Glasilo Jugoslovanskega obrtništva Dravske banovine
Lastnik: Poveijeništvo za izdajo lista „Obrtnik" Uprava : Ljubljana, Cesta 29./X. št. 19 (Marn Josip). Naročnina znaša: za celo leto .... 30'—Din
za pol leta.............15'— „
posamezna številka . .	1'50 „
V slogi in edinstvu vsega Jugoslovanskega obrtništva ie uspeh!
Uredništvo: Ljubljana, Borštnikov trg 1. — Odgovorni urednik Mihelčič Ivan. — Rokopisov ne vračamo. — Nefrankiranih dopisov ne sprejemamo. — Oglase zaračunamo po ceniku. — Ponatis člankov dovoljen le z dovoljenjem uredništva.
Leto VI.	Ljubljana, dne 6. septembra 1937.	Štev. 9
Svoji k
V zadnjem času zopet često slišimo naglašati krilatico „Svoji k svojim'1, katera je bila svoj čas parola za kupovanje prvenstveno slovenskih izdelkov in podpiranje slovenskih kulturnih organizacij za ohranitev Slovenstva potom šolstva, društev itd. Posebno pa so to uporabljali slovenski gospodarski krogi in je inteligenca ter časopisje dosledno za slovenske gospodarske naprave in ustanove propagiralo načelo kot naglašeno. To je bilo posebno važno v narodno ogroženih krajih in pod drugimi razmerami, ko se je bil bolj med vsiljivim tujcem na naši zemlji in domačini nujno potrebno, saj se je baš na ta način v nekaterih že zelo ogroženih krajih ohranila že marsikatera kmetija pa tudi druga važna pridobitev, posebno pa še naš živelj, ki je mnogokrat za majhne denarce in male usluge tujca podlegel, in se Slovenstvu odtujil.
Danes so razmere povsem drugačne v osvobojeni domovini, ko ne gre več za to, v taki meri, kot nekdaj, da bi veljalo to načelo narodnim nasprotnikom, temveč velja to za rabo in kupovanje domačih izdelkov ter podpiranje domačih gospodarskih socijalnih in drugih sličnih ustanov ter industrije, trgovine in obrti. Za uspešno izvedbo vsega tega nam služi predvsem dobro izvedena reklama predpogoj vsega pa je kvaliteta, kakor tudi vsestranska postrežba. Baš sedaj se vrše v vseh treh narodnih prestolnicah naše države sejmi, tako v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. Na vseh je izloženo najraznovrst-nejše blago, izdelki industrije, obrti, poljedelstva, kakor tudi drugih sporednih kulturnih in socijalnih podjetij ter ustanov. Veliko stvari je razstavljenih, toda na prvi utah opazimo, da prednjačijo tujezemski produkti, k čemer tudi mnogo k uspehom Pripomore njihova pisana, pa tudi živa in govorjena reklama. Tako se godi iz leta v leto, da ima človek vtis, kakor da je prišel na tujezemski bazar. Prireditelji takih velikih razstav pač menda ne pomišljajo na nacijonalni moment, da se lahko ob brezbrižnosti zopet polagoma uvaja v našo nacijonalno državo pod firmo vedno vsiljivih tujcev ko gre za prodajo produktov kurz naših narodnih nasprotnikov in zajema vedno večji obseg.
Prav je, da tujezemci pri nas razstavljajo in pri nas razpečavajo izdelke, ki jih mi ne proizvajamo, toda dolžnost pa je, da nam prodajalec postreže v našem jeziku, kjer hoče tudi plasirati svoje izdelke, tako pa ob naši mlačnosti vedno bolj pozabljamo na svojo narodnost in se nam še lepo zdi, če moremo tujcu ustreči z besedami njegovega jezika. Vse to gledamo in se nam zdi, da sami sebe prodajamo, mesto da bi pravilno gledali na naš narodni ponos, pri tem pa v nemali meri na gospodarski ponos. Saj moramo žal ugo-
svojim
toviti, da naša nakupovalna publika niti ne pogreša na sedanjih razstavah obrtniških izdelkov, ki so jedro narodne gospodarske samostojnosti in iz katerih so se tudi razvili v teku časa sem izdelki naše domače industrije. Vsega tega pogrešamo in vzrok kaj hitro ugotovimo, zakaj ni na razstavah udeležen obrtnik tako, kot bi si to želel. Nikogar ni, ki bi ne hotel svoje izdelke razstaviti, toda stroški udeležbe in režija so glavni vzrok, ki onemogočajo udeležbo obrtniškim strokam na razstavah velikega obsega — sejmih, kjer bi brez dvoma številne stroke svoje priznane izdelke mogle uveljaviti, tako pa se dogaja, da tujezemski manjvredni ter celo dražji izdelki polnijo naš trg, naše narodno kupujoče občinstvo pa pozablja na domačega producenta - obrtnika ter tudi pozablja, da s tem veliko greši v svojo škodo in škodo narodnega imetja.
To ugotavljamo ob letošnjih sejmih, iz česar prihajamo do zaključka, da je treba merodajnim činiteljem posvetiti več pažnje obrtniku in mu omogočiti ob malih režijskih stroških udeležbo na sejmih, saj je vprav škoda, da na dobro posečenih in priznanih sejmih pogrešamo gotove specijalne obrtniške izdelke, s čemer izgublja prireditev velesejma samo na pestrosti in popolnosti. V to smer je treba obrniti pravilno in informirati kupujoče občinstvo ter ga stalno opozarjati, naj ne pozablja na izdelke domačih obrtniških rok, vsled česar naj kupuje obrtniške izdelke in podpre naš produktivni obrtniški stan. Merodajni činitelji pa naj z umestnimi odredbami in materijelno pomočjo omogočijo obrtniku in njegovim izdelkom pot na vsa tržišča in rabo tega.
Na letošnji pariški svetovni razstavi so se na pr. postavili prav bratje Hrvatje s svojimi obrtniškimi izdelki v posebnem paviljonu in so z lastnimi sredstvi brez tuje pomoči tudi organizacijo razstave izvedli, kar se jim bo sigurno izplačalo, ker svetovno razvajena publika naroča 'izdelke Hrvatskih obrtniških rok, se o istih
TEHNIČNA PISARNA
IN6. OGNJESLAV BORŠTNAR
poobl. strojni inž. in zapr. sod. izvedenec
LJUBLJANA, PRAŽAKOVA 8
izvršuje
projekte in načrte strojev in strojnih naprav, proračune, cenitve, nadzorstva in tehnična posredovanja pri nabavi in prodaji strojev daje
tehnične nasvete, strokovna in izvedeniška mnenja.
pohvalno izraža in imajo mnogo interesentov.
