j^uja vsak da» in eobot, nedelj Saturdajs, Uiued dally »»tur Sundajl aadTHottdaT*. PROSVETA * 4 glasilo slovenske narodne podporne jednote • leto-yeah XXXVL Caoa list« Je $6.00 Uredniški in upravntikl prostori: 2057 South Lawndale A v«. Office of PublicaUon: 1887 South Lawndala A v«. Ttlaphone, Rockwsll 400« ČriTcilJS Ž ŽMlVfil' CHICAGO 23. ILL. PONEDELJEK. 5. JUNIJA (JONE S). 1944 SubecripUon 96.00 Vearljr ŠTEV.—NUMBER 109 Accoptance for maihng at ipecial rate of posUge provided for in srciion 1103. Act of Oct. S. 1917. authorised on Juna 4. 1016. ameriška armada okupirala Rim! Nemške kolone beže pred zavezniki proti severozapadu Okupacija sledila zdrobitvi ključnih nemških trdnjav v hribih pred Rimom. Nacijtke transportne kolone tarča bombardiranja iz zraka.—Ameriška bojna letala uprizorila napade na nemška oporišča v Rumuniji s tajnih baz v Rusiji. Velika zavezniška letalska ofenziva se nadaljuje.—Ameriške in kitajske čete naskakuje jo japonsko trdnjavo v severni Burmi NEAPEL. ITALIJA. 5. Jun.— Rim. "večno masio." Je bil sinoči osvobojen po oklopnlh in pehotnih kolonah pata zavezniške ar-made! Uradni komunlka pravi, da xadnje straže nemške arma-d« beže pred zmagovitimi zavezniki proti severozapadu. Razen železniških poeta) ln naprav. katere so razdejale zavezniške bombe, le oatalo 95 odstotkov Rima nepoškodovanih. Malto. zgrajeno na sedmih hribih, i« bilo prva oelščna prestolnica, ki je padla. Oddelki pete armade ao prodrli v osrčje meata po štlrlurnl ljuti bitki s nemškimi oklopnlml kolonami v predmestjih. Nemci so začeli uničevati utrdbe v notranjosti Rima ob 3t30 popoldne, ko so uvideli, da se ne bodo mogli uatavljail zavezniški premoči. Nemški odpor Je bil zdrobljen popolncma. Rim )• prišel pod kontrolo zaveznikov po ekoro štirih letih od momenta, ko Je Musiolini vrqel deželo v vojno proti Franciji na atrarff nadjske Nemčije. (Radio Berlin Je naznanil evakuacijo Rima ln citiral ukaz dlk-tatorja Hitlerja, da morajo nem-tke čete zasesti nove pozicije na Mverozapadnl strani meata. da ae prepreči uničenje. Evakuacijo Je odredil feldmaršal Alber| Kes •®lring, vrhovni poveljnik nem-ike oboroženo sile v Italiji.) Noapel. Italija. 3. jun. — A-meriske pehotne in oklopne kolone so drobile klučne nemške trdnjavo v Albanskih hribih pr«'" Bojna letala podpira ^ ije zavezniške sile utiranjem nemških pozi-' talci Mi razbili nadalj-M nemških motornih !"rtov. ^/meriiiu letalska bese v Ru jun. — Ameriške leteče MM*t m ru^ ^jna j€|aja so izvršila napade na nacijska oporišča v Rumuniji, nakar so se vrnile v svoje tajne baze nekje" v Sovjetski yniji. Prvič je bilo razkrito, da imajo Ameri-, čani tajne baze v Rusiji. Poveljstvo ameriške letalske sile poroča, da so vsi kraji Nemčije in po nacijski sili okupirane evropske pokrajine izpostavljene bombardiranju iz zidaka. Sanje ameriških vojaških vodi-teljey so se končno uresničile. Doznava se, da imajo ameriški letalci več baz na ruskem ozemlju. "Vsa mesta in industrijska središča v vzhodni Nemčiji so izpostavljena bombnim napadom," je rekel general John R. Deane, načelnik ameriške vojaške misije v Moskvi, ki je s sodelovanjem sovjetskih avtoritet ustanovil ameriške letalske baze v Rusiji. "Zavezniška bojna etala' bodo lahko uprizarjala napade na Nemčijo s svojih baz v Veliki Britaniji, severni Afriki in Rusiji." London, 3. jun. — Ameriški in britski letalci »o vrgli čez «500 ton razstrelilnih in zažigalnih oomb na nemška mesta in nacijska oporišča v Franciji, Ho-andiji in Belgiji. Napadov se je udeležilo čez 4500 bombnikov in bojnih letal. Ameriška letala so se dvigni-a s svojih baz v Italiji in meta-a bombe na Rumunijo in Ogrsko. Tarča bombardiranja i/, zraka so bila Cluj, mesto v Transilvaniji ob progi železnice Bukarešta-Budimpešta, Simeri-ja, industrijski center v Rumuniji, in Miskolcz, Szegedin in Szolnok, ogrska mesta ob železnicah, ki vodijo v Budimpešto Zavezniški stan na Novi Gvl ne JI. 3. jun. — General Douglas MacArthur poroča, da so ameriške čete povečale pritisk na iaponsko vojaško posadko pr iiosnek-Makmerju, otok Biak, po okupaciji japonskega letališča. Biak je oddaljen le 880 milj od južne konice Filipinskih otokov. Ameriški letalci so metali bombe na japonske baze na oto kih Schouten, Sorido in VVoleaj ki so porušile več vojaških objektov. Kandy. Cejlon. 3. jun. — Ame riške in kitajske čete napadajo Myitkyno, japonsko vojaško trdnjavo v severni Burmi, ae glasi uradni komunike. Trdnjava je deloma obkrožena in pričakuje se, da bo kmalu padla. Komunike dostavlja, da so a menške in kitajske čete zadali težke udarce sovražniku. Ce« dva tisoč Japoncev je padlo bitkah z njimi v zadnjih dveh dneh. Tito in Churchillov sin o nevarnosti Nemci ujeli angleškega poročevalca Bari. Italija. ■— (Zakasnelo poročilo) — Nemški padalci, podprti s četami na jadralnih letalih, so se spustili na glavni stan maršala Tita, poveljnika jugoslovanske osvobodilne armade, v Bosni 25. maja, a ga niso ujeli, se glasi vest iz partizanskih virov. Ta pravi, da je naval na Titov glavni stan osebno vodil feldmaršal Ervvin Rommel. V Titom vred je pobegnil v hribe major Randolph Churchill, sin predsednika britske vlade, ki se je nahajal v glavnem stanu. Vest pravi, da so pobegnili tudi skoro vsi zavezniški voja-škivčastniki, dodeljeni Titovemu štabu. Nemci so ujeli Stojana Pribi-čeviča, poročevalca ameriških revij' Time, Life in Fortune, Johna Talbota, dopisnika angle ške časniške agenture Reuters, in dva fotografa. Pribičevič je pozneje, ko so partizani napadli nacije, pobegnil. Nemški strmoglavnik je najprej napadel Titov glavni stan v jami v bližini Drvara, 70 milj severno od Splita. Temu je sledil naval padalcev in čet na jadralnih letalih. Naval »o podpirali tanki na tleh. Nemški transporti so pripeljali nadaljnje vojake ponoči in naslednji dan. Partizani s6 reokupirali več o-zemlja prvo noč, potem pa so se morali umakniti pred nemško jklopno kolono, ki je bila zagnana v akcijo. Ta je zasedla Drvar in važno letališče pri Pe-trovacu. Ameriška in britska letala so prišla na pomoč Titovi sili. A-rneriške leteče trdnjave so bombardirale nemški center pri Bi-haču na 26. maja, bombniki modela Liberator pa koncentracije nemških čet v devetih različnih krajih. Nemci »o vrgli štiri divizije v boj proti • partizanom Ameriški polkovnik, ki je bil Argentina thlenila pakt $ Španijo Buenos Aires. Argentina, jun. — Finančni minister je na znanil sklenitev trgovini« pakta * Na u. u* pakta bo Argentina p<*l*l Španiji milijon to pš« niče 10,-000 ton bombaža in 500 ton tobaka v zameno za železo, jeklo in druge kovine. VELIKA AMERIŠKA ARMADA NA DRUGI STRANI MORJA Vojni tajnik Stimšon na-povedal invazijo Evrope PRIPRAVE ZA UDARCE NEMČIJI Waahlngton« d. C.. 3. jun. — Vojni tajnik H«nry Stimson je naznanil, da so priprave za invazijo Evrope dovršene in da bo kmalu odrejena, zaeno pa je razkril, da se onstran morja naha-j& ameriška armada 3,657,000 vojakov, ali 47 odstotkov vse ameriške oborožene sile. To število se bo do konca tega leta povečalo na pet milijonov. "Doba odločilnih akcij je blizu," je dejal. "Ameriška oborožena sila na kopnem, morju in v zraku se pripravlja na zadanje usodnih udarcev Nemčiji in-Japonski. Naša