Poštnina plačana v gotovini Maribor, sreda 29. septembra 1937 štev. 221. Leto XI. (XVSH.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK UredništTO in uprara: Maribor, Grajski trg 7 / Tel. uredil. 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman ▼ upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglate sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček* rač. St. 11.409 JUTRA Protisunek iz Londona in Pariza »Italijo, ki so jo pahnili v morje, želijo sedaj potegniti iz morja" — Francosko angleška ultimativna demarša naj razprši berlinske vtise Mussolini je torej po 12 letih vendarle zapustil Italijo. Prvokrat jo je zapustil M: predsednik vlade leta 1925. Toda tedaj je Jjjla komaj omembe vredna vožnja z motornim čolnom preko Laga Maggio-re- Tako je torej sedanja Mussolinijeva Pot v Berlin prvo njegovo dejansko potovanje v inozemstvo. V oklepnem vlaku 86 je vozil Mussolini preko avstrijske zemlje v Monakovo, si nato v varnem spremstvu oglodal pri Rostocku velike jafltovske manevre, bil preko tri ure v Kruppovih tvornicah v Essenu ter nato Hadaljeval svojo pot v Berlin. To, o čemer so mnogi dvomili, se je torej vendarle zgodilo; Mussolini je prekinil s tradicijo ome jevan ja osebnega pok reta v inejah italijanske države. To potovanje je za nas važno, ‘ker je Važno za Evropo, četudi ne bo senzacij, kakor so morebiti v gotovih političnih centrih pričakovali. Važno pa je tudi radi tega, ker mejimo neposredno na Italijo, Posredno pa na Nemčijo. Nič čudnega, če se moramo zanimati za to, kaj bodo v Berlinu skuhali. V zvezi s tem rajhov-skim obiskom so se čule najraznovrst-fiejše kombinacije. Zdi se pa, da ne pojdejo berlinski sklepi preko okvira afirmacije nemško italijanskega sodelovanja kot trenutno obstoječega dejstva. Vendar pa ni ta stvar nič tako hudega. Če se organizira osišče Rim-Berlin, potem se teč istočasno organizirajo tudi drugi bloki velikih in majhnih držav. Strašilo, ki ^ javlja ob prvem pogledu, se razblinja v nič. Italijansko nemško prijateljstvo je da-»es gola realnost To prijateljstvo ne datira od včeraj. Vemo, kako je italijanski tiarod, ko se je ujedinjeval in reševal iz avstrijskih krempljev, našel simpatije in Pomoč nemškega naroda in nemške države. katere politika je bila tedaj proti-‘labsbiurška in v hudi opreki z dunajsko Politično linijo. Borba nemštva proti Ita-'*ii v isti fronti z Dunajem je samo presledek v kontinuiteti nemško italijanskega Prijateljstva. Preko ostrine v času fašistične zavlade. ko je italijanski fašizem Navalil na južno tirolsko nemštvo in po Preizkušnji leta 1934, ko se je italijanska Vojska zbrala ob Brennerju, da brani po ^ollfussovem umoru Avstrijo pred morebitnimi presenečenji s severa, so se ita-mansko nemški odnosa ji vendarle oblikovali do forme rimsko berlinskega osi-»Ga. Mussolini se je odrekel restavraciji Habsburžanov, Nemčija pa je s sporazumom 1936 prostovoljno priznala avstrijsko neodvisnost. Volk je bil sit, koza pa cela. In vendar še ni točno dognano razmerje vplivnih sfer v podonavskem ba-*&nu. Po pariških informacijah naj bi Ita-Jja pristala na to, da prideta Avstrija in j-ehoslovaška v nemško interesno sfero, J(Jer ne bo delala Italija nikakšnih ovir in ®žkoč, Nemčija pa naj podpre težnjo Ita-|J-C po prvenstvu na Sredozemskem ^rju. 1 a dvojni problem bo nedvomno izdat-P zaposlil Hitlerja in Mussolinija pri JUnih berlinskih razgovorih. Sprožuje se ombinacija približanja os'šča Rim-Ber- n °sišču London-Pariz. Predvsem je in- m Italije, da se sredozemski problemi sčistijo jn uredijo pred popolno oboro-tvijo Aniglije. Četudi so v Berlinu tre klonilnega angleškega stališča v vprašanju ureditve kolonialnega problema v prid rajhu, se vendarle zdi, da se bo Berlin ipak skušal sporazumeti z Londonom. Te napovedi o zbližanju dveh osišč Rim-Berlin ter Pariz-London pa sovpadajo