(â koristi delev-1 DeUv •ve. opravičeni do kar pro4uotra|o. paper ia davoled the intaraata of the working olaaa. Work-,r« ara entitled to all what they produce. Eaur*4 m Meond-oiMi a»tu>r, Dm. « mrj, »t t>»# post offi«-« »» Chic»«o 111. «ud*» the Act of » oBfr»-«. of II»reh Srd 1*79. Office: 2146 Blue Island Ave. "Delavci vseh deiela, združite se PAZITE! na štavilko v okiepa|u. ki ea naha|a poleg va. Aega naslova, prilepila, netfa epodalall na ovitku. Ako (183 |e številka ledni vam a prihodnjo številko našega lista poteče naročnina. Prosimo ponovita |o tako). Stev. Pokažite svetu, da je tudi slovenski delavec že sit samih pustih fraz, ki ne pomenijo nič in da se je začel zavedati svojega delavskega razreda. Po tem shodu mora šteti cleve-landski klub 300 novih članov!! Pokažite, da je to mogoče! VOULNI BOJ V CHIOAOU. 28. febr. so bile v Chicagu pred-j Vanja, odgovoril je: volitve ali t. z v. primarne volitve za županske kandidate. Republikanci ao nominirali pr6f. Charlea Merriama, demokratje pa Carter H. Harrisona. Za nominacijo se je , teplo kar osem kandidatov. Zapravili so čez pol railiona dolar- ( pet miliard dolarjev izdatkov jev _ in to šele sedaj, ko je šlo take svrhe, od kterih imajo korist aui<> zato, kdo bo kandidat za in- le kspitaliati. — delavstvo pa ni- tudi republikanski režim v zvezi-111 poslanski zbornici. Novi 62 kongres bo začetek demokratskega režima ali gospodstva, kar je pa za nas delavce naravno vseeno. Z 61. kongresom je tudi konec gospodstva starega Cannona. Celih osem let je zloglasni "strijc" Cannon predaedoval nižji poslanski zbornici v Washingtonu in služil — kakor more sluiiti naj-fpokornejši sluga — velikim tru-stom. Zdaj je njegove službe konec. Seveda, na njegovo mesto pride drugi, kteri bo, čeprav demokrat, takisto skrbel, da se bo trustom dobro godilo. Ko so vprašali Cannona, kakšno poročilo ima glede zvršetka svojega predsedo- 44 Vrag je je mrtev.' Taft bi, če ga bi vprašali, kaj misli Cannon s tem reči, gotovo «kozmizgntl s svojim znanim: <4Bog ve." Pravksr završeni kongres se je proslavil s tem, da je dovolil čez Mt Mnogo je socialistov, kteri »a 1110 v srcu Čutijo, da so socialisti, a v re< speyek in točno odpošlje 11a pristojno mesto. ktero je osvobodilo Haywooda in riških siromakov nima doma nc Warrena, UK>ra osvoboditi tudi zemlje, ne industrije ne rudnikov. Tucka, najnovejšo žrtev — kapi-1 nima ničesar. Kljub temu pa gla-BJ talistiškega lopovstva. "Proleta-1 sujejo za kapitaliste in s tem pod- irlavi pa nimajo niti trohice soli valežno sprejme vsak pri- pirajo mezdno sužnost, ravno teko cializma. /ato pa hitro podleiejo kakor so belokožci glasovali za pred vsakim nasprotnikovim ar-telesno sužnost črnoev. Ljudje! gumentom, naj bo se tako nei Kdaj bote spregledati f Spoznajte umen. Vsak tak rahli socialist bi enkrat, da ste le najemniki, hlap- moral žrtvovati nekaj časa, da do-ci in nič drugega. Kapitalisti va« »>ro preštudira vsaj temeljne prm izkoriščajo in gulijo kakor so nek- eipe socializma. Oborožite svoje daj "črno robo", samo še na bolj. možgane! V upravmštvu našega prefrigan način. Ako so bili belo- liata se dobijo za neznatne cent* kožni siromaki ob času zamorske knjige in knjižice, ki so kakor na-sužnosti zabiti, da niso znali dru- ^ » začetnike, da se naučijo, gaée — »te - li vi kaj boljši od pojmovati socializem in osvetliti njih? Ako bi bili kaj boljši, ne bi miftljenje. Nabavite si takoj par podpirali sedanje mezdne sužno- teh knjižje, in ko jih park rat do- v dobra preiitete, ugnali bOdete marsikaterega nasprotnika v ko PADEC BRIANDA. Francoski ministerski predsednik Briand je minoli teden padel s svojim kabinetom. S tem je konec njegove tragične slave; ni pa konec-njegovega izdajstva do delavstva. Na drugi strani se pa zrcali v padcu Brianda popolna zmaga socialistične stranke na Francoskem. , Briand je bil nekdaj socialist in boril se je leta v vrstah pionirjev za gospodarsko osvoboditev delavstva. Bil je že močan faktor v revolucionarnem gibanju. Briand kot socialist je bil sils. Francoski kapitalisti so se ga ba <;lasom vladnega poročila so zji rog. če pride s protisocialistič-ameriske železniške dru-žbe uare- nim argumentom. dile v zadnjih 22 letih 12 miliard g - čistega dobička. S tem denarjem Nekteri sodrugi, ko na«i pišejo, bi se lahko sezidalo 12 milionov zaključujejo pisma: "s socialnim hi« — vsaka za $1000 — skoro za pozdravom Zapomnite si ni pana! Iz tega vidimo, kako "do ;ti najmanjše ne. Dovolil je n. pr.,.. ^^ • - za nmisedni_ bro" je biti župan v Chicagu, — tri niilione za utrdbe panamskega J_______JT_ ko so pa lokalni trusti tako rado-dsmi! , , . . ... 1 kom republike. In takrat se je kanala, cel kup milionov za dve ^ , ____ novi bojni ladji oklopnjača itd. li; skušali so na razne stare na-', vsako familijo v Ameriki jedna "socialen" in "socialistični čine omajati njegovo moč, toda hiša. Toda ljudje ne marajo tega. jedno in isto. Socialen pomeni ni šlo. Končno so si ztnislili nov Ljadje raje plačujejo miliarde za družaben in dobesedno slovensko: bligoslovljen privilegij privatne "z družabnim pozdravom" je lastnine. Ljudje raje «tvarjajo itn smešnost. Mi dotičnim sodrugom redijo milionarje, a sami ostajajo niti malo ne zamerimo, kajti ve siromaki. Nekega dne se bodo lju- mo, da priprosti delavci lahko za dje spametovali in proglasili bodo menjajo izraze, kteri jim še niso železnice za kolektivno lastnino dosti jasni. Zatorej: v blagohotno ___ V A —___ ^ ^ A «M MAAlAMLllutnl t\A- načrt: ponudili so Briandu mesto uiinisterskega predsednika, najvi- Briand ujei. Ni (»omislil, predno se je odločil za usodni korak, da vseh. vpostevanje zdrav! in socialistični po Kako ropajo delavce. Pardee - Webster Coal Co., poseduje štiri premogokope v Cambria County, Penna., enajst milj iztočno od Johnstowna. Ta druž->a skrbi za svoje delavce zelo 'očetovsko". Preskrbljuje jim stanovanje, živež, gorivo in sploh vse, kar rabijo in kar ne rabijo — še celo za "verske dolžnosti" jim dobro skrbi. Za vae te stvari se družba naplača jednostavno s tem, da premogarjem pritrga pri plači. Naravno, delavci se morajo brezpogojno mlati v tak fevdalizem, drugače ni dela za nje. Tukaj sledi izkaz plače in neprostovoljnih izdatkov nekega premogarja, kakršnega je nedavno tega prejel od kompanije v obliki običajnega "statementa" na plačilni dan: Dvotedenska plača.....$19.50 zdravnik..........$ .50 olje in smodnik .... 1.20 kovaču............22 rent od hiše....... 3.35 elektr. razsvetljava . .75 voda...............25 premog........... 1.85 duhovnik (katoliški) .50 šola (katoliška) ... .50 unija..............69 1 L 9.81 —4 Preostanek ........ $10.14 Poleg tega pa mora vsak pre-mogar še kupiti v kompanijski prodajalni obleko, živež, orodje za delo v jami in druge potrebščine kvsled česar se preostanek od plače še za polovico skrči. Za premog mora plačati vsak delavec $1.86 na dva tedna, če ga že potrebuje ali ne. Ravno tako mora vsak plačati popa, če ga že rabi ali ne. Ako ni to sužnost, potem sploh ne vemo, kaj pomeni beseda: sužnost ! Po najnovejšem domnevanju znaša bogastvo Amerike $34.43 na vsakega prebivalca. Ako premi- Ne pričkajte se s starokopitni- rai in mišljcnsko skozinekoz zašli«, dragi čitatelj, nn razsipnost krknjenimi stariliami o socializmu Republikanski kandidat Mer-, Kaj «e pač more pnoakovat, drn „ s je, je pomijeno riam je «cer kot oeeba poSten m «ega od kapUahst.cnrt. «lu«l ^ ^ KtraIlkl) izobražen človek; toda kot kan-1 Ker je 61 kongrea valed ob- je takoj lzkljnč,la i,.olaUStva, kaj-didat na programu repubhkanske struknj demokratov pust.l mno- kot mjnii((er ¡n cp)o ko{ mini. stranke je ravno laka figura ka- go nedovrsenega dela -klend je j ^^ |R(^nU( Briand ,t0. kor sedanji Buase. To ae prav.,. predsednik I aft. da sRl.ee «van- pi| y kapit)lligt ične vlade, predstavnik je kapitalistov Mer- redno zasedanje novega kon^esa. ^^ s,ne milionarjev, kteri posedujejo o- h „ tem „„„ riam. ako bo izvoljen, bo tako ple- Otvor. jo najbrž 4. apr.la. Otvo- ^ ne mQro | mno ^^ VM(ra boga8tva> te ^ versk.l, stvareh. S Um „1 kakor bodo svirali republi- rilev nov,,a kongresa je pa za ^ ^ Rriaad .....