„Svoji k svojim" mora postati parola poleg „Kupuj domače blago" za vsakega, ki hoče sebi in svoji domovini dobro v zadovoljstvo vseh. Pozabiti pa ne smemo, kar je škodljivo, da se poslednji čas zlorablja parolo po političnih vidikih opredelitve posameznikov - gospodarstvenikov se jih bojkotira, kar je v celoti škodljivo narodnemu gospodarstvu. Dosledno to izvajajo nekatere politične stranke, ki gredo v izvedbi svoje strankarske zagrizenosti tako daleč, da marsikomu pretijo uničiti vso njegovo eksistenco, pa jih ni tega sram niti javno izvajati. Gotovo je to kvarno in moramo tak način propagande najodločneje obsoditi tudi iz splošnega narodnega in državnega stališča. Pri vsem tem pa se moramo prav obrtniki z dneva v dan zopet naučiti, ko se stvar na opisani način na nas samih preizkuša, da je skrajni čas, da tudi mi nismo nepripravljeni in da strnemo svoje vrste v obrambo svojih interesov gospodarskih in socijalnih, da nas ne bodo politične stranke tudi gospodarsko ugonabljale, prav tako pa tudi ne smemo biti brezbrižni mi sami, komu oddajamo naročila v izvršitev. Cesto grešimo, ko oddajamo sami svoja naročila v izvršitev med samimi seboj, tako da smo nezadovoljni in celo ljudem, ki imajo navado blatiti nekoga, ko pa gre za delo, se mu na vse mogoče načine vsilijo in tudi pošteno dobijo plačano. Tudi mi moramo biti previdni, kajti naša neprevidnost je često ona, ko v svoji pre-dobrohotnosti podpiramo sebi v škodo naše nasprotnike, celo nasprotnike našega pokreta in ti znajo prav dobro izkoristiti to dejstvo, zato pa je poslednji čas, da se pravilno zavedamo gesla ,',Svoji k svojim", ki se mora najpreje uveljaviti med nami samimi, to se pravi prvo oddajam svoja naročila in izvršitev del onemu, ki mene podpira in podpira naš pokret, ne pa nasprotnikom, kar si moramo dobro zapomniti, kajti le tako si bodo tudi dobri prijatelji in res ljuliko iz naših vrst izkoreninili, kar sedaj često grešimo in je skrajni čas praktično izvesti geslo: „Svoji k svojim!"
0 edinstvu dela in akcije obrtniškega pokreta v naši državi
Ponovno je bilo že naglašeno vprašanje edinstvenega nastopanja in potreba enotne akcije vsega obrtništva naše države za interese vsega obrtništva. Tozadevno je bilo govora tudi na letošnjem kongresu Glavnega zemaljskega Saveza zanatliskih udruženja kraljevine Jugoslavije v Beogradu.
Pod naslovom „Najlakši put za stvaranje jedinstva rada 1 akcije zanatliskog pokreta u naši zemlji" je izšel v številki 30. „Zanatlije" članek, kjer pisec članka obravnava to vprašanje, in poziva, naj se stvar javno razpravlja. „Obrtnički Vjesnik" iz Zagreba v štev. 34. v članku pod ena-
AGA-RUŠE
sdruSene Jugoslavenske tvornice acetilena In oKslgena d. d.. Rute
priporočajo svoje prvovrstne izdelke:
Kisik (99-6%)
Dissous - plin
(stisnjen in raztopljen acetilen v jeklenih valjih)
Aparati in pemeini materija!
za autogeno varenje vseh kovin. Bogato ilustriran cenik s podrobnimi navodili pošljemo na zahtevo brezplačno. Interesenti se lahko vsak čas udeleže brezplačnega varilnega tečaja v Rušah.
kim naslovom izvaja na poziv ter tudi člankar navaja deloma koristne in potrebne, oziroma dobre strani, pa tudi slabe strani ene same centralne na centralistični osnovi zgrajene organizacije, kot vrhovnega predstavnika vsega jugoslovanskega obrtništva.
Že večkrat, kot uvodoma povedano, je bilo to vprašanje na dnevnem redu in tudi Jugoslovansko obrtništvo Dravske banovine organizirano v Društvu jugoslovanskih obrtnikov je na Kongresu v „Unionu** leta 1934. v Ljubljani jasno in odrejeno 'predložilo osnutek za ustvaritev centralnega predstavništva obrtništva naše države. Ker pa iz izvajanj v obeh omenjenih časopisih posnemamo, da kljub dolgoletnemu sodelovanju še vedno tovariši Hrvatje in pa tovariši Srbi ne poznajo prav naših domačih slovenskih obrtniških razmer in organizacij, moramo tudi mi svoj doprinos k stvari in postavljenem vprašanju načelno postaviti s potrebnimi pojasnili in ugotovitvami.
Tendenca člankarja v „Zanatliji** je, naj bi se ustanovila Državna Zveza obrtniških organizacij kraljevine Jugoslavije, katere naloga naj bi bila, da bi vse dbstoječe obrtniške Zveze vstopile v ta Savez po svojih likvidacijah. Zemaljski Savez je tozadevno organizacijo v šestih banovinah že izvedel, med tem ko so razmere v Zagrebu in Ljubljani nespremenjene ter je obstoječe Zveze Savez v Beogradu priznal za svoje podzveze. Dalje posnemamo, da je na kongresu v Beogradu letos na predlog delegata ljubljanske Zveze (g. Iglič Fran, krojaški mojster, delegat Rebekove zveze) sprejel predlog, ki nalaga dolžnost novi upravi Zemaljskega Saveza naj izvede združitev vseh Zvez v eno telo, itd. itd. Končno se povdarja, da med Savezom v Beogradu in Podsavezi v Zagrebu in Ljubljani ne obstoje nobene idejne, interesne in stanovske razlike, kakor tudi ne nobene zapreke za združitev Zvez, če je dobra volja in globoka zavest.