v čudno naključje z dogodkom, ki je položaj morebiti malce zaostril. Ravno v času namreč, ko se je Mussolini v svojem oklopnem vlaku, kjer se vsaka najmanjša odprtina z golim pritiskom ma gumb takoj lahko zagrne z jekleno ploščo, sta se v rimskem zunanjem ministrstvu pojavila francoski ter britanski odpravnik poslov, ki sta izročila de-roaršo londonske in pariške vlade skoro ultimativnega značaja. Anglija in Francija sta tako reagirali na Mussolinijev obisk v Nemčiji z zahtevo, da zapustijo italijanske čete španski Maroko in balearsko otočje in da se odpokličejo vsi italijanski prostovoljci iz Španije ter da se uveljavi varnost na Sredozemskem morju. S tem novim položajem je tudi Mussolinijev obisk dobil večji pomen, ker bo treba sporazumno reagirati na to demaršo angleške in francoske vlade. Tako se je pokazalo, da so bili Delbosovi razgovori v Ženevi z italijanskim pooblaščencem samo taktičen manever, ki naj trenutno povzroči vtis, kakor da ni prave skladnosti med Londonom in Parizom. Skupni korak obeh zapadnih demokracij v Rimu pa je temeljito razpršil vse domneve v tem smislu. Odmevi tega dogodka se kažejo predvsem v reakciji italijanskega tiska, ki je radi britansko francoske demarše takoj jel izražati svojo prizadetost. Značilni so v tem oziru komentarji turinske »Stam-pe«, ki ogorčeno kritizira postopanje francoske in britanske vlade. Navaja, kakšno reakcijo je povzročil Mussolinijev obisk v Nemčiji. Medtem ko sta Pariz in London pred nekaj dnevi čutila potrebo, tako ogorčeno vzklika navedeni list, da pritegneta Italijo h kontroli Sredozemskega morja, pa zahtevata sedaj naenkrat od nje definitivno rešitev vseh vprašanj, ki se nanašajo na situacijo v Sredozemskem morju. Po mnenju navedenega lista je taktika pariške in britanske vlade ta, da se povzroči razdor med Italijo m Nemčijo. Pogajanja pomorskih strokovnjakov, ki naj omogočijo pristop Italije k sistemu sredozemske kontrole, so se pripravila z namenom, da se zbudi vtis, kakor da želijo Italijo, ki so jo bili v Nyonu vrgli v morje, sedaj potegniti iz morja. Tej navidez dobronamerni gesti pa je sledil sedaj francosko britanski korak v Rimu, ki se lahko razume tako, kakor da se hoče uveljaviti odločnejši postopek napram Italiji. Jasno je, tako zatrjuje »Stampa«, da more imeti ta ne-oportuni korak s sprožitvijo novih vprašanj slabe posledice. S tem se bo otež-kočiio delo pomorskih strokovnjakov, ki so se sestali v Parizu k tajni pomorski konferenci. Pomorski strokovnjaki bodo le težko kaj sklenili, ako se predhodno ne sporazumejo odgovorni ministri zunanjih zadev Velike Britanije, Francije in Italije. Vsekakor pa je glavni efekt francosko britanske demarše v tem, da se oslabi vtis sestanka Mussolinija in Hitlerja. Francija in Velika Britanija grozita in računata pri tem na to, da ima Nemčija Hjjj” vi^iuui ov v ivjii na tv, 'ua ifiia i^vmvrja hladn-i napram Londonu radi od* mnogo manjši interes na Sredozemskem Ugodni pariški in londonski komentarii k berlinskima miroljubnima govoroma LONDON, 29. septembra. Londonski tisk komentira zelo obširno snočnja govora Hitlerja in Mussolinija, ki sta zgodovinsko važna, ker sta oba odločno izpričala voljo do miru. »DalJy Telegraph« piše, da ni solidarnost med Nemčijo in Italijo prišla še nikdar do tako živahnega izraza, kakor ob tej priliki v Berlinu. Treba je priznati, da je nemško-Stalijansko sodelovanje važen in močan činitelj miru v Evropi. Temu mnenju se priključuje ttedi »Morningpost«, ki zatrjuje, da presega zveza med Nemčijo in Italijo okvir navadne zveze. »Times« se omejujejo na doslovni ponatis obeh govorov. »Daily Mail« piše, da je zgodovinska manifestacija v Berlinu nov dokaz za to, kako pametno bi bilo raztegniti os Rim-Berlin na London, kajti Anglija mora sedaj razčistiti svoje razmere do Italije. PARIZ, 29. septembra. Včerajšnja govora