^ ' delal po svojem pre-delavsko st^ar. Pre- kajti sčasoma b je uehvaležno in nepo- sklepal kompromise z nazadnjaki. ustave, češ. da je preradikalna. trp^10 ¿ei0 Mi ne rabimo starin; Briand je moral služiti tistim, kte- Prav. Ista vaje itak premalo ra- mi ho^emo mladino; socializem ri so ga posadili na «llično mesto, dikalna za ljudstvo, dasi je za potTPfouje mlmle in krepke, mi- In zato je padel. 'Tnfta preradikalna. Toda Taft bo -ijensko dostopne in razvite lju- Napredek socialističnega giban- P^" di> kteri majo bodočnost. Sociali , . . * zapravfjatc čas in eneržijo. Pustl-daj ti je razumljivo zs-kaj imas ^ ^ ^ strijce> dede ^ samo nikel v žepu. _ starc raame> ktere se drže kakor klošč kože svojih starih in zapra Ljudstvo v novopriglašeni dr- . na.orov> gtar topol se ne dá kaške demokratije, jc bil že dva krat župan v Chicagu. Zato pa tudi ima svoj "rekord". In ta "rekord" govori, da je Harrisonovo županovanje pustilo v zgodovini chikaškega delavstva precej črnih modežev. Za časa njegovega županovanja sta bila dVa večja štrajka: Strajk voznikov v klavnicah in v drugem slučaju štrajk eestoželezniških vslužbencev; bilo je tudi izprtje stavbinskih delavcev 1. 1899. V vseh treh slučajih je Harrisonova policija marljivo treskala a količi po glavah straj- ZOPET JEDNO POSTAVNO NASILJE. Sodrug H. C. Tuck, urednik socialističnega tednika "The Oakland World" v Oaklandu, Calif., NAŠ TISK. "Naši zapiski", edina socialna revija na Slovenskem ima za Jar nuar sledečo zanimivo vsebino: Dr. Jos. Ferfolja: Avtonomija ali centralizem t — Dr. H. Turna: Sociologija. — Iv. Jakšič: Razredni boj in agrarno uprašanje v Bozni in Hercogovini. — Pregled: Dijaški, zadružni. Za februar pa: X.: Uvodnik. — Dr. Turna: Sociología. — Ab-ditus: Rudokopstvo. — Pregled: Literarni, socialni, dijaški in kulturni. — Pregled je izredno bogat in obsega nekoliko daljših za-nimivih referatov. "Naši zapiski" so edina slovenska socialna revija in zaslužijo največjo paž-njo inteligentnega delavstva. Arizona bo se socialistična. je obsojen na leto dni zapora, ker je "razžalil Čast" (ali kakor bi že .ja na Francoskem je bil večji kot tolmačili besedo: libel) tamošnje- je pa mogel Briand prenesti. Lju- ga policijskega šefa Petersona. j dstvo ni več moglo prenašati nje- I . . Urednik Tuck je slep. Cela govega nazadnjaškega programa, predilnic na Jugu so kričali, ko nai ljudmi - inteligentniki -, stvar je sledeča : Pred nekaj mese- Kdor je socialist, pa postane «e je šlo za višjo carino, da vwja imajo kljub «tarosh sejivez ci je bila v Oaklandu aretirana spet. nazadnjak, tak vselej pade zem hoče |>redvsem bojevnih mo- --či, boriteljev. kteri znajo misliti v Lastniki velikih bombaževih naprej. So sicer izjeme med stkri- kteri Svet se suče naprej, nikdar nazaj. Najnaprednejši mislec, kteri kaj dekle Lizzie Wolgefhum, ko je bila na ^a je provzročila kariev. Harrison je kot župan tu- ogenj v restavrantu, kjer je služi- di podpisal dve famožni mestni la. Dekle je bilo aretirano po no- mo ena stopinja nazaj lahko že postavi (ordinance), potom kterih či in brez vsakega/zapornega po- pomeni konec. Ljudje morda ubi-telefonska in tunelska družba še velja, tako da ni sama vedela za- jejo človeka, kteri živi pred čada ne« posega globoko v žepe Chi- kaj. Cez dva dni je dekle v sapo- som a nikdar ga ne ponižajo. \ kažanov Omogočil je tudi m*st-1 ru umrjo. Njena smrt je bila do- kratkem času se «vet pomakne na no pogodbo s cest o,železniško dru- kaj sumljiva. Krožile so vesti o njegovo duševno stopnjo in ta-" 1 .. f t___:____ inisterijoznih dogodkih v ječi. o krat. ljudje nele spoznajo mpove- ezo mi- carina je potrebna kajti da carina 8el, da pridejo k pravemu prepri-protežira ali varuje ameriške de- Čanju, ako se ravno zanimajo z i_____ _____1 < < »1.;...; il.Joroi ' ' ___» a?----- \f,W 1 AmoriliiiriPI i ibo. Danes je Harrison predvsem Hearstov kandidat. Hesrstovo ča lopisje — ktero ga je pred leti policijskih nasilnosti in končno se ličajo njegove zasluge in delo. je dognalo da je deklo umrlo pod Drugače pa je s človekom, kteri se lil no napadalo in srsmotil'o'-ga , barbarskim pritiskom " takozvane ; pomakne s svoje: napredne poziei-danes povzdiguje v se,Ima neber.a. polieijske "potilne preiskave' . je nazaj v preživelosl. Takega Ako Z la človek sploh izvoljen 1 Sodrug Tuek jc nato v svojem človeka zaničujejo eelo t.«tl, k. so 4 aprila leda, ho to zasluga i listu obelodanil sliko, ki je pred- ga potegn.li nazaj. Hearstovih dnevnikov v Chicagu sta vi jrfa policijskega 5efa kako in pa Hearsta samega, kteri nje- davi na smrt nhogo etn,co. Ser r>vo kandidaturo podpira z reje-1 Peterson jc tožil za hM. Ka- H ■ J JH I ■ ■ no m-oglas.lj nazaj T,ikd»r, nikdar net So. Dakota, kjer so rudarje v Tucka krivim^ ftef jc dokazal I 5kU"delavci, ako hočejo ka in H. Jo je umoril amoho,. -mi dobro. l«>do 4. aprila Propadli Briand naj bo torej v svarilen vzgletl vsem socialistom. Posamezni sociali«t dela lahko kar glasov si i za Williams E. Rodri-gneza. županskega kandidata *o- Priporočajte in Sirito jugoslovansko socialistično časopisje v Ameriki: "Proletarec"Rsdni-čka Straža", "SvjetloM, "Na- je Tuekov zagovornik na podlagi i rodni Gla«M. za lavce pred "beraškiini delavci" socializem. Med Amerikanci je iz K v rope. Pravkar izdano vlad- mnogo starih socialistov, ki so že no poročilo o mezdnem stanju na nastara leta postali bojeviti sodru-Jugu pa pravi, da so v bombaže- men nami, Slovenci je pa celo vih predilnicah vposlene kar cele gibanje-izključno v rokah mladih rodbine. Zaslužek je sledeči: oče bojevnikov, oziroma takih, kteri dobi povprečno $306 na leto, mati so v mladih letih postali socialisti. $183, deček nad 16 letom $265 in potite torej starino, naj živi Jn ostali otroci od $208 do $114 na unirje v svojih lepih iluzijah; naj leto. Taka je "projekcija" za se tolaži z "boljšim posmrtnim svobodne ameriške državljane! življenjem." Toliko bolj pa pro-Noben "beraški delavec" iz Ev- pagirajte socializem med mladimi rope bi se zlepa nc usodi), delati ljudmi, kteri morda še doživijo za t alf o beraško plačo. j veliko družabno spremembo. Sta- rina je včerajšna — za na« brez Delavci so po večini tako zami- koristi; mladina jc jutrajšnja — šljeni v svoje delodajalce, da ni- na^fl nada. naša bodočnost. Ni pa majo časa misliti nase. j H fen, rečeno, da zaničujemo sta- --* . re ljudi, kteri nasprotujejo na- Delavec. kteri se ne bori proti idejam. Nikakor ne! Spoštuj kapitalizmu, pomaga kapitalistu, in0 kolikor so spoštovanja vre oropati svojega brata delavca. Kadar proletarec govori: "Naša domovina", "naša dežela" itd. tedaj ne ve kaj govori. Izraz "naša domovina" je med proletarci, kteri nimajo ne pedi nepremične dni — in pustimo jih pri mini. Podpirajte socialistično časopisje I Naročajte, «tajte in Urite 'Proletarca'1 Priporočajte hrvat i ki m delavcem 'Radničko Stražo' — Sodr. J. Zavertnik, st. se bo mudil prihodnji teden v Clevelandu, O. in okolici in ima polnomoč zastopati list "Proletarec" v vseh zadevah: nabirati naročnike in sklepati pogodbe glede