Pozvani se smatramo tudi na poziv dati mišljenje, kakor ga je že Zagreb dal za Hrvatsko obrtništvo, združeno v SHO, mi pa hočemo k vprašanju izjaviti naše stališče, da se čuje tudi mišljenje Ljubljane in onega dela slovenskega obrtništva, ki predstavlja večino, čeprav trenotno združeno okrog našega glasila, ker so pač razmere v Sloveniji za obrtništvo dirigirane po političnih vidikih in ni obrtniška volja in udejstvo^ vanje danes pri nas tako prikazana, kakor je dejansko na Hrvatskern in v Srbiji, kjer prihaja obrtnikova volja resnično do svobodnega izražanja in udejstvovanja v obrtniških organizacijah.
V Ljubljani ne obstoja že od leta 1931. sem Zveza obrtnih zadrug, ki je bila fakultativna, toda radi odločnega zastopanja za interese obrtništva in za samostojno Obrtniško zbornico, razpuščena. Prav taka Zveza je bila tudi v Mariboru. Na mesto teh prostovoljnih Zvez obrtnih zadrug (današnjih Združenj) je Zbornica za TOI v Ljubljani prisilno izvedla Okrožne odbore obrtniških združenj, ki pa jih je obrtništvo letos po svobodni volji in po edino pristojnih delegatih združenj sklenilo ukiniti. Poleg teh organizacij in po razpustu Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani pa je bilo ustanovljeno leta 1932. Društvo jugoslovanskih obrtnikov kot prostovoljna obrtniška organizacija, ki je dejansko tudi izvedlo organizacijo obrtništva v skoro 50 krajih po vzorcu Saveza hrvatskih obrtnika. Obrtništvo je v vseh važnejših centrih bilo organizirano v DJO ne glede na svoje svetovno nazorno politično prepričanje, vsled česar je tudi organizacija uspela. Vse to pa seveda ni bilo všeč ne eni, ne drugi politični stranki v Sloveniji, ki je delila oblast, zato je brez pravih razlogov in brez predhodnih ugotovitev sledil razpust te močne organizacije pred samimi volitvami v Zbornico za TOI v Ljubljani leta 1936. iz razumljivih razlogov, ker se je samostojno misleče obrtništvo podalo pod firmo DJO v volitve proti združenim skupinam obrtnikov JRZ in JNS. Tako je dejansko stanje in večina obrtništva se radi takega postopanja seveda ni mogla vdinjati novo ustanovljeni organizaciji Društva slovenskih obrtnikov, prav tako pa tudi ne Rebekovi Zvezi
obrtnih društev, katera sploh ni bila nikdar ničesar pomenila, razen v kolikor je privesek stranke JNS. Iz prednjega je torej jasno razvidno, da nima od danes obstoječih in dovoljenih organizacij — prostovoljnih nobena pravice zastopati večino slovenskega obrtništva, ker nima nobena legitimacije za to v kolikor pa ima vsaka svoj naslov in pravico do življenja je to samo plod političnega sporazuma. Večina obrtništva pa je še danes ne glede na svoje politično prepričanje na liniji Društva jugoslovanskih obrtnikov, za kar so dokaz glasovanja o ukinitvi Okrožnih odborov obrtniških združenj, kakor tudi Združenja, ki so osnovne edinice obrtniškega izživljanja in katerih vodstva so v ogromni večini skoraj izključno danes še bolj kot preje v rokah samostojno mislečega obrtništva DJO. Toliko smo smatrali potrebno zapisati ,da se bo tudi obrtništvo v drugih krajih naše države moglo prepričati o dejanskem stanju, za kar so jasni dokazi na dlani in ne sme nikogar motiti rezultat volitev v Obrtni odsek Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani leta 1936. Te volitve so baš pokazale, da imajo politične stranke interes imeti razdvojeno obrtništvo.
Mi jugoslovanski obrtniki smo v svojih organizacijah, ki so nam bile razpuščene dokazali dovolj našega dela na svojem področju, poleg tega pa tudi pozitivne rezultate dela v naših prisilnih obrtniških Združenjih do katerih ne sega moč političnih strank. Če nam se ni dalo v okviru obstoječe in za vse veljavne zakonodaje v svobodni Jugoslaviji možnosti in pravice svobodnega izražanja za naše zahteve in pravice, tedaj to ni naša krivda, če nismo še v celoti uspeli-, toda seme, ki je bilo vsajeno dobro raste, zato dobro razumemo kolikega pomena je vsaka samostojna pokrajinska organizacija. Popolnoma smo mi zadovoljni s stvarmi, ki smo jih sami ustvarili. Razumljivo pa je, da ne more biti zadovoljen nasprotnik obrtnika z uspehi obrtniške organizacije, posebno še, če ta v celoti izpoveduje borbo političnim strankam, vsled česar smo mogli tudi mi jugoslovanski obrtniki Dravske banovine doseči sedaj to, kar nismo pričakovali, da se nam je razpustilo prvo nepolitično in največje slovensko prostovoljno obrtniško organizacijo.
Pred takim dejstvom se torej nahajamo slovenski obrtniki do vprašanja enotne akcije vsega obrtništva in pokreta v državi. Stojimo na stališču, da je potrebno prvenstveno izvesti depolitizacijo dosledno v vseh obrtniških organizacijah v vseh posameznih pokrajinah ter po obstoječih zakonih zasigurati prostovoljnim obrtniškim organizacijam obstoj. To so osnove ,na katerih mora sloneti vsaka zdrava organizacija in šele ureditev prilik v posameznih krajih z enotnimi organizacijami more biti vprašanje za nadaljnje delo v centralni obrtniški organizaciji. Mnogo smo sodelovali doslej, ne glede na centralno organizacijo, posebno pri novem obrtnem zakonu, kjer je glavna pogreška ta, da se je pustilo odprto vprašanje sistema Zbornic .čeprav bi bilo to že z zakonom v obrtniški prid z ustanovitvijo obrtniških Zbornic povsod urejeno, v kolikor se tozadevno morejo pohvaliti obrtniki v drugih krajih z rezultati dela obrtniških Zbornic, se žal Slovenci ne moremo, in baš v tem vprašanju so zopet igrali slovenski politiki nad obrtništvom glavno vlogo. Kolikor smo dosegli pozitivnih rezultatov za obrtništvo smo to izsilili in na svoje stroške, ker poklicne ustanove pri nas v Sloveniji so nam stale le malo ob strani. Tako moramo tudi danes nositi glavni delež dela na svojih ramah in plačati še posebej za svoje interese, čeprav so to splošni obrtniški interesi, ki bi jih morale storiti za nas naše od nas plačane in vzdrževane ustanove.
