YU ISSN 0040-1978 LETO XXXII.. ŠT. 9 Ptuj, 8. marca 1979 CENA 4 DINARJE GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA UUDSTVA IZ VSEBINE « Pot zaupanja v mno^e (stran 3) Tanjša se dinar za vzdrževanje (stran 4) Naj spomeni( v Mostju simboizira življenje (str.5) Staišča o predlogu urbanističnega programa (str. 7) Slovenska nogometna iga - vzhod (stran 11) Naše mame 1^0 zjutraj vsi še spimo, se mamice zbudijo in na delo odhitijo. Različna dela imajo, vendar ne godrnjajo, rade jih opravljajo. f^a delo hodijo s kolesi, peš z avtobusi, vsem enako se mudi. Prostega časa ne poznajo, zvečer zadnje spat gredo, ponosni na mame smo! Vesna Svenšek, dopisniški krožek OŠ Videm OB MEDNARODNEM DNEVU ŽENSK Obeleqa delovnega značaja ...»Brez sodelovanja žene v družbenem in političnem življenju ni popolne demokracije in razvoja samoupravljanja. Zato si mora naša družba v celoti mnogo bolj prizadevati za hitrejše in uspeš- nejše reševanje problemov, ki iz- hajajo iz neskladja med vlogo žene v združenem delu in družbi na- sploh in njenih še vedno velikih obveznosti v družini.« ie med drugim poudaril predsednik re- publike tovariš TITO na XI. kon- gresu ZK Jugoslavije. Vsa obeležja, kijih bomo v naši skupnosti letos pripravilii ob mednarodnem dnevu žensk mora- jo biti delovnega značaja. Poleg tega so posvečena še 60-letnici ustanovitve KP Jugoslavije m SKOJ in revolucionarnih sindika- tov. uresničevanju stališč pro- blemske konference »Delavka v združenem delu« in poglabljanju družbene skrbi za otroka v med- narodnem letu otroka. Velika prisotnost: žena m nji- hovo ustvarjalno delo na vseh po- dročjih družbenega življenja in dela, terjata od družbe še bolj" organizirano ustvarjanje takih življenskih in delovnih pogojev, ki ^'odo ženskam omogočile polno udeležbo v družbenem življenju. marec — mednarodni praznik žensk zato ne more biti zgolj ma- nifestacija, temveč oblika delov- nega pogovora oziroma prikaza uspehov družbe na področju re- ševanja ženskih problemov, ki so daižbeni problemi. Vsakršno odstopanje in drugačno pred- stavljanje 8. marca — pomeni ne- gacijo pridobitev revolucije, uve^av^aiga ženskega vprašanja 'n podobno. Skromen nagovor, nagelj, naj bo to dan iz srca in obenem z obljubo za boljše delo nas vseh, za rešitev vseh tistih vprašanj, ki rensko še ovirajo pri njenem po- polnem uveljavljanju v družbi. Pripravila: MG 18. TRADICIONALNA DELAVSKA SREČANJA BRATSTVA IN PRIJATEUSTVA VARAŽDIN - 1979 v petek, 2. marca so se v Varaždinu sestali člani medrepubliškega odbora Zveze sindikatov Hrvaške in Slovenije iz občin Cakovec, Koprivnica, Krapina, Maribor, Ormož, Pregrada, Ptuj, Slovenska Bistrica in Varaždin. Pod predsedstvom Mihovila Šprema so obravnavali in sprejeli letošnji program tradicionalnih delavskih srečanj bratstva in prijateljstva. Vsi so si bili enotni v tem, da bodo letošnje prireditve v bratskih občinah imele delovno in slavnostno obeležje. Po- svečene bodo jubilejnemu letu delavskega razreda Jugos- lavije, letu v katerem slavimo 60. obletnico ustanovitve KPJ—ZKJ. Prav zaradi tega bo letošnji program bogatejši in popestren s številnimi prireditvami. V vseh sodelujočih občinah jih bo kar 38. Novo kvaliteto dela želijo doseči tudi na področju gospodarskega sodelovanja in izmenjave izkušenj z naj- različnejših področij dela. V Cakovcu bo posvetovanje o krepitvi reproduktivne sposobnosti gospodarstva. Kopriv- nica bo organizatorica medrepubliške vaje enot in štabov CVZ, v Mariboru se bodo srečali člani ZRVS Hrvatske in Slovenije, Ormož bo pripravil posvetovanje o razvoju in nadaljnji krepitvi kmetijstva, v Pregradi se bodo srečali pionirji iz bratskih občin in Varaždin kot gostitelj letošnjih tradicionalnih delavskih srečanj bratstva in prijateljstva slovenskih in hrvaških občin bo pripravil posvetovanje o usposabljanju in izobraževanju sindikalnih delavcev. Iz vsega zapisanega lahko ugotovimo, da gre za izredno bogat program, ki ga bodo v vseh bratskih občinah v celoti ures- ničili. Predvidevajo, da bo v izvajanju programa sodelovalo več kot 2.000 delavcev, mladine, kmetov, pionirjev in drugih občanov. Vse načrtovane prireditve pa si bo ogledalo okoli 30.000 delovnih ljudi in občanov. Da bi prireditve potekale kar najbolj uspešno, so v vseh sodelujočih občinah ustanovili koordinacijske odbore 18. tradicionalnih delavskih srečanj bratstva in prijateljstva — Varaždin 1979. V Ormožu so člani odbora Slavko Kačičnik, Boris Polak in Franc Polič. V Ptuju so to nalogo prevzelj Janko Mlakar, Feliks Bagar in Marija Foitin. V Slovenski Bistrici, kije bila gostiteljica lanskih delavskih srečanj pa so v koordinacijskem odboru Hinko Žolnir, Jože Logar in Branka Stimec. Poleg občinskih koordinacijskih odborov, so že ustanovljeni medobčinski odbori za gospodarsko dejav- nost in povezovanje združenega dela, za izmenjavo izkušenj sodelovanja sindikatov, za sodelovanje mladine, kultumo- umetniško sodelovanje, šport in rekreacijo ter odbor za informativno-dokumentacijsko in izdajateljsko dejavnost. Pri zvezi sindikatov Slovenije — občinskem svetu Ptuj, seje v to aktivnost že uspešno vključila komisija za kulturo in medrepubliško sodelovanje, ki jo vodi Feliks BAGAR. Prireditve in akcije na ptujskem območju se bodo pričele 21. aprila, ko bodo delegacije Zveze socialitične mladine Hrvatske in Slovenije sodelovale na pohodu »Po poteh re- volucije — Mostje — 79«. Dan pozneje bo v Majšperku gostovala kulturno umetniška skupina iz Čakovca. V juniju bo v Ptuju kulturno umetniška skupina iz Varaždina. V avgustu bo v ptujskih toplicah tekmovanje v plavanju za prehodni pokal skupščine občine Ptuj in v Podlehniku tek- movanje v športnem ribolovu za prehodni pokal bratstva in enotnosti. V septembru pa še v Ptuju večer kajkavske be- sede. glasbe in pesmi. In kje bodo sodelovali Ptujčani? Pihalni orkester TGA »B<.)ris Kidrič« se bo predstavil na tretji reviji pihalnih orkestrov bratskih občin v Varaž- dinu. Mladinski pevski zbor OŠ »Tone Žnidarič« — družnice Vitomarci bo sodeloval na deveti reviji mladinskih pevskih zborov OŠ bratskih občin SRH in SRS v Pregradi. Ob dnevu bratskih občin v tednu kajkavske kulture bo folklorna skupina »Anton STRAFELA« Markovci izvajala svoj prt^ram na reviji kulturni skupin. Pevski zbor in an- sambel Tornado DPD »Svoboda« Majšperk bosta gostovala v Cakovcu. Komorni moški pevski zbor Ptuj in narodno zabavni ansambel Toneta Kmetca, bosta nasopila v Va- raždinu. Enote civihie zaščite za nudenje prve pomoči in štab za civilno zaščito občine Ptuj, bosta sodelovala na tretji med- republiški praktično reševalni vaji enot in štabov civilne zaščite bratskih občin SRS in SR Hrvatske pod geslom BRATSTVO-ENOSTNOST-SOLIDARNOST-KOP- RIVNICA 79. Ekipa ZRVS občine Ptuj se bo udeležila tradicionalnega delovnega srečanja vojaških starešin brat- skih občin. Pionirji OŠ »Tone Žnidarič« Ptuj bodo sodelovali na drugem tekmovanju pionirjev OŠ »8. maj« Varaždin. Skupina brigadirjev iz občine Ptuj bo tvorila MDB »Brat- stvo in prijateljstvo«. Skupino z brigadirji iz sodelujočih občin bodo sodelovali na zvezi MDA. Mladina in borciNOB občine Ptuj se bodo udeležili tradicionalnega tekmovanja lovskih družin SRH in SRS. F. GOLOB Ženska - mati - delavka Alojzija Gajser dela v Dolanah, v tovarni, ki je zrasla pod obronki haloških gričev. Med brnečimi stroji je njeno mesto in njena roka med težkimi železnimi ploščami. Dopoldne je za velikim strojem, popoldne z družinskimi skrbmi. Njej podobnih poznamo veliko. Danes, ko lončnica in šopek v vazi njeno sobo krasi, ni nič drugačna, zakaj bi jo spreminjal praznik? fato: zk Sindikati pred pomembno razpravo s prvim marcem se je v občini Ormož začela razprava o pridobivanju dohodka ter uveljavljanja načel delitve po delu in rezultatih dela. Na zadnjem posvetu ormoških sindikatov so se dogovorili, da bo razprava najprej stekla v izvršnih odborih osnovnih organizacij ZSS. kasneje pa v sindikalnih oziroma v delovnih skupinah, ki soorganizirane vvsaki temeljni organizaciji združenega dela. V to široko razpravo se bodo vključili vsi organi samoupravljanja in vse družbenopolitične organizacije. Akcija je v delovnih organizacijah zelo dobro zastavljena in pričakovati je. da bo dosegla željen uspeh. Na posvetu občinskega sveta ZSS so poudarili, da je v vseh delovnih sredinah treba na- praviti katalog del in opravil, ki bo tudi nekakšna osnova za nagrajevanje po delu in rezultatih dela. ORMOŽ Razpravo bodo v temeljnih organizacijah zaključili 24. marca, do prvega aprila pa bodo na osnovi pripomb in ugotovitev ocenili javno razpravo. Naloga osnovnih organizacij sindikata je, da v razpravo vključi čim večje število zaposlenih, ki bodo še najbolj neposredno ugotavljali, kje so slabosti sedanjega nagrajevanja po delu. S takšno aktivnostjo torej ne bo bojazni, da v prihodnjem letu v temeljnih organizacijah združenega dela ormoške občine ne steče takšno nagrajevanje kot ga to določa zakon o združenem delu. zk Z OBISKA V. DOLANAH Ne zanemariti sodelovanja z občani v letošnjem letu bodo v temeljni organizaciji združenega dela »Olga Meglič«, v tovarni kjer proizvajajo hidravlične stroje in nekatere avtomobilske dele, imeli že 92 zaposlenih. Nekaj jih bo iz krajevnih skupnosti Cirkulane, Zavrč, Markovci in od drugod, nekaj pa delavcev, ki so danes še na začasnem delu v tujini. Tako je v uvodu dejal direktor delovne organizacije. Simon Pešec, ko je v pogovoru s Francem Šetincem, sekretarjem predsedstva C K ZKS. opisal proizvodnjo in neka- tere kvalitete novega delovnega kolektiva. Tovarno je v haloških Dolanah zgradila ob pomoči SOZD Elkom prav »Olga Meglič« iz Ptuja, ki danes tudi postaja ena od nosilk gospodarskega razvoja v občini. Polega tega. da dajejo precej po- zornosti kovinski predelovalni in- dustriji. ne zanemarjajo izob- raževanje delavcev. Tako skrbijo, da se vedno več delavcev od loč a za študij ob delu. V okviru Elkoma se vključujejo v reformo šolstva in si tako zagotavljajo ustrezen kader. Uglednega slovenskega družbenopolitičnega delavca so predstavniki občine Ptuj in de- lovnega kolektiva tudi seznanili, daje njihovo sodelovanje vzorno in dobro. To se kaže tudi pri plani- ranju. Na osnovi takega s^elo- vanja so v Dolanah v letu dni zgradili novo tovarno, ki se danes skupno z delavci že vrašča v kra- jevno skupnost in občane. Franc Šetinc je v pogovoru po- udaril, da je tovarna na tem ha- loškem območju lep primer zd- ruževanja sredstev in načrtovanja. Takšnih prizadevanj pa bi seveda moralo biti še več, s tem pa manj nerazvitih območij. Poudaril je tudi. da tovarna v tej krajevni skupnosti ne sme biti tujek temveč sestavni del dela in življenja kra- jevne samouprave. Zakaj ne bi vzpostavili povsem nove odnose s krajevno skupnostjo, je med dru- gim dejal Franc Šetinc. zk Franc Šetinc si je skupaj s predstavniki delovne organizacije in občine Ptuj ogledal proizvodnjo v novi haloški tovarni foto: zk OBOGATENI Z ZNANJEM V AKCIJO USPEL SEMINAR ZA VODSTVA ZKS Seminar nam je prav gotovo dal '''^ecej znanja, osvetlil celovito •'foblematiko z vidika angažirano- sti Zveze komunistov še zlasti na ''Stih področjih, kjer smo bili Komunisti doslej premalo dejavni - v sklepni besedi poudaril Milan ^neževič, sekretar komiteja OK J^S Ptuj ob koncu tridnevnega ki je bil od 1. do 3. J'arca 1979 v narodnem domu v "ju, vsak dan pa je predavanja P^^ušaio čez 200 slušateljev, p ® kratki vsebini predavanj ""anca Šetinca, sekretarja pred- ^cistva CK ZKS poročamo na str. • "1 Slavka Soršaka na str. 5. O pCtodah političnega dela je govoril Hedžet, član statutarne komisije CK ZKJ. Posebno zani- manje je bilo v petek za preda- vanje Jožeta Smoleta, predsednika komisije z^ mednarodne odnose pri predsedstvu CK ZKS, ki je zlasti osvetlil idejne probleme, ki nasajajo v zvezi z vojnimi konflikti Tied socialističnimi državami. V četrtek popoldne je bilo 21 sestankov OO ZKS na območju občine, ki so se jih udeležili tudi slušatelji seminarja in skupno s komunisti iz tistih organizacij kon- kretno ocenili vlogo subjektivnih sil in metod političnega dela ter sprejeli ustrezne sklepe za boljše delo v bodoče. V petek popoldne pa se je sestalo drugih 18 OO ZKS, kjer so skupaj s slušatelji semi- narja ocenili naloge ZK pri podružbljanju SLU, družbene samozaščite in varnosti. Prav to področje je eno od najpomem- bnejših nalog ZK, ki mu morajo v vsaki organizaciji posvetiti vso skrb in stvari urediti tako, da bomo lahko mirno rekli: ,,Nič n^s ne sme presenetiti". SotKjtni progrJm seminarja je absegal oceno izpolnjevanja sred- njeročnega programa občine Ptuj, ki jo je dal Franjo Gnilšek, pred- sednik izvršnega sveta SO Ptuj, o nalogah v pripravah za planske dokumente za obdobje 1981 — 1985 in za dol£oročno obdobje na ie govorila Jožica Carmanova, članica izvršnega sveta SO Ptuj. O teh izredno pomembnih nalogah bomo v naslednjem obdobju še veliko pisali. Naloga slušateljev seminarja, med njimi so bili vsi sekretarji OO ZKS je, da vse naloge, ki so jim bile predočene na seminarju prenesejo v konkretno prakso in življenje v svoje organizacije, da stvari obravnavajo z oceno lastnega okolja in tudi širše. " FF 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 8. marec 1979 - ^f^g^l^fll O aktivni rekreaciji Na seji delavskega sveta TGA ,,Boris Kidrič" so podrobneje razpravljali o aktivni rekreaciji delavcev in sklenili, da delavce oz. njihova dela in naloge razvrstijo v tri prednostne skupine. Tudi za naprej bo veljal sklep, da v poštev za aktivno rekreacijo pridejo le tisti delavci, ki delajo v TGA že več kot pet let. Delavski svet delovne organizacije je predlagal vsem delavskih svetom v TOZD in v skupnih službah, da v skladu z merili in pravilnikom o delovnih razmerjih določijo dela in naloge, ki pridejo v poštev za aktivno rekreacijo. Pred temi samoupravnimi organi bo sedaj zahtevna naloga, kajti poudariti je treba, da je aktivne rekreacije v tej delovni organizaciji potreben že vsak delavec. To obenem pomeni, da ne bi smeli gledati samo s stališča stroškov, temveč odločiti v korist večine delavcev, zlasti še to velja za delavce v TOZD Aluminij in TOZD Glinica. France Meško Za večjo varnost pri delu v delovnem kolektivu IMPOL v Slov. Bistrici so v januarju opravili za izmenske in druge delovodje poseben preizkus znanja iz varstva pri delu. Pred tem je čez 60 izmenskih in drugih vodij opravilo 20 urni tečaj v katerem so se podrobneje seznanili z nalogami. Ob tem so ugotovili, da v IMPOLU posvečajo varstvu pri delu veliko pozornosti, kljub temu pa bi marsikatero stvar lahko še izboljšali. Če bi se npr. v kolektivu odločili za sprejemanje novih delavcev v v^jih skupinah in ne posamezno kot doslej, bi lahko te skupine bolj temeljito in organizirano seznanili z vsem, kar je potrebno za njihovo varnost pri delu. Kljub temu so v IMPOLU že veliko storili na tem področju. Tako so pred štirimi leti sprejeli poseben program izobraževanja za novosprejete delavce, zato so prve tedne delali v dopoldanskih izmenah, da so lahko popoldne obiskovali tečaje, med drugim tudi dva in pol dnevni seminar uvajanja na delovno mesto. Viktor Horvat Zakjuoni računi do roka v službi družbenega knjigovodstva -- podružnici Ptuj so nam povedali, da so vse organizacije s področja gospodarstva in tudi negosijo- darstva do roka predložile zaključne račune. Ob tem je potrebno dodati še, da je bila na osnovi razširjene družbene . akcije ob sprejemu zaključnih računov, dosežena tudi kakovostna, predvsem pa pravočasna obravnava. Površen pregled predloženih zaključnih računov kaže, da so doseženi gospodarski rezultati preteklega leta bistveno boljši, kot so bili ob 9-mesečju leta 1978. Služba v tem trenutku še ne razpolaga s podatki o tem koliko doseženega dohodka je bilo porabljeno v določene namene; že v kratkem pa bo izdelala analizo, v kateri bodo zajeti podatki o gibanju izgub, delitvi dohodka, prispevki za splošno in skupno porabo., gibanje osebnih dohodkov in podatki o porabi sredstev za razširjeno repro- dukcijo. Prav tako bodo zabeležene ocene porabe sredstev, predvsem z vidika ekonomičnosti in rentabilnosti. Do roka je zaključni račun predložilo 79 organizacija s področja gospodarstva, 37 s področja družbenih dejavnosti, 35 krajevnih skupnosti, 12 samoupravnih interesnih skupnosti ter 21 porabnikov s področja upravnih organov in družbeno-politične skupnosti in 14 skupnih služb. Od skupnega števila 422 društev v občini, pa je do 28. februarja zaključne račune predložilo 110 društev. MG Leto množičnih aktivnosti obrambne vzgoje Za izvedbo praznovanja 30- letnice obrambne vzgoje mladine za splošni ljudski odpor je bil v ptujski občini ustanovljen 15 članski štab, ki ga sestavljajo predstavniki občinske konference SZDL, OK ZSMS, občinski odbor ZZB NOV, sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito, občinskega štaba za TO, občinskega štaba CZ, oddelka za ljudsko obrambo, občinske organizacije RK, garnizije Dušana Kvedra Ptuj, občinske konference ZRVS, Radio-Tednika Ptuj, Izobraževalne skupnosti Ptuj in SIS za kulturo. Stab je na svoji prvi seji v sredo 28. februarja obravnaval' celoten program šolskih, občinskih medobčinskih in republiškega tekmovanja za proslavo 30-letnice obrambne vzgoje mladine in v zvezi s tem sprejel več sklepov. Jubilejno leto vzgoje mladine za SLO pa naj ne bo le leto tekmo- vanj, ampak tudi leto izobraževa- nja za SLO v krajevnih skupnostih in leto povezovanj in odpiranj šol v življenje KS. To naj bo tudi leto usmerjanja učencev in dijakov ter zaposlenih za učitelje obrambe in zaščite, leto aktivnosti obrambne vzgoje v akciji ,,NlC NAS NE SME PRESENETITI", leto povezovanja pouka z družbeno politično vsebino in z zakladnico NOB. Vse to pa zahteva aktivno vključevanje vseh struktur in vod- stev krajevnih organizacij, tudi z nudenjem strokovne pomoči pri izvajanju šolskih tekmovanj, ki jih bodo izvajali učenci sedmih in osmih razredov osnovnih šol in dijaki prvih in drugih letnikov srednjih in poklicnih Sol. V prosla- vo in praznovanje pa se bodo isto- časno vključevali učenci vseh ostalih razredov z izvajanjem obrambnih ali športnih dnevov na šolah. V šolah morajo k izvedbi nalog pristopiti odbori za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, če je potrebno naj vodstva šol ustanovijo posebne štabe za izvedbo tekmovanj, v katere naj bodo vključeni predstavniki posameznih organizacij v KS. Tekmovanja bodo izvajana v okvi- ru obrambnih dnevov, ali pa tudi športnih dnevov. Tekmovanja sama bodo potekala v skladu z posredovanim razpisom, vsem šolam pa so predlagali, da upoštevajo enoten način točkova- nja za vse discipline, ki so ga že prejeli. Za prvouvrščene ekipe osnovnih šol bo organizirano občinsko tekmovanje ki bo predvidoma 14. aprila letos. Srednje in poklicne šole na občinskem tekmovanju ne sodeujejo, ampak prijavijo ekipe za medobčinsko tekmovanje, o katerem bodo pravočasno obve- ščeni. — OM KDAJ POiyOVNO SEJEM ZA PLEMENSKO ŽIVINO? PREDVIDOMA V MAJU Kmetje že dalj časa postavljajo vprašanje o sejmih za plemensko živino, saj smo z zaporo oziroma ukinitvijo sejma v Ptuju nalili vodo na mlin prekupčevalcem. Na delegatsko vprašanje delegacije krajevne skupnosti Leskovec je bil na zadnjem zasedanju zbora Jcrajevnih skupnosti občinske skupščine podan naslednji odgo- vor: Vprašanje lokacije sejmišča oziroma sejmišč v občini Ptuj se rešuje skozi urbanistični program občine Ptuj in urbanistični načrt mesta Ptuja, ki sta ob koncu preteklega leta bila v javni razpra- vi. Ker bi bilo potrebno sjemišča urediti skladno s predpisi, bi ureditev enega sejmišča stala naj- manj 3 milijone dinarjev. Sredstev ni na voljo, pridobiti jih je možno samo v okviru krajevnih skupno- sti. V okviru razprav o navedenih urbanističnih aktih je bila ponovno nakazana rešitev na prejšnji lokaciji -.ejmišča, seveda s primer- no organiziranostjo samega sejma. O problematiki, ki je prisotna že dalj časa, so razpravljali ustrezni organi, med njimi svet za družbe- noekonomske odnose v kmetijstvu pri OK SZDL, odbor za kmetij- stvo, živilsko industrijo in gozdar- stvo pri izvršnem svetu in izvršni svet občinske skupščine Ptuj. Izvr- šni svet je zadolžil Zavod za urbanizem Maribor, da takoj skladno z izvajanjem postopka o urbanističnem programu občine Ptuj in o urbanističnem načrtu mesta Ptuj poda mnenje k lokaciji sejmišča v občini Ptuj glede na nove pogoje organizacije sejmov, kar se je ob razpravi o navedenih urbanističnih aktih razvilo. Takoj, ko bo sprejel strokovno mnenje, bo izvršni svet dal v pripravo ustrezne akte z.a zbore skupščine. K temu odgovoru naj dodamo informacijo o možnostih za ponovno uvedbo sejmov za plemensko živino na sejmišču v Ptuju. Po predlogu odbora za stanovanjske in komunalne zadeve pri izvršnem svetu, je izvršni svet sprejel sklep, da je potrebno prou- čiti možnosti za' ponovno odprtje sejmišča na stari lokaciji (ob Ormoški cesti v Ptuju). Oddelek za gospodarstvo in urbanizem je že naročil izdelavo lokacijske dokumentacije, saj gre po predlo- gu za spremenjen dovoz na sejmi- šče. Prej je bil z Rajšpove ulice. sedaj naj bi bil z Ormoške ceste. Obdravski zavod za veterinarstvo in živinorejo pa bo pripravil pred- pis o tem, kako bo sejem za plemensko živino potekal. Po predvidevanjih bo sejmišče v Ptuju ponovno odprto v maju letošnjega leta. 1. kotar INFORMACIJA IZVRŠNEGA SVETA SKUPSCiNE OBČINE PTUJ O UKINITVI DELA PROIZVODNJE V LIK SAVINJA TOZD LESNA INDUSTRIJA PTUJ Inlbrmacija ne obravnava vzrokov, ki so pripeljali do sedanjega stanja v TOZD Lesna industrija, tem- več samo aktivnosti družbenopolitičnih organizacij, in izvršnega sveta SO Ptuj in ukrepe, katerih namen je zagotoviti socialno varnost delavcev v TOZD Lesna industrija ter poiskati dolgoročne rešitve. Iz analize poslovnega uspeha organizacij združe- nega dela za obdobje januar-september 1978 iz gospodarstva v občini Ptuj je razvidno, da znaša izguba devetmesečnega poslovanja v TOZD Lesna industrija 12.815.000 din. Dohodek je bil dosežen samo v višini 21.3 % od planiranega. LIK Savinja TOZD Lesna industrija je predložila predlog ukrepov, s katerimi bi se saniral položaj. Predlagani ukrepi so se nanašali predvsem na zahtevo, da se sedanje obveznosti TOZD LI do banke spremenijo v ugodnejše (odlog plačila in podaljšanje roka vračila). Vsi ti ukrepi, brez perspektivnih razvojnih in proiz- vodnih programov, pa so predstavljali začasno reši- tev. O predloženi obliki sanacije so razpravljali na zboru delavcev TOZD Lesna industrija ter jo ocenili kot ne perspektivno p red vsem zaradi slabih možnosti prodaje svojih izdelkov (fumirskih sodov). Predla- gane ukrepe je obravnavala tudi banka in jih v celoti zavrnila. Strokovna komisija, sestavljena iz pred- stavnikov banke, službe družbenega knjigovodstva in TOZD Lesna industrija je ponovno proučila pro- izvodni program fumimih sodov in furnirja ter ugo- tovila. da ne zagotavlja pozitivnih ekonomskih učinkov. Zato je predlagala, da se takoj preneha s proizvodnjo fumirskih sodov in furnirja, poveča pa se proizvodnja na žagi. Ves čas obravnavanja proble- matike tečejo aktivnosti družbenopolitičnih organizacij občine Ptuj in Izvršnega sveta SO Ptuj pri iskanju novega proizvodnega programa. Svoje predloge so doslej predložili AGIS. IMP TOZD Eleklrokovina Ptuj, ELKOM, TOZD Elektrokovina — obrat Ptuj. predložili pa jih še bodo Kartonažna tovarna Ljubljana in MARLES. Uvedba novega proizvodnega programa pa zahtevačas od 6 mesecev do 12 mesecev. Problematika je bila ponovno obravnavana na zboru delavcev TOZD LI. ki je bil 20. decembra 1979. Ker s strani KB Maribor ni bil sprejet predlog dopolnjenega sanacijskega programa v smislu sa- nacije proizvodnje v Lesni industriji Ptuj in ker je bil podan s strani družbenopolitičnih organizacij občine Ptuj in KB Maribor poslovne enote Ptuj predlog, da se v prehodnem obdobju, dokler se ne najde ustrezen proizvodni program, del proizvodnje ukine, delavci pa zaposlijo v drugih delovnih organizacijah, je bila na zboru delavcev sprejeta naslednja odločitev: 1) Ukine se proizvodnja sodov in furnirja v tovarni fumirskih sodov s 31/12—1978 pod naslednjimi pogoji: — proizvodnja sodov in furnirja v letu 1978 se smatra kot poskusna proizvodnja, — banka mora najkasneje do 5/1 — 1979 zagoto- viti: — mirovanje vseh obveznosti banke iz naslova naložbe za celotno leto 1978 in za del leta 1979, dokler se TOZD ne zdmži z neko dmgo delovno organizacijo, — pokritje zgube za leto 1978 (razlika, ki boostala po zmanjšanju zgube za obračunano amortizacijo in pbresti od sredstev naložbe), — pokrivanje eventualne zgube v letu 1979 do združitve TOŽD Lesna industrija Ptuj z drugo organizacijo. — SIS in družbenopolitične skupnosti naj vrnejo za leto 1978 obračunane in plačane prispevke in obveznosti te TOZD. 2) V primern, da niso izpolnjeni dosledno vsi pogoji vsebinsko in časovno, določeni v 1. sklepu, se: — uvedbe postopek za stečaj TOZD Lesna in- dustrija Ptuj s tem. da ga predlaga TOZD sama, — sprejme se na znanje zahtevek preostalih TOZD te delovne organizacije, da bodo takoj pričele s postopkom izločitve, v kolikor ne bodo ugodno rešeni vsi navedeni pogoji v 1. sklepu. 3) Proizvodnja žaganega lesa se nadaljuje in prične s 3/1 —1979 obratovati v dveh izmenah. — da bo lahko ta del proizvodnje v čim krajšem času pričel rentabilno poslovati, je potrebno: 1) Zagotoviti zadostno količino surovin — hlodo- vine iz področja Ptuja in okolice s posredovanjem družbenopolitičnih organizacij in skupščine občine Ptuj. za kar so prisotni predstavniki izrazili pripra- vljenost; 2) K BM PE Ptuj mora zagotoviti obratna sredstva za normalno poslovanje pri proizvodnji žaganega lesa. 3) Najkasneje do konca 1.1. se zadolžijo strokovne službe delovne organizacije LIK Savinja, da ob so- delovanju predstavnikov TOZD pripravijo predlog nove organiziranosti — sistematizacijo del in nalog. 4) Izreče se nezaupnica vodilnemu in vodstvenemu kadru, vendar pa še le-ti do nadaljnjega opravljanjo svcye naloge. 5) Družbenopolitične organizacije in komisija za delovna razmerja TOZD ob sodelovanju predstav- nikov delovne organizacije morajo proučiti možnosti in potrebe po sedanjem vodilnem in vodstvenem kadru, glede na novo organiziranost. 6.) Družbenopolitične organizacije in komisija za delovna razmerja morajo pripravili predlog razpo- reditve delavcev v TOZD, po predhodno izdelani sistemizaciji del in nalog, za katero je zadolžena delovna organizacija. Rok za izvedbo sklepa je 28/12§ 1978. 7.) Zbor delavcev apelira na družbenopolitične organizacije in skupščino občine Ptuj, da čimprej oziroma vsaj do konca januarja seznanijo kolektov o nadaljnji usodi TOZD. 8.) Družbenopolitične organizacije občine so obljubile, oziroma so obljubili njihovi predstavniki, irisotni na zboru, da se bodo angažirali, da se de- avcem TOZD za mesec december 1978 izplača obračunan osebni dohodek, ne pa zajamčeni, kot ga narekuje zakon. 4.) Delavci iz tovarne fumirskih sodov se razpo- redijo na sledeč način: — del delavcev v enoto žaga po sprejeti siste- mizaciji — 24 delavcev — invalidov v TGA Kidričevo s 1/1-1979. Izvršni svet SO Ptuj je 25/12-1978 sklical pred- stavnike delovnih organizacij na območju občine z namenom, da ugotovi možnosti zaposlitve za I'o poteh partizanske Ljubljane«. AKtivno pa so -se ze pričeli pripravljati na praznovanje ob prihodu štafetne palice in maja. meseca mlado.sti. Viktor HORVAT Enakopravnost tudi za kmečko ženo Ob težki izugbi velikana naše revolucije ED- VARDA KARDELJA, smo dolžni toliko bolj spoštovati njegova dela in predvsem delati tako kot je zapisal v svojih delih o viziji razvoja socialistične družbe, katere nosilec je človek, ki sam odloča o svojem delu. si sam ustvarja svojo srečo. To je sa- moupravljanje. Na besede tovariša Kardelja bi se morali spomniti tudi ob DNEVU ŽENA. zlasti z gledišča enakopravnosti žensk. Pri tem mislim predvsem na kmečko ženo. Že pred vojno smo povzdigovali glasove proti neenakopravnosti kmečkih žena, predvsem mislim žena in vdov viničarjev. majerjev. kočarjev itd., ki niso imele niti pravice sodelovanja pri sklepanju delovne pogodbe z delodajalcem, čeprav so delovno mnogo več prispevale in trpele k.ol njihovi možje. Poleg obdelovanja zemlje, njiv in vinogradov, so morale opravljati še vsa gospodinjska dela v družini, rodile in vzgajale otroke, skrbele zanje itd. Mnogo smo v naši socialistični družbi že naredili, uveljavili pravno enakopravnost, le za kmečke žene še tega ne moremo trditi v celoti. Zlasti velja to za vdove po viničarjih, ki jim ni delo pri lastniku vi- nogradov priznano v delovno dobo. žene — vdove tudi po moževi smrti ne dobijo polne pokojnine, le 70 odstotkov, kako naj potem žena s tem životari, zlasti šč. če je bila pokojnina nizka. V kakem položaju je žena — kmetovalka v tistih krajevnih skupnostih, ki spadajo še med manj razvita območja, je eno od vprašanj ob katerem bi se odgovorni ob DNEVU ŽENA MORALI ZAMISLITI! Mirko Vauda, Vukovski dol 27 w Se vedno čakam na premog Cenjeno uredništvo! V Tedniku z dne 1. marca 1979 na 2. strani pišete, ali bo letos tudi pomanjkanje premoga. V sestavku Jože Magdič opozarja potrošnike, naj pravočasno naročijo premog itd. Kaj naj rečem na vse to? Naj navedem svoj primer, že maja 1978 sem pri kmetijski zadrugi na- ročila dve toni premoga in še več drugih potrošnikov kot mi je znano, pa še vedno nismo dobili premoga! Vprašujem, zakaj tov. Magdič vse zvrača na potrošnika, ali niso za to poklicani v prvi vrsti tisti tr- govci, ki imajo vse niti v rokah? Kaj naj storim kot potrošnik, ko sem pa že pred 10 meseci naročila, sedaj smo v marcu in že pomlad trka na vrata, premoga pa še vedno ni. Vam to kaj pove! Kdo je torej kriv? Sem redna naročnica vašega lista pa me taka neupravičena graja na račun potrošnika boli. Lep pozdrav! Z. K. Hum pri Ormožu PRIPOMBA UREDNIŠTVA: Ne želimo sicer delati reklame za TOZD Trgovina Les Ptuj, vendar pri njih je zadeva glede premoga taka kot jo je tov. Magdič opisal; prav gotovo pa ni tako pri tisti zadrugi ali kako se že trgovina imenuje, kjer ste vi naročih pre- mog. Žal je še vedno res, da si de- lavci v vsaki organizaciji združene- ga dela ne prizadevajo enako, da bi kar najbolje ustregli svojim potrošnikom. »Problemi Vitomarčanov" Glede na širšo problematiko in stanje ceste Vitomarci—Slavši- na—Novinci—Gibina-Hvaletin- ci v letu 1978 je izvršni odbor lo- kalne skupnosti za ceste sklenil, da se iz sredstev rednega vzdrže- vanja opravi večia vzdrževalna dela. Na podlagi tega je bila 30. januarja 19/8 sklenjena pogodba z izvajalcem del Komunalnim pod- jetjem Ptuj — TOZD Ceste, s pogodbeno vrednostjo 746.800 dinanev. Del sredstev v višini 150.000 dinarjev prispeva KS Vi- tomarci, preostali del 596.800 din pa lokalna skupnost za ceste. Iz pogodbe in predračuna je razvidno, da bodo na dolžini 7 km ceste opravili zemeljska dela, uredili odvodnjavanja z manjšimi propusti in navoz gramoza za utrditev podlage v količini 3000 kub. m. Pogodbena dela so bila izvedena v vrednosti 705.086 di- narjev; prispevek KS Vitomarci je bil 15T).000 dinarjev, lokalne skupnosti za ceste pa 555.086. dinarjev, kar predstavlja eno osmino sredstev, ki so bila v letu 1978 usmerjena v redno vzdrže- vanje cest v ptujski občini. Kljub velikemu prizadevanju lokalne skupnosti za ceste, delno tudi izvajalca del, ni bilo moč za- dovoljiti zahtevi občanov. Da bi problem razčistili, je izvršilni odbor lokalne skupnosti za ceste imenoval posebno Komisijo, ki bo ocenila vrednost opravljenih del v primerjavi s stanjem ceste. V delu komisije bodo poleg predstavni- kov lokalne skuprn^sti, sodelovali še predstavniki KS Vitomarci in predstavniki izvajalca del. Za lokalno skupnost za ceste Milan Pavlica TEDNIK — 8. marec 1979 DELEGATSKA SPOROČILA - 7 STALIŠČA ODBORA ZA URBANIZEM, KOMUNALNA IN STANOVANJSKA VPRAŠANJA PRI IZVRŠNEM SVETU SO PTUJ DO VPRAŠANJ IN PREDLOGOV OBLIKOVANIH V JAVNI RAZPRAVI O PREDLOGU URBANISTIČNEGA PROGRAMA IN URBANISTIČNEGA NAČRTA. Na seji, dne 22/2-1979, je odbor obravnaval vsebino vseh predlogov in pripomb ter na osnovi mnenja Zavoda za urbanizem Maribor do navede- nih vprašanj zavzel naslednja STALISCA: 1. BRODARSKO DRUŠTVO RANČA Na osnovi urbanističnega načrta mesta Ptuja ni moč vnaprej rezervirati zemljišča v korist neposrednih uporabnikov. Urbanistični načrt opredeljuje le namembnost posameznih območij oz. definira namen uporabe prostora. V skladu z namembnostjo določi lokacijo uporabnikov detalnejši urbanistični dokument (zazidalni načrt ali drugi), ki ga naroča nosilec aktivnosti v danem prostoru. Urbanistični načrt določa namen uporabe površin za predmetno dejavnost ob akumulacijskem jezeru. Površina je namenjena rekreaciji, v katero se lahko vključuje tudi dejavnost brodarskega društva, vendar po za to predpisanem postopku. 2. KRAJEVNA SKUPNOST KIDRICEVO a) Pripomba KS Kidričevo z dne 22/11-1978 se ne nanaša na urbanistični program in urbanistični načrt in smo jo posredovali Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Ptuj. b) Po urbanističnem programu je za območje Kidričevo predlagana izdelava urbanističnega načrta, ki bo obravnaval tudi območje Strnišča. S tem urbanističnim dokumentom bo moč definirati tudi navedena vpraša- nja, predvsem pa potrebo, da bi se na osnovi predhodne ocene stanja kraj Strnišče tudi gradbeno zaključeval. c) Razširitev cone občasnega uničenja ni možna brez predhodnega postopka sporazumevnja in dogovarjanja TGA s samoupravnimi organi KS Kidričevo. Problematika onesnaževanja okolja ter odlagališča je potrebno obravnavati kompleksno, zato se že obdeluje na nivoju regije ustrezna študija. Rezultati te obdelave bodo dali tudi smernice za rešitev prisotnih problemov, (predvidoma v letu 1980., v katerem bomo pričeli tudi z izdelavo urbanističnega načrta za območje Kidričevo). 3. POKRAJINSKI MUZEJ PTUJ Predlagana vsebina ni predmet obravnave urbanističnega programa in tudi ne urbanističnega načrta, saj gre za odgovor na zastavljeno vprašanje skupine občanov iz KS ,,Boris Ziherl". 4. IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST PTUJ Tekstualni del je vsklajen s kartnimi osnovami (merilo l:50-tisoč), ki so bile predložene v obravnavo. Novogradnje in adaptacije so konkretno določene v tekstu urbanističnega programa občine na 48. strani s tem, da karta pod naslovom osnovno šolstvo in usmerjeno izobraževanje opredeljuje možnost podružnične šole npr. v Rogoznici. Skladno temu se popravi vsebina na 48. strani, ki navaja kot primer podružnično šolo v Velovlaku. Hkrati se upošteva tudi pripomba v zvezi imenovanja osnovne šole v Ptuju in se v tabeli na 48. strani teksta urbanističnega programa občine Ptuj popravi 1. vrstica 2. stolpca, ki glasi tako: ..osnovna šola za usposabljanje dr. Ljudevita Pivka". 5. PTT PODJETJE MARIBOR Predložene pripombe in strokovne službe za PTT Promet se upoštevajo v celoti in bodo dodatno vnešene v tekstualni del ter v karte predloženih dokumentov. 6. KS „OLGA MEGLIC" a) Razširitev območja individualne stanovanjske gradnje je možna do meje plantaže Kmetijskega kombinata šele takrat, ko bo zemljišče komunalno urejeno. Z načinom urbanističnega urejanja bo tako predpisana izdelava razširjene lokacijske dokumentacije za predmetno območje. b) Trasa severne obvoznice je začrtana do obstoječe ceste Kurirjev NOV. Čez sporno območje je nakazana varianta povezave s tranzitno cesto na desnem bregu Drave, ki pa jo je smatrati zgolj kot idejo. Lokacijsko tra- sa ni definirana (v grafični prilogi je črtkana) niti za mesto z 20-tisoč prebi- valci povezava ni potrebna, kar je bilo povedano tudi na javni razpravi. Prostorske možnosti stanovanjskih območij v predlogu urbanističnega na- črta mesta Ptuj dopuščajo porast števila prebivalcev mesta na ca. 90-tisoč in šele v tem primeru bi bila taka obvoznica primerna oz. potrebna. V nobenem primeru torej v tem planskem obdobju vrisana povezava z de- snim bregom ne more biti ovira za načrtovane posege KS v tem prostoru. V ta namen bo vrisana tudi lokacija vrtca v karto otroškega varstva. c) Z ozirom na izključno stanovanjsko izgradnjo v območjih S-2, S-3 in v glavnem enako situacijo v območju S-1 je mogoče ta tri območja opre- deliti kot čista stanovanjska naselja. Maksimalno dovoljena hrupnost v takšnih naseljih je podnevi v razponu 50 — 70 DB, ponoči pa 45 — 65 db glede na raven hrupa. Bližnje olimpijsko strelišče povzroča prekomerni hrup, zato je potrebno povzeti sanacijske ukrepe za znižanje hrupa do do- voljene meje. Izhajajoč iz obstoječega stanja je potrebno vsa nesoglasja in Ugotovitve KS Olga Meglič v zvezi z olimpijskim streliščem reševati po zato predpisani zakonodaji in postopkih v občinskem prostoru. č) V legendi karte: način urbanističnega urejanja mesta Ptuja je opisan način in vrsta gradnje v zelenem pasu, kakor tudi zahteva, da se vsak grad- beni poseg predhodno regulira z zazidalnim načrtom, kar je v interesu za- ščite namembnosti zelenega pasu. d) Upošteva se pripomba KS Olge Meglič po predlogu vsakodnevne rekreacije, tako da se le-ta razširi na območje KS do meje stare struge reke Drave in se temu vskladno popravi karta splošne rekreacije urbanističnega načrta mosta Ptuja. 7. KS Ivan SPOLENJAK a) V tekstu so navedeni podatki o zakonih, ki regulirajo urbanistične dokumente. Navajanje povzetkov le-teh bi bilo nepopolno, zato se od tega ograjujemo. b) Vrtine, ki jih je izvedla INA, bodo vrisane, nadaljnja obdelava pa je stvar dogovora občanov Ptuja in detajlnejših dokumentov. Za koriščenje termalne vode je potreben poseben elaborat, kot je tudi v pripombi ugotov- ljeno. c) Studenčnica je v vodnogospodarskem pogledu obdelana. Zgornji tok od kanala do mostu čez Dravo zaradi rekreacijskega območja toplic ni predviden za regulacijo, ker v svoji naravni podobi več prispeva k videzu območja. Za toplice je v izdelavi zazidalni načrt, ki bo v vsebini določal tudi ostale elemente vključevanja naravnih danosti. č) Eventuelno obdelavo nasipa jezera, jezu v Markovcih ter ostalo Vsebino pripomb bodo opredelili detajlnejši urbanistični dokumenti. KMETIJSKO ZEMIJIŠKA SKUPNOST OBČINE PTUJ Na sestanku KZS so predstavniki SO Ptuj in Zavoda za urbanizem ■Maribor, dne 20/2-1979, so bile obravnavane pripombe KZS in možnost vključevanj izdelane kategorizacije zemljišč v urbanistični program in v ur- banistični načrt. Sklenjeno je bilo, da je kategorizacija zemljišč kot izdelek Osnova za izdelavo prostorskega plana občine Ptuj, vendar, da joje potre- bno pri izvajanju urbanističnih postopkov neobhodno vključevati. Dogovorjeno je, da se v odlok o sprejemu urbanističnega programa in ^'ok o sprejemu urbanističnega načrta mesta Ptuja vzstavi člen po katerem je izdelovalec detajlnejših urbanističnih dokumentov dolžžln upo- števati vsebino kategorizacije kmetijskih zemljišč v občini Ptuj. Sočasno je f*otrebno izdelati tako imenovan coniranje kmetijskih površin glede na Opredeljene kategorije zemljišča in tako doseči popolno osnovo za izdelavo Prostorskega plana: (KZS se o tem dogovori z IS SO Ptuj). V zvezi z Obstoječim stanjem se pri opredelitvi lokacij za gradnjo večjih kmetijskih ®"jektov ob osnovi obstoječih urbanistinčih redov upošteva tudi program- ska usmeritev urbanističnega programa in omenjena kategorizacija zaradi hitrejšega postopka vsklajevanja interesov neposrednih uporabnikov pros- tora. 9. KS KIDRIČEVO — stališče šl. 2. 10. SKUPNOST SOCIALNEGA SKRBSTVA V urbanističnem načrtu je navedena lokacija obstoječega dijaškega doma. Z izgradnjo doma učencev v Ptuju je potrebno, da po samoupravni poti vskladimo interese in namen uporabe sedanjih prostorov dijaškega doma. 11. KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ a) Urbanistični program v največji meri in na danih osnovah upošteva zaščito kmetijskih površin, kar je ugotovljeno tudi na sestanku s KZS občine Ptuj. Lokacija prostogospodarske cone je omenjena le v tekstu, ker lokacija še ni dokončno določena. Predmetna vsebina bo doživela detajlno obdelavo, v kateri bodo upoštevani zvezni, republiški, medobčinski, občinski interesi. b) Industrijske cone, ki so v predlogu urbanističnega programa in urbanističnega načrta navedene so predlagana na osnovi prostorskih in ekonomskih danosti. Vrsto in obseg proizvodnje definirajo podrobnejše ekonomske analize, na osnovi katerih je možno konkretizirati uporabo prostora (ožjo lokacijo) in izdelati detajlnejšo urbanistično dokumentaci- jo (zazidalni načrt). Prostorsko je nadaljnji razvoj prehbrambene industrije na nivoju regije moč definirati šele na osnovi vsklajene in sporazumno ugotovljene potrebe ter interesa nosilcev planiranja in izvajanja tovrstne dejavnosti v regiji. c) Po kvantifikaciji razvoja je predvideno zmanjšanje kmetijske površine do leta 2000 za ca. 1.350 ha (prometna infrastruktura, energetika, stanovanja in oskrbovalni objekti), vendar tudi istočasno povečanje kmetijskih površin (na račun opravljenih hidro in agromelioracijskih-del) za ca. 6(XX) ha, razlika za povečanje kmetijskih površin bi znašala ca. 4600 ha. KK Ptuj smatra, oceno povečanja kmetijskih površin za 4600 ha za preveč optimistično, ker gre (po oceni KK Ptuj) za pretežno strukturno spremembo zemljišča, ki bo iz doseda- njih travnikov (sicer slabe kvalitete) spremenjeno v plodne njive (kvalitativne in nekvalitativne in kvantitativne spremembe). Informacije za oceno povečanja kmetijskega zemljišča so izdelovalci programa prejeli pri splošni vodni skupnosti Drava — Mura v Mariboru. Ponovna preveritev realnosti ocene iz urbanističnega programa je izkazala, da formalno ne bodo pridobljene dodatne kmetijske površine z hidro in agromelioracijami, ki se vršijo in ki so še v planu, ali so te površine registrirane pretežno kot travniki in pašniki. Ekonomski pomen reguliranih in melioriranih površin za razvoj kmetijstva pa visoko presega vrednost pred regulacijsko melioracijskimi deli, ekonomski efekti niso primerljivi ter jih je mogoče smatrati kot efekte dodatnih kmetijskih površin. č) V karti ,,lokacija industrije in malega gospodarstva" v občini so opredeljena naselja, v katerih je možno locirati gospodarske dejavnosti, ki jih priporočajo pripombe KK (obrati z manjšim številom zaposlenih). Lokacije skupnoh in živinorejskih ter drugih za kmetijstvo pomembnih objektov bodo definirane z detajlnejšo urbanistično dokumentacijo za posamezna območja. — po postopku dogovorjene na KZS občine Ptuj. d) Mlekarna je dejavnost, ki ne sodi v ožje mestno središče, zato je težiti za tem, da se tovrstne dejavnosti v perspektivi umaknejo.Seveda pa ne . more biti tak poseg narejen, takoj, predvsem iz ekonomskih razlogov, zato se obstoječa dejavnost s sedanjimi objekti upošteva kot izjema. Dejavnost mlekarne na tej lokaciji izven obstoječih gabaritev ni možno širiti saj je že danes ugotovljeno, da povzroča prometne, ekološke in drugačne konflikte v prostoru, zato je nujno, za širitev dejavnosti iskati novo lokacijo. Tako po urbanističnem načrtu ni možna širitev mlekarne v prostorsko-reprodukcijskem smislu. Nosilcu aktivnosti v tem prostoru tako predlagamo, ia svojo razvojno dejavnostusmeriv obn\očja, ki so z urbanističnim programom predvidena, (Zlatoličje itd.) pri čemer je v interesu izvajalcev prostorskega planiranja, da se nosilci razvoja te ind. panoge sporazumejo in dogovorijo o nadaljnji potrebt do izrabe prostora za razvoj mlekarstva v regiji. Ne glede na to pa je z ozirom na sedanje stanje, ugotovljene osnove in interes tudi ostalih uporabnikov prostora ob obstoječi lokaciji mlekarne možen kakršenkoli razvoj te dejavnosti v območjih, ki jih definira urbanistični program ali konkretneje v območju Zlatoličja. e) Mizarski obrat v zelenem pasu je obravnava,n kot izjema. Nobenega razloga pa ni, da bi ind. cono Ptuj II podaljšali do nasipa jezera, saj bi s tem kršili načela, ki zagotavljajo vedutno enakomernost in skladnost ambientov levega in desnega brega jezera v mestu Ptuju. 12. KS KIDRIČEVO — stališče št. 2 13. SKUPŠČINA SIS ZA VARSTVO OKOLJA Pripombe in predlogi imenovane SIS so upoštevane v celoti s tem, da se vprašanje glavne smeri pešpoti urejuje s posebnim ureditvenim načrtom oz. detajlnejšo urbanistično dokumentacijo. 14. AEROKLUB PTUJ Letališče Moškanjci bo vnešeno v grafični del, prav tako bo dopolnjen tekst poglavja 4., 1., 3. predloga urbanističnega programa občine Ptuj. Z ozirom na bližino letališča v Moškajncih, višinskih in hrupnih omejitev sodimo, da vzletišča na predlaganih lokacijah niso potrebna oma razvijamo in razširjamo. Velika' problema, s katerima se srečujemo sta prostor in mentor. Problem prostora bomo v tekočem šolskem letu po vseh predvidevanjih rešili. Tudi enoizmenski pouk bo pripomogel, da bo mladina našla več časa za te dejavnosti. Problem mentorstva pa je večji. To delo zahteva dodaten psihični in fizični napor, veliko znanja in veselja do dela na posameznih področjih in seveda do dela z mladimi. Je pa obenem delo, ki ni posebej ovrednoteno in ni deležno posebnih priznanj. Že v začetku leta so si posamezna društva na šoli zadala svoje idejne programe dela in sprejela konkretne plane dela, ustanovila tudi odbore, ki vodijo delo krožkov ter izvolila vodje iz lastnih sredin. Kratek pregled dela teh interesnih dejavnosti nam pokaže naslednje: Marksistični krožek: Zaradi velikega zanimanja za delo v tem krožku, smo delo razdelili v dve skupini: prvi in drugi letniki imajo v svojem programu predmet samoupravljanja s temelji marksizma in tretji in četrti letniki, ki tega predmeta nimajo več. Njihov cilj je, da vzgajajo v mar- ksističnem duhu, da pridobljeno znanje uporabljajo v praksi, v osnovni organizaciji zveze socialistične mladine, v aktivu mladih komunistov. Poleg začrta- nih programov, v okviru krožka razpravljajo še o aktualnih temah v svetu in doma. Povezali so se tudi z drugimi krožki na sorodnih šolah. ■ Klub OZN na šoli je tista dejav- nost, kjer so pretekle generacije pri svojem delu dosegle največje uspehe. Tako smo v šolskem letu 76/77 dosegli v okviru republiške- ga tekmovanja klubov OZN drugo mesto, v preteklem letu pa prvo mesto. Vsekakor je to velik uspeh; priznanje zasluži tudi mentor kluba. Uspeh pa seveda zadolžuje naslednike, da še bolje delajo kot doslej. Člani kluba OZN stalno spremljajo politične dogodke v svetu, o njih razpravljajo. Ob proslavi dneva OZN so člani krožka organizirali kviz in prosla- vo, srečujejo, se tudi s kluboma OZN ekonomske šole Murska Sobota in gimnazijo Ljutomer; načrtujejo pa strokovni izlet na mešano etnično ozemlje na sloven- sko Primorsko in tržaški kras v Italijo. Obrambni krožek: delo krožka sestoji iz teoretičnega dela o spoznavanju naše revolucije in cil- jev obrambe naše domovine do popolnoma praktičnega dela, kot so orientacija v prostoru oziroma v naravi s pomočjo sonca, severnice in kart, daljnogleda, kompasa, spoznavanja orožja in rokovanja z orožjem ter streljanja s puško in pištolo. V okviru obrambnega krožka smo nameravali ustanoviti strelsko sekcijo, kjer so mladi izrazili željo po streljanju z zračno puško, vendar smo naleteli na težave pri pridobitvi dovoljenja za nakup pušk, ko smo pa to razrešili, nismo dobili zračnih pušk ustrezne kakovosti. Aktiv Rdečega križa pri- pravlja predavanja o higieni in ne- gi telesa, o skrbi za lepše in boljše okolje, govorijo o kajenju in škodljivosti kajenja, organizirajo strokovna zdravstvena predavanja v sodelovanju z občinskim odbo- rom RK o kontracepciji, o odnosih med moškim in žensko; skrbijo za higieno v razredih. Prva pomoč. V tem krožku dobijo člani splošne napotke za prvo pomoč, se učijo obvezovati, dvigati, prenašati in prevažati ponesrečence. S svojim znanjem se pokažejo tudi pri organizaciji obrambnih dni. Mladi ekonomisti: Člani spremljajo razvoj gospodarstva v svetu, doma, v občini; obiskujejo delovne organizacije in se seznanjajo s proizvodnjo in uspehi poslovanja delovnih organizacij, prav tako tudi s strokovno literaturo in pripravljajo seminar- ske naloge s področja politične ekonomije, raziskave tržišča, ekonomske propagande in podob- no. Mladi pravniki: Obravnavajo pravne predpise, samoupravne splošne akte, akte in pravilnike naše temeljne organizacije in zakon o združenem delu. Strojepisni krožek. V okviru dejavnosti člani krožka poglablja- jo svoje znanje iz strojepisja, sistematično urijo spretnost in pravilnost desetprstnega slepega tipkanja, utrjujejo korespo- ndenčno znanje in oblikovanje ter vadijo hitrostne prepise, da bi dosegli čim večjo hitrost in čim manjši odstotek napak. Stenografski krožek. Člani izpolnjujejo svojo stenografsko spretnost prek predpisanih norm. Zgodovinski krožek. V okviru krožka se spoznavajo s kulturno- zgodovinskimi znamenitostmi. Program obsega še ogled teh znamenitoti, spoznavanje razvoja Ptuja; vsa prizadevanja pa usmerjajo v pripravo razstave s tega področja. Proučujejo tudi zgodovino NOB v Ptuju in okolici, obiskujejo preživele borce in se tako neposredno in z živim pričevanjem seznanjajo z narodnoosvobodilno borbo. Geografski krožek. Člani podrobno spoznavajo našo domovino, obdelujejo pokrajin- ske enote in njihove kompleksne slike, ne zanemarjajo pa tudi ptuj- ske občine, njeno fizično in družbeno geografsko podobo ter jo primerjajo z ostalimi občinami naše republike. Knjigovodski krožek obravnava področje knjigovodstva, zlasti tista vprašanja, ki niso zajeta v učnem programu, predpise in pojasnila za delo v knjigovodstvu, zakon in informacije v knjigovodstvu, sodobne metode v računovodstvu in poslovnih financah, mehano- grafsko knjigovodstvo ter tudi obiskujejo organizacije združenega dela, da se pobliže seznanjajo z mehanografskim delom. Prometni krožek. V teoretičnem delu krožka se Člani seznanjajo prek predavanj s področja cestno- prometnih predpisov, z obnaša- njem v prometu analizirajo tudi prometne prekrške; praktični del pa je usmerjen v pripravo in organizacijo spretnostnih voženj na poligonu in praktične vožnje po cestnih križiščih mesta Ptuja. Mladinska hranilnica. Njena glavna skrb je vzgoja mladega varčevalca. Vsaka razredna skupnost ima svojo knjižico in celotna skupnost varčuje za izlete, maturantski izlet, za nakup šolskih potrebščin in podobno. Člani hranilnice lahko zaprosijo tudi za kredit, da premostijo težave za čas, ko še nimajo štipendij ali na voljo zadostnih denarnih sredstev. Šahovski krožek. Člani bogatijo osnovno šahovsko znanje z obravnavo šahovske teorije, pripravljajo se na šolska, medšol- ska tekmovanja. Planinska skupina. Udeležuje se predavanj v okviru PD Ptuj, njeni člani se spoznavajo z življenjem v gorah in v letnem času, času počit- nic organizirajo izlete v planine. Letos bodo šli v Kamniške alpe. Kulturno-umetniško društvo. Dramska sekcija pripravlja prosla- ve in kulturne prireditve ob držav- nih in kulturnih praznikih. Lutkarski krožek ima naštudirani dve igrici: kam so izginili redi 3, 4, 5 in Dedek Mraz prihaja, s kateri- mi gostujejo po vrtcih in šolah. Novinarski krožek skrbi za izda- jo dijaškega glasila, ki vsebuje literarne spise, poročila o delu naših učencev izven šole, v krajev- nih skupnostih, v drugih organizacijah; poleg tega seznanja učence z delom in življenjem na šoli, beleži tudi prispevke o problemih mladih, ki jih najbolj zanimajo. Šolsko športno društvo. V njem delajo naslednje sekcije: košarka, rokomet, atletika, namizni tenis, nogomet in športna gimnastika. Ženske in moške ekipe imajo red- no tedensko vadbo. Nekatere ekipe vodijo zunanji sodelavci, nekatere pa naši učitelji telesne vzgoje neposredno ali pa učenci pod strokovnim vodstvom. Največ učencev se udejstvuje prav v raznih sekcijah športnega društva, saj da- je šport mladim ljudem nove moči za nove naloge. To je kratek povzetek dejavnosti krožkov, sekcij in društev na šoli. Kljub temu, da delo le-teh motijo nekateri problemi, med njimi tudi dvoizmenski pouk, je delo bolj ali manj uspešno. Zato lahko upravičeno pričakujemo, da bomo potem, ko se preselimo v novo šol- sko zgradbo, vsi ti problemi odpadli. Tako bomo lahko interesne dejavnosti še širili in zadovoljili vse učence, da se bodo vključevali v delo na tistih področjih, ki jih najbolj veselijo. Prepričani smo, da bomo z delom, ki smo si ga zadali, tako v šoli, kot v interesnih dejavnostih, dokazali, da smo vredni zaupanja, ki so nam ga izkazali delovni ljud- je in občani občine Ptuj, ko so dali svoja sredstva za izgradnjo novega šolskega prostora. Marjan Gojkovič Gostovanje mariborske drame v Ptuju v sredo, 14. marca 1979 bo gostovala v ptujskem gledališču mariborska drama z zanimivim delom znanega poljskega dramatika Slavomira Mrožeka ,.Klavnica", ki je doživela velike uspehe že na mnogih evropskih odrih. Nedvomno se obeta zanimiv večer. Predstavi bosta popoldne ob 16 uri za dijaštvo in ob 19.30 uri za ostalo udeležbo. Predprodaja vstopnic bo dve uri pred predsta- vo. Razstava „Josip Murn- Aleksandrov (1878-1979)" Ob stoletnici rojstva pesnika slovenske Moderne Josipa Murna je pripravila Ljudska in študijska knjižnica razstavo ,,Josip Murn — Aleksandrov (1879—1979)", ki bo odprta od 8. do 31. marca vsak dan od 7. do 19. ure, v soboto od 1- do 12. ure. Vstop prost. Uprava knjižnice Izredni občni zbor prosvetnega društva Vitomarci V krajevni skupnosti Vitomarci je z začetkom letošnjega leta pote- kel krajevni samoprispevek in že lep čas tečejo intenzivne priprave na uvedbo novega, za dobo sedmih let. Pri programiranju najnujnejših nalog v tem obdobju se je zataknilo pri predvideni gradnji večnamen- skega prostora. Nekateri v krajevni skupnosti so se prav angažirali, da bi občane prepričali, da tak prostor ni potreben, drugi pa si spet po svojih močeh prizadevajo, da bi pa vendarle ljudi prepričali, da v celoti ni tako in da v svoji akciji želijo le dobro predvsem mlajšemu rodu Vitomarčanov, oziroma vsem tistim, ki jim bo namenjen. In če smo še nekoliko konkretnejši — služil bi naj predvsem za delo pro- svetnega društva, ki sedaj gostuje v stari šoli in nekdanji cerkveni preši, učencem domače podružnične šole za telovadnico ter krajanom za dru- ge prireditve in srečanja. Pred nedavnim so v Vitomarcih sklicali tudi izredni občni zbor domačega prosvetnega društva ter nanj poleg krajevnih družbenopo- litičnih organizacij in predstavni- kov krajevne skupnosti povabili tudi predstavnike samoupravnih interesnih skupnosti in družbeno- političnih organizacij občine. Vabilu so se odzvali le domačini in predstavnik občinske zveze kultur- nih organizacij čemur je nekoliko pripomogel tudi neprimerni čas — pustna sobota. Vida Toševa, — predsednica PD Vitomarci in aktivna kulturna de- lavka v tej krajevni skupnosti nam je v zvezi s tem povedala: ,,Naša osnovna naloga bo ure- ditev cest, ki so pravzaprav življenjskega pomena za vse naše krajane. Pomembna naloga je tudi razširitev telefonskega omrežja, dokončna ureditev gasilskega do- ma. .. in nenazadnje tudi ta naš več- namenski prostor za katerega si prizadevamo v prosvetnem društvu in v šoli in bi stal poleg nove šole. Moram povdariti, da je naše dru- štvo zelo aktivno s svojimi štirimi sekcijami, nimamo pa svojega pro- stora. Mrzli razred v stari šoli je neprimeren, ravno tako ,,dvorana" v kateri igramo oziroma nastopa- mo. Ni pa v krajevni skupnosti pri- reditvi na kateri ne bi sodelovali ali člani PD ali učenci naše šole. Na tem izrednem občnem zboru smo hoteli nekoliko širše seznaniti našo javnost s svojimi problemi. V velikem številu so bili prisotni naši delegati, člani sveta KS in drugi zainteresirani. Razprava je bila se- veda v glavnem okrog tega večna- menskega objekta in člani skupšči- ne so poudarjali potrebo po ure- ditvi cest s čimer se tudi mi strinja- mo vendar pa menimo, daje tudi ta gradnja za vse izrednega pomena in zadnji trenutek, ki ga ne smemo zamuditi. Res je, da so se nekateri prav angažirali, da občane prepričajo nasprotno. Delati proti napredni ideji je mnogo lažje kot zanjo in nam tako škodovati v prizadeva- njih za kulturni napredek kraja." In kaj pravi tovarišica Anica Vršičeva, ki je vodja podružnične šole v Vitomarcih: ,,Tudi mi si na veliko prizade- vamo, da bi pridobili prostor za telovadnico. V letu 1976 smo dobili novo šolo brez telovadnice, name- ravamo pa imeti podaljšano bivanje in v perspektivi seveda tudi celodnevno osnovno šolo. Temu bi lahko v veliki meri služil ta več- namenski prostor, ki ga ne bi uporabljali za telovadbo le šolski otroci temveč tudi mladi in ostali krajani v naši krajevni skupnosti. Naši starši pogosto mislijo, da se otroci dovolj natelovadijo že na poti v šolo kar so tudi na zborih občanov poudarjali. Vendar pa me- nim, da moramo vprašanje telesne vzgoje le nekoliko širše jemati. Ko naši otroci pridejo na centralno šolo pogosto nimajo pojma o telo- vadnem orodju, so nerodni in počutijo prav zapostavljene. Otrok bi se že od prvega razreda moral primerno telesnovzgojno razvijati. Menijo tudi, da je primerna gasil- ska dvorana kar seveda ne drži. Ni ustrezno grajena in tudi preveč oddaljena od šole, da drugih objek- tivnih vzrokov ne naštevam." Člani prosvetnega društva so na tem izrednem občnem zboru naj- prej postavili vprašanje, če so v krajevni skupnosti sploh potrebni in če naj še delajo. Kljub vsemu so sklenili, da bodo aktivni še naprej in pričakujejo, da bodo krajani le razumeli to skupno potrebo in spo- znali, da si prizadevajo za dobro in napredek vseh in kraja v celoti. Ob pomoči, ki so jo že obljubili izobra- ževalna skupnost, kulturna skup- nost in telesnokulturna skupnost, gotovo ne smeli ostali neprizadeti. mš Vida Toševa — predsednica PD Vitomarci. Anica Vršičeva — vodja podružnič- ne šole. VIDA ROJBC ]UPORNE SLOVENSKE GORICE nadaljvanje) K)VERJEN1STV0 POOF ZA VZHOD . Po sklepih plenarne seje POOF za Štajersko, kije bila od 13. do 15. julija 1944. so ustanovili pri Pokrajinskem odboru OF dve poverjeništvi: vzhodno in jugovzhodno Štajersko, zanju sta se udomačili imeni '»•'overjeništvo POOF za vzhod« in Poverjeništvo POOF za jugovzhod. Poverjeništvo za vzhod je zajelo ptujsko in ljutomersko okrožje, vz- hodni del mariborskegaokrožja. Prekmurje in Medžimurje. poverjeništvo ^^ jugovzhod pa ozemlje južno od ptujskega okrožja do Save. Šklep plenarne seje je bil tudi. da se veliko mariborsko okrožje razdeli tri okrožja: Pohorje, Maribor in Slovenske gorice. Poverjeništvi sta prevzeli skrb za pogoste stike z aktivisti svojih območij, zato je bilo nujno, da .se čim pogosteje zadržujejo na svojih Območjih osvobodilni boj. Da bi to svojo nalogo dobro izpolnili, so "^cnovali za člane poverjeništev najbolj izkušene in najsposobnejše tovariše. , Za sekretarko poverjeništva za vzhod so izbrali članico oblastnega pmiteja KP Štefko Cvetko Praprotnikovo). za člane pa Ateno (Elo t-<-'ionji>! kot referentko za SPŽZ. Mohorja (Jakoba Molka) kot referenta 'ii Vojaške zadeve in Olgo Cervanovo. poverjenico za Zvezo slovenske •^'adme ■: ZMS } ih Skoj. Poverjeništvo za vzhod so kmalu razširili z novimi člani: študentom Frančekom Majcnom, duhovnikom Jožetom Lampre- tom, Katjo Rupeno kot mladinsko aktivistko in še nekaterimi. V Poverjeništvo za jugovzhod je bil imenovan za sekretarja Rafael (Vladko Majhen), za člane pa Sergej (Boris Kraigher), Mica (Mica Slander) in Danica. V tem času je štel oblastni komite KP za Štajersko pet članov: Primoža (Aleša Beblerja) kot sekretarja in Strgarja (Albina Vipotnika), Vojka (Ivana Nemca). Dušana Boleta in Štefko (Cvetko Praprotnikovo). Vojko je bil tudi sekretar PO OF. (Pokrajinski KP se je junija 1944 preimenoval v Oblastni komite KP.) ČLANI POVERJENIŠTVA POOF ZA VZHOD PRIDEJO SLOVEN- SKE GORICE Pokrajinski odbor OF za Štajersko je poslal po ustanovitvi pover- jeništev njihove člane v svojaobmc)čja. Člani poverjeništva za vzhod so se mudili v Slovenskih goricah avgusta in lahko bi rekli, da .so tu delovali z malimi presledki do konca vojne. Delali so seveda na vseh svojih območjih. V Slovenskih goiicah so priredili skupaj z aktivisti številne mitinge, ustanavljali odbore OF, od krajevnih in okrožnih, ustanavljali odbore ZMS in skojevske komiteje. Redno .so razširjali o.svobodilni tisk skrbeli za mobilizacijo, prirejali konference z aktivisti, okrožnimi in okrajnimi komiteji KP in odbori OF. Navadno so po mitingih, na katerih .so pojasnjevali pomen osvobodilnega boja, takoj ustanovili krajevni odbor OF. S prvega potovanja poverjeništva za vzhod jc poslal poročilo član poverjeništva Franček Majcen 20. avgusta 1944. V njem navaja za Slo- venske gorice, daje opaziti zarodke bele garde priTomažu.kjer zaupniki tega gibanja širijo glasilo Zemlja in kri. Vendar je zaupnike bele garde zmedel sporazum Tito—Šubašič. Povsem ja.sne predstave o beli gardi v ptujskem okrožju si poverjeništvo še ni ustvarilo. Poročilo omenja, daje Tone (Franc Belšak) sekretar ptujskega okrožnega odbora OF in Jožko (Milko Golob) sekretar ptujskega okrožnega komiteja KP. V Poročilu oblastnega komiteja Centralnem komiteju KPS z dne 20. septembra 1944 (dok. Vll/44-1-4161). ki ga je napisal Primož ( Aleš Bebler) beremo, da so ukinili poverjeništvo za jugovzhod, ne pa še vzhodnega, ker je v vzhodnem predelu ponekod še zaostanek v organizaciji OF. Iz poročila zvemo še, da je bil pritegnjen iz NOV v poverjeništvo za vzhod Tone Žnidarič—Štefan. Toda že čez kak dan je bil znova pritegnjen v vojsko, kjer so primanjkovali izkušeni poveljniki. Postal je načelnik štaba 18. divizije, zato je takoj odpotoval na Dolenjsko. Po dvajsetem septembru naj bi odšla znova skupina članov pover- jeništva PC^OF za vzhod v svoje območje. Vodil naj bi jo Štefan (Tone Žnidarič) kot piše v dokumentu. Vemo pa, daje že dobil novo nalogo. Zato je vodila skupino spel sekretarka poverjeništva Štefka. S poti je poslala pismo oblastnemu komiteju 25. oktobra 1944. V njem omenja, daje z njo Franček Majcen. Za Slovenske gorice ni v pismu podatkov. Ko je pisala Štefka svoje poročilo, je bilo ptujsko okrožje že pri- druženo kot okraj mariborskemu okrožju. Viri; Izjava dr. Cvete Mlakarjeve, Ljubljana in Slavka Ivajnšiča, Radomerje ter dokumenti z navedenimi številkami v zgodovinskem ar- hivu C K ZKS v Ljubljani). OLGA ČER V AN V SLOVENSKIH GORICAH Olga Červan, kije v Poverjeništvu PO IF za vzhod odgovarjala za ZSM in SKOJ. je v svojih spominih o prvem obisku poverjeništva v Slovenskih goricah julija 1944 napisala med drugim tole: »Na pot na vzhodno Štajersko in v Prekmurje smo odšli sekretarka Štefka in člani poverjeništva Franček (Franček Majcen), Atene (Ela Letonja). Jože Lampret. Vojko (Ivan Nemec), jaz in še nekateri. Na Ptujskem okrožnem komiteju SKOJ so bili tedaj Boža. Nada (Ida Zad- ravec) in Danica (Helena Praprotnik). Iz Muretinec, kjer je bila konfe- renca z aktivisti ()F in mladine, smo šli mimo Ormoža in Jeruzalema do Miklavža. Po poti smo v raznih vaseh izvajali akcije. Pobirali smo vermanske obleke, demolirali občinske urade, zaplenili v trgovinah po- trebno hrano, grozili Nemcem in nemškutarjem. naj zapustijo slovensko zemljo, pisali smo naša gesla poobčinah in drugod... Pozneje smo obiskali Juršinci. Cezanjevce. Pred odhodom v Prekmurje je bil sestanek akti- vistov ljutomerskega in prekmerskega okrožja, ki ga je vodila Štefka. Predanih smo blizu Kamenščaka...« Nadaljevanje prihodnjič 10 - naši dopisniki 8. marec 1979 - TEDNIK krvodajalci Destemik, 6. februarja 1979: Srečko Potrč, Jiršovci 32; Mar- jan Mušič, Dolič 38; Janko Fridl, lx)čki vrh 23; Kristina Caf, Vinta- rovci 72; Marija Oman, Levanjci 23; Barbara Zadravec, Janežovci 9; Stanko Perkovič, Destmik 47; Franc Polič, Zasadi 15; Franc Žmauc, Zasadi 14; Rudi Polič, Svetinci 27; Vinko Šalamun, Destmik 48; Alojz Fladung, Destmik 56; Franc Kovačič, Zg. Velovlak 12; Gera Dolinar, Le- vanjci 18; Terezija Potočnik, Jiršovci 47; Marija Voda, Ja- nežvrh 21; Ema Cuš, Dolič 35; Antonija Zelenik, Vintarovci 36; AGIS Ptuj, 16. febmarja 1979: Jože Amuš, Kicar 51, Franc Slatič, Sp. Velovlak 1, Franc Vindiš, Žetalskega Jožeta, Martin Potočnik, Slovenjegoriška 10, Franc Karo, Vintarovci 19, Alojz Reberc, Kajuhova 5, Ivan Meško, Mezgovci 56a, Milan Bogdano- vič. Cvetkov trg 2, Avgust Kumer, Mestni vrh 31, Branko Mlinarič, Prešemova 21, Ivan Kozel, Hrvatski trg I, Angela Meško, Mezgovci 49a. Milan Vodušek, Pobrežje 121 a, Andrej Belšak, Tomšičeva 41, Branko Kostanje- vec, Trstenjakova 7, Martin Go- lob, Domavska 18, Emin Mu- ratovič, Ziherlova 4, Milan Mun- da, Zabavci 63 Vlado Voda, Podvinci 138, Jože Mere, Zeleni- kova 1, Jože Šlamberger, Slov. vas 9, Zlatko Rajh, Markovci 77, Stanko Petek. Moškanjci 63, Jože Pihler, Bezjakova 8, Leopold Paher, Štrafelova 14, Ivan Lesjak. Nova vas 17, Ivan Vidmar, Pobrežje 23a, Alojz Zoreč, Potr- čeva 50a, Oto Mesarič, Aškerčeva 4, Emil Učakar, Potrčeva 50a, Štefan Zadravec, Bezjakova 3, Jože Skok. V. Vamica 69, Andrej Kozel, V. Vamica 6, Jakob Janže- kovič Strjaci 7, Štefka Matjašič, Mestni vrh 34a, Marija Škec, V. vrh 5 Cirkulane, Justina Forstne- rič, Prešemova 38, Terezija Ko- lar, Rabeljčja vas 6, Janez Lačen. Podvinci 83, Željko Derbuc, Ja- dranska 4, Stanko Koren, Ormo- ška 28, Janez Zamuda, Formin 48, Rado Kaisersberger, Potrčeva 22. Marjan Huzjak. Cankarjeva 8, Danilo Masten, Vrazova 1, Jože Krajnčič, Gajevci 28, Mira Janže- kovič in Mirko Sluga. JURŠINCI, 22. februarja 1979: Gera Rep, Dragovič 52, Alojz Šoštarič, Gradišče, 8, Anton Kokol, Kukava 31, Janko Bm- men, Sakušak 75, Alojz Janžeko- vič, Juršinci 38, Karel Cigula, Kukava 40. Mihael Vočanec, Zagorci 13, Matilda Janžekovič, Juršinci 38, Katarina Lajh, Grlin- ci 27, Alojz Čeh, Dragovič 54, Jože Kolar, Senčak 4, Marija Muršič, Rotman 14, Klara Hor- vat, Dragovič, 51, Ana Novak, Gradišak 2. Rozika Ceh, Dragovič 54. Justika Štebih, Sakušak 72, Janez Vrabl, Sakušak 82, Terezija Gregorin. Sakušak 6, Anton Ceh, Juršinci 77, Alojz Kosec, Gradi- šak 19, Franc Toš, Grlinci 14, Angela Toš, Grlinci 37, Frančka Mikša, Hlaponci 17, Elizabeta Ceh, Grlinci 10, HAJDINA, 26. februarja 1979: Mirko Žagar. Zg. Hajdina n. h., Ivan Ladinek, Hajdoše n. h., Alojz Repič, Zg. Hajdina 79 Jože Galun, Hajdo.še 73, Anton Sišek, Jadranska 17, Ivan Auer, Sp. Hajdina 43, Rozalija Mohorko, Skorba 39a. Marija Sišek, Jadran- ska 17, Rudi Nehberger, Zg. Hajdina 87, Marija Kosec, Dra- ženci 22, Kristina Koselak, Ge- rečja vas 71, Marija Cebek, Draževci 76, Slavica Rajh, Dra- ženci 53, Repiš Matilda prej Šišek, Skorba 65, Ivan Dreven.šek, Gerečja vas 14. Jože Novak, Gerečja vas 22. Roza Bračun. Gerečja vas 60. Anica Korotnik. Draženci 91, Veronika Panikvar, Gerečja vas 50. Posamezni krvodajalci, februar 1979: Ignac Rašl, Žabjak 26, Jože Kolarič. Ketejeva 3. Peter Kirbiš, Ulica B. Kraigherja, 12,. Alojz Gregorec, Žabjak 5, Anton Rajko, Mestni vrh 22, Milan Žižek, Mestni vrh 22, Ivan Lah, Mihovci 90, Marčič Zvonko, Majšperk 94, Rado Majcenovič, Prešemova 47, Janko Tomažič, Cvetkovci 24, Cemila Ivan, Pobrežje 68, Marja- na Šišek, Budina 29, Viktor Žam- pa Levanjci 20, Katica Svenšek, Zagrebška 93, Rafael Svenšek, Zagrebška 93, Vlado Kraner, Brunšvik 47, Jože Emeršič, Bmnš- vik 36, Franc Koražija, Bmnšvik 49, Franc Živič, Ziherlova pl. 18, Ivan Gobec, Mejna cesta 7, Murko Ciril. MAJŠPERK 20a, Milan Herga, Drstelja 29, Vinko Toš, Vitomarci 45, Silvo Voda, Cankarjeva 6, Jože Lovrenčič, Rogoznica 60a. Alojz Geč, Po- brežje 61, Kmetec Jože, Vareja 52. Danijel Gojkovič. Ziherlova pl. 7. Milan Furek. Videm 59, Kokol Stanko, Potrčeva 38, Mar- jan Frangež, Panonska 2 Mb. O gr.. Stanko Peršuh, Pleterje 57 O gr.. Vlado Kmetec, Vareja 50, Rodošek Zvonko, Muršičeva 2. Janko Hentak, Podvinci 106, Kondrad Letič, Mejna 18, Milan Šoštarič, Prešemova 25, Anton Kline, Spuhlja 19. ViH Strmšek. Pobrežje 41. Mirko Lukner, Fle- geričeva 6. Veseljko Rimele, Potrčeva 50a, Flajsinger Blaž, Cučkova 7, Dušan Ninkov, V. P. Ptuj, Janez Holc. Lovrenc 100 b; Sodelovanje šole z delovnimi organizacijami Kolektiv osnovne šole Pohorski odred iz Slovenske Bistrice je v januarju poslal vsem delovnim organizacijam, ki imajo svoj sedež v občinskem središču, program dela šole. V njem kolektiv pred- stavlja življenje in delo, obvezno- sti in izvenšolske aktivnosti tako učiteljev kot učencev. Namen tega je. da bi šolo čimbolj zbližali z delovnimi organizacijami, kjer so zaposleni starši otrok, da bi tako dosegli čimboljše sodelova- nje tako na področju svobodne menjave dela kot pri pripravi kulturnih programov ob raznih svečanostih. Skratka gre za večje vključevanje šole v dogajanja v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela. Viktor Horvat Na ptujskem gradu Ptuja si ne moremo zamišljati brez gradu, od koderkoli se ozreš proti temu očaku ob Dravi, vedno nad njim kraljuje grad. Prav zato si vsak obiskovalec Ptuja želi ogledati tudi grad in Ptuj iz grajske perspektive. Tako smo zadnjič srečali na ptujskem gradu tudi bratca in sestrico — dvojčka, ki sta si z zanimanjem ogledovala okolje in plezala po starih grajskih zidinah. France Meško Poglejte, še višja sva od mest- nega stolpa Foto: K. Zoreč Č£ B! BIL JAZ MOJA MAMA Sebe in otroke bi oblačila lepo. Ni lepo, če si mati in svojih otrok ne moraš. Simona Cvetko Otrokom bi kupoval le tiste stvari, ki bi jih nujno potrebovali. Vodil bi jih na izlete, na tekme in v gledališče. Obiskovali bi znane kraje, da bi spozna- vali svet. Franci Sirovnik Skrbela bi za vso družino. Hodila bi na roditeljske sestanke. V prostem času bi hodila z otroci na sprehod ali pa hi se z njimi igrala. Irena Malek Bil bi zelo strog. Televizijski program bi otroci lahko gledali le do osme ure. Delo bi razdelil na očeta, sebe in otroke. Otroci bi pospravljali in se pridno učili. Robert Napast Vzgledovala bi se po svoji mami. Otroke bi imela rada. Ne bi jih razvajala in dajala bi jim dober zgled. A leksandra Pal Imela bi samo dva otroka. Vzgajala bi jih brez tele- sne kazni. Vedno bi jim pregledovala naloge in pridno bi se morali učiti. Alenka Horvat Otroke bi vzgajala tako, da bi odrasli v marljive poštene in dobre državljane. Bila bi stroga, a bi jim vedno pomagala. Imeli bi prosti čas. ki bi ga morali korist- no izkori.stiti. Vem, da je težko biti mama, vendar je to nekaj lepega. Sonja Brlek Kuhal bi jim najboljše jedi. Lahko bi šli v kino in gledališče. Franci Bigec Pospravljal bi stanovanje, likal in tudi kaj sešit. Pletel bi rokavice. Krmil bi prašiče, da bi pozimi imeli koline. Ob nedeljah bi šel na izlet. Karel Pajnkiher Otroke bi naučil, kako se kuha, da bi si večkrat sami pripravili hrano. Pri pospravljanju bi mi pomagala otroka. Martin Kelc Otroke bi vzgojila v dobre in poštene ljudi. Otroke bi oblačila po modi le, če bi imela dovolj denarja. Martina Soršak Vsi učenci 5. b raz. osn. š. I.Spolenjak MOJA MAMICA Moja mamica dela od jutra do večera. Zjutraj ob 6. uri gre v službo. Med malico pride domov. Popoldan ob dveh pride iz službe. Hitro skuha kosilo. Ob štirih po- poldan gre v šolo. Iz šole pride zvečer ob 7. uri. Doma še po- spravlja, lika, pomiva, pere. Ob 8. uri zvečer sleče bratca in ga nese spat. Moja mamica se zvečer, ko mi spimo, uči. Včasih gre spat opol- noči. Doma ji radi priskočimo na pomoč. Mojo mamico imam zelo rada. Valerija Zupanič 3. C OŠ Tone Žnidarič MAMA POTREBUJE POMOČ VSAK DAN Dandanes posvečujemo veliko pozomost 8. marcu—dnevu žena. V vseh delovnih organizacijah pri- pravljajo ženam za njihov praznik praznovanje, ali pa jih celo obdarijo z majhnimi darovi. Prav take pozornosti je mamica deležna tudi doma. Otroci izdelajo ali kupijo čestitke ter na travnikih ali v gozdu naberejo prve zvončke, da lahko podarijo svoji ljubeči mamici šopek spomladanskega cvetja za njen praznik. Na ta dan skupaj z očetom opravijo vsa njena dela. ki jih mora ona sama opravl- jati vse leto. Toda tako je ona sama za en dan prosta svojega vsakdanjega bre- mena. Kaj pa ostale dneve, ko mama prav tako hodi v službo in pozneje doma opravlja vsa gospo- dinjska dela. Nihče nimačasa, da bi ji pomagal.Največkrat so vsi gluhi za njene prošnje, želje in potrebe. Mož" mora na nogometno tekmo. hčerka k prijateljici, sin pa na ig- rišče. Tako mama ostane sama z veliko dela in tisočerimi skrbmi. Takrat nihče ne pomisli, da mama potrebuje pomoč vsak dan. Ce bi takrat vsiprijeli zadelo, bi bilo le to hitreje opravljeno in bi ji s tem omogočili, da bi tudi ona imela kaj prostega časa za razvedrilo ali klepet s prijateljico. • Kljub vsem tegobam, ki jo mu- čijo. pa je mama vedno vesela in nasmejana. Iz njenih ust prihajajo le tople besede. Nikoli ni tako utrujena, da bi se ne mogla poigrati z otroki. Takšna je mama vsak dan s svojo prikrito žalostjo v kotičku srca. Darinka Murko 8.b OŠ Videm Maškarada v domu upokojencev Pust in norčavi dnevi so za nami. Pusta se vse veseli, posebno mla- dinapatudistarejšimcelo ostareli .se radi sprostijo v dneh pustne razposajenosti. Ni čuda tord, da so tudi v Domu upokojencv v Ptuju priredili letos prvič nekakšno pus- tno maškarado. Par navdušenih maškarjev se ie v nedeljo pri kosilu predstavilo. Glavni nastop pa je bil v ponedeljek zvečer. Takrat je nastopilo poleg domačih stano- valcev še več izven domskih mask, s svojimi burkami. Otožni zaskr- bljuj^oči obrazi so se spremenili v vesele in življenja polne. Tako je bilo veselje še popolnejše in s svojimi originalnimi figurami so popestrili spored m podkrepili razpoloženje. Pri tem se ie lahko vsak dodobra razveselil in na- smejal. Se solze veselja so se pri- kazale na nekaterih licih. Da je pustno rajanje med ostarelimi tako lepo poteklo v prisrčnem razpoiozenju. je pač pripisati največ zaslug naši. vedno nasmejani, s humorjem prežeti Anici Švegl. Na pustni torek so prišli v Dom maskirani domski obiskovalci in sosedje iz Vzgojno varstvenega zavoda, tako da smo skupno pro- slavili in dali pomen spomlad vz- bujajočemu prazniku najstarejši in najmlajši, da ne bi zamrla tra- dicija Ptuja njegove okolice. Z marlcacijolukaric pa so vzgojitel- jice otroškeg^a vrtca dale pomen našemu tipičnemu kmetijskemu pridelku »luku«. 19. karnevalsko povorko si je v nedeljo. 25. februarja ogledalo lepo število oskrbovancev Doma upokojencev, da kolikor se da. vzporedno korakamo z duhom časa. J. M. OSMI MAREC - DAN ZENA Sorodnica me je povabila na obisk v svojo novo hišico. Njen mož je bil ta dan dežuren in tako smo ženske same praznovale naš ljubi praznik 8. marec. Pripravila je nekaj dobrot pa smo malo pokle- petale in se v glavnem vse veselile njenega malega novega domka, katerega si je s svojo dmžino več ali manj s trudom zgradila, zato so ga sedaj tem bolj vsi zelo veseli. Ko se tako pogovarjamo potrka na vrata zgarana starejša ženička. Pa nam je začela takole pripovedo- vati zgodbo svojega življenja: »Naš praznik je danes in vsaka izmed nas ta dan še posebno rada obudi.nekatere lepe,dmge slabe spomine na dni svojega zakon- skega življenja. Jaz sem bila hčerka revnih staršev, zato sem morala zgodaj od doma s trebu- hom za kmhom. Služila sem za deklo pri premožnem vaškem trgovcu. Bilo mi je lepo. Dela mi res ni manjkalo, vendar sem bila tudi z vsem dmgim dobro pre- skrbljena in zadovoljna. Tudi trgovčeva družina me je imela rada. Med delom sem si prepevala in bila vedno dobre volje. Nekoč sem slišala, da je rekel brat trgovčeve žene. ko je bil tam na obisku: »Imate pa res dobro služkinjo, kako z veseljem opravlja vsako delo in pridna je. To si pa le držite pri hiši.« Pa pride nekega dne iz oddal- jene vasi možakar star okrog 40 let. vdovec s šestimi majhnimi otroki, mene snubit. Znal je lepo govoriti kakšen siromak je ostal z otroci, naj se ga usmilim in grem k otrokom za drugo mamo in njemu za ženo. Še moji dobri gospodinji se je zasmilil češ: »Pa res ni slab človek, ko tako pametno govori in revež s tolikimi otroki, kaj hoče sam.« Pa sem se res poročila z njim. Ali drage ženske, sedaj sem šele zvedela kam sem zabredla. Daje prvo ženo s pretepanjem in grdim ravnanjem spravil s sveta. Sosedje so mi potem povedali, kako je bilo in da mi niso upali tega prej povedati, saj jim je zagrozil, da vse pobije, če mi bo kdorkoli o njem kaj slabega povedal. Njegovo surovo ravnanje se je seveda kmalu po moji poroki z njim. nadaljevalo, le s to razliko, da sem mu jaz večkrat pobegnila in me vsaj tolikokrat ni mogel pre- tepati kot prvo ženo. Po tri dni sem se včasih skrivala pri znancih in po hlevih. Vsakokrat pa me je spet našel in seveda, kaj sem hotela, otroci so se mi smilili, saj se nam je družina tudi zelo naglo množila in bili so tudi moji otroci s katerimi nisem vedela kam. Kdo bi me vzel pod streho zotroki vred in kakonaj jih preživljam.« Pa sem jo vprašala: Koliko pa ste imeli še potem svojih otrok!« »Joj ne vprašujte me.« je rekla m čez čas skoraj sramežljivo rekla: »Devet veste! Vsako leto sem mu rodila in zraven tega bila še vedno samo k.....Prenekatero noč sem z otroki spala na hlevu, ali kamor sem pač imela priliko in čas po- begniti. Spominjam se, kako sem nekoč ponoči bežala menda je bilo IO km daleč do družine kjer sem se skrila pred podivjanim možem. Veste z nobenim moškim se nisem smela pogovarjati in že sem bila k.... Samo enkrat sem šla z njim na neko gostijo in nikoli več. Ne bom vam pravila kako je bilo di )ma. ko sem bila tam dobre v< )lje. Ne, rajši sem doma, sem rekla, saj mi potem ljudje rečejo, kaj se držiš ko mila Jera, na gostiji naj bo vsak dobre volje. Jaz pa to nisem smela biti. pa sem se rajši jokala doma.« »Kaj pa nazadnje se je kaj po- boljšal. menda mu je bilo vendarle žal. ko je bil v življenju tak suro- ve ž?« »Oh. kaj«, je rekla, nič se ne ni spremenil. Samo nazadnje ga je pošteno šraufalo.« Štirinajst dni je umiral, klical na pomoč mamo, pa ne vem je mislil mene, ali pokojno prvo ženo, ali svojo mater, češ, da ga napadajo hudiči, naj ga reši. Strašno je kričal. Rečem vam, bala sem se ga tako, da bližje od 2 metra nisem upala do njega, jed sem v naglici postavila k njemu in zbežala. Le ko je bil toliko slabo- ten. da ni mogel sam jesti, sem ga krmila. Bilje star 82 Iet.jazpa62. ko je umrl. od tega je sedaj štiri leta. Sedaj mi je lepo. Imam man- jšo pokojnino po njem, ni veliko, vendar mirno življenje je zlata vredno. Imam pri sebi najmlajšega sina. zelo priden je in hčerka in- validka. kar je posledica zverin- skega ravnanja moža z menoj in otroki. Malo težko govori in slabo sliši, vendar je tudi ona pridna za delo. Imamo svojo hišico in malo zemlje, res lepo nam je.« Končala je .svojo zgodbo. Ves čas je govorila brez jeze ali izmišljanja. kar videlo se ji je. daje mnogo moževih slabosti zamolča- la. ker nam je pozneje povedala tudi naša gostiteljica. Na žalost se tudi takih dogod- kih pominjajt: žene za 8. marec! TEDNIK 8. marec 1979 TELESNA KULTURA IN ŠPORT - 11 s srečanja Drava—Varleks 0:0 — Kolo B. Kode Marjan Lenurtič — futo K. Kode V nedeljo nadaljevanje tekmovanja Po začetku nadaljevanja tekmovanja v prvi zvezni in drugi ligi bodo tekmovanje nadaljevale tudi selekcije v republiški nogometni ligi. Peta selekcija Drave iz Ptuja bo prvo srečanje nadaljevanja odigrala v nedeljo v Lendavi. Zadr.ja preskušnja pred nedeljskim srečanjem je bila nedeljska tekma med Dravo in Varteksom v Ptuju. Po dokaj borbeni igri se je končala brez zadetkov, kar je vsekakor uspeh za domačine, saj je Varteks objektiv- no močnejša ekipa. V tem srečanju je trener Lenartič preskusil vse igralce, zlasti pa tiste, ki bodo začeli nedeljsko srečanje z Lendavo. Vsi so se odlikovali z borbenostjo, največ pozornosti pa so posvetili nalogam v obrambi in zato boljših napadalnih akcij ni bilo. Po sreča- nju nam je trener 5. selekcije Drave Marjan Lenartič o poteku priprav in prihodnjih srečanjih povedal naslednje: ,,S pripravami za nadaljevanje tekmovanja smo pričeli 23. januarja in uspešno izvedli vse. tri faze, to je splošno telesno pripravo, tehnično taktični del in uigravanje linij. S pripravami sem zadovoljen, manj pa s prijateljski- mi srečanji. Proti Varteksu so fantje igrali dobro, pokazali so dobro telesno pripravljenost in zato v prihodnje lahko pričakujemo tudi uspešne igre. Moram povedati, da so vsi igralci delali zelo zavzeto, vendar ta prizadevnost še ni dala ustreznih rezultatov. V pripravljalnem obdobju smo odigrali sedem srečanj, pred Lendavo pa nas čaka še povratno srečanje z Varteksom v Varaždinu (včeraj). Med tekmovanjem bomo še naprej vadili štirikrat na teden, enkrat na teden pa odigrali tudi prijateljska srečanja. Kljub temu, da je starostna meja nastopanja 24 let in lahko nastopijo trije igralci prek te meje, smo v poprečju zelo mlado . moštvo, saj je poprečna starost le okrog 20 let. Zaradi službenih in šolskih obveznosti so nekateri igralci vadili tudi dopoldan in takrat mi je uspešno pomagal Franc Kranjc. Večina igralcev je iz ptujske obči- ne, razen iz Kidričevega od koder nismo uspeli pridobiti nobenega igralca. Največ težav s prihodi na trening in na srečanja pa ima pravgotovo Trlep, ki je doma v Zgornji Polskavi v občini Sloven- ska Bistrica. Kljub temu pa sem pred začetkom nadaljevanja zadovoljen in pričakujem dobro igro." Po nedeljskem srečanju z Lendavo se bo Drava v naslednjem kolu (18. marca) v v Ptuju pomerila z Rudarjem iz Trbovelj. 1. kotar OBČINSKO OSNOVNO ŠOLSKO KOŠARKARSKO TEKMOVANJE Rezultati 4. kola — mlajši pionirji Podlehnik—Cirkovce43:9 Tone Žnidarič—Dornava 45:14 Lestvica po 4. kolu Rezultati 4. kola — starejši pionirji Tone Žnidarič—Majšperk 57:41 Kidričevo—Franc Osojnik 63:43 Podlehnik—Dornava 32:25 PREGLED DELA TABORNIKOV Na delovni konfereftci občinske zveze tabornikov občine Ptuj so kritič- no ocenili delo in uspehe v preteklem letu. Ugotovljeno je bilo, da odrediti kljub nenehnemu izvrševanju letnih programov premalo nastopajo v jav- nosti, zato je tudi delo manj opazno. V občini delujejo trije odredi: Lackov in Kvedrov odred in odred Borisa Kidri- ča v katerih je vključeno okrog 570 otrok — aktivnih pripadnikov. Najbolj aktiven je Lackov odred, saj je edini nastopil na medobčinskih in republiških tekmoviuijih ter dosegel lepe rezultate pri .VIČ in TT. Ta odred je pripravil zimovanje in taborenje ob morju za svoje člane. Manj uspeha imata ostala dva odreda predvsem ker jima primanjkuje vodniškega kadra za kar bo morala biti večja skrb s strani vodstva, samo tako bo lahko aktivnost odreda večja. Program dela. kije bil preteklo leto sprejet je bil izpolnjen, taborniki so sodelovali v zvezni akciji »Tabor zbor—naš pozdrav Titu«, sodelovali v pohodu po po'eh revolucije v Kidriče- vo. v pohodu ob žici okupirane Ljubljane in se udeležili shoda sloven- skih tabornikov Prežihovina 78. Kritično je bilo ocenjeno tudi delo vodstva ZTO Ptuj, zato ga je treba organizacijsko utrditi in v vodstvo vključiti delavne pripadnike in predv- sem izboljšati sodelovanje med odre- di. Sprejet je bil tudi program dela za leto 1979. ki nalaga tabornikom obilo dela in prizadevnosti. Med poglavitnimi točkami zasledi- mo organizacijo tečaja za vodnike, sodelovanje v tekmovanju za značko Živka Lovšeta, udeležbo na pohodu v Mostje, pohodu po poteh tovarištva in spominov Ljubljana, sodelovanje na zvezni akciji, udeležba gozdne .šole v Bohinju, sodelovanje v mladinski delovni akciji, organizaciji izlete v kraje z obeležji NOB; odredi bodo pripravili zimska in letna taborjenja, ob letošnjem letu otroka pa bodo posvetili več pozornosti in v vrtcih organizirali delo z mumi. Zastavljeni program bo dal možno- sti odredom, da v skupnih akcijah aktivno vključijo čim več mladih v svoje vrste. Ob koncu pa so tudi izvolili delegate za skupščino Zveze taborni- kov Slovenije, ki bo v Murski Soboti. Lidija Letonja, Irena Travnikar, Vlado Simonič in Sonja Purgaj bodo na tej skupščini zastopali tabornike občine Ptuj. anc Šahovsko srečanje v Destrniku v nedeljo4. marca je šahovska sekcija, ki deluje priOO ZSMS Destmik pripravi- la zanimivo šahovsko srečanje med mladinci in starejšimi občani, ki so ali pa še igrajo šah za razvedrilo. Vabilu seje odzvalo lepo število občanov, ki so se pomerili na devetih deskah. S svojo igro so dokazali, da še znajo igrati šah. saj so visoko premagali z 14.5 proti 3.5 izbrano ekipo mladincev. Eiolj pomembno kot rezultat je razveseljivo to. da so bili mladinci zadovoljni z odzivom starejših, ti pa so izrazili željo, da bi podobna srečanja bila organizirana še večkrat. mf OBVESTILO v soboto in nedeljo, 10. in 11. 3.. bo v Ptujskih toplicah finale jugoslovanskega plavalnega po- "kala. Zato bo pokriti bazen zaprt za kopalce in sicer v petek po i7. uri. v soboto in nedelio. Odprt bo ponovno v ponedeljek zjutraj. Prosijo za razumevanje! DELO V PRETEKLEM LETU Telesnokulturna skupnost ob- čine Ptuj je program, opredeljen v srednjeročnem programu, v letu 1978 izvajala po sprejetih smernicah in načelih razvoja "telesne kulture v občini in naši republiki. Množičnost in rekreacija sta bila zelo pestra, vendar smo Se v prvi fazi uresničevanja. Vsi izva- jalci množične telesnokultume dejavnosti .so izvajali predvsem prvine »telesnokultumega mini- iTiunia«, ki razvija osnovno zna- nje in psihofizične sposobnosti za vsakodnevno življenje, te pa tvorijo podlago za nadaljno aktiv- nost. Programi množičnosti, ki so jih izvajale osnovne telesnokul- tume organizacije, niso bili v (-'doti izvedeni. To potrjuje ude- ležba članov osnovnih organiza- ^'ij na raznih akcijah v okviru občine. Dejstvo pa je. da je v OTKO najbolj priljubljena in razširjena športna panoga nogo- met. orgimiziran v okviru medob- činske nogometne zveze. V tej Panogi sodelujejo skoraj vsa športna društva in TVD Partizan. Ugotavljamo lahko, daje aktiv- nost na področju množičnosti zadovoljiva, vendar ne moremo hiti zadovoljni, saj osnovni na- men prek telesnokultumega mini- rnuma ni bil dosežen. Osnovne -organizacije tega v programe wojega dela ni.so zajele, po drugi 'Strani pa tudi ni enotnega progra- ma za to dejavnost v občinskem merilu. Ta program bo potrebno ''-delati in ga posredovati osnov- nim organizacijam, ki ga bodo morale vnesti v svoje letne pro- grame. V preteklem letuje na področju množičnosti in vključevanja vseh starostnih kategorij občanov so- delovalo okrog 11 tisoč občanov, vendar je dejansko število nekoli- ko nižje, saj se isti občani udeležu- jejo različnih akcij. Na področju tekmovalnega in vrhunskega športa beležimo re- zultate. ki pa v večini ni.so plod načrtnega dela temveč dosežkov starejših izkušenih tekmovalcev. S planskim delom smo pričeli, vendar ta za zahteva določen čas. vsklajeno delo. prizadevanja ter seveda usmeritve. Precej krivde je tudi na strani republiških strokov- nih zvez. Ob tekmovalcih aeroklu- ba in avtomoto društva .se je v vrhunski šport uvrstila tudi ženska ekipa rokometnega kluba Drava. Delo na področju selekcioniranja tako v pr\ i kot drugi prioriteti ter panogah selektivnega športa iz- ven priorotete je steklo čeprav ne brez težav. Med njimi po našem mnenju so zlasti kadrovske in materialne. Na področju izobraževanja kadrov je skupnost financirala izobraževanje plavalnih trenerjev in košarkarskih vodnikov ter nogo- metnih sodnikov za potrebe me- dobčinske nogometne zveze. Pri zagotovitvi materialnih pogojev smo v preteklem letu izvedli vse zastavljene naloge pri ureditvi naprav in objektov ter ■»laniranih izgradnja objektov v crajevnih skupnostih. Tudi vzdrževanje objektov je teklo po začrtani poti. S spoznavanjem pomena tele-, snokultume dejavnosti se je v preteklem letu število članov osnovnih organizacij povečalo za tri odstotke in za eno organizaci- jo. Z upoštevanjem vseh aktivno- sti. tudi tistih izven programov in občinskih akcij, lahko ugotovimo, da se je s telesnokultumo dejav- nostjo v preteklem letu ukvarjalo prek 12 tisoč naših občanov. Pri izvajanju skupnega progra- ma na ravni republike smo se po dveh letih u.speli uskladiti za združevanje in navedeno nalogo izvesti s podpisom pogodbe o brezobrestnem posojilu za nasta- lo razliko. Na podlagi izvajanja programa dela v preteklem letu lahko poda- nm tudi osriovne naloge za letos. Te .su predvsem izobraževanje kadrov za rekreacijo v osnovnih telesnokultumih organizacijah. prisit)p k financiranju dejavnosti in ne več klubov, gospodamo koriščenje sredstev za vzdrževa- nje .-bjektov. izve.sti več množič- nih akcij, ustanavljanje -.rsnovnih ■ trganizacij in vključevanje i?bča- nov tam. kjer tega še ni. zagotoviti pcročila o delovanju organizacij. kar še vedno nismo uspeli vpelja- ti. Če se ozremo še na delovanje delegatskega sistema, je ena prvih ugotovitev, da delegati v zboru uporabnikov prevečkrat nastopa- jo kot zagovomiki klubskih intere- sov, pojavlja se dvojnost delega- tov. To pomeni, da so delegati hkrati izvajalci in uporabniki. Kritično pa velja oceniti prisot- nost na sejah skupščine, saj je poprečna udeležba precej nizka, le nekaj čez 60 odstotkov. Na seji skupščine, ki je bila preteklo sredo, .so pri obravnavi delovanja delegatskega sistema delegati sprejeli naslednje zaklju- čke: — temeljne delegacije in konfe- rence delegacij v združenem delu in krajevnih skupnostih morajo skupaj z družbenopolitičnimi or- ganizacijami izdelati lastne ocene delovanja. Kritično je potrebno oceniti delo predvsem v tistih sredinah, iz katerih delegati naj- večkrat manjkajona sejah skupšči- ne: — pripraviti je potrebno pred- loge in mnenja za nadaljnje delo skupščine in organov TKS; — delegati morajo z zasedanja odkičitve. predloge in mnenja prenesti v delegacijo in od tam v .Mimoupravne organe in družbe- nopolitične organizacije. Na pod- lagi povratnih informacij lahko v bodoče pričakujemo živahnejše razp predloge in mnenja na ■.v-jah skupščine. I. kotar ZIMSKO PRVENSTVO V ROKOMETU ZA PUNIRJE Prepričljivo - OŠ Tone Žnidarič Po pred kratkim izvedenem zimskem prvenstvu za pionirke (zmagala je ekipa osnovne šole Toneta Žnidariča) so se prejšnji četrtek v športni dvorani Mladika pomerili pionirji. Nastopilo je osem ekip, ki so bile razdeljene v dve četrtfinalni skupini. V prvi skupini so bile ekipe iz Cirkovc, Majšperka, OŠ Tone Žnidarič in Hajdina, v drugi pa Dornava, Podlehnik, Cirkulane in OS Franc Osojnik. s tekmovanja pionirjev ~ f®'® Rezultati v prvi skupini: Cirkovce — Hajdina 13:10 in Majšperk — Tone Žnidarič 4:10 in v drugi skupini: Dornava — Franc Osojnik 7:10 in Podlehnik — Cirkulane 9:6. Rezultati polfinala: Tone Žnidarič — Cirkovce 15:9 in Franc Osonjik — Podlehnik 13:4. V srečanju za tretje mesto je osnovna šola Cirkovce premagala Podlehnik s 13:5 (5:4), v finalnem srečanju pa Tone . žnidarič tradicionalne nasprotnike iz OS Franc Osojnik, prepričljivo z 20:7 (10:5). Ekipa Tone Žnidarič je v finalnem srečanju nastopila v postavi: K Kramberger, Pušenjak, Sirovnik, Jakulič Simonič, Vilčnik, Klajderič, Sukič, Kos, Crešnik, :§tebih in Jurgec, ekipo pa je vodil Branko Turkuš. Rokomet, ki smo ga videli, je bil na sila poprečni ravni z izjemo zmagovalne ekipe. Očitno je bilo, da le na 0§ Toneta Žnidariča posvečajo rokometu potrebno pozornost. Prav gotovo pa tekmovanje v dvorani ni odraz realne moči ekip in bodo pravo vrednost lahko pokazale na zunanjem tekmovanju. Upajmo, da bo temu res tako. Aluminij-SteklarO:1 (0:1) v uvodni tekmi so nogometaši Aluminija iz Kidričevega izgubili prijateljsko nogometno srečanje s Steklarjem iz Rogaške Slatine. Domačim igralcem se je poznalo, da še ne delajo toliko z žogo. Ves čas so imeli pobudo, vendar niso uspeli realizirati lepih priložnosti za zadetek. Gostje pa so po hitrem protinapadu premagali domačega vratarja, po predhodni offside poziciji, ki pa je sodnik ni videl. Tudi v drugem polčasu so bili domačini nekoliko boljši nasprotnik, vendar Bek, Verdenik in o^ali niso uspeli premagati gostujočega vratarja, imeli pa so tudi nekaj smole. Z prikazano igro so bili gledalci zadovoljni, kakor tudi trenerji obeh ekip. Danilo Klajnšek YU3F0P med prijatelji vsega sveta Preteklo je že leto dni odkar so člani radiokluba YU3FOP iz Slov Bistrice rešili problem prostorov, s tem pa tudi stalnega preseljevanja, jjer ja neugodno vplivalo na delo samega kluba. Trenutno je v njem vključenih prek 60 članov, mladincev in pionirjev. Svojo sekcijo imajo tudi v Pol- jčanah. Ta je bila ustanovljena pred enim letom, ko jim je uspelo pridobiti prostor, ga opremiti in skupno s T\^D Partizan Poljčane vgraditi centralno kurjavo. Tako urejen klub je postal vzpodbuda hitrejšemu razvoju ra- dioamaterske dejavnosti v Poljčanah kjer imajo podporo tud v mnogih krajanih, ki so s finančnimi prispevki omogočili hitrejši razvoj sekcije. Številne plakete, priznanja, pokali in druga odličja potrjujejo, daje radioklub YL'3FOP Slov. Bistrica, s sekcijo v Poljčanah, med najaktiv- nejšimi v slovenskem in tudi jugoslovanskem prostoru. Težko bi našteli v vse vzpostavljene radijske zveze članov tega kluba, saj postaje od zgodnjega jutra do poznega večera nimajo pt:)čitka. ob njih se vrstijo tako starejši, že prekaljeni radioamaterji kot tudi mnogi mladi ljubitelji te dejavnosti, prav v pridobivanju novih, p redv.se m mladih članov je bistriški radioklub med najuspešnejšimi v Sloveniji. Njihove vzpostavljene zveze segajo v vse evropske in tudi izven evropske države. Mnogi so si prav po teh zvezah pridobili številne nove prijatelje.Čeprav prenovljen in večji radioklub v Slov. Bistrici je postal že sedaj pretesen za vse. ki bi v njem želeli uresničevati svoje želje v vzpostavljanju zvez z novimi prijatelji širom sveta in si tako izpopolniti svoja znanja. Pobuda, kijoje dala osnovna šola Pohorski odred Slov. Bistrica, da bi pri obnovi in razširitvi šolskih prostorov pridobili tudi prostor za mlade radioamaterje ima tako večkraten pomen. Z razširitvijg dejavnosti ra- diokluba bi.se povečalo tudi število aktivnosti na šoli. Večje število mladh pa bi prav v tej dejavnosti lahko našlo svoj življenjski cilj in poklic. Ker ima razvoj radioamaterstva velik pomen tudi na področju SLO in družbene samozaščite imajo v bistriški občini veliko moralno in ma- terialno podporo v oddelku za ljudsko obrambo pri skup.ščmi občine ter pri družbenopolitičnih organizacijah in društvih. Vled trenutno najpomembnejšimi nalogami radioamaterjev občine Slov. Bistrica .so ureditev lastne delavnice v kateri bodo razen popravil razvijali tudi inovatorske dejavnosti, ki imajo ob velikem številu mladh. združenih v klubu, vse možnosti. Pri klubu želijo izpopolniti tudi opremljenost, nabaviti nove antene in ustanoviti konstrukcijosko sekcijo. Na osnovi podatkov obstojajo možnosti o ustanovitvi novih primopre- dajnih sekcij v Polskavi. na Pragerskem in v Oplotnici. Od razpoložljivih finančnih sredstev pa je odvisno ali jim bo u.spelo uresničiti zastavljeni program akcij in aktivnosti v celoti ali samo delno. Ob vseh začrtanih nalogah pa bo njihova osnovna dejavnost ostala tudi v prihodnje vzpostavljanje kar največjega števila radijskih zvez. ob tem pa utrjevanje že sklenjenih prijateljstev med sosednimi društvi in posamezniki po domovini in tudi izven nje. Posebno skrb bo društvo posvečalo nadaljnjemu izobraževanju članov in pridobivanju novih kadrov. \ iktor Horvat 12 - ZA RAZVEDRILO 8. marec 1979 — TEDNIK HUMOR Vsaj kavo ti naj danes za praznik nalijem draga Ali imate mogoče kaki taki sprej, ki bi dedca ponoči odvračal... No tovariš šef, za naš praznik boste pa ja pokadili eno... Medtem ko boš tole pomila in pospravila, stopim na dva deci ANTENOR = moder trojanski junak, bajeslovni utemeljitelj Padove ARANCINI= usladkorjeni pomarančni olupki DARC = francoska filmska igralka (Mireille, ,,Ledene prsi") DINGA = mesto v Leopoidvillu LARK = morski preliv ob Novi Gvineji LIECK = za Scholerjem najboljši zahodnonemški namiznoteniški igralec VARITI = severnoameriški jelen z mogočnim rogovjem, ki se v ruku oglaša s svoje- vrstnim cvilečim, vreščečim in hropečim glasom vreščečim in hropečim glasom REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: Skorba, talon. Arij, travar, kremenik, Motovun, era, Abetone, Isadora, La, kropitev, Sarajevo, konopnina, ST, analogizem, ar, mošt, Ivanov, spaka, obisti, vileda, ričet, Karev, sir, melancana, oralo, Una, AR, PAA, TL. TEDNIK - 8. marec 1979 OGLASI IN OBJAVE - 13 Slušatelji seminarja z zanimanjem spremljajo predavatelje in njihove poučne teme o RBK zaščiti. foto: M. Ozmec Seminar za pripadnike enot RBK zaščite Po prc^ramu, ki ga je določil republiški sekretariat za ljudsko obrambo SRS, organizira občinski štab za civilno zaščito občine Ptuj v sodelovanju z Ddavsko univerzo Ptuj seminarje za pripadnike enot radiološko — biološko — kemične zaščite. Seminarji bodo potekali v petih skupinah po 65 urnem programu izobraževanja. Trije seminarji oodo od tega namenjeni pripadnikom vodov RBK zaščite v združenem delu, en seminar bo namenjen enotem RBK zaščite iz krajevnih skup- nosti. en pa občinskim specializiranim enotam. V prostorih delavske univerze Ptuj že poteka prvi seminar te vrste, na katerem je prisotnih 40 slušateljev. Alojz Korošec, načelnik občin- skega štaba za civilno zaščito in vodja seminarja nam je med drugim ^vedal, da gre predvsem za teoretično usposabljanje pripadnikov enot RBK zaščite. &veda se slušatelji seznanjajo v celoti z zaščitno in tehnično opremo za odkrivanje bojnih strupov in radioaktivnih pada- vin. Med predavanji predvajajo tudi filme o določenih temah, za lažje dojemanje precej zahtevnega učnega programa. Ob "koncu predavanj bodo slušatelji preživeli en dan na poligonu RBK zaščite v Mariboru, skupaj s specializiranim vodom RBK zaščite gamizije Maribor in pod strokovnim vodstvom starešin JLA. Med potekom seminarja so slušatelji oproščeni redne zaposlitve, kar je porok za redno spremljanje predavani in hkrati možnost več, da bodo imeli slušatelji čim več od tega ter, da oodo tako ob vsakem času usposobljeni za delovanje v enotah RBK zaščite. — OM Sestali so se šoferji in avtomehaniki v združenju šoferjev in avto- mehanikov občine Ptuj deluje 641 poklicnih voznikov in avto- mehanikov. Svoje delo opravljajo na podlagi statuta iz leta 1977 in na podlagi-samoupravnega spo- razuma o medsebojnih razmerjih delavcev v delovni skupnosti iz leta 1978. V okviru združenja je registrirana tudi avto šola za x)učevanje kandidatov za vse categorije motornih vozil. V letu 1978 so tako poučevali 819 kandi- datov za B kategorijo. 182 kandi- datov za kategorijo C. 45 poklic- nih voznikov ter opravili 935 ur tečajev. Lahko bi rekli, da je preteklo mandatno obdobje po- slovno nadvse zadovoljivo, saj so z dobrim in vestnim poslovanjem dosegli presežek prihodkov za 189.503 din. kar zagotavlja trd- nejši ekonomski položaj za na- slednjo obdobje. V soboto. 3. marca popoldne so se sestali delegati Združenja šoferjev in avtomehanikov Ptuj na rednem občnem zboru, kjer so pregledali svoje delo v preteklem mandatnem obdobju, izvolili novo vodstvo in si zadali nove naloge. Pred začetkom zbora so z eix>rainutnkn molkom počastili spomin na velikega revoluckjnar- ja Edvarda Kardelja, za tem so počastili spi)min tudi na tri preminule člane ZSAM. Goste in delegate so s spletom pesmi za tem pozdravili člani moškega pevskega zbora Komunalnega podjetja Ptuj. TOZD Avtopark. Po izvolitvi potrebnih komisij je v nadaljevanju podal svoje poroči- lo Viktor Srebmjak. predsednik ZŠAM Ptuj. ki je med drugim dejaj: »Živeli in delali smo v letu kongresov in jubilejev in k njiho- vemu uspehu smo vsak po svoji moči tudi prispevali. Naše zdru- ženje ima trenutno 50 uniformi- ranih članov, kar je že lep ešalon. SiKlelovali smo v pohodu po poteh revolucije, udeleževali smo se vseh ostalih političnih in javnih shodov. Naša vozila so sodelovala v karavani »Bratstvo in prijateljstvo« od Ptuja do Koprivnice, v Titovi štafeti in na MDA Šamac Sarajevo. Tudi 13. julij, praznik šoferjev SRS smo dostojno proslavili z razširjeno sejo nadzornega in izvršnega odbora ter komisij. Pripravili smo krvodajalsko akcijo v ptujski Bol- nišnici ter športno srečanje v keglanju in streljanju z zračno puško. Pav tako smo izvedli testiranje s področja cestno pro- metnih predpisov po OZD in na članskem sestanku. Junija lani smo sodelovali v akciji »varnostni pas«, ki jo je pripravil republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Omenim naj tudi srečanja med šoferji Ptuja in OZD Gorjanci iz Novega me- sta...« Iz poročila predsednika je bib razvidno, da so delovali v obdob- ju ekonomske in članske stabiliza- cije združenja. Odplačali so ves hc>dka. Združenje ima trenutno na raz- polago 6 osebnih avtomobilov in en tovorni avtomobil, za p<.)trebe avto šole. V združenju je trenut- no redno zaposlenih 9 dclavec. to je pet inštruktorjev, računovodja. sekretar, administratorka inčistil- ka; 9 inštruktorjev pa je v pogod- benem razmerju. Ena izmed dejavnosti za prido- bivanje sredstev za njihovo delo pa je tudi vsakoletni »šoferski ples«, letos so ga uspešno izvedli že enajstič po vrsti. Da so bili člani združenja v preteklem obdobju zares aktivni potrjuje tudi dejstvo, da se je o njihovem delu pohvalno izrazil tudi Stane Žirovnik. sekretar republiške ZŠAM Slovenije, kije bil prisoten na občnem zboru. Povdaril je slabo stanje na naših cestah, razmeroma nizko vozni- ško etiko ter opozoril na nekatere druge probleme, ki se pojavljajo pri delu združenj. Za tem so razpravljali o dopol- nilih in spremembah določil statuta ZSAM Ptuj ter o spre- membi in dopt^ilih pravilnika o pravni pK)moči članom združe- nja. ki se je do sedaj pokazala kot zelo učinkovita. Po razrešnici dosedanjemu vodstvu so izvolili nove člane nadzornega in izvršnega odbora ter disciplinske komisije. Najza- služnejšim članom pa so podelili plakete tovarištva ter zlate in srebrne značke zšam za 10,20 in 30 let delovanja v združenju. Ob koncu naj zapišemo, da smo v Ptuju lahko zadovoljni s tako masovno in uspešno organi- zacijo. kot je ZSaM Ptuj, še posebej smo lahko zadovoljni z njihovimi uspehi na področju izobraževanja kandidatov za voz- nike motornih vozil, zato je prav, da njihova prizadevanja ne izz- venijo v prazno. Udeleženci občnega zbora zšam Ptuj so žal pogrešali udeležbo predstavnikov družbenopolitičnih organizacij in SO Ptuj. m. Ozmec O uspehih v, preteklem mandatnem obdobju je govoril Viktor Srebmjak, predsednik ZŠAM Ptuj. Udeležence občnega zbora je pozdravil Stane Žirovnik, sekretar republiške ZŠAM Slovenije. Foto: M. Ozmec Ples maturantov gimnazije Dušana Kvedra v soboto, 4. marca so se v dvo- rani TGA v Kidričevem zbrali na maturantskem plesu gimnazijci, ki bodo letos delali maturo na 3 oddelkih splošne in 2 oddelkih pedagoške gimnazije Dušana Kvedra v Ptuju. Skupno bo letos polagalo zrelostni izpit 146 ab- solventov vseh petih oddelkov gimnazije. Maturanti so se predstavili svojim profesorjem in staršem Foto: Langerholc Zlata poroka v Ormožu v krogu svojih najožjih sta v soboto. 24. februarja 1979 v poročni dvorani skupščine občine Ormož proslavila svoj zlati jubi- lej in bila proglašena za zlatopo- ročenca ALOJZ in VERONIKA HALOŽAN, stanujoča v Vo- drancih št. 1. KS Kog. Alojz je bil rojen leta 1902, Veronika, roj. Borko pa 1904. Bila sta vedno dobra občana, bavila sta se predvsem s kmetijstvom, si izboljšala in uredila kmetijo. V zakonu so se jima rodili trije otroci, sin je po vojni naletel na mino (saj je bila tam okrog fronta) in je zaradi ran umrl. Hčerki sta poročeni, imata tri vnuke in enega pravnuka. Besedilo in posnetek: Sever Alojz in Veronika Haložan v poročni dvorani SO Ormož ob svečani razglasiti i za zlatoporočenca V SOBOTO IN NEDELJO V PTUJSKIH TOPLICAH Finale plavalnega pokala v soboto in nedeljo bo v pokri- tem bazenu Ptujskih toplic doslej najkvalitetnejše plavalno tekmo- vanje v ptujski občini, finale ju- goslovanskega plavalnega pokala. Nastopili bodo tekmovalci in tek- movalke naslednjih klubov: Par- tizan in Crvena zvezda iz Beog- rada, Mladost OKI iz Zagreba. Triglav iz K ranja, Fužinar z Raven in Ljubljana.. V vsaki disciplini nastopata po dva tekmovalca iz vsakega kluba, od katerih mora biti eden še pionir. To velja za moško in žensko kategorijo.S tem dobimo tudi pregled dosedanjega dela z mladimi. V soboto se bo tekmovanje pri- čeloob 17. uri. na sporedu pa bodo naslednje discipline: 100 m kravi. 100 m prsno, 100 m hrbtno. 100 m delfin, 400 m kravi in 4 X 100 m; v nedeljo bo začetek tekmovanja ob 15.-30 discipline pa so: 1500 m kravi moški, 800 m ženske ter 200 m prsno, 200 m hrbtno. 200 m delfin. 200 m me- šano. in 4 X 100 m kravi. Tekmovanje pripravljajo priza- devni člani plavalnega kluba Toplice Ptuj v sodelovanju s Pla- valno zvezo Slovenije. To zau- panje so si pridobili z uspešno organizacijo državnega prvenstva za starejše pionirke in pionirje, ki je bilo v Ptuju v preteklem letu. Ob tem naj še zapišemo, da bo bazen od petka od 17. ure do ne- delje zvečer/aprt za kopalce ter da bo za gledalce zelo malo pros- tora. saj bo tekmovalcev samih že prek 150. I. kotar Teden od 27. februarja do vključno 5. marca 1979je na cestah ožjega območja ptujske občine minil razmeroma mirno. Miličniki postaje milice Ptuj in oddelkov so tokrat posredovali le v dveh primerih nesreč. Smrtnih žrtev ni bilo. ena oseba pa je bila hudo telesno poškodovana. Glavni vzroki nesreč so bili neprimerna hitrost in neprevidnost. Na vozilih je za okoli 110.000 din materialne škode. Vozil prehitro Huda prometna nezgoda seje zgodila v torek. 27. februarja ob 16.30 v Spodnji Hajdini. Voznik osebnega avtomobila Matija Repmc iz Kid- ričevega 13 je peljal iz Ptuja proti Kidričevemu^ V Spodnji Hajdini na nepreglednem desnem ovinku niuspelobvladativozilazaradinepnmeme hitrosti. Najprejje zadel v desni robnik.od tod pa gaje odbilo na levo stran vozišča, kjer je zadel v tovorni avtomobil, ki gaje upravljal Jano Januš iz Malega Idjoša. Zatem je zadel še v osebni avtomobil Dragana Cabrijana, kije vozil za tovornjakom. Repinčev avto je obstal šele na avtobusnem postajališču. Na srečo telesnih poškodb ni bilo, na vozilu pa je za okoli 110.000 din materiale škode. Hudo poškodovan pešec Zelo huda prometna nesreča se jezgodila v soboto, 3. marca ob 23.30 na magistralni cesti v Spuhlji. V nesreči je bil hudo poškodovan pešec Jožef Samec iz Spuhlje 4. Ker vzrok prometne nesreče še ni popolnoma pojasnjen delavci milice natančnejših obvestil še ne dajejo. -OM V Cirkovcah razstava ročnih del Ob dnevu žensk .so v avli osnovne so le Cirkovce odprli razstavo ročnih del žena kra- jevne skupnosti. Ob tej pri- k)žnosti se je z bogatim vezenjem, kvačkanjem, klek- Ijanjem in pletenjem predsta- vilo 25 žensk. Razstavo si je ogledalo nad 300 obiskoval- cev. Sodeč po tem. pričakuje- mo. da bo podobnih razstav v krajevni skupnosti Cirkovce še več. zk Poroke v Ormožu Mirko Gašparič, Podgorci 7 in Marija Trstenjak, Pušenci 39; Franc Krabonja, Podgorci 42, in Stanka Hergula, Mihovci 46; Davorin Cmrekar, Salinci 19 in Štefka Flajšman, Zerovinci 29; Vladimir Kelemina, Hum 106 in Silva Rakuša, Obrež 115; Slavko Filipič, Vinski vrh 23 in Milena Strman, Gomila 39; Janko Premožič, Vičanci 56 in Marija Zvegla, Vičanci 78; Janko Hergula, Sodinci 9 in Milica Hergula, Cvetkovci 6; Jožef Zajdela, Mezgovci 17 in Alojzija Kukovec, Trnovci 23; Ivan Crnčec, »A. Rutorac, Varaždin in Terezija Hajdukovič, Varaždin; Josip Paj- tak, Peščenica 22/a in Ana Kisiček, Goranec 8; Branko Šegula, Šardinje 3 in Elizabeta Milošič, Gradišče 12; Milan Slavinec, Sodinci 64 in Marija Senjor, Senešci 40; Franc Rajh, Senik 4 in Frančiška Slana, Pršetinci 11; Ignac Zoreč, Zasavci 14 in Marta Mlinarič, Grabe 12; Mirko Bogadi, Hum pri Ormožu 95 in Marija Vtičar, Hum pri Ormožu 95. vreme do prihodnjega tedna 15. marca 1979_ Napoved: Jutri v petek bodo verjetno padavine, predvsem kot dež. Ce bo jutri dež, bo v nedeljo. 11. marca zagotovo lepo. V drugi polovici marca se nam obeta ugodnejše vreme, i Alojz Cestnik Rodile so: Angela Butolen. Čermožiše 74 — Bojana: Majda Tonasič. Ziher- lova ploščad 7 —• Branko; Milena Matjašič. Zamušani 29 — Mlade- na: Kristina Meško. Osluševci 35 — deklico; Darinka Grlica. Do- brava 5 — Igorja; Sonja Ivančič. Turški vrh 50 — deklico; Terezija Šeruga. Rucmanci 6 — deklico; Štefanija Pihler. Štuki 26— Janjo; Jožefa Hameršek. Derbetinci 20 — deklico; Jelka Slukan. Ja- nežovci ll/a — Katarino; Janja Toplak. Nova vas pri Ptuju 7 — Tamaro; Marica Janžekovič, Bresnica 41 — dečka; Terezija Krajnc. Gradišče 133 — Emesta; Ivanka Lah. Pavlovski vrh 41 — Katarino; Marija Hergula. Mi- hovci 46 —- dečka; Irena Plohi. Lovrenc 51 — Jasno; Stanka Ekart. Hum 60 — Natašo; Daniela Domanjko. Bodislavci 17 — Al- bina; Marta Gomjec, Rotman 24 — deklico; Slavica Ferčec, Žetale 84 — dečka; Marija Meznarič, Mala vas 43 — deklico; Danica Hemja. Dobrava 19/a— deklico; Zdenka Vorin. Bi.šečki vrh 7 — Ksenijo; Katarina Novak, Svetinci 30— dečka; Danica Žgeč, Strejaci 10 — Katjo; Danica Jakolič, Krčevina 71 — Romano; Martina Letonja. Slape 22 — Zlatka; Zlatka Strmšek Skorba 50 — Si- mono; Nada Levanič. Zavrč 11 — dečka; Marija Zarič, Kvedrova 1 — Dušana; Marija Toš. Vitomarci 35 — Matejko; Marija Bratušek. Muretinci 11 — deklico; Jožica Zoreč. Destmik 31 — dečka; Renata Žagar. Zg. Hajdina 121 — Barbaro; Ida Slodnjak. Podgorci 8 — Tatjano; Irena Ceh. Linhartova I — deklico; Olga Simenko, Brstje 10— dečka. Umrli so: Anton Simonič, Janežovci 1, roj. 1911, umrl 25. febaiarja 1979; Jera Majcen, Borovci 52, roj. 1896, umrla 25. februarja 1979; Martin Amuš. Volkmerjeva 10. roj. 1901, umrl 27. februarja 1979; Franc Zoreč, heroja Lacka 13, roj. 1932, umrl 23.. februarja 1979; Marija Predikaka. Volkmerjeva 10. roj. 1895. umrla 2.marca 1979; Anto- nijaOzvald, CestaOlge Meglič 20, roj. 1927, umrla 2. marca 1979; Jožefa Fras, Pivkova 6, roj. 1891, umrla 28. febmarja 1979. TEBmm izdaja zavod za časopisno in radij- sko dejavnost RADIO-TEDNIK 62250 Ptuj, Vošnjakova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestavljajo vsi novinarji za- voda, direktor in glavni urednii< MIHAEL GOBEC, odgovorni urednik FRANC FIDERŠEK. Uredništvo in uprava Radio-Ted- nik telefon (062) 771-079 in 771-226. Celoletna naročnina znaša 200 dinarjev, za tujino 300 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400 603-31023. Tiska CGP Ma- riborski tisk. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu spada TEDNIK med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prome- ta proizvodov. Da bi bili vsi otroci srečni Pomladno soncc je uprlo tople žarke v cvetoče veje in se dotiholapilo do majhne otroSke posteljice v kotu sobe. Vse je bilo tiho. Umazane stene, komaj na pol pokrit otrok z umazano odejo v stari razmajeni otroSki postelji — vse to je pričalo o revščini. Na otrokovem obrazu pa je bil smehljaj. V spanju se je smehljal, kajti sanje so bile čarobne in sladke. Sonce je za trenutek obstalo, kakor da bi se balo ga zbudili iz lepih sanj v kruto resničnost. Potem ga je po.ščegetalo po licih in fantič si jc pome! zaspane očke. Hitro je potegnil nase prevelike hlače in majico in /dirjal na dvori.šče. Njegove otroške oči so spet uzrle sive hiše in sonce ni moglo pregnati njihove revSčine. Nikjer ni bilo nikogar in počutil se je osamljen kol klopca sredi prašnega dvorišča. Noge so ga kar same od sebe odnesle proti vrtcu, od kt)der se je slišalo brezskrbno kričanje otrok. Stopil je k ograji, prižel telo k žici, ki je segala do neba in mu ni privoščila niti kapljice sreče, ki zida gradove in potice iz peska, vriska na vrtiljaku in gugalnicah ter pleza po lestvah. Ko je gledal skozi mrežo tisti pravljični svet, so postale njegove modre oči Se večje. Na dnu srca se je rodilo prvo spoznanje o življenju. Mojstra črnobele fotografije Stojana Kerblerja najbrž ni treba podrobneje predstavljati. Zalo raje poglejmo, kaj mojster v teh dneh počne in pripravlja. Prejš-