oborožena sila onstran morja se stalno veča z dotokom novih vojakov, ki so se izvežbali za akcijo v Ameriki. Glavni del te sile je koncentriran v Angliji. Čas, ko bo skupna britsko-ameriška sila in-vadirala Evropo, ni daleč." Polovica ameriške letalske sile je tudi onstipi morja. To tvori 2,375,000.pi{ptqv|l bombar-dirjev in mehanikov. Število bujnih letal vseh vrst znaša čez 70,000. Mornai ični department je razkril, da moštvo ameriške bojne mornarice na vseh morjih je štelo 1,566,000 prvega aprila te-ga leta. Poleg teh se vežba za operacije proti sovražniku na morju 900,000 mož. Poročili mornaričnega in vojnega depart-rnenta kažeta, da bo ameriška oborožena sila na morju in kopnem na drugi strani morja kmalu štela 6,123,000 mož. Pred enim letom je imela A-merika oboroženo silo 1,466.000 mož v tujini, ali 21 odstotkov armade. Danes je polovica ameriške armade onstran morja. Stimson je poročal, da Ima a-menška letalska sila zunaj kontinentalne Ameriko 025 baz, med temi 7fl0 letališč. On je razkril tudi ameriške izgube v Italiji od začetku operacij do 27. maja. Te ukljucujejo MM ubl tih. 36,010 ranjenih in H554 uje- Domače vesti Ia Mlnneeote Ely, Minn. — Umrl je ugledni rojak Steve Banovec, stur 73 let in doma iz okolice Črnomlja na Dolenjskem, odkoder je prišel v Tower, Minn., 1. 188». Pozneje se je preselil na Ely, kjer je bival do smrti. Zapušča ženo, več otrok in eno sestro v Michi-ganu. — Družina Franka Rozmana je dobila telegram od vojnega departmenta, da je njun sin Louis padel v bitki z Japonci na otoku Hollandia. Star je bil 21 let in član društva 268 SNPJ. Dva njegova brata sta na bojišču. Ubit v premogovniku Meadow LunUs, Pa. —■ Karol Komovec je bil ubit pri delu v premogovniku 20. maja. Star je bil 58 let in član društva 25U SNPJ. Doma je bil od Postojne na Notranjskem, odkoder je pr šel v Ameriko pred 31 leti. Zapušča ženo in dva sinova, ki sta oba v službi strico Sama. Clevelandake veatl Cleveland, O. — Umrl je šest letni Frank H. Lausche, sinček Harolda in Antonije Lausche. Deček, ki je bil rahlega zdravja, se je nahajal pri Antonu in Antoniji Medved, starših matere, v Chisholmu, Minn., odkoder je bilo njegovo truplo prii>eljano v Cleveland. Oče umrlega dečka je brat župana Franka J. Uiuscheta. — Po dolgi ln mučni bolezni je umrl Jacob Sušel, star 58 let in doma iz vasi Na-rin pri Postojni na Notranjskem. V cievelandu je bival 34 let in 14 let je votiil gostilno. Zapušča fcenp, enega sina, pno hčer, tri vnuke in več sorodnikov, enega brata v Braziliji, v starem kta-u pa dva brata in eno sestro. Podpredsednik Wallace v Sibiriji Govoril je v ruskem jeziku v Drvaru, ko so ga Nemci na padli, je dejal, da je videl 35 do tih in pogrešanih vojakov. »I nemških jadralnih letal v eni j --------- fazi napada na Titov glavni :.tan Nemške operacije so bile dobro Izvršene. Tito in člani njegovega štaba zapustili glavni stan eno uro pred nemškim napadom. Člani brttskib, ameriških in ruskih vojaških misij »o ae umaknili v varne kraje nekaj dni pred napadom. Socialistična konvencija v Readinau Krueger napovedal politično preotnovo Dr. Martin izvoljen za predgednika Kube Havana, Kuba, 3 jun - Dr Ramon (Jrau Sen Martin, kandidat naridne zveze, je bil izvo-Ijen za predsednika Z veliko ve- Readtng. Pa.. .1 jun. — Tu m pričela konvencija socialistične atranke. Odprl j<» je Maynard ('. Kruegger, profesor na čika -ki univerzi m načelnik stian ke, Krueger je dejal, da jo "new deal" prav tako rnrt«'V v mišlj« Mmeriškega ljudstva, kakor nno glasov v vseh šestih kuban-' nju k.h provincah. Carlos Saladri- je že več let aktualno. On je na n v Zayas, kandidat vladne povedal politično preo»novo. v koalicije ie priznal poraz. kateri morajo biti socialisti ______glavna sila*eli pa morajo pod jffVti gibanje Krueger je bil f**Jpred**dniški kandidat aoet Mlistlčne stranke pred štirimi leti Krueger se je izrekel za levičarsko politično preureditev v ^druDemh državah, ki naj bi sr Johnston se bo sestal s Stalinom Predsednik Ameriške trgovske zbornice v Moskvi Moekva, 3. jun. — Eric Johnston, predsednik Ameriške trgovske zbornice, je dospel v Moskvo na povabilo premierja Stalina. Pričakuje se, da se bosta knuitu sestala in imela važne razgovore. Johnston je po prihodu v Moskvo odšel v urad ameriškega poslanika W. A. Harrimana, kjer je imel razgovor z reporterji a-meriških in angleških listov. V tem jim je pojasnil namene svojega obiska Rusije in kaj hoče videti, ko se bo mudil tamkaj. Med drugim je dejal, da je prišel v Rusijo, da razpravlja o poglobitvi in raztegnitvi trgovinskih stikov med Ameriko in Rusijo v povojni dobi. "Kolikor se Amerike tiče, smo na poti, ki vodi v ekspanzijo trgovine z Rusijo," je rekel., "Popolnoma sem uverjen, da so sovjetske avtoritete za kooperacijo z nami." Hull tolaži male državice Bati se jim ni treba ničesar s strani velesil Washlngton, D. C., 3, jun. London, 3. jun. AmrriAki podpredsednik Henry A Wallsce je na svoji poti na Kitajsko ustavil v Irkutsku, Sibirija, kjer je imel govor pred veliko množico v opernem gledališču, jm>» roča radio Moskva. Govoril je je v ruskem jeziku. Wallaee je naglasi! potrebo liopolne kooperacije med Ameriko, sovjetsko Rusijo in ostalimi zavezniki v interesu zaščite miru po zaključenju sedanj« vojne Dejal je, da bo razvoj a« meiiškega severozapada, Kanw< le, Alaske in sovjetske SlblllJ« igral važno vlogo v |>ovojnl re konstrukciji« "Ti ogromni. In malo obljudeni teritoriji so bili osvojeni \ našem času z svlacijo," je dejal "Poljedelstvo in industrije teh j (»o zdaj zrele za razvoj. Dolžnost Amerike m Kanade je pod v zet Je korakov, d« se razvoj |>o jieši. Sovjetska Rusija nam je| KRALJ PETER ZA KOOPERACIJO S PARTIZANI! Dr. Subaiič odloiil for-' miranje nove vlade LJUDSTVO ODLOČI O MONARHIJI London. 3. jun. —• Jugoslovanski kralj Peter je izdal vaino proklanuicijo, v kateri prvič ponuja kooperacijo maršalu Titu, poveljniku osvobodilne armade, ki ae bon proti nemški okupacijski sili v Jugoslaviji. Peter je iatočaano naznanil, da je poveril sestavo nove vlade dr. Iva-, lili ftubašiču, bivšemu hrvaškemu Imnu, in ga instruiral, naj naveše stike z vsemi odpornimi silami v Jugoslaviji — s partizani in četniki, Dr. Šubašlč je odloiil formiranje nove vlade do konference s Titom aii njegovimi reprezen-tanti. On bo odpotoval na Srednji vzhod, kjer se bo sestal s Titovimi emisarjl. Konferenca se ho najbrfte vršila v Kairu, Kgipt, ne v Jugoslaviji, (Ameriška časniška agentura . United Press poroča, da le kralj Peter . Izjavil, da bo Subašič konferiral s Titovimi emisarjl v Hariju, Italija. Pričakuje se, da se bo konference udeletil tudi reprezentant generala Mihajlo-viča, ki je bil odstavljen kot vojni mlnlsterrv jugoslovanski vladi.) '..........(uit V L«>iidonu "IKra/ajn u panje,* t- Državni tajuik Cordell Hull Je da Imi ftuhuiktč uspel v formira« skušal potol&iiti male državice, nju koalicijske vlade, v kateri ki se hoje, da bodo štiri velesile j l»ido Imeli partizani reprezen-Ameiika, Velika Britanija, | fante, dasi obstoji dvom, da bi sovjetska Rusija in Kitajska — jTlto podvrgel svoje gibanje vla-dorninlrale predlagano svetov- dl pod kraljem Petrom. Tito je no organizacijo, ki jpaj bi v*dr~j/.e večkrat proglasil generala Zevala in ščitila mir |x> vsem Mihajlovlča za izdajalca. Sled-svetu. Opozoril jih je na IftO let nji Je po imenu še vedno povelj-staro ameriško tradicijo podpisnik jugoslovanske armade, toda lanja svobode in narodne suve-«Velika lirltanija in Rusija pri-renitete malih državic. znavata Tita kot voditelja jugo- /II.»v .ll 'slovanskih vojaških sil. "Na iHMilagl te tradicije ni no-1 ■ . 