miren deček. Ves čas je čepel na hišnem pragu, objel kolena z rokami in čital v knjigi, ki mu je počivala na kolenih. Ni se menil za pogovor svojih tovarišev, le sestrine besede so ga vzdramile iz čitanja.
"Pa tudi ti bodi pametna. Nana," reče brat sestri, "in ne rani takih besed. Glej, zdaj bi že v resnici lahko nosila klobaso na nosu; saj veš, kako je razburljiv ta Stuparjev Janko."
Po teh besedah sede Janez zopet na prejšnjo mesto in čita dalje. A Stuparjeva Cena, sestra Jankova, izpregovori: "E, bodo mu že ata izbili zvečer jezico — našemu Janku!" In Gena zamahne z roko tako, ka-Icor tisti, ki tepe. Deklice povesijo glave in začno kihati in se smejati.
Zborovanje je trajalo dalje. Zalokarjev France, ki je bil mlajši nego brat Janez in starejši od sestre Nane, pa je bil že sit posvetovanja. Vzdigne desnico in reče: "Kdor je za to, da se igramo razbojnike, naj stopi semkaj k meni!"
In k Francetu je pristopilo kakih pet, šest dečkov. "Dosti nas je." pravi ta. "Pojdimo na mestni breg!" In odhaja je s svojo četo, reče France tistim, ki se niso hoteli vneti za razbojništvo: "Vi pa pojdite domov pit mleko!"
"Ti pa sirotko!" kliče za njimi Stuparjev Janko. In da bi dal veljavnosti svojih besed tudi vidni znak, zagrabi s ceste pest prahu in ga vrže za odhajajočimi razbojniki ter zavpije na vse grlo: "Puf! Da imam kanon, p% bi vas postrelil kot muhe."
"Saj muhe so za žabe," odgovori France in izgine s svojo četo za hišami.
Zdaj se oglasi Letnarjev Jože, krepak v telesu in odločen v besedah: "Jaz sem za vojake. — Kdor hoče, naj gre z menoj!"
Tudi okrog njega se nabere nekaj dečkov, ki se odpravljajo nekam na vojsko. V ravni vrsti odkorakajo vzadi za Zalokarje-vo hišo in više v breg na zeleno trato.
Stuparjev Janko ni hotel z njimi. "Kaj pa greste lovit?" kliče za njimi. "Davi je ušla pri nas podgana iz mišolovke. Pojdite, pa jo ujemite!"
nez! Ali jaz nisem tak, kakor ti. Vsak ni Zalokarjev Janez!"
Videlo se je, da so te besede prijale Janezu. Njegovo prikupno, a skoro vedno resno lice mu
Bilo je to njeno srce jedna sa- ri ma vroča, iskrena molitev!
Zgodilo se je pa, da je prišla nekoč k materi Nesreča, grda, zlobna žena, ki podira človeku
Nesreča dalje, "odkupiš gaj In srce odgovori. ^ lahko, če umrješ. Ce umrješ, se nisem čutilo toliko moci ne zgodi tvojemu sinu ničesar, a,;Le govori!"
"ge nikoli sebi.
A tisti, ki je korakal zadnji v vrsti — bil je Furlanov France — se obrne in vpraša Janka: "Ali znaš, zakaj je ušla podgana?"
"Zato, da jo boste lovili," odgovori Janko.
"Oj ne! Ampak zato, da je napravila tebi prostor!" In Let-naijevi vojaki udarijo v smeh ter korakajo dalje, a Furlanov se obrne še enkrat nazaj in za-kliče: "Sinko Janko, drevi te bodo zaprli v mišolovko, saj je dovolj velika za te!"
"Dobro", vpije Janko, "a kadar me izpuste, pridem k tebi, da ti odščipnem polovico dolgega jezika." Po teh besedah po grabi kamen ter ga vrže za odhajajočimi. A lučaj je bil preslab, in kamen pade prej na tla, predno doseže Franceta.