oglasov. Kdor želi pojasnila glede socialistične organizacije, ustanovitve novih soc. klubov, naj se ustmeno obrne do njega. Mitchell se je udal. John Mitchell je pod pritiskom premogarske organizacije odstopil od National Civic Federation. Vsled sklepa premogarjev na zadnji konvenciji v Columbusu, da ne sme noben član U. M. W. A. biti obenem pri IT. C. F., se je Mitchell končno odločil za premo-garsko organizacije. CHIKAŠKI SODRUGI POZOR! Srbska skupina štev. 20 Jngosl. socijalistične Zveze priredi dne 11 marca t. 1. veliko veselico, s predstavo, petjem in godbo. .. Veselica ' se vrsi v MOZART Halli, 1532 — 38 Clyboum Ave Slovenski sodrugi na krov na ta dan! Ustopnice stanejo 25 ct. in jih je dobiti pri tajniku Zveze, Frank Pctrieu, 1M0 Co. Center Avei •KOLITAMC ust za interese delavseega LJUDSTVA. IZHAJA VSAKI TOREK. Uateik te iidajattij- ¿«fotlovaatka delavfk* tiskovna drutba v C Škaf o. lil. *«ro£ui.a Z« Anr.irico 11 SO ra ctlo I «to, 75c u 901 i«U. Z* Evropo 13 m c«lo Itto, $1 sa pol IcU. Pri tpr«n-mbi biraliU*1 J—ltç wçm natnaniti tudi S JAM/ mat lov. PROLETARIAN Owswi »od published Evuy Tubsoay by loath Slavic Workmen's Publishinf Company Chkafo. ¡ilinol». katerih imsjo vsi ljudje lis svetu Ln da se ta boj čim preje zavr- di lojalnosti in delavski solidar- zev, Imamo izdajalce v svoji sre- enake pravice do življenja.. ši, je potreba, da se delavci pri- naiti napram njim pretolerantno. di. Imena teh temnih gentlcma- Neumesten je torej izgovor, da druiijo socialistični organizaciji, Socijalisti sicer naglašamo. da je nov se glasijo: John Funda, Mar- je 25 centov, ki jih mesečno pla- da se politično organizirajo kot treba iti v Unije in tam preosnav- tin Dulsr, Mike Cvetičič, buka čuje za politično organizacijo, ne razred. , i ljati — reformirati. Kakšen vspeh Mlakar, John Brève, Alojzij Ko- bo dobil nič. Ako mi ne bomo do- j J. Z. j bo, bo pokazala bodočnost; lahko vač, Jože Vulč, njegov brat Ilen- živeli socialistične dol>e, doživeli .--si pa predstavljamo, da v slabem rile Vulč, Anfon Leonardo in pa jo bodo naši potomci. Stari ded,! SOCIALIZEM IN INDUSTBI- »istemu ni mogoče delati vspešno Jože Sirns. Zadnji je bil takoj v ALNI UNTONTZEM. • ; za dobre reforme; k večjemu za začetku stavke agent, ki je nabi- ko sadi sadno drevesce na vrtu, ve dobro, da ne bo vžival «ufa, marveč, da ga bodo jedli njegovi prevrat. Kna najvažnejših nalog )>odočih potomci. Stari ded naj nam bo za d6Uvgkjh K08podarskih in politi-1 zgled. Širimo socialistične nauke ¿Qjh ortfaniza(.ij bo brezdvomno, in vstopaj 1110 v socialistično orga- tWenje pojmov o strokovni in | nizaeijo hi ne vprašujmo kot tr- indlwtrijalni Uniji z ozirom na I _, a kramarji, koliko bomo gtaIi^e katerega bi moral vsak Glasilo Slovenske~socialistične imeli Že prvi "'T'' ^ uveden socialist zavzemati. Ne' Dopisi« organizacije v Ameriki. »rauk I'Mdiipoc. 1'realdoot; ionu IVtrtch, S^creUr7; Frank Janetl«. Traaaiirar. Frank PetriC \ «j;—.!,*«-;; Jot. Bratkovig}direktonj- »oaacaimoM aArasi United Stat«« aad Canada. i.SO » year, 7Sc lor half year. Koreif« countrie» 92 a year, f 1 lor half year. advertising «atm oa «fr*«mtat. NASLOV «ADDRESS»« . "PROLITAREC" Mlti Blue Island ave. Chicsgo, 111. Clevelaad, O., 3. marca 1911. Slovenski, hrvatski in srbski delavci v Clevelandu in okolici pozor! Slovenski socialistični klub v mesečnega prispevka. Taka vpra- radj kakih nafiptov za ustanovitev Kanj« ne poTedo mi druzeKa kot ¡niillKtrij(.lne linije, katera itak ie..... , . d» je ilovek, ki tako vprašuje, „fctoji , Je 1° ,e atrajk navatlnih Podporna društva so potrebna I «kem farizeju, ki je videl pezdir industrijalnih delavcev — izvzem-le v kapitalistični družbi, ker se v očesu svojega bljižnjega ne pa 25% strokovno izurjenih kroja-kapitaJisti ne brigajo za svoje žrt- bruna v svojem lastnem. Tem *ev< ki režejo in zgotavljajo. ve, katerim so potom sistematične- svetnikom ne gre v glavo, da je ' V resnici 75% štrajkujočih niso ga izkoriščanja vzeli vso življen- kapitalizem dandanes oče grehu bili krojačikajti delo je razdel-sko moč, potem jih pa vrgli na in ziu Te gVetniki so podob- jeno tako, da eni šijejo hlače, dru-cesto kot izprešano limono, ki je n{ »dravniku mazaČu, ki rane na gi telovnike, tretji zgotavljajo postala nic vredna, ker se ne dš človeškem telesu, ki se vsak dan gumbnice, četrti prišivajo gumbe, iz nje več iztisniti soka. odpirajo na drugem mestu, zdra-' peli podlagajo. šesti likajo itd. Dalekovidni delavci so na po- v» z ničvrednimi žavbami, mesto Skratka: 75^ od vseh štrajkn^v dlagi te resnice prišli do zaključ- M ozdravif bolno kri, ki prov- čih ni znalo zgotoviti ročno ali na ka, da se s podpornimi društvi in 7-roča, da se na telesu odpirajo mašini obleke. Isto je malone unijami nc more priti kapi£aliz- rane. ,v vseh industrijah. Pomisliti je mu do živega. I\)dporna društva Blaznost ie spreminjati ljudi v|treha t,,di' ** je teh 75% in unije smatrajo le za obrambna an^ejje dot,er živimo v peklu, ^og 50% ženskejpi spola nastav- sredstva, ki delo,na vamjejo de- odstranimo pekel, znrfimo razme- [podjetjih kar stvar sa-lavce, da ne obubožajo popolnoma re ki rodijo in , mo le se bolj označuje. in postanejo bitja, ki nimajo vo- \h(yi]e1no imeli tndi ,jmii airave nH Cestokrat se tudi dogodi, tla e-lje zoperstaA iti se kapitalistične- telesu Spreininjailje {jxx(u na stroka vsled pomanjkanja dela, mit izkoriščanju. Podporna dru- L ani?plje ima y kapitalisti?lli dril. zamenja drugo stroko in tako prst va in unije so v kapitalistični žhi takien vspohf kakor če bi kdo votno °;kojp i,elot Kako' ?e He deI° i* vaša dolžnost se prepričati kje je moč, katere ne more vničiti tu-1 ki pov«oil zijajo v nje v kapi- enr včasih ne izvršuje več 1 je resnica in kje je krivica. nego par mesecev v letuf Kaj naj , Toraj v nedeljo 12, marca vsi pa dotični delavci delajo v osta- na shod. S socialističnim poleni času — in če še pripomnimo, zdravom J. M. člankih in razhrinkanju in ožigosan ju kapitalistične družbe. Ker je ta shod velepomemben in koristen za elevelandske slovenske tlela vce in ker bode ustop-nina tnala, le 10. za poktrije stroškov, preostanek pa za stra j kujoče rudarje v Westmoreland, Co., se je nadejati mnogobrojne vde-ležbe. Slovenci v Clevelandu, spominjali se bodete še nekateri prvega shoda, oziroma zbirališča slovenskih socialistov približno pred ,13tini leti, katerega je Vam dobro znani 4 4 Vitus'' z lažujivimi poročili mestni policiji javil, da se zbirajo zarotniki anarhisti i. t. d. da je potem policija shod razgna-la in so morali sodrugi pri oknih ven skakati. Bilo je pa istodobno še premalo prepričanja, poduka in pravega duha, zato je stvar potmi zaspala. Danes se kaj take-gí Memore ve.'