9 . . 9 , . . / . V na/nanilu, da Je imveril nobenega razloga za bojazen, Je ' ■' ■ , , ,1A . ' '. stavo kou leijuke vlade Subašlču, dejal Amerika je v juošlostii .. : . ,, , bo tudi v bodočnosti ščitilN 1 in državic. Naše načelo je, da rrio ^LTHH "(ia ImmIo lahko svolx>dno izra . . .. , Peter tudi aia«llial na Srl*\ in l»o t u« 11 v tMMiornoKii n 1111 n ' ' . . iii Hrvate hi S oveiiee, naj se ne svoImmIo iii neodvisnost malih ' , » . / * iklivsajo med hel>oj, temveč zedi- rajo vsa ljudstva užival, svobo ^ *§ do." Hull Je s svojo deklaracijo od-govoril tudi kritikom (Hilitike velesil. (>|x>zoill Jih, da je on vedno naglašsl suveieriiteto ln /|li svojo voljo, ko bo vojns končana, ali hiMejo monarhijo ali i ( publiko. V tem in drugih ozi-rili hočem služiti svojemu Ijud-i4vu" enakopiavnost vseh svol>i>do J Do/nava da je Peter revi- Ijiibnih ljudstev, malih in Veli- diral svoje »talile |n»d kih, ter tovarištvo v sistemu ]Nkom Churt hlllove vlade splošne fpmiotiti. Na tej ptnlla gl lxi zglajena bvetovna organi za( Ija, priti« De Valera dobil večino pri volitvah pn Dublin, liska, 3 jun mm Kan m m d. Valeia je dolal | J"»J« > (Jugoslovantiko pohlanlštvo v Wa:>hingtonu jsiroča, da je dobilo p,a ši. Sovjetska Rusija nam je »"*' " - >\ ' „, pokazala v razvoj Indultnj v^iiio ,»rl parlamentarnih voli-m |i«»ljedelitvs v Sibiriji »n na tvah. Izid kaže, da je njegov a ' Dali nem v z hod u\>U»»ku Klann« Kali dobila 7« Subašic je znan kot (M>d-maršala Tita. Protiiidov&ke demon-§t raci je v Argentini ||ontev»deo, Urugvaj, 3 jun Sem doftpelo |X*nWilo »/menja protižšdovake demonatradje v Parani. Argentina. Vladne av- toritete mi bile pozvane, nsj jih ^isvetils naporom za skorajšnjo »tn To je prvo porodilo o dOM-go trajnega ljudskega miru Drotilldovskih demonstracijah v in pobijala načelo brezpogojne jrail, ki dvigne roko proti mestu, JLfiliUnt ' kapitulacije m touliit zmage. uvršU materomor." je V SVOjem rorn kardinalov aja-liral za pravden mir in ob*<»dil orie, ki trdijo, da mora Inti vojna končana s |»»#|»oJr»o /jnago ln uničenjem sovražnika, ker ta ideja pomeni p» alal j šari je vojne Izrazil je u|*anje za skorajšnji mir in pohvalit modrost glasnikov zmernosti, grajal pa one, ki zahtevajo maščevanj« V momentu, ko se zavezniški armade bližajo Rimu, je izjavil, "da bo izšiljevalcem določena Daljnem vzhodu. . . , .A ... ~ — - " ''""vv i^rUiw«iu. 14 v.f ! Obravnava proti 0 x I* latiaoke o|k»/i« Ije De Val« ra j« Papež apelira za |m4||, lw/|>u V0|,!red zbo- ,u kai u?<,nl' Ru»hi lišt napada ipan»k*ga diktatorja Moskva, 3 j uri IUIWa zvezda, gladilo rtmke armade, je u-darila )ai španskem dlktatoiju Kramo Njegovo laskanje zaveznikom je označila za nekia-meri manever, ki pa ga ne bo rešil, "ker bo špansko ljudstvo Imelo zadnjo besedo in obraču nalo t njim." Chlcago, 3 juri. Mlchael KleiM-hhacker, agent državnega davčnega departmenta, ki Je bil aretiran na obtožbo izsiljevanja, Iki prišel pred sodnika VVillia-ma V Dalyja 12 junija Julius I,, Hherwiri, |a»moini državni inavdrilk, ki je obtožil Klelach-haekerja izmljevaiija, je spremenil obtožb«) V piehtopek, ki se kaznuje z denariur globo od enegs dolarja do tisoč dolarjev. Kmmet Hyrne, odvetnik obtoženca, je pl«Mliial nekrivdo. Pred s«aiišče prideta zaradi izai-Ijevanja tudi Frank Posvic in Walter McNichola. ▲fl PROSVEi A Louis Susterich. Poleg mene za njim žalujeta sinova Louis in Eddie. ' ' Mary Suaterlch-Zagar. Glasovi iz naselbin PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO IN LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Organ of and publisbod by Slorana National Banoflt Sodaty Naročnina *a Zdruiana driaro (ls*on Chlcaga) in KanadoM.OO na lato, 13.00 sa pol lata. »1.50 xa iatrt lata, sa Chicago in okoli«, ciokco 17 $0 sa caio lato. »3 75 ta pol laiai «a InosomstTo fMM. ^ription r"^s for IIU Unitod Blata. (axcapi Chicago) and CanX M.00 por ya«r. Chicago and Cook Counlr «7.50 por yaar, loraian couniria* $9.00 par yaar. c"T. po dogovoru.—Rokopisi doplaor In nanaročanib iUnkor aa na rračajo. Rokopisi litararna rabina (trtica, poro.ti. Ud.) sa ""io poiUJ.flJu la * aluiaju. U Jo priloftil P°AdvortUing ratas on agraamant,—Manuscrlpta ol communicationa and unaolicltad articlas wUl not ba raturnad. Olbar manuscripts. •uch aa storios. plays. pooms. atc.. will bo roturnod to sondor only vbon accompaniad by salfaddrassad and stampod anvalopo. Naslov na tm, kar ima stik s 1Utorti PROSVETA 2657-59 So. Lawndalo A*«., Chicago 23. Illlnola MEMBER O f THE FEDERATED PREM Y0URREDCR0SS 1$ AT HI S SI DE Militarizem dviga glavo O TEM IN ONEM Harminla. Pa.—Najprej želim omeniti, da se počutim tako, kakor bi bil s trto zvezan, kajti baškar sem se vrnil z dela. Ampak to mi ni preprečilo, da ne bi tega dopisa napisal; žiliea mi namreč ne da miru, da ne bi nekaj spet napisal za tiste, ki rajši čitajo kot pišejo. Naša domača vojna v Prosveti se je za nekatere že končala, nekateri so podpisali premirje, do-čim se nekateri še bojujejo. Le kako bi mogli po naši skupni in najboljši previdnosti vsem ustreči, da bi našega starega delavca vzeli nazaj v službo, obenem pa tuti tistim, ki se bunijo? Ali bože moj mili, vsem ustreči je nemogoče, kajti dokler tli le še ena sama majhna iskrica, ta lahko povzroči nov požar, ki bi morda vse uničil, potem pa bi skozi prste gledali. Ta naš boj v tem listu, ki ga lastuje jednotino članstvo, ne koristi ' nikomur, kljub temu pa je dobro, da se na dostojen način pogovorimo o naših zadevah. mf Jaz se nerad spuščam v take zadeve, krr nisem noben politi-kar, vseeno pa se mi zdi umestno, da o tem javno spregovorim par besed. Pripravljen sem dati svoj mandat tistemu, ki sam odstopi in pa tistemu, ki ne sili k slu/bi. I)a me razumete, jaz nisem ne proti enemu ne proti drugemu, ker ml vse podrobnosti niso znane; če ml bi bile znane, potem bi svoje mnenje podal v javnosti brez ozira, če se bi komu zameril. Najboljše bo, če vso zadevo pozabimo fTOt<** AU »A V Proaroti ao dnovn* no in dola Tika ros! L citata vsak dan? Rasvaltna poslopij o Sovaatopolu. pristsnlttnom mostu oh Črnem morju, ki ao ga Rusi rookupiralL rnvrnnJEK; 5. JUNIJA Nekaj misli nacij skih maščevanjih Harold J. Laski London. (ONA).