Mussolinija in Hitlerja na Mai-feldu pri Berlinu so prenašale vse francoske postaje v francoskem prevodu. Pariški tisk se peča skoro izključno z velikim berlinskim dogodkom, pri čemer se soglasno ugotavlja zmerni ton in velika mirovna pripravljenost obeh voditeljev. »Petit Journal« piše, da so sedaj razočarani vsi oni, ki so iz Berlina pričakovali nova odkritja v politiki Italije ter Nemčije. Mussolini se je omejil na to, da se manifestira trdnost političnega osišča Rim-Berlin. »Epoque« označuje snočnja govora Mussolinija in Hitlerja v Berlinu kot zgodovinski dogodek največjega pomena. Četudi ni bilo nič kaj novega povedanega, je vendar gotovo nekaj: originalnost razvitih idej. »Journal« piše, da predstavljata Italija in Nemčija ?o govorih obeh voditeljev enotni evropski blok dveh velesil, s katerim je treba računati. Sedem ledom vafae s slom Jnfume TOKIO, 29. septembra. Sedem tednov skoro neprekinjenih borb na kitajskem bojišču je prineslo bridek nauk, kako ogromne finančne žrtve zahteva sodobna ■vojna. Pri tem pa niso samo pomembni vojni izdatki, ampak se tudi javlja bistveno nazadovanje trgovine. Pogled na doslej odobrene vojne izdatke Japoncev za oboroženi konflikt s Kitajsko kaže, da so bile pretekle vojne vključno svetovno vojno v finančnem oziru le otročja igra napram sodobni vojni, saj je japonski parlament naenkrat dovolil dve milijardi in 60 milijonov jenov, torej znesek, ki je znatno višji, kakor so znašali celokupni stroški rusko japonske vojne leta 1904. Toda tudi poročila bank pojasnjujejo marsikaj. Samo v teku enega meseca so padle vloge v japonskih bankah za okoli 80 milijonov dolarjev, dočim so se istočasno, dvignili krediti za tri milijone dolarjev. Japonska banka je tradicionalna dnevna poslovna poročila začasno čisto enostavno ustavila in je spričo tega domnevati, da ima japonska vlada močan interes na tem, da ne pripušča v inozemstvo nikak-SnHi^ informacij glede obsega vojnih finančnih žrtev. Po mnenju nevtralnih opa- zovalcev je škoda že sedaj tako vefika, da bo gospodarsko obnavljanje trajalo dobo več let LONDON, 29. septembra. Iz Hankaua poročajo, da je bila cerkev britanske metodistične misije skupno z bolnišnico pri zadnjem japonskem letalskem bombarde-mentu težko poškodovana. Šest članov misije je bilo smrtnonevarno ranjenih. V bolnišnici je našlo zatočišča na stotine ranjenih Kitajcev. Vest o tem dogodku je zbudila v Veliki Britaniji veliko vznemirjenje. »Times« opozarjajo Japonsko, da je japonsko postopanje nevarno za Japonsko, kajti japonska eksistenca zavisi od zunanje trgovine. Bojkot japonskega blaga bi zadel Japonsko v življenjski živec. Nekateri drugi listi pa zahtevajo, da razglasita Velika Britanija in Združene države ameriške bojkot napram japonski trgovini. KAlIRO, 29. septembra. V sporazumu z verskimi poglavarji se je kralj Faruk odločil, da naj vodi njegova bodoča žena Farida strogo haremsko življenje in se potemtakem ne bo pokazala v javnosti. ELI DA MILA CVETIC f MILO Oovsod enako mnenje: njihova kakovost je neprekosljiva! mthno b"0 in kovito čudovitega vonj morju, kakor pa na evropski celini in bi tako hoteli vplivati na Hitlerja, da ostane nevtralen in da ne prevzame nikakšnih obveznosti napram Mussoliniju, ki je sedaj njegov gost.« Tako sta se Mussolini in Hitler znašla nepričakovano pred novo situacijo, s ka- tero se bosta morala nenapovedano ba-viti. Poteza francoske in angleške diplomacije pa je pokazala, da je iniciativa prešla iz Rima in Berlina v London oziroma Pariz, Kako bodo sedaj v Berlinu pričeli glodati ta oreh, trenutno ni mogoče predvideti. Na indeksu V celjski »Novi dobi« štev. 39 beremo med dopisi iz Laškega: »Sokolski »Zdravo« je zopet na indeksu na naši ljudski šoli. V tukajšnjih toplicah se mudi neki duhovni gospod, baje stanovski tovariš predsednika OUZD, ki rad hodi po naših ulicah. Če ga srečajo laški otroci, ga spodobno pozdravijo, kakor je to lopa navada, s sokolskim »Zdravo!