Potrebno nam je tesno in iskreno sodelovanje ter medsebojno zaupanje, kar vse pa mora sloneti in se privzgojiti, da bi mogli z resničnim zaupanjem sodelovati v vodstvu glavnih organizacij. Prepričani smo, da se bo moglo in moralo uspešneje izvesti podrobno in glavno delo v manjših organizacijah in tudi hitrejše, kakor pa v
event birokratski organizaciji, kar smo se dobro izučili doslej. Potrebno nam je enotno predstavništvo obrtništva, toda biti ne sme povezano in navezano vse na centralo, ker smo navajeni, da taka stvar često ohromi in ne da onega rezultata, kakor pa se v govorih idealno naglasa. Povdariti moramo, da bi se v pogledu večih pravic in izdej-stvovanja ugodnosti za obrtništvo lahko še več doseglo, če bi merodajni obrtniški krogi baš v Beogradu drugače hoteli razumevati obrtništvo ostalih krajev, zato pa moramo biti danes še tembolj oprezni, ter dobro premisliti kako naj izgleda naše centralno predstavništvo, ker želimo prvenstveno videti pozitivne rezultate dela tam, za vse obrtništvo kjer se danes, ne vemo iz kakih razlogov nujno forsira centralna organizacija. Slovenski obrtniki moramo jasno povedati, da je za nas še vedno glavna zahteva Obrtniška Zbornica saj vidimo, uspehe dela v vseh drugih pokrajinah, kjer smo tudi mi moralno s svojo borbo pripomogli do ustvaritve teh ustanov, velik napredek pa tudi uspehe in pojačano samozavest, ki je prvenstveno nujno potrebna podlaga za raz-govarjanje in ustvaritev močnih centralnih obrtniških predstavništev. Poleg obrtniške Zbornice pa je še veliko problemov, ki nas tišče, ker je Slovenija v posebnem priviligiranem političnem položaju, vsled česar obrtniki trpimo in zato tudi naši navidezni predstavniki obrtništva niso izraz obrtnikove volje.
Gotovo smo za sodelovanje in tesnejšo povezanost in smo tozadevno za osnovanje skupnega foruma v obliki urada, ki bi nas predstavljal pred oblastem in event .tudi na drugih mestih v katerem bi mogli skupno reševati vsa važnejša vprašanja skupnih interesov. Seveda pa bi morali preje zgraditi in ustanoviti enotno gledanje na vsa načelna vprašanja obrtniške bitnosti. Tako smo si zamislili že svoječasno naše centralno predstavništvo in tudi Savez hrvatskih obrtnikov stoji na tem stališču.
čas in prilike v katerih živimo pa je vprašanje zase ,če je oportuno sedaj govoriti in ustanoviti Savez na centralistični osnovi. Stojimo na stališču kot povedano, da je treba ustanoviti urad , ki naj nas predstavlja. Prilike med slovenskim obrtništvom pa so take. da večina obrtništva danes nima pravice po svojih predstavnikih oziroma ne more zastopati volje, ostali posamezniki pa, ki ribarijo v kalnem niso resni in iščejo zvez za svoje osebne koristi danes tukaj, jutri tam v škodo obrtništva. Vsled tega in vladajočih razmer med obrtništvom v Sloveniji povemo jasno in odločno, da v imenu večine slovenskega obrtništva izjavljamo in opozarjamo srbske in hrvatske tovariše naj se ne ozirajo na politične špekulante 12 obrtniških vrst, kajti kdor je včeraj po Vas v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani pljuval in Vaše delo ter pridobitve omalovaževal ni iskren, če danes to drugače izvaja in si ne upa doma javno govoriti in zastopati, kar morda v Beogradu. Mandat za predstavljanje večine slovenskega obrtništva ni imel tako zvani predstavnik slovenskih obrtnikov g. Iglič zato, ker ne predstavlja njegova Zveza z g. Rebekom na čelu niti dvajsetine slovenskega obrtništva, prav tako pa tudi nimajo nobenega mandata za predstavljanje obrtništva zastopniki društva slovenskih obrtnikov. Nato opozarjamo in nas bi prav veselilo, da bi se tovariši Hrvatje in Srbi potrudili med nas, da jim tudi na terenu dokažemo, kje je večina, katero se danes mehanično in umetno ovira, da ne bi slovenski obrtnik v svoji samozavesti in samostojnosti bil preveč odločen za svoje pravice.
Kakor smo bili vedno v najtežjih časih ob času razpustov in preganjanj ter sodnih razpravah, kaznih itd. moralno ob strani srbskega in hrvatskega obrtništva, tako smo še danes iskreno in odkrito kakršnega dela tudi želimo v dobro nas vseh, toda odklanjamo pa vsiljivce in vse ; one pri našem skupnem delu ,ki so že neštetokrat pogazili obrtniško zastavo ker koristolovcev ne smemo trpeti v svoji sredi, temveč samo idealnih, požrtvovalnih ter doslednih sodelavcev, ki morajo brezpogojno imeti iz rok obrtništva svobodno dan mandat za zastopanje.
Starostno zavarovanje delavcev stopi v veljavo dne 1. septembra t. L
Okrožni urad za zavarovanje delavcev ie v zvezi z uveljavljenjem starostnega zavarovanja izdal naslednji poziv:
Vse delodajalce in delavce obveščamo, da se prične s 1. septembrom 1937. izvajanje zavarovanja za onemoglost, starost in smrt. Delodajalce pozivamo, da vse zaposleno delavstvo prijavljajo pravočasno in s pravilniin zaslužkom. Kdor zaposluje po 8 3. zakona o zavarovanju delavcev temu zavarovanju podvržene osebe in te osebe do danes niso prijavljene, mora prijavo izvršiti takoj, najkasneje pa v roku 8 dni od dneva vstopa v delo. Če delavec ne bo prijavljen ali ne bo prijavljen s pravilnim zaslužkom, bo na stare dni a}1 pa v onemoglosti znatno prikrajšan na pokojnim.
Zaradi nekaj na ta način prihranjenih dinarjev pa delavcem ne smemo zniževati že itak skromnih starostnih in onemoglostnih rent.
Nadalje pozivamo vse delodajalce, naj točno in zanesljivo izpolnjujejo prijavnice za člana. Točni podatki bodo za novo zavarovanje izredno važni, kajti samo po teh podatkih se bo ugotavljala in priznavala pravica do rent in podpor zavarovancem odnosno svojcem. Ker se bodo priznavale take rente in podpore šele čez pet, deset ali še več let, bi imeli delavci zaradi netočnih in nepravilnih prijav in podatkov kasneje nepopravljivo škodo. Delavci sami naj se zanimajo, ali in kako so prijavljeni v zavarovanje.