-Globoko smo idi presunjeni, ko smo slišali, da 0 nacisti ustrelili skoro 50 ujet- Jikov HAF v "poskušanem ube- ti ' Dokh?r no bo mogočfc zunanje-nu ministru podati svetu vse inovacije o okolščinah te strašne pizode, kot jo morejo dobiti v [vici. bo seveda mogoče samo lomnevati o stvari. A na prvi ^led je kaj. težko sprejeti ofi-ijelno nacijsko razlago. Cc neka armada, ki še ni v raz-adu, dobro čuva vojne ujetnike, 1 redko poskušajo ubežati v več-tm številu. To se seveda zgodi, k zbežijo kot posamezniki ali pa i skupinah po dva ali trije, a ko-tktivni napor vsake večje grupe koro vedno vzbudi pozornost in panjša možnost uspeha. Fraza "poskušajoč ubežati" ma čuden prizvok v naših izkuš-jah z nacij i. Nihče ne more po-ibiti možev v koncentracijskih iboriščih, katerih ubežniški po-tkusi so bili le umazana pretve-i za eksek učijo. Nihče tudi ne ioro pozabiti, kako nizko ceni-d nacij i človeško življenje.. Poti! Pa moramo pomniti, da t njihovo pojmovanje o bombar-jrpnju popolnoma drugačno, če boni žrtve, ali pa če so oni na-idalci. Važno je, da imamo v mislih |a je sovraštvo do Britanije se-laj eden glavnih elementov v itlerjanski filozofiji. Dolga leta d on in njegovi banditi upali na porazum med Britanci in njimi; elo po propadu Francije so bili trpričani, da je sprava mogoča. hi upi za kompromisni mir, vse »nje. ki jih je imel Hitler o an-leško-nemškem razumevanju— britansko privolitvijo—glede fmške razširitve na račun Ru-Ije, so se zrušile v nič. Gotovost oraza se guga pred njim kakor rv pred obešencem. To vse je Delilo k sovraštvu do Britanije, Uitevajoč dejanj, ne samo beri. [Ta ogabna tragedija ima naj-fi( dvojno razlago. Pb eni stra- ni je to poizkus izvršiti maščevanje za prihajajočo kazen, za katero voditelji vedo, da je ne morejo prestaviti za več nego par mesecev; po drugi strani bi radi, da bi identificirali nemške mase z njihovimi zločini zato, da bi slednjim dopovedali, da je brezupno se odtegniti voditeljem. S tem poskušajo preprečiti ali pa vsaj odložiti prihod dneva, ko se bodo nemške množice obrnile proti banditom, ki so jih zapeljali. Je čisto jasno, da možje kakor Goebbels in Himmler upajo izzvati represalije nad nemškimi ujetniki v naših rokah, kar bi se dalo uporabiti kot sredstvo, da se vzbudi med Nemci sovraštvo, ki bi podaljšala vojno. Prav gotovo kažejo nekatera njihova dejanja značaj podgane v zagat'. Cc je zmaga nemogoča—ir» on' prav dobro vedo, da ne morejo zmarjali—bodo vsaj prizadjali kar največ gorja predno bodo plačali 1-azen. Pe tem b >do pa dejali svojim sorojakom, da so njihovi zločini tako težki, da smejo upati samo na drastično kazen. In v svoji bolni domišljiji mislijo, da bo strah pred njo solidarno združil naciste z drugimi Nemci. Čeprav samo za kratek čas, bo omogočilo nacij-skim voditeljem preložiti sodnji dan. Besede so kaj klavrne, da bi opisali jezo in zaničevanje, ki ga moramo občutiti ob takem dejanju, ko zlobni ljudje ubijajo pogumne mlade letalce, cvet našega naroda. Čeprav je bilo to dejanje zlobe, ne verjamem, da bi britanska vlada storila isto. Ni lahko voditi vojno s čistimi rokami, a vsaj prelivanju nedolžne krvi se je lahko izogniti. Bilo bi neodpustljivo, če bi se mi in Amerikanci posluževali sličnih metod. Mi se borimo za obstanek civilizacije. Ta je bila zavržena od nacijev in Japoncev, in to, da se moramo mi držati civilizacije, postane še bolj nujno. Ali pegavec se pojhvi kakor vampir med izmučenimi krdeli po kolibah. In Jela. nežni cvet svoje matere, zboli in začne gi-nevati. In ko se začujejo prvi glasovi, da se morejo begunci vrniti domov, ostane Jela sama v mali vasi kraj, Une. z malim grobom na jasi, modrina njfnih oči ugaša in z njo ugaša materino srce. ki poka begajoč skozi muke in trpljenje. Gojko, petnajstletni deček, ne more strpeti kraj skrušene matere. Izprosi si od nje, da ga pusti s prvo četo onih. ki se vračajo v svoje domove. Pomlad napoji pota z vodami, ki tfgajo težke, ledene obroče, prebudijo zemljo in vdahnejo življenje grmu v gozdu in pticam v zraku, ki je postal mehkejši in veselejši. Na poti, tik prod svojo vasjo, čuje Gojk(\ glas: "Brat ti je težko ranjen. Jurij je v bolnišnici pri Črnem Kuku." Brez sape hiti Gojko tja. Zatekle, hrastave in krvave noge, ki jih je božala samo hladna sapica, so nosile razdrapano dušo, ki je hitela svojemu bratu nasproti. Dospe. Stari bolničar, ded Marko, ga objame in trepetajoč poleg oka-menelega Gojka, zastoka: "Rekel mi je. naj vse lepo pozdravim, a tebi naj izročim njegovo puško . . ." Josip Barkovič. Ifenziva M In si vi »roko f ni mik- aj* naj Obl.«,, a slika je izšla v parti-inskem časopisu Vjestnik od T. januarja 1944.) Sneži. Vas Krašič se stiska Kil dva bregova. Na vzpetini l vidijo črne sence, ki korakajo w in " šivala nanj." otroci v sanjah kl-»animi glavicami in ko prvega zbudiš in 1 tolček pri ognjišču, /'»pet zaspal, in sreč-< smeje v sdhjah: !'» do bregu navzdol, ' na krpo snega zade-< kapo malemu Miki-od začudenja, dokler 1 'kor ptičja krila, ne ' pobočju. kri pijejo vozovi. « slišijo. Sneli so '"ik ne sliši premi-MR-ev. v» z oni» strani Ko- ' vsaki hip strojnica. daljave nič več ne •nHo je iz daljave In »w> malih vaških poznega večeru, po-IMihnllo/ i( ofenz«va. Nocoj ' K rduna in de-puščajo mo*je, žene '"a topla gnezda, ma-bbice, ki so jih po "»»vali <»<>tji* a p« ' i dane* v »»stri rimi v'»jih pušk in s svo-*'jo s4-ia in »en svo- Skozi zastrte oči zavija Stana svojo ' edinko, desetletno Jelo. Stvari so naložene na sosedov voz, a mnogo jih ostane. Ostala je črna omara poleg ognjišča, ki se komaj loči od črnega zidu. Stana se spominja, kako je kot dekletce naskrivaj, da je ni videl stari oče, odkrhnila košček kruha in z njim bežala preko travnikov do ovc. Še mnogo stvari ostane, žive stvari z imenom, dušo in veseljem. Ostajajo, da jih bo krvnik s krvavo roko razdejal in onečastil. Stani se meglijo oči. Zavita Jela nestrpno povprašuje: "Mama, ali gremo? Mama, kam gre-mo?"—"Drugam, zlata moja," odgovarja Stana, dušeč v sebi solze in bridkost. Od rnnuj se začuje glas: "Oj, mama! Ali si gotova? Idemo!" "Takoj, takoj gremo, Jela, Gojko nas kliče." Na vaški cesti, pod trepeta Jo-čimi zvezdami, v mrzlem*nočnem zraku se zbira in ureja sprevod. Vse odhaja, vse ostane .. .! Sren. polna bridkosti, ne pln-kajo, temveč krvave čiste, težke krvi, ki se preliva v prša in ne do dihati. Iz goveda puhti sopara, sanjn-vo se obračajo živali nazaj proti toplim hlevom, začude no gledajo ves nemir in prerivanje. Sprevod se začne premikati. Vsakdo gre som zase. dn ne gle-da bolečine svoiega bližnjega. Otroci poleg svoj'h mater, a najmlajši, zaviti, ostanejo na saneh kakor velike kepe. Polagoma se dani. Skozi zim sko noč na je sprevod v oatrih mukah položil zakletev maščevanja za vsako kapljo prelite bolečine in krvi. In Bosna je tu. Sprejemu brezdomce, »prejema jih in deli z njimi bkorjieo kruha posled-njo. Stuna pride z Jelo in Goj-. kom in ostsllmi. da žrvi z bosanskimi trnlhi. misleč na svojefls starejšega rna Jurija, ki brani /mpulčeno domovino prrfd f*' volkovi. Potlhoma trpi in čska povratka v mislih, da Jurij "*ts-De živ in nadomesti mož«, ki je bil ubit proilegs leta. (Jspesna Titova misija se vrača London. (ONA).-—>Iz zanesljivih virov ie jo izvedelo, da ji major-general Vladimir Velebit, ki je na čelu Titove vojaške misije, nenadoma odpotoval iz Londona po važnem razgovoru s Churchillom. Poročali so, da je 37-letni general, bivši srbski odvetnik, zapustil London zelo zadovoljen z rezultati svojih razgovorov. Vrača se v Jugoslavijo z obljubami, da bodo vojna dobavila povečana, in pa s sporazumom, katerega podrobnosti ne moremo razkriti, ker se tičejo Titovih ru-njencev. Titova trgovska mornarica bo igrala važno vlogo v prevozu dobavil. Ta sestoji iz petnajstih parnikov in HO škun (sehooners). Parniki so prvič prispeli v London danes. Parnik Senga je pri-plul v pristanišče z rdečo, belo in plavo zastavo s Titovo plavo zvezdo. Njegov kapitan, Stojan Vukša, je bil pozdravljen pri snočnjem sprejemu. Nekaj o Puričevi vladi London. (ONA) — Dva tajnika jugoslovanske kraljevsko ambasade v Londonu sta kljub Božidarju Puriču prisostvovala pri sprejemu, ki ga je dala Lady Violet Bonhnm-Carter v Royal Asiatic Soclety za general majorja Vladlmirja Velebtta in majorja Dolfeta Vogelnika, ki sta voditelja Titove vojoške misije. Uradnika |H)slaništva sta Predrag Milosavljevič in Vjeko-slav Primož. To dejanje kljubovanja sledi številnim rcsigna-cijom vodeči h vladnih uradnikov iz Puričrvega režima in po-kazuje, da bo so mnogo odpadov prišlo. General Velebit, bivši srbski odvetnik, star .17 let, je razkril, da ima okoli 10,000 ranjenih partizanov najbolj primitivno zdravniško oskrbo v zaledju. V Pro«*«!l »o dnevna ■v«toe-n« ln dalavtk« ▼•aH. AH Jih citat« viik dan? Vojni bondl. k«i«re so kupili čUnl unije pisarniških delavcev v New Yorku. so plačali to letečo trdnjavo. . Iz urada ZOJSA; Življenje Nikole Mir kovica Nikola Mtrkovič se je rodil 2. januarja 1915 v Jugodlni (Srbija) v stari, ugledni družini, ki se je udejstvovala v političnem življenju Srbije še z.a časa kneza Miloša. Njegov oče je umrl v aprilu 1941 kot kemijski inženir na delu v vojnem ministrstvu. Gimnazijo in pravno fakulteto je zvrŠll 1937. Leta 1989 Je položil doktorat lz ekonomije in finančne znanosti. Z ekonomskimi študijami se je začel baviti zelo zgodaj. Leta 1936 je objavil večjo študijo o migraciji in fi-nunčnl politiki v fašistični Italiji. Za razpravo "Sistem klirin-ga v zunanji trgovini" je dobil Svetosavsko nagrado. Bil je član uredniškega odbora časopisa "Kkonomsko-finunsiski život" in pomožni urednik časopisu "Ju-gosluvenski ekonomist" od leta 1937. Stalni sodelavec "Ekonomista" ' (Zagreb), "Arhiva za pravne in društvene nauke" (Belgrad), "Pregled" (Sarajevo). "Pravna misel", "Socialni arhiv" itd. Od leta 193(1 je bil član društva zu pravno filozofijo in sociologijo. Objavil je knjige "Struktura svetsko trgovino" (B o l g r a d, 1938), "Gospodarstvo Italijanskega fašizma" (Belgrad, 1940). V nemščini je izdat v iadajl Klelske univerze študijo "O razvoju prebivalstva v Jugoslaviji". Imel je zbran ves material za nekoliko večjih razprav posebno o Dubrovnl&kl gospodarski zgodovini. Sodeloval je pri mnogih znanstvenih časopisih v angleščini, nemščini in španščini ("Econ-omie Hevievv", "Pucifie Affuirs", "Rural Sociology", "Foreign Af-fairs" itd. • V Ameriko je prišel na predlog prof. Koberta Kornerja s Kalifornijske univerze, kjer je dobil mesto na oddelku za ekono-ml|o. Letu 1940 je bil izbran za izrednega profesorja socialne in ekonomske geografije na Institutu Politeenico Nacional, Mexl-co City, Mexico. V Kaliforniji jo proučeval gospodarsko migracijo itd. Hil je član tujništvu Institute of Pacific Relutions. Ko je bila Jugoslavija okupirana in je v Ameriko prišla misija jugoslovanske vlade, je Mu> kovic pustil svojo univerzltetrfo karijero in se pridružil delu takratnemu ministra ju^ohlovanske vlade, Kosanovlča. Na Int^rna-clonslni konferenci dola v oktobru 1941 v New Volku je bil tajnik in svetovalec delegacije. V rnureu 1942 je pnhtul šef urada /u rekonstrukcijo Jugoslavije, kot MMlelavec prodsedniku (Hibo- zabiti stare tu/like. Izjave antifašističnih voditeljev v starem kraju «% (Nadaljevanje) ZATIRAJMO SOVRAŠTVO Dr. JOSIP RUS (Dr. JOSIP RUS. stsr 50 let. Je pred lnvasljo Jugosl&vtJe bil aod-nlk v Ljubljani. Pripadal Je k Liberalni stranki in Je bil vodja alovenakega Sokola. Njegova policija v SLOVENSKEM NARODNEM OSVOBODILNEM SVETU (SNOS). kar Je po 19. februarju 1944 novo ime vodstva Oavobodllne fronte. Je podpredsednUtvo. Ja član presidlja ANTIFA&ISTIČNEGA VEČA (SVETA) NARODNE OSVOBODITVE JUGOSLAVIJE (AVNOJ) ln eden lsmed petih podpredsednikov.) Vodstv o Osvobodilne fronte s«4 z vso jasnostjo ln resnostjo zu-veda usodnosti ln obsega odgovornosti zu uspeh in potek borbe slovenskega naroda v obrambi za svoje golo življenje. Nastop in razvoj Osvobodilne fronte je bil zaradi svoje iskrene in popolne predanosti slovenski narodni stvari moralno tako zmagovit, da so zunanji in notranji sovražniki ljudsko volje osuplo obstali pred veličastnim pohodom /anlčevanegu slovenskega naroda na branike svoje zemlje in svojega življenja. Tu volja je bila tako silna, odločna in prodorna, da je zrušila vso zahrbtno pripravljene, med izdajalci in napadalci sklenjene peklenske načrte; z ruzkosanjem ugonobiti slovenski narod in ga oropati njegove narodno zemlje. Organizatorji ln voditelji Osvobodilne fronte so se * vso preudarnostjo zavedali, da je tudi slovenski narod,u^iprav med nuj-munjšimi, nepremagljiv, ee bodo vse njegove duhovnu ln fizične sile v neomejenem razpolaganju njihove(gdlocne borzne voljd,*V se bodo zbirale ln združevale v enotni in trdni vsenarodni orguni-zueljl. Izpolnili so najvišji zuKon popolne narodne edinosti s tem, da so moralni temelj Osvobodilne fronte obdali z vse ob.seŽiio svobodo v vsej njeni širini in globini, zavedajoč se z jasno razvidnostjo, da more moralno višino vse narodne borbe sajamčitl ln očuvutl sunm najširša svobodnost. V tem smislu in duhu je Osvobodilna fronta že v prvi dobi zaradi izjemne občutljivosti katoliških političnih krogov Še (tosebej slovesno in resno zagotovila versko svobodo, to Je nedotukljlvost vsakogur, ki teži zu zadostitvijo svoji resnični vernosti, čeprav ni bilo in ni moglo biti nikomur ne v Osvobodilni fronti ne Izven nje niti zu trenutek v mislih, du bi se v tej usodni (|obl pečul s katoliškimi verskimi in cerkvenimi zadovami v sovražnem smislu. Na teh širokih, vestno in resno premišljenih osnovah ho Jo moglo zgoditi, du so se v slovenski Osvobodilni fronti zbrali |>okrcti vseh kulturnih, političnih in nuzorskih smeri, oserpnujst skupin, od komunistične stranke Slovenije do slovenskih katoliških deluvcev ln ukudcmlkov in ustvarili iz popolnoma svobodne naglbnostl nepremagljivo vsenarodno enoto. To ni bilu politika političnih racunurskih strank, temveč vstuje-nje in novo življenje slovenskega naroda, ki se Je porodilo iz njegove zdrave, iz verne in plemenite, nikomur sovražne volje do življenju, ki ji je bila edina težnju združiti slovenaki rod v vse obje-mujočl narodni ljubezni proti strastno uničujočemu navalu zakletih' sovražiukoy. Vodstvo Osvobodilne fronte se prejusno zaveda, da more samo tuko člstu murulnu ounovu (juti in ohraniti slovenskemu narodu zu uspeh njegove najtežje li\ najodloČIlnejše borbe isto vero, ki mu je neobhodno potrebna, du doseže združitev, svobodo, sumostojnost in varnost zu svojo bodočnost, Na drugI strsni ps so ae dvignili narodni Udsjalci. Poklonili so se okupatorjem In rasvlll ratbojnlško, slo£lnako delovanje med našim ljudstvom. Jsvno so prisnall s!o£lnako oblast okupatorjev 4 kol sakonito obl**! nad slovenskim nsrodom ler s njimi stopili v . Isdajalsko sodelovanje. Iatočasno so odprli slrsstno ln slobno gonjo proti nsJnapredneJŠIm In najamelejšlm borcem ter to gonjo pod varstvom okupstorjev rsspalllt do tsko beanegs in podlega sovrsitva, kskor gs svet do sedaj ie nI doilvel. Zato da bi v slo-venakem narodu Isavsli driavljanako vojno, so Israblli vdano sa« upanje slovenskih IJudaklh nfnollc v verake svetosti In s tem blas« nlm početjem sakrlvlll naJatrahotneJŠI aločln m*d slovenaklm na* rodom ln pravo moralno rasdejanje. Nujnovejši in nujjusnejši dokaz te brezčutne drznosti je pregu-njanje dr. Metoda Mikužu, katoliškega duhovnika, ki je premugul ta podivjani teror ln pogumno sledil klieu svojega aieu ln luzuma, da posvojeni odposlanstvu potrdi idealne narodne borce o veličini in pravilnosti njihove borlif. V svojem i/.dujul^kem časopisju so obsuli tega junaškega duhovnika / grmado laži, da Izzovejo proti nJemu Javno sovruštvo in zaničevanje in s tem pripravijo |x>goje /u uničujoči udarec proti osvobodilnemu glbunju, Toda njim nasproti stoji človek čiste vesti Hi plemenitih dejanj, neupogljiv, zravnan, ponosen zmagovalec v ljube/ni ln zvestobi nad besnim sovraštvom in izdajalskimi protivnlkl osvob**Tltve slo-venskefta naroda. In kaj ste spričo teh pojavov storili vi, predstavniki katoliške eeikve v "Ljubljanski provinci," ki ste ravno tuko sinovi slovenskega nsrods? Vedite, du sta sovraštvo In izdujulslvomajvccju, nujjiujša in nuj-bolj razdiralna nevarnost za enotnost in muiiilno življenje slovrn-r.k« i';« naroda, /oper to nevarnost se more ln po moralni |>ostavl mora boriti v«s naiod, proti nje) se moro In mora Imritl vsak Slovenec v vsem svojem bitju in žit ju, Mi motamo to nevarnost preprečili, če hočemo doseči /družitev in svobodo našemu naroda m /avaiov^iti svoIhmIiio boducnoht. Sovraštvo ln 1/dajstvo nus ne moret« teliti. (Dalje prlhodnJM)) 1M»!.J|.. -:—■■ - 1 .......— delavskim ru zu rekonstrukcijo ministra Kosanoviču. V Mlrkovlčevi redakciji je izšlo okoli štirideset krajših študij o ekonomskih problemih Jugoslavije v angleščini. BU je predsednik komiteja za poljedelstvo v Central and Kostem European Planning lloard, član ekonomskega oddelka United Nations Information Office. V njegovi redakciji bo izdala Kalifornijska univerza knjigo o Jugoslaviji. Mirkovič je stalno pisal članke za jugoslovanski demokratični tisk. Ko je bd z odlokom Pu-rlčeve vlade ru/.puščen Jugoslovanski informacijski center in ustavljeno delo za ekonomsko rekonstrukcijo Jugoslavije, se je Mirkovič juvil v umoriŠko armado in je službo takoj nusto-bil. Namenjen je bil zu Intelektualno delo ln uk^ijo, todu zahteval je direktno vojno akcijo. Ko je streljal na nemško letalo, ki je letelo zelo nizko, je bil 2. maja ubit nekje v Jugoslaviji. Vpogled v bodočo Jugoslavijo London. (ONA).—Kot se je tukaj Izvedelo, je general Dušan Rimovič, junak belgrujskegu'un-tinacističnega državpegu udara, izdelal program za Jugoslavijo /. 32 točkami, ki gu je dul major-gcnerulu Vludimlrju Velebitu, da Ka bo maršal Tito pregledal. Centril Simovlf Je podal načrt generulu Velebitu predno Je ta odpotoval potem, ko Je uspešno zaključil svojo vojaško misijo za Voditelja jugoslovanskih partizanov. NoČrt sploh ne omenja kraljevine, nuglušujoč, du mora "nuj-višji zakon biti volja naroda," kar nekateri opazovalci razlagajo kot potrditev Titovega nazora, da bo ljudstvo odločilo o obliki bodoče vladne oblike. Načrt predvideva tri dobe v Jugoslovanski obnovi. Osvobodilna borba se ho nadaljevala v pivi dobi, edinost mora biti do-se/en u in vse krivice storjene tl-.vlirn, ki se borijo proti so vraž ndvii, morajo biti popravljene. Druga doba bo prehodna doba, v kateri bodo vsi deli dežele osvobojeni in reakcionarni elementi, ki so odgovorni zu jugoslovansko propast, odstranjeni. Tretja doba bo organiziranje miru v soglasju s potrebami narodu pod vlado, ki bo nadzirana od ljudstva in ki bo izvajala najboljše socialne reforme. Cjeneral Slrnovič, ki Je preteklega februarja prekinil dveletni molk h po/ivom preko rudia, nuj m* val borci proti sovružniku /diužijo i »od vodstvom maršalu Tita, je zaključil s po/Jvom vsem, ki so pripravljeni "nesebično služiti narodu", ne živeti v preteklosti, gledati v bodočnost In po AmerUke čet* gred« moet v bi i* »ni f orni Je. Italija. Norveihi uporniki Stockholm (ON) Nofvešk« uporniško gibanje se razvija v pred delavskim (»opisom, In kvizlinšklmi in agenti, Hii/u (ifrithusu in Askima Je najaktivnejšo dobo «kI začetka |»(|o rs/atreljenlh Več železnilkill nemške okupacije In vod-1 nuistov Zaradi t,uls»luže Jt bilo stVfim Itsbs generola JCuefihow- j ptekinjeno delo v veliki elek* eija prebsja situacija na Norve-1 trerni bll/u Trondheims. l'« k« ni hitro v pravo krizo. 1 dovanu Je btlu tovsrnu zu tzde- ITp»olj divje razmah-j lovanje avtomobilskih ogrodij v Ilot oi fessu in nemški glavni »lan v Kautokeinu je bil na|M-den. Novicu ikI norveskeg« ptslze- ml v /adnjlb dnevih, 1'om Ime erte plot I delavskemu |»««plsu so vdi le v glavni stan /u mobilizacijo delavcev tn so odnesle ali ps uničile vse zapisnike treh I« t. J ineljsk« ks gibanju piuv», da so nikov ln sicer 21, TI In 23, ki KihtnbowerJeva navodila |*» rs bili ravno vpoklicani. Dtlavskr m.idl so bili napadeni v Oslu S.iodefjoidu, I4»»< orfoi ni in dlU gili mestih I/guba zapisnikom je Tesno otezkočila kvil?Hn4fce oblasti v delu /a sknvajo diju "(Mdla na rodovitna tla" in da n«* m- po*< bnih nulog, ki so bile fSMleljene. i oniCno lotili, PROSVETA MIHAIL ARCIBASEV S ANIN Poalovanll BUm Kralortc (Nadaljevanje) "Šali se!" je bolestno mislila Karsavina in v njej je hipoma postalo vse mrzlo od gorja in užaljenja. Zaslutila je, da se bo takoj zajokala in je z naporom stisnila ustnici, da .bi zadržala solze. Hitro je vstala in zamrmrala s spremenjenim glasom: "Neumnost!" "Jaz govorim resno!" je rekel Jurij že proti svoji volji, z nelepim glasom: "Jaz vas ljubim in lahko mi verjamete, da vas zelo strastno!" Karsavina je brez odgovora pobrala svoje knjige. "Čemu tako ... za kaj?" je mislila v otožno-sti in hipoma se je z grozo spomnil?, da se je izdala in da jo on prezira. Jurij ji je pobral knjigo, ki ji je padla. "Čas je iti domov . . ." je rekla tiho. Juriju je bilo mučno žal, da ona odhaja, obenem se mu je pa zazdelo, da bo to zelo originalno in lepo, daleč od vsake banalnosti. Zagonetno'je rekel: ^ "Na svidenje!" Ko mu je pa Karsavina ponudila roko, se je Jurij proti svoji volji nagnil in poljubil njeno mehko, toplo dlan, ki mu je milo in nežno dehtela v obraz. Karsavina mu je takoj s polglasnim krikom izmaknila roko. "Kaj delate!" Toda trenutni občutek, ki ga je dobil, ko se je dotaknil z ustnicami njenega mehkega, deviškega, skoro mrzlega telesa, je bil tako močan, da se je Juriju zavrtelo v glavi in da se je utegnil samo blaženo smehljati ter prisluhniti šumu njenih hitrih, oddaljujočih se korakov. Kmalu so zaškripala vratica in Jurij je nato prav tako se smehljaje odšel domov. Vse njegove moči so dihale čisti zrak in ves se je čutil močnega in srečnega. XXII. Toda v svoji sobi, ki je bila potem, ko je prišel iz prostrane in hladne lunine noči, zatohla in tesna kot ječa, je Jurij zopet začel misliti, da je življenje vseeno dolgočasno in da je vse to neznatno in banalno. ''Poljub sem utrgal! Kakšna sreča, kakšno junaštvo, bi si kdo mislil. Kako je to vredno mene in poetično: Mesečina, junak zapeljuje dekleta z ognjenimi besedami in s poljubi , . . FeJ, ostudno! V tej prokleti samoti človek niti ne opazi, kako počasi plesni." Ko jo,4ivcl Jurij v velikem mestu, je mislil, da mu je samo treba iti na deželo in se pogrez-niti v vsakdanje idilično kmečko življenje s svojim pravim, neizmišljenim delom, s svojimi polji, solncem in kmeti, pa bi potem življenje končno pridobilo pravi zmisel. Sedaj je pa mislil, če ne bi bilo te pustinje in če bi se preselil v prestolico, da bi potem zakipelo življenje na pravi poti. "V prestolici je hrušč, govorniki grmijo," je /amišljenega obraza in z nezavestnim patosom recitiral Jurij. Hipoma se je pa ujel, da je otroftko navdušen in je zamahnil z roko. "Sicer pa, kaj je iz tega . . . vseeno je! . . . Politika, znanost . . . vse to je ogromno samo ihI daleč, v idealu, v splošnem; življenje po-edinca je pa prav tako obrt kot vse drugo! Horbu! Titanski napori . . . da . . . Ampak dandanes je to nemogoče. No, dobro: Jaz bom • reimično trpel, se boril, napenjal svoje moči, kaj pa potem? Koncem koncev? Končna točka borbe leži zunaj mojega življenja. Prometcj je hotel dati ljudem ogenj in ga je dal, to je zmaga. Mi pa? Mi pa lahko samo iveri mečemo na ogenj, ki ga nismo ne prvi užgali ne zadnji ugasnili." Hipoma mu je šinila v glavo misel, da je to zato, ker je on Jurij, ne pa Prometej. Ta misel mu ni bila prijetna, vendar se je vseeno lotil z bolestnim samoljubjem: "Kakšen Prometej sem jaz! Pri meni preide vse takoj na osebno polje, jaz, jaz, jaz! ... Za mene, za mene! . . . Jaz sem prav tako slab in ničev, kot so vsi ti ljudje, ki jih resnično zaničujem!" Ta vzporedba mu je bila tako mučna, da se je zmedel in nekaj časa topo gledal predse ter si iskal opravičila. "Ne, jaz nisenrj to, kar so drugi!" se je oddahnil. "Že samo po tem ne, kar sedaj mislim . . . Rjazancev, Novikovi in Sanini ne morejo misliti o tem. Oni so daleč od tragičnega bičanja samega (tebe, oni so zadovoljni kot zmagoslavne svinje Zarathustrine! Pri njih je vse življenje v njihovem mikroskopično majhnem jazu in potem pa še mene okužujejo s svojo ostudnostjo . . . Kdor živi med volkovi, bo začel tudi tuliti po volčje. To je naravno!" Jurij je začel hoditi po sobi in ko je izpre-menil svoj položaj, so prešle njegove misli ha drug predmet, kot se to večkrat zgodi. "No, dobro . . . Tako je, ampak vseeno imam še veliko premisliti: Kakšne odnošaje imam s Karsavino? Ali jo ljubim ali ne, to je vseeno; kaj more priti iz tega? Ali bi bilo zame sreča, če bi se oženil ž njo ali se enostavno za nekaj časa zvezal? Da bi jo goljufal — to bi bil zločin, če jo pa ljubim, potem — no, dobro, dobila bo otroke," je v naglici mislil Jurij in rdel, "to seveda ni nič hudega, ampak vseeno me bo to za vedno vezalo in vzelo mi bo vso svobodo! Družinska sreča in tako dalje je meščanska sreča in veselje. Ne, to ni zame!" "Eden, dva, tri . . ." je v mislih štel Jurij in mehanično skušal stopiti tako, da bi z vsakim korakom prestopil dve deski. "Če bi za gotovo vedel, da ne bo imela otrok ... Ali pa če bi mogel svoje otroke tako vzljubiti, da bi jim daroval življenje ... Ne, to je tudi ostudno Saj bo tydi Rjazancev ljubil svojo otročad, y čem se bova pa potem razločevala? Živeti ali žrtvovati! To je pravo življenje! Da ... Pa komu žrtvovati? Kako? . . . Naj se vržem na katerokoli pot in naj si zadam kakršenkoli cilj, ampak kje je oni čisti in brezdvpmni ideal, ki ne bi bilo škoda zanj umreti? . v. Da, nisem * slab Jaz, ampak življenje ni vredno ^rtev in ljubezni. Če je pa tako, potem se pa tudi živeti ne izplača!" To sklepanje s tem zaključkom pa ni še nikdar prišlo tako Jasno v Jurijeve možgane. Na njegovi mizi je vedno ležal samokres in sedaj je lesketaje se s svojimi poliranimi deli prišel Jurij pred oči vsakokrat, kadar je prišel do mize in se obrnil. Jurij ga je prijel in ga pozorno ogledal. Samokres je bil nabasan. Jurij je prijel za petelina in nastavil samokres na sence. "Tako," si je mislil: "Ena — in vse bo končano! Ali se je ustreliti neumno ali pametno? Samomor je malodušnost . . . torej sem malo-dušen!" v Previden dotik z mrzlim železom na vroče sence mu je bil prijeten in obenem strašen. . "Pa Karsavina?" je nezavedno Šinilo Juriju skozi glavo; "torej ne bo moja in jaz prepuščam to meni mogoče uživanje drugim?" (Dalje prihodnjič.) t AS JAP PLANE DIED NEAR TRUK Iz tretjega carstva VValtcr Schčnstedt Sodobna m-mika mh-IuIhu knji-frviHMt, kolikor M> jf Jr tlAllo I/ ogromnega koncentracijskega lahn-riilM. ki immI napis: DruUchca H«-h h. v inoaemstvo, )c poavclena vu pro-tl(nll»toV»krmU IhiJu. Kairu (iu)ImiI)-Aih romanov, ki rtum opisuje ranite-re v NrmtiJI poti faAunmm. je S« honstedtov tontun "Auf der Klurht emrhoaarn" (Na begu ustreljen). 1'lialelj num v njem opisuje, kako mi narodni mm lallfttl ogo|)iifu|i Mirto-#lce. ki m» drr vrle ru njimi. dul)e ilegalno drlo neuklonljivih delavcev marksistov, življenje v koncentracijskih tal>orittlh in pO NA-kn-»arniih CUvm junuk tomana jr mladi Al lir rt. prvotno navduSen na-rodni socialist. Man SA. ki pričakuje od fuhreija. da »*> ureanjčll nemški aortalitem. ki pa kontno »potna prevaro m ar pudiuti tajnemu de. lavftkrmu gibanju. Hlrdl nrkaj od-lomkov ii t« ga t omana —Opomba urednUlva. 1 Pri htini f>rctgkavi Člana SA Albert in Martin sta preiskovala stanovanje mla-drga matksista Henrika Iloitfi-r-Ja. Z njima Jr bil postaven m-virski strainik, ki je samo pi». M*tvoval preiskavi, ne da bi tudi sam preiskoval. Henrikov« mati ni mogla doumeti, kaj sc v .stanovanju do- gaja, saj njenega fanta vendar ni bilo doma! Mladiča sta brskala po njenem perilu in razmetala vse. Protestirala je neodločno. "Saj je funt vendar v vaših rokah! Saj ste ga ranili s strelom! Ne zmetajta mi vsega iz omare! Vse mi h«*tu zmečkala. Gospod stražnik, ali je kaj takega sploh dovoljeno?" "Je hi dovoljeno, le pomirite se, tukoj bosta gotova." Martin se je vzravnal, v obraz je zardel, stopil k ženi in dejal: "Gospa Ilorger, vaš sin je aplošnosti škodljiv element. Iz-blti mu morati* njegove misli iz glave, saj ste končno njegova mati. Tu iz|K>lnJujemo samo našo dolžnost, ljuba gospa, našo dolžnost do Nemčije. Končno mora vendar enkrat postati bolje, to boste vendar uvideli, kaj ne?" Zona gu je neverno pogledala, čudila m- je mehkobi v njegovem gla.su, vendar besedam mladega moža nI vrtjtfa, "Čemu siv ga ranili?!" jc nenadoma zakričala "Moj fant je vendar žrtvoval vse, da bi postalo bolje Zmeraj je tekal okoli, nikoli ga ni bilo doma. Saj ga skoraj ntaem Več videla. Nič ni imel od življenje, prav irtf. Hen- rik Je prav dober fant. To bom že vedela, saj sem vendar nje gova mati. Henrik sc jc zmeraj boril za reveže." "Mi se borimo za revne, mi se borimo, da postane v Nemčiji drugače," je rekel Martin. Ted«j je stopila žena k njemu. Stegnila je proti nJemu roke. skrivljene, koščene, trde roke z uvelo kožo: "Kaj niso te roke revne, he? Kar poglejte, kar oglejte si jih! In vi — da ste za revne? Moj bog, čemu pa ste potem tu, tu pri meni ubogi, stari ženi?!" Martin Je stopil za korak nazaj. Grobo je nameraval prekiniti pogovor, žena ga Je motila pri delu, tedaj pa je videl, da mu je Albert odkimal. Stražnik Jc sedel na stolu in buljil dozdevno nebrižno v tla. Albert je ženi odvrnil: "Iščemo orožje. Vaš sin je imel orožje, to natanko vemo, posest oroi°ja p« je prepovedana. Zato pa moramo iskati. Danes Je drugačna revolucija kakor leta 1918, sedaj pometamo s zločinci, ki so upropastili naš narod Hišno preiskavo bomo kar hitro končali, če nam po-veste, kje ga je skril" "Skril? Henrik ni ntfeaar skul, to vam že lahko povem!, v—"-rt svojstvene, skoro, modrikaste barve brez bleska. Bil je neki odvetnik, ki je večkrat nastopal v procesih proti narodnim socialistom. "Kaj si prav za prav," ga je vprašal Albert, "socialni demokrat ali komunist." (Dalje prihodnjič.) Razni mali oglasi POTREBUJEMO LIKARTCT »končavanje srajc. Dobra* ni J? Windsor Pk. Laundry, 2649 E 75thJ MARGARET ETTER CRECHeTT prodaja ostankov blaga. 8 iUnna 1027 N. State St. Odprto ob ^t traj. Prinesite s seboj vrečico. r MNTASriC AS A MATM-OAMC1 wese these lasteecondb of a Japanese j torpedo plane whlch, like a moth dra wn to the flame, fiew in to be killed bj one of our alrcraft carriers near Trak late in April. Hit before it eould launch its torpedo, the plane swept upward, drawing a smoke spiral hlfh over the Pacific (top), and thea plunged back to meet its doora (bottom) in a crackling scene of ioamlng water and fiery fumes. ~~ i are offldal U. 8. Navy photos. Saj bom vendar najbolje vedela. Nikoli ni imel orožja. Nekoč je nekoga izmed vas s hišnim ključem udaril po obrazu, toda tedaj je bila pravica na njegovi strani, ljudje so videli, da so ga vaši napadli. Ko se vrne, bo že govoril z vami, spoznali boste, da ima prav. Saj je vse, prav vse žrtvoval, da bi se boril proti tistim, ki so, kakor pravite, uproprastili naš narod." ,, Stražnik je postal nestrpen. Snel je čabo z glave in si pogla-dil lase nazaj. Videl je, kako jezno je Martin Amižal in dregnil Alberta, qaj se požuri. Toda Albert se ni dal zmotiti in jq nadaljeval: , "Vidite, vašega sina in njegove sodruge so Judje kupili, toda fantje tega večinoma ne vedo. Nameravali so uničiti vse in potem udariti. To smo pa preprečili. Zažgali so parlament, nameravali so zastrupiti vodovod, samo da bi narod zmešali. Taka je ta reč." "Naš vodovod?" je vprašala žena. "Vodovod? Tega pač sami ne verjamete, gospod! Po tem bi vsi poginili. Česa vsega ne pripovedujete, mladi mož! Henrikovi tovariši so vsi pošteni delavci, ti bi kaj takega ne nanpravili, tudi jih ni nihče kupil, kar poglejte si jih, kako morajo živeti. Neumnosti govorite, nič drugega kakor neumnosti. Preitrašiti me hočfttc, to jc vse. Moj sin nima orožja!" Stražnik je vstal in rekel glas no in službeno: i "Sedaj1 pa tiho! Ne motite ljudi pri delu! Motata že enkrat konja ti, vso noč smo že na nogah* 2ena je sedla na pruko in strmela v stražnika. V njenih žalostnih occh so bile solze. "Kaj so tile gospodje sedaj tudi policija," Je končno povprašala. "Da. tudi." Pri Henriku Borgerju niso našli orožja; molče so odšli v naslednje stanovanje v neki stari hiši na Samostanski cesti. V SA kasarni Wcnn drr Sturmsoldat i na Feuer «eht. Ja dann hat cr frohen Mut, denn wenn daa Judrnblut vom Mrsarr npriUrt. dann gehU noch mal ao gut (Kadar «rr vojak SA v ogenj, tedaj Je veselega srca. kajti, če briagfl od nota todovska krt. se nam godi Ae bolje ) (Himna nerednih aocialiatov ) Nekoga dne v zadetku marca je imel Albert flužbo v pisarni standarte na JudovKki cesti 50. Spomnil se je nekega dogodka is vzhodnega okraja Lichterfel-da: napadli ao neko delavsko godbo, ki je bila v železniškem kupeju. Stal jt nato t okrvavljeno lopato n* j>rogi, ko pristo- pi k njemu nekdo od berlinskega vodstva S A in mu reče: "Svojo dolžnost ste dobro izvršili! Vaša lopata je dokaz, kako mora nemški mladenič ravnati s sovražniki nacije. V imenu vodstva vam izrekam svoje najvišje priznanje." V sobi za pisarno je sedelo nekaj ujetnikov, ki še niso bili zaslišani. Čakali so molče, kajti gpvoriti jim je bilo prepoveda-no,,, Malega Juda na koncu klopi je Albert že nekje videl. Kadar je prišel mimo član SA, je plašno pobesil oči k rokam in stisnil ramena. Albert ga je prepoznal po dekliškem obrazu. Njegov okrvavljen nos se je zdel velik, ustnice so mu bile "BUS BO V S" STALNO DELO DOBRO DELOVNO STANJE Dobra plača—pridite še danes! Oglasite se v "Timekeeper's office." Edgeivater Beach Hotel 5349 Sheridan Road PONEDELJEK. 5. JTTMt^ Razni mali ogla»i SLUŽKINJA—splošno domače in kuhanje. Mala družinu-d0br, plača. Lake Geneva za čn-z polet, Juniper 6798. P etJO DEKLETA za tovarniško delo. Izkušenost ni potrebna. Dobra plača. "Time and a half" za nadurno delo. J. B. CARROLL HAT CO 65 E. South Water St.f Room l5oi CHICAGO V Proavetl so dnevna ne in delavske vesti. A.'l jii citate vaak dan? NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Po sklapu 12. redna konvencij« se lahko naroči na list Pro«Y«t0 in prišteje eden, dva, trt štiri ali pet članov is ene druiine k t ni ntroč-ninL List Prosveta stane sa vse enako, sa člane ali nečlana $6 00 u eno letno naročnino. Ker pa člani ie plačajo pri asesmentu $1.20 u tednik, se jim to prišteje k naročnini. Torej sedaj ni vsroka. raci da je lisi predrag sa člane SNPJ. Ust Prosveta je vaša lastnini b gotovo je v vsaki drušml nekdo. Jkl bi rad čital list vsak dan. Pojasnilo:—Vselej kakor hftgcrkftcri teh članov preneha biti član SNPJ, ali če se preseli proč etfthtičlne in bo zahteval sam svoj list tednik, bode moral tisti olan iz €etične družine, ki je tako skupno naročena na dnevnik Pfasveto, to takoj naznaniti upravništvu lista, in obenem doplačati dbgjaio vijbtb listu Prosveta. Ako tega ne stori, tedaj mora jipravnlijewo zitfzan <~ * v n— «-*-- »—reta jei; .. datum za to vsoto naročniku. Cena listu Pi Za Zdrui. driave tt Kanado 96.0» 1 tednik ia._____________________4.10 2 tednika in....................3.N 3 tednike in..................... 2.40 4 tednike in ___________________ 1.20 5 tednikov in.................. nič ■f' , Za Chicago in okolico Je tednik in... J______ 2 tednika in........... 3 tednike in_________ 4 tednike in............ 5 tednikov in...~..... Za Evropo Je........................$9.00 $7.50 6.30 ... 5.10 ... 3.90 ... J.70 ... 1.50 Izpolnite spodnji kupon, priložite potrebno vsoto danarja ali Money Order v pismu in si naročite Prosveto, list ki Je vaša lastnina. PROSVETA, SNPJ, 2857 So. Lawndale Ave. Chicago 23, I1L Priloženo pošiljam naročnino sa list Prosveto vsoto $........... !. Ime...........................................................ČL društva št................. Naslov ------------------------------------------------------------------------------------- Ustavite tednik in ga pripišite k moji naročnini od slsdatlh članov moje dtuiinei 2........................ . r ( 3. ......................... 4. ...................... 5. ____________________ Mesto..................... Nov naročnik □ ČL društva št. .—ČL društva št.________ ......Čl. društva št---------- .ČL društva ŠL. »4 --------------- Država. Star naročnik □ ON THI HOME FRONT* TOO! THtt " 1X1 k bi» I** ^r h ao modi mor« pcmer be-' JL fom kave Keea wala ■SeMsAthhipiriceiA nmr W«r doo. in anT prrrkm. 4rin. Ih, Bom percheacs/ Iverjr bood yoo iob U fot to d*gt 5™wm man ^^/^/-BUVMORETHAIIBEFOREI^BiP^ SLOVENE NATIONAL BENEFIT S0CIETY 2S57 5« S. Lawndale Ave. Chicago 23. 111. ' TMa la ae »Ukui V. S Tnmmrj let UM