« To je šlo temu gospodu tako na živce, da je šel k upravitelju ter tamkaj kratkomalo prepovedal ta pozdrav. Upravitelj je sklical deco k sebi, da jo zaradi tega pozdravljanja posvari in kaznuje, obenem pa je povedal, da že celo njega pozdravljajo otroci s sokolskim »Zdravo«. Naša deca pa pravi, da .»e tudi batine ne ibodo odvrnile od pozdra va organizacije, ki ji načeljuje sam kralj,« Itovitina na domislekih »Kmetski hst« poroča v št. 38: »Slovenski kmetski ljudje smo te »prijatelje« naroda že zdavnaj spoznali po njih delih in vemo, da jim bo narod odredil primeren prostor. Po naših vaseh ljudje dan za dnem vidijo, kako njegovi »prijatelji« izkoriščajo v svoje strankarsko osebne namene vse, od kmetskega imena m zunanjih znakov do kmetskih prireditev. Čudovito, kakšna idejna zmeda vlada pri teh ljudeh, hkratu pa značilno, kakšna revščina na domislekih. V trenutku, ko ljudem ne zaležejo več grožnje in jih ne premamijo obljube, sežejo z brezvestnostjo skvarjenih izkoreninjencev in si prilaščajo vse naše ter ponujajo ljudem za svoje. To pa je dokaz, kako bistveno manjka tem ljudem vsega, kar mora vsebovati vsako resnično narodno gibanje: Neomahljivo človečan-stvo in iz njega izvirajoča nacionalnost pa živa vera, da je pošteno delo v skladu z božjimi in človeškimi zakoni ter zato — zmagovito! Kjer pa tega ni, tam ni narodnega dela, tam tri ljudskega dela, tam tudi ni vere, ki bi dvigala, ampak so kvečjemu okovi, ki utesnjujejo.« Trdni V oeljski »Novi dobi« št. 35. beremo: »Ali fantje so trdni! Niti vplivi na starše, hiti obljube, da bodo dobili dobre zaposlitve. niti to, da špijonirajo za njimi po cef« dneve, niti vplivi, s katerimi jih straši ostala nezavedna okolica, niti to, da govorijo nasprotniki najneverjetnejše stvari, očitne laži, kakor n. pr. da hoče Jugosfovenska nacionalna stranka iztrebiti v Jugoslaviji katoliško vero, prisiliti ljudstvo, da sprejme pravoslavno vero, stvari, ki so daleč od politične lojalnosti in morate, ki jih lahko govore le pokvarjeni tipi človeške družbe — jih ne spravijo iz ravnotežja. Preveč je v njih zna-čainosti. vztrajnosti, borbenosti, odločnosti in onega treznega preudarka, s katerimi se dičijo vsi na duši in telesu zdravi ljudje. Mladina pri nas ima le eno željo: Da ostanejo katoliški duhovniki lepo v cerkvi in po skromnih Kristusovih načelih pripovedujejo njegove lepe nauke, ki bodo ljudi družiti, ne pa razdvajali. Religija — vera in njen simbol naj bo sila nad nami, prosta vsega, kar bi jo moglo omadeževati. Fantje s podeželja, le stom no. brez strahu v naše vrste!« Srednjeevropski Kako je »Siov, beseda« poroča v štev. 35: V »Stovenou« smo brali pred dnevi objavite« seznam prispevkov, ki so bili darovani namesto cvetja »n vencev na grob pokojnega nadikofa dr. Jegliča za klerikalni akademski dom, ki bo nosil njegovo ime m ki ibo zgrajen v Ljubljani. V tem seznamu darovalcev se opazijo silno za-ntmthne stvari. Tako je na pr. dolga vrsta fajmoštnov in bogatih farovžov, ki slove med bogaboječim ljudstvom po svoji bogatiji in obilnem cvenku, darovala le po enega ati dva kovača (da so dali po nekaj kovačev veS, so gospodje z žegnom sitoo redki), nasprotno se je pa najodličnejše pos+avHa Ljubljanska mestna hranil niča, ki se je odrezala s brezovskim darilom; 160)000 dinarjev (enstotisoč Din).