Delodajalce in delavce prosimo, da se v lastnem interesu zanimajo za novo zavarovanje, da čitajo članke o tem zavarovanju, ki jih objavlja okrožni urad v svojem glasilu (^Delavsko zavarovanje") in v ostalih časopisih in da si zlasti vsakdo nabavi brošuro z naslovom „Zavarovanje za onemoglost, starost in smrt", ki jo je izdal Okrožni urad in stane 2 Din.
Na zavarovanju za onemoglost, starost in smrt morajo imeti prav poseben interes občine, podeželske in mestne, ker bo nosilec zavarovanja v bodoče nosil bremena starostne preskrbe delavcev. Dolžnost občin je, da s svojim vplivom in v svojem delokrogu podpirajo Okrožni urad pri praktičnem izvajanju zavarovanja.
Urad opozarja delodajalce, da bo od 1. septembra 1937 dalje vsako opustitev prijave v zavarovanje ali vsako nepravilno prijavo (nepravilen zaslužek, napačen dan nastopa dela etc), prijavil politični oblasti zaradi kaznovanja, kar do sedaj ni prakticiral.
Dolžnost kulturne Slovenije je, da vse stori, da niti en delavec na svojih plačah iz naslova zavarovanja za onemoglost, starost in smrt ne bo prikrajšan.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani.
Za vsakega obrtnika potrebna socijalna brošura
O novem zavarovanju nameščencev in delavcev za onemoglost, starost in smrt je pravni referent Okrožnega urada za zavarovanje delavcev g. Rudolf Smersu zbral potrebna glavna zakonita določila o tem zavarovanju v 46 strani obsegajoči brošurici.
Iz uvoda posnemamo podatke, ki so osnova za navedeno zavarovanje v nadaljnih V. poglavjih pa obravnava brošura podatke zavezanosti ali nezavezanosti ter kdo izvaja zavarovanje, dalje izvzetje od zavarovanja. V posebnem tabelaričnem izkazu navaja po mezdnih razredih prispevke, končno pa navaja brošura pravice do rent in kako si to kdo pridobi, kar je zopet razvidno iz urejenega tabelaričnega sestavka. V ilustracijo navaja tozadevno tudi nekaj primerov. Iz brošure je razvidno, da dobijo svojci zavarovancev tudi rente oziroma podpore po zavarovancu. Točno je navedeno kdaj se izplača ena ali druga vrsta zavarovanja in kdaj tudi izjemne podpore. Važna je ta brošura tudi za to, da si bo lahko vsak interesent iz nje brez kakih posebnih pojasnil dobil vse potrebne podatke brez nepotrebnega povpraševanja v uradih. Za delojemalce in delodajalce je ta brošura važna in je ne sme pogrešati noben obrat, kakor tudi ne strokovne organizacije, posebno pa obrtniška združenja in prostovoljne obrtniške organizacije.
Priporočamo nabavo te brošure najtopleje. Naročiti jo morete pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani in uradovih ekspoziturah. Cena je 2.— din. Brošura sama pa je važna po svojem bistvu in vsebini ter zopet prepotreben prispevek v socijalni zakonodaji več, brez katerega bi se lahko napačno interpretiralo navedeno zavarovanje, tako pa nam je prireditelj ustvaril na kratko potrebne informacije jasno in razumljivo.
■ Ker je stopilo to zavarovanje v veljavo s 1. septembrom t. 1. opozarjamo obrtnike naj sl vsak to brošuro nabavi, da bo lahko tudi po prejetju plačilnega naloga za mesec september ugotovil dejanski stan.
41. razstavna prireditev Ljubljanskega velesejma bo letošnji jesenski velesejem od 1. do 12. septembra. Jesenske prireditve „Ljubljana v jeseni" so redno dopolnilo ljubljanskemu spomladanskemu velesejmu industrijskega in obrtnega značaja. Letošnja jesenska prireditev bo zavzemala ves prostor ljubljanskega velesejma, ki obsega 40.000 m2, ter bo izredno zanimiva in pestra. Podala nam bo razstavo slovenskega novinarstva, etnografsko in misijonsko razstavo „Indija", umetnostno razstavo slovenskih likovnih umetnikov, razstavo „Materi za otroka", cvetlično razstavo, ki bo izpopolnjena z veliko razstavo eksotičnih ribic in metuljev, vzoren sadni vrt, razstavo malih živali, razstavo pernate in dlakaste div-
jadi naših gozdov v posebnem živalskem vrtu ter razstavo industrijskih in obrtnih proizvodov. Posebno bogato bo zastopano pohištvo in stanovanjska oprema, radio aparati, živila, izdelki male obrti, galanterija in tehnične novosti. Seveda bo razstavljeno še mnogo drugega in ni mogoče vsega našteti. Vse to bo treba pač videti. Jugoslovanski harmonikarji bodo tekmovali za prvenstvo Jugoslavije in prehodni pokal za leto 1937-38
v nedeljo 12. septembra. Razstavnemu prostoru bo priključeno tudi lepo zabavišče z raznimi atrakcijami, godbami in plesom, ter variete, kjer bodo nastopali artisti svetovnih odrov. Na odhodni postajni blagajni je treba kupiti celo vozno karto do Ljubljane in še rumeno železniško legitimacijo za 2 din. Na velesejmu se dobi vele-sejmsko legitimacijo in potrdilo o obisku, nakar ima obiskovalec brezplačen povratek.
Stanje zavarovanih nameščencev in delavcev v Jugoslaviji v Juniju leta 1937
V mesecu juniju 1937. je bilo zavarovanih v celi državi pri krajevnih organizacijah „Suzorja" za zavarovanje delavcev 713.835 delavcev in nameščencev (od tega 530.522 moških in 183.313 žensk). To število izkazuje porast napram številu zavarovanih članov v mesecu maju t. 1. in to za 20.862 članov ter porast napram številu članov v istem mesecu leta 1936. za 83.115 (70.403 moških in 12.712 žensk) več zaposlenih delavcev ali 13.18% (pri moških znaša ta porast 15.30%, a pri ženskah 7.45%.)
Industrijske skupine izkazujejo napram istemu mesecu lanskega leta največji absolutni porast zaposlenega delavstva pri gradnji železnic, cest, vodogradnje za 12.938 delavcev več, potem ono zaposleno pri gradnjah nad zemljo za 10.970 delavcev in ono zaposleno pri šumsko-žagarski industriji za 9772 delavcev več. V odstotkih izkazuje največji porast napram lanskemu letu delavstvo zaposleno pri gradnji železnic, cest, in vodogradnji za 49.40% in pri gradnji prevoznih sredstev za 36.37% delavcev več.
Navajamo nekaj industrijskih gospodarskih skupin, katere izkazujejo spodaj navedeni porast:
Absolutni porast V %
tekstilna industrija .... 7.177	13.72
industrija kamnov in zemlje	5.173	16.14
metalna in mašinska industrija 4.856	11.99
oblačilna industrija ....	3.683	11.92
lesna in rezbarska industrija	2.953	16.58
gradnja prevoznih sredstev	2.393	36.37
industrija tobaka................ 2.003	16.54
industrija kož in gume . .	1.434	32.13
privatni promet................. 1.295	16.21
Znižano zaposlenje se izkazuje samo pri po-poljedelstvu za 91 (2.74%) delavcev manj .
Napram številu zaposlenih delavcev v mesecu juniju 1935. se izkazuje porast za 128.705 več zaposlenih delavcev.
Napram številu zavarovanih članov v istem mesecu leta 1936. izkazuje največji absolutni porast zaposlenja Okrožni urad v Beogradu (14.760 zaposlenih delavcev več) v Ljubljani (za 11.563
in v Zagrebu 7.832). V odstotkih pa znaša največji porast v uradih v Banja Luki +28.26%, na Sušaku +23.91% in v Sarajevu +19.11%. Padec zavarovanih članov izkazuje Okrožni urad v Splitu za 1.060 (5.25%).
V mesecu juniju 1937. je znašalo število zavarovanih delavcev in nameščencev s stalnim dnevnim zaslužkom do 9.60 din (vajenci) 70.170, z zaslužkom preko 9.60—24 din 340.287, z zaslužkom preko 24—34 din 134.383, z zaslužkom preko 34—48 din 84.473, a z zaslužkom preko 48 din 84.522 članov.
Povprečni doseženi zaslužek znaša 22.73 din, ter izkazuje porast napram oni iz lanskega leta za 1.17 din, a napram oni iz prejšnjega meseca za 0.29 dinarjev.
Skupni doseženi zaslužek znaša 405.45 mil. dinarjev napram 388.82 milj. dinarjev v mesecu maju 1937., odnosno napram 339.89 milj. dinarjev v mesecu juniju 1936. Porast skupnega doseženega zaslužka napram istem mesecu lanskega leta iznaša v odstotkih 19.32%.
Podrobni statistični podatki o stanju zavarovanih članov, nameščencev in delavcev v mesecu juniju 1937. bodo tiskani v 9. številki „Radničke zaštite" službenem glasilu „Suzorja" v Zagrebu (Središnjeg ureda za osiguranje radnika).
Petomajske volitve, O. O. v Celju, gg. Rebek, Košak in Šimenc
Neki J. A., ki vidi v novi JRZ organizaciji slovenskih obrtnikov in njenih voditeljih prave apostole, ki ne bodo nikogar izdajali, k njegovemu prvemu prispevku v „Slov. Obrtniku" „O krizi O. O. v Celju" itd. naj si zapomni, da ga poznamo in da je zelo nevešč pisanja, kakor tudi poznavalec razmer, zato pa je tudi tako naiven.
Zadevo z vprašanjem Okrožnega odbora obrtniških združenj v Celju bodo delegati O. O, si-
ZANATSKA BANKA

Kraljevine Jugoslavije a. d.
Podružnica Ljubljana
Gajeva ulica 6.
Centrala Beograd
Delniška glavnica Din 75,000.000 Udeležba države Din 30,000.000
Glavna podružnica ZAGREB
Podružnica Sarajevo
Podeljuje obrtnikom in obrtnim podjetjem menična in hipotekarna posojila, kredite na tekoči račun, posojila na zastavo državnih vrednostnih papirjev, delnic Narodne banke in Priviligirane Agrarne banke,
Sprejema na obrestovanje vloge na hranilne knjižice in tekoči račun, katere izplačuje brez omejitve. Upravlja imovino in fonde obrtniških ustanov in organizacij. Izvršuje vse ostale bančne posle
Brzojavni naslov: „Zanatska11 Ljubljana Telefon štev. 20-30 Račun Poštne hvan. štev. 14003
Novinarska razstava v Ljubljani.
Pod okriljem ljubljanskega velesejma je letos prirejena tudi zanimiva novinarska razstava, ki prikazuje razvoj slovenskega novinarstva iz prvih početkov do danes. Novinarji na velesejmu tudi izdajajo za to priliko nalašč prirejen dnevnik „Ljubljanske Novice", ki prinaša opis razstave ter druge zanimivosti in dnevne dogodke. Ta razstava je vsestransko zanimiva, katero izpopolnjujejo številni grafikoni in slike ter mnogi statistični podatki.
Posebno opazi vsakdo časopisje izza naših narodnih bojev pod avstrijsko soldatesko in moramo ugotoviti, da se čudimo, kako je bilo mogoče za časa tiranske Avstrije v Ljubljani izdajati glasila, ki so pod sicer strogo cenzuro priobčevala stvari, čemer se današnji urednik še tako navadnega strokovnega glasila nikakor ne more načuditi, posebno še ko imamo poseben tiskovni zakon, katerega določbe jasno govore, da je tisk svoboden.
Obrtniki, posedajte Dom jugoslovanskih obrtnikov na Govejku pri Medvodah.
Informacije dobite v pisarni Dom jugoslovanskih obrtnikov, r. z. z o. z., Ljubljana, Cesta 29. oktobra št. 19.
gumo tako rešili kakor glasi sklep, ki ga je sedanji predsednik g. Holobar gladko izvršil s sklicanjem izrednega občnega zbora in smo prepričani, da bo zadeva rešena po želji obrtništva, sicer pa bomo o stvari še spregovorili in se le čudimo nasprotjem pisca, ko prvo trdi eno, drugič pa jasno prizna, da je bil sprejet sklep za sklicanje občnega zbora — pač demagog!
Za sporazum glede petomajskih volitev leta 1935 v Nar. skupščino za volilno okrožje v mestu Ljubljani pa naj se najnovejši slovenski obrtniški bojevnik g. J. A. iz Celja izvoli obrniti neposredno na naslov znanega g. Šimenc Ivana in Košak Ivana, ki sta brez vednosti tov. Pičmana obiskala g. Rebeka ter šele na to pred dejstvo postavila g. Pičmana in vodilne člane DJO v Ljubljani, ker bi sicer izvajala konsekvence, če se ne bi šlo na sestanek za ta sporazum. O. Šimenc, kot vodja najnovejših slovenskih obrtniških bojevnikov je tudi sam prisostvoval aktu sporazuma in ga sopodpisal. Komu se je mudilo in zakaj sta hotela izvajati konsekvence gg. Šimenc in Košak, če bi se ne šlo na sestanek za ta sporazum naj se pa sama izjavita javno, ker bomo sicer navedli številne prisotne obrtnike, ki so prisostvovali tozadevnemu predsestanku obrtnikov DJO na katerem sta bila glavna govornika gg. Šimenc in Košak, slednji pa tudi sklicatelj predsestanka in vodja istega. Računamo na doslednost ljudi v katere ima g. J. A., iz Celja neomejeno zaupanje, da se bodo izvolili, ti voditelji sami izdati, kajti res ni lepo drugemu greh naprtiti, ki ga sam stori. Ljudje, ki imajo za mehek foteljček ali pa drobtinico kruha svoje prepričanje in načelna naziranja, nikdar niso bili iskreni borci za obrtniške pravice, niti so vztrajali v težki borbi in doprinesli žrtve, kajti kdor je t ostoril je ostal pri nas, ljubka pa se je sama izločila v politične stranke.
Grešniki, roko na srce, izpovejte se, ter obudite kes, da ne bo greh še večji ter kazen prevelika!
Tisk ge svoboden
Zakon o tisku z dne 6. avgusta 1929. v členu 1. navaja:
Tisk je svoboden. Svoboda tiska sestoji iz tega ,da se neovirano izražajo misli v novinah ali drugih tiskanih predmetih ali slikah, nariskih ali v drugih predmetih, mehanično ali kemijski napravljenih za razmnoževanje, ki so namenjeni javnosti, ali v tako razmnoženih in razširjenih predmetih, v mejah, odrejenih z ustavo in državnimi zakoni.
Cenjeni naročniki naj nam oproste, če nam ni mogoče iznašati povsod priznane dobronamerne kritike na račun nekaterih političnih strank, kar ni naša krivda, saj nočemo nikomur vtisniti pečat tiranstva in zapostavljanja in mi nikomur s krinko ne zakrivamo golote, ker hočemo vsako stvar jasno in prozorno ter za vsakega poštenega človeka razumljivo podati. Nismo politični špekulanti ali intriganti in tudi nimamo moči razpuščati nekaj dobro delujočega in obstoječega temveč samo trdno in neomajno verujemo, da so in morajo biti zakoni za vse enaki. Ne pustimo se nikomur opehariti, temveč samo jasno, odkrito in odločno zastopamo svoje stališče, ki je vsakomur dobro znano. Mi nimamo namena loviti kalinov na limanice ter tudi ne pristanemo, da bi bile obrtniške organizacije priveski političnih strank.
MIZARJU
Za avtomatske biljarde vse potrebščine avtomate, kroglje, kije, gumo, sukno, obročke dobite pri
E R LIC H JOSIPU, Sombor
Dunavska banovina — proizvod bilj. pribora.
Razno
Sodelovanje nemških in bolgarskih obrtnikov.
V Bolgariji se mudi vodja nemškega obrtništva g. Pavel Walter, kamor je prispel na povabilo vodje bolgarskega obrtništva g. Velikova. Z njim je prispelo tudi nekoliko oblastnih obrtniških funkcijonarjev in predstavnikov nemške obrtniške centrale. Nemški obrtniki so prispeli, da se informirajo o stanju obrtništva v Bolgariji in razgledujejo obrtniške ustanove in organizacije. Raz-govarjajo tudi o nadaljnjem tesnejšem sodelovanju ter izmenjavi pomočnikov pravtako pa tudi mojstrov, kar se bo vršilo v bodoče redno vsako leto. V poletju leta 1938. pa bo že ena skupina nemških obrtnikov prebila svoj odmor v Bolgariji.
Obrtniška razstava v Budimpešti. Od 2. do
20. septembra t. 1. se bo vršila v Budimpešti obrtniška razstava. Na razstavi bodo razstavljeni vsi obrtniški izdelki, a v glavnem pohištvo. Posetniki razstave imajo po jugoslovanskih in madžarskih železnicah popusta 50%, in potujejo na Madžarsko brez vizuma.
Socijalna podpora ostarelim obrtnikom na Češkem. Zavod za pospeševanje obrti v Čeških Budejevicah sporoča, da bo letos Državna obrtniška Direkcija razdelila starim obrtnikom, kateri ne morejo več z delom prigospodariti ničesar državno denarno pomoč. Ta pomoč bo razdeljena samo onim starim obrtnikom, kateri nimajo nikakega dohodka iz javnih fondov ali stanovskega zavarovanja.
Iz obrtniškega pokreta
Obrtniki v Sarajevu so osnovali bolniški fond.
Združenje obrtnikov v Sarajevu je ceneč pomen bolniškega zavarovanja obrtnikov podvzelo akcijo za osnovanje prostovoljnega bolniškega fonda. Ta akcija je dobro uspela pri Sarajevskem obrtništvu, ker obrtniki nujno potrebujejo in občutijo potrebo osnovanja take bolniške institucije, ker je prisilno zavarovanje za enkrat radi ekonomske krize odloženo.
Kakor so pripravili in na podlagi dosedanjih prijav bo mogoče takoj pristopiti k delu in se računa, da se bo v fond moglo vpisati do 2000 obrtnikov. Mesečni doprinos je določen na 10 din, samo prve 3 mesece ne bi člani imeli pravice do nikakršnih pomoči iz tega naslova, samo da bi se fond ojačal in bi mogel na to začeti izvrševati svojo socijalno funkcijo. Na tej podlagi in s tem malim doprinosom bo mogel bolniški fond nuditi popolnoma brezplačno zdravljenje članov, kakor poročajo. Zdravnika pa si bo lahko tudi vsak izbral po svoji volji, poleg tega pa bo imel še vsak zastonj vsa potrebna zdravila in za čas bolezni določeno materijalno podporo.
Obrtniški Savez v Zetski banovini je v poslednjem času pričel aktivno delovati ter so njega predstavniki na čelu s predsednikom g. M. Mišoličem iz Podgorice obiskali razne sreze svojega področja zaradi sporazuma z obrtništvom o cilju in načinu organiziranja, socijalnoga zavarovanja obrtništva Zetske banovine.
Ob tej priliki so bile konference v Kotoru, Herceg-Novem in Dubrovniku, kjer je obrtništvo soglasno sklenilo izvesti organizacijo socijalnoga zavarovanja, tako da bodo uprave Združenj prevzele nalogo izvedbe -zavarovanja.
Plenarna seja obrtniške Zbornice v Splitu.
Dne 31. avgusta t. 1. se je vršila plenarna seja Splitske obrtniške Zbornice na kateri je bilo odobreno zbornično delo, kakor tudi obračuni za preteklo dobo. Izglasovan je bil nov proračun, ki predvideva izdatke 303.000 din in prav toliko dohodkov ter je za 38.000 din višji, kakor prejšnje leto. Nujno so bili pozvani na sejo nenavzoči svetniki na čelu s podpredsednikom I. Ivanom
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi našega ljubega tateka, brata, strica in svaka, gospoda
INDUSTRIJALCA
smo prejeli brez števila dokazov iskrenega sočutja, kar nam lajša neizmerno bol.
Najtoplejšo zahvalo smo dolžni izreči predvsem g. dr. Kremžarju iz Domžal, ki je nudil pokojniku prvo pomoč, č. gospodu župniku F. Šmitu iz Ihana, gg. primariju dr. Lavriču in šef-zdravniku dr. Krajcu za nadaljnjo pomoč, gospodični Mini Doboviškovi za požrtvovalnost ob prilike nezgode, gg. govornikom Boškoviču, ki se je poslovil v imenu Moto-zveze in I. Hrv. mot. kluba Zagreb, Borštnarju za moto-klub „Ilirija" in dr. Gregoriču za „Ljud. gibanje Zbor“ ter zastopnikom raznih društev.
Toplo zahvalo izrekamo dalje častiti duhovščini farne cerkve na Viču, pevskemu zboru Krakovo-Trnovo za ganljivi žalostinki, vsem prijateljem, ki so nam ob težkih dneh stali ob strani, kakor tudi vsem, ki so dragega in nepozabnega pokojnika spremili do poslednjega doma.
Vsem, prav vsem, prisrčna hvala!
Globoko žalujoča družina ZALOKERJEVA.
„KOVINA"
BIDOVEC - LESAR
Trgovina z ŽELEZNINO, BARVAMI, štedilniki, sesaljkami, instalacijskim in aanitarnlm materijalom.
Betonsko železo, cement, lepenka, smola, trsje in vse novejše vrste izolacij. — Najmodernejše okovje za spalnice, kuhinje in vso notranjo opremo vedno v veliki izbiri po zelo nizkih cenah. —- Stavbeno okovje, medeno, pokromano in iz bele kovine v najmodernejših oblikah. Sponi, pokarniinlzlrani upognjeni in trodelni. Patentni In strojni kotniki vedno v zalogi. — Šipe, steklarski klej, mizarski klej, lak, šelak, lepljiv papir, steklen papir.
POSTREŽBA TOČNA IN SOLIDNA! DOBRO BLAGO — NIZKE CENE!
Za obilen obisk se priporoča
••KOVINA”
LJUBLJANA - MOSTE, ZALOŠKA C. 3
(Od vojne bolnice preko proge desno)
Telefon št. 39-60
Muslinom ter Sime Zeničem ter svetnik Niko Kuzina, ker se ne sporazumevajo z delom Zborničnega predsedništva. Podpredsednik g. Muslin je izjavil, da bo sodeloval v bodoče ako se bode delo v Zbornici razvijalo stanovsko ne podležeče vplivom gotovil političnih strank, s čemer so se soglasili tudi ostali. Po nato sledečem dnevnem redu so bila razpravljana še pereča vprašanja dalmatinskih obrtnikov. Med drugim je bilo tudi soglasno sklenjeno zahtevati čimprejšnjo otvoritev podružnice Zanatske banke v Splitu, da bi obrtništvo lažje prišlo do kredita. Prav tako je bilo sklenjeno zahtevati naj Narodna banka ponovno odpre kredite za obrtništvo.
Mala udeležba obrtnikov na Beograjskem sejmu. V prihodnjih dneh bo odprt prvi Beograjski sejem, na katerem bodo številno zastopane gospodarske stroke, kakor industrija, trgovina, poljedelstvo in obrt, tako tuzemske, kakor inozemske tvrdke. Kljub veliki reklami in pa praktičnemu pomenu bo najmanj udeležencev iz obrtniških vrst, kar pač izpričuje težak položaj obrtniškega stanu. Iz podatkov posnemamo, da je najnižja taksa za udeležbo na sejmu 860 din, pri čemer pa ni všteto, da je treba lokal še primerno opremiti in dekorirati. Poudarja se to dejstvo posebno radi tega, ker bi mogli mnoge obrtniške izdelke obrtniki na tem sejmu razstaviti za izvoz v inozemstvo. Zopet dokaz več, kako je bilo obrtništvo prizadeto zadnja leta vsled ekonomske krize, vsled česar je treba obrtništvu nujno pomagati da ne bo prepozno.
OKROŽNI ODBOR OBRTNIŠKIH ZDRUŽENJ V'CELJU JE V LIKVIDACIJI glasom sklepa izredne skupščine, ki se je vršila v Celju, v nedeljo, dne 5. septembra t. 1.
Dobave in licitacije
Licitacije: Dne 9. septembra se vrši v in-ženjerskem oddelku štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za popravilo vojaškega objekta v Ljubljani in dne 18. septembra za popravilo dveh peči v pekarni v Mariboru.
Direkcija šum v Ljubljani proda na ustmeni licitaciji dne 9. septembra v primeru neuspele prve pa na drugi dne 24. septembra večjo množino smrekovega in jelovega tehnično uporabnega lesa v režiji šumske uprave Boh. Bistrica in dne 14. septembra, oziroma dne 4. oktobra v režiji šumske uprave Kranjska gora.
ČEVLJARJI, Pozor!
ali veste kaj novega?
Nova trgovina z usnjem
in vsemi čevljarskimi potrebščinami
se je odprla na
Sv. Petra c. 22
pri
Antonu Merharju
Tiskali J. Biasnika nasl.. Univerzitetna tiskarna in litografija, d. d. v LjubljanL Odgovoren L. Mikuš.