- prispetiti. Pred osmimi leti ustauovil se je zopet soeialistični klub, prispevalo je res še precej sodrugov z mesečni-,mi prispevki, a le žal da se niso vdeleževali sej s različnimi izgovori. Pravi vzrok je pa bil, ker čas še ni bil za Slovence zrel. Odkar so pa pričele prihajati v Cleveland bolj razvite moči: razni rokodelci, kateri so že v starem kraju po mestih spoznavali socializem, je pa stvar veliko lažja. Prek kratkem se je zopet u-stanovil socialistični klub, kateri ima vsako drugo in četrto nedeljo predpoludnem seje v prostorih sodruga Frank Koreeta na 6006 St. Clair ave. Pri vsaki seji se redno razmotrivajo razna in po-dučljiva predavanja, vpiše se gotovo vsakikrat nekaj novih članov in 'rast' socialističnega kluba je vidna in nikdar več umirajoča. Sodrugi in slovenski delavci v nedeljo 12. marca na krov na shod socialističnega kluba, kateri se viši popoldan ob 2 uri (s. č.) Korčtovej dvorani, 6006 St. Clair ave. Pripeljite svoje žene, prijatelje in prijateljice, znance i. t. d., da bodete slišali od kod ral stavkokaze za Westmoreland Co., zdaj je pa birič, da straži gar-jevo zalego v Herminie ,rov štev. 2. Star je okoli 35'let, temno ru-jav, hrbet je pa malo vpoguen vsled težkega dela. Vzlic temu je pa ponižni hlapec premogarske družbe, prodan najemnik, ki z mo-rilnim orožjem oborožen čuva interese svojega gospodarja ki tlači njega in njegove tovariše delavce. Siromak na duhu si domišlja, da bo po končanem štrajku dobil kakšno nagrado ali pa še penzijo od družbe. A doživel bo, kar so do danes še vsikdar doživeli stavkokazi in njih čuvaji. Pobrati bo moral šila in kopita in zopet oditi s trebuhom za kruhom po svetu. Tak ju-nak je tudi Jože Vulč. V začetku je štrajkal. Bil je na vsakem shodu in manifestaciji. Kasneje mu je pa srce zlezlo v hlače in šel je i delat v Pittsburg okraj, odkoder se je vr-' nil pred par meseci in šel delati kot, savkrtkaz. Po povratku je začel pisariti, da je štrajk zgubljen. Vjel je nekaj kalinov, iz stare domovine je pa dobil svojega brata, ki so se vpisatli v častno družbo delavskih Judežev. Oba tu omenjena Judeža sta bila člana društva 4 Prost o misleci' S. N. P. J. katera je društvo tudi na svoji prvi seji izobčilo, ko se je dognalo, kakšne vrste ptička sta. Mimogrede omenim, da sem enak dopis poslal tudi "Gl. Nar.M a do danes še ni bil priobcen. Mogoče je .nekaj oseb klavernega stavkokaškega viteškega reda naročenih na 44G1. Nar.'' t Naj bo, kakor hoče. Ne boni iskal nadalj-nih vzrokov. Ali pribijem le javno, da je list, ki izjavlja na čelu, da je delavski, vrgel list delavca v koš, ker je slovenske delavske Judeže postavil na pranger. Gospodu (T) Jos. Pišlarju v Rock Springs. Wtvo., ki se je v 39. štev. 4'01. Nar." široko raz koračil nad "Proletarcem" glede štrajka v Westmoreland okraju, svetujem prvo, da naj čita prvo "Proletarea", predno ga bo napadal, ker drugače ga bodo delavci smatrali za javnega lažnjiv-ca in obrekovalea in nasprotnika delavcev. Kedar bo fa možni Jože Piši jar eno leto na štrajku, kot smo tu-kajšni premogarji, potem bo še le vedel ceniti, koliko je 44 Proletarec" vreden za štrajkarje in koliki» je za nje storil. 1 S soc. pozdravom. Jos. Brie. Sellwood, Minn. Slava bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, kateri so dobre volje. Ah, si boste mislili, škoda za fanta; ga že imajo pod klobukom, izvira krivica da danes toliko de-1 in *ll(,no ,nu N<,> 1(1 laveev brer dela pohaja, toliko jw- Tak,h Pregrešnih pesmic ne- prepevati o Božiču. Zakaj se organiziramo politič not di kapitalistična sila. Ako se de- (aIiHtifni človeški družbi, lavci zavedamo, da so podporna Znižini0 kapitalistični sistem, društva in unije le dobra obram- VKtvarimo druge razmere in lju- bns in bojna sredstva proti kapi- dje se hodo poboljšali: greh in zlo (,ft nosijo pri sebi unijsko karto talizmu, ki pa niso tako močna in foodeta izginila iz človeške druž- stroke, h kteri spadajo! silna, da bi ž njimi odstranili ka- hje j Tacih strok bi našteli lahko ce- j Cenjeni sodrug! pitalizem z vsemi njegovimi iz-rodki. tedaj moramo logično zaključiti, da se moramo organizirati še v drugi obliki, ako hočemo strmoglaviti kapitalistični gospodarski sistem. Saj nočemo vendar ostati vekotrajni sužnji kapitalistov — predmet kapitalistične špekulacije in izkoriščanja. Delsvci vendar želimo, da napoči doba, ko ne bo treba štraj-kati radi koščeka kruha ali sikan obratnih vodij. Nadalje tudi nočemo, da bi bolezen, smrt nosile vedno siromaštvo v delavske družine. e« pa hočemo odstraniti kapi-taTistični sistem se moramo organizirati politično v socialistični stranki, ker je to edina politična stranka, v kateri odločajo delavci, politična stranka z jasnim in določnim delavskim programom, ki se resno bori za vničenje kapitalističnega sistema in uresni- čeni nikdar enostavno zato ne, ker je pre-mraz. Sredi najhujše zime, žepi prazni in svetli, da sem videl skozi nje skoro do Chieage — in da bi v tem misernem času še pel, kdo bi se nc smejal. Oživel sem s« še le seda j, ko me jc neki kolega, ki se, mimogrede omenjeno, zelo rad prav po ceni vozi. — opozoril, da gre solnce še nekoliko višje. Po lo vrsto. Za primero samo par ta- 1 Odstopite mi malo prostora v večdnevnem skrbnem študiran ju kih. | nam priljubljenem "Proletarcu." Blaznikove pratike, sem se koneč- Vzemimo razvaževalce ledu. ki Do pičice smo preČitali novo- 1 no prepričal, da ima prijatelj ven-Delavei »e organiziramo politi- imajo delo od početka maja, do letno slavnostno izdajo 4reat <' Kenosha, — —n-------------—y----------—,------------ — j» Pittsburg. Pa. — Jugoal. aoc. udruieuje, tajnik Johu Uračanin, Box 388. — Jugoal. sue. skupina, tajuik Loui* (ilutar, Box 77, Morgun, Pa. _ Louis, Mo. — J-ugoel. aoe. udrutenje, tajuik F. Fereníex ií-, Our* Ave. Johnstown, Pa. — Jugoal. aoc. ekupina, tajnik Leo. KoAmrlj, 717 Tbeatnut lirton, Pa. — Jugosl. aoc. udruieuje, taiuik Tom. Vunak, Box 270,. Chicago, 111. Jugoal. aenako ao«\ udruifit tajnica TVre/.a l'etrak, 631 So. Centre Ave. Youugstown, u. — Jugoal. aoc. udruieuje, tajnik Luka Uaaparit, Box 1373; orgaui/iitor J. Filiban. So Sharon, l'a. — Jugoal. aoc. udruieuje, tajnik Ivan Mak, 1016 liamiltou a v Ckicago, 111. — Jugoal. eoc. udruieuje, tajnik B. K. flwrii -318 Clybouru av. Kan*»» <"it\, Kana. — Jugoal. eoc. udruieuje, tajnik L. Lenard, 343 N. 5th Ave. , Chicho Im, Minn. — Jugoal. eoc. udruieuje, tajnik Giuro Crep, Box 67». ittle, Wash. — Jugoal. eoc. udruienje, tajnik Andrej Beaednik, Box 435, Ittie—Georgetown. '"ptelliuan, III. - Jugoal. aoc udfruionje, tajnik M. Üta»kovicli, ijlock l>. R. 2, Fulton Avenue. Indianapolis, lud. — Jugoal. »oc, sku|*ua, tajnik Filip Godina, »09 V\. Steel, Ü. — Jugoal. noc. ekupina, tajnik K. Gradišnik, Box 224. Cleveland, O. — Jugoal. »oc. skupina, tajnik Vine. Jurmau, 1128 E. 63rd 8t., Joe. Jauch, organizator* s I Roalvn, Wash. — Jugoal. aoc. udruieuje tajnik Vlad. Blaievič, Box 595. Haíkett, Pa. — Jugoal. aoc. skupina, tajnik Tony Mrak, Box 31. Breezy Hill, Kana. — Jugoal. aoc. akupiua, tajnik John Lekie, Box »4. West Mineral, Kans. — Jugoal. »oc. skupina, tajnik Pongrac Jurshe, N» q jj 357. 'f ' ' v v- 'V i -^■••jj.y■I^.j.^jyt^l'"!^] West Newton, Pa. — Jugoal. aoc. skupina, tajuik Bartl Yertafnik, K. F. D. 3, Box »8. m . _ . —» . .. ntiQ New York, N. Y. — Jugoal. soc. udruieuje, tajnik Luka Mustapič, a89— A ve^ÜHM 34. 85. m 87. 111. 3» 40. 41 42. 48. 44. Frontenac, Kana. — Jugosl. »oc. skupina, tajnik Frank Krajxelj, 1Box 108. West Allis, Wis. — Jugo»l. soc. udruienje, tajnik H. Oelieh, 541 — 60th Ave. Hegewich, 111. — Jugosl soc. udruienje, tajnik Milwaukee, Wis. - Jugoal. aoc. skup.na, tajnik Fr Novak 257 - lat Ave East Palestine. O. — Jugosl. soc. skupina, tajnik John Poienel, Box 13». Ogleaby, 111. — Jugos». soc. skupina, tajnik John Bergant, Box 1*3. Oregon City, Oregon. — Jugosl. »oc. skupina, tajnik John Kurnik, Box lo5. riititoo Ind — Juijosl. soc. skupina, tajnik Leop. Prainikan, Box 67. JoUet 111. -- Jugo»L soc. skupina, tajuik John Andlovich, 205 Indiana St. Adameburg, Pa. — Jugoal. soc. skupina, tajnik Josip Mostar, Box 120, organizator A. ftteh Superior, Wyo. — Jugoal. soc. skupina, tajuik Lukaa Groaor, Box 341. Citafte! Citajte! Razširite svoje znanje! Poučite so o socializmu! Razvedrite si duha! — "Proletarec" ima v svoji književni zalogi sledeče knjige in brošure. Pošljite naročilo le danes: LEPOSLOVNE KNJIGE, POVESTI: Upton Sinclair (poslov. Jos. Zavertnik in Iv. Kaker): "Diungel \ Po veet iz chicaikih klavnic..................................... Ktbin Kristan: «'Francka ln drugo"................................. Pavel Mihalek: "Ia nliln iivljenja"..........................l^'"' španske «krHiclje*». (Dosedaj izftli samo Štirje snopiči). — $1.00 .25 .50 "Tqpsosti spar Snopič po BROftURE ZA SOCIALISTIČNO PROPAGANDO Etbin Kriatan: "Neyarni socializem"........................... "Strahovi." (Priporočljivo)................................ "Komunistični manlfeet" . • »................................... 'Xaxaj amo eoclalisti" .10. .15 .20 .10 Ohieago, ni., 5. marca. — Žu mik Sojar ae v "A. SI." repen 6i, da mu Hocialiat i (t) hodijo na gajat v cerkev. Motiš »e, Sojar, ifrdo motiš! Socialisti ne hodijo v cerkev. Dotičniki, kterih »e tiče tvoj dopia, niso v naši organua ciji, niti jih ne vidimo na naših ahodih in aeatankih. Torej »o bližje tebi nego nam, aU ao pa sploh ničle. Kdor se šteje za socia-iata, ali za Bvol>oiloraisleca, pa še lodi v cerkev — bodisi molit ali nagajat — ali da uganja kakšen vandslizeiu, kakor dva člana j>ri Slaviji, ki «ta, kakor se govori, kropila umrlega sobrsta z žganjem — kar je res škandal, če je, to reanica! — takega Sojar, le okrcaj, kolikor ti drago, kajti drugega ne zaaluži. Toda ta stvar se na« ne tiče. Ti, Sojar, dobro veš, da dotični judje niao v nobeni zvezi s socia-isti — niti naročniki 4 4 Proletarea" niao — a jih le nam obešaš, češ: da le oraečem z blatom vse socialiste. Vidiš, rni socialisti smo bolj taktni. Vemo, da je v tvojih vrstah mnogo lopovov, a rano-jo tudi značajnih in poštenih lju-dij. Vemo tudi, da se ga ti večkrat pošteno navleč<«, a pri tem še ne rečemo, da so vsi popje pijanci. Pazi torej, kaj blebetaš in pišeš! Socialist. Chicago, HI. Sodrugi v Chicagi pozor! Od Socialist Party County Cook sem prejel nekaj pol za pobiranje prostovoljnih prispevkov za spomladanske volitve, nakar sem jih razposlal na posamezne sodruge. Te pole naj sodrugi vrnejo polne ali kakršneže na prihodnji klubovi seji, ktera se bo vršila dne 25. marca. Kdor ne more priti na sejo. naj pošlje pobrani denar s polo vred po pošti na me. Tajnik. .10 .15 . 5 .15 .35 .10 . 5 .10 ««»•j su1u ^v«— ..............^ ig "Kdo uničuje proizvajanje ▼ malem' ..................................^ "Socializem"' ................................................. "Kapitalistični raared" ........................................... "Socijalna demokracija in kmetako ljudatro"....................... "Vojna in eoclaln^a demokracija".............................. "Občinski socializem" ............................................. "Moderni socialiaem" ........................................... "Hala bogatetva" ............................... ................ Po C. Clinne-ju Tv. Molek: "Socialistični katekizem .............. KNJIGE IN BROŠURE ZA PROTIKLERIKALNO PROPAGANDO: Prof. Wahnnund (poalov. A. Kristan): "Katoliško «vetovno naziranje in svobodna znanost'...............^ "Krat sv. Vladlmlrja." (V verzih. Priporočljivo.) ......... ...........--J "V dobi klertaalisma". (Priporočljivo.)..........;........ DRUGE KNJIGE IN BROŠURE: "O konsumnlh ......................................................J® "Narodno vprašanje ln Slovenci",.... . ................................'p| "Prlmot Trubar ln slovensko ljudstvo''.............................. • '' "Razprave VH. rednega zbora jugoalovanake aocialno demokratične stranke ▼ Avstriji"............;........... "Dr. Janez Bleivreis in njegova doba"...........v............. ...... "Moderni politični razvoj. - Moderni gospodarski rezvoj. - CUJi so. -dallžma."................................................L* Vi" "»tiri črtice". (Poljudne zbirke "Več luči!" 5. snopič.) 1. Nekaj iz iivljenja fajmoštra Koxamernika. 2. Kako dolg rep je imel p« »veto pisemskega Tohije. 3. V nebesih. 4. Konec sveta in sedei za "ne- beftko kral jevst vo ".................V ' V i V," V V ,\V i......ix'\" "Kako je lep vojaški stan." (Poljudne zbirke "\eč luč,!" 6. »nopič.).. Vse te knjige ln brošure pošljemo poštnine prosto. .30 .50 .10 .12 .12 Ls Salle, 111. 25. febr. 911. Cenj. urednik 4. IU. L STRAUB URAR 1010 W. 18th St. Chicago. Dl Ima večjo zalogo ur, voriiie, prwt» uov ia drugih dragotin. Isvriuje Ml veakovrstaa popravila v tej stroki pe zelo nizki ee*i. Obiičite ga t POZOR! POZOR! IG. KUlSLJAN GOSTILNIČAR 22» 1 it A vi., ' Milvauku, «it. Itn» n«16ol)e Ml)»*« ln v«dao prti>r»v|)»o prt-grittk, po iia«rniti o«o»b —Lok»lni tu potujoči ruiski- dobrodoilir Dr. W. C. Ohlendorf, M. D Zdravnik sa notranje bolesni ln ranoeslnlk. (sdravniika preiekava brezplačno—pla> čsti je le sdavlla^ 1924-26 Blas Island Ave f Chicago. Za dne ort,. Od 1 de 1 po pel. Od 7 do • zvečer. Isve» Oklssfo ftiveči bolniki naj piielo eloveaoki Velika prodafa! Za $85.000 blaga, oblek, sukenj, hlač in potrebščin za moške, moramo razprodati po tvorniških cenah najkasneje v 30 dneh, da naredimo prostor sa spomladansko zalogo. Nikar ne zamudite velike prilike, ki se vam nudi. Pridite prvi, da zbere-te naiboljše blago, ki ga je dobiti na zapadni strani mesta. NaŠS prodajal iS je unljsks. 1853-55 Blue IsUmI Ave. Ust. 1886 Chicago, III. Za dobre fotografije Kdo v«e pride v nebesa? Knez tnale državice: 44Povejte mi. ljubi moj dvorni pridigar, ali pridejo tudi navadni ljudje, meščani, delavci v nebesa?" Dvorni pridigar (po kratkem premisleku): "Ofotovo, ni dvoma. Vaša kneževska visokost, če bi ne prišli, bi knezi in kralji ne imeli ni-kakšnih služabnikov!''' j— dobropoznanemu fotografu, ki izdeluje vsakovrstne ln nafflne|&e slike: otroke, druline, skupine, ženitve in društvene skupine. Fotografira tudi zvečer po naročilu. 1438-1440 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO. KA VOGALU 14. PUkCB. TBLBFON O AN AL 2S7. U8TANOVLJKNO lita Vabilo na komunistično slavnost ktero priredi Jugoslovanski socialistični klub šl. 1 V CHICAGU, ILL. v soboto, dne 18. marca V NARODNI DVORANI LISTU V PODPOEO. Lorain, O.: A. 8. 25e. — Chisholm, Minn.: A. Kajtna 25c. Barberton, O.: Ivan Balnnt: ker je ' bila imenitna «iruiba 25c., Mat. Plat-' »S?: ker ga je bilo zvrhano 25e., F.r Verkun: ker to potrjujem 25c., M. telesni k ar: ma*ka pa le ni blo 25e. Poeblo, Colo.: Ker je 4 • Prolrtareo ' edini ulov. delavski 1i»t v Zed. drla-▼sh, no mu nabrali člani dramatičnega klika "Zarja" S2.30 podpore. Jo«. Milica: mesto kamena na gTob kap. i rt vam v Primiero 25c., Chae. B« tista: ker nociaHsti v Poeblo dobro na prwlij*jo in jih je čedalje več 25e., Bleiiv 25e.,.John Mihelič: ker v Cink ^•elter blato noeim pa gredo«1 eacia razmotrivam 80«., Joe. Sile: ker ** bil radi kat. bande po kriviei za P« 15*,; J. A.: ker ne hodim v tempelj K L*o P.: ker ima gud brado 10c., \ Umi« f. 20c„ ker nekdo »egnane pipce prodaji»; J. Hočevar: ker 41 Proletarea «nagovito prodira med delavstvom 10e., V Pakii; ker eo kerubi brez telesa lSc., Uois 10r., U K.i ker je klubova i-IT»fka socialističnega miMenja 10e., Mke Pogorelee 10e., Živel socializem to., Vas je strah f 2fte. Hvgan, Pa.: Po zaključeni veselici z dne 25. svečana je sodr. Matt. Drmo ta st. s klobukom nabral svoto $4.35 v podporo nafte m ti boritel ju Proletar cu." Darovali so sledeči: Matt. Oblak 50c., ker sem moral fionko rezati; Lo vro Kaučič 25c., ker sem bil primoršn biti dobre tolje; John Prmota 10c., ker aem skozi luknjo gledal; J. Usnick 5c; Matt. Prmota 25c^ ker sem od veselja po vspeilni veselici vzel klobuk, da se zadosti tudi Proletarcu; .Tohn Debelak 25«., ker smo se od veselja prekuevali; Louis Bogataj 25e., ker j« *lo pivo do hro iz pod rok; Alex Prioresik lOc, ker nem zadovljen z