« Letošnje leto je bogato na raznovrstnih mednarodnih prireditvah. V Parizu ie svetovna razstava, v Ljubljani se je vršil vseslovanski pedagoški kongres in širom ostale Evrope se prirejajo vsakovrstni športni turnirji in tekme. Kulturna in tudi gospodarska povezanost sili zlasti narode srednje in južne Evrope kljub pogostim političnim razprtijam 'k vedno tesnejšim medsebojnim stikom. Pri tem pa se vedno znova in vedno bolj drastično kažejo velike težkoče glede ustnega in pismenega občevanja, ker nimamo splošno veljavnega mednarodnega pomožnega jezika. Oglejmo si za primer kakšen mednarodni kongres, katerega so se udeležili recimo samo zastopniki srednje in južnoevropskih narodov. Torej udeleženci iz razmeroma majhnega dela Evrope in vendar čujemo nič manj nego 13 jezikov: slovenščino, srbohrvaščino, bolgarščino, češčino, poljščino, ruščino, nemščino, italijanščino, romunščino, grščino, albanščino, madžarščino in turščino. Predavanja se vrše v raznih jezikih, zato je treba tolmačev In prevodov. Koliko časa in energije gre pri tem v izgubo, koliko lepih misli se pri tem ofcme in potvori, ker je v kratko odmerjenem času nemogoče napraviti natančen prevod. Tudi delno znanje tujih jezikov pri predavanjih in diskusijah ne koristi mnogo. Kdor jezika dobro ne razume, se mora često ustaviti pri kakšnem izrazu oz. stavku, predavatelj pa je med tem odhitel že dalje, in miselna nit je pretrgana. Še slabše je pri diskusijah. Tu so v veliki premoči udeleženci, ki jim je razpravni jezik materni jezik. Kdor ta jezik samo razume, se diskusije sploh ne more aktivno udeleževati, pa tudi oni, ki ga za silo tudi trstno obvlada, iznaša svoje ideje, ki so sicer lahko najlepee, često okrnjene in izmaličene. O priliki takih mednarodnih zborov čuti kulturen človek tudi potrebo, da se seznani z udeleženci drugih narodnosti in da tudi izven kongresnih dvoran pokramlja z njimi. Toda kako, če pa znaš samo dva ali tri jezike? In spet so jezikovne težkoče krive, da ne moreš stopiti v stik z vsakim, s katerim bi želel. Takih ljudi, ki bi se mogli naučiti vsaj polovico srednje-evropskih jezikov, je silno malo, vseh pa ne zna skoro nihče. Zato pa tudi ne moremo neposredno spoznavati niti svojih sosedov, ampak smo prisiljeni gledati skozi tuje naočnike, ki kaj radi potvarjajo resnico. Našteli smo samo nekaj razlogov, toda že ti zadoščajo, da vidimo, kako potreben ie nevtralen in lahek mednarodni pomožni jezik. Omenili bi samo še njegov pomen za film, radio in šport. Zlasti glede športa se moramo danes naravnost čuditi, da se doslej še niti velike in tern a- cijonalne organizacije niso odločile za uvedbo skupnega občevalnega sredstva v svojem poslovanju. Radi tega se na mednarodnih tekmah in turnirjih pojavljajo sli čne težkoče kakor smo jih opisali pri kongresih. Naj se torej lotimo mednarodnih odno-šajev s kateregakoli vidika, povsod naletimo na isti nujni postulat: mednarodni pomožni jezik! Pri malih narodih pa podpirajo to zahtevo še čisto nacionalni razlogi. Te razloge smo v zvezi z obravnavanim problemom navedli sicer že ponovno, vendar pa ne bo odveč, če jih pribijemo še enkrat. Gre za obrambo pred premočnimi in enostranskimi tujimi kulturnimi vplivi, gre za štednjo ljudske en er gije v korist poglobitve domače kulture in končno tudi za obuvanje politične neodvisnosti. Zadnje čase je ideja mednarodnega pomožnega jezika doživela več nezmiselnih napadov. Med temi je najbolj bedast očitek, da n. pr. esperantsko gibanje služi propagandi komunizma. Lahko je sicer mogoče, da se komunisti poslužujejo tudi esperanta, dasi je esperantska ideja strogo 'nepolitična in v vsakem oziru nevtralna. Esperantisti takega izkoriščanja esperanta, če se to sploh dogaja, ne morejo preprečiti in niso zanj odgovorni Po logiki omenjene obdolžitve pa bi morale oblasti prepovedati ip iztrebiti vse kulturne nacionalne jezike, ker le-ti služijo propagand! komunizma stokrat bolj. Glede našega problema je treba le pametnega in stvarnega gledanja, nekoliko poguma ter volje in beseda bo meso postala. — F. H. Na torkov živinski sejem v Mariboru dne 38. septembra je bilo prignanih 12 konjev, 16 bikov, 139 volov, 464 krav, 17 telet, skupno 630 glav živine. Povprečne prodajne cene so bile: debeli voli od 4.5b 19. uri v dvorani br. Renčlja