PRIMORSKI dnevnik je začel izhajati v Trstu maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na C|klostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Covcu pri Gorenji Trebuši- od 18. septembra 1944 bo 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
1
b>Č

i°sb „ ^„ °sf^ovVoV£ ' '
bfaO0'
•\00'

30°
iicvnik
mtecchi 6 - PP 559 10) 7796-600 394 PD I ' 772418
?4 maggio 1 533382-535723 2958
..viI 28
iel. (0432) 731190 Fax 0432/730462
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVIII. št. 19 (14.111)
Trst, četrtek, 23. januarja 1992
Obisk predstavnikov Slovencev iz Italije, Avstrije in Madžarske
Kučan potrdil skrb Slovenije
•	eve	A ••	•
za svoje manjšine v tujim
Trezen in stvaren pogovor o tristranskem memorandumu - Slovenija
bo upoštevala mnenje manjšin
LJUBLJANA — Slovenski predsednik Milan Ku-| (;an je včeraj sprejel predstavnike slovenskih narod-| postnih skupnosti iz Avstrije, Italije in Madžarske na Ze tradicionalnem sprejemu, ki pa je imel tokrat tudi j Zanimive vsebinske poudarke. Sprejema so se udele-j žili vsi člani predsedstva, predsednik vlade Lojze Pe-"~rle, predsednik skupščine Bučar, zunanji rrtinister | J^imitrij Rupel in minister za Slovence v tujini Janez ! uular. Slovenci so kljub hudem snegu in slabim ces-*-a® prišli iz vseh treh predelov kot običajno polnoštevilno.
Z vsebinskimi novostmi je pričel že predsednik t^učan, ki je poudaril bistveno novost, saj imamo Slo-Venci lastno priznano državo. Z njo ni pretrgana dol-9a tradicija skrbi Slovenije za svoje manjšine, kar je sedaj napisala v ustavo za avtohtone manjšine, kateri111 se bodo sedaj pridružili še Slovenci na Hrvaš-
Kučan se je izrekel proti načelu aritmetične re-ciPročnosti, toda za visoko stopnjo zaščite in njene Prakse, ki mora za vse temeljiti na istih načelih.
Zapleta se povsod. Za Slovence v Italiji se je za-Ptelo s tristranskim memorandumom in z izločitvijo Slovencev. V Avstriji so zapleti v dvostranskih in Večstranskih pogodobah, predvsem pa glede veljavnosti avstrijske državne pogodbe. Z Madžarsko se
poudarja pa svojo suverenost
trudijo, da bi zaščito uskladili z evropskimi normami, toda praksa je slabša in se zavlačuje z odpiranjem mejnih prehodov in praktičnim uveljavljanjem dvojezičnosti.
Sedaj so na dnevnem redu zahteve o priznavanju Nemcev kot staroselcev. Avstrijski zunanji minister Mock je prinesel spomenico o pravicah nekdanjih Avstrijcev zlasti glede vračanja premoženja, glede tega pa po drugi strani prihajajo zahteve tudi za nekdanje optanteiz Istre.
Pri reševanju meddržavnih odnosov glede manjšinskih problemov bo Slovenija upoštevala mnenje manjšine, vendar pa je to suverena odgovornost slovenske države.
V razpravo so nato posegli predstavniki vseh treh manjšinskih skupnosti s svojimi specifičnimi pogledi in problemi.
Slovenci iz Italije so podčrtali načelo enotnosti manjšine in ponovno zavrnili ločevanje zaščite po treh pokrajinah. Največ razprave pa je bilo seveda o zadnjih dogodkih in zapletih okrog obeh memorandumov o slovenski in italijanski manjšini. Poudarjeno je bilo, da so tudi v tej zvezi vse slovenske komponente strnile svoje vrste, posebej pa je bila izreče-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Mednarodna konferenca v Washingtonu
Zahod usklajuje
xz
svojo pomoč nekdanji SZ
WASHINGTON Včeraj se je v VVashingtonu začela mednarodna konferenca, na kateri bi moralo 47 držav in sedem mednarodnih organizavcij uskladiti svojo pomoč republikam nekdanje Sovjetske zveze.
»Skupaj moramo odgovoriti na dramatično revolucijo, ki je pomela s sovjetskim komunik-zmom in za sabo pustila dvanajst novih držav, ki se spoprijemajo s kritično nalogo, kako nahraniti, obleči in zagotoviti streho nad glavo svojim ljudem.« Te besede ameriškega predsednika Busha, ki je obenem poudaril, da je treba premostiti brezvezne razprave, »kdo je dal več in kdo je dal manj«, so skušale vsaj nekoliko omiliti polemike in razhajanja med zahodnimi državami. Nemčija in z njo Evropa so za takojšnjo pomoč, ker državam nekdanje SZ grozi lakota že v
prihodnjih tednih. S tako oceno se Washington ne strinja, Bush se bolj ogreva za tehnično pomoč, ki je cenejša. Francija pa se ne strinja z ameriško-nem-škim predlogom, da bi delitev pomoči zaradi nevarnosti, da bi končala na črni borzi, poverili enotam Nato.
Italijanski zunanji minister De Michelis je prepričan, da bodo ta razhajanja premostili in da bodo s skupnimi močmi pomagali republikam nekdanje SZ, da premostijo sedanje zimske težave. Vsekakor bodo glavne odločitve sprejeli šele v soboto, ko se na Long Islandu sestanejo finančni ministri industrijsko najbolj razvitih držav Zahoda, na sedanji konferenci bodo le uskladili dosedanje pobude. Evropa pa bo na to temo čez kak mesec v Lizboni organizirala drugo konferenco o pomoči nekdanji SZ.
Po daljšem obdobju suhega vremena z meglo in onesnaženim zrakom v mestih
Prvi letošnji sneg pobelil severno Italijo ni pa povzročil hujših zapletov v prometu
®Urja je na Tržaškem rahlemu sneženju dala videz pravega snežnega viharja
RIM — Prvi letošnji sneg je pobelil domala vso severno Italijo in višjeležeče kraje srednje in južne Italije. Ob povsem normalnih nevšečnostih za take vremenske razmere večjih zastojev v prometu ni bilo, saj so se dežurne ekipe na avtocestah in državnih cestah takoj spoprijele s snegom. Seveda ni šlo brez trkov in manjših prometnih nesreč, tako da so imeli gasilci polne roke dela predvsem s težjimi tovornjaki, ki jih je na spolzkih cestiščih zaneslo.
Dobro so se odrezale tudi mestne uprave. Resnici na ljubo je bilo snega v mestih le za vzorec. V Milanu je namreč zapadlo le dva centimetra snega, ki se je po posipanju takoj spremenil v plundro. Mestne uprave pa so zadovoljne, ker so padavine prečistile zrak, tako da za sedaj ni treba seči
po nepriljubljenih omejtvah v prometu. Nekaj nevšečnosti je bilo le na gorskih cestah, kjer je zapadlo precej več snega. So pa zato zadovoljni v zimskošportnih centrih, kjer je že pričelo primanjkovati snega.
Danes bi se moralo vreme po podatkih hidrometeorološke službe vojnega letalstva nekoliko izboljšati. Ker pa je tirenski ciklon nekako vkleščen zaradi anticiklona nad srednjo in jugovzhodno Evropo, se bo le počasi polnil, tako da se bo nestanovitno vreme nadaljevalo vse do sobote. Temperatura se bo nekoliko zvišala zaradi dotoka toplejšega sredozemskega zraka, nad našimi kraji pa bo burja ošibela. V nedeljo se bo vzpostavil »normalen« anticik-lonski režim z meglo nad Padsko nižino.
rT' i«	nn v vi
ludi za Tržaško dizel brez davka
RIM — Poslanska zbornica je včeraj odo-°rila amandma, ki so ga podpisali poslanci “°rdon, Coloni in Camber, in ki v tako imenovani dekret Formica - gre za davčni zakon s konca leta, ki predvideva celo vrsto izreden ukrepov na vsedržavni ravni - vnaša tudi neobdavčeno dizelsko gorivo za avtoprevoznike iz tržaške pokrajine in nekatere občine lz videmske pokrajine. Do sprejetja je prišlo podpori vlade, državo pa bo neobdavčeni ifizel letno stal približno 24 milijard lir. Amandma bo moral zdaj še v senat, po mne-|)ju poslanca Bordona pa bi ga lahko tam dokončno potrdili že v najkrajšem času.
.. Odobritev amandmaja je pozdravil pokrajinski tajnik PSI Perelli, ki je poudaril, da gre a izredno pomemben ukrep za tržaško gospodarstvo in za tržaško pristanišče.
Nove Cossigove izjave razburile rimske kroge
RIM — Včerajšnji dan je potekel v znamenju novih izjav predsednika republike, ki je v pogovoru z novinarji spet polemiziral z Occhettom, z Gavo in z La Malfo. Glede Occhetta je ponovil, da bo tudi v volilni kampanji odgovoril na sleherni napad, ki bo prišel na njegovo osebo in funkcijo s strani tajnika DSL in njegove stranke: volil-ci naj se odločijo, če podpreti Cossigo in njegovo poštenost, pravi predsednik republike, ali pa Occhetta in njegovo predrznost.
Occhetto pa je včeraj v Rimu delno demantiral svoje turinske izjave in dejal, da po njegovem mnenju Craxi ni podkupil Li-bertinija in nekatere milanske politike, je pa poudaril, da so Cossigove izjave priča, da je v teku zelo oster napad na Demokratično stranko levice.
Cossiga je še očital Gavi (prav v torek je slednji dejal, da tajnik neke stranke, pri čemer je mislil na Occhetta, ne more molčati v volilni kampanji), da si je s svojo solidarnostjo z Occhettom zagotovil njegovo naklonjenost in tako ga končno DSL ne bo več obtoževala, da je povezan s kamoro, kot da je bil povezan tudi njegov oče. Vse te obtožbe DSL na račun Gave so seveda iz trte izvite, pravi Cossiga.
Preedsednik se je včeraj obregnili tudi ob sekretarja PRI La Malfo, ki ga je v prejšnjih dneh kritiziral, ker je pisal misovcu Finiju. Od La Malfe, pravi Cossiga, ne sprejemam lekcij o antifašizmu in niti o ničemer drugem. Očital mu je tudi, da sledi, čeprav z zamudo, Occhettovemu zgledu.
Zapleti s slovenskimi zelenimi kartami
LJUBLJANA — Razburjenje in jeza zaradi uvedbe plačil zelenih kart na mejah z Avstrijo (za slovenska, hrvaška, makedonska in bosansko-hercegovska vozila) sta se včeraj že polegla. Nemiren spanec iz torka na sredo je avstrijska oblast povzročila z očitno prenagljenim ukrepom enega od vladnih resorjev, kar je sprožilo neprijetna vprašanja celo med Avstrijci samimi.
Radijska poročila so že dopoldne pomirila zrahljane živce Slovencev, saj je odpravnica poslov veleposlanika Republike Avstrije Ljubljani Jutta Stefan Bastl sporočila, da je zaplet v zvezi z uvedbo plačila zelene karte razrešen. Kako hudo napako so naredili z uvedbo tega plačila, priča tudi zagotovilo avstrijskih oblasti, da bodo tisti, ki so zeleno karto plačali, dobili denar povrnjen.
Nenapovedan ukrep avstrijskega finančnega ministrstva je včeraj takoj po objavi te novice »vrgel s stola« od presenečenja vse, ki so tako ali drugače sodelovali pri kreiranju slovenske države.
Začasno je bil spor s slovenskimi severnimi sosedi zglajen, vprašanje je le, komu so všeč pogoji, ki so jih ob tem sosedje postavili. Odslej bo suveren in neodvisen Slovenec lahko potoval v Avstrijo samo s tablicami z rdečo zvezdo in oznako YU na vozilu, v nasprotnem primeru se spet srečamo z denarjem - šilingi. Čeprav namerava notranje ministrstvo že konec prihodnjega tedna začeti izdajati nove registrske tablice, pa torej ni mogoče pričakovati navala na njih. Avstrijci (jutri bodo to lahko že Italijani ali kdo drug) novih tablic namreč ne bodo priznavali, dokler Slovenija je bo dobila članstva v Združenih narodih, (dd)
Hrvaška je zaradi vojne utrpela že 19 milijard dolarjev neposredne škode
Kapitulacija Srbije in umik JA glavni zahtevi Gregurica v ZDA
Alžirske oblasti aretirale voditelja Islamske fronte
ZAGREB — Predsednik hrvaške vlade Franjo Gregorič si bo na obisku v New Yorku prizadeval, da bi mednarodna skupnost prisilila Srbijo k podpisu brezpogojne vdaje, smo zvedeli na včerajšnjem pogorovu podpredsednikov hrvaške vlade Milana Ramljaka, Mata Graniča, Zdravka Tomca in Juriče Paveliča z novinarji v Zagrebu.
»Pričakujemo, da bo mednarodna skupnost zahtevala od Srbije in JA, da se umakneta z okupiranega hrvaškega ozemlja. Če pa mednarodni pritisk in mirovni proces ne bosta zadostovala, je možen tudi kuvajtski model posredovanja enot ZN. Če se tudi to ne bo posrečilo, bo Hrvaška sama osvobodila zasedena ozemlja,« je dejal podpredsednik hrvaške vlade Zdravko Tomac.
Njegov kolega Ramljak pa je poudaril, da je glavna naloga vlade, da doseže
umik vojske iz Hrvaške in zgradi pravni sistem ter lokalno samoupravo. Izjavil je tudi, da se Srbija še vedno ni odrekla vojni, da je Jugoslovanska armada brez nadzora in da čakajo Hrvaško še težki dnevi osvobajanja, pri čemer pa bo po nejgovem pomembno vlogo odigrala prav Organizacija združenih narodov s svojimi mirovnimi silami.
Granič je povedal, da imajo na Hrvaškem 273.000 brezposelnih, od teh je 145.000 delavcev izgubilo delo zaradi vojnih razmer. V vojni je 3.100 oseb umrlo, 16.500 pa jih je bilo ranjenih. Približno 5.000 ljudi je bilo ujetih, 8.900 pa jih pogrešajo. Blizu 700.000 oseb je prebeglih oziroma izgnanih in če se ti ljudje najpozneje v šestih do dvanajstih mesecih ne bodo vrnili na svoje domove, bo prišlo do demografskega opustošenja in odhajanja v tujino »s trebuhom za kruhom.«
Podpredsednik hrvaške vlade Juriča Pavelič je dejal, da Hrvaška še nima strateškega načrta razvoja gospodarstva. Hrvaška ima v vojni že 19 milijard US$ škode. Tu pa ni všteta posredna škoda, na primer na tržišču bivših jugoslovanskih republik in na svetovnem trgu. Da bi izboljšali razmere v hrvaškem gospodarstvu in mu omogočili razvoj, so nujni vrnitev beguncev, hitra in množična privatizacija ter razvoj tržnega gospodarstva. Ob vsem tem pa bo potrebna tudi pomoč mednarodne skupnosti v obliki svežega kapitala, brez katerega se bo hrvaško gospodarstvo le težko izognilo še bolj drastični krizi.
V zvezi z JA pa so hrvaški podpredsedniki še menili, da jo je treba imobili-zirati in dobiti nadzor nad orožjem, saj se vojna brez tega ne more končati.
ALŽIR — Alžirske oblasti so včeraj aretirale vodi' telja Frante islamske rešitve (FIS) Abdelkadera Haša-nija pod obtožbo, da je ščuval vojake k dezerterstvu-: Hašani je namreč v nekem arabskem dnevniku proti plačilu objavil proglas, v katerem je pozival vojaku naj dezertirajo, ker je ugotovil, da je prav vojska glavna ovira za zmago islama v Alžiriji.
Včerajšnja aretacija je le zadnji ukrep proti islam-skim fundamentalistom, ki so v prvem december-skem krogu političnih volitev izbojevali pravo zmago, saj so izvolili kar 188 od 430 poslancev parlamenta, medtem ko jih je vladajoča FLN izvolila le 15. T° zmago je omogočil prav Hašani, ki je po junijski!1! aretacijah obeh karizmatičnih voditeljev Madanija k1! Beladža, prepričal tudi skrajno krilo islamskih intefl" ralistov, naj se udeleži volitev. Hašanija smatrajo zai pragmatičnega in še zmernega islamskega voditelju ki je sprejel pravila demokratičnega volilnega boju da bi dosegel svoj cilj, ustanovitev islamske republike, ki bi končno v imenu Korana pometla z vso »psevdodemokratično zahodno nadvlako«.
Burni odmevi zaradi napada »naciskinsov« na priseljence
RIM — V preiskavi o napadu na dva afriška priseljenca v rimskem parku na Čolle Oppio v noči na torek so preiskovalci doslej zaslišali petnajst naciskinsov, v krogu katerih iščejo krivce. Delo preiskovalcev je precej težavno, saj sta oba ranjenca povedala, da napadalcev ne bi spoznala, ker so bili zamaskirani. »Politična« sled, da je napad delo na golo ostriženih neonacističnih skrajnežev, ima po mnenju preiskovalcev dokaz tudi v tem, da naj bi naciskinsi med napadom kričali: »Tujci izginite iz Italije!«
Oba ranjenca - poleg njiju sta bila napadena še dva Severnoafri-čana, ki pa jima je uspelo pobegniti - se bolje počutita, čeprav sodniki še niso preklicali pridržane prognoze za Lasaada Bridija. Oba ranjenca sta včeraj obiskala tudi predsednik Cossiga (na sliki AP) in rimski župan Carraro.
Skrajno desničarsko gibanje »Movimento politico«, kateremu naciskinsi politično pripadajo, trdi, da z napadom nima nič skupnega in pravi, »da gre za nov poskus povezovanja nasilnih dejanj proti neevropskim priseljencem z opozicijo proti nori vladni imigracij ski politiki.«
Oglasili pa so se tudi drugi. Zveza organizacij in skupnosti tujcev v Italiji je predsedniku vlade Andreottiju in šefom italijanskih političnih strank poslala sporočilo, v katerem se v zvezi z rasističnimi napadi v Italiji in drugih evropskih državah zahtevajo zakonski ukrepi v korist priseljencev in »proti barbarskim in netolerantnim dejanjem.« Mladinsko protirasistično združenje »Črno in ne samo črno« pa se je pritožilo, da na njen rimski sedež prihajajo številni telefonski klici z rasistično vsebino, kot na primer: »Tudi vi boste umrli!« in »Niste Italijani, tudi vas bomo ubili!«
Slovenci iz zamejstva v Ljubljani
NADALJEVANJE S 1. §TRANI na zahvala in priznanje Sloveniji
za njeno skrb in prizadevanje, pri čemer je važna vloga manjšine kot subjekta. Predstavniki Slovencev so obžalovali, da predstavniki italijanske skupnosti niso dobro razumeli slovenskih stališč in da je prišlo do nepotrebnih polemik in zaostritev.
V razpravo je posegel tudi predsednik vlade Peterle, ki je poudaril drugačen statut Slovenije, saj ni več nobenega posrednika, pri tem pa je tudi omenil, da je dvostranska ureditev teh problemov izredno zapletena in zahtevna stvar. Zunanji minister Dimitrij Rupel pa je govoril o novih temah. Predsvem mora Slovenija vztrajati na svoji dediščini Jugoslavije, kamor spada tudi okrog 2.500 multilateralnih pogodb, med katerimi nekatere zajemajo manjšinska vprašanja. Med nje spada avstrijska državna pogodba, ki zajema zaščito Korošcev v Avstriji. Toda sporetino s tem se ustvarja novo evropsko mednarodno pravo in manjšinska zaščita, katere standard je izredno visok.
Precej podrobno in konkretn0 razpravo je zaključil predsednik Kučan predvsem z zahvalo manj' šincem in Slovencem po svetu za pomoč Sloveniji pri osamosvajanju. S predsednikom Cossigo sta na dvostranskih razgovorih obraV-j navala konkretno vprašanje Slo; vencev in večine, kako ustvariti primerno ozračje za razplet. Kučan je ponovil Cossigovo misel da morajo biti manjšinci sestavu1 del in morajo ljubiti svoj materiUj narod, toda da morajo prav tako: biti dobri in lojalni državljani države, v kateri živijo.
Nov položaj odpira Sloveniji I mnogo možnosti tudi pri reševanju manjšinskega vprašanja. Od Slovencev samih pa je odvisni kako bodo te možnosti izkoristili Tu ne gre toliko za pokončn0 držo, ki so jo Slovenci vedno izkazovali v preteklosti, temveč za učinkovitost. Tudi zato je KučaP pozval, da ne bi manjšinsko zašči; to vključevali v politične bitke, ki se že pričenjajo v Italiji in v Sloveniji v zvezi z bližnjimi politični', mi volitvami.
Confcoltivatori proti poneverbam
RIM — »Potrošnika je treba prepričati, da je vino naravna pijača in glavni proizvod italijanskega kmetijstva, ki ga ne sme ogroziti dejavnost skupine sleparjev.« To naj bi uresničilo združenje Confcoltivatori, ki bo 28. januarja na vsem državnem ozemlju sprožilo pravo kampanjo prepričevanja. Na ta dan bodo vinogradniki za kosilo darovali svoje vino ljudskim, univerzitetnim in delavskim menzam.
Cilj te akcije je zelo preprost. Vzpostaviti je treba neposreden stik med proizvajalci in potrošniki, s tem pa ustvariti mehanizme samozaščite. Treba je namreč osamiti, razkriti in odstraniti vse tiste zločince, ki ponarejajo vino in s tem škodijo italijanskemu gospodarstvu. Confcoltivatori zahteva še večje sodelovanje med pridelovalci in predelovalci ter prodajalci, da se pretrga špekulativne manevre poedincev, ker so poleg potrošnikov najbolj prizadeti prav vinogradniki in pošteni kletarji.
Slovenija in Hrvaška kmalu v heksagonali
DUNAJ Slovenija in Hrvaška bosta kmalu postali članici heksagonale, je včeraj na Dunaju sporočil diplomatski predstavnik avstrijskega ministrstva za zunanje zadeve Paul Ullmann. Avstrija je od 1. januarja letos prevzela vlogo predsedujoče v heksagonali, regionalni organizaciji, ki združuje Italijo, Madžarsko, Češkoslovaško, Poljsko, Avstrijo in Jugoslavijo. Dosedanja predsedujoča, Jugoslavija, je na pobudo Avstrije in Italije praktično izključena iz heksagonale. Ullmann je na tiskovni konferenci na Dunaju dejal, da bodo predstavniki Slovenije in Hrvaške sodelovali že na prvem prihodnjem koordinacijskem sestanku heksagonale, ki bo v ponedeljek na Dunaju, O formalnem sprejemu novih držav se bodo odločili na konferenci šefov vlad 18. julija , ki bo prav tako na Dunaju. Na tej konferenci se bodo tudi odločili o spremembni imena heksagonale, prej pen-tagonale, v Srednjevropsko pobudo, (dd)
Ko preiskovalci še niso ugotovili točnih vzrokov strmoglavljenja pri Strasbourgu
Za francosko letalstvo airbusi A-320 lahko letijo
PARIZ — Letala airbus A-320 bodo nadaljevala s poleti, dokler ne bo gotovih dokazov, da je ponedeljkovemu strmoglavljenju letala francoske družbe Air Inter botrovala tehnična okvara. To je včeraj izjavil generalni direktor francoskega civilnega letalstva Pierre-Henri Gour-geon, ki je priznal, da so vzroki nesreče še neznani, s svojim sklepom pa je v bistvu osvojil tezo o človeški napaki.
To njegovo prepričanje bo navsezadnje težko izpodbiti. V prvi črni škatlici, tako imenovani voice recor-der, ki snema vse pogovore v kokpi-tu ni nič pomembnega, medtem ko je druga škatlica (flying recorder), ki snema vse tehnične podatke po-
leta, popolnoma uničena. Airbus A-320 ima še tretjo škatlico, ki pa ni tako popolna, tako da bodo iz nje težko razbrali točne vzroke strmoglavljenja.
Sklep, da ta letala lahko do nadaljnjega letijo, je dal še novega zagona polemikam. Združenja francoskih pilotov odločno zahtevajo, da se mora v kokpit vrniti navigator, ker bi tretja oseba dodatno nadzorovala vse naprave. Še več, v letalo vgrajena vrhunska tehnologija, naj bi pilotom onemogočila tiste instinktivne posege, ki v nepredvidenih zapletih lahko preprečijo najhujše. V bistvu bi moral pilot pri takih zapletih reagirati skoraj kompjutersko in ne nagonsko.
Žandarmerija Išče med razbitinami dokaze za preiskavo (Telfoto AP)
Smolle povzroča hude polemike v slovenski vladi
LJUBLJANA — Dosedanji vod-
ja biroja Republike Slovenije °a Dunaju Karel Smolle je z včeral šnjimi izjavami avstrijskemu tis ku povzročil nov zunanjepolitič škandal.
V zvezi z nekaterimi zaple' okoli Smollejeve razrešitve je predsednik skupščinske komisde za mednarodne odnose Mat jo2 Šinkovec včeraj pripravil pogov° s predsednikom vlade Lojzetov1 Peterletom in zunanjim ministrok1 dr. Dimitrijem Ruplom, na kate' rem so, vsaj tako so menili, odg0 vorili na vsa odprta vprašanj0 Zvečer pa je minister Rupel Si° kovca obvestil, da se Smolle spfe jetega odgovora ni držal in je °v', sirijskemu tisku zopet posredov° nekatere netočne informacije obtožbe na ministrov račun.
Na današnji seji komisije z mednarodne odnose je poslano Jože Smole predlagal, da Kan Smolleja ne bi imenovali za čas tnega konzula v Celovcu, vena° se je komisija odoločila, da b°d primer natančno raziskali in vS pomembne odločitve sprejeli 01 naslednji seji.
Zunanje ministrstvo je za P° novni obisk vladne delegacije ° Dunaju zvedelo iz časopisov, 1 članom komisije še povedal 0 Dimitrij Rupel. Poslanec Borut Pa, hor je za zapisnik seje predlog0’ da se mora »tako nerazumno n° sodelovanje vlade z zunanjim °° nistrstvom na področju medn rodnih odnosov prenehati«. t
Komisija je sklenila, kar p° bilo prvič,
da mora vlada, zlo5.. njen predsednik, vse zunanjep01 tične dejavnosti uskladiti z
njim ministrstvom. (STA)
Danes nova seja deželne skupščine
Občni zbor ZSO na Koroškem v znamenju kadrovskih sprememb
Marjan Sturm predsednik
Izhodišča za program zveze ”Proti nacionalizmu in za večkulturnost“
TRST Danes bo znova zasedala deželna skupščina. Dopoldne bo razprava o torkovih program-i	skih izjavah novega predsednika
j	deželne vlade Vinicia Turella, v
,	katero bo posegel po en svetova-
j	lec vsake politične skupine. Po-
poldne pa bodo vzeli v pretres ustanovitev dveh novih svetovalskih komisij (za tržaško metropolitansko območje oz. mestne cone in okolje) ter predlog o oklicu refe-;	rendumov za odpravo ministrstev
i	za Jug, državne udeležbe, indus-
i	trijo, kmetijstvo in turizem (njiho-
ve upravne pristojnosti bi pripad-i le deželam, država pa bi obdržala programatorsko-usmeritvene naloge). Debata bo vseobsegajoča, volitve pa seveda ločene po temah. Danes bi morali tudi izvoliti podpredsednika skupščine, ki bo nasledil Diega Carpeneda (KD), kandidata v parlament.
Med reakcijami na Turellovo programsko listino velja omeniti oceno predsednika deželne sveto-
valske skupine DSL Renza Trava-nuta, ki je v tiskovnem sporočilu »glede na kvantiteto in kvaliteto načrtovanih pobud, vsebovanih v programskem poročilu« potrdil kritično oceno o dosedanjem delu te politične večine in Biasuttijeve-ga odbora. Za uresničitev vsega, kar je navedel Turello, ne zadostuje sklepni del zakonodajne dobe, meni Travanut, zato je treba opredeliti prioritete, ki naj stremijo k razvoju demokracije, k zaščiti državljanskih pravic, k izpeljavi reform in k finančni sanaciji. Nekaj od tega je že zapopadenega v Turellovem poročilu, vprašanje pa je po Travanutovih besedah, ali bo večina to sposobna realizirati. DSL bo z njo vsekakor konstruktivno sodelovala, je zagotovil.
Načelnik Zelene liste Federico Rossi pa je pozval k sklicu izredne in nujnostne seje deželnega sveta, ki naj se posveti izključno vprašanju slovenske manjšine v Italiji.
CELOVEC — Zveza slovenskih organizacij na Koroškem je minulo soboto na občnem zboru v Celovcu zastavila programske smernice za bodočo mandatno dobo, zasedanje samo pa se je zaključilo v znamenju dveh osnovnih novosti: za novega predsednika je bil izvoljen dosedanji tajnik organizacije dr.Marjan Sturm z upravnim odborom, ki ga sestavlja skoro povsem nova ekipa. Druga novost je programskega značaja in jo vsebuje programski dokument z naslovom »Proti nacionalizmu in za večkulturnost«, ki sta ga kot izhodišče za razpravo v ZSO predstavila Joža Messner in Marjan Sturm.
Zasedanje je potekalo v vzdušju dokajšnjih razhajanj v dosedanjem vodstvu ZSO, ki so prišla do izraza bodisi v poročilih predsednika in tajnika, kakor tudi v razpravi. Problem, ki je bil vseskozi v ospredju, je obstajal v različnih pogledih na vsebinsko zasnovo in organizacijsko strukturo zveze, ki je po mnenju tako predsednika kot tajnika in mnogih razpravljalcev zašla v določeno stihijo. V razpravi je vsekakor prevladovalo mnenje, da mora organizacija, če hoče ohraniti in še nadalje razvijati svojo vlogo v življenju koroških Slovencev, dobiti bolj razpoznavno in dogajanju primerno identiteto.
Predsednik inž. Feliks VVieser se je v analizi minule mandatne dobe osredotočil na velike spremembe, do katerih je prišlo v evropskem dogajanju, pri katerih sta z neposrednim vplivom na razmere Slovencev v Avstriji odigrali odločilno vlogo razkroj bivše Jugoslavije in osamosvojitev Slovenije. VVieser je podčrtal pomen plebiscitarne volje slovenskega naroda do svoje suverene države, ki je ravno v teh dneh doživela široko mednarodno priznanje. Izrazil je željo, da bi se nova matična država, ki stoji pred velikanskimi nalogami in globalnimi spremembami, uveljavila v evropskem prostoru kot samostojen subjekt, široko odprt vsem demokratičnim tokovom.
Za dogajanje na Koroškem je v tem času bilo značilno pojavljanje neugodnih znakov. Volilne zmage svobodnjakov, odrekanje pravice do svobodne rabe slovenskega jezika v javnosti, poskusi ločevanja na šolskem področju, napadi na koroške partizane, izseljence in antifašiste, vse to so pojavi, s katerimi so se morali Slovenci na Koroškem ponovno soočati. Kljub negativnim pojavom pa je Wieser opozoril na po-
men dejstva, da se mnogi vidni predstavniki Avstrije in Koroške zavedajo, da je druga avstrijska republika nastala na antifašističnih temeljih.
Wieser se je zavzel za takšno ZSO, ki naj ostane nadstrankarska, strokovna narodnopolitična organizacija, katere osnovni cilj mora biti skrb za narodno enakopravnost in sožitje v deželi, hkrati pa združevati Slovence neglede na svetovnonazorsko prepričanje. V tem smislu je predsednik izrazil kritično oceno delovanja ZSO, začenši s kritiko o pomanjkanju dialoga in usklajevanja različnih stališč znotraj zveze. Dejal je, da se je ZSO pri raznih volitvah obnašala nespretno in se pustila pogosto povleči v volilno in
Dr. Marjan Sturm
strankarsko obračunavanje znotraj narodne skupnosti. Dialog z Narodnim svetom koroških Slovencev je skoraj popolnoma zamrl in tudi odnosi z vodilnimi demokratično izvoljenimi predstavniki v Sloveniji so bili preskromni. Delovanje ZSO je predsednik ocenil kot nefleksibilno in tudi organizacijsko pomanjkljivo, izpostavil pa je tudi serijo uspehov, ki kljub težavam niso izostali. Zlasti je pozitivno ocenil odnose z demokratičnimi in za manjšinska vprašanja občutljivimi silami v avstrijski družbi, uspehe na šolskem področju, napredek na področju slovenskih radiotelevizijskih oddaj in uspehe pedagoškega združenja.
Tajnik Marjan Sturm je v svojem poročilu zavrnil nekatere kritike
predsednika, vendar je bil v obravnavi vprašanj, s katerimi se je v minuli mandatni dobi soočala organizacija, prav tako kritičen, pa čeprav z nekaterimi drugačnimi poudarki. Glede šolskega vprašanja je na primer dejal, da je razvoj dogodkov v zvezi z ločevalnim zakonom vnesel med koroške Slovence hudo diferenciacijo in malodušje. Polemičen je bil do Narodnega sveta, ki se je pragmatično odločil, da pristane na predlagani ločevalni model in sodelovanje s Haiderjem. Tudi sam se je zavzel za nadstrankarsko vlogo ZSO, kar izhaja iz dejstva da so koroški Slovenci strankarsko različno opredeljeni in jih ni moč zreducirati na eno stranko. To pa ne pomeni, da je ZSO do politike strank v zvezi z narodnimi vprašanji indiferentna.
Sturm je glede dogodkov v Sloveniji od demokratičnih volitev dalje dejal, da jih je ZSO pozdravila iz dveh razlogov: iz načelno demokratičnega in zaradi tega, ker so s tem izgubili vso verodostojnost argumenti nacionalistov, ki so dolgo govorili o komunistični nevarnosti z juga. Sturm pa je ob tem izrazil razočaranje nad dejstvom, da je nova slovenska oblast po domačih merilih ocenjevala koroške slovenske organizacije.
Tajnik je v nadaljevanju svojega izvajanja izpostavil mnenje, da je v zadnjih dveh letih znotraj narodne skupnosti prišlo do krize konceptov, ali drugače povedano, do različnih gledanj med ZSO in NSKS. Zavzel se je za programsko razpravo, ki naj bi koroške Slovence v temeljnih vprašanjih pripeljala do enotnega gledanja. Za bodočo mandatno dobo organizacije je predstavil že omenjeni progam z naslovom »Proti nacionalizmu in za večkulturnost«, ki predstavlja izhodišča za razpravo med članstvom zveze. (Na vsebino dokumenta se bomo povrnili v eni izmed prihodnjih številk dnevnika, op.ur.).
Po dokaj polemični razpravi, iz katere je bilo jasno razbrati razhajanja v vodstvu ZSO, so bile volitve, na katerih sta se predstavili dve listi, na katerih sta kandidirala za predsednika Marjan Sturm in Franc Kukoviča. Z občutno večino je zmagala lista Marjana Sturma, ki je tako postal novi predsednik ZSO, izvršni odbor pa bodo sestavljali še tajnik Mirko VVakounig, podpredsednika Franci Zwitter ml. in Sonja VVakounig ter blagajničarka Geli Schellander.
Videmski ANPI v boj za porast demokracije
VIDEM — Bivši furlanski partizani, člani videmskega pokrajinskega VZPI-ANPI, ki združuje dobrih 4.000 imen, so naveličani družbeno-političnih dogajanj v Italiji: Dovolj z vsakodnevnimi napadi na republiško ustavo, dovolj z degradacijo politike, predvsem pa dovolj z žalostnim spektaklom kakor ga imenuje pokrajinski predsednik ANPI Federico Vincenti — ko hodi predsednik republike vštric z misovci.
To ostro stališče je zavzelo vseh enainštirideset članov pokrajinskega odbora ANPI in ga strnilo v listino, ki so jo soglasno odobrili; takšno soglasje med njimi glede političnih problemov je bilo v preteklosti le redkokdaj zaslediti. Anpijeva diagnoza je huda, predsednik Vincenti govori o »splošni nevarnosti« in opominja: »Preprečiti je treba, da bi zdajšnja zmedena in neznosna situacija
privedla do vse množičnejših pritiskov in kvalunkvističnih, desno naravnanih agregacij, ki stremijo za drugo republiko brez zgodovine in demokratičnih principov, dovzetno za avtoritarne rešitve... Tudi fašizem je naslonil avojo akcijo na pretvezo, da je treba narediti red in doseči socialni mir.« Pozivi ne zadostujejo več, zatrjujejo pri Anpiju in v isti sapi napovedujejo »specifično obvezo«, da bodo osnovali lasten, avtonomen predlog, kako obvarovati republiško ustavo; dodajajo tudi, da bo tak predlog naletel na široko soglasje.
Nekdanji partizani, ki so v odporniškem gibanju gradili demokratično republiko, so torej zdaj pripravljeni to republiko kar najodločneje braniti na politični ravni — tudi ob priložnosti bližnjih, aprilskih političnih volitev.
Delegacija DSL je na Hrvaškem
ZAGREB — Danes se mudi že drugi dan na Uradnem obisku v Zagrebu delegacija Demokratične stranke levice, ki jo vodita odgovorni za mednarodne odnose Piero Fassino in poslanec Gianni Cer-vetti.
Delegacija, v kateri so še tržaški poslanec VViller Bordon, evroparlamentarec Giorgio Rossetti in tajniki DSL za Furlanijo, Trst in Marke, se je sešla s Tudjmanom in drugimi vidnimi zastopniki oblasti in voditelji demokratičnih strank. Danes pojde še na Beko, kjer se bo sestala s predstavniki tamkajšnje Skupnosti Italijanov. Podoben obisk je odposlanstvo DSL opravilo novembra lanskega leta v Ljubljani.
Ob praznovanju sv. Frančiška, zaščitnika novinarjev
Videmski nadškof Battisti bo sprejel jutri časnikarje
VIDEM — V okviru pobud ob prazniku sv. Frančiška, zaščitnika novinarjev, bo "Centro Comunicazioni Sociali" v Vidmu pripravil jutri, 24. januarja, ob 17.30 na sedežu videmske Trgovinske zbornice (Trg Venerio), srečanje z videmskim nadškom Alfredom Battistijem, ki bo spregovoril o perspektivah Furlanije ob vstopu v tretje tisočletje.
Nadškof Battisti bo odgovarjal na vprašanja odgovornih urednikov Messaggera Veneta Vittorina Melonija, Gazzettina Giorgia Laga, deželnega sedeža RAI Fulvia Molinarija in Telefriulija Renza Luzzi Contija. Koordinator večera bo odgovorni urednik tednika La Vita Cattolica Duilio Corgnali. (R.P.)
Sodna razprava proti Evi Klotz do šele 1. aprila
Trentin se bo sestal z zastopniki manjšin
Ciklus predavanj v Vidmu
»Kako izvažati
a V • V V
na nova trzisca«
BOČEN — Kakor je bilo predvideti, so zaradi odsotnosti snega branilca odložili šele na L april sodno obravnavo proti aktivistki Evi Klotz, ki se zavzema za ločitev Južne Tirolske od Italije, in bivšemu direktorju "Zeha" Toniju Ebnerju.
Proces je v zvezi z intervjujem, ki ga je opravila deželna ^svetovalka Eva Klotz o Christianu Kerblerju: Klotzova je tedaj trdilg, da se je Kerbler, ki so ga obsodili zaradi uboja Lui-sa Amplatza v Val Passirii in ki naj bi veljal za agenta italijanske tajne službe, pred nedavnim vrnil v Južno Tirolsko, pa 9a kljub temu niso aretirali.
PORDENON — Na pobudo deželnega tajništva sindikalne organizacije CGIL bo jutri, 24. januarja, pri kulturnem središču "Aldo Moro" v Cordenonsu (Pordenon) zasedanje o temi: Pobude CGIL za nove oblike soudeležbe in enotnih predstavništev na delovnih mestih.
Zasedanje bo uvedel ob 9.30 deželni tajnik omenjenega sindikata Graziano Pasgual, ob 10. uri bo spregovoril senator Gino Giugni, ob 10.30 bo splošna razprava, ob 12. uri Giugnijeva replika, ob 12.30 pa zaključni poseg vsedržavnega generalnega tajnika CGIL Bruna Trentina, ki bo trajal približno eno uro.
Popoldne bo odpotoval Bruno Trentin v Tržič, kjer se bo ob 16. uri v Hotelu Sam sestal z delegacijo italijanske manjšine na Slovenskem in Hrvaškem ter s predstavništvom slovenske narodnostrne skupnosti v Italiji. Poleg seznanitve z razmerami, v katerih živijo manjšine, bodo tedaj tudi podpisali protokol o soglasju med vsedržavnim in deželnim vodstvom CGIL ter ustreznimi organizaijami za okrepitev vzajemnih odnosov in za natančnejšo opredelitev nadaljnjega sodelovanja.
VIDEM — Videmski izvozni konzorcij — Consorzio Udine Ex-port prireja ciklus strokovnih izpopolnjevalnih predavanj za menadžerje in izvoznike iz sklopa furlanskega Združenja industrij-cev (Assindustria) v vidiku odprtja vzhodnoevropskih tržišč. Gre za tečaj z naslovom "Kako izvažati", ki se bo začel danes ob 9.30 v Palači Torriani.
Danes bodo spregovorili o carinskih problemih in o problematiki, ki je povezana po eni strani z združitvijo zahodnoevropskega tržišča v letu 1993 in po drugi strani z značilnostmi nove ekonomske stvarnosti v vzhodnih in srednjih državah evropske celine.
V Reziji in Benečiji včeraj ni bilo hudega zaradi snežnih padavin
ČEDAD — Sneženje, ki je v včerajšnjih jutranjih urah zajelo tudi Furlanijo-Julijsko krajino, ni na Videmskem doseglo tiste jakosti, ki so jo napovedovali vremenoslovci. Le v redkih krajih je snežna odeja pobelila pokrajino, skoraj povsod je namreč močan veter sproti odstranjeval znežinke.
Kar zadeva varnost na cestah, niso še sprožili alarmnega stanja, saj so glavne prometnice čiste in promet poteka skoraj povsem normalno. Edino v severno-vzhodnih predelih Videmskega je zneženje povzročilo določene zastoje v prometu, ki pa niso povzročili večjih težav.
V Čedadu so prve snežinke začele padati okoli 11. ure. Kaj kmalu pa so močni sunki vetra razpršili oblake in v času, ko poročamo, je položaj povsem normalen.
Nekoliko drugače je v Tipani, kjer je sneg pobelil pokrajino in povzročil delne težave v prometu, podobno kot v Reziji. Močan veter je ljubiteljem bele opojnosti prekrižal račune na Tolminskem, kjer sneži le v goratih predelih. Podobno je tudi na Trbiškem, kjer je sicer sneženje močnejše in začelo je že v torek zvečer. Na županstvu so nam povedali, da pričakujejo še obilnejše padavine, in vse kaže, da se ljubiteljem smučanja obeta zanimiv konec tedna.
Vsi gorski prelazi v deželi so odprti, potrebna pa je avtomobilska zimska oprema. Verige svetujejo vsem, ki bodo v teh dneh potovali. Ni namreč izključeno, da bo v naslednjih dneh sneg resnično pokazal zobe, kakor tudi napovedujejo vremenoslovci.
Temperature v goratih predelih so dokaj nizke. Včeraj zjutraj so na Nevejskem sedlu namerili -11 stopinj Celzija, -8 pa na Trbižu in na Piancavallu.	RUDI PAVŠIČ
Pogovor s prof. Volčičem ob nocojšnjem občnem zboru inštituta
SLORI pred zahtevnimi nalogami in pred nujno notranjo preosnovo
V Gregorčičevi dvorani v Trstu bo nocoj z začetkom ob 18. uri redni in izredni občni zbor Slovenskega raziskovalnega inštituta (SLORI), ki bo zelo pomemben za usodo te za manjšino zelo važne strokovne ustanove. Na občnem zboru bodo med drugim ob navzočnosti notarja spremenili nekatere člene statuta, najpomembnejše novosti vsekakor zadevajo notranjo reorganizacijo, ki bo odslej naprej slonela na točno začrtanih pristojnostih upravnega odbora, znanstvenega sveta in direktorja. SLORI šteje trenutno 127 članov, od teh jih je deset dopisnih (v glavnem gre za strokovnjake iz Slovenije), tako da bo imelo nocoj volilno pravico 117 članov iz tržaške, goriške in videmske pokrajine, ki so vabljeni na polnoštevilno udeležbo, saj je za revizijo statuta nujno potrebna dvotretjinska večina.
Profesor Aljoša Volčič, ki predseduje upravnemu svetu SLORI vse od njegove ustanovitve, nam je v predstavitvi občnega zbora uvodoma povedal, da so se upravitelji skrbno pripravili na dre višnjo skupščino. Finančna kriza, ki pesti inštitut, ter spremenjene politične razmere, v katerih se je znašla naša manjšina, zahtevajo, da se tudi ta ustanova prilagodi novim časom in novim zahtevam. »Ne gre namreč pozabiti, da je SLORI zlasti po odobritvi deželnega zakona, ki na osnovi državnega normativa o obmejnih področjih namenja finančna sredstva manjšinskim ustanovam, v glavnem odvisen od javnih podpor«, je dejal Volčič, ki nam je orisal projekt za preosnovo inštituta. V upravnem odboru naj bi poleg pred-
Aljoša Volčič
štavnikov SKGZ in SSO sedeli tudi slovenski deželni svetovalci, saj je prav Dežela tista, ki bo dala na razpolago denar. Posebno vlogo bo vsekakor igral znanstveni svet, sestavljen iz izvedencev, ki bo strokovno usmerjal delo inštituta. To telo sicer že obstaja, po novem pa bo dobilo jasne in predvsem konkretne kompetence. Upravni odbor in znanstveni svet bosta imela svoja predsednika, tretja ključna funkcija pa bo ravnatelj, ki bo igral vlogo povezovalca takorekoč med politiki in med strokovnjaki.
Letni stroški (v sedanji sestavi zaposlenih) za poslovanje inštituta, ki ima podružnice v vseh treh pokrajinah, kjer živijo Slovenci, znašajo približno 650 milijonov lir, prihodkov pa je približno za 550 milijonov lir, od katerih je 300 mi-
lijonov iz redne deželne dotacije. Gre torej za razliko 100 milijonov lir, ki jo bo treba kriti, ali z redukcijo stroškov ali pa seveda s pridobivanjem novih sredstev. »Situacija gotovo ni rožnata, niti pa tako drastična kot bi kazalo na prvi pogled. Nekaj bo treba najbrž zreducirati in to na osnovi sanacijskega projekta, ki bo moral strogo upoštevati določen finančni okvir, od katerega upravitelji po novem ne bodo mogli na noben način odstopati«, je še povedal Volčič. Dosedanji upravni odbor je s pomočjo krovnih organizacij že izdelal vrsto predlogov kako premostiti krizo, vse sklepe (tudi tiste boleče) pa bodo najbrž sprejeli novi upravitelji. O tem bo vsekakor gotovo tekla beseda na današnjem občnem zboru, kjer bomo najbrž slišali tudi mnenja uslužbencev, ki so se v zvezi s krizo SLORI pred božičem oglasili z javnim odprtim pismom.
Pa še beseda o pluralizaciji naših ustanov, o kateri se v tem‘času dosti govori in razpravlja. »Tudi v SLORI seveda obstaja potreba po večji odprtosti in po večjem notranjem pluralizmu. Ne gre pa pozabiti, da je naš inštitut od vsega začetka stremel po pluralizmu, a izhajajoč iz načela, da znanost ni in ne sme biti politično obarvana. SLORI res potrebuje politično pomoč, potrebuje pa predvsem strokovno pripravljenih in sposobnih ljudi, da bo lahko z večjim zagonom izpolnjeval naloge, za katere je bil ustanovljen in ki še danes opravičujejo njegov obdstoj«, nam je ob koncu razgovora dejal prof. Volčič.	c T
Izvolili so ga na seji strankinega vodstva
Giorgio Canciani prvi pokrajinski tajnik SKP
Giorgio Canciani je prvi pokrajinski tajnik Stranke komunistične prenove (SKP). Izvolili so ga z veliko večino glasov (glasovanje je bilo tajno) na prvi seji strankinega pokrajinskega političnega odbora na osnovi formalnega predloga, ki ga je iznesel nekdanji poslanec Antonino Cuffaro, deželni koordinator SKP in predsednik vsedržavne verifikacijske komisije. Cancia-nijeva izvolitev za tajnika je prišla precej nepričakovano, saj sta bila do zadnjega kandidata za to funkcijo mlajša voditelja Dennis Visioli in bivši tajnik ZKMI Jacopo Veni-er, ki je bil izvoljen za pokrajinskega podtajnika. Novi sekretar SKP je precej znana politična osebnost, saj je dolgo let opravljal vodilne funkcije v nekdanji KPI, kjer je veljal za pristaša milanskega senatorja Armanda Cossutte. Skupno s Faustom Monfalconom je bil v najbolj »vroči« fazi pred preosnovo KPI v DSL med najbolj zvestimi zagovorniki Cossutove kongresne resolucije, ki je na Tržaškem v sorazmerju z ostalimi kraji v državi imela veliko pristašev. Canciani je trenutno član upravnega odbora pristaniške ustanove.
Novo pokrajinsko vodstvo SKP poleg Cancianija in Venierja sestavljajo še Fausto Monfalcon (predsednik), Caflo Canciani, Artu-ro Calabria, Roberto Burlo, Jelka Gerbec, Marita Lauri, VValter Lu-nardelli, Sergio Minuttillo, Stojan Spetič, Dennis Visioli in Bruna Zorzini. Funkcijo blagajnika bo opravljal Sergio Perini, strankin izvršni odbor (tajništvo) pa sestavljajo tajnik, podtajnik, blagajnik, Visioli (urednik glasila »Na levo«) ter bivša senatorka Gerbčeva. V svoj-stvu deželnega koordinatorja stran-
Giorgio Canciani
ke pa bo delovanju tega telesa vseskozi sledil tudi Cuffaro.
Novokomunistična stranka se bo predstavila na parlamentarnih in na tržaških upravnih volitvah. O kandidaturah bo tekla beseda v prihodnjih dneh, ko bodo najbrž-znana tudi imena vsaj vodilnih kandidatov. Že sedaj pa lahko rečemo, da bo med kandidati (za senat in najbrž tudi za poslansko zbornico) senator Stojan Spetič, o katerem se govori, da bo kandidiral tudi v nekaterih drugih volilnih okrožjih v državi. Spetič je trenutno tudi podpredsednik senatne skupine SKP. Med kandidati bo morda tudi Cuffaro, ki je na nedavnem pokrajinskem kongresu stranke dejal, da bo glavni cilj SKP na tržaškem in v deželi ponovna izvolitev senatorja Spetiča v rimski parlament.
SKGZ: načrt Občine Trst o združevanju rajonskih svetov je povsem nesprejemljiv
Vodstvo slovenske kulturno gospodarske zveze je na zadnji seji poleg aktualnega vprašanja pogajanj o manjšinski zaščiti obravnavalo še druge teme, med katerimi je bil še zlasti v ospredju sklep tržaške občinske uprave o združevanju rajonskih svetov.
Ukrep so člani izvršnega odbora odločno obsodili, saj ga je občinski odbor sprejel s sumljivo naglico, v položaju, ko zaradi napovedanih predčasnih volitev tržaška občinska uprava niti nima več verodostojne politične legitimacije za tako pomembne odločitve.
Očitno je, da bi bili Slovenci s tako reorganizacijo izrinjeni iz decentraliziranih upravnih enot mestnega središča in okolice, se pravi ravno iz tistih predstavništev, v katerih so se v zvezi z javno rabo slovenščine pojavljali spori in dolgoletne kontestacije. Argument, da gre pri tako zastavljenem združevanju rajonskih svetov zgolj za »racionalizacijo«, še zdaleč ni prepričljiv, kajti o samem predlogu združevanja je bilo že pred časom izraženo splošno neza-
dovoljstvo prebivalstva, saj gre tudi po administrativni plati za poskus združevanja povsem različnih interesov. Tako se sprejeti ukrep povsem izneverja duhu zakona 142.
Vsekakor poteza tržaške občinske uprave, po kateri naj bi bilo v bodoče le pet rajonskih svetov namesto sedanjih dvanajstih, postavlja pred izvršeno dejstvo tudi same rajonske svete, ki o predlogu doslej niso imeli možnosti razpravljati. Manever se tudi po izjavah nekaterih političnih predstavnikov odvija ravno v zvezi z rabo slovenščine, ki bi tako bila izrinjena na kraško planoto. Prevladuje torej duh za našo skupnost neprejemljivega zaščitnega »osnutka Maccanico«, manjšinskim pravicam pa naj bi bil pod pretvezo reorganizacije zadan nov udarec.
Člani izvršnega odbora so nato razpravljali o poteku načrta za reorganizacijo zveze, ki prehaja v sklepno fazo in bo dokončno nared ob pomladanskem občnem zboru SKGZ.
Tudi svetoivanski rajonski svet zavrnil predlog odbornice Pittoni
Protinapad rajonskih svetov tako bi lahko poimenovali odgovor teh najmanjših upravno-posvetovalnih teles tržaške občine na sklep občinskega odbora, da skrči število rajonskih svetov od sedanjih dvanajst na pet novih. V torek je svetoivanski rajonski svet z veliko večino (le en svetovalec se je vzdržal) odobril dokument, v katerem protestira zoper način in metodo združevanja rajonskih svetov. Včeraj so o istem žgočem vprašanju razpravljali na seji rajonskih svetov za Zahodni Kras, Skedenj-Čarbolo in Rojan-Greto-Barkovlje. Namen teh sej je na dlani: preprečiti, da bi tržaški občinski svet na svoji jutrišnji zadnji seji pred nameravanim razpustom odobril sklep uprave in s tem zadal »smrtni udarec« sedanjim rajonskim svetom.
Svetoivanski rajonski svet je izglasoval dokument, ki ga je poslal vsem svetovalskim skupinam v tržaškem občinskem svetu. V njem protestira zoper metodo tržaškega občinskega odbora, ki je pripravil predlog sklepa za združitev rajonskih svetov v nesprejemljivem času in na nesprejemljiv način. Pri tem sploh ni upošteval inštrumentov za pravno vodenje rajonskih svetov, ki jih predvidevata občinski statut in občinski pravilnik. Prvi naj bi predvideval funkcijo novih rajoskih svetov, drugi pa pristojnosti. V dokumentu svetoivanski rajonski svet ugotavlja, da občinska uprava sploh ni vzela v poštev delovanja svetov in se zato izreka proti sklepu o novi porazdelitvi rajonskih svetov, tudi zato, ker jih občinska uprava ni motivirala. Ob tem, ko izraža negativno mnenje o sklepu občinske uprave, svetoivanski rajonski svet poziva predstavnike političnih sil v občinskem svetu, da podprejo njihovo stališče na jutrišnji občinski seji.
Recept Zelenih za demokratizacijo na Hrvaškem
Poslanec Zelenih v hrvaškem Saboru Nikola Viskovič se je včeraj mudil v Trstu na povabilo tukajšnje Zelene alternativne liste. Na tiskovni konferenci na tržaškem sedežu tiskovne agencije ANSA je spregovoril o sedanjih razmerah na Hrvaškem in ugotovil, da se proces demokratizacije v tej državi odvija zelo počasi. Spričo vojnih razmer skušajo večinske sile minimizirati medsebojne razlike, je med drugim dejal Viskovič, medtem ko se Zeleni zavzemajo z graditev takšnega političnega sistema, ki bi bil vreden komaj doseženega mednarodnega priznanja. Viskovič, ki je doma iz Splita in se je v Trstu ustavil na poti v Španijo, kjer se bo udeležil nekaterih pacifističnih pobud, je naštel, kaj vse bi bilo treba storiti, da bi bila nova država resnično demokratična: definirati pravni in sodni sistem, okrepiti oblast parlamenta, spremeniti sedanji večinski volilni sistem v proporčnega, demokratizirati sredstva obveščanja, izvesti resnično upravno decentralizacijo in izboljšati medetnične odnose. Kot Zeleni pa je seveda poudaril tudi nujnost posvečanja večje skrbi okolju, ki ga je vojna močno prizadela.
ZSKD za avtobusni prevoz na milansko manifestacijo za mir
Kot smo že napovedali, bo v soboto v Milanu vsedržavni shod pod geslom Proti rasizmu - za Evropo pravic, solidarnosti in sožitja, katerega pobudnik je vsedržavna konfederacija ARCI. Zveza slovenskih kulturnih društev je pristopila k pobudi in v sodelovanju z oporečniško službo organizirala v ta namen avtobusni prevoz, da bi bila slovenska prisotnost čimbolj organizirana in številna. Za informacije in prijave lahko interesenti telefonirajo na ZSKD (telefon 635626) od 9. do 12. in od 16. do 18. ure.
Dežela bo preverila svoje posege v korist ostarelega prebivalstva
V kongresnem centru na Pomorski postaji bo v ponedeljek zasedanje, ki ga prireja deželno ravnateljstvo za zdravstvo na temo: "Ostareli: možen načrt - analiza eks-perimentacije". Zasedanje bo odprl deželni odbornik za zdravstvo Brancati, nakar se bodo razpravljale! lotili nekaterih tem, ki zadevajo vprašanje ostarelih v državnem in deželnem načrtovanju. Po mnenju odbornika Brancatija je ta eksperimentacija važnega pomena, ker bo Dežela na tak način preverila pravilnost svojih posegov na tem področju glede na potrebe ostarelega prebivalstva. Da gre za važno vprašanje je dovolj zgovoren le podatek, da je v F-JK 19,5 odstotka ostarelega prebivalstva, na vsedržavni ravni pa vsega skupaj 14,5 odstotka. Kar pa se v naši Deželi stalno veča, je segment takoimenovanih "velikih ostarelih":
statistike kažejo, da je v F-JK več kot polovica ostarelih (pri tem so všteti starejši od 65 let) že presegla mejo 75 let. Zaradi tega je to soočanje zelo aktualno glede na primernejše načrtovalne in operativne instrumente, s katerimi priskočiti na pomoč prizadetemu prebivalstvu. Leta 1990 je deželni odbor začrtal smernice za zaščito ostarelih oseb, del lanskega leta pa je posvetil eksperimentiranju in iskanju novih intervencijskih metod za pomoč tem osebam z zdravstvenega vidika.
Deželna uprava bo vsekakor proučila izkušnje, ki so jih že konkretizirale nekatere Krajevne zdravstvene enote in na tej osnovi bo nato ukrepala. Zaveda se namreč, da so socialno šibkejši sloji še najbolj potrebni te pomoči na zdravstvenem področju.
Sprožiti jo namerava deželna uprava FJK
Kampanja za preprečevanje kardio-vaskularnih obolenj
Lahko rečemo, da si Dežela jemlje k srcu zdravje prebivalstva. Na tem področju je med prvimi v državi zaradi učinkovitosti njenega zdravstvenega načrta, sedaj pa je deželni odbor sklenil odpreti širšo kampanjo o preventivnem zdravljenju kardio-vaskularnih obolenj, ki povzročajo 46 odstotkov smrtnih primerov, 35 odst. invalidnin, 12 odstotkov teh bolnikov pa se mora zateči na zdravljenje v bolnico. Odtod načrt za preventivno zdravljenje kardio-vaskularnih bolezni, na osnovi katerega bo Dežela poskrbela za potrebne socialne in zdravstvene pogoje, ki bi preprečili te tako nevarne in razširjene bolezni. S preventivnim namenom bo mobilizirala vse prebivalstvo!: aktivirala bo zdravstvene prezidije in specializirane strukture. Predvsem pa bo izpeljala akcijo, s katero bo sprotoma informirala prebivalstvo in omogočila ustvaritev "kulture" o preventivi kardio-vaskularnih obolenj, s tem da bo skušala spremeniti način življenja prebivalstva.
Danes spet občinska seja
V	Nabrežini morda štafeta Caldi-Brezigar
V	devinsko-nabrežinski občini se bodo morda v zadnjem trenutku izognili komisarski upravi in torej predčasnim upravnim volitvam. Konkretnega sicer še ni ničesar, vse kaže pa, da bodo danes ali jutri (sklicani sta dve občinski seji) vendarle izvolili novo upravo in za župana potrdili socialista Vittorina Caldija.
Novost naj bila županska štafeta Caldi-Brezigar, v zameno za katero bi se Slovenska skupnost odpovedala enemu odborniškemu mestu (v prejšnji upravi je imela tri odbornike) v korist demokristjanov, tako da bi bil morebitni novi odbor takole sestavljen: župan Caldi (PSI), trije odborniki KD, dva odbornika PSI in en odbornik SSk. To je sicer samo hipoteza, nad katero ima največ pomislekov in političnih rezerv KD, kjer so nekateri vsekakor še vedno prepričani, da so predčasne volitve edini izhod za premostitev krize. Pogajanja se vsekakor odvijajo tako na krajevni kot na pokrajinski politični ravni.
Kot rečeno, je občinska seja sklicana za danes in za jutri, v nedeljo pa dokončno zapade dvomesečni zakonski rok za izvolitev novega župana in novega odbora. Cal-dijev odstop je v vsakem primeru nepreklicen.
Tanka snežna odeja je v jutranjih urah prekrila tržaško pokrajino
Sneg in poledica včeraj dopoldne povzročila težave v prometu na podeželju in v mestu
Vremenoslovci so se tokrat bridko ušteli. V torek so napovedovali burjo in izključili možnost snežnih padavin, vreme pa je vse njihove napovedi postavilo na glavo. Burja je sicer tudi včeraj močno pihala, v jutranjih urah pa je v brk znanosti sneg pobelil kraško planoto in tudi višje predele mesta. Sneg in led sta povzročila dopoldne velike preglavice avtomobilistom, zmešala sta štrene avtobusnemu prometu, botrovala sta vrsti na srečo manjših prometnih nesreč, popoldne, ko je sneženje poleglo, pa se je položaj vendarle toliko izboljšal, da se je vsaj kar se prometa tiče — vse vrnilo v skorajšnjo vsakdanjost (le burja je — čeprav z manj silovitimi sunki kot v torek nadaljevala svojo žvižgajočo pesem).
Sneg je začel včeraj naletavati malo pred osmo uro. V dobri uri je tudi zaradi zelo nizkih tempera-
tur (na Krasu so ponoči izmerili do minus 9 stopinj Celzija) prekrila Kras, Breg in višje predele mesta tanka, a za promet zelo nevarna plast snega. Bela odeja je takoj povzročila težave prometu. Avtomobili so začeli predvsem na klancih in rebrih poplesavati po cestišču, mnogi so končali na cestah počez. Najhujše je bilo na Tr-biški cesti in na cestah, ki s planote vodijo v mesto. Tovornjaki so se po zasneženih in poledenelih cestah pomikali počasi, kar je povzročilo velike zastoje. Še hujše je bilo na tistih prometnicah, ki se s Krasa spuščajo v Trst. Promet po Ul. Commerciale, Ul. Marchesetti in Cesti za Lonjer je bil dalj časa ustavljen ali zelo otežkočen. Podobno je bilo tudi pri Ricmanjih in cesti, ki pelje k pnevmološki bolnišnici na Trsteniku. Avtobusom, ki so peljali na Kras, so nade-
li verige, kar je tudi povzročilo nekaj zastoja. Ta prometno-avto-busni kaos je bil najhujši od devete do desete ure, zatem pa se je začel položaj počasi iz ure v uro boljšati. Opoldne, ko je prenehalo snežiti, so že vozili vsi avtobusi razen avtobusa proge št. 38, ki so jo deloma preusmerili, popoldne pa ni vozil le avtobus proge št. 12, ki pelje v gornje predele Sv. Ivana (Ul. Capofonte).
V jutranjih urah je tržaška občinska uprava takoj začela izvajati emergenčni plan za snežo nevarnost. Uslužbenci smetarske službe so začeli s tremi tovornjaki posipavati ceste s soljo, z enega tovornjaka pa so sipali protizmrzovalno tekočino. Tovornjakom so se pridružile tudi ekipe osebja smetarske službe in službe za vzdrževanje cest, ki so posegle na najbolj kočij iih mestih.
Prijetna otroška predstava v dijaškem domu
Kaj vse se lahko iz jajca izvali
Včeraj popoldne je bila v Slovenskem dijaškem domu Srečko Kosovi otroška predstava Zlatka Kriliča "Jajce", v izvedbi PDG Nova Gori-Ca- Režiserka Katerina Pegan je znala s poučno zgodbico na prijeten ^fčin prikazati, kaj vse se lahko izvali iz jajca. In tako so se z začude-nlem otrok na odru iz jajc izvalili želva, noj, kača, hobotnica, pajek, Paglavec, itd. in končno z obupanjem pričakovani piščanček. Predstave So Se udeležili otroci doma, in tudi nekateri otroci, ki so prišli v sprem-stvu staršev ter vrtec, ki ima sedež v domu.
Predstava spada med vrsto pobud, ki so v letošnjem programu a°ma in ki bodo prišle zlasti do izraza poleti na vrtu dijaškega doma.
Na sliki (foto Magajna) včerajšnja predstava v dijaškem domu.
Odbor za zaščito in pravice pešcev obtožuje in predlaga
Za mesto tudi po meri pešcev
Življenje pešcev v našem mestu ni lahko, saj ga vse agresivneje zasedajo motorna vozila vseh vrst. Opozorilo-obtožba ponovna prihaja s strani Odbora za zaščito in pravice pešcev, ki je nastal pred nekaj meseci prav zaradi postopne ogroženosti, v kateri se znajde vsakdo, ki nastopa kot pešec. Poleg že znanih ugotovitev pa je Odbor na včerajšnji tiskovni konferenci predstavil tudi vrsto predlogov, ki se nanašajo na zaščito okolja.
Do okolja bi morali imeti spoštljivejši odnos v svesti, da je od njega odvisno tudi naše zdravje: zato, pravi Odbor, bi morali izdelati natančnejši načrt, v katerem bi se lahko po stalnem merjenju in nadziranju stopnje zračne onesnaženosti v mestu opredelili za konkretne posege. Nadzor oziroma usklajevanje pa bi morali vnesti tudi v urnike javnih lokalov, ki bi morali upoštevati delovne obveznosti in želje občanov.
Najostrejši je bil seveda Odbor glede mestnega prometa: pešec, je bilo poudarjeno včeraj, ni varen niti več na pločnikih, saj tam pogosto vozijo motorna kolesa. Če
upoštevamo še, da so avtomobili parkirani že vsepovsod, potem postaja vprašljivo, kje še sploh lahko hodijo pešci, da o telesno prizadetih osebah, ki potrebujejo več prostora, niti ne govorimo posebej. Zato Odbor zahteva strožje ukrepanje glede nepravilnega oziroma divjega parkiranja, razširitev oziroma uvedbo novih »zaprtih« območjih za pešce in tudi izboljšanje mreže javnih mestnih prevozov.
Razpis za slovenske učitelje v naši deželi
Ministrstvo za šolstvo Republike Slovenije ima namen razpisati za akademsko leto 1992/93 pedagoški univerzitetni študij ob delu za slovenske učitelje v goriški in tržaški pokrajini. Predvpise sprejema Sindikat slovenske šole, Ul. Carducci 8 v Trstu, tel. 370301, do konca tega meseca po sledečem urniku: v torek in četrtek od 11.30 do 13. ure, v sredo od 15.30 do 16.30 in v petek od 16. do 17. ure.
Mestni redarji so imeli mnogo dela z urejevanjem »neurejenega« prometa. Posegli so na prizoriščih številnih prometnih nesreč, ki pa so na srečo (razen nesreče na hitri cesti pri Valmauri, o kateri poročamo na drugem mestu) terjale le materialno škodo. Te mininesreče so si bile na las podobne: avtomobilist je zapeljal po rebri navzgor ali navzdol, pritisnil je na zavore, avto je zaplesal na zasneženem cestišču in končal v ograjo, zid ali drug parkiran avtomobil.
Tudi pri Rdečem križu niso včeraj. dopoldne stali križem rok. Na poledenelem cestišču je pod sunki burje padlo na desetine ostarelih občanov. Mnogo od teh je dobilo hude poškodbe in so jih morali prepeljati na zdravljenje na ortopedski oddelek glavne bolnišnice zaradi zlomov rame, stegnenice, noge ali zapestja.
Potem ko so v torek opravili nad 50 posegov, je bil včerajšnji mrzli dan za gasilce nekoliko mirnejši. Do večernih ur so zaradi vremenske ujme posegli petnajstkrat. »V veliki večini primerov so bili to "ostanki" dela iz prejšnjega vetrovnega dne,« nam je povedal dežurni v tržaški kasarni na Trgu Niccolini. Gasilci so odstranili razpokan omet s pročelij nekaterih poslopij, lotili so se strganih televizijskih anten, strešnikov. Ob takih, ledenih dnevih so imeli navadno polne roke dela z odpiranjem poledenelih ključavnic. Včeraj na njihovo srečo niso dobili nobenega podobnega klica na pomoč.
Zaradi sedanjega ledenega mraza je tržaški župan izdal odredbo, s katero dovoljuje ogrevanje stanovanj vseh 24 ur na dan, in to vse do konca meseca. Odredba velja za ves občinski teritorij.
Na slikah: levo cesta za Bazovico, kjer je bil promet nemalo otežkočen (foto Križmančič), desno prazen Trg pri Rusem mostu, kjer se je sneg pod sunki burje kmalu spremenil v nevarno ledeno plast (foto Magajna).
Po dolgi bolezni nas je zapustil naš dragi mož, oče in nono
Edvard Štok
Pogreb bo danes, 23. t.m., ob 15.30 iz domače hiše v Povirju 20/A.
Žalostno vest sporočajo žena Sla-
Eksplodirala peč znane kavarne California Inn
, Rahle opekline na rokah usluž-in‘n^e' nekaj razbitih okenskih šip ^Precej preplaha: tako se je kon-^ 1 včeraj popoldne neljub dogaja* v znani kavarni California ,.n ha Miramarskem drevoredu, ler je eksplodirala plinska peč. avzaprav se je treba za relativ-hv v ?9e posledice dogodka za-h odločnemu posegu usluž-, nke Anne Murri por. Peres. S 0nerk° lastnika sta okrog 14.ure jPazili, da se iz peči na hodniku, d!, 6 bila pritrjena na jeklenko, V1gaj° vse višji zublji. Najprej tak Zens^ na peč zlili vedro vode, jaKoJ nato pa je Murrijeva zgrabi-s Peč z jeklenko in jo vrgla ven.
m° nekaj trenutkov kasneje je P islo do eksplozije.
Pred izhodom s hitre ceste pri Valmauri tržaški voznik zavozil v ograjo in umrl
Fulvio Jakomin
Vzroki prometne nesreče, v kateri je včeraj zgodaj popoldne umrl 42-letni Fulvio Jakomin, še niso po.vsem znane, zato še ni jasno, če gre večino krivde pripisati včerajšnjih neugodnim vremenskih razmeram. Vsekakor je bilo cestišče ob 13.40, ko so na zadnji odsek hitre ceste pri Valmauri prihiteli agenti prometne policije, mokro, vendar pa nikakor ne ledeno. Zato agenti ne izključujejo možnosti, da je Fulvia Jakomina obšla nenadna slabost ali pa je prepozno opazil ovinek pred izhodom s hitre ceste: ne glede na vzrok, zaradi katerega je Fulvio Jakomin izgubil nadzor nad avtomobilom, se je njegova včerajšnja vožnja zaključila tragično, saj se je silovi-
to zaletel v ograjo, ki razdeljuje v dvoje hitro cesto in bil pri priči mrtev.
Kot že rečeno, je do nesreče prišlo približno ob 13.40, ko po tistem odseku hitre ceste ni pripeljalo nobeno drugo vozilo. Zato očividcev, vsaj včeraj se agentom prometne policije ni javil nihče, nesreče ni bilo. Fulvio Jakomin se je rodil leta 1949 v Piranu, živel pa je v Trstu, in sicer v Ul. Gin-nastica 13. Ponesrečil se je z alfo 33, iz katere so ga morali po nesreči izvleči gasilci, ko so razrezali skrotovičeno pločevino. Jakominu reševalci niso mogli pomagati, saj je zaradi silovitosti trčenja zadobil številne poškodbe in je takoj umrl.
va, hčeri Elica in Ivica z družinama ter sestri Silva in Marija.
Povir, Koper, Gropada, Sežana, Rim, 23. januarja 1992
23. 1. 1987	23. 1. 1992
Ob 5. obletnici nenadomestljive izgube našega dragega
Agostina Jusa
se ga z ljubeznijo spominjajo: mama Nevenka, oče Pupi, teta Marica, nona Cilka in ostali sorodniki.
Maša zadušnica bo v cerkvi sv. Mohorja na Gorjanskem danes, 23. januarja, ob 17. uri.
Nabrežina, 23. januarja 1992
Urednik verskega tednika Družina predaval v DSI
Predsednik Slovenskega raziskovalnega inštituta - SLORI
sklicuje redni in izredni občni zbor inštituta
danes 23. januarja v Trstu v Gregorčičevi dvorani - Ul. sv. Frančiška 20
IZREDNI OBČNI ZOR
danes, 23. januarja, ob 18. uri
Dnevni red: sprememba statuta - (Prosimo točnost zaradi prisotnosti notarja)
REDNI OBČNI ZBOR
ob 19. uri v prvem sklicu in ob 20. uri v drugem sklicu Dnevni redil. Poročilo upravnega odbora; 2. Sprejetje obračuna in proračuna; 3. Poročilo nadzornega odbora; 4. Sprejetje novih članov; 5. Volitve upravnega, znanstvenega in nadzornega odbora; 6. Razno
H	ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA	til% TISKA	TRŽAŠKA KNJIGARNA
	predstavljata knjigo
	ROLANDOV
	STEBER
	s katero Sergej Verč vstopa v literaturo kot avtor prvega pravega kriminalnega romana na Slovenskem. O delu bo spregovoril dr. Matjaž Kmecl.
	Vabljeni v Tržaško knjigarno, Ul. sv. Frančiška 20, danes, 23. januarja 1992 ob 18. uri.
V Društvu slovenskih izobražencev je v ponedeljek predaval dr. Janez Gril, glavni urednik verskega tednika Družina iz Ljubljane, ki praznuje letos 40-letnico obstoja. Uvodoma je gost povedal nekaj zgodovinskih podatkov o verskem tisku na Slovenskem od konca prejšnjega stoletja do obdobja druge svetovne vojne in po njej. Tradicija je izredno bogata, je poudaril dr. Gril. Verski tisk je bil v Sloveniji najbolj razširjen v obdobju med obema vojnama, ko je izhajalo kar 54 različnih cerkvenih publikacij, ob koncu druge svetovne vojne pa ni bilo več nobene. Prve revije z versko vsebino, ki so začele izhajati po vojni, so nove oblasti prepovedale. Leta 1952 pa je dr. Toroš, škofijski administrator za tisti del goriške nadškofije, ki je pripadla Jugoslaviji, začel izdajati štirinajstdnevnik "Družina". Kljub številnim težavam in "kroničnemu" pomanjkanju papirja je ta novi verski list redno izhajal vse do današnjih dni. Za krajše obdobje je moral po sili razmer postati mesečnik, leta 1973 pa je "Družina" začela izhajati vsak teden.
Dr. Gril je na ponedeljkovem večeru v DSI govoril tudi o nakladi "Družine", ki je prav v zadnjem času nekoliko upadla predvsem zaradi gospodarske krize v Sloveniji, opozoril je na razvoj in novo podobo tega lista (od lani je podvojil svoj obseg, saj izhaja na 16 straneh) ter njegovo vsebino. "Družina", je dejal dr. Gril, želi predvsem aktivno spremljati in spodbujati versko življenje v Sloveniji, prizadeva si za obuditev slovenskega krščanskega izročila, podpira mlado slovensko demokracijo, skrbi za povezanost naših ljudi v zamejstvu, zdomstvu in drugod po svetu, poleg tega pa želi biti tudi objektiven kritik sedanjega stanja tako v cerkvi kot v družbi. Med občinstvom in gostom se je ob koncu predavanja razvila razgibana razprava, (hj)
Pripravljalni tečaj za vzgojiteljice
Sindikat slovenske šole prireja pripravljalni tečaj za vzgojiteljice, ki se udeležujejo natečaja tržaškega šolskega skrbništva za vstop v stalež v slovenskih otroških vrtcih. Tečaj se bo začel 29. januarja, potekal bo dvakrat tedensko v poznem popoldanskem času (verjetno od 17. do 19. ure) za skupnih 24 ur in bo zavzemal tri okvirna poglavja: 1. razvojna psihologija; 2. razvoj, ustroj in naloge vrtca; 3. vzgojno didaktično delo v vrtcu.
Tečaj je odprt tudi drugim vzgojiteljicam. Prijave sprejema SSŠ v uradnih urah.
čestitke_____________
Včeraj je praznovala rojstni dan moja mama IRMA. Vse najboljše ji želi hčerka Karin, nono Srečko in Pierina ter vsi, ki jo imajo radi.
Tudi v Bazovici je DAMJAN praznoval 20. rojstni dan. Z voščili želijo, da bi se mu uresničile vse želje, stric Srečko, Pierina ter ostali v družini.
__________gledališča______________
Gledališče ROSSETTI Od 24. do 26. januarja bosta v gledališču gostovala Dario Fo in Franca Rame s predstavo PARLIAMO Dl DONNE. Predstava je izven abonmaja, veljavna je Cartateatro 2, za abonente popust. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Izkaznice niso veljavne.
Od 11. do 16. februarja bo na sporedu predstava ČUDEŽNO JABOLKO Nic-holsona v režiji Giancarla Sbragie.
Gledališče VERDI Operna in baletna sezona 1991/92 V petek, 31. t. m., ob 19. uri (red A) bo na sporedu I MAESTRI CANTORI Dl NORIMBERGA R. VVagnerja. Dirigent Michael Luig, režija Stefano Vizioli. Predprodaja vstopnic pri blagajni po običajnem urniku.
La Contrada - Gledališče Cristallo Danes, 23. t. m., ob 20.30 ponovitev baleta gledališke skupine Rancia iz To-lentina s predstavo A CHORUS LINE. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
razstave
V	TK Galeriji je na ogled razstava STARE GRAVURE - Naša dežela, mesta in gradovi.
V	prostorih Tržaške kreditne banke
v Ul. Filzi 10 razstavlja DEMETRIJ GEJ.
V	galeriji Malcanton (Ul. Malcanton 14/A) je še jutri na ogled antološka razstava tržaškega slikarja ALOJZA CAC-HA. Urnik: ob delavnikih od 17. do 19.30 in ob nedeljah od 11. do 12.30.
V	muzeju Revoltella bo do 30. marca 1992 na ogled razstava "Mito sottile - Slikarstvo in kultura v mestu Sveva in Sabe".
V	galeriji Bassanese - Trg Giotti 8 -je odprta razstava novozelandskega kiparja Chrisa BOOTHA. Razstavo si lahko ogledate samo ob delavnikih od 17. do 20. ure.
V	galeriji Studiu Tommaseo v Ul. del
Monte 2/1 bo do 5. februarja na ogled razstava GAETANA MAINETTIJA. Urnik: od torka do sobote od 17. do 20. ure.
V	občinski razstavni dvorani na Trgu Unita je na ogled razstava zlatarja-kipar-ja SERGIA FIGARJA. Razstavo si lahko ogledate še jutri od 10. do 13. in od 17. do 20. ure.
V	gledališču Miela, Trg Duca degli Abruzzi 3, je na ogled fotografska razstava GABRIELA BASILICA z naslovom 'Porti di mare".
Milje - V Občinskem kulturnem centru, na Trgu Republike 4, je odprta razstava z naslovom »Sioux, stoletnica Wo-unded Knee". Razstavo je organizirala Fameia Muggesana, pripravil jo je fotograf Giorgio Štern pod pokroviteljstvom občine Milje.
V	razstavni dvorani Turistične ustanove v Trstu, v Ul. S. Nicolo' 20 bo do 30. t. m. odprta razstava ALDA BRESSA-NUTTIJA. Razstavo si lahko ogledate od ponedeljka do petka od 10. do 18.30, ob sobotah pa od 10. do 12.30.
koncerti
Societa del concerti Tržaško koncertno društvo
V	ponedeljek, 27. t. m., ob 20.30 bo v
gledališču Rossetti nastopil AMERICAN STRING OUARTET.
Gledališče Verdi
V	četrtek, 30. januarja, ob 20.30 bo
na sporedu izredni koncert izven abonmaja MAURIZIA POLLINIJA. Na sporedu bodo Debussyjeve in Beethovnove skladbe. Koncert bodo ponovili v milanski Scali 3. februarja in v Carnegie Hall v New Yorku 26. marca 1992.
Gledališče Miela
V	soboto, 25. t. m., ob 18.3o bo na
sporedu zaključni glasbeni koncert Glasbene šole 55, na katerem bodo nastopili vsi gojenci. Vstop prost.
včeraj - danes
Danes, ČETRTEK, 23. januarja 1992
1DELFONZ
Sonce vzide ob 7.37 in zatone ob 16.57 -Dolžina dneva 9.20 - Luna vzide ob 21.58 in zatone ob 9.11.
Jutri, PETEK, 24. januarja 1992
FRANČIŠEK
PLIMOVANJE DANES: ob 11.10 naj-višja32 cm, ob 17.30 najnižja -52 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 0 stopinj, zračni tlak 1028,4 mb narašča, veter vzhodnik, severovzhodnik 23 km na uro, burja, s sunki do 50 km na uro, vlaga 75-odstotna, nebo oblačno, morje razburkano, temperatura morja 7,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Ilaria Colaianni, Pier-francesco De Angelis, Silvia Manzin, Marco Moratto.
UMRLI SO: 87-letna Maria Palcich, 76-letni Albino Pregare, 77-letna Maria Ci-roi, 80-letni Valerio Petaros, 82-letni Giordano Cavalieri, 69-letni Bruno Balde, 86-letni Vitale Gelletti, 75-letna Maria Mamilovich, 80-letna Maria Bazzana, 73-letna Egidia Michelis, 89-letna Antonia Bencich, 90-letna Giuseppina Zoch, 81-letna E lisa Mocolle, 86-letni Giovanni Pecchiar.
SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 20. do sobote, 26. januarja 1992
Normalen urnik lekarn:
8.30	- 13.00 in 16.00 - 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Ul. Mazzini 43, Trg 25. aprila (Naselje sv. Sergija), Ul. Flavia 89 (Žavlje).
FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Ul. Mazzini 43, Trg 25. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Ul. Combi 17, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Combi 17 (tel. 302800).
ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL
NA DOM TEL. 350505 - TELEVITA
URAD ZA INFORMACIJE KZE
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Ani in Miloša je osrečilo rojstvo hčerke
KATARINE
Iskreno čestitajo
tajnik in uslužbenci občine Zgonik
SPLOŠNA GRADBENA DELA NOTRANJA IN ZUNANJA POPRAVILA PRODAJA RAZNIH MATERIALOV IN GORIV
KRIŽ 470/b — Tel. 220755 - 220779
razne prireditve
KD Primorsko priredi v nedeljo, 26. t.m., ob 17. uri v srenjski hiši v Mačko-ljah PRIJETEN PROGRAM za mlade in najmlajše. Sodelujeta otroški pevski zbor F. Venturini od Domja in mladinska dramska skupina KD Primorec iz Trebč s pravljico "Pepelka".
Godba V. Parma iz Trebč vabi na koncert, ki bo v soboto, 25. t.m., ob 20.30 v cerkvi sv. Andreja v Trebčah.
SZSO vabi na razpravo, ki bo jutri, 24. t.m., ob 20.30 v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3, o vprašanju slovenske prisotnosti med papeževem obisku v Trstu. .
V sklopu prireditev za odprtje otroške igralnice v Skednju vabimo vse otroke na popoldansko srečanje »SE IGRAŠ Z NAMI«. Kdor želi spoznati nove zabavne in družabne igre naj pride v soboto, 25. t.m. v KD I. Grebec (Škedenjska ul. 124) od 16. do 18. ure.
KD Domovina iz Ospa bo uprizorilo v soboto, 25. t.m., ob 20. uri, v dvorani Mladinskega doma v Boljuncu veseloigro »Vozel« v domačem narečju.
SKD I. Gruden — Nabrežina priredi 24. t.m., ob 20.30 v društvenih prostorih predvajanje diapozitivov odprave Alpe—Adria 90 na Everest.
prispevki
Gospa Dragica Jerina, bivša gojenka je poklonila Slovenskemu dijaškemu domu dve umetniški sliki. Za darilo se ji uprava in delovni kolektiv prisrčno zahvaljujeta.
Namesto cvetja na grob pok. Eliota Rakarja daruje družina Alčea Pregarca
20.000	lir za MPZ Franc Venturini.
V	spomin na Viktorijo Žagar daruje Sveta Grgič 20.000 lir za Podporno pogrebno društvo v Bazovici.
Ob nabiralni akciji so za ŠZ Sloga darovih z OPČIN: hotel in restavracija Daneu 50.000 lir, Agraria Sosič 20.000 lir, hotel Valerija 50.000 lir, bar Canarin
50.000	lir, trgovina Brundula 15.000, trgovina z otroško manufakturo Merlino
20.000	lir, zlatarna "Zlata kapljica" 50.000 lir, trgovina z elektr.pripomočki Malalan
20.000,	trgovina Heart 30.000, trgovina s kozmetiko "Kozmetika 90" 20.000 lir, drogerija Gulič 40.000 lir, trgovina z avto-moto deli Simič 10.000 lir, hotel Malalan
10.000	lir, trgovina Unussi 10.000 lir, podjetje z gradb. materialom A. Daneu
50.000	lir, mesnica Hrovatin 50.000, drogerija Carli 20.000, drogerija Škabar
15.000,	frizerski salon "Majda" 50.000 lir, cvetličarna Švagelj 50.000, mesnica Danieli 30.000, trgovina z manufakturo Križman 20.000, trgovina Despar (najemniki Savi) 20.000, pekarna Križnič 20.000, trgovina z jestvinami Škabar 5.000, trgovina s čevlji Malalan 50.000, trgovina z ele-krt.pripomočki Bresciani 10.000 in frizerski salon Faggin 50.000 lir; od BANOV: trgovina z jestvinami Vidali 50.000 in elektromehanična delavnica Ban 30.000 lir; s PADRIČ: trgovina z jestvinami Silvan Grgič 200.000 lir, bar Karlo 100.000 lir; iz BAZOVICE: mesnica Čufar 50.000 lir, trgovina z manufakturo Renato
50.000,	cvetličarna Mara 50.000, pekarna Marc 50.000, drogerija Baitz 40.000, zadružna prodajalna jestvin Despar (najemnice Križmančič) 50.000, bar Alex
100.000	in frizerski salon Darja 50.000 lir. Namesto cvetja na grob Marije Gome-
zelj vd. Pasarit daruje Bogomira Ota
30.000	lir za KD Valentin Vodnik. Namesto cvetja na grob tete Pavle daruje družina Santin 20.000 lir za KD Grbec in 20.000 lir za Dom J. Ukmarja.
Namesto cvetja na grob Eliota Rakarja daruje Milojka 30.000 lir za KD F. Venturini. *
Ob 1. obletnici smrti bratranca Egidija daruje M.O. 100.000 lir za tabornike RMV.
V	spomin na Marijo Cossutta, Ivanko Milharčič in Bruna Boleta daruje družina Karla Malalana 100.000 lir za Sklad Mitje Čuka.
Ob obletnici smrti moža in očeta Mirka Grudna darujeta žena Pavla in hči Živa 50.000 lir za vozilo dvojezičnega šolskega središča v Špetru.
Zmaga Malalan daruje 100.000 lir za vozilo dvojezičnega šolskega središča v Špetru.
V	spomin na Angela Kralja darujeta družini Vidau in Kralj (Trebče) 50.000 lir za Pogrebno društvo Trebče.
V	spomin na umrle člane daruje blagajniški honorar Anica Malalan 10.000 lir za cerkev sv. Andreja-Trebče, 10.000 lir za SKD Primorec - Trebče, 10.000 lir za Mladinsko skupino SKD Primorec-Treb-če, 10.000 lir za MPZ Primorec-Tabor,
10.000	lir za godbo V. Parma - Trebče,
10.000	lir za ŠD Primorec in 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Trebč.
Darujte v sklad
Mitje Čuka
kino
ARISTON - 16.30, 22.00 Marta ed io, r. Jiri VVeiss, i. Michel Piccoli, Marianne Sagebrecht.
EXCELSIOR - 17.30, 22.15 Terminator 2 - II giorno del giudizio, i. A. Schwar-zenegger.
EXCELSIOR AZZURRA - 17.30, 22.00 Lanterne rosse, r. Zhang Yimou.
NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Nightmare
6.
NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Pensavo fosse amore, invece era un calesse, i
Massimo Troisi.
NAZIONALE III - 16.30, 22.15 Abbron; zatissimi, i. Jerry Cala, Alba Parietti
NAZIONALE IV - 16.00, 22.20 Donne con le gonne, r.-i. F. Nuti, i. Gastone Moschin.
GRATTACIELO - 17,00, 19.30, 22.00 Robin Hood, il principe dei ladri, pust. i. Kevin Costner.
MIGNON - 16.00, 22.00 Medea, r. P.P-Pasolini.
EDEN - 15.30, 22.10 Le mani bagnate di sesso, porn., D D
CAPITOL - 17.00, 22.10 Le comiche 2, i Paolo Villaggio, Renato Pozzetto.
LUMIERE - 17.45, 22.15 Jungle Fever, i Wesley Snipes.
ALCIONE - 16.30, 22.00 Fino alla fine del mondo, r. Wim VVenders, i. VVilli' I am Hurt, Solveig Dommartin, Jeanne ! Moreau.
RADIO - 15.30, 21.30 Ouella erotica vi-ziosa di mia moglie, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ 18. letom □ □
RAZPRODAJA
od 20% do 70%
KONFEKCIJE	1
Ul. Flavia dl Stramare 00 - Žavlje - TRST - Tel. 231110
mali oglasi
PRODAM BMW 316, kovinske barve, letnik '84 v zelo dobrem stanju p° ugodni ceni. Tel. na št. (0481) 88217' od 19. do 20. ure.
PRODAM golf G TI, letnik '81, črne barve, s premično streho. Cena 3.500.000 lir. Tel. v večernih urah na št. 22071°-
PRODAM alfa romeo 33 1.3 S, letnik 88, prevoženih 38.000 km. Telefonirati v večernih urah na št. 213791.
PRODAM A 112, v odličnem stanju. Tel j št. 229224.
PRODAM Volvo 480 ES, 1800, bele barve, letnik '87, nove gume,popolnoma dodatno opremljen, cena 14.500.000 lit Tel.228296 ob uri obedov.
V GROČANI prodamo hišo z vrtom M1 dvoriščem, potrebno popravil. Informa; cije v večernih urah na št. 226401 ali 228671.
PRODAM fiat uno 45 SL, letnik '86 v j dobrem stanju. Tel. št. 229237.
KUKUKOVI v Doberdobu so odprl' osmico. Vabijo na domačo kapljico.
IŠČEMO mladega urarja izkušenega v popravilih mehanskih ur. Odlična pl®' ča. Tel. na št. (040) 632951 - Trst med delovnim urnikom trgovine.
IŠČEM staro kraško hišo. Tel. 224407.
MLADA GOSPA sprejme službo ko1 prodajalka v vsaki stroki pri resni trgovini ali podjetju za 4 ure dnevne Telefonirati od 12. do 13. ure na ^ 828251.
MLAD MOŽ, dobra volja do dela, specialist pri vezanju trt, sprejme služb0 pod vsakim pogojem. Tel' 003866/58806.
MLAD MOŽ, dobra volja do dela, iz vež-ban v vsakem delu na polju ali k°‘ zidarski pomočnik, prost ob četrtkih 1(1 nedeljah, sprejme delo po dogovoru-tel. 003866/33624.
PROFESIONALNI voznik, vesten in natančen išče delo kot družinski voznik' Telefon 003867/22-329
KVALITETNO opravljamo pleskarska l" zidarska dela ter polagamo oblog0 Tel. 309956 po 15. uri.
OD 20. t. m. dobite Primorski dnevnik tudi v Nabrežini kamnolomi na občin-skem trgu v novi prodajalni revij i® časopisov Edicola M. & W. Sdf.
DAJEM lekcije iz angleščine, tudi na domu. Telefon 280579.
PROFESOR inštruira matematiko in fiz1- • ko. Telefon 368737.
IŠČEMO marljivega raznašalca/ko z m0-tornim kolesom za razdeljevanje dnevnika v Gorici. Dober honorar. Inform®" cije na upravi Primorskega dnevnika—Gorica, Drevored 24. maja 1, tel0-fon 0481/533382.
UNIVERZITETNA študentka nudi lekcije iz latinščine, nemščine in slovenščine. Telefon 228658.
TROSOBNO komfortno opremljeno st® no vanj e oddam nebivajočim, tudi delno za krajše obdobje. Pismene ponudbe poslati na Publiest, Ul. dei Monte0-chi 6, 34137 Trst pod geslo »Giulia».
menjalnica	n. 1.1992
TUJE VALUTE
FIXING BANKOVC1 MILAN TRST
TUJE VALUTE	FIXING MILAN	BANKOVCI TRST
Ameriški dolar		.. 1192,85	1130,—
Nemška marka		..	752,10	745.
Francoski frank ...	220,72	218.-
Holandski florint .	.. 668,00	660.
Belgijski frank		36,53	35,50
Funt šterling		.. 2156,25	2125.-
Irski šterling 		.. 2003,30	1980.
Danska krona		194,11	190.-
Grška drahma		6,517	6,20
Kanadski dolar		.	1031,90	990.—
Japonski jen 		9,675	8,80
Švicarski frank		849,63	838.
Avstrijski šiling		106,90	105,5°
Norveška krona		191,59	188"
Švedska krona		206,80	203.
Portugalski eskudo .	8,72	8."
Španska peseta 		11,905	11,3°
Avstralski dolar		896,60	840.'
Jugoslov. dinar 			10.
ECU		1535,30	
Slovenski tolar			15."-
Hrvaški dinar		—	12."-
Orlu D	BANCA 01 CREDITO Dl TRIESTE
BUKb	TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
V torek zvečer Kvartet Šostakovič prvič v Italiji (in v Irzicu)
Nocoj na TV Slovenija
Nova oddaja Bobenček
sklad mitje čuka
jelka Cvelbar
Ob italijanski šolski reformi
V okviru koncertne sezone v Tržiču bo prihodnji torek (28. januarja) nastopil Šostakovič String Ouartet, ki se tokrat prvič predstavlja italijanskemu občinstvu, saj ga doslej turneje niso nikoli pripeljale v Italijo. Ansambel bo večer v celoti posvetil ruskemu repertoarju, spored namreč predvideva: Kvartet št. 2 v D-duru Aleksandra Borodina, Kvartet št. 13 v b-molu op. 138 in Kvartet št. 4 v D-duru op. 83 Dmitrija Šostakoviča, Kvartet št. 2 v F-duru op. 92 Sergeja Prokofjeva.
1967 na moskovskem Konservatoriju. Na natečaju ob 50. obletnici ustanovitve Sovjetske zveze je istega leta odnesel prvo nagrado, tri leta kasneje pa si je prisvojil prav tako prvo nagrado na mednarodnem natečaju v Miinchnu. Spet tri leta kasneje se je pojavil na natečaju Leo VVeiner v Budimpešti, od koder je odnesel domov prvo nagrado in zlato medaljo. Leta 1973 je posnel tudi prvo ploščo kvartetov Čajkovksgea in Rahmaninova.
Sedanje ime Šostakovič String Ouartet si je ansambel nadel leta 1979, kar dokazuje njegovo zanimanje za Šostakovičeve skladbe, saj ima skupina na svojem repertoarju vse skladateljeve godalne kvartet, kvintet s klavirjem in dve skladbi za godalni oktet. V zadnjih letih je kvartet večkrat izvajal celotni ciklus Šostakovičevih skladb, denimo v Concertgebouwu v Amsterdamu (1984/85) na Festivalu v Adelaidi (1986), v Edinburghu (1988), v Santa Feju (1989) in v Parizu (1990). Poleg 500 naastopov v domovini je kvartet v dvajsetih letih delovanja opravil tudi vrsto nastopov po Evropi, Ameriki, Aziji in Oceaniji.
Šostakovič String Ouartet je prvič istopil pred občinstvom 1. aprila
Nocoj bo na prvem programu TV Slovenija v osrednjem večernem pasu (ob 20.35) prvič na sporedu nova razvedrilna glasbena oddaja z naslovom Bobenček. Oddaja bo na sporedu vsak tretji četrtek v mesecu, trajala pa bo kar celo uro.
V	uredništvu dobro vedo, da je v televizijskih oddajah veliko prispevkov z najrazličnejših področij popularne glasbe, zato bodo skušali Bobenček oblikovati drugače. Poleg tega pa bo oddaja predvajana v zelo gledanem terminu, zato mora biti zanimiva za velik krog gledalcev.
V	prvi oddaji bomo videli reportažo o glasbeni skupini Pet Shop Boys, zagrebški sodelavec je pripravil prispevek o Jamesu Brownu, del oddaje bo posvečen osebnosti meseca, ozrli se bodo malce nazaj in se spomnili pevca skupine Queen Freddiea Mercurya. V vsaki oddaji bo mini rubrika, ki so jo zgovorno poimenovali Nostalgija, v njej se bodo namreč spominjali starih slovenskih popevk in jih predstavili v novi preobleki. Tako bosta gosta v prvi oddaji Tadej Hrušovar in Mija Znidrič. V vsako oddajo pa bodo uredniki uvrstili še novičke iz sveta glasbe in zastavili enostavno glasbeno uganko.
Redaktor oddaje, Stane Sušnik, nam je zaupal, da skušajo najti pravi vir ekskluzivnih novic o dogajanju na tuji pop sceni, kar naj bi postal tudi glavni sestavni del oddaje. Kljub temu pa nikakor ne bodo pozabili na vse zanimivosti in zanimive osebnosti z domačih prizorišč.
Scenarist in režiser oddaje Bobenček je Slavko Hren, sceno si je zamislila Eka Vogelnik, prvo oddajo bo vodila Saša Gerdej sama, že v naslednji pa se ji bo pridružil še moški voditelj.	N.N.
V teh dneh je naenkrat postala aktualna in nujna realizacija šolske reforme, kakor je predvidena po zakonu št. 148 iz leta 1990. V šolskem letu 1992/93 naj bi vse šole na Tržaškem delovale po novem urniku, ki je za tri ure daljši. Zakon predvideva popoldanski povratek otrok v šolo, daje na razpolago pouk v šestih dneh z enim povratkom ali v petih dneh z dvema povratkoma in prosto soboto, dopušča pa tudi dopoldanski urnik na šest dni do takrat, ko bi zagotovili potrebne šolske strukture in službe.
Vse se sliši zelo lepo in sodobno: mnogim staršem, ki si želijo biti soudeležni pri vzgoji svojih otrok, bi še en prosti dan omogočal skupne družinske dejavnosti. Drugim bi prosta sobota povzročala nevšečnost zaradi neodložljivih službenih obveznosti. V razmerah funkcionalno urejene šolske zgradbe s primernimi prostori in potrebnimi službami je tako načrtovana reforma takoj uresničljiva, naše šole pa tega nimajo. Zato je nerazumljivo, zakaj so ponekod le nekaj ur pred roditeljskim sestankom starši dobili v roke glasovnico, na kateri so morali s križcem potrditi eno od dveh možnosti pouka. Pred tem pa šolski upravitelji še poskrbeli niso za široko informacijo o zakonu samem, o potrebah otrok, pedagogov, šolske uprave ali za sestanke, na katerih bi našlo mesto tudi mnenje staršev, ki so - konec koncev -roditelji otrok, ki jim je šola namenjena.
To so dejstva. Za mnenje ob dejanskem uresničevanju zakona št. 148 smo vprašali Stanko Čuk odgovorno za slovenske osnovne šole na zavodu IRRSAE. Zavod se med drugim ukvarja z raziskovanjem in načrtovanjem novih učnih vsebin in metod.
»Šolska reforma je bila potrebna. Po zakonu osnovna šola sodeluje pri oblikovanju človeka in državljana na osnovi principov, ki jih zagotavlja ustava in ob spoštovanju in valorizaciji individualnih, družbenih in kulturnih razlik. V novih učnih načrtih so v skladu s tem predvideni tudi novi predmeti, oziroma poučevanje nekaterih predmetov že od prvega razreda osnovne šole. Za te je potreben daljši urnik, od 24 ur preide na 27 ur in, ko bo steklo poučevanje tujega jezika, na 30 ur.«
Kako se v danih pogojih ta reforma uresničuje in ali se lahko udejani v kratkem času?
»Za predvideno temeljito preureditev šole je potrebna daljša doba. Pri tej reformi je čutiti anglosaški vpliv - anglosaške dežele pa imajo v nasprotju z Italijo že strukture in servise za tako šolo. Vsebine novih učnih načrtov zahtevajo predvsem temeljito pripravo učnega osebja. Zato pa je potreben čas. V okviru našega inštituta prirejamo za to izpopolnjevanje učiteljev in uvajanja v nove učne načrte že od leta 1985 in nismo še končali. Potrebna pa je tudi funkcionalna preureditev že obstoječih šolskih prostorov, skoraj povsod bi morali dozidati ali opremiti prostor za gibalno udejstvovanje in sproščanje, pripraviti in opremiti laborato-
rije za prirodoslovje, jezikovno vzgojo, ročne spretnosti in prostor za zgodovinske, zemljepisne, prirodoslovne, etnološke in druge eksponate. Potreben je seveda tudi stalno opremljen prostor za glasbeno vzgojo in udejstvovanje, pri vsem tem pa ne smemo pozabiti na pomen primernega prostora za refekcijo in prosto rekreacijo. Tudi na zahteve in pravice prizadetih otrok, ki jih novi učni načrti prvič omenjajo kot enakopravne z ostalimi učenci, ne smemo pozabiti. Imajo iste pravice do šolanja kot ostali, zanje pa so potrebni posebni pogoji, ki jih na večini šol ni. Največkrat še v šolo ne morejo, ker jih pri tem - to velja predvsem za težko fizično prizadete - ovirajo najrazličnejše arhitektonske zapreke.«
Ali je torej naglica zakonodajalčevih zahtev pri uresničitvi urnika, ki je vezan na to reformo, že za šolsko leto 1992/93 upravičena?
»Ni upravičena. Lahko pa razumem ravnatelje, ki morajo izpolnjevati višje direktive. Zainteresirani starši bi morali tem, višjim instancam oporekati in najti pri njih učinkovito pot za to, da bi uspešno ukrepali v korist otrok. Ravnatelj je namreč državni funkcionar in mora zakone le izpolnjevati. Skupnost pa mora ukrepati, če se ji zdi, da izvajanje zakonov ne koristi tistemu, kateremu je pravzaprav namenjen. V tem primeru, če v danih razmerah naglica uveljavitve šolske reforme ne koristi otrokom.«
Kot predstavnik ustanove, ki želi otrokom pomagati, lahko razumem zadrego šolskih upraviteljev, pogrešam pa široko informacijo, ki bi jo morali pravočasno prav ti organi nuditi staršem.
»To je res - informacija manjka, temeljita informacija staršev pa je osnova za to, da razčistimo porajajoče probleme, še preden prerastejo okvire razumnosti. Po drugi strani je na Tržaškem občutno pomanjkanje osnovnošolskih ravnateljev in je zato tudi slaba informacija lahko razumljiva.«
Razumljiva že. Toda ali je tudi upravičena, če vemo, da ima na vsaki šoli ravnatelj svojega namestnika?
»V teoriji naj bi namestniki lahko poskrbeli poleg drugega tudi za pravilno in zadostno informiranje staršev, kajti samostojno ne morejo posegati le na tista področja, ki jim nalagajo odgovornosti pred zakonom. Za take odgovornosti je zadolžen le poverjeni ravnatelj.«
Vtis imam, da bodo potegnili pri vsem tem najkrajšo prav otroci. Za pravice učiteljev skrbi sindikat, ravnatelja obvezuje zakon, starši so prezaposleni. Kdo ščiti torej v šoli pravice otrok?
»Formalno naj bi za pravilno in pravično izvajanje nove šolske reforme skrbel inšpektor, ki ga imamo na Tržaškem od šolskega leta 1990/91 tudi za slovenske osnovne šole. Vsebinsko in torej dejansko pa bi otroci doživeli uresničitev svojih pravic le ob sodelovanju poštenih in vestnih učiteljev z odgovornimi, skrbnimi ter pozornimi starši.«
lili
	

današnji televizijski in radijski sporedi

[~~j^ RAI 1_________________
6.55	Aktualno: Unomattina
10.00	Jutranji dnevnik
10.05	Gospodarstvo
10.25	Nanizanki: Ellen Bur-stin Show, 11.05 Provaci ancora Harry, vmes (11.00) kratke vesti
11.55	Vreme in variete Piace-re Raiuno, vmes (12.30) kratke vesti
13.30	Dnevnik - tri minute
14.00	Variete: Piacere Raiuno
14.30	Otroški variete
15.00	Aktualnosti: Primissima,
15.30	Cronache italiane
16.00	Mladinski variete: Big!
17.55	Iz Parlamenta in vesti
18.05	Variete: Occhio al bi-glietto
18.15	Dok.: Italia chiamo
18.50	Dok.: Kvarkov svet
19.30	Aktualno: Una storia
19.45	Vreme in dnevnik
20.40	Variete: Creme Caramel
(vodijo Pippo Franco, O. Lionello, Pamela Prati)
22.45	Dnevnik
23.00	Aktualno: Evropa
24.00	Dnevnik in vreme 0.30 Danes v Parlamentu
0-	40 Umetnostno drsanje
1.20	Rubrika opolnoči
1-	40 Film: I nuovi centurioni
(dram., ZDA 1971)
^ RAI 2
7.00	Nanizanke in risanke
8.45	Ne samo o kmetijstvu
9.00	Dokumenti: Un villag-gio di bambini
10.00	Film: L’ invitata (kom., It. 1970, r. V. De Seta)
11.50	Kratke vesti
11.55	Variete: I fatti vostri
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.20	Gospodarstvo
13.25	Rubrika: Nonsolonero
13.50	Nad.: Ouando si ama,
14.45	Santa Barbara
15.35	Rubrika o lepoti, Kronika v živo, Diogenes
17.25	Vesti in iz Parlamenta
17.35	Aktualno: Bellitalia
17.55	Glasba: Rock cafe
18.05	Športne vesti
18.20	Nanizanka: Miami Vice
19.10	Nad.: Beautiful
19.45	Dnevnik in šport
20.30	TV film: Cercate guei bambini (krim., VB 1990, r. Karen Arthur)
22.15	Aktualno: o filmu Mar-cellino pane e vino
22.55	Rai 2 za vas
23.15	Nočni dnevnik
23.30	Košarka (pokal prvakov)
1.00	Vreme in horoskop
1.05	Glasba: Rock cafe
1.20	Film: I fucilieri delle Argonne (vojni, ZDA)
|	RAI 3	|
9.55	SP v smučanju: biat-hlon, hoja 20 km moški
12.00	Krožek ob 12. (vodi Romano Battaglia)
12.05	Kratke vesti iz Milana
14.00	Deželne vesti
14.30	Popoldanski dnevnik
14.45	Dok.: II far da se, 15.15 Anatomia di un restauro
15.45	Šport: IP v balinanju, tedenski pregled amaterskega nogometa,
16.35	winter maratona
17.00	Popoldan na 3. mreži
17.45	Pregled tujega tiska in televizije: La Rassegna
18.00	Dok. oddaja: Geo
18.45	Derby in vreme
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Varieteja: Piero Chiam-bretti - II portalettere,
20.05	Blob. Di tutto di piu
20.25	Aktualno: Una cartolina spedita da A. Barbato
20.30	Aktualno: Samarcanda (vodi Michele Santoro)
23.30	Dnevnik
23.35	Aktualno: On-off 0.45 Dnevnik in vreme
1.10	Filmske novosti
1.20	Variete: Fuori orario
1.55	Nočni spored
[	TV Slovenija 1	\
8.20	Video strani
8.30	Spored za otroke: pe-denjžep, 9.00 Risanka,
9.25	Čarobna vrtavka
9.45	Šolska TV: Nekoč je bilo življenje, 10.10 Einsteinova dinamika fotona, 10.40 Angleščina
11.00	Video strani
13.30	Dnevnik
13.40	Napovednik
14.20	Športna sreda
16.25	Poslovne informacije
16.30	Poročila
16.35	Slovenska kronika
16.45	Spored za otroke in
mlade: nan. Superbabi-ca, 17.10 Živ Žav
18.05	Svetovalno izobraževalna oddaja: Že veste
18.40	Risanka in Napovednik
19.00	Žarišče
19.30	Dnevnik, vreme in šport
20.05	Nanizanka: Razrednik
20.35	Za razvedrilo: Bobenček
21.35	Tednik
22.30	Dnevnik, vreme in šport
22.55	Poslovna borza
23.05	Napovednik
23.10	Sova, vmes nan. Pravica iz teme in nadaljevanka Ne za peni več, ne za peni manj 0.50 Video strani
|~PP| TV Koper
13.00	Film: Pekel v Honolulu (dram., ZDA 1954,i. W. Corey, E. Keyes)
14.40	Nadaljevanki: Rayano-vi, 15.20 Amandoti
16.00	TV Novice
16.10	Otroški program: Čarobna svetilka, vmes Superbook in nanizanka Družina... recimo ji tako
17.00	Film: Johnny Dark
18.30	Studio 2
18.50	Odprta meja
19.00	Dnevnik - Vsedanes
19.25	Nad.: Rayanovi
20.30	Aktualno: Meridiani
21.10	Glasbena odd. v živo: Juke box, vmes dnevnik
23.20	Nad.: Amandoti
T tf' TV Slovenija 2
15.55	Sova, vmes nanizanka Pravica iz teme in Glasba skozi čas
17.40	Euroritem (30. del)
18.00	Regionalni programi
19.00	Videoleštvica
19.25	Napovednik
19.30	TV dnevnik RAI
20.05	Dok.: Pot na Kitajsko
20.50	Umetniški večer
22.25	Umetnoštno drsanje
23.25	Vutel
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Dopisnice z najbližnjega vzhoda; 8.40 Orkestri; 9.00 Evergreeni;
9.30	Beležka; 9.40 Dvajset minut z...; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Stereofonski koncert;
11.30	Radijska priredba: Odiseja; 11.45 Melodije; 12.00 Skozi tančico molka;
12.20	Lahka glasba; 12.40 Božična revija: MePZ Hrast; 12.50 Orkestri; 13.25 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Dvignjena zavesa; 15.00 Evergreeni; 15.30 Spoznajmo Slovenijo; 16.00 Mi in glasba: skupina Polivox in MPZ Illersberg; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Četrtkova srečanja; 17.40 Mladi val; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00,
23.00	Poročila; 6.45 Iz naših sporedov; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika-,
8.00	Radio plus; 8.30 Dnevnikov odmev;
11.30	Pregled domačega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti;
13.20	Obvestila; 14.05 Poslovne informacije; 14.30 Iz tujega tiska; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Obvestila; 17.05 Studio ob 17.00; 18.30 Varnostna kultura; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.00 Zrcalo dneva;
22.30	Podoknica; 23.05 Nokturno.
RADIO KOPER
CANALE 5_____________
2-00 Aktualno: Na prvi strani
8.30	Nan.: Arnold, 9.00 Aliče
9.35	Film: Viale del tramonto (dram., ZDA 1950, r. Billy VVilder, i. Gloria Swan-son, William Holden)
11.50	Kviz: II pranzo e servito (vodi Claudio Lippi)
12.40	Variete: N on e la RAI (vodi Enrica Bonaccorti)
13.00	Dnevnik TG 5
14.30	Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa), 15.00 Agenzia matrimoniale,
15.30	Ti amo parliamone
16.00	Otroški variete: Bim bum bam in risanke
18.00	Kviza: OK il prezzo e giusto (vodi Iva Zanic-chi), 19.00 La ruota della fortuna
20.00	Dnevnik TG 5
20.25	Variete: Striscia la noti-zia
20.40	Kviz: Telemike (vodi Mike Bongiorno)
23.15	Variete: Maurizio Co-stanzo Show, vmes (24.00) Dnevnik TG 5 1-20 Štriscia la notizia 1-35 Nanizanka: New York New York
2.15	Nočni spored
______RETE 4_________________
8.00	Nadaljevanke: Gosi gira il mondo, 8.25 La mia piccola solitudine, 9.00 La valle dei pini, 9.35 Una donna in vendita
10.30	Kviz: Čari genitori
10.55	TG 4 vesti
11.45	Nad.: Stellina
12.20	Otroški variete.
13.30	TG 4 vesti
13.40	Variete: Buon pomerig-gio (vodi P. Rossetti)
13.45	Nad.: Sentieri, 14.40 Se-iiora, 15.15 Vendetta di una donna, 15.45 Tu sei il mio destino, 16.25 Cris-tal, 17.20 Febbre d amo-re, 18.00 Dottor Chamberlain, vmes TV 4 vesti
18.35	Kviz: Gioco delle coppie
19.10	Naturalmente bella
19.15	Nad.: Primavera
19.50	Variete: Ceravamo tan-to amati
20.30	Film: Ishtar (kom., ZDA 1987, r. Elaine Mayk, i. Dustin Hoffman, VVarren Beatty, I. Adjani)
22.35	Variete: Buonasera,
23.35	Film: Noi due sconosciu-ti (dram., ZDA 1960, r. R. Ouine, i. Kirk Douglas)
2.00	Spored non stop
ITALIA 1______________
6.30	Odprti studio
7.00	Otroška varjete: Ciao Ciao in risanke
8.30	Odprti studio
9.05	Nanizanke: SuperVicky,
9.30	Chips, 10.30 Mag-num P.I., nato vreme
11.30	Odprti studio
11.45	Variete: Mezzogiorno italiano (vodi G. Funari),
14.00	Odprti studio
14.15	Variete: Mondo Gabib-
bo
15.00	Nan.: La bella e la bestia,
16.00	Magnum P.I. - La notte del delitto, 17.00 A-Team - L'appuntamento,
18.00	MacGyver - Per un futuro migliore
19.00	Odprti studio
19.30	Studio šport
19.35	Kviz: 11 gioco dei nove (vodi Gerry Scotti)
20.30	Nanizanki: I vicini di časa - Di che colore e la pelle di Teo?, 21.30 Andy & Norman - Cosi mi invi-ti a nozze
22.30	Film: Fuga infernale (dram., ZDA 1986, r. Erick Karson)
0.30 Odprti studio in šport
1.05	Nočni spored .
ODEON__________________
13.00	Risanke
15.30	Nad.: Happy end
16.30	Film: Ordine di esecu-zione (vojni, 1960, r. Ed-win Žbonek, i. Carl Wery)
18.00	Nad.: Rosa selvaggia (i. Veronica Castro)
19.30	Risanke
20.00	Dok.: Človek in zemlja
20.30	Film: Ivanhoe (pust., ZDA 1982, r. Douglas Camfield, i. Anthony An-drews, James Mason, Olivia Hussey)
23.00	Film: Bisturi, la mafia bianca (dram., It. 1973, r. Luigi Zampa, i. G. Fer-zetti, Senta Berger)
TMC___________________
8.30	Dok.: Prijateljska narava
9.00	Nanizanki: Le spie, 1 giorni di Brian
11.00	Nad.: Vite rubate
11.45	Variete: A pranzo con Wilma
12.30	Nanizanka: Get Smart
13.00	Dnevnik in šport
14.00	Variete: Ottovolante
14.35	Risanke: Snack
15.00	EP v umetnostnem drsanju (iz Lausanne)
17.00	Rubrika: Ženska TV
18.30	Nan.: Matlock
19.30	Sportissimo '92
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Uno smeraldo per non morire (krim., Fr. 1990, r. J. Szvvarc, i. Michael Brandon, Marisa Berenson)
22.15	Variete: Pesta di comple-anno (vodi G. Cinguetti)
23.15	Vesti: TMC News
23.30	Rubrika: Snežni planet 0.15 EP v umetnostnem drsanju
2.00	Aktualno: CNN News
TELEFRIULI_____________
10.45	Telefriuli non stop
13.45	Ena rastlina na dan
14.00	Nanizanka: Primus
16.00	Vesti in risanke
17.00	Nan.:Sestoi senso
18.05	Nad.: La padroncina
19.00	Večerne vesti
19.30	Nanizanka: Provaci ancora Lenny
20.00	Rubrika: Belo & Črno
21.30	Nad.: Un uomo curioso (krim., i. Gabriele Fer-zetti, Tino Scotti, 1. del)
22.45	Nočne vesti
23.15	Rubrika: Led in sneg
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
(slovenski program)
7.30, 14.30, 16.30 Poročila; 13.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vreme; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Slovenija: 10.35 Prenos Vala 202; 13.15 Od enih do treh; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Črno na belem; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Mladim poslušalcem; 19.00 Prenos RS.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.45 Kulturni koledarček; 7.00 Simfonija zvezd, horoskop; 8.00 Pozdravljeni; 8.15 Raba in zloraba italijanskega jezika; 8.25 Pesem tedna; 8.45 Uganka,- 9.00 Glasba je...; 9.35 Glasbene želje; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Svet družine: ideje, recepti in nasveti; 11.00 Sanje o počitnicah; 12.00 Glasba po željah; 13.35 _ Pesem tedna; 13.45 Edig Galletti; 14.00 Želja po glasbi; 14.33 Alphabet Street; 16.00 Popoldne ob štirih; 16.05 Promocija plošče; 16.20 Kulturni koledarček; 16.50 Rock-slovar; 17.40 Kantavtorji; 18.00 Spomin iz Italije; 18.45 Jazz glasba; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost;
17.30	The story of...; 21.00 Radio ga ga.
Pet svetovalcev KD ne bo podprlo župana Tuzzija
Večina na občini je obnovljena nasprotij pa še niso premostili
Samo nocoj v kinu Vittoria nadvse aktualen film
O koreninah sovraštva v balkanski smodnišnici
KD je včeraj na tiskovni konferenci predstavila kandidata za župana Gorice Erminia Tuzzija, ki naj bi ga danes (seja bo ob 16.30) izvolil občinski svet. Predstavitev, ki jo je vodil mestni tajnik Mauri-zio Tripani, je pomenila nekako predajo štafetne palice med Antoniom Scaranom (ki je podal obračun svojega dela in napovedal, da bo občinskim zadevam še vedno sledil kot občinski svetovalec) ter novim županom. Obenem so predstavili tri odbornike Salvatoreja Colello, Daria Baresija in Pier Rai-monda Cappello, ki bodo stranko relativne večine predstavljali v novi občinski upravi.
Kljub prizadevanju vseh govornikov, da bi poudarili trdnost obnovljene večine in željo po kontinuiteti upravljanja (kljub nekaterim neizbežnim prilagoditvam in vsaj metodološkim če že ne vsebinskim spremembam), se na tiskovni konferenci ni bilo mogoče izogniti vtisu, da se nova uprava rojeva kot oslabljena senca prejšnje. Večina bo računala na podporo 6 strank (KD, PSI, PSDI, SSK, PRI in PLI) oz. 24 svetovalcev. V primerjavi s Scaranom bo torej
Spazzapan posegel pri skrbniku za šolo v Jamljah
Ohranitev šole v Jamljah je bila glavna tema pogovora na srečanju med goriškim šolskim skrbnikom Ugom Manninom in pokrajinskim odbornikom za šolstvo Mirkom Spazzapanom. Kot beremo v odbornikovem tiskovnem sporočilu, je skrbnik izjavil, da ni razloga, da bi šolo v Jamljah zapirali, dokler starši pošiljajo svoje otroke vanjo, pa čeprav v majhnem številu. Dobro da se namreč zaveda važnosti, ki jo imata šolska stavba in pouk v njej za vaško skupnost. Izrazil je tudi pripravljenost, da bi se skupno s pokrajinskim odbornikom sestal z doberdobskim županom in s starši učencev, da bi se celotna zadeva razčistila. Spazzapan nadalje navaja izjavo skrbnika, da je učno osebje za šolo v Jamljah zagotovljeno tudi za prihodnje leto. Spazzapan zato poudarja, da je bodočnost jameljske šole še najbolj odvisna od vpisov otrok. S tem v zvezi opozarja, da so prav v teh dneh v teku pred-vpisi, ki se bodo zaključili 31. januarja.
Erminio Tuzzl
Tuzzi lahko računal na skromnejšo večino, iz katere se je umaknila predstavnica zelenih smejočega se sonca ter 5 "disidentov" KD. Glede odnosov s to skupino so voditelji KD priznali, da je spor še vse prej kot rešen. Povedali so, da so skupini ponudili mesto v odboru pod pogojem, da bi se odpovedala odločnemu nasprotovanju gradnji financarske šole na letališču, ven-
Gorico in okolico je včeraj pobelil prvi sneg. Prve snežinke so se prikazale okrog 9. ure in razveselile marsikoga, zlasti otroke. Sneg je potem z večjimi in manjšimi presledki naletaval do 13. ure in s tanko plastjo prekril vse, naravo in hiše, vrtove in ceste. A tako je bilo le za kak hip ali kaj dlje, vsekakor dovolj, da je naš fotograf ujel Gorico v precej redki zimski preobleki (foto Marinčič). Že v zgodnjih popoldanskih urah pa je sneg zginil s cestišč, deloma pa tudi s streh in drugod. Temperatura zraka je bila pač previsoko nad ničlo, da bi lahko zdržal več časa. Podobno je bilo v Brdih in na Krasu, medtem ko so se na Tr-žiškem morali zuadovoljiti le s kako snežinko.
Delavci cestnega podjetja ANAS, pokrajinske in posameznih občinskih uprav so se vsekakor že ob prvem naletavanju s posebnimi vozili podali na ceste in jih posuli s soljo. Prometna policija nam je povedala, da nikjer ni bilo pravih težav zaradi snega. Nekoliko drugače pa je bilo na drugi strani
dar je skupina zavrnila ponudbo in bo najbrž poslej igrala avtonomno vlogo v občinskem svetu.. Tripani je sicer želel, da bi premostili nesoglasja, ni pa mogel niti izključiti dokončne ločitve s skupino, ki bi v tem primeru utegnila dokončno zapustiti KD in prestopiti v gibanje La rete.
Eden prvih preizkusnih kamnov za še tako okrnjeno večino pa bo nedvomno vprašanje financarske šole. Tripani in Tuzzi namreč po svoje tolmačita obvezo o spoštovanja stališča, ki ga je osvojil občinski svet: če komisija, ki naj bi evidentirala drugačno možno lokacijo, ne bi našla drugih primernih krajev, potem naj bi šolo vsekakor zgradili na letališču. Precej vprašljivo pa je, ali bodo s tem soglašali tudi predstavniki strank (na primer SSk in Pri), ki so sicer v večini vendar nasprotujejo gradnji na letališču. Poleg tega so na obzorju še druga sporna vprašanja od obvoznice, do bolnišnice in av-toporta. Problemov je torej dovolj, da lahko trdimo, da bo Tuzzijevo županovanje vse prej kot lahka stvar.
meje. Novogoriška stalna služba milice nam je včgraj popoldne povedala, da je bila cesta Ajdovšči-na-Razdrto zaprta za visoka tovorna vozila s ceradami, cesta Ajdov-
Na enkranu kina Vittoria bomo nocoj ob 20.45 v okviru sezone Gorica kinema, ki jo prireja Kino-atelje, lahko gledali vojne prizore iz Bosne o spopadih med četniki, vojsko, partizani, kulaki, komunisti. Ne gre za kak instant movie ali dokumentarec o današnjem tragičnem dogajanju na Hrvaškem in v sami Bosni, pač pa za film o precej podobnih tragedijah, ki so se dogajale leta 1941. Minilo je pol stoletja, vendar je tematika filma še vedno aktualna, danes žal še bolj kot kdajkoli prej. Zaradi tega je film še posebno zanimiv za razumevanje globljih razlogov današjih konfliktov v republikah nekdanje Jugoslavije.
Film je Gluvi barut (naslov v italijanski sinhronizaciji je »Pol-vere da sjraro silenziosa«) režiserja Bata Cengiča. Dogajanje je postavljeno v mikrokosmos gorske vasi v Bosni, kjer se spopadajo nasprotujoče si ideološke in nacionalistične strasti in rojevajo nasilje in sovraštvo, v katerem kore-ninijo v veliki meri tudi današnji konflikti na tem območju. Film bi lahko bil moreč, vendar se je režiser temu spretno izognil in poka-
ščina-Col-Črni vrh-Godovič pa za tovornjake s prikolicami, medtem ko je za vožnjo po mejnih prehodih Predil in Učeja potrebna zimska oprema.
zal velik smisel za epsko pripoved in ritem dogajanja. Glavni junaki in njihovi spopadi simbolizirajo širše konflikte vendar brez banalnosti ali semplicizma. Čen-giču so na festivalu Europacine-ma lani priznali te zaluge in mu podelili posebno nagrado žirije.
Alpinist Podgornik gost kluba C Al
Goriška sekcija planinskega kluba CAI bo nocoj ob 21. uri imela v gosteh na sedežu v Ul. Rossini 13 znanega slovenskega alpinista Petra Podgornika. Predaval bo o svojih podvigih v gorah na raznih kontinentih od Himalaje pa do Patagonije in prikazal diapozitive s teh vzponov. Predavanje sodi v ciklus srečanj o odnosu med človekom in gorami.
■ Goriška knjižnica Franceta Bevka v Novi Gorici in Avstrijski generalni konzulat vabita na otvoritev razstave faksimilov Aka-demische Druck und Verlagsan-stalt G raz na temo Znameniti evropski pisni spomeniki. Razstavo bo danes ob 18. uri odprl konzul VValter Simon v oddelku za mladino in odrasle v Ul. Gradnikove brigade 25 v Novi Gorici. Razstava bo na ogled do 7. februarja.
PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ
Dramski odsek
ponovi v soboto, 25. januarja, ob 20.30 v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu
šalo v štirih dejanjih BRANISLAVA NUŠIČA
GOSPA
MINISTRICA
Režija EMIL ABERŠEK
razna obvestila
Občinska knjižnica v Doberdobu sporoča, da je zaprta do petka, 24. t.m., v sredo, 29. t.m., pa bo zaprta v popoldanskem času.
PD Podgora prireja v torek, 28. januarja ob 20. uri občni zbor. Potekal bo v župnijski dvorani v Podgori. Na zasedanje vabijo člane, prijatelje in člane drugih kulturnih in športnih društev.
SDZPI - Gorica sporoča, da je še nekaj prostih mest za tečaj ruskega jezika (80 ur). Informacije in prijave tudi po telefonu 81826).
Goriška sekcija VZPI-ANPI vabi člane na sejo odbora, ki bo v ponedeljek, 27. t.m., ob 16. uri na sedežu v Drev. 24. maja 1. Na dnevnem redu je poročilo in razprava o delovanju v letu 1991, kampanja za včlanjevanje in program delovanja v novem letu.
______________kino_________________
Gorica
VITTORIA 20.45 Gorica kinema: »Gluvi barut«. Režija Bato Čengič.
CORSO 17.30-22.00 »Donne con le gon-ne«.
VERDI 17.00-22.00 »Robin Hood - principe dei ladri«.
Tržič
COMUNALE 20.30 Thomas Bernhard: »Ritter, Dene, Foss«. Gledališka predstava skupine Teatro Niccolini.
ENCELSIOR 17.30-22.00 »Ardente colata d'amore«. Prep. ml. pod 18. letom.
Nova Gorica
SOČA 20.00 »Fantastična brata Baker«.
SVOBODA (Šempeter) 20.00 »Barton Fink«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Marzini — Korzo Italia 89 — tel. 531443.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Občinska lekarna št. 2 — ul. A. Manlio 14 A/B — tel. 480405.
__________pogrebi_____________
Danes v Gorici ob 11. uri Maria Draš-ček iz bolnice v cerkev sv. Justa in nato na glavno pokopališče, ob 11.30 Giusep-pina Morelli prihod iz Spilimberga v kapelo glavnega pokopališča.
Koncert v okviru glasbene sezone društva Lipizer
Trio Bohemia v avditoriju Fogar
V	okviru koncertne sezone društva Lipizer bo drevi ob 20.30 v dvorani L. Fogar (Verdijev korzo 4) nastopil znani Trio Bohemia. Glasbeno skupino sestavljajo priznani češkoslovaški glasbeniki in glasbeni pedagogi, učitelji na glasbeni akademiji v Pragi. Trio sestavljajo violinist Antonin Moravec, violinočeslist Rudlf Loj da in pianistka Irena Černa.
Izvajali bodo skladbe Mozarta, Šoštakoviča in Dvoržaka. Proste vstopnice sdo v prodaji v turističnem uradu IOT v Oberdankovi ulici.
V	nedeljo, 26. t.m., bo v avditoriju Fogar nastopil duo Myriam del Don (violina) in Maria Grazia Bellocchio (klavir).
Na sliki Moravski trio.
■ Na pobudo združenj mladih industrijcev iz Gorice in Trsta so prejšnje dni na univerzi v Trstu podelili prvo štipendijo Pettarin-Janousek v spomin na pokojna predsednika obeh združenj, ki sta izgubila življenje v tragičnih okoliščinah. Štipendijo je prejel diplomant iz ekonomskih ved za diplomsko nalogo o podjetništvu. Slovesnosti so poleg svojcev pokojnih prisostvovali predsedniki deželnega in pokrajinskih združenj mladih industrijcev.
Visoka proizvodnja tržiške termocentrale v letu 1991
Tržiška termocentrala ENEL je v letu 1991 proizvedla 4.887 milijonov kilowatnih ur električne energije, kar predstavlja 2,62 odstotka celotne proizvodnje ENEL. Zmogljivost centrale znaša 976 megawa-tov, kar predstavlja 2,03 celotne proizvodne zmogljivosti ENEL. Očitno gre za enega izmed najpomembnejših proizvajalcev električne energije v Italiji.
Kot beremo v agencijskem poročilu, pa je kljub vsemu lanska proizvodnja tržiške termocentrale bila še vedno premajhna za potrebe naše dežele. V njej dela trenutno 344 oseb, 194 od katerih so delavci, ostali pa uradniki. V lanskem letu je porabila 780.000 ton premoga in 592.550 gostega kurilnega olja. Kurivo so v celoti pripeljali na ladjah do pomolov termocentrale v tržiškem pristanišču. Omembe vredno je tudi, da je družba ENEL v lanskem letu investirala skoraj 60 milijard lir v tržiško termocentralo. V dobri meri naj bi šlo za izboljšave čistilnih naprav.
■	V okviru skupne akcije tržiške policije in karabinjerjev je bil v Tržiču aretiran 30-letni Flavio Chert zaradi posesti mamil. Agentje so namreč pri njem našli 1 gram čistega heroina, kar presega dnevno dozo, ki jo zakon dopušča. Mladenič stanuje v Ulici Galileo Galilei 19 v Tržiču, doma pa je iz Fossalona pri Gradežu. Zdaj je zaprt v goriški kaznilnici in čaka na sodno obravnavo.
■	Včeraj se je ob 8.55 na Ul. Manzoni v Gorici pripetila prometna nesreča, pri kateri se je lažje ranil 21-letni Andrea Lorefice iz Ul. Cossar 16/4. Mladenič se je s svojim volkswagnom polo vozil v smeri proti Ul. Pavla Diakona, ko je na cestišče nenadno privozil voksvvagen golf iz stranke Ul. Pitteri. V trčenju se je Lorefice udaril v glavo in si zvil hrbtenico, zaradi česar se bo moral zdraviti 15 dni.
Gorico včeraj pobelil prvi sneg zdržal pa je le za krajši čas
Obed je bil dober in delo je tako šlo hitro od rok. V dobrih dveh urah je bil načrt pripravljen in sprejet. 20. januarja 1942 so se v vili ob jezeru Wannsee nedaleč od Berlina na vabilo šefa nacistične varnostne službe Reinharda Heydricha zbrali visoki funkcionarji nacističnega aparata in »operacionalizirali« načrt o dokončni rešitvi židovskega vprašanja. »Vsi so bili zelo veseli, da so lahko podprli tehniko masovnega uničevanja ljudi. Govor je bil o ubojih, likvidaciji in uničenju,« je pozneje priznal Adolf Eichmann, ki je ob tisti priložnosti imel čast, da je sestavil zapisnik sestanka.
V skopih dveh urah so udeleženci odobrili načrt, ki je predvideval prisilno preselitev 11 milijonov evropskih Židov v komaj zasedene vzhodnoevropske kraje. Najšibkejši bi bili umrli že med potjo. Tisti, ki bi bili preživeli, pa bi se bili iztrošili na delu: v tovarnah, ob gradnji cest in železniških prog. Za najodpornejše je bila kot končna postaja predvidena plinska celica, učinkovitejša in cenejša po mnenju udeležencev od puškinih in brzostrelkinih nabojev.
Zadovoljni nad opravljenim delom, so se udeleženci razšli, potem ko so trčili s kozarci. Od teorije je bilo treba preiti k praksi.
Konferenca v Wannseeju ne pomeni dejanskega začetka dokončnega reševanja židovskega vprašanja. Ko je Heydrich razposlal svoja vabila na srečanje, so nacisti že pobili okoli pol milijona Židov na Poljskem in v Rusiji, deportacije so se začele že 15. oktobra 1941. In tudi plin so preizkušali že pred 20. januarjem 1942. V Lodzu in okolici so že prej preverili učinkovitost premičnih plinskih celic: hermetično zaprtih tovornjakov, v katerih so žrtve zastrupljali z izpušnimi plini dizelskega motorja (tehniko so nato Uporabili tudi v Rižarni pri Sv. Soboti, ki ni razpolagala s plinsko celico). Po EichmanOvem
mnenju je s srečanjem v Wannse-eju Heydrich sklenil, da bo poudaril svojo vlogo v genocidu Židov, vsekakor pa je sestanek nedvomno spodbudil nacistično vnemo v reševanju problema. Nacisti nišo izpeljali do kraja zastavljenega načrta, uresničili pa so (hladno statistično povedano) 55 odstotkov zastavljenega plana. Skozi dimnike uničevalnih taborišč je šlo namreč okoli 6 milijonov evropskih Židov.
Ob 50. obletnici konference v Wannseeeju so v isti vili, kjer je Heydričh zbral nacistične veljake, odprli stalno spominsko zbirko, ki naj bi spodbudila k razmišljanju in tehtanju preteklosti, obenem pa naj bi bila tudi v opomin sedanjim in prihodnjim rodovom o »najbolj mračnem trenutku naše
zgodovine«, kot je srečanje v Wannseeju označil kancler Hel-muth Kohl.
Muzej v Wannseeju je le nova struktura, ki se pridružuje številnim drugim, da tvorijo pravo »topografijo terorja in smrti« na območju Berlina. Na nekdanjem sedežu poveljstva SS je spomenik nemškemu odporništvu, ki priča o tisočih, ki so se uprli nacističnemu režimu. Pomnik je postal tudi zapor pri Poentzenseeju, kjer so morili nasprotnike režima, na trg Wittembergplatz so postavili veliko črno desko, ki sili k spominu na koncentracijska taborišča. Nedaleč od zidu, ki je nekoč delil Berlin na dva dela, pa so odprli razstavo, ki bi morala obiskovalcem približati zgodovino in kulturo židovskega naroda.
Kljub vsem tem in drugim pomnikom pa sta rasizem in ksenofobija v Nemčiji - pa tudi v drugih evropskih državah - spet dvignila glavo. Po raziskavi javnega mnenja, ki jo je naročil dnevnik Der Spiegel, ima 13 odstotkov Nemcev še vedno protise-mitske občutke. Kljub virulenci nekaterih ksenofobičnih pojavov v bivši Vzhodni Nemčiji, raziskava kaže, da so protisemitska čustva bolj razširjena na Zahodu (16 odstotkov proti 4 odstotkom). Pri-semitizem je prisoten v vseh strankah, čeprav je najbolj zastopan v desničarskih formacijah (17 odstotkov med pripadniki CDU-CSU, 5 odstotkov med zelenimi). Pojav je bolj občuten med starejšim prebivalstvom, okužil pa je tudi mlade (12 odstotkov med Nemci od 18. do 29. leta starosti).
In pomnikom navzlic, navzlic plemenitim pozivom kanclerja Kohla, tudi kulturne institucije niso imune pred antisemitizmom. Nemški odbor, ki bi moral izbrati nemški film v tekmi za Oskarje, denimo, ni hotel kandidirati dela »Evropa, Evropa« Agnieszke Hol-lander, ki pripoveduje o doživljajih židovskega fanta (na sliki) med nacizmom. V ZDA ima film velik uspeh, v Nemčiji pa ga vrtijo samo v redkih esejskih kinodvoranah. Uradno je odbor utemeljil svoj sklep s slabo kakovstjo filma, marsikdo pa sumi, da so podzavestne utemeljitve povsem drugačne.
Ob vsem tem se postavlja, za Nemčijo, a ne samo za njo (Trst je s tega vidika zelo značilen primer), veliko vprašanje. V kolikšni meri lahko pomniki, kot so bili tisti že omenjeni, res prispevajo k temu, da »bodo mladi vedeli, starejši pa ne bodo pozabili«. V kolikšni meri so lahko v opomin za sedanjost in prihodnost, da se preteklost ne bi več ponovila?
Muzeji in pomniki so nedvomno koristni, vendar je njihov »pedagoški« učinek majhen, če ostanejo ignoriram, neživljenjski spomeniki, ki jih ritualno obiskujejo samo nekateri. Koristni pa lahko postanejo, če so gibala stalnega zgodovinskega in kulturnega iskanja, motor iskrene protirasistič-ne strategije, ki naj prispeva k resnični zgodovinski zavesti, predvsem pa naj prispeva k priznanju enakovrednosti in kulturne vitalnosti »različnega«, pa naj gre za Žida, Slovenca, Tunizijca... Ce bo berlinska razstava o pokolu Židov predvsem pa o zgodovini in življenju Židov dosegla vsaj delno ta cilj, bo nedvomno pomemben dogodek. In ne samo za Nemčijo, pač pa za vso Evropo, kjer se nacionalizmi spet obujajo v raznih pojavnih oblikah in z vsem značilnim nekritičnim, po-veličevalskim pristopom do lastne preteklosti.	,
Široko zastavljeno praznovanje 300-letnice Tartinijevega rojstva
Praznovanje tristote obletnice Tartinijevega rojstva (ki bo natanko 8. aprila letos) je priložnost za slovenski turizem in gospodarstvo, da se s pomočjo velike kulturne pobude nacionalnega pomena predstavi Evropi. Hkrati pa je to kulturni dogodek, ob katerem bo mogoče popularizirati Tartinija in njegovo delo, ga spoznavati' praznovanje pa spremeniti v tradicijo.
To smo lahko slišali na včerajšnji tiskovni konferenci v portoroškem Avditoriju, ko je programski odbor s Predsednikom Antonom Mikelnom predstavil koledar Prireditev. Praznovanje bo potekalo pod pokroviteljstvom slovenskega Izvršnega sveta, kar pomeni, da bo Piranski praznik postal vseslovenski kulturni dogodek.
Poleg kulturnega programa bodo skušali v piranski °bčini poskrbeti za zajeten zalogaj prenove mesta (del Tartinijevega trga, pročelje sodne palače, osvetlitev piranske župne cerkve). Avtor celostne podobe projekta je Primorski umetnik Oskar Kogoj, ki je v Portorožu predstavil t.i. Tartinijeve kozarce, poskrbel pa bo še za znak, Plakat, posebne steklenice s posebnim vinom (pikolit) hamenjeno Tartinijevemu praznovanju. Oskar Kogoj je Zasnoval tudi novo slovensko violino, ki jo bo izdelal slovenski mojster Vilim Demšar (pred dvema letoma je restavriral pravo Tartinijevo violino, ki jo je bil izdelal Hiccolo Amati. In še bi lahko naštevali. Med napovedanimi dogodki omenimo simpozij na temo Tartini (18. in 19- septembra) in predstavitev monografije o Tartinijevi niši, ki jo bo pripravila Sonja Hoyer (predstavitev bo 15. °ktobra). Seveda ne bo manjkalo koncertov in glasbenih Prireditev. Prva bo že 8. februarja (za kulturni praznik), k° bo v portoroškem Avditoriju nastopil Komorni orkester Tartini. Na. Tartinijev rojstni dan, 8. aprila, bo v Avditoriju nastop orkestra slovenske filharmonije. V aprilu bodo nastopili še Komorni orkester študentov slo-venske akademije za glasbo, 24. aprila bo finale kviza Slasbene mladine Slovenije za osnovne šole na temo Tartini, 30. aprila bo koncert komornega orkestra - nagrajencev tekmovanja mladih violinistov Alpe Jadran. Hala koncert s TV in tonskim snemanjem CD plošče v Piranski župni cerkvi bo 3. maja, ko bodo nastopili Sopsti Veneti in Uto Ughi. Junija bodo v Tartinijevi hiši Postavili razstavo Tartinijeve zbirke. Vsi poletni Piran-ski glasbeni večeri bodo posvečeni Tartiniju, zaključili l1 h bodo septembra s še enim gala koncertom v piranski zhpni cerkvi, ko bodo nastopili komorni orkester in jhednarodno priznanimi solisti, in sicer: Igor Ozim, Stan-*° Arnold, Miloš Mlejnik in Franco Gulli.
, Prav gotovo bodo v naslednjih mesecih pripravili še ka)i tako da bo 300. obletnica res leto odkrivanja Tartinijeve glasbe, istočasno pa za svet tudi leto ponovnega °dkrivanja Pirana m Slovenije. BORIS ŠULIGOJ
Pestra in sveža zbirka intervjujev Zore Tavčar
Še en drobec slovenske stvarnosti
Intervjuji so pri Slovencih kot izrazita literarna zvrst bolj malo razširjeni, kot da bi hoteli potrditi, da smo kot narod zaprti, nekoliko vase zaverovani in sploh preveč »resni«, da bi se, vsaj v pisani besedi, sistematično posvečali takemu opravilu, ki že od daleč diši po lahkomiselnosti. Temu seveda ni tako, saj je pogovor in s tem spoznavanje sobesednika in izmenjava mnenj bistvene važnosti pri vsestranski rasti neke skupnosti, ki kot kruha potrebuje enotnosti in sloge.
Čeprav so intervjuji ali literarizirani pogovori pri Slovencih bolj malo razširjeni, imamo vseeno nekaj svetlih primerov, ki jih lahko mirno postavimo na najvišjo raven, tja nekam k Oriani Fallacijevi, ki nam je pred leti s knjigo Intervista con la storia (Pogovor z zgodovino) podarila izreden izsek svojega gledanja, predvsem pa tolmačenja največjih svetovnih politikov takratnega časa tistih dogodkov, ki so pretresali našo stvarnost. Med te slovenske umetnike, ki so med drugim pisali knjige intervjujev, bi omenili predvsem Izidorja Cankarja, ki je s svojimi Obiski (pri slovenskih umetnikih) nakazal »slovensko pot« do pisanega pogovora s sočlovekom, nato Vladimira Bartola, ki se je pogovarjal s slovenskimi znanstveniki in ne nazadnje Josipa Vidmarja.
Pred kratkim se je zbirkam intervjujev s slovenskimi vidnimi osebnostmi pridružila še ena knjiga in sicer prof. Zore Tavčar, sicer pisateljice in publicistke, z naslovom Slovenci za danes, ki sta jo skupno izdali založbi Družina iz Ljubljane in Mladika iz Trsta. Podnaslov knjige je 30 intervjujev z znanimi Slovenci in Slovenkami v emigraciji in doma, ki dovolj nazorno nakazuje vsebino tega zbornika. Takoj moramo poudariti, da je izid te knjige v tem času, ko se komaj nanovo rojeva slovenska nova državniška identiteta, zelo primeren in nadvse dobrodošel.
Državniška identiteta, pa tudi ponos nad pripadnostjo mladi slovenski državi, se gradi in krepi tudi s spoznavanjem naših najbolj vidnih osebnosti, saj so prav
slednje tiste, ki s svojimi napakami in vrlinami, racionalnimi in iracionalnimi reakcijami, bistrimi in manj bistrimi izsledki in intuicijami, gradijo zogodovino. Ori-ana Fallaci je namreč v predgovoru svoje zbirke intervjujev razlagala, da jo je naslovila s Pogovori z zgodovino prav iz omenjenega razloga, da zgodovino pač ustvarjajo ljudje, prav zato bi lahko knjigo prof. Zore Tavčar mirno preimenovali s Pogovori s slovensko zgodovino.
Knjiga Slovenci za danes je, po igrivem predgovoru - avtointervjuju, razdeljena na tri dele, in sicer na pogovore s predstavniki emigracije in zdomstva ter na razdelka z naslovom Osem Slovencev za danes in Osem Slovenk za danes. Po vsej verjetnosti je najbolj zanimiv prvi del, ki je posvečen tistim slovenskim osebnostim, ki živijo izven mej slovenske države, če izvzamemo seveda zamejstvo, saj se je nad njimi pred časom v glavnem zgrnil politični molk, tako da jih dejansko niti nismo mogli spoznati. Dognati, da imamo Slovenci znanstvenike svetovne ravni, ki poučujejo na najbolj prestižnih univerzah na svetu, nas lahko navdaja s ponosom in nam pomaga pri samozavesti.
Tako nam avtorica predstavi izredno zanimive osebnosti, kot so nadškof Alojzij Ambrožič iz Toronta, pravnica Katica Cukjati iz Buenos Airesa, arhitekt Marjan Eiletz iz Buenos Airesa, slavist in skladatelj Alojzij Geržinič, režiser in zgodovinar Nikolaj Jeločnik, ravnatelj Slovenika iz Rima Maksimiljan Jezernik, pesnik Vladimir Kos iz Tokia, pisatelj in slikar Božidar Ted Kramolc iz Toronta, umetnostna zgodovinarka iz Buenos Airesa Irena Mis-lej, slikarka Bara Remec iz Bariloch, geograf Jože Velikonja, kulturni delavec iz Toronta Tone Zrnec in slikar iz Sidneya Stanislav Rapotec.
V naslednjem razdelku so predstavljeni »današnji« Slovenci, ki jih vsi dobro poznamo iz radijskih in televizijskih poročil ter kulturnih kronik, saj ni treba
Franceta Bučarja, Antona Trstenjaka, Matjaža Kmecla, Ivana Omana, Antona Stresa, Boga Grafenauerja, Draga Jančarja ter Alojzija Šušterja posebej predstavljati. Prav tako ni treba posebej predstavljati Osem Slovenk za danes, in sicer Spomenke Hribar, Majde Mazovec, Helge Glušič, s. Katarine Ambrož, Dubravke Tomšič, Božene Orožen, Alenke Puhar in Aleksandre Kornhauserjeve.
Pri vseh teh pogovorih je najbolj značilen slog, v katerem so podani, in pa pristop do intervjuvanca. Intervjuji Zore Tavčar so namreč vselej zelo zanimivi, saj zna izvrtati iz sogovornika tisto, kar lahko njo in seveda tudi bralce najbolj zanima. To je tudi sad natančnih priprav in prave vsestranske »šudije«, ki jih avtorica opravi o sebi, kateri namerava »izprašati vest«. Poleg tega, to pa je avtoričina značilnost, zna pisateljica Zora Tavčar poiskati »pot, ki vodi v dušo«, kot je že na predstavitvi povedal urednik verskih oddaj na slovenski televiziji dr. Drago Klemenčič. Prof. Tavčarjeva namreč neizprosno, a obenem naklonjeno, diskretno in nadvse človeško dreza v intervjuvan-čevo dušo in srce ter pride človeku do bistva, tako da se je vselej redno dogajalo, da se je nato s svojimi sogovorniki, če jih slučajno prej ni poznala, povsem spoprijateljila.
Prav zato so ti intervjuji, ki jih je avtorica začela objavljati pri tržaški Mladiki, pa so zaradi njihove aktualnosti prišli na zamisel, da bi jih objavili v knjižni obliki, sveži, zanimivi, pestri, tekoči in informativni, poleg tega pa nadvse koristni pri spoznavanju še enega drobca naše slovenske stvarnosti, ki si utira pot v boljši jutri, drobec, ki nam še kako pomaga pri krepitvi slovenske samozavesti. Tudi ob branju takih knjig opazimo, da kot narod nikakor nismo majhni, obratno, ko pa imamo znanstvenike in umetnike, ki se ustvarjalno udejstvujejo na vseh koncih sveta in ki jih vsi poznajo kot Slovence.
(S. B.)
Na veleslalomu za svetovni pokal v Adelbodnu
Tomba in Accola praznih rok
ADELBODEN (Švica) — Druga vožnja Alberta Tombe na veleslalomu v Adelbodnu je trajala samo 15 sekund: pri drugih vratih se mu je namreč odpela smučka in obetajoča uvrstitev je splavala po vodi. Po prvem spustu je namreč italijanski as vodil pred Norvežanom Furusethom in Švicarjem Pierenom in je bil na najboljši poti, da se znova povzpne na zmagovalni oder, na katerem je bil vsakokrat v svojih letošnjih 11 nastopih nastopih (6 zmag, 3 druga mesta in 2 tretji). Uspeh si je tako zagotovil Furuseth, ki takega veselja v veleslalomu ni okusil že od leta 1989, tretji pa je bil Girardelli.
Po tekmi Tomba ni skrival svojega nezadovoljstva. Krivil je progo,
V Albertvillu imajo težave
ALBERTV1LLE — Organizatorji bližnjih zimskih olimpijskih iger v Albertvillu se srečujejo z nepredvidenim težavami. Medtem ko se hvalijo, da so prodali 700 tisoč vstopnic (120 tisoč v tujini), pa v nekaterih hotelih prejemajo odpovedi. Agencije, ki so mesta odkupile, jih sedaj ponujajo po nižji ceni od tiste, za katero so si jih same zagotovile. Odpovedi naj bi prihajale zlasti iz sredstev javnega obveščanja.
Še nedavno je bilo povpraševanje tako veliko, da so v samem Albertvillu zgradili hotel s 1.000 ležišči. Zanj so potrošili okrog 9 milijard lir, po igrah pa ga bodo porušili. Mesto za 400 avtobusnih šoferjev pa so našli v nekem bližnjem zaporu.
Težave se obetajo tudi v prometu. Ljudje so res kupili vstopnice za razna tekmovanja, niso pa kupili vstopnice za prevoze.
Največ vstopnic (45.000) so prodali v ZDA.
češ da je bila na njej globoka vdrti-na, ki je ni opazil: »Hitrost in mojih 90 kilogramov so opravili ostalo. Ne krivim nikogar, vezi so bile pravilno naravnane, če bi jih še bolj stisnil, bi tvegal poškodbo, ne samo, da si pokvarim rezultat kot tokrat. Jezi pa me, da so kmalu zatem vrdtino zapolnili s snegom. Poleg tega me je še sodnik okregal, ker sem s palico udaril po vratih...«
Nič kaj vljudne besede do organizatorjev ni imel niti vodilni v svetovnem pokalu, Švicar Accola. Na start prve vožnje je prišel z zamudo, spustil se je sicer na progo (smučal pa je slabo, dosegel je šele 27. čas), vendar so ga zatem na priziv Avstrijcev diskvalificirali. »To je sramota,« je dejal Accola, »ne bom več tekmoval v Adelbodnu. Povsod drugje obveščajo, ko do starta manjka ena minuta in sem računal, da bo tako tudi tokrat. Poklicali pa so me, ko je manjkalo deset sekund. Tedaj sem si še pripenjal vezi.« Kaže pa, da si je za včerajšnji dogodek še najbolj kriv sam, saj pravijo, da je precej raztresen in da na start prihaja vedno zadnji trenutek. »Ne strinjam pa se s tistimi,« je še oristavil Accola, »ki pravijo, da je bila tekma v Adelbodnu odločilna za svetovni pokal, in sicer samo zato, ker Tomba ni osvojil nobene točke.«
Verjetno bo to držalo. V skupnem seštevku za svetovni pokal ima Accola 130 točk več od Tombe, vendar manjka še precej tekem, a italijanski as je v izredni formi, možna so še drugačna presenečenja. Tudi tretj euvrščenega Girardellija ne gre povsem odpisati. Trenutno sicer precej zaostaja, vendar se je vedno izkazal z izredno vztrajnostjo in če se mu povrne prava forma, zna še poseči v boj za sam vrh.
Prav zmagovalcu Furusethu pa je bilo še največ žal, da Tomba ni dokončal tekme: »Imel bi namreč bolj natančno primerjavo s svojim nastopom,« je povedal Furuseth in pristavil: »Vsekakor je to zame srečen
Alberto Tomba včeraj ni imel običajnega razposajenega izraza
dan, saj so minila že tri leta, odkar sem zadnjič osvojil veleslalom.«
Vrstni red: 1. Furuseth (Nor.) 2'36'89 (1'22"47 + 1T4"42); 2. Pieren (Švi.) po 0"76 (1'22 "64 + 1T5"01); 3. Girardelli (Luks.) 0"98 (1'23"19 + 1'14;68); 4. Aamodt (Nor.) 1"43; 5. VVallner (Šve.) 1"54; 6. Holzer (It.) 1"84; 7. Knoeri (Švi.) 2"13; 8. Locher (Svi.) 2"31; 9. Marxer (Liecht.) 2"68; 10. Roth (Nem.) 2"73; 11. Bittner (Nem.) 3"44; 12. Polig (It.) 3"48; 13. Mayer (Av.) 3"73; 14. Kroell (Av.) 3"81; 15. Nyberg (Šve.) 3’"99; 16. Feutri-er (Fr.) 4"01; 17. Wirth (Av.) 4"20l 18. Barnessoi (Nem.) 4"35; 19. Staub (Švi.) 4"42; 20. Spampatti (It.) 4"44.
Skupni vrstni red za svetovni pokal: 1. Accola (Švi.) 1.090 točk; 2. Tomba (It.) 960; 3. Girardelli (Luks.) 650; 4. Furuseth (Nor.) 618; 5. Heinzer (Švi.) 462; 6. Jagge (Nor.) 426; 7. VVasmeier (Nem.) 384; 8. Kitt (ZDA) 374; 9. Locher (Švi.) 373; 10. Bittner (Nem.) 341.
Skupni vrstni red veleslaloma za svetovni pokal: 1. Tomba (It.) 340 točk; 2. Pieren (Švi.) 298; 3. Accola (Švi.) 283; 4. Furuseth (Nor.) 230; 5. Locher (Švi.) in VVallner (Šve.) 195; 7. Spampatti (It.) 165; 8. Bergamelli (It.) 162; 9. Polig (It.) 148.
Danes v evropskem košarkarskem prvenstvu
Najlažje za Knorr
V	evropskem klubskem košarkarskem prvenstvu bo danes na vrsti 9. kolo (2. povratno, vsega skupaj jih je 14), v katerem se od italijanskih ekip še najlažja naloga obeta bolonjskemu Knorru, ki igra v skušini A. Bolonjčane namreč bolj skrbi igranje pivota Knorra kot pa nasprotnik, Kalev iz Tallina. Slednji je namreč doslej dosegel eno samo zmago, in sicer proti Phonoli iz Caserte, s katero si deli zadnje mesto na lestvici. Knorr je zmagal že v gosteh v Tallinu, tako da bi današnje srečanje moralo predstavljati golo formalnost. Morda bo to dobra priložnost prav za Wenningtona, da si nekoliko opomore, že na samem začetku sezone je zbujal precej dvomov, zadnje čase pa je docela izven forme. Poleg tega je na mednarodnih tekmah kaj malo igral, saj si je že v uvodnih minutah prislužil po dve osebni napaki, tretjo pa že do konca polčasa. Zna se zgoditi, da ga bodo nekoliko »zbudile« vesti, ki se širijo v Bologni, češ da se je sloviti Jabbar (45 let) ponudil Virtusu.
Phonola bo danes zaposlena v gosteh, pri francoskem Antibesu, proti kateremu je v prvi tekmi nepričakovano izgubila, kar je verjetno precej pogojevalo njeno nadaljnjo pot v tem pokalu.
V	skupini B bo milanski Philips igral pri Joventutu iz Badalone. Trener Mike D'Antoni je bil včeraj precej miren, čeprav ga čaka ekipa, ki je v evropskem prvenstvu še nepremegana in je po splošnem mnenju tudi nasploh najboljša. To naj bi ga še bolj motiviralo, pravi. Poleg tega je bil Badalona dvakrat na tem, da izgubi, proti Nemcem in Nizozemcem, a tudi v Milanu je zmagal bolj zaradi napak domačinov kot po lastni zaslugi.
DANAŠNJI SPORED
SKUPINA A: Makabi Tel Aviv -Slobodna Dalmacija Split, 01ym-
pigue Antibes - Phonola Caserta, Knorr Bologna - Kalev Tallin, Gibona Zagreb - Barcelona (v Puertu Real).
LESTVICA: Barcelona 14 točk, Gibona 12, Knorr in Makabi 10, Slobodna Dalmacija 8, Antibes 6, Kalev in Phonola 2.
SKUPINA B: Joventut Badalona - Philips Milan, Aris Solun - Estu-diantes Madrid, Maes Pils Mali-nes - Partizan Beograd, Commo-dore Den Helder - Bayer Leverkusen.
LESTVICA: Joventut 16 točk, Estudiantes, Partizan in Philips 10, Bayer 8, Aris in Maes Pils 4, Com-modore 2.
Zmagi Gabece in Mediolanuma
V 3. kolu polfinala pokala pokalnih zmagovalcev je Gabeca Montichiari s 3:2 (10:15, 15:13, 14:16, 15:3, 17:15) premagal nemški Morser, s katerim je delil prvo mesto v skupini B. Gabeca je tako prevzel vodstvo s 6 točkami.
Odločilen korak do nastopa v finalnem delu je naredil tudi Me-diolanum (skupina A), ki je v gosteh premagal francoski Frejus s 3:2 (12:15, 9:15, 15:13, 15:9, 17:16).
Še ta mesec proces proti Tysonu
INDIANAPOLIS — Sodnica Patricia Gifford je potrdila, da se bo proces proti bivšemu svetovnemu boksarskemu prvaku v težki kategoriji Mikeu Tysonu, ki je obtožen posilstva, začel 27. t.m., kot je bilo prvotno predvideno. Zavrnili so namreč zahtevo Tysonovih branilcev, da proces odložijo, češ da je pri sestavi žirije prišlo do »rasnega neravnovesja«. Zagovorniki trdijo, da so kontaktirali manj kot 14% črncev, medtem ko je črncev v kraju, kjer bo proces, 21%.
Na odprtem teniškem prvenstvu Avstralije
McEnroe se je poslovil
ilfSIitBl
MELBOURNE — Velika želja Američana Johna McEnroea, da bi se uvrstil v polfinale enega zadnjih tekmovanj »velikega slama«, je tudi tokrat splahnela. McEnroe, ki je na tem, avstralskem teniškem turnirju igral kot prerojen, je moral položiti orožje pred Južnim Afričanom Waynejem Ferrei-ro, ki ga je v čertrtfinalu premagal s 6:4, 6:4, 6:4.
»Dal sem zares vse od sebe, toda tudi to ni bilo dovolj,« je po srečanju dejal precej utrujen ameriški as. Ferreira je bil seveda presrečen po zmagi, ki si jo je prislužil predvsem zaradi odličnega servisa (14 »acejev«).
Favorit za končno zmago, Šved Edberg, se je moral pošteno potruditi, preden je strl odpor trdoživega Čehoslovaka Ivana Lendla, ki je izgubil le po petih setih. Medtem ko je Američan Jim Courier brez težav izločil Izraelca Amosa Mansdorfa po samih treh setih igre, pa je presenetljivo izpadel (po Beckerju) še drugi nemški predstavnik, Michael Stich, ki je izgubil z Nizozemcem Richardom Krajickom.
ČETRTFINALNI IZIDI
Courier (ZDA) - Mansdorf (Izr.) 6:3, 6:2, 6:2; Edberg (Šve.) - Lendl (ČSFR) 4:6, 7:5, 6:1, 6:7, 6:1; Krajicek (Niz.) - Stich (Nem.) 5:7, 7:6, 6:7, 6:4, 6:4; Ferreira (J. Afr.) - McEnroe (ZDA) 6:4, 6:4, 6:4.
60. izvedba avtomobilskega relija Montecarla
Letos več favoritov
MONACO — Letošnji, 60. mednarodni reli Montecarla, ki bo startal danes s petih različnih krajev (Bad Homburg, Barcelona, Lausanne, Re-ims in Sestrieres) z zbirno etapo v Monacu, bo nedvomno eden naj zanimivejših zadnjih Tet. Prvič, ker letos ne bo uradnega nastopa Lancie, ki je vedno prednjačila na tem reliju. Drugič, ker bo tako med vozili kot piloti precej novosti. Tretjič, ker bodo letos vremenske razmere dokaj nepredvidljive.
Glede favoritov bo tudi letos boj med Fincem Juho Kankkunenom, ki je že tretjič posegel po svetovnem naslovu in ki bo letos tekmoval na martiniju, ter Špancem Carlosom Sainzem, ki bo vozil na novi toyoti. Veliko pričakovanje vlada tudi za nastop dvakratnega svetovnega prvaka in devet let pilota Lancie Mikija Biasiona, ki bo letos vozil na fordu.
Reli Montecarla se bo končal 29. t.m., na njem pa bo nastopilo 150 vozil.
Prvi trening Suareza
MILAN — Včeraj je Luisito Sua-rez imel prvi stik z Interjevimi nogometaši. V spremstvu predsednika Pellegrinija je imel kar dveurni pogovor z igralci, popoldne pa je opravil svoj prvi trening.
»Moja prvotna naloga bo, da spet vzpostavim v ekipi pravo prijateljsko vzdušje, s katerim bomo dosegli boljše rezultate, ki so najboljši lek za vsako ekipo,« je dejal Suarez.
Spet Maradona ...
MILAN — V intervjuju, ki ga danes objavlja italijanski tednik Euro-peo, bivši argentinski as Diego Maradona med drugim obtožuje italijansko nogometno zvezo in njenega redsednika Matarreseja, da so ga aznovali, ker je na svetovnem prvenstvu leta 1990 premagal Italijo. Poleg tega Maradona pravi, da mu niso odpustili, ker je z Napolijem remagoval bogate severne klube, edaj pa se počuti zelo dobro in bi želel vsaj enkrat ponovno obleči majico Napolija, s katerim je dosegel številne uspehe.
Nogometni disciplinski ukrepi
Diskvalificirana igralca Triestine
MILAN — Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je v A ligi diskvalificirala 9 igralcev, v B ligi pa 21. V A ligi bo dve koli počival Ferri (Inter), po eno pa ne bodo igrali Pioli (Fiorentina), Piovanelli (Atalanta), Zaini in Marcato (Ascoli), DelFOglio (Fiorentina), Ferrara (Na-poli), Nardini (Cagliari) in Pin (Verona). Kot smo dejali, je bilo v B ligi diskvalificiranih 21 igralcev, in sicer vsi za eno kolo, med njimi pa je tudi član Udineseja Mandorlini. Poleg tega je komisija odločila, da Taran-to enega srečanja ne sme odigrati na lastnem igrišču: na tekmi s Piacenzo so s tribun vrgli nož, ki je padel nedaleč od sodnika in nekega gostujočega nogometaša.
V	C-l ligi je kazen doletela igralca Triestine Ceroneja: diskvalificiran je bil za dve koli.
V	zvezi s srečanji za italijanski pokal C-l lige (odigrali so jih 15-januarja) pa je bil diskvalificiran še en nogometaš Triestine, in sicer Fi-carra.
Izredno huda kazen za Canzianija (Primorec)
Našim ekipam v 2. amaterski nogometni ligi, še zlasti Gaji, Krasu in Primorcu, se ne godi nič kaj dobro. Da bi bile težave še večje, v nekaterih primerih poskrbijo igralci sami s svojin vedenjem. Neobičajno huda kazen pa je ta teden doletela člana Primorca Kristiana Canzianija, ki je bil diskvalificiran kar za dve leti, vse do 31. decembra 1993. Kot piše v sporočilu nogometne zveze, naj bi Canziani v 90. minuti srečanja Primorec - Villesse prisolil sodniku zaušnico, poleg tega naj bi ga še žalil in povlekel za obleko. Tekma je bila 22. decembra lani, vendar so odločitev sprejeli šele sedaj. Če drži, kar piše v sporočilu nogometne zveze, je vsak komentar odveč.
V tej ligi so bili za eno kolo diskvalificirani Marco Lepore in Alessandro Fadda (Kras), Giuliano Pugliese (Gaja) ter Fulvio Ciuk in Carlo Puric (Primorec). V 1. amaterski ligi bo zaradi 4. opomina eno kolo počival Andrea Ra-uber (Zarja).
Vesna (na sliki Maria Magajne med srečanjem s Tolmezzom) se je povzpela kar na 3. mesto skupine B v 1. amaterski ligi, v kateri vodi Primorje
V mladinskem odbojkarskem prvenstvu na Goriškem
Vatovci osvojili naslov pokrajinskega prvaka
SOČA SOBEMA -
VALPRAPOR TEKNOPROGRES 1:3
(15:11, 9:15, 6:15, 4:15)
SOČA: C. in F. Pellegrin, M. Kovic, M. Čevdek, S.. A. in M. Černič.
VAL: Brisco, Ferfoglia, Korečič, Kovi, Maraš, Pecorari, Florenin, Plesničar.
Po tej zmagi so valovci drugič zaporedoma osvojili naslov pokrajinskih prvakov v kategoriji mladincev. Do konca prvenstva manjka še eno kolo, v katerem bodo naši predstavniki igrali proti zadnjeuvrščeni ekipi. Naj tudi omenimo, da bodo valovci lahko še eno leto nastopali v tej kategoriji. Sovodenjski odbojkarji so sicer dobro začeli, saj so v prvem nizu nadigrali zmedene gostitelje. To zmedo gre morda pripisati odsotnosti glavnega štandreškega podajača, toda sočani so do zadnjega izkoristili vse svoje možnosti in z dobro igro osvojili set. V nadaljevanju so si gostje opomogli in so izkoristiti svoj boljši igralski potencial. V zadnjih dveh nizih so sočani popustili in tako so valovci zasluženo zmagali.
Zaradi pomanjkanja ustreznih vadbenih terminov tekme niso odigrali v sovodenjski, temveč v štandreški telovadnici. (P.C.)
CREMCAFFE' -
SOČA SOBEMA	0:3 B.B.
Tekme niso odigrali zaradi odsotnosti domačih igralcev.
SOČA SOBEMA - TORRIANA 3:0
(15:12, 16:14, 16:14)
SOČA: C. in F. Pellegrin, M. Kovic, M. Čevdek, D. Sobani, S., A. in M. Černič.
Pred domačimi gledalci so mladi sovodenjski odbojkarji dobro igrali in zasluženo osvojili točki. V 74 minutah igre so naši premagali sicer dobre nasprotnike, a tekma je bila dokaj izenačena, o čemer pričajo tudi rezultati vseh treh nizov. Goste je angažiranost domačinov res zmedla. Ti so se od samega začetka srčno borili in tudi pokazali dobro tehnično pripravo, saj so si naši mladi odbojkarji nabrali kar precej izkušenj, kar kažejo tudi dobri rezultati z druge polovice sezone.
(P.C.)
MLADINKE
SOČA - LIBERTAS GO	1:3
(10:15, 15:4, 0:15, 15:17)
SOČA: V. Florenin, S. Pellegrin, E., M. in V. Černič, K., V. Devetak, D. Volk, P. Mozetič, V. Čevdek.
V 84 minutah igre so sočanke pokazale zelo dobro igro in osvojile set proti najmočnejši ekipi prvenstva. Treba pa je reči, da bi lahko naše prišle celo do tie-breaka, če bi jim bila sreča bolj naklonjena. Vseeno pa je ekipa pokazala lep napredek, zlasti v sprejemu. (P.S.)
Na občnem zboru sekcije športnega ribolova TPK Sirena
Dokaj pestro delovanje
V soboto je bil na sedežu TPK Sirena drugi občni zbor sekcije šporntega ribolova, na katerem je kar številnim prisotnim podpredsednik kluba Vojko Brecelj orisal dokaj pestro minulo sezono in nakazal smernice bodočega delovanja. Sekcija ima namreč bogate načrte. Po občnem zboru je bilo tudi nagrajevanje Sireninih tekmovalcev, ki so se izkazali na raznih tekmah in prireditvah.	(Foto Magajna)
Jadranov trener Janez Drvarič po prvem delu moške C lige
Zadovoljiv dosedanji obračun
Kot prejšnja leta smo tudi tokrat po prvem delu članskega prvenstva zaprosili Jadranovega trenerja, da naj da svojo oceno o dosedanjih tekmah.
Jadranov trener Janez Drvarič se je seveda odzval našemu vabilu in takole ocenil dosedanjo pot ekipe.
Kadar se ocenjuje uspešnost, oz. neuspešnost v tekmovanem športu, se najprej pregledajo rezultati in uvrstitev. Zato navajam nekaj številk iz lestvice C lige po prvem delu.
VRSTNI RED: 1. Pierobon Padova 26 točk, 2. Jadran BCTKB 24, 3. Lon-gobardi Čedad 22, 4. Mestrina 20, 5. in 6. Bassano ter Sacile 18 točk. To so ekipe, ki se borijo za visoko uvrstitev, sledi pa jim še 10 moštev, ki se želijo uvrstiti v sredino lestvice ter se izogniti izpadu.
Trenutno prvouvrščena ekipa Pierobon je osemkrat zmagala doma in petkrat v gosteh. Tudi Longobardi je zmagal osemkrat v svoji dvorani, vendar le trikrat na gostovanjih. Obe ekipi še nista doživeli poraza doma. Naše moštvo je zmagalo v Trstu šestkrat, enkrat izgubilo. Tudi v gosteh smo zmagali šestkrat, doživeli pa dva poraza.
Naj navedem še preostala moštva, ki so "nevarna" tudi na gostovanjih, ker bodo gostovala v drugem delu tudi pri nas v Trstu. To so: Sacile s petimi zmagami v gosteh, Mestrina, Bassano in Latte Carso, ki so v prvem delu zmagali po štirikrat na gostovanjih.
Še en številčni podatek bi lahko bil zanimiv za natančnejše spremljevalce dogodkov v C košarkarski ligi, in sicer število doseženih, oz. prejetih košev, ki kaže na uspešnost ekipe v napadu, oz. v obrambi. Najmanj košev v C ligi (1077 ali povprečno 71,8 po tekmi) je prejela Jadranova ekipa, ki dejansko igra najboljšo obrambo v ligi. Po številu doseženih košev v napadu (1221 ali povprečno 81,4 po tekmi, Jad-
Igralec	Točke	Meti				Skoki		Žoge		Asist.	Blokade	Osebne napake	Minute
		2 točki	3 točke	Skupno	PM	Obrani.	Napad	Izgublj.	Prid.				
M. CRISMA	87	28: 59(47	6:14(42)	34: 73(46	13:31(41)	18	12	18	7	10	1	24	209
D. OBERDAN	98	29: 54(53	7:19(36)	36: 73(49	19:41(46)	24.	4	13	20	21	1	34	308
M. ČUK	199	86:166(51	■ —.	86:166(51	27:37(73)	111	23	21	11	1	27	41	463
D. PREGARC	185	68:138(49	3:14(21)	71:152(46	40:59(67)	37	17	35	22	18	1	47	392
C. STARC	135	28: 55(51	15:34(44)	42: 89(47	34:49(69)	24	17	24	17	26		35	264
M. PERTOT	42	19: 30(63	. —	19: 30(63	4: 8(50)	25	19	9	16	—	6	28	271
U. MERLIN	131	36: 54(66	15:37(40)	51: 91(56	14:17(82)	27	7	22	6	8	4	15	310
S. RAUBER	241	64:118(54	33:84(39)	97:202(48	14:21(66)	135	34	34	45	16	11	43	524
A. SMOTLAK	54	17: 34(50	—	17: 34(50	20:33(60)	33	17	15	14	1	11	36	187
P. AŽMAN	44	17: 32(53	—	17: 32(53	10:12(83)	10	10	8	1	2	1	25	111
W. SOSIČ	9	4: 4(100	—	4: 4(100	1: 4(25)	2	—	5	2	4	1	4	34
M.PETTIROSSO	2	1: 2(50	—	1: 2(50									2
SKUPNO	1227	397:772	79:314(25	476:1086	196:312	446	160	204	161	107	64	332	3075
Janez Drvarič
ran ni med vodilnimi v ligi, vendar podatek o razliki med sprejetimi in doseženimi koši, ki znaša +114 v odnosu na Pierobon +97, Mestrina +62' in Longobardi +31 tudi, pove veliko.
Kaj pa igra? Ekipa Jadrana je prav gotovo odigrala v prvem delu nekaj zelo dopadljivih tekem, tako doma kot v gosteh. Prepričan sem, da so naši pristaši uživali in prišli na svoj račun, če so si ogledali tekme proti Longo-bardiju, proti Virtusu iz Vidma in proti Montebelluni. Kakovostno so naši igralci odigrali po en polčas tudi proti ekipama Itali Gradišče in Piove di Sacco. Edina tekma v Trstu, ki smo jo odigrali res slabo, je bila proti Ital-monfalconeju, ko smo doživeli zaslužen poraz. Glavni vzrok za ta poraz je bilo podcenjevanje nasprotnikov, ki pa je odlično odigral to tekmo.
Tudi na gostovanjih smo igrali precej kakovostnih tekem, kar potrjuje
tudi 6 zmag v tujih dvoranah. Zelo dobro so naši igrali v Mestrah, Jesolu, Sacileju in Moglianu. Zadovoljni smo lahko tudi z igro v drugih polčasih proti Latte Carsu in proti Metalplas-mi. Zelo slabo pa smo igrali proti Pie-robonu v Padovi, ko nismo imeli niti enega dobro razpoloženega igralca za uspešno igro v napadu in tako smo zgubili z rezultatom 64:66. Nič boljše pa ni bilo niti v Bassanu, kjer smo zaradi zelo slabe igre v drugem polčasu zamudili priložnost, da bi osvojili dve zelo pomembni točki. Vzrokov za ta nepotreben poraz je več, prav gotovo pa je eden najvažnejših ta, da je bila ta tekma na programu takoj po božič-no-novoletnih praznikih, ki so negativno vplivali na formo našega moštva.
Menim, da smo v prvem delu imeli dva nepotrebna spodrsljaja (poraza proti Monfalcone v Trstu in proti Bassanu v gosteh). S še tema dvema zmagama bi sedaj bili na prvem mestu lestvice, vendar moramo upoštevati dejstvo, da so v tekmovalnem športu nihanja forme, poškodbe, bolezni in še kakšni problemi, značilnosti, na katere je treba računati. Zato smo z doseženim številom točk in s trenutno drugim mestom na lestvici v tem trenutku lahko zadovoljni. Zadovoljni smo lahko tudi z učinkom našega moštva zlasti v obrambi. Imamo pa še rezerve za igro v napadu.
Ker bomo posameznike našega moštva ocenjevali po končanem prvenstvu, naj sedaj navedem le dejstvo, da največji del bremena in odgovornosti nosijo naši starejši in izkušenejši igralci. Da pa naši mladi, perspektivni igralci dobivajo dovolj priložnosti, da razvijajo svoj potencial in že prispevajo svoj doprinos k uspehu ekipe Jadrana, ki ima v letošnji sezoni kot osnovni in primarni cilj napredovanje v B-2 ligo. Zato mora vsak od nas v društvu, ki smo si ta cilj zastavili, narediti vse, da bomo ta cilj tudi dosegli.
JANEZ DRVARIČ
Igor Sedmak dnigi v Veroni
Z nastopom na deželnem prvenstvu v Veroni (skupaj z Venetom) in z osvojitvijo naslova prvaka v troskoku, se je za našega najboljšega atleta Igorja Sedmaka pričelo enomesečno obdobje testov, ki naj bi se zaključilo z državnim dvoranskim prvenstvom v Genovi, 15. februarja.
V Veroni je Igor s točno 15 m osvojil drugo mesto za prvakom Veneta. Igorjev rezultat je v absolutnem smislu prej slab kot dober, vendar je pri vsem tem potrebno poudariti, da gre le za teste in ne za tekmovanja, gre torej za nastope, ki se izvajajo v polnem bazičnem treningu. Tako je v Veroni v troskoku prvič v treh mesecih nastopil v tekmovalnih pogojih, to je iz polnega zaleta, kar se je pri izvedbi skoka še kako poznalo, zato je ocenjevanje vrednosti njegovega rezultata Prav nesmiselno. Naslednja dva ali trije nastopi naj bi tudi omogočili rezultate okoli osebnega rekorda na odprtem (15m54). Čeprav normo za nastop na državnem prvenstvu že ima (veljajo fanski najboljši rezultati na odprtem) je Igorjev nastop na tem prvenstvu vendarle pogojen s potrditvijo rezultata okoli norme tudi v razmerah letošnjih zimskih dvoranskih nastopov. Nikjer ni namreč rečeno, da bodo Igorju dosedanji trije meseci trdega treninga, brez kakršnegakoli zastoja, tudi dejansko omogočili spraviti v približno sožvočje ta fini in občutljivi Mehanizem moči, koordinacije in hitrosti, kar daje rezultate v troskoku in ki zahteva svoj čas zorenja. Kljub vsemu bo to enomesečno tesno obdobje dobro napotilo za drugo polovico pripravljalnega obdobja. (I.P.)
Po nedeljskem, 3. kolu Jadranove trofeje v minibasketu
Le Nova Gorica in Divača brez poraza
Na sliki M. Magajne trenutek z nedeljskega srečanja med Domom in Poletom.
Nova Gorica in Divača sta edini še nepremagani ekipi po 3. kolu Jadranove trofeje v minibasketu za letnike 1980 in mlajše. V nedeljskem kolu je v A skupini Nova Gorica zanesljivo premagala Kontovel, medtem ko se je med Poletom in Domom bil izenačen boj za vsako točko. Naposled pa so bili openski minikošarkarji boljši, toda gre pohvaliti tudi goriške predstavnike za veliko požrtvovalnost.
V B skupini so Sežanci visoko premagali borovce, Postojnčani pa Brežane. Sicer pa je treba tudi minikošar-
karje Bora in Brega za prizadevnost in požrtvovalnost.
A SKUPINA IZIDA 3. KOLA
NOVA GORICA - KONTOVEL 60:22
NOVA GORICA: Filipčič, Batagelj, Devetak, M. Marinčič, Švara, Cikič, Pirih, Sirk, Kovačevič, L. Marinčič, Prezelj, Leban, Kader, Zalošček, Še-šum, Žnideršič, Cvijanovič.
KONTOVEL: Budin, R. Bogateč, Grilanc, Doglia, Šušteršič, Bukavec, I. Bogateč.
SODNIK: Vremec
POLET - DOM	36:31
POLET: _ Kocjančič, Lakovič, Kalc, Gregori, Šibelja, Fonda, Brundula, Švab, Hrovatin, Jerman, Grilanc, Žagar.
DOM: Radikon, Klanjšček, Gravnar, Cozzuccoli, Bensa, Covi, Figelj, Bres-ciani, Devetak.
SODNIK: Mahnič.
LESTVICA
Nova Gorica 6, Polet 4, Kontovel 2, Dom in Sokol 0.
B SKUPINA IZIDA 3. KOLA
SEŽANA - BOR	76:50
SEŽANA: Peric, Bomeštar, Rakič, Bunc, Abram, Dodič.
BOR: Corbatti, A. Hrovatin, Flori-dan, Krizmančič, Štokelj, Krečič, E. Hrovatin, Zeriali.
SODNIK: Vremec
POSTOJNA - BREG	64:32
POSTOJNA: Imsirovič, Klemenčič, Pandarov, Mljagič, Knapr, Hrasevec, Merlo, Knafelc, Zakrajšek, Železnik, M. Sajevič, G. Sajevič.
BREG: Stefančič, Zobin, Mura, Romano, Derganc, Gaburro, Sancin, Zobec, LovrihacKrmec.
SODNIK: Žiberna.
LESTVICA
Divača 4, Postojna, Sežana in Breg 2, Bor 0.
PRIHODNJE KOLO Prihodnje, 4. kolo tega turnirja bo konec februarja v telovadnici Pristaniških dleavcev v Briščikih z naslednjim sporedom: 14.00: Kontovel - Polet; 15.15: Dom - Sokol; 16.30: Postojna - Sežana; 17.45: Bor - Divača. Prosta bosta Nova Gorica in Breg. (bi)
iz planinskega sveta
V nedeljo so se nadaljevali smučarski tečaji SPDT na Zoncolanu, oz. v Ravasclettu. Izletnikov in tečajnikov je bilo tudi tokrat veliko, saj je poleg dveh avtobusov prišlo še kar precej osebnih avtomobilov. Tečaji so se odvijali tako v jutranjih kot v popoldanskih urah; začetniki so se vadili na krajši progi v Ravasclettu, ostali bolj izkušeni pa na Zoncolanu. Snežne razmere niso bile sicer optimalne, predvsem v Ravasclettu, kjer je obratoval le en ski-lift. Toda sneg, ki je v teh dneh zapadel vse naokoli, je nedvomno pobelil tudi smučišča v teh krajih, tako da se za drugo nedeljo obeta našim smučarjem res izredna smuka.
Obveščamo, da je na avtobusih na razpolago nekaj prostih mest za smučarje, ki se ne udeležujejo izletov vse štiri nedelje. Kdor bi se rad udeležil naslednjega izleta, ki bo v nedeljo, 26. t.m., naj se zato javi pri načelniku Smučarskega odseka SPDT Petru Suhadolcu na tel. št. 211232 po 19.30.
(R.D.)
obvestila
ŠD BREG — SMUČARSKI ODSEK sporoča, da zaradi pomanjkanja izletnikov je nedeljski izlet preložen na nedeljo, 2. februarja. Upisovanje v torek, v dolinski telovadnici od 19.30 do 20.30.
SK DEVIN
obvešča smučarje, da bo avtobus v nedeljo, 26. t.m. za izlet na Kanzel vozil od Bazovice do Štivana: Bazovica ob 5.50, Opčine 6.05, Prosek 6.15, Nabrežina 6.25 in Sesljan 6.35. Vpisovanje in informacije J. Purič tel. 327196 in B. Škerk 200236.
ŠD POLET
vabi člane na 24. redni letni občni zbor društva, ki bo v ponedeljek, 27. t.m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah.
Naročnina: za Italijo mesečna 23.000 Lir - Predna-ročnina do 29. 2. 1992 200.000 Lir. Poštni tekoči račun Založništva tržaškega tiska, Trst 13512348; za Slovenijo; mesečna 450 SLT (dnevna 22 SLT). Letna prednaročnina 5.000 SLT za tiste, ki jo poravnajo do 29.2.1992. Žiro računa 50101 - 601 -85845, ADIT Sežana - Partizanska 75 a, telefon 067/73360; Fax 067/72441. .
Oglasili trgovski modul (šir. 1 stolpec viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni 120.000 lir; ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Iva 19%. Naročila sprejemajo: iz dežele Furlanije-Julijske krajine agencija PUBLIEST Srl, Trst, ul. Montecchi 6 - Tel. 7796-611 - Fax 768697; iz drugih dežel v Italiji podružnice SPI; iz Slovenije in Hrvaške STUDIO VISTA d.o.o., Ljubljana, Tel. 261067
primorski
M.	dnevnik
četrtek, 23. januarja 1992
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559
Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28
Tel. (0432) 731190
Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Cilj resolucije VS OZN o atentatih na letali Pan Am in UTA
Do konca februarja mora Libija izročiti osumljene »teroriste«
NEW YORK Libija mora najkasneje do konca februarja pristati na resolucijo 731 Varnostnega sveta OZN, ki jo poziva naj »čimprej sodeluje« v mednarodni preiskavi o atentatih na letali družb Pan Am in UTA, ki sta terjali življenje 440 oseb. Po tem datumu bodo predlagale! resolucije (ZDA, Francija in Velika Britanija) bržkone zahtevali, da Varnostni svet sprejme naftni in letalski embargo proti Libiji. Konec februarja bi moralo namreč končati ameriško predsedovanje v Varnostnem svetu.
Resolucija 731 ne postavlja namreč terminov, prav tako ne obtožuje neposredno Libije, a nedvomno predstavlja pravo revolucijo v mednarodnih odnosih, saj bi bila osvojitev take resolucije pred meseci nepojmljiva. Izglasovali so jo namreč soglasno, podprl jo je celo Maroko, gibanje neuvrščenih pa je moralo tokrat molče požreti težak zalogaj.
Kljub temu, da resolucija izrecno ne zahteva od Libije, da izroči svoje tajne agente, ki so podtaknili peklenske stroje v obe letali, pa si »sodelovanja« ne moremo drugače zamisliti. V Libiji so že najodločneje obsodili resolucijo in poudarili, da ne bodo nikoli izročili svojih državljanov tujim državam. Generalni tajnik OZN Butros Gali ima sedaj dober mesec časa, da Libijce prepriča v »sodelovanje«. Vsakomur je namreč lahko jasno, da bodo Washington, Pariz in London tokrat uveljavili svoje zahteve za vsako ceno.
Uspešna izstrelitev
Iz ameriškega vesoljskega oporišča Kennedy so včeraj uspešno izstrelili ameriško vesoljsko ladjico Shuttle s sedemčlansko posadko na krovu (AP)
Svetovni židovski kongres prvič doslej na obisku v Savdski Arabiji
ABU DABI — V Savdski Arabiji je že od nedelje na obisku delegacija Svetovnega židovskega kongresa. Mnogi ta obisk ocenjujejo kot zgodovinskega, saj je prvič, da neka organizacija, ki je tako tesno povezana z Izraelom, lahko obišče državo, ki je financirala večino držav, ki so bile v vojni z Izraelom in vedno podpirala arabski gospodarski bojkot proti Izraelu. Pred zalivsko vojno ni dovolila vstopa v državo potnikom, ki so imeli v potnem listu izraelski žig, tako da pred letom dni zaradi tega ni mogel v Savdsko Arabijo niti ameriški senator Frank Lauten-berg.
Delegacijo vodi izvršni direktor Kongresa Siegman, v njej pa so izključno ameriški državljani. V Riadu so se že srečali s savdskim zunanjim ministrom Saudom Bin Fejsalom, s katerim so se pogovarjali o mirovnem procesu na Bližnjem vzhodu. Kot se je izvedelo, naj bi predstavnike Svetovnega židovskega kongresa včeraj sprejel tudi savdski kralj Fahd, že danes pa bo delegacija odpotovala v Egipt. Sedanjo otoplitev si razlagajo z vse večjim zbliža-njem Riada z ZDA.
Ameriški predstavnik v VS OZN Thomas R. Picke-ring	(Telefoto AP)
Kako sta si Stalin in Churchill delila nemirni Balkan
LONDON - Zdržal je dobrih 45 let in šele tektonski politični premiki zadnjih treh let so mu do kraja spodkopali temelje ter ga dokončno zapisali zgodovini. Dogovor o razdelitvi influ-enčnih sfer na Balkanu, ki sta ga podpisala britanski premier VVinston Churchill in sekretar sovjetske komunistične partije Stalin, je v teh dneh, ko z razpadom Jugoslavije in Sovjetske zveze dokončno zahaja delitev Balkana na influenčne sfere, po čudnem naključju spet v ospredju pozornosti. Novinarji britanske televizijske hiše BBC, ki pripravljajo dokumentarec o koncu druge svetovne vojne, so namreč v Churchillovem arhivu našli lističa, na katerih sta britanski in sovjetski državnik zapečatila povojno usodo Balkanskega polotoka za dobra štiri desetletja. Dokumenta je objavil pariški Le Monde s člankom Michela Tatuja.
Sceno o delitvi je Churchill opisal v svojih spominih. 9. oktobra 1944 se je sestal s sovjetskim diktatorjem in mu zaskrbljen zaradi sovjetskega prodiranja na Balkan predlagal dogovor, da bi velesile ne prišle hudo navzkriž zaradi problemov, ki bi nedvomno ne bili vredni spopada. Po Churchillovem mnenju naj bi bila tedaj Sovjetska zveza imela 90-od-stotni vpliv na Romunijo, 75-odstotni vpliv na Bolgarijo, v Jugoslaviji in na Madžarskem naj bi si SZ in zahodne velesile »bratsko« delile vpliv (50 odstotkov vsakemu taboru), Grčija pa naj bi bila pod 90-odstot-nim vplivom zahodnih zaveznikov.
Britanski premier je v spominih zapisal, da je Stalin nekoliko razmislil ob lističu, s katerim mu je predlagal delitev, nato pa ga odobril ( s plavim
i..'iC
v. «rt» .
10
rJJZ	r
• \+nU4	«<—Utr
n^ur^i. /ZV
i k jiu- \yH
svinčnikom je zapisal velik V) in mu ga vrnil. In na Churchillov pomislek, ali naj bi listek zažgali, ker bi ljudje lahko ocenili kot zelo cinično, kako sta odločala o njihovi usodi, naj bi ga Stalin zavrnil, naj ga kar shrani.
Naslednjega dne sta zunanja ministra Eden in Molotov nekoliko popravila razmerja v korist Sovjetske zveze, kateri je bil prisojen 60-odstotni vpliv na Jugoslavijo in 80-odstotni vpliv na Madžarsko. V zameno pa, kot poudarja Tatu, se je Stalin odpovedal svojim 10 odstotkom Grčije, ko so britanski padalci kmalu potem zatrli upor partizanskih komunistov Elasa.
Tatu dodaja, da je Churchill samo delno shranil dokument, ker je bil original izgubljen, ohranila pa se je kopija, ki so jo raziskovalci BBC našli v arhivu britanskega premiera.
Dogovor je v bistvu zdržal vse dokler se ob naraščajoči gospodarski in politični krizi ni začel krepko majati Sovjetski imperij. Kot Stalin v primeru Grčije, so se tudi zahodni zavezniki sredi petdesetih let odpovedali svojim 20 odstotkom vpliva na Madžarskem, ko so sovjetski tanki v krvi zatrli madžarsko demokratično revolucijo. Kadarjeva Madžarska pa, kljub notranjim razmeram, ni bila kljub vsemu nikoli 100-odstotno sovjetska. In razmerje je v grobem veljalo tudi za Titovo Jugoslavijo, ki je sicer ubrala originalno pot samoupravnega socializma in neuvrščene zunanje politike,'a je bila kljub vsemu razpeta med Vzhodom in Zahodom. In morda je tudi ta brutalno-cinična delitev omogočila Titu, ki je znal državniško spretno izkoristiti doblejni prostor, originalno povojno jugoslovansko izkušnjo.
Na levi Churchillove zabeležke in na desni Stalinov ruski prevod
Uspeha policije in karabinjerjev v boju proti trgovcem z mamili
ALESSANDRIA — Karabinjerji iz Tortone so v obsežni akciji na področju Voghere zaplenili več kot 5.000 doz heroina, 100 doz kokaina, 80 milijonov lir gotovine, 2 kg zlata in precej različnega nakradenega materiala v skupni vrednosti približno pol milijarde lir. V akciji so tudi aretirali nekega moškega iz Catanzara in žensko, ki je živela z njim. Par so presenetili, medtem ko sta prodajala doze z mamilom, v njunem fiatu 127, ki je bil parkiran nedaleč stran, so našli kokain, preostale stvari pa so našli v njunem stanovanju. Preiskovalci domnevajo, da sta nakradeni material dobila od narkomanov kot plačilo za mamila.
Policisti z oddelka za narkotike v Neaplju pa so včeraj zaplenili 75 kg hašiša, 150 tisoč ponarejenih dolarjev in avtomatsko puško vrste kalašnikov. Vse to je bilo skrito v neki avtomehanični delavnici v vzhodnem delu Neaplja. Do skrivališča so policisti prišli na osnovi zapiskov, ki so jih zaplenili skupaj s 40 kg hašiša pred štirimi dnevi v istem mestnem predelu. Droga, ponarejeni dolarji in kalašnikov so bili v nekem ukradenem avtomobilu iz Milana, policisti pa so aretirali tudi štiri osebe, ki so obtožene združevanja v kriminalne namene z namenom prodaje mamil, nezakonite posesti orožja in ponarejenega tujega denarja.
Biser palermskega baroka je včeraj doživel težke trenutke
Požar oplazil Palačo »Gattoparda«
PALERMO — Palermskim gasilcem je po večurnem delu uspelo pogasiti požar (na sliki AP), ki je k sreči prizadel le nepomembno levo krilo baročne palače Gan-gi, ne da bi se razširil v plemiško krilo, kjer je leta 1962 Luchino Visconti posnel gala ples filma II Gattopardo.
Požar je izbruhnil v skladišču neke trgovine oblačil in se je nato razširil na levo krilo palače. K sreči so v tem »proletarskem« delu palače, ki je bil nekoč namenjen služinčadi, zazidali nekaj oken, tako da se požar ni razširil.
Trenutno ni še jasno, ali je požar povzročil kak kratek stik, ali pa je bil podtaknjen.