Med tem je sedel ves čas Zalokarjev Janez mirno na pragu Citati ni mogel več, preveč ga je motil hrup glasnih besed. Ko pa je vrgel Janko kamen za Francetom, vstane Janez in stopi proti Janku ter mu reče z resnim glasom; "Glej, Janko, to pa, ni lepo! Kaj bi bilo, da ga zadene kamen? Prebil bi mu kožo, in tekla bi kri. Ali nisi čul v šoli, da bodi lepih besedij in lepega vedenja? Grdo je to, veš! Ne pravil bi ti tega, da te nimam rad!"
je preletel nasmeh, in podal je \ blaginjo, ki žanje vedno, a niko-majhnemu Janku roko; "No,; li ne seje.
da! Saj sva prijatelja!"	In Nesreča pride k materi in.
Otroci, ki so se igrali po pra-! potrka na njeno srce in pravi:
hu, so se med tem poizgubili po "O srce materino! Ali si dovolj
hišah. Od tu in tam se je začul' močno, da čuješ moje besede?"
glas skrbeče matere, ki mu je i In srce odgovori; "Dovolj mo-
bilo treba slušati. Deklice naigi Čutim v sebi. Le govori!"
klopi so pridno pletle, da jim bo. %n Nesreča govori: "Jaz ne
nogoče, čira več dogotovljenega i počivam nikoli. Nesreča sem, in,
dela pokazati materam. Ko pa je! gorje tistemu, ki občuti moja
dogovoril Janez gornje besede, j^ioč! In glej, izbrala sem si tvo-
so se vse gla\ice nagnile k Nani,; j^ga otroka, tvojega sina, in nje-
in vse vprek so govorile njene zadene težka moja roka."
tovarišice; "Glej, kako pamet-1 in materino srce je zakrvave-
nega brata imaš!"	;io.
Solnce se je pomikalo niže, in: "Ali odkupiš ga lahko," govo-
senca Zalokarjeve strehe je pa-,	__
dala pred hišo. Janez je zopet; ...........................
, , ,	■ i- ii	NABAVITE SI PRISTEN
' 'BlUE DIAMOND PREMOG
Stuparjev Janko je stopil v Krog tistih dečkov, ki so ostali pred hišo. Tudi ti so začeli ugibati, kaj bi se igrali, da ne K'
če nočeš umreti, bo trpel tvoj sin."
In materino srce se vzradosti in pravi; "O kako rado umrjem, samo da bo srečen moj otrok!"
"Pa boš umrlo, pa boš umrlo," pravi Nesreča in odide . . .
Kmalu potem pride Izkušnja-va k materi in potrka na njeno | srce in pravi; "O srce materino! j Ali si dovolj močno, da čuješ moje besede?"	'
In Izkušnjava govon: ' zatri si v sebi ljubezen, čutiš do svojega otroka.
v8ebitačut,kitivzWja^
skrb, samo večno skr j lo boš svobodno in. srecn ■ (Dalje prihodnjič)
Oglašajte v —
"Enakopravnosti
L.
tako brez vsega dela prebili lepega popoldneva.
Hipoma se Zalokarjev Janez ustavi in reče: "Če nimate nič pametnega dela, stopite 'Semkaj, da vara čitam to-le lepo povest!"
Daj, daj Janez", ga prosijo
pri nas.
R. Miller Fuel, Inc.
Quality Coal and Coke 1007 E. 61 St—ENdicatt 1032
Samostojno podp. društvo "Žužemberk"
Tem potom se vabi vse društvene člane, da se gotovo udeležite letne seje, ki se vrši dne 4, decembra, ob 7. uri zvečer v društveni dvorani.
Ker zaradi neudeležbe član-
vsi. Deklice pa se razmaknejo na'jstva že parkrat ni bilo nobene
klopi, da narede Janezu prostor. Ta sede. Dečki stopijo v polkrogu okoli njega, in Janez začne či-tati z glasom, ki mu je tu in tam zatrepetal, zalit s solzami.
Pravljica o materinem srcu.
Nekdaj je živela mati ki je neizrečeno ljubila svojega otroka, svojega sina. Imela je ta mati dobro srce. To njeno srce je bilo tako dobro, da bi umrlo za svojega otroka, če bi kdo to zahteval, in Če bi to bilo otroku v blaginjo. Da, ljubilo je to srce! otroka z neizmerno, neizrazno silo.
Ko je bilo samo, se je dvignilo v molitvi proti nebu, da iz-Janko je stal miren in slušen j prosi pri Bogu sreče, ki se naj pred svojim prijateljem. Besede bogata vsiplje na otroka. Če je premišljenega tovariša so mu bilo poleg sina, ga je blagoslav-padale v dušo, Dejal je s pohlev- Ijalo in trepetalo zanj v upu in nim glasom: "Prav praviš, Ja- strahu.
seje, imamo na programu vec zanimivih točk, kakor tudi volitev novega odbora za leto 1936. Vsak ima pra\aco kaj dobrega; predlagati ali pa protestirati pri seji, a ne potem, ko je prepozno, torej v sredo vsi na sejo Samostojnega podp. društva "Žužemberk".
Z bratskim pozdravom,
Odl)or.
TAIN-EXPELLER

%
jVotI bolačinam boleznim milic
Zahtevajte svetovno-znaai
ANCHOR PAIN-EXPELtER
z* hitro, gotove pomoč
RUB II IN

Veliko izbero slovenskih božičnih dopisnic dobite pri
BLATNIK'S
6304 St. Clair Ave.
"MOJ DRAGI MALI SINČEK SEDAJ JE KOT MALI SPAČEK
M Ja mIo mmh in ni im«l ca apetlta; ni2 r*S niwm vedel# ln|
mi je etoritl."
Matere pravijo, Maecjcr* greni* Tino je ravno pravo zdravile la eohe podhramjene otroke. Njega T#ebln& ■o najboljie enovl, ki Jih je idravatr^ ma veda isnajti mogla m odprav* ■aprtniee, slabega apetlta, glavobola, »gube q>anca, plinov, slabega diha, nečiste kože in ■itnoKU ▼ tvexi ■ prebavnimi nerednosti. Prijanio w piti in dobro lanesljivo dndHnake ■dravilo. T vieh lekarnah.
TRINER'8 ELIXIR OF BITTER WINE
Joseph Triner Company, Chicage
Vsem Slovencem,
ki čitajo angleško, kakor tudi staršem, ki želijo dati svojim odraslim sinovim in hčeram v roke dobro knjigo, priporočamo
krasno novo povest
Grandsons
(VNUKI)
KATERO JE SPISAL
Louis Adamič
/dvtor 'The Native's Return,' 'Laughing in the Jungle' in 'Dynamite'
To je povest treh vnukov slovenskega izseljenca v Ameriki.
Cena lepo vezani knjigi obsegajoči 371 strani, je $2.50.

NAROČILA SPREJEMA
ENAKOPRAVNOST
----CLEVELAND, OHIO
6231 ST. CLAIR AVE.
BOŽIČNI IZLETI
Jugoslovani, ki nameravajo obiskati staro domo\in^ do pridružili svojim sorojakom, če bodo potovali izmed velikanskih parnikov Cunard White Star
MAJESTIC — 6. DECEMBRA AQU1TANIA — 14. DECEMBRA
pod vodstvom izkušenega potovalnega vodnika. ^ ^jtrežba-direktno oskrbljena. Brzovlak iz Pariza. Iz^stna ^ na Mnogo zabave. Domača kuhinja. Za pojasnila se
MIHALJEVIC BROS.
603.3 ST. CI.AIB AVE., CLEVELAND, OHIO
CUNARD WHITE STAR, L#
DARILO, KI GA BO CENILA TA IN LETA
MAYIAt
Vsaki Božič gim gospodi«]'^ jg,
Maytag	k!
,o<
to praktično
razveseli ze
koristi	f
samo
ter, toda	.ptnefli ,
s tem,
delo
na
ou
]ii.
rilni dan prihrani mnogo er jo	Tyl«;
Raztegnite ^»1"»' preko več mes«*'
Želite.
V-5T'
Vi si sedaj lahko kupite najboljši Maytag stroj za samo $4.13 na mesec potom P. H. A. načrta in vam ni treba ničesar plačati do leta 1936.
M A * 110 Mod«' o
A. GRDIMA & SONS
6019 St. Clair Ave.	15301
HEnderson 2088
LIFE'S BYWAYS
TTHE CtV.T- WHO MAS 5TENT TWO
Coi-Lxci; -> "PoiviE A MITCH IM TMr	=
NAW
OMn	WITH A BURJLXS9UE ^KoW
Tolik TIME^ \w MCCTf ONE OFTHO^t
I
i