tat otvoritveno predstavo v e se [o igro v štirih dejanjih »Vražji Rudi«. Smeha bo za počit. Le pridite vsi! Dobra srca. Ob priliki protituberfcijte*-nega tedna so darovali: Narodna Sola Gradišče 4 din, I. deška meščanska Soda 12.50 din, Sv. Peter, zasebna dekliška 16 din, II. dešika meščanska šola 20 dim. Nt-rodni šoli: Dobrovci 20 din, Sv. Rupert 25.50 din, Drž. trgovska akademija 26 din, Narodni šoli: Sv. Venčeslav 32 dtoi, Sv. Martin pri Vurbergp 37 din, I. dekliška ljudska šola 38' din, Drtsaivna uattafefea Stran '4. Mariborski »Večernik« Jutra naa—HH— šola 40 din, Narodne šole: Studenice 40 din, Tinje 40 din, Sv. Marjeta na Dravskem polju 40 din, Sv. Lenart, meščansika šola 40 din, Narodne šole: Razvanje 41 dim, Studenci dekliška 49.50 din. Fram 50 dim, Podvelka 50 din, Slivnica 52.50 din, Reka 53 din, Sv. Jurij v Slov. goricah 35.50 din, Sv. Marjeta ob Pesnici 57 din, Žitečka vas 6050 dim. Sv. Križ 65.50 din, Sv. Miklavž 66.50 din. Planica 70 din. Svečina 70 din. Svečina 70 din. Lehen 73 din, Zg. Sv. Kungota 75 din, El. dekliška osnova šola 75 din, Narodne šole: Marija Snežna '7.50 din. Sv. Ana v Slov. goricah 78 din. Makole 78 din. Sv. Barbara 80 din. Sv. Peter deška šola 80 din. Puščava 89.50 dim. Meščanska šola sester 90 din. Narodna šole: Sv. Jurij ob Pesnici 92.50 dim, Hoče 105 dim, Sp. Polskava 107 din, Zg. Polskava 110 din, Sladki vrh 111.25 din, Devica .Marija Brezje 111.50 din, Selnica ob Dravi 112 din, Radvanje 118 din, Ruše 120 dim, Sp. Sv. Kungota 121 din, Pragersko 125 dim. Studenci deška 125 din, IV. deška osnovna šola 131 din, Narodne šole: Laporje 13150 dim, Tezno 132 din, Črešnjevec 1'36 din, Slov. Bistrica deška 137 din, Sv. Lovrenc na Podpisani Kavšek Josip sem bil usluž-ben pri tukajšnjih Mestnih podjetjih kot elektrikar in sem se, kakor splošno znano, dne 25. julija t. J. ponesrečil pri eksploziji aparata za preizkušnjo avtomobilskih sveč. Od 15. avgusta ne prejemam več nobene podpore. Žena mi je ob priliki te moje nesreče zblaznela in je še sedaj na Studencu. Na mestno občino sem že dne 14. avgusta t. 1. naslovil prošnjo za podporo, na katero pa zaman čakam odgovora aH rešitve. Dobra srca naprošam za pomoč in podporo v hudi stiski. Maribor, 29. septembra 1937. — Kavšek Josip, elektrikar, Maribor, Klavniška ulica 20. hajteCfša še&cija na^adakmt afomvm fuuifiaetH PARIZ, 29. septembra. Na zaključni seji mednarodnega mirovnega kongresa, na katerem je govoril francoski letalski minister Pierre Cot, se je sprejela resolucija, ki povdarj:.. Izkušnja kaže, da podikreplja slabotno zadržanje napadajoče pri osvajalnih podvigih. Toda najboljše sredstvo proti takšni agresiji je oborožena energija. Simptomatičen za uspešnost te metode je nyonski dogovor. Kongres, ki se ga je udeležilo 400 delegatov iz 43 držav, izreka radi tega svoje čestitke vladam, ki so se udeležile royonske konference. Pohorju 150 din, £v. Benedikt 173 dim, Limbuš 176.50 din, Rače 178 din, Slov. Bistrica meščanska šola 178.50 din, Narodna šola Lokavec 194 din, Državna klasična gimnazija 200 din, I. deška ljudska šola 200 din, Šolske sestre 200 din, Na rodni šoli: Sv. Anton 202.50 din, Poljčane 205 dim, II. deška narodna šola 215 din, Narodne šole: Karnnra 228 din, Pobrežje 230 dim, J aren ima 233 dim, I. dekliška meščanska šola 237 din, II. dekliška osnovna šola 259 din, II. dekliška meščanska šola 360 din, Narodni šoli. Slov. Bistrica 270 dani, Št. Uj 276 din, IV. dekliška osnovna šola 283 din, IH. deška osnovna šola 343 'čim, Državna realna gimnazija 343 din, Narodna šola Krčevina 353 dim, Sv. Lovrenc na Pohorju 6 tbL a 10 din = 60 din, in 240 kolekov a 0.50 din = 120 din, skupaj 180 dim, v znesku zbirke šola Zg. Sv. Kungota sta všteti 2 brošuri a 5 din = 10 din in 4 tablice a 10 din = 40 din, sku-kaj torej 50 din. Vsega skupaj 9740.25 din. Fosetfte G raz dne 7. oktobra s »Putni-kovim« avtokarom. Vožnja in vizum le Din 100.