soc. stranko; John Leveč 25c., Bog me obvari Thomas rona; Anton Ouzelj 25c., ker sem sam domu Sel; Ciril Zaverl JOc.f I^vro On-zelj 25c., ker eem ob *tirih domu *e<; L. Glaier lOc. za spreobrnitev ¡»olovi-čarjev in Ae 15c. za spreobrnitev rav-senkavserjev. Ostala evota brez imen. ftoc. pozdrav! L- Cllsier. M..............................................Ml»* Izdelujemo Prodajemo Imamo VmfllfMTI imamo tudi veliko zalogo S'a jc. kra AolUJJI Yat, jank, spodnjih hlač, opanlc, i t. d URI MAMEK, obleke po meri po 120. $22, 125. otove obleke po 10, $12, $14, $15. veliko zalogo modernih klobukov v najrazno vrstnih boja h. Za mnogobrojna naročila se priporoča vogal Centre Avenue in 18. ceste Na programu je zelo zanimiva igra iz proletarskega iivljenja 44V Boju za vsakdanji kruh", petje, deklamacije in tamburanje. Slavnost se začne točno ob 8 url zvečer. Natančnejl program sledi. ODBOR. Ste že^obnovili naročnino 44 Proletarea"? — Če jo še niste, storite to takoj, da *e Vam ne ustavi lista. Skladišče čevlfev za dame, moike in otroke Domača tvrdka Izdeluje nove čevlje po meri in prevsame vsa popravljalna dela, spadajoča v čevljarsko obrt! Za obila naročila se priporoča si. občinstvu JOSIP JECMENJAk. lastnik 1831 So. Centre Ave.. Chicago. III. NAJBOLJŠA KUHINJA! 1724 S. Centre Ave., Chicago, 111. ................................................... Zdravljenje mož v 5 dneh brez noža in bolečin Varicocele, Hydrocele CSlRAN,B Ozdravim vsa pega, kdo» trpi na Varieoeeli, S trie turi. Dalji ozdravim nalesljivo zastražen je, iivine nesmoftnoeti, vodenico Vn bolezni tiftoftih ee molkih Ta prilika je dana tistim, ki eo izdali ie velike sve* zdravnikom ne da bi bili osdravljeni in moj namen je, p» kazati vsem, ki eo bili zdravljeni od tueatov zdravnike« brezuepeino, da poeedujem le jaz edino sredetve, e kteri» zdravim vepefoe. Za nevtpetno zdravljenje nI treba plačati—le sa »pilil Ozdravim positivao lelodečne bolezni, pljučna, na jetrih in ledvicah ne glede kako stsra je bolezen. Tajne moike bolesni zdravim hitro, za stalno in tajno. tiv£eme onemoglosti, slaboet, zguba kreposti, napor, saetruplenje in zgube vode. Pijača, aadc^ Bronchitis, srčne bo lesa i in pljučne zdravim z mojo najnovejio metodo. ... .ženske bolesni v ozadju, beli tok in druge sdravim sa stalno, - tastruplje^je in vse druge kotne bolesni kakor priMe, ture, garje, otekline.—-Močni to* te druge bolesni. PrelMe ta svetuje sastonj. Govorimo slovsnsko. SO. CLARK ST. CHICAGO DR. ZINS, 41 between Randolph an I Lake Sts. Billiards, Pool Table, Preno¿!ft¿a za potnike. Jedi pripravljeni po domači. ^ Odprto po ûw\ in po noil. P. PeriČ, 1412 W. 18. SI., Chicago, III. Uradu je: ed 8 ore sjut. do nre zvečer. V neé»l>i *d 9 ure zjot. do 4 nre pa> ALOIS VANA — izdelovstelj — sodovlcc. mioenlne vode In runih neopojnIH pijač. 1887 So. risk Bt Tel. Canal 1406 Jak« važno vpraiaa|e? 14 Ali sem le poslal ia ostalo ročnino na 4,ProleUrcaut • 6« ne! — Splošen pregled. _Enajstletni sin neipftkega ce- ssrja Viljema »e bo učil ključav ničarskega rokodelstva. Pri Ho-henrolleroih je v navadi, da ee vsak ain uči za vsak slučaj roko detatva. To je hvalevredno. Kdo vč, koliko časa bodo narodi v Evropi ie pri volji preživljati kralje in ceearje. Dober rokodelec se Se celo v Ameriki lahko preživi. Nemškemu ©eaarju Viljemu se torej ne mor« očitati, da ni skrben oče za svoje otroke. Prevdaril je dobro 1 Ako njegovim sinovom ne bo mogoče živeti na troeke nemškega naroda, ae bodo vsaj lshko preživeli z delom svojih rok. V tem ozira je Viljema priporočati vsem kraljem in cesarjem za zgled. • ♦ # — Cikaški vektrgovci z domaČimi pridelki očitsjo trgovcem na drobno, da so oni krivi, da morajo konzumentje plačevati visoko ceno za sirovo maslo in da so na prodaj se gnila kokošja jajca. Cena v veletrgovini je za te vrste blago — sirovo nnaslo in kokošja jajca — padla izdatno. Ker trgovci na drobno nočejo znižati cen, pa logično sledi,' da ljudatvo ne konzumira toliko jajec in sirovega masla, da bi veletrgovci lahko postavili sveže blago na trg. Ta odprta beaeda ne bo posve-žila 14cenenih" jajec na trgu. O-stali bodo klopotci vzlic izgovoru velet rgoveev. Neverno, kako se bodo veletr-govci zagovarjali proti resniei, da so v Philadelphiji prišle mesto preksjenih rib pobarvane na trg. Ako so ribe prekajene zgnbijo na teži, ako jih pa le pobarvajo, pa obdržijo prvotno težo. Pobarvane ribe vržejo torej več dobičks. v Bsrva, ki jo rabijo za barvanje rib, je pa zdravju škodljiva. Ali so tudi lo zakrivili trgovci na drobno? Najbrž ne! Občinstvu ni pomsgano, če se veletrgovci izgovarjajo, da so mali trgovci zakrivili draginjo. Občinstvu je psč vseeno, kdo je krivec. Pribita resniea le oetane, da trgovci oderejo občinstvo, ako le morejo. • • * — V Rochestm N. Y. je neka pametna, meščanska politična glava grmela proti brezplačni oddaji šolskih knjig v javnih ljudskih šolah. "Kaj takega", je povdar-1 jal "modri" goapod, "vodi v socialistično državo." No, v Chicagi že leta dobivajo otroci v javnih ljudskih šolah šolske knjige brezplačno, ako sta-risi ali varuh izjavijo, da jih ne morejo kupiti. Tudi na javnih srednjih šolah jih dobivajo zastonj, ako jih stariši ne morejo nabaviti. Vzlic temu smo pa v Chicagi še daleč, zelo daleč od socialistične države. . . »Ako bodo nasprotniki socializma tako nadaljevali in proglašali vsako stvarco za socializem, ki koristi ljudstvu, tedaj se bo ljudstvo kmalu pričelo zavedati, da socializem koristi in neškodi ljudstvu, da sploh ne bo sprejelo nobene stvari, ako jo ne bodo proglasili za socialistično. • • * — Minole tedne je brzojav kaj pridno sporočal, da je Rusija dosegla "velikanske" vspehe diplomatom m potom napram Kitajski. Cela afera je pa navadna komedija. kakeršno si je Rusija lahko privoščila, ker je lahko že vsakdo vedel, kako bo končala. Kitajska je v obupnem položaju. Raditega je umevno, da je Rusiji priznala nekakšne koncesije, ki niso vredne piškavega oreha, ako bi jih Rusija hotela izrabiti le sebi v korist. Posledice zadnje vojne še niso pozabljene, ki so dober nauk za Rusijo in Japonsko. Kdorkoli bi sku«al zapreti Kitajsko glede trgovine vsem drugim narodom, bi se opekel. Saj je javna tajnost, da vse velesile prežijo na onega, ki bi skufcal Kitajsko zapreti odprti in splošni trgovini. Razmere, kekršne so danes na Daljnem vztoku, nikakor ne jamčijo trajnega miru. Rusija, posebno pa Japonska — sploh obe državi — bi rade raztegnile svoje meje. Al» začeti znova se vsakdo boji, ker bi lahko prišlo do strašne svetovne vojne a najgroznejši-mi posledicami. .To je vzrok, da najnovejše "pri- dobljene" koncesije Rusije ns tvorijo nobene nevarnosti. • • • — Justičm minister je na Portugalskem prepovedal čitati pastirske paamo, katerega so sestavili in iniali vsi škofje. V pastirskem listu se sicer glasi, da naj vsi katoliki vbogajo gosposko, če tudi ni naklonjena katolikom. Škofje odobravajo nekatere vladne odredbe, druge, ki ae tičejo vere, pa kritizirajo oatro. ^ Z meččamko republikanskega stališča se lahko razume prepoved justičnega ministra. Dokler ^o bili klerikalci v sedlu, so tudi prepovedali vse republikancem. No, zdaj so pa republikanci na vrhu in vračajo klerikalcem šilo za ognjilo. • • * — V Petersburgn je zl>oroval kongres ataroruskih plemičev. Kongres modrokrvnih nazadnja-kov je zahteval, da se vse Žide izključi iz državnih služb, ker so ''voditelji gibanja'' za osvoboden-je, inagari Če so tudi menjali vero. Nazadnjaki vseh narodov so epaki. Proti vsakemu napredku so, Ali časi minevajo, ko se je svet oziral na sklepe mumij. In tej resnici se bodo morali privaditi tudi ruski nazadnjaki, ki želijo nazaj blaženih časov, *ko so bili neomejeni gospodarji nad kmetom in rokodelcem. • • * — Na smrt obsojeni Durand, ki stoji v prvih vrstah strokovno organiziranih (unijskih) francoskih delavcev, je danes prost. O njegovi sodbi, katero je rodilo razredno sovraštvo, smo svoječasng poročali. Tudi meščanski listi so pisali o tem! Pa v kakšnem tonuf Prikazevali so Duranda kot izmeček človeštva — navsdnefcs morilca, ki se je zaklel, da pomori in podavi vse stavkokaze. Mi smo že takrat pisali, da so te trditve navadna kapitalistična laž, ki ni-ms druzega namena, kot vzbujati mržnjo do unijskih delavcev. Danes je Durand prost. A vzlic temu ni poročalo kapitalistično časopisje o tem. Čakati smo morali, da smo dobili delavske liste iz stare domovine, da poročamo o tem. Ako se v Evropi kakšnemu napol gnilemu kralju ali eesarju rodi dete, tedaj prinesejo kapitalistični časniki kar po cele strani. Če je pa po nedolžnem na smrt ob* so jen delavec zopet prost, pa smatrajo meščanski časnikarji takšen dogodek za malenkost, o kateri ni treba poročati javno. Afera Durand tvori najtemnejši list v zgodovini francoske pravice. Durandovo hudodelstvo tiči v tem, da je bjl tajnik strokovne organizacije (unije) in ni hotel kapitalistom prodati organiziranih delavcev tekom Štrajka. | Še danes se dobro spominjamo, dogodka, zakaj so Duranda obso-1 dili na smrt. Pijan stavkokaz,; (skeb) je razgrajal na ulici in zabavljal organiziranim delavcem, ki so bili tudi vinjeni. Temu zabavljanju je sledil navaden pretep, tekom katerega je bil skeb vbit. Bil je navaden vboj! Ta žalosten pojav so pa kapitalistični listi izrabili po svoje, da bi ogrdi-li strokovno organizacijo delavcev pred celim svetom. Poročali so, da je Durand naščuval organizirane delavce, naj vbijejo skeba. Šču-vanje je imelo vspeh in Duranda so obsodili na smrt. Predsednik republike je pa smrtno kazen spremenil v sedemletno ječo. Durand je danes prost. Dobil bo novo sodnijsko obravnavo, pri kateri bo oproščen. Socialisti in vsi strokovno organizirani delavci so od dneva, ko je bil Durand obsojen, in do dne, ko je bil oproščen neprestano agitirali proti na meravanemu justičnepiu umoru. In njHi agitatorično delo je rme; lo vspeh. , • * • — Aristite Briand franeot^i mi-nisterski predsednik je podal o-stavko. To je isti Briand, ki je bil svojedobno socialist, katerega je socialistična stranka takoj izključila. ko je postal ministerski predsednik. Briand je baje avoječasno mislil dobro, ko je dne 23. julija 1909 po Clemenceau - u prevzel mini stresko predsedstvo. Ali ko je vstopil v meščansko ministerstvo, se je moral ukloniti volji kapitalistov, drugače bi bil pa šel takoj. Briand je baje mislil, da bo vodil socialiste in z njih pomočjo se obdržal v sedlu,.Ali socialisti so ga pustili takoj na cedilu, ko je pričel delsveem sovražno politiko, ki se ne strinja s socialist ičn i mi načeli. Briand naj bo vsakemu socialistu za zgled, ki misli, da bo vodil socialiste. Socialisti ne pripoznajo voditeljev, ker se vodijo sami v ljud^em duhu na sejali, phodih in kongresih. Kdorkoli bo v socialističnih vrstah stremil za voditeljstvom, bo padel. Socialisti priznajo le zastopnike, ki imajo zvršiti, kar so socialisti zaključili na svojih sejah, shodih in kongresih. > — Slavno zmago (1) nad Indijanci je izvojevala državna policija kakih 60 milj od Rena, NTev. Poročilo molči koliko je bilo državnih policajev. Indijancev je bilo dvanajst. V boju je bilo vbitih : en policaj in osem Indijancev. Boj je trajal tri ure. Med vbitimi Indijanci so bili štirje moški, dve ženski ki dva otroka; ena mlada indijanska žena s tremi otroci se je pa podala. Indijanci so bili na suiiuu, da so umorili štiri živinorejce, katerih mrtva trupla so našli v nekem pre-l>adu na vzhodu Sierra Nevada. Ako so Indijanci res zvršili zločin, katerega mora obsojati vsak človek, vendar ni bilo treba streljati žensk in otrok Indijansko četico bi bili lahko iztrgdali, da bi se bila }>odala brez najmanjšega krvolrtja. V vsaki vojni se smatra ženske in otroke za nevtralne. V Ameriki najbrž še danes velja načelo, ako gre proti Indijancem, da je najboljši Indijanec mrtev Indijanec. • • * — Zvezna avstralska vlada je sporočila trgovcem, da v Avstraliji ne trpi inozemskih trustov. Ameriški mesarski trust je imel že mesece svoje agente v Avstraliji, ko so čakali ugodne prilike, da bi pričeli z operacijami. Ali avst-ralska vlada je ameriškim trust-janom prekrižala račun. Izjavila je na kratko, da ne bo Čakala, da se trusti vgnjezdijo, ki so največje gorje za ljudstvo, marveč bo obstoječi zakon izrabila do pičice proti njim. V slučaju, da je zakon pomanjkljiv, bo pa od zbornice zahtevala še ostrejšega in popolnejšega • • * — Ameriški kongres je sprejel minoli teden resolucijo, v kateri zahteva preiskavo proti takozva-nemil tfustu za vžigalice. Taft je tako preiskavo priporočal, ker je beli fosfoi* zelo škodljiv zdravju delavcev, ki izdelujejo veigslice. Naše mnenje pa je, da se nič ne preiskuje, temveč na kratko prepove izdelovanje vžigalic iz belega fosforja, ako se gospodje v kongresu res za delavca. Beli fosfor provzroča tako strašno in grozno bolezen, da jo noben Človek ne more privoščiti niti psu. V Ameriki, kjer okoli profita tako plešejo kapitalisti, kot bi bili obsedeni, pa ljudi zavoljo profita izpostavlja taki bolezni. Naivni ljudje pa vzlic temu dejstvu trdijo, da v ameriški republiki živimo v dobi kulture in civilizacije. V ameriški republiki živimo v dobi kanibalizma. Delavce,, žene in njih otroke darujejo profita-lačni ljudje svojemu maliku\— profitu! • • * — Svetovna zgodovina se po- mivlja. Sveti duh je prišel v ječo. V starem pomorskem mestu, Hamburgu se je pripetil-nenavaden sločaj. V neki celici glavne jetnišnice sedi ženska že štiri leta in ima tani presedeti še tri leta. In nekega jutra je prihajal iz celice otročji jok. Uradniki so preiskovali in nehote dognali, da je štorklja po noči obiskala celico. Preiskali so še nadalje in prona-šli tw akte pa zapisali: "Nepoznan." Rezultat preiskave je bil najpr-vo nepovoljen. Mlada mati je prisegala svojo nedolžnost. Uradnice so morale njeno* izpoved celo potrditi s prisego. Bili so torej pred uganjko. ' Ali dobra beseda najde lepo mesto. Ženska je končno vendarle napravila izpoved in jo zaprisegla tudi pred sodiščem: 44V zeleni Mariji" se je peljala na sodišče. Ž njo v vozu je sedel neki drugi stanovnik palače, ki jo straži častmi straža. Na kozlu je pa sedel po-licajski uradnik. — Geologični urad zvezne vlade poroča, da so na Zapadu našli velike zaloge kalijeve soli, ki se glede kakovosti in obilosti lahko merijo z nemškimi. Toge važno za ameriško republiko, kčr se vprav sedaj vršijo po gajanja z Nemčijo radi izvoza kaliju, bo dejal vsakdo, ker ameriška republika rabi največ kalija in Nemčija pa ima za kalij izvoz-tiinski davek, ki ne pozna naših "vrlih" trustjanov. Komaj se bodo ameriški kapitalisti prepričali, da so ns Zapadli bouate zaloge kalija, že jih bodo pokupili, po svojih poslancih v kongresu bodo pa zahtevali, da se ža kalij uVede uvozniuski davek. In posledica f Kalij bo dražji, kot je dandanes. IZ UREDNIŠTVA. Koudrugom dopisnikom: Dopisi, kteri so prišli ta teden, pridejo šele prihodnji teden na vrsto ali morda še pozneje. Priobčuje-nio jih po vrsti kakor pridejo, prednost imajo le zelo važna poročila. Potrpite torej, ne pišite takoj, kaj je vzrok, ako dopis ne izide v prvi ali drugi številki ko je odposlan. Celega 'Proletarca' vendarle ne moremo napolniti s samimi dopisi; prostora je malo in porabiti ga moramo tudi za druge stvari. Tri do Štiri kolone je dovolj za dopise. Dobimo pa povprečno po deset dopisov na teden. Pomagajte rajši in agiti-rajte, da se list poveča na osem strani, potem bo dovolj prostora za dopise. A. S. Lorain, — Kakor čujeino od ljudi vaše stroke, gre tukaj prav trdo zdelom. Pretegnjeni V svojem prizadevanju za gmotno neodvisnost dostikrat pozabljamo, da je določena meja naši moči in vztrajnosti. Brž ko prekoračimo to mejo spoznamo v svoje najneprijetnej&e presenečenje, da naša moč peša, da smo se pretegnili prav do onemoglosti. Ilitra pomoči je £otem neobhodno potrebna. Na srečo jo imamo blizu. Počitek, svež zrak, dobra hrana in Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino nam povrnejo zdravje in moč. Zdravilo, tu priporočaoo, je zelo dobra tonika. V prvi vrsti prežene vso obrabljeno tvarino, nakopičeno v telesu, potem očisti kri in uravna njen obtok. Telo potem spet sprejema hrano in jo prebavlja, mišičevje in možgani zadobe novo moč in človek se lahko vrne na svoje delo. To zdravilo je dobro, kjerkoli je potrebna slast in moč. V lekarnah Jos. Triner, 1333—1339. So. Ashland Ave., Chicago, 111. POZOR SODRUGI AGITA- ' TORJI! Jugoslovanska delavska tiskov-na družba, ki izdaja "Proletarca", je izdala posebne naročilne karte (avbseription cards) za naročanje lista. Pet takih kart se proda za $6.00! Vsaka karta velja za celoletno naročnino na list " Proletarec". Opozarjamo sodru-ge lokanlna zastopnike in agitatorje za naš list, da si vsak naror či po šest kart. Karte morajo biti pri upravi lista plačane v naprej, t. j. z naročbo je treba obenem poslati tudi denar.. Zastopniki jih potem razprodajo med rojaki, ki še nimajo našega lista. Vse navodilo je tiskano na U. S. postkarti, kjer je že priprav, ljeno za izpisek naročnikovega naslova tako, da je treba potem kar-to samo vreči v poštni nabiralnik. . Popust pri naročbi kart - naročnic, ki znaša, če se jih vzame pet $150, je namenjen agitatorjem za eventualne stroške. Zapomnite si: vsaka karta velja za celoletno naročnino ha "Proletarca"! * Sodrugi! Pričakujemo, da se odzovete v polnem številu. Vsak zaveden sodrug, kteremu je "Pro-letarec" pri srcu, bo naročil pet kart. To je najlažji in najehostav-nejši način, pridobiti nove naročnike. Mi smo pripravljeni izdajati list na osmih straneh kakor hitro imamo 2000 dobrih naročnikov. Od vas je torej odvisno, da se to čimprej zgodi. Vzemite zalogo kart danes in jih imejte vedno pri sebi, kadar greste iz hiše. Karte so gotov denar za Vas in za "Proletarca", in sicer vedno. Upravnlltvo. "NATURALIZA OIJSKI ZAKON" se imenuj« knjižica, ki j« namenjena za tista rojake, Id žele posuti državljani Zed. driav. Zakoni za naseljence so čedalje bolj strogi, treba je, da si vsak nabavi tozadevno knjižico, v kteri se razlaga, kako se postane ameriški državljan. Knjižica stane 16 ct. s poštnino in se jo naroči pri sodr. Fr. Petg-ču, 1830. So. Center fcve., Chicago, m. ¡j Sodrug Josip Bratkovič potuje sa "Proletarca" po državi Kansas Pooblaščen je pobirati naročnino in nabirati oglase sa "Proletarca" ter ustanavljati socialistično klube. Sodrugom in čitateljem priporočamo, da mu gredo na roke. Odbor J. D. T. D. DOBRO SLUŽBO lahko dobi vsak mladenič ali gospodična na železnici ali pa pri "brezžičnem brzojavu". Odkar je osemurni delavnik postal zakon in se množe brezžične postaje, primanjkuje približno 10.000 brzojavnih vslužbencev. Začetniki dobivajo $70 do $90 mesečno. Naša šola je pod nadzorstvom višjih brzojavnih uradnikov. Vsem, ki dokončajo šolo s povoljnim vspehom, so službe osigurane. Pišite za podrobnosti šolskemu zavodu, ki vam je najbližji. National Telegraph Institute, Cincinnati, O., Philadelphia, Pa., Memphis, Tenn., Columbia, S. C., Davenport, Ia., Portland, Ore. Stara navada je zdraviti rev-matizem, trganje po udih, neural-gijo, zvinjenje itd. z Dr. Riehter-jevim "Pain Expelíer". Pravi Pain Empeller se dobi tudi v A-meriki v sleherni lekarni za 25 eentov steklenica in se spozna po varstveni znamki s sidrom. Pri kupovanju je treba na to paziti. A.AiÉ! Slovenoem in Hrvatom priporočam svoje moderno brivnieo. FRANK ZORNJAK. 1837 So. Centre s ve., Chicago, DI. ■ff fffffff fff- AVSTRO-AMERI KANS KA ČRTA. Najpripravnejša in najcenejša paro b rodna ¿rta u Slovence in Hrvate. Regularna vožn|a med'New-Yorltom, Trstom in Reko. Brai poitni in novi parobrodi na dva vijaka: Martha Washington, Laura, Alice, Argentina in Oceania Druge nove parnike, ki bodo vozili 19 mili na uro, gradijo.—Parniki odpluje-jo iz New Yorka ob sredih ob 1 popoldan in iz Trsta ob sobotih ob 2 popoldan proti New Yorku.—Vei parniki imajo brezimni brzojav, električno razavetjavo in so moderno urejeni. —Hrana je domača. — Moraariji in zdravnik govorijo slovensko in" hrvatsko. Za na-Halne informacije, cene in vozne listke obrnite se na naie zastopnike ali pa na: PHELPS BROS. & CO. 6ei'l Agt's, 2 Washington St., Nn York. Ako želite dobre čevlje po zmerni ceni, ae oglasite pri Frank Dedek-u 3840 W. 26th St.. Ctiicseo. 111. ROJAKI * w»»ke«»7l i - - Ce k očete piti dobre ^j^r pijače in se zabavi ti po domače pojdite k B. Mahnich-u, 714 Markel Strret. Hankrgaii. • Pri njemu je vse najbolje. Kdor ne vrjamc, naj se prepiča. dobra, domaČa gostilna v Clevelandu» Ohlo J. SVETE po domače pri ZALARJU 6120 St. Clslrsve toé» Tino. pivo in Uranio prvo vrat*. S mod k* prvo kvalitet* «o na prodaj. Za mnor»>bmj*n pooot m priporoéa roj*kom v riliilsiili p« potnikom Laotnlk. Po navodilu slovenska a ni nice, tolmača ia angl. «lev. lahko vsaki preprosti človek ne, kakor jo v navadnem ti v I priuči, kar je v tej d»ieli trebno ako hoče kak beljii posj" odvisno ti veti. Knjiga v plain« y stane samo $1.00 in je dobiti pri V. J. K U BHL1LA, 638 W. 145th St., Mew York. Nove JESENSKE oblel v vseh najnovejših krojih in barvah 87.50 do $25.0< "PRESTO' najnovejši patentovanovratni) p » krojih Kerseys, Vicui in Tweeds v vseh barvah za moške, dečke in otroke 86.50 do 930.00 Corner 26 ** ¿Central Pa Rudolph. Layer, lastnik. prva slovenska Vlnarna In Gostilna v Kaliforniji, kjor ae toči dobra vina In inportirano pilzenaka pivo. Prodaja vina na rakmo in na d roba* Ant Sclutabl, car. Trvmbttll avi. ia 21. Str., Ckieap, K. Najboljše in najfinejše oblak« so po nisld ceni na prelij pri H. 8CHWA£TZ, 16—IS H. Halited St., Ohlcafa, Velika salofa klobukov, čepi«, č«. vlj«v, perila in kovčekov. Kdor kupi za pet dolarjev, doki FRANK UDOVIC, EKSPRESMAN j 1643 Biti« Island Araiue. CHICAGO, ILLINOIS , J Prevala pohištvo, premog, drva ia drugo Oglasite ae ori nJem. Oddaljeni rojaki naj pišejo do pisnico. bres učiteljaf Slovensko An- Angleščina gletkllSl0VD, ca, Tolmač in An^l. Slov. Slovar stane samo $1.00, m je dobiti pri V. J. KUBELKAf 338 W. US St.. New York. H. Y. Največja zaloga slov. knjig. Pišite po cenik I POZOR! SLOVENCU POZOR! SALOON s modernim keglji&en Svete pivo v aodčkib ia buteljka» ia druge raaaovntne pijane ter linijske amodke. Potniki dobe fcxlao prasw-iiMe sa nitko eeao. Poatresba točna ln lxborna. Vnem Slovencem ia drugim Slovaaoai M toplo priporoča MARTIN POTOKAR, 1625 So. Centre Ave. Chicag* Valentin Potisek gostilničar 1237-lst St., La Salle, III Toéi vea, goetUai podrejene pijaA* mac priporoča rojake« sa obttaa nbiak M. A. Weisskopf, M, D. Izkušen sdravnik. Uradu je od 8—11 pred pol dn« in od 6—9 zvečer. 1842 So. Aahland Ave. Tel. Canal 476 Cbicsgo. 111. J. Kosirnik, krojač izdeluje nove obleke, čisti, lika in popravlja. Cene zmerne. J. Kosirnik, 3708 W. 26th St. J Tel. I.anvvdale 1761. Chtcag«. , LOUIS RABSEL moderno urejen ealun H 113 MILWâUIK AIE., lEIOSNA. Wit Telefon 1199.