—■. Izkoristite ugodno priliko, prijavite se takoj pri »PiHtniku« Maribor-Celje-Ptuj. Nočno lekarniško službo imata ta teden Maverjeva im Vaupotova lekarna. S pesmijo na mejo* Pevski zbor naša Glasbene matice se vneto pripravlja za svoj letošnji izlet na Koroško, ki ga namerava napraviti v dneh, ko se praznuje v sosednji Avstriji obletnica koroškega plebiscita. Z našo lepo narodno pesmijo gredo torej matičarji med naši Korošce, da jim vlijejo novega duha in poguma ter jubezni do maše narodne skupnosti. Ljudska univerza v Mariboru začenja svojo letošnjo sezono v petek, dne 1. ok toibra 1937 ob 20. uri s prvim predava-jnjem, kulturnim filmom »Po Donavi cd JPassava do Črnega morja«. — Prihodnje Predavanje bo 8. oktobra o Goyu, slikarju meščanske vojne. Zvišanje uradniških plač? Zagrebški listi vedo povedati, da bo stopila že 1. ok tobra v veljavo uredba o povišanju uradniških plač. Povišanje, v izmeri do onega zneska, ki je bil pred dvema letoma odtegnjen, se bo nanašalo na državne nameščence od 2. stopnje do 4. skupine navzdol. Zopet poslabšanje. V smislu dunajske vremenske napovedi bo izpremenljivo zapaduo vreme s padavinami, padec temperature, zapadni vetrovi. Otvoritvena predstava v gledališču bo v soboto 2. oktobra. Vprizori se ruska klasična komedija »RevIzOr« v Kovičevi režiji. V nedeljo 3. oktobra sledi takoj druga premiera: Preradovičeva izvrstna sodobna komedija »Najboljša ideja tete Olge«, tudi v Kovičevi režiji. Tretja noviteta pa bo Schillerjeva tragedija »Marija Stuart«, ki jo je zrežiral Peter Male c in bo njena premiera v začetku prihodnjega tedna. Rok za prlglas abonentov je podaljšan do petka 1. oktobra. Pjultom&feuie tvorne ScUneidet Ceeunol PARIZ, 29. septembra. Včeraj je bik) izvršeno podržavljenje dela tvormic Schmeider-Creuzot, ki proizvaja vojni material im druge vojne potrebščine. No- vo vodstvo v podržavljenih tvornieah je kot predstavnik vlade prevzel geaieral Lemoin. Medmestna nogometna tekma Maribor: Ljubljana bo v nedeljo 3. oktobra v Mariboru. Barve mesta Ljubljane bo predvidoma zastopalo kompletno ligino moštvo SK Ljubljane, dočiin bo mariborska reprezentanca sestavljena iz najboljših igralcev mariborskih klubov. Tekma se bo vršila v režiji LNP. Druga garnitura mesta Ljubljane nastopi v nedeljo 3. oktobra proti reprezentanci Celja v Celju. Odmor v prvenstvenem tekmovanju LNP. Radi podsaveznega dne, ki bo v nedeljo 3. oktobra, ne bo to nedeljo prven- stvenih tekem in se bo naslednje kolo odigralo šele v nedeljo 10. oktobra z naslednjim sporedom: v Mariboru Rapid: Čakovečki SK in ISSK Maribor :SK Železničar, v Čakovcu pa Gradjanski:Mura. Kolesarsko dirko za prvenstvo dravske banovine priredi Mariborski kolesarski podsavez v nedeljo 10. oktobra. Seniorji bodo tekmovali na progi Maribor—Celje —Slovenjgradcjuniorji pa na progi Ge* Ije—Slovenjgradec. V mariborskem drugem razredu LNP je v nedeljo SK Drava porazila SK Ptui v razmerju 4:3, pobreška SlavLia pa je v Dolnji Lendavi igrala s SK Lendavo neodločeno 3:?. Razno NOVAK ni več na Koroški 8. ampak v Jurčičevi ul. 6 »Obnova«. 4977 Če hočete res dober VINČEK piti ,potem morate v gostilno »Prešernova klet« priti. Sprejmemo tudi abonente. 4801 Skrbno iu zanesljivo dobro izvršuje tapetniške izdelke in popravila ANTON ČERIN ml. Koroška 8. 5414 Zadel *%■ mmm KOM f?; 'i "'■*»' Mlad, vojaščine prost TRGOVSKI SOTRUDNIK mešanega blaga bi rad me= njal dosedanje mesto, sprejme kakršnokoli delo. Naslov v upravi lista. 5418 Posest HIŠICO z vrtom radi selitve takoj prodam proti nizki odkupnini. Delavska 65. 5423 SOBO IN KUHINJO oddam. Einspielerjeva ul. 26, Melje. 5416 SPREJMEM DIJAKINJO v vso oskrbo. Naslov v upravi. 5421 GOSPODIČNO sprejmem v vso oskrbo. Naslov v upravi. 5422 Sobo Išie IŠČEM PRAZNO SOBO. Prof. Rudolf, drž. realna jtim-n a zija ali Kosarjeva 4'1. 5419 Ženitve Živi karpi znane dobre kvalitete se dobijo dnevno pri Ferdu Greinerjtf Maribor, Gosposka ul. 2 Prodam lepo POSESTVO blizu Mariborskega otoka Din 55.C/J0. Ponudbe na upravo 11 sta pod »Sadbnosnlk«. 5425 Sobo odde »Kaj misliš, zakaj .so španski frankovci zajeli naš „PIavnik”?* »Jaz mislim, da radi tega, »ker je nje govo ime ibifo napisano v cirilici, se frainkovci zmotili misleč, da gre za ruski parnik. (Iz »Ošiš. ježa«.) pa so Opremljeno ali prazno SOBO lepo, veliko, snažno, zračno oddiam poceni v najem. Grajska til. 3-1. 5417 Stanovanje POŠTENEGA FANTA sprejmem kot sostanovalca. Loška ul. 5-1, vrata 7. 5415 VDOVEC obrtnik. 30 let star. s 5 letno hčerko se želi poročiti z go= spodično ali vdovo, staro do 28 let, lepe zunanjosti in mirnega značaja z znanjem nemškega jezika. Dopise po možnosti s sliko na upravo »Ve-černika« pod »Spiliti. 5391 Službo dobi IŠČEM PRODAJALKO za na trg za takoj z nekaj kavcije. Aleksandrova c. 81, trgovina. 5436 5344 kupi vsako množino ARB EITER Dravska 15, tal. 2C-23 BOTOT Peneča 3 tubam odgovarja druge paste ker je zelo ekonomična v potrošnji. D. PECHMIIJOH & QE ZEMUN Kupujta »vole po* tretoSCIno pri naSHt Gnserentlh I CTRMIfE in flru2i rarže*> vas nadleguje v važih W I K Em BliE stanovanjih uničuje DesfctsekcHskf odd. MP Oroinova ul. 2/1» Maribor Jamčimo za diskretnost in uspeh. 1128 Skrivnosti 33 fErije možje so se ma ie besede zaceli glasno razbrzdano smejati, tako čudno se •jim je zdelo, da bi mogel lijih tovariški vodja stopiti med poštene ljudi in začeti pošteno življenje. Samo Volkulja je ostala 'hladnokrvna. Z zapovedovalno kretnjo je pomignila .svojim tovarišem, da so umolknili. »'Ne,« je rekla, »ne smejte se! Everard inta popolnoma prav; dovolj je Mo zločinov. To kar se je primerilo njemu, naj bo tudi vam za nauk; jaz, za sebe, njegov sklep le odobravam. Toda ne gre zato, da bi zopet prelivali kri; kar vam mislim svetovati, ni zločinu niti podobno. »Kaj hočeš?« ja vprašal Everard in dvi gnil glavo, poln novega upanja. »Imam načrt, kako se 'boš rešil sitne Angležinje.« »Brez zločina... ne bo treba prelivati krvi?« Skoro neopazen smehljaj je preletel Volkulfine ustnice. »Zanesi se name,« je rekla, »in odgovori, ako si zadovoljen, da storim, kar se mi ždi potrebno?« »Pod temi pogoji sem zadovoljen.« Ženska se imenuje gospa 'Karan in stanuje v hoielu Lavpu?« »Da.« »Prav. Stvar bo še danes urejena.« BI. BJamkrna obljuba. Everard se je precej pomirjen poslovil od Volkulje ter se napotil v Blankino stanovanje. Ker je bila pot precej dolga, je v mestu najel kočijo, obljubil vozniku do bro napitnino in čez pol ure je bil pred lepo hišo, kjer je stanovala njegova hči. Ko je stopal po stopnicah, je zaslišal, da ga nekdo kliče in je obstal. »Gospod, vi greste gotovo h gospodični Blanki1?« je dejal vratar. »Da,« je 'odgovoril Everard. »Gospodične Blanke ni doma; ko je odhajala, mi je naročila, naj vas prosim, da jo počakate.« »Na njenem stanovanju?-« »Da. Tu imate ključ.« Everarda se je polastil čuden nemir. »Ali je že dolge tega, kar je odšla?« Tiri ure so gotovo že minile,« je 'odgovori! vratar. »In ni povedala, kam gre?« »Ni povedala, gospod.« »Daite ml ključ; počakal jo bom v njenem stanovanji!.« Everard je Sel po stopnicah v drugo nadstropje, nestrpno odklenil vrata in naglo pregledal stanovanje, kakor bi mu sobe dale odgovor na dvome, ki so ga mučili. Bilo ga je strah. Prvič se je zgodilo, -da je Blanka odšla tako sama, ne da bi povedala zakaj odhaja in kam gre. V tem ie bilo nekaj skrivnostnega. Bal se je nove nesreče ali — kar je še luuje — razkritja. (Dalje.) latea konzorcij »Jftra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO .KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d, predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru-