/Primorski Št. 58 (15.160) leto Ll. PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je Izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za- sužnjenl Evropi,_________________________ TBST-UlMontecchl6-Tel.MQ/77%600__________ GOBCA - Drevored 24 moggo 1 - Tel. M81/533382 ČEDAD - Ul. Rtstori 28 - Tei. 0432/731190_ IKnnilD PO$nWA PLAČANA V GOTOVH I DUU UK sre). IN ABB.POST.GR. 1/50% CIS ALPINA (iKSTIOM , mestici [in -. . P/^iiirP BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE dCIKd tržaška kreditna banka TOREK, 28. FEBRUARJA 1995 Kaj delate z našim demajem? ■ Financa na meji ustavila 1 hrvaškega ministra GORICA - Ima pravzaprav minister Potnika sta bila hrvaški minister Je-pravico do diplomatskega potnega li- ren in njegov namestnik Ružinski, ki sta, ali ne? To se je najbrž vprašal fi- sta bila namenjena na uradno nancni stražnik, ki je bil dežuren vče- srečanje v Gorico, o čemer so italijan-raj ob 11.24 na slovensko-italijanski ske oblasti tudi pravočasno obvestili, meji pri goriški Rdeči hiši, ko sta mu Kakorkoli že, minister in podmini- neznana potnika v avtu z zagrebško ster sta presedela v uradih finance na registracijo pomolila pod nos hrvaški meji tri četrt ure, nakar sta sedla v av-diplomatski potni list in nista ugodila to in se vrnila v Zagreb, njegovi zahtevi, da odpreta prtljažnik. Na 3. in 9. strani I Minister Cio: hitri postopek 1 za škedenjsko železarno RIM - Morda se je kriza skedenjske nin upokojenim delavcem, železarne premaknila z mrtve točke: na V preteklosti so se podobni izgledi dolgo pričakovanem srečanju na mini- razblinili v nic in so zato predstavniki strstvu za industrijo, je novi minister, delavcev zelo previdni glede mini-Alberto Cio zagotovil, da bodo eksperti- strovih zagotovil. Danes bodo sindika-zo o vrednosti obrata in o prodajni ceni ti odločili o morebitnih pobudah, ki vodih po najhitrejSem postopku. To je bi lahko bile tudi zelo ostre, če bo predpogoj, da ne propadeta ponudbi prevladala negativna ocena: v tem Bolmata in Lucchinija za nakup ške- smislu se je včeraj izrekla skupščina denjskega obrata. Minister je tudi žago- delavcev, tovni posredovanje za izplačilo odprav- Na 4. strani Barbara Kramzar BARINGS BROTHERS DENARNI TRG / ZA LIRO NIHČE VEČ NE UPA NAPOVEDATI DNA Predstavniki najboga-tejsih držav sveta v Bruslju niti dobro niso prenehali govoriti o vsemogočnosti računalnikov, navidezni resničnosti in drugih Čudežih sodobne tehnologije, ko jim je kruta resničnost nazorno predstavila temno stran te vsemogočnosti. Z nekaj pritiski na računalniške tipke, s katerimi je decembra napačno zaigral na februarsko vrednost japonske borze, je singapurski posrednik Častitljive britanske banke Barings uničil svojo ustanovo, ki je svoje Čase financirala Napoleonov poraz, zdaj pa hrani tudi premoženje britanske kraljice. Baring-sov bankrot je zamajal tudi šibkejše evropske valute, med njimi britanski funt in italijansko liro. Strokovnjaki držijo pesti, da se bo finančna katastrofa poCasi polegla brez resnejših posledic. Vsekakor pa je to Se eno opozorilo, kaj se bo dogajalo v prihodnosti, Ce svetovni voditelji ne bodo nekako združili nacionalne zakonodaje z nadnacionalnim življenjem denarja. Častilci nacionalne suverenosti sb jih spet dobili po glavi, kajti za računalniške prenose milijard dolarjev ni veC meja, zato politiki ne morejo veC svobodno razpolagati z denarjem. Tisti, ki bodo neznosno lahkotno grešili - se preveč zadolževali, preveč trosili za pokojnine in socialo ter preveč varovali svoje gospodarstvo in kmetijstvo pred tujo konkurenco - bodo plačali z mehiškim sindromom. Povedano drugaCe, izgubili bodo vso suverenost. Mehiška prestolnica je namreč ta trenutek -Washington. Zaradi nespoštovanja gospodarskih zakonitosti je pred Šestimi leti padel komunizem, zdaj pa so na udaru tiste države, ki so samo navidezno kapitalistične. Strokovnjaki kažejo s prsti na Madžarsko, Italijo in Kanado, na udaru je tudi zapravljivi socialdemokratski raj, Švedska. Prebivalci, predvsem davkoplačevalci teh držav, torej upravičeno sprašujejo svoje vladarje: kako gospodarite z naSim denarjem in naSo prihodnostjo? Svetovne trge je zajela prava panika LONDON - Velika Britanija po vsem svetu isce izginulega borznega posrednika prve angleške poslovne banke Barings, ki je s katastrofalno napačno stavo na tokijski borzi izgubil milijardo dolarjev in uničil svojo banko. 28-letni Nick Leeson je zamajal tudi britanski funt, italijansko liro in Se nekatere druge šibkejše evropske valute, britanski finančni minister Kenneth Clarke pa je skušal z vsemi silami prepričati mednarodne finančne trge, da obvladujejo položaj. Borzni posredniki so včeraj kljub Clarkovemu pomirjevanju panično prelivali svoj denar v nemško marko, švicarski frank in v ustanove z newyorškega Wall Streeta. Na 11. in 19. strani Neustavljiva marka zlezla vse do 1.161 lir 1.165 tečaj Banke Italije 1.147,9 Ure poseg Banke Italije 1.150 lir 1.155 1.145- - 1.135 Tečaj marke včeraj 1.125 RIM - Samo Se afere Barings Brothers se je hotelo, kot da ne bi bilo dovolj drugih razlogov, ki tlačijo liro. Italijanski bankovec, ki je že okrogel teden prepuščen na milost in nemilost trgov, je včeraj preživel Se en ognjeni dan pod moro neustavljivega nemškega bankovca. Po dopoldanskem vzponu, ko je marka zrasla na 1.161 lir, je morala spet poseči Banka Italije, vendar novih rekordov ni mogla preprečiti: glede na petek je lira pri marki izgubila 3, 7, pri dolarju pa 2, 7 odstotka. Na 11. strani Senat začne danes razpravo o gospodarskem manevru RIM - Senatna proračunska komisija bo začela danes dopoldne z razpravo o gospodarskem vladnem manevru. Soočanje v komisiji bo najbrž ostro, toda predsednik senata Carl o Scognamiglio se je zavzel, da bi razprava zelo hitra in da bi se zgornji dom italijanskega parlamenta že v Četrtek izrekel o Dinijevih ukrepih. S pospešitvijo tempa razprave pa naj bi odpadla tudi večina popravkov. Medtem ko Dinijev manever začenja parlamentarno pot, je po ostrem spopadu prejšnjega tedna na politični šahovnici zavladalo začasno premirje. Utihnilo je topništvo Kartela svoboščin, ki je spoznal, da s frontalnim spopadom predsednika republike ne bo prisilil k umiku. Berlusconi in njegovi zavezniki iSCejo zato drugo pot, da bi dosegli predčasne volitve. Na 3. strani Rajanja, sprevodi in družabnosti v zadnjem dnevu pustnih praznovanj TRST, GORICA - Pustni veseljaki bodo pris-li danes še zadnjic letos na svoj raCun. Po mestih in vaseh se bodo razživeli s sprevodi po ulicah in družabnostmi na sedežih društev in organizacij. V popoldanskih urah bodo spet prišli na svoj raCun najmlajsi, zvečer bodo pustnemu odhodu naz-dravili starejši. V Trstu bo pustni sprevod krenil popoldne po središčnih ulicah do trga pred občinsko palačo. Mestni predeli in nekatere vasi bodo tekmovah za pustno lovoriko. Jutri bo nad pustom padel zastor z običajnimi pogrebi, ki niso nic drugega, kot živahni pustni podaljški. Levo posnetek iz Lonjerja (F. KROMA) Danes v Primorskem dnevniku Samoprijava g. Vatte Znani tržaški duhovnik Mario Vatta se je včeraj prijavil sodiscu iz solidarnosti z duhovnikoma, proti katerima so uvedli sodni postopek zaradi nudenja pomoči pribeznikom. Stran 5 Biasutti na zatožni klopi V Pordenonu se je začel proces zaradi korupcije proti bivsema parlamentarcema KD Adrianu Biasuttiju in Michelangelu Agrustiju. Stran 10 Naše gospodarstvo in manever Vodja konzulenčne službe pri SDGZ Stevo Kosmač je v daljšem razgovoru za naS dnevnik ocenil tudi posledice gospodarskega manevra. Stran 11 Po slikah C. Fenzl še idrijske čipke V goriškem Kulturnem domu je razstavna dejavnost zelo pestra, po zanimivi razstavi slikarke Clotilde Fenzl se publiki obeta lep prikaz idrijske čipke. Stran 15 Nogomet: spet evropski pokali Po zimskem premoru bodo od danes do Četrtka na sporedu Četrtfinalne tekme v pokalu prvakov, pokalu Uefa in pokalu pokalnih zmagovalcev. Stran 28 NOVICE Umil Davide Visani BOLOGNA - 53. letu starosti je v Bologni umrl koordinator političnega tajništva Demokratične stranke levice Davide Visani. Voditelj DSL, ki je bil po rodu iz Ravenne, je pristopil h KPI leta 1968, bil je pokrajinski voditelj v Ra-venni, nato deželni tajnik v Emilii-Romagni, leta 1992, ko je bil prvič izvoljen za poslanca, je bil imenovan za koordinatorja političnega tajništva Hrasta. Pavel VI. in pisatelji VATIKAN - Papežu Pavlu VL je bila biografija pisatelja Antonia Fogazzara všeč, čeprav je bila od leta 1921 na indeksu prepovedanih knjig. Tako izhaja iz publikacije Pavel VL in pisatelji, la jo je pripravil raziskovalec Franco Lanza s sodelovanjem papeževega tajnika Pasqualeja Macchija. Ko mu je leta 1963 grof Tommaso Gallarati Scotti poslal knjigo o Fogazzarovem življenju, se mu je Pavel VI. zahvalil z osebnim pismom. Veliko bolečino pa je hresdanskemu papežu povzročila pa-solinijeva knjiga Teorema in tudi Pasternakov 2i-vago mu ni bil vSeč, saj je junak ruskega pisatelja dal prednost svoji čustvenosti in zapostavil vero v revolucijo. Senat bo odločal o sponi med Previtijem in Violantejem RIM - V nekaj dneh bo senatna komisija za parlamentarno imuniteto morala odločati o sporu med bivšim predsednikom protimafijske komisije Lucianom Violantejem in koordinatorjem Forza Italia Cesarejem previtijem. Violante je koordinatorja FI prijavil sodstvu zaradi obrekovanja v zvezi z njegovim intervjujem, v katerem je med drugim trdil, da »so bili sodniki, ki so bili v odnosilh s prijatelji, zlorabljeni, da bi obsodih nekatere politične nasprotnike«. Violanteja je tudi obtožil, da je kot predsednik protimafijske komisije zlorabil politični oddelek Digos in protimafijsko strukturo Dia. Sodnik, ki mora razsoditi, ali gre za obrekovanje, pa želi od senata vedeti, ali je Previti govoril kot parlamentarec, saj v tem primem mu ne bi mogli soditi. Aretirali štiri karabinjerje ker so ukradli denar skesancu TURIN - V Turinu so aretirali Štiri karabinjerje (med njimi tudi poročnika in podporočnika), ker so si prisvojili 50 milijonov lir, ki si jih je prislužil skesanec s prodajo mamil. Dogodek se je pripetil leta 1993, ko so aretirali Vincenza Tomatoreja iz Catanie in ženo Mario Loreto Ghilleri zaradi razpečevanja mamil. Reinhold Messner z bratom “naskakuje" Severni tečaj MILAN - Sloviti alpinist Reinhold Messner bo čez dva tedna z bratom Hubertom začel novo ekstremno avantmo, verjetno najtežjo v življenju, kot sam pravi. Z bratom Hubertom bo skušal iz Sibirije doseči Severni tečaj in nato nadaljevati pot do Kanade (za 2.000 kilometrov); in to brez vsakršne zunanje pomoči, brez mehanskih vozil in brez psov, ki bi na saneh vlekli prtljago. Policija aretirala kamorista NEAPELJ - Policija je včeraj aretirala 35-letnega Čira Vollara, sina kamorističnega veljaka Luigija; Vol-laro je prevzel očetovo “delo" potem ko so slednjega priprli v zapom v Cuneu. Vollaro je “deloval", na področju izsiljevanja, oderuStva in razpečevanja mamil. Si),: Novi podpredsednik Ustavnega sodišča RIM - Vincenzo Caianiello, ki je bil včeraj imenovan za podpredsednika Ustavnega sodišča, se je rodil v Aversi 2. oktobra 1932. Leta 1954 je iz jusa diplomiral na neapeljski univerzi in nato delo opravljal v vseh najvišjih sodnih organih; bil je tudi načelnik zakonskega urada pri predsedstvu ministrskega sveta. Za ustavnega sodnika je bil imenovan leta 1986. Aretirali bivšega direktorja finančne intendance MILAN - Pod obtožbo izsiljevanja so včeraj aretirali bivšega direktorja finančne intendance iz Milana Renata Ciaburrija. Po obtožnici naj bi Ciabuni med leti 1989 in 1991 prejel vsote denarja, ki naj bi mu jih izročili podjetniki in komercialisti, da bi pospešil povračilo zneskov hpeg. Zahteva po obravnavi za voditelje zadrug MILAN - Namestnik državnega pravdnika Paolo le-lo je zahteval, da se po hitrem postopku sodi sedmim voditeljem zadrug iz Emilije, ki so jih pod obtožbo podkupovanja aretirali prejšnji mesec. Sodnik je namreč menil, da so dokazi jasni in da ni torej potrebno preliminarno zasliševanje. Dogodek se nanaša na domnevno podkupnino v višini treh milijard lir, ki naj bi jo zadruge plačale, da bi prejele v zakup dela za gradnjo odseka milanske podzemne železnice. : ■ ■ : ■ SMf r ŽELEZNICE / NEVARNI VAGONI n NEAPELJ / PRIJAVILI SO GA SODIŠČU Predvsem skrb, da azbest ne bi okužil okolja Sodniki, ki se ukvarjajo z azbestom, so uskladili poglede FIRENZE - Zaplemba zeležniških vagonov, ki so bili obloženi z azbestom, ne omeji morebitne nevarnosti. Treba je prisiliti železniško upravo, da udejani nekaj enostavnih preventivnih ukrepov in prepreči morebitno okužbo okolja. To bo vodilo, za katerega so se včeraj v Firencah dogovorili tamkajšnji tožilec Beniamino Deidda, turinski tožilec Raffaele Guariniello in rimski tožilec Gianfranco Amendola, ki vodijo dober del sodnih preiskav o nevarnosti azbesta. Trije sodniki so se srečali, da bi uskladili pristop do problema železniških vagonov, ki so bili obloženi z azbestom. Teh je okoli 2.900 in so parkirani na okoli 250 italijanskih železniških postajah (tudi v Nabrežini in pri Proseku). Deidda je novinarjem povedal, da zaplemba vagonov ne koristi. Treba je najprej odrediti pregled vagonov, saj je ukrepanje odvisno od njihovega stanja. Okolju so nevarni samo tisti vozivi, ki jih je rja tako načela, da iz njih padajo azbestna vlakna. V tem primem je po oceni treh sodnikov najbolje, če se železniško upravo prisili, da udejanji »varnostni dekalog«, ki ga je pripravila toskanska KZE. V bistvu morajo tehniki železnic poskrbeti za to, da bo vagon spet hermetično zaprt. Železniška uprava mora tudi skrbeti za nadzorstvo nad okuženimi vagoni in preprečiti dostop do njih. Lažni zdravnik v Cardarelliju Stefano Longo, bivši študent medicine se je rad ponoči sprehajal po bolnišnici NEAPELJ - Bolj od zahtevnega študija ga je veselilo sprehajanje po bolnišnici v beli zdravniški halji, skratka ni se hotel ali mogel odpovedati čaru razpoznavnih znakov zdravniškega poklica. Zadeva seveda ni mogla trajati v nedogled, tako so 29-letnega Stefana Longa policijski agenti zasačili v neapeljski bolnišnici Cardarelli med nočnim »dežurstvom«. Oblečen v belo haljo s stetoskopom v žepu in z mapo kliničnih kartel, izvidov in receptov v roki se je sprehajal po nočno osvetljenih hodnikih, ko so prišli agenti. Baje je imel pri sebi celo mali prenosni elektrokar-diograf. Agentom je dejal, da ni hotel več študirati, vendar pa domačim ni mogel priznati, da je študij medicine obesil na klin. Izkazalo se je, da mladenič rad potvarja resnico, kajti svojci so vedeli, da že zdavnaj ne študira več, ker pa z njim niso imeli rednih stikov, niso vedeli povedati, kako ali s čim se preživlja. Stefano Longo se je med dragim komaj ločil od žene in ni imel niti stalnega bivališča. Živel naj bi dejansko v avtomobilu, parkiranem pri bolnišnici Cardarelli, in seveda v bolnišnici. Policijo je ponoči v bolnišnico Cardarelli poklicala skupina zdravnikov, katerim so sporočili, da se neki moški sumljivo obnaša na parkirišču bolnišnice. Ker ni šlo za prvo tovrstno sporočilo in ker je ena od zaposlenih zdravnic, Maria Rosaria Rondinella po razpoznavni znački na halji ugotovila, da halja pripada Pasqualeju Nazzara (nekaj dni prej je »izginila«), so sklenili, da takoj ukrepajo. Prodno so prišli agenti, so zdravniki spraševali Longa, kaj pravzaprav počne v bolnišnici. Rekel jim je, da dela z zdravnico Metino Mayer (ta je zaposlena v Cardarelliju), ki pa je vse odločno zanikala. Agentom pa je Stefano Longo takoj priznal, da ni zdravnik, zato so ga prijavili sodnim oblastem. Poleg zdravniške opreme in aparatov -odkriti morajo še, kako je do vsega prišel - pa so mu zasegli tudi avtomobil, ker ni plačal zavarovanja. Zaenkrat so izključiti možnost, da bi lažni zdravnik med svojo prisotnostjo v bolnišnici, opravil kakšen pregled ati sploh prišel v stik z bolniki. DRUŽINA IN ŽIVLJENJE / POGLEDI MASSIMA D'ALEME ZA NOI DONNE Levica in vrednota življenje RIM - »Vrednota življenja združuje, ne ločuje«, levica pa krepko greši, ko »obrambo vredno-. te življenja prepušča desnici.« Tako je tedniku Noi donne povedal tajnik Demokratične stranke levice Massimo D’Alema. Voditelj Hrasta se je povrnil k vprašanjem prekinitve nosečnosti in družine, njegove odgovore pa je očitno pogojevala želja, da o teh vprašanjih ne bi prišel navzkriž s katoliki v tem zahtevnem političnem trenutku. D’Alema je dejal, da imajo levica in katoliki o teh vprašanjih nekaj skupnih vrednot. Dodal je, da se zavzema za reformo zakona 194 o prekinitvi nosečnosti, noče pa, da bi »se uveljavila spet politika prepovedi«, ampak bi z novimi določili morati okrepiti »preventivo in podporo materinstvu, ne da bi odpraviti načela in pravice ženske, da odloča sama«. Tajnik DSL je namreč prepričan, da »vrednote materinstva ne sme vsiliti neka zunanja oblast«. Prav zato se mu ne zdi, da ni mogoče sklemti »političnega dogovora o odpravljanju zakonov o prekinitvi nosečnosti«, ker je »obstoj norme vendarle neka oblika zaščite, saj je prav določilo tisto, ki omogoča ženski oskrbo in pomoč«. Zakon 194 po D’Alemovi oceni ni »zakon proti življenju«, vendar potrebuje spremembe in korekture. Voditelj Hrasta je branil svoje izjave Famiglti Cristiani, ker je v bistvu dejal le, »da vrednota družine sodi v tradicijo levice«. Po njegovem mnenju namreč »razkroj družine ne krepi levice, ampak pelje družbo v individualizem in nasilje«. »Morda bom izpadel kot konservativec, vendar nisem prepričan, da bi preseganje družine lahko temelj za bolj počutje in večjo srečo v družbi,« je dejal D’Alema, po katerem »individualizem ne mora biti levičarska vrednota, če ga ne usklajujejo in omilimo s solidarnostjo«. D’Alema je dejal, da v Italiji ni več ideoloških strank, temelj za soočanje med strankami so programi, medtem ko mora biti bolj poglobljeno in iti v globino soočanje med kulturami. In v tem okviru je ponudil roko katolikom, saj »svoboda politične izbire ni v nasprotju z enotnostjo katoliškega sveta na področjih vere in etičnih vrednot«. Aretirali sina Ottavia Missonija TURIN - Pod obtožbo, da je sodeloval pri izdajanju in uporabi lažnih faktur, so aretirali Vittoria Missonija, sina znanega italijanskega modnega kreatorja Ottavia Missonija. Odlok za arest so izdali turinski sodniki, ki preiskujejo afero o lažnih oz. »napihnjenih« sponso-rizacijah ekipam za nastope v motonavtičnem off shore. Missonija, ki ga je včeraj dopoldne zaslišala namestnica državnega pravdnika Cristina Bianco-ni, so aretirali v Vareseju na sedežu družbe Mgp, ki je skrbela za pridobivanje sponsorjev tekmovalnim ekipam. V okviru iste preiskave so izročiti jamstvena obvestila tudi pooblaščenemu upravitelju Publita-lie (grupa Fininvest) Marcelin delTUtriju in generalnemu poddirektorju Gianpaolu Prandelliju. VESELJE IN NEODGOVORNOST 300 ranjenih na pustnem lučanju v piemontski Ivrei Posnetek lučanja v Ivrei kot ga je oddajala italijanska televizija IVREA - Prvi dan piemontskega »lučanja« se je končal skoraj tragično: skoraj tristo ljudi se je moralo zateči v bolnišnice s poškodbami na očeh, nosu, ramenih itd. Kaže, da so udeleženci vzeli vso zadevo strašno resno in da so lučali pomaranče z nenavadno silo. Ce pomislimo, da se je lučanja udeležilo približno 3 tisoč ljudi, delno peš, delno na pustnih vozovih, pomeni, da se je vsak deseti moral zateči po zdravniško pomoč. Marsikdo tvega vid, mnogi pa imajo kar solidne podplutbe. Pustno lučanje se bo nadaljevalo tudi danes, ob koncu pa bodo v ta namen porabiti 380 ton sicilski pomaranč. Boj si pomarančami si je v nedeljo ogledalo približno 20 tisoč ljudi. ITALIJA / VLADNI MANEVER Senat bi lahko že do četrtka odobril Dinijeve gospodarske ukrepe RIM - Vihar, ki divja na denarnih in borznih trgih in ki je hudo udaril po šibki italijanski liri (vrednost marke se je vCeraj za nekaj Časa pri-bližala 1170 liram), je pospešil ritem sprejemanja vladnega gospodarskega manevra. O ukrepih, s katerimi namerava vlada Lamberta Dinija zajeziti deficit državne blagajne, se bo senat izrekel do Četrtka, nato pa predal manever v razmislek poslanski zbornici. Predsednik senata Car-lo Scognamiglio je (verjetno proti želji Kartela svoboščin, ki ga je kandidiral za to funkcijo) sklenil, da v tako hudi razmerah mora država reagirati takoj in hitro sprejeti gospodarske ukrepe. Zato je v dogovoru z večino predsednik parlamentarnih skupin krepko omejil Cas razprave. S tem pa bo dejansko odpadel dober del popravkov. Scogna-migliov sklep je odgovor na vlogo načelnikov skupin, ki podpirajo vlado in ki so se zavzeli, naj zastavi vse svoje sile, da bi pospešil sprejemanje vladnega manevra. Parlamentarna pot manevra se bo začela danes zjutraj v senatni proračunski komisiji, kateri bo ukrepe v svojstvu zakladnega ministra orisal premier Dini. Odobritev manevra v senatu ni v dvomu, saj imajo v zgornjem domu stranke, ki podpirajo vlado, dokajšnjo večino. Bolj problematična bi lahko bila v poslanski zbornici, kjer je Kartel svoboščin veliko močnejši. Toda predsednik progresistiC-nih poslancev Sergio Ber-linguer je prepričan, da bodo vladni ukrepi prodrli, v brk Kartelu in SKP. Za odobritev manevra in takojšnjo reformo pokojninskega sistema se je zavzel predsednik Confindustrie Luigi Abe-te, po katerem bi sprejetje teh ukrepov omogočilo tudi strankam, da se soočijo, ne da bi jim nad glavo visel Damoklejev meC gospodarske krize. _______ITALIJA / KARTEL SVOBOŠČIN OBLIKUJE NOVO TAKTIKO_ Začasno premirje po ostrem spopadu prejšnjega tedna Predsednik senata Carla Scognamiglio proti predčasnim volitvam RIM -Po hudi napetosti in ostrih spopadih prejšnjega tedna je včeraj na italijanski politični sceni vladalo precejšnje zatišje. Merjenje moči med strankami se je nadaljevalo v bolj umirjenih tonih, vendar gre najbrž samo za pavzo pred novih besednim viharjem. K zatišju je prispeval tudi predsednik republike Oscar Luigi Scal-faro, ki je iz Prage, kjer je na uradnem obisku, sporočil, da se bo po vrnitvi sreCal s predstavniki Kartela svoboščin. Berlusconi in njegovi zavezniki so že pred vec kot enim tednom zaprosili predsednika republike za pogovor in Scalfaro je nanj pristal, Čeprav je - na pol za šalo na pol zares - novinarjem izjavni, da bi rad, ko bi se pogovor odvijal kar pred njihovimi očmi. In razumeti je bilo - Čeprav tega Scalfaro ni rekel - da bi na ta način ne bilo več dvomov, kaj je kdo rekel. Silvio Berlusconi namreč bdi, da ga je med vladno krizo predsednik republike opeharil, saj naj bi mu bil obljubil vobtve junija, nato pa obvezo preklical. Težko topništvo kartela svoboščin, ki je še v soboto obsbelje-valo Kvirinal, je vCeraj utihnilo. Le tu pa tam je bilo sbSati rafal iz strojnic. Berlusconi je molčal, bivSi podpredsednik vlade Giuseppe Tatarella (Nacionalno zavezništvo) pa je raje ubral pot prepričevanja, saj naj bi Kartel hotel predsednika republike z ustavnimi, pobticnimi gospodarskimi in matematičnimi prijemi hotel prepričati, da so takojšnje predčasne volitve potrebne. Baje je Kartel svoboščin spoznal, da predsednik Scalfaro ne namerava kloniti kljub frontalnemu napadu. Zato naj bi iskal druge poti, ker je napadanje Kvirinala zaradi Scalfarove upornosti in odločnosti dokaj brepred-metno trošenje moCi. Silviu Berlusconiju in njegovim zaveznikom se ponuja nekaj možnosti. Prva je poskus, da bi zavrnili Dinijev go- spodarski manever in na ta način povzrocib vladno krizo. Vendar v tem primeru bi si nakopali obtožbo, da so ohromili itabjansko gospodarstvo. Draga pot je nezaupnica Dinijevi vladi v upanju, da bi premier odstopil, ker bi njegovi nekdanji sopotniki jasno pokazah, da mu nasprotujejo in ga ne podpirajo. Tretja pot je uveljavitev na deželnih vohtvah, ki bi jih Kartel svoboščin spremenil v neke vrste referendum za ab proti Silviu Berlusconiju. Kartel svoboščin Se tehta, za katero od teh poti se bo odločil. Medtem pa je Berlusconiju in Finiju pripravil hladno prho predsednik senata Carlo Scognamigho, ki mu je Kartel svoboščin pomagal do druge stopničke v italijanski državni hierarhiji. »Preden sploh poskusimo pot predčasnih vobtev, moramo poskusih obnovih pobhc-no večino ob programu, za katerega se je 27. marca lani izrekla večina itabjanskih voblcev,« je menil Scognamiglio, po katerem je Kartel uresničil le neznaten del svojega programa. V začetni fazi zaradi lastne neizkuSenosh, nato pa zaradi zrašenja koalicije. Predsednik senata se je tako zavzel za dialog, za pobtično soočenje in zavrnil pot predčasnih pohhčnih vobtev. Tajnik Ljudske stranke Rocco Buthgbone pa je napovedal, da se za deželne vobtve ne bo povezal z desnico, ker »duh krongres v Fiuggiju, na katerem se je MSI spremnila v Nacionalno zavezništvo, še ni segel do periferije«. Možna so zato zavezništva med Ljudsko stranko in levico, Čeprav DSL Buthgbone očita poskus pogojevanja in dokaj tesnega vezanja na levosredinsko koabcijo. Da levici ni bil zelo jasen, zato pa je bil Ne desnici zaenkrat nedvoumen. Tudi po kriterijih »revolverske-ga« novinarja je premierje na ita-bjanski politični šahovnici novica. Vprašanje je le, do kdaj bo zdržalo. GORICA / MEDNARODNO SREČANJE Pomembno gospodarsko središče v poslovanju z vzhodno Evropo r GOSPODARSTVO / IZVEDENCI MEDNARODNEGA DENARNEGA SKLADA Grenko zdravilo MDS RIM - Italijanska vlada je hitro posegla in dobro zasnovala gospodarski manever, vendar to ne bo dovolj za zajezitev krize. Potrebni so hitra in učinkovita pokojninska reforma, pospešitev privatizacij in takojšnja zasnova gospodarskega manevra za leto 1996. To je recept, ki ga izvedenci Mednarodnega denarnega sklada svetujejo Italiji za premo-stitev prave gospodarske ujme, saj je lira vCeraj spet krepko padla v odnosu do marke in tudi do dolarja (marka je pridobila 42 lir v primerjavi s petkom, ameriški banovec pa 43 lir). Alessandro Leipold, vodja inšpektorjev MDS, ki so se vCeraj srečali z italijanskim proračunskim minisbom Rai-nerom Mašero in funkcionarji zakladnega ministrstva, je v pogovoru z novinarji pohvalil gospodarske ukrepe Dinijeve vlade. Manever je po oceni MDS dobro zasnovan, predvsem pa vsebuje veliko strukturnih elementov, ki bodo učinkovali dalj Časa. Vendar manever, ki ga mora parlament odobriti Cimprej, je le prva od nujnih potez. Takoj nato mora Italija korenito reformirati pokojninski sistem, saj gre za enega od najtežjih bremen za državno blagajno, pospešiti mora proces privatizacij, obenem pa mora že poleti v glavnih obrisih zasnovati manever za leto 1996 z veliko bolj ambicioznimi cilji, kot si jih je lani zastavila Berlusconijeva vlada. »Pot je nedvomno težka,« je priznal Leipold, »vendar je edina, ki lahko Italiji omogoči, da prebrodi krizo.« Izvedenci MDS so tudi opozorili, da tudi s temi ukrepi ni gotovo, da bo lira lahko zadihala bolj sproščeno. »Bolezen lire se imenuje šibki dolar,« je menil Leipold, »zato ni gotovo, da ji tudi dobro zasnovan manever omogoči bolj umirjeno življenje.« Poleg neugodnega mednarodnega okvira pa je lira v tem trenutku tudi žrtev neurejenih domačih političnih razmer. »Lira je nedvomno podcenjena glede na realna gospodarska gibanja, vendar to je ceh, ki ga plačuje za politično nestabilnost,« je poudaril Leipold. Izvedenci MDS so pohvalili centralno Banca dTtalia za odločitev, da zviša eskomptno mero. »To je dokaz, kako emisijski zavod ukepa preventivno. Povišanje ekskompne mere je ohladilo inflacijske težnje, ni bilo pa pričakovati, da bi vplivalo na kotacijo lire,« je zaključil Leipold. GORICA - Odkar so na mejah držav, ki sodijo v Evropsko skupnost, zaradi odprave carinske in policijske kontrole zaprli vse urade na mejnih prehodih, v teh stavbah ni vec nobenega življenja. Da bi se temu izognili takrat, ko bo Slovenija vstopila v ES, so v Gorici na mejnem prehodu Standrež - Vrtojba, v stavbah avtoporta, uredili prostore za BIC (Business In-novation Center). Na voljo novemu inkubacijskemu laboratoriju, ki je nekakšna podružnica že 6 let delujoče podobne ustanove v Trstu, je 3.600 kv.m., od teh je kar 2.450 kv.m. namenjenih laboratorijem. Investicija je stala 4 milijarde lir, denar so prispevale nekatere italijanske in evropske ustanove. V prvi vrsti je tu družba SPI, ki za taksne pobude skrbi za državno družbo IRI. Projekt bo vodila Seed v okviru evropskega programa "Perifra”, v nacrtu imajo odprtje kakšnih 20 laboratorijev, ki bi lahko v teh letih nudili zaposlitev 200 strokovnjakom. Posebnost goriskega centra BIC bo v tem, da, za razbko od drugih, ki že delujejo v Trstu in drugod po Italiji in ki so namenjeni ustanovitvi in razvoju novih gospodarskih pobud, bo vodil predvsem projekte ustanavljanja podjetij, ki bodo poslovala Cez mejo. Gorica s tem postaja pomembno poslovno in gospodarsko srediSCe v gospodarskem poslovanju Cez mejo z državami Srednje in Vzhodne Evrope. Ze poldrugo leto tu deluje Informest, ki je v januarju tu priredilo uspešen poslovni posvet med nekaj sto podjetniki iz raznih dežel Evrope. Zaradi tega v Gorico prihajajo podjetniki od drugod. Isto se bo sedaj ponovilo s centrom BIC. Diplomatski incident na meji Zelo neprijetno je vCeraj popoldne, na začetku mednarodne konference prirejene ob odprtju prostorov BIC v Gorici, odjeknila vest, da hrvaškega ministra za znanost in tehnologijo prof. dr. Branka Jerana, na posvet ne bo. Iz Zagreba je namreč na predsednika BIC Francesca Zacchigno ob 15. uri prišel lax. V njem je bilo napisano, da sta minister Jeran in njegov namestnik dr. Nikola Ružinski, ob 11.24 prišla na italijansko mejo. Tam so ju itabjanske mejne oblasti zadržale celih 44 minut, do 12.06, potem pa jima dovolila, da nadaljujeta pot. Užaljena elana hrvaške vlade pa nista vstopila v Itabjo in se vrnila, preko Slovenije, nazaj domov. Novinarji smo izvedeb, da je to bil mejni prehod RdeCa hiša v Gorici. Tam sta hrvaška elana vlade prišla z vozbom z zagrebško registracijo. Imela sta diplomatske potne bste. Tam službujoči finančni stražnik, ki je vzel v roko navadni potni bst Šoferja, je od potnikov baje zahteval, naj odprejo prtljažnik in povedo koliko denarja imajo pri sebi. Minister in podminister sta dejala, da imata diplomatski potni bst, in da tega ne bosta dovolila, nakar ju je finančnik povabil naj vsi trije vstopijo v njegovo pisarno. Od tam naj bi bil mož telefoniral nadrejenim. Sele po 44 minutah je prišlo dovoljenje, da lahko elana vlade nadaljujeta pot ne da bi bb njun avto pregledan. Nista dobba "sprejemljivega opravičba", piše v faxu, ki je iz Zagreba dospelo v Gorico. Včeraj pozno popoldne pa je iz Rima prišla vest, da se je itabjanska vlada Hrvatom opravičba za neljub dogodek Prostore centra bodo na avtoportu uradno tvorili danes. 2e vCeraj pa se je na Espomegu pričelo mednarodno strokovno srečanje na katerem so sodelovali elani nekaterih vlad in strokovnjaki, ki delajo v več evropskih ustanovah. Posvet se bo nadaljeval tudi danes dopoldne. Včeraj so bib napovedani govori 3 ministrov: italijanskega ministra za industrijo in zunanjo trgovino Alberta Cloja, slovenskega za gospodarske dejavnosti Maksa Tajnikarja in hrvaškega za znanost in tehnologijo Branka Jerena. Cid je bil zadržal v Rimu zaradi izredne seje vlade. Nadomestil ga je podtajnik Mario D’Ur- so. Jeren ni prišel v Gorico, ker so ga zadržali na meji, o čemer posebej poročamo. Maks Tajnikar pa je prikazal stanje slovenskega gospodarstva, ki je v fazi prenove in ki že sodeluje z bolj razvitim evropskim gospodarstvom. To sicer velja v glavnem za malo in srednje gospodarstvo, medtem ko bodo velika industrijska podjetja Sla v hude težave in jih bodo le stežka ohranili. Za njimi so vCeraj govorili Številni italijanski strokovnjaki, ki delujejo v raznih evropskih ustanovah. Med številnimi gosti naj omenimo ambasadorja Republike Slovenije v Rimu Marka Kosina. Marko VValtritsch ŠKEDENJSKA ŽELEZARNA / JAVNA SKUPŠČINA V TOVARNI ZAPADLOSTI / POKRAJINA, OBČINA Jeza in malodušje med delavci železarne Velika večina povabljenih se srečanja z delavci ni udeležila Te dni zapadejo pomembni roki pri javnih upravah Obračuni, prošnje za gradbeni odpust in finančne prispevke Včeraj so se v skedenj-ski železarni zbrali delavci na javnem srečanju s tiskom in predstavniki političnega in upravnega sveta. Ali vsaj tako bi moralo biti. Tovarniški svet je povabil predsednika deželne vlade, komisarja pokrajine, župane tržaške in okoliških občinski, Zvezo in-dustrijcev, člane komisarske uprave, vodstvo železarne, tržaške parlamentarce in predstavnike vseh strank. Vabilu pa so se odzvali samo posl. Nicco-lini, vodstvo Zveze indu-strijcev in Stranka komunistične prenove, pa Se zastopniki delavcev tovarne velikih motorjev Gmt in arzenala Sv. Marka. Tudi tako množična odsotnost je pripomogla, da je bilo vzušje med delavci zelo negativno, saj jim razlogov za malodušje ne manjka. Poglavitna ugotovitev srečanja je bila, da je iskanje rešitve za škedenj-sko železarno Se vedno ovito v gosto meglo. 2e decembra bi se morali dokončno odločiti v zvezi s ponudbo, ki sta jo predstavila Lucchini in Bol-mat. Potem je sklep zdrknil na sredino januarja in še na začetek februarja in sedaj se spet sestajajo na ministrstvu za industrijo v Rimu, da bi sploh določili, kako ugotoviti pravo vrednost železarne, ki naj bi bila znatno višja od ponujenih 30 oz. 40 milijard lir. Tako zamujanje v nedogled lahko pripelje do umika ponudnikov, kar bi imelo katastrofalne posledice, najverjetneje dokončni zaton vsake možnosti in zaprtje železarne. Birokracija zavira reši- tev železarne; z železarno se bo končalo kot pred 25 leti z ladjedelnico; dovolj nam je skupščin, ki so že štiri leta vedno enake; upokojenci že dve leti čakajo na odpravnino; proglasimo stavko, splošno stavko; prihodnjič, ko bomo šli na cesto, bo tako, da se nas bodo vsi zapomnili, ker nam od neizpolnjenih obljub že preseda... V takem tonu je bila večina posegov, da o komentarjih delavcev niti ne govorimo. Polemično vzdušje je doseglo vrhunec, ko je pred mikrofon stopil posl. Niccolini in povedal, da je bila prejšnja, Berlusconijeva vlada pripravljena rešiti železarno, pa so jo nadomestili z Dinijevo, ki ni sposobna ali ni zainteresirana. Niccolinija so prekinili, da je moral zapustiti oder: »To je politikantstvo, običajni ping-pong z našo usodo, pojdi prepevat v Sanremo...« Več sreče je imel posl. Menia, ki se je pojavil ob zaključku srečanja in manjšemu krogu delavcev ponovil isto tezo: prejšnja vlada je bila na tem, da problem reši, sedanja vlada se ukvarja s tehničnimi problemi, novi minister za industrijo Cio pa ne pozna problematike. Takoj po skupščini se je delegacija delavcev podala na tržaško prefekturo. Prefektu so povedali, da je treba ekspertizo o finančni vrednosti železarne izvesti v najkrajšem roku in hitro pristopiti k prodaji, sicer bi posledice lahko bile dramatične in tudi težko obvladljive. Prefekt je zagotovil svoje posredovanje pri rimskih oblasteh: ne gre samo za rešitev posa- Skupščina delavcev v železarni je bila dokaj razgibana (Foto KROMA) Danes oziroma čez mesec dni bodo zapadli nekateri roki, ki prav gotovo zanimajo vrsto naših društev in organizacij, pa tudi posamezne občane. Tržaška pokrajinska uprava obvešča, da danes zapade rok, v katerem bi morali društva, organizacije in ustanove predložiti obračune za prispevke, podeljene za leto 1994 na osnovi vrste deželnih zakonov, in sicer: dež. zakona 68 iz leta 1981 za razvoj in pospeševanje kulturnih dejavnosti, dež. zakona 15 iz leta 1987 za pospeševanje kultme miru in sodelovanja med narodi, dež. zakona 49 iz leta 1983 za izvedbo tečajev zborovske, instrumentalne in godbene glasbene vzgoje, dež. zakona meznega obrata, vprašanje železarne zadeva celotno problematiko tržaškega gospodarstva. Ravno v zvezi s postopkom za presojo vrednosti železarne oz. ustreznosti ponudb Bobnata in Lucchinija je bil včeraj popoldne v Rimu sestanek, o katerem poročamo na prvi strani, na ministrstvu za industrijo, ki so ga vsi napovedovali kot odločilnega za usodo železarne. Srečanje se je začelo pod nesrečno zvezdo: zaradi stavke letalskih nadzornikov niso mogli v Rim sindikalni predstavniki in tržaški občinski odbornik Del Piero, medtem ko je (očitno previdnejšim) komisarjem De Ferri, Asqui-niju in Fanchinottiju ter deželnemu odborniku Morettonu uspelo pravočasno na ministrstvo za industrijo. Zaščita narave tema natečaja za Nagrado Juliusa Kugyja Pokrajinska uprava je ob sodelovanju Odbora Juliusa Kugyja in Šolskega skrbništva razpisala tudi letos natečaj za Nagrado Juliusa Kugyja. V letu 1994-1995 je natečaj osredotočen na naslednjo temo: »Poznati, ljubiti in ščititi naravo: to je sporočilo, ki nam ga je zapustil Julius Kugy«. Oblikovati je treba predloge o vzgoji za okolje s posebno pozornostjo za tržaško ozemlje. Predlogi naj bodo namenjeni šolam in preko njih celotnemu prebivalstvu. K natečaju bodo pripuščeni samo izdelki, ki bodo dospeli po pošti ali neposredno na Urad za sprejemanje dopisov Pokrajine Trst, Trg Vittorio Veneto 4, do 31. marca 1995, in sicer v zaprti ovojnici, ki naj bo na zunanji strani označena samo z napisom »Premio Julius Kugy« in domišljijskim logotipom, sestavljanim iz besed in/ali risb. Na zunanji strani ne sme biti nobene druge navedbe. Na začetku izdelka naj bo navedena le kategorija pripadnosti in logotip iz ovojnice. Izdelek ne sme vsebovati nobenih podatkov o avtorju ali avtorjih. Izdelku je treba priložiti v zaprti ovojnici, ki naj ima na zunanji strani avtorjev logotip, v notranjosti pa naj bo list s podatki o avtorju ali avtorjih, naslov, po možnosti telefonska številka in davčni kodeks. Ce gre za razred ali medrazredne skupine je treba navesti tudi šolski zavod in podatke o osebi, ki bo poobleščena, da dvigne nagrado. Za morebitne dodatne informacije se interesenti lahko obrnejo na Odsek za spodbujanje družbeno-kulturnih dejavnosti, urad za spodbujanje ekološke vzgoje, Ul. S. Anastasio 3, III. nadstropje, telefon 3789497 ali 3798464. Pokrajinski uradi so odprti za občinstvo od 9. do 13. ure vsak dan razen v soboto, ob ponedeljkih in četrtkih pa tudi od 15. do 17. me. 43 iz leta 1980 za razvoj rekreativnih in športnih dejavnosti, dež. zakona 23 iz leta 1965 za sprejemanje otrok in mladih brez pravega skrbstva v kolonije in vzgojne zavode. Zainteresirani se lahko za podrobnejše informacije obrnejo na Urad za kultmo, šport in prosti čas, tel. 3798472, 37984371, odnosno na Službo za načrtovanje in socialno-skrbstvene dejavnosti, tel. 3798465, 3798422. Tržaška občinska uprava obvešča, da jutri, 1. marca, nepreklicno zapade rok, v katerem je mogoče vložiti prošnje za gradbeni odpust. To potrjujejo tudi najnovejši ministrska navodila za izvedbo novega gradbenega odpusta. Da bi olajšali vložitev prošenj, bodo pristojni občinski uradi jutri odprti od 8.15 do 12.30 ter od 15.30 do 18. me. Tržaška pokrajinska uprava nadalje sporoča, da bo mogoče do 31. marca letos vložiti prošnje za prispevke v korist kmetijskih, gozdarskih in agri-tmističnih dejavnosti na osnovi deželnih zakonov, ki sicer izrecno ne predvidevajo nikakega roka v ta namen. Rok je določil sam pokrajinski izredni komisar Mazzurco. Za podrobnejše informacije se je mogoče obrniti na pokrajinski oddelek za gospodarski razvoj in zaščito okolja v Ul. S. Anastasio 3, telefon 3798501. Urnik uradovanja je naslednji: ob ponedeljkih in četrtkih od 9. do 13. me ter od 15. do 17. me, ob torkih, sredah in petkih pa od 9. do 13. me. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF. Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DFM, Slovenska 54, tel. 061-1313121. fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. TV A 19% Cena: 1.500 LIT - 55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Poštni tr. PRAE DZP St. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko D1STRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov F1EG PROMET / VARNOST IN PRAVICE PEŠCEV Predlogi Comminatrieste na zasedanju v Bologni Predstavniki Odbora za varnost in pravice pešcev Camminatrieste so se na povabilo občine udeležili zasedanja v Bologni, na katerem so mestni upravitelji predstavili novi prometni načrt. Bolonjski upravitelji so orisali osnovne smernice načrta: orisali so smernice, na osnovi katerih ga bodo izvajali, inovativne instrumente javnih prevozov, premeditev železniškega sistema, vprašanji dostopa in varnosti ter vpliv vseh teh ukrepov na okolje. Na zasedanju je bil govor o najsodobnejših pobudah in izkušnjah, ki so jih iznesli upravitelji in strokovnjaki iz Bremna, Kobenhavna in Barcelone. Govor je bil nadalje o vprašanjih telematskih inovacij in uvedbe “inteligentnih" semaforjev za upravljanje prometa. Camminatrieste je na zasedanju predložil svoj dokument, v kateri povezuje krajevno prometno problematiko s podobnimi problemi v državi in drugod v Evropi. V dokumentu predvsem poudarja, da v našem mestu tisoči prebivalcev ne spoštujejo prometnega zakonika, kar povzroča veliko število nesreč, večkrat tudi smrtnih; vprašanji prometne vzgoje in usposobljenosti za dosego vozniškega dovoljenja sta vedno večji. Camminatrieste še poudarja, da vsi poizkusi za tekoči in varnejši promet padejo v prazno, saj tudi občinski upravi kljub številnim poizkusom ni doslej uspelo najti primerne rešitve. Odbor nadalje dodaja, da so pločniki in trgi za pešce največkrat neprehodni, ker jih parkirani avtomobili dobesedno preplavljajo. Ob vsem tem, zaključuje, bi se morali tudi v našem mestu zgledovati po rešitvah, ki so jih v drugih italijanskih mestih, kot v Bologni, že sprejeli. TAKSE NA POSEST AVTOMOBILA Še danes v vrstah za plačilo Danes zapade tudi rok za kolek na vozniških dovoljenjih Tisti, ki so čakali zadnji dan, se bodo niče, sicer moramo v urade avtomobil-načakali, kot vidimo tudi na sliki. Danes skega kluba (ACI). Rok pa se ne izteče za se namreč izteče rok za plačilo tistih av- vse avtomobile, temveč samo za tiste, ki tomobilskih taks (ali bolje, taks na pose- imajo več kot 9 konjskih moči (seveda st avtomobila), ki so zapadle 31. decem- fiskalnih), za ostale imamo na razpolago bra. Takso bi bili morali poravnati do še mesec dni. 31. januarja, vendar so letos rok zaradi Danes zapade tudi rok za vozniška poviškov podaljšali do konca februarja, dovoljenja, ki jih moramo »opremiti« s Obveznost lahko opravimo v poštnih kolekom: letos je enak za vse kategorije uradih, če imamo s sabo davčne polož- dovoljenj in stane 50 tisoč lir. ŠOLSTVO / VPISOVANJE Še danes vpisi v vrtce in šole V prve letnike vrtcev in prve razrede šol Danes poteče rok za vpise v prve letnike otroških vrtcev in v prve razrede osnovnih, nižjih in višjih srednjih Sol. Tisti starši, ki tega Se niso storili, imajo še danes Cas, da svoje otroke vpišejo v Sole in vrtce. Tako določa uredba, ki jo je preteklo jesen podpisal takratni minister za šolstvo Francesco D’Ono-frio. Februarski vpis je novost za italijanski šolski sistem. Doslej so v januarju (za vrtce in osnovne Sole in nižje srednje Sole) in februarju (za višje srednje Sole) potekala predvpisovanja. Starši so morali nato do julija potrditi vpise. Imeli so tako več časa na razpolago za razmislek, kam bodo vpisali svoje otroke. Nižješolci, ki so junija dokončali obvezno Solo, so lahko tudi lagod- neje izbirali, na kateri višji srednji Soli bodo nadaljevali študij. Letos je vse po novem, pa čeprav novost staršev ni presenetila. Pohiteti je bilo treba z vpisom otrok v prve letnike vrtcev. Pri vpisih v prve razrede so že itak vzgojiteljice opozorile starSe in jih seznanile s slovensko Šolsko mrežo na teritoriju. Ministrstvo za Šolstvo je v preteklih tednih »osvetlilo«, kako in kaj z vpisi v nižje srednje šole. Starši so se morali odločiti, v kateri Soli bodo njihovi otroci nadaljevali študij, vse preostalo pa so nato opravila didaktična ravnateljstva in ravnateljstva nižjih srednjih Sol. Vpisovanja v vrtce in šole predstavljajo že od nekdaj merilo našega obstoja. Člani slovenske narodnostne skupnosti izhajajo iz slovenske šole, zelo malo je primerov, ki kažejo na drugačen pristop do pripadnosti k našemu življu. Zato so vpisovanja v vrtce in šole življenjska preizkušnja. V prejšnjih letih je število vpisov skokovito upadalo. Pisali smo, da je temu največji krivec demografski padec. Statistike kažejo, da se je padajoča demografska krivulja ustavila. Zaustaviti bi se moral torej tudi padec vpisov v vrtce in Sole. Lani se je v prve razrede osnovnih Sol na Tržaškem vpisalo vsega 117 otrok. Se nikoli nismo zabeležili nižjega vpisa. To bi morala biti tudi skrajna meja. Otroške vrtce bo letos zapustilo 147 otrok. Cez nekaj dni bomo lahko izračunali, koliko od njih se je vpisalo v slovenske osnovne Sole. V ZNAK SOLIDARNOST« S SODNO PREGANJANIMA DUHOVNIKOMA Samoprijava g. Volte: Pomagam pribežnikom Podobno so se samoprijavili številni socialno angažirani duhovniki in najmanj osem škofov iz raznih krajev Italije »Problem tako imenovanih neregularnih priseljencev je zelo razširjen in pereč in prav gotovo ga ni mogoče rešiti z uvedbo sodnih postopkov proti nekaterim posameznikom, ki jim skušajo na lastno pest pomagati.« Tako nam je povedal znani tržaški duhovnik g. Mario Vatta, voditelj Skupnosti S. Martino al Čampo za rehabilitacijo narkomanov, ko nam je včeraj obrazložil globlji pomen tudi zanj dokaj nenavadne geste - samoprija-ve tržaškemu državnemu pravdniku zaradi nudenja pomoči priseljencem. »S tem pismom prijavljam samega sebe zaradi nudenja pomoči priseljencem in na tak način hočem biti solidaren z dvema duhovnikoma, g. Maurom Stabellijem in g. Ruggerom Contijem, proti katerima sta bila zaradi istega vzroka uvedena sodna postopka,« je zapisal g. Vatta v svojem včerajšnjem pismu državnemu pravdniku. »Skušal sem pomagati pribežnikom vsakokrat, ko sem bil na-prošen, v mejah svojih možnosti in možnosti Skupnosti S. Martino al Čampo, v kateri živim. Vselej sem si prizadeval, da bi lahko imeli hrano, streho in delo v prepričanju, da izpolnjujem svojo dolžnost državljana, kristjana in duhovnika, če pomagam tistim, ki se name obračajo za pomoč, pa naj bodo “regularni” ali “iregularni”. Obžalujem samo to,' da nisem mogel napraviti Se več. Pri tem pa nisem nikoli dajal potuhe obnašanju, ki bi ga lahko imeli za zločinskega: norme, ki veljajo za italijanske državljane, morajo veljati tudi za tiste, ki so v naši rTŠREČANJE S SSK, ZVEČER V PSI h Predstavniki Slovencev iz Madžarske pri nas Včeraj so bili na obisku v Trstu predstavniki porabskih Slovencev. Zastopstvu je načeloval predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Himok, v njem pa so bili se glavna in odgovorna urednica lista Porabje Marjana Sukič, raziskovalka Instituta za Slovence na Madžarskem Katarina Munda Himok in pedagoška svetovalka Valerija Perger. Najprej so se sestali s predstavniki Slovenske skupnosti Ivon Jevnikarjem, Brankom Černičem, Andrejem Bratužem in Jožetom Skerkom. V daljšem in poglobljenem pogo-vom sta si obe strani izmenjali infomacije o položaju obeh narodnostnih skupnosti ter sklenili, da bosta v bodoče gojili tesnejše stike. Gostje z Madžarskega pa so zvečer nastopili v Društvu slovenskih izobražencev v Trstu. Predstavili so izsledke raziskave »Podoba našega otroka v Porabju«, ki se uokvirja v SirSi raziskovalni projekt prof. Danila Sedmaka. POZNO PONOČI / V UL. MONTASIO Zaplenili več kot kiloarar hašiša in zaprli 3 mladeni ram eniče Danes bodo v Trstu odprli deželni center za statistično informacijo Danes ob 11. uri bodo v Ul. Battisti 18 v Trstu uradno odprli Deželni center za statistično informacijo. Slo bo za okence, na katerega se bodo vsi zainteresirani lahko obračali za razne statistične infomacije, od Studentov, ki vodijo raziskave, do trgovcev in drugih podjetnikov. Podobne centre bodo odprli v vseh deželah Italije pod okriljem osrednjega statističnega instituta ISTAT. Hašiša sicer nista imela ne pri sebi ne v avtomobilu, a kljub temu sta se znašla v zaporu: policija, ki je pozno ponoči ustavila 24-letnega VValterja Scialina in prav toliko starega Davida Fegica namreč sumi, da je bil več kot kilogram hašiša v bližini avta, s katerim sta se pripeljala na parkirišče v Ul. Monta-sio, njuna last. Taksne količine mamila namreč nihče ne pušča brez razloga na cesti, razen če se ga noče znebiti. Scialino, ki prebiva v Ul. Grandi 18, in Fegi c (Ul. Rigut-ti 7) pa nista bila sama. Agenti so opazili, da je ob njihovem prihodu neki mladenič urnih nog zbežal. Za njim se je sicer izgubila sled, vendar ne za dolgo. Ugotovili so, da gre za 16-letnega M.B., ki prebiva na tamkajšnjem področju. Pri sebi je imel heroin nož ter britev V nekem baru v Ul. Gioberti, ki je znan po tem, da se v njem radi zbirajo ljudje, ki jim zakoni niso ravno pri srcu, so agenti opazili tudi 43-letnega Leonarda Ala-gno. Moški, ki je že imel opravka s pravico, se je vedel nekoliko sumljivo in tako so se odločili, da ga pregledajo. Sum je bil utemeljen, saj so mu našli nekaj konfekcij heroina, ki so bile pripravljene za uporabo. To Se ni bilo vse, pri sebi je imel tudi britev, a za pasom Se nož. Zaplenili so mu tudi zlato zapestnico, saj menijo, da je ukradena. Alagna, ki prebiva v Ul. San Pela-gio 15, so odpeljali v ko-ronejske zapore. V njegovi družbi je bil 19-letni Graziano Murro (Lonjer-ska cesta 70), pri katerem so našli 8 gramov hašiša. Murro se je sicer izognil aretaciji, ne pa prijavi sodnim oblastem. državi gostje. Vi imate nalogo, gospod državni pravdnik, da preverite, ali je moje vedenje v skladu z zakonom ali ne. Dobro vem, da je beba zakone republike spoštovati, toda če bi bili v navzkrižju z osnovno vestjo solidarnosti, ki je tudi državljanska zavest, bi nastal boleč, toda neizogiben razkorak. In ni si težko predstavljati, na kateri sbani bi me potem lahko našli.« Pojasnimo naj, da so uvedli sodna postopka proti duhovnikoma Stabel-liniju in Contiju, ker sta nudila pomoč pribežnikom v okviru svojega delovanja v Caritasu v Piacenzi in v drugih italijanskih mestih. Podobno kot g. Vatta so se v znak solidarnosti samoprijavili sodnim oblastem številni drugi socialno angažirani duhovniki, med temi voditelj skupine Abele v Turinu g. Giotti, voditelj skupnosti Capodarco g. Alba-nesi, pa tudi najmanj osem Škofov, začenši s škofoma v Ivrei Bettazzijem in v Ca-serti Nogarom. »Problem nezakonitih priseljencev je zelo razširjen in vsem znan. S svojimi samoprijavami želimo nanj opozoriti, pa tudi spodbuditi zakonodajno in druge oblasti, da se ga ushezneje lotijo. Mislimo, da imajo vsi, ki so med nami, pravico do hrane, sbehe, pa tudi do zdravstvene oskrbe in predvsem do človeškega dostojanstva,« nam je povedal g. Vatta. Pristavil je, da bodo pobudniki te solidarnostne akcije skuSali svoja stališča podrobneje obrazložiti na srečanjih s predstavniki osrednjih državnih, pa tudi krajevnih oblasti. Svetovalec F. Monfalcon o volilnem zakonu občin Za načelnika svetovalske skupine SKP v deželnem svetu Fausta Mon-falcona je potovanje v Rim predsednice Dežele in odbornika za krajevne avtonomije samo dodatni dokaz neprevidnosti in okostenelosti sedanjega deželnega odbora. Ko so sprejemali novi volilni zakon za občine, ki imajo od 5 do 15 tisoč prebivalcev, je bil datum 23. aprila že dobro znan, čeprav le kot možen datum. Sedaj pa kaže, dodaja Monfalcon, da se je deželni' odbor zavedel, da pri-mankuje časa, da bi ga vlada odobrila v pravem času. V resnici pa bi bil po Monfalconovem mnenju potreben drugi zakon, ki bi deželam zagotovil celovito oblast glede upravljanja krajevnih avtonomij; v tem primeru bi namreč sklical u-pravne volitve predsednik Dežele, kar bi bilo v skladu s statutom o posebni avtonomiji F-Jk. Duhovnik Mario Vatta (Foto KROMA) NOVICE Načrt za razvoj obrtništva Podpredsednik deželnega odbora in odbornik za obrtništvo Roberto Antonione ter komisar Deželne ustanove za obrtništvo Adriano Nicola bosta danes ob 12. uri na sedežu deželnega sveta orisala “Načrt kakovosti", ki ga bo ustanova začela v kratkem izvajati. Obračun mesečnika Letteretriesline V petek bo izšla 5. številka mesečnika Lettere triesti-ne, ki praznuje leto dni obstoja. Zato bosta prof. Franco Panizon in prof. Fulvio Camerini kot predstavnika založniškega odbora v četrtek ob 19. uri v knjigami Nuova Universitas v Drevoredu XX. septembra 16 podala obračun enoletnega dela in spregovorila o povezavi med revijo in mestom. Revija bo odslej izhajala v novi obliki kot mesečnik (doslej je izhajala vsaka dva meseca). Obisk Miramarskega gradu S 1. marcem in do vstopa v veljavo poletnega umika bo muzej Miramarskega gradu odprt vsak dan od 9. do 17. ure, park pa od 9. do 18. ure. Miramarski muzej je zaradi velikega zgodovinskega pomena med petnajstimi najbolj obiskanimi v Itabji in prvi v naši deželi. Lansko leto si ga je ogledalo 189.354 obiskovalcev, ali 20 odstotkov več kot predlanskim. Največ obiskov so naSteb aprila, in sicer 30.280, maja 26.408, avgusta pa 21.286. Park pa je lansko leto obiskalo 1.157.414 oseb, ati 50 odstotkov več kot leto prej. Ciklus srečanj o sredstvih množičnega obveščanja Jutri se bo začel ciklus srečanj in predavanj “Kako nastane...", ki ga prireja Institut Gramsci iz F-Jk; na konferencah bo govor o sredstvih množičnega obveščanja. Na jutrijSnji bosta ob 18.30 v dvorani Ba-roncini v Ul. Trento 8 govorila o nastajanju časopisa direktor II Piccola Mario Quaia in posebni dopisnik Paolo Rumiz. Ciklus se bo nadaljeval maja in aprila s srečanji, na katerih bosta sodelovala tudi Alessandro Curzi in Corradino Mineo. Predstavo v Rossettiju odložili zaradi lažne bombe Sinočnja predstava Hanvoodovega »Hlapca na prizorišču« v gledališču Rossetti je odpadla. Neznanec je namreč javil, da je v gledališču bomba, zaradi česar so ga gledalci na poziv policije morali zapustiti. Agentje so potem gledališče skrbno pregledali, a bombe niso našli. Festival dramskih skupin Slovensko kulturno društvo Cerovlje-Mavhinje namerava prirediti festival slovenskih zamejskih dramskih amaterskih skupin, ki naj bi potekal v Mavhinjah od 30. junija do 9. julija tl. Vabljene so vse slovenske amaterske dramske skupine, ki se lahko predstavijo s katerokoli igro z neomejenim številom igralcev. Prijavo je treba poslati najkasneje do 16. marca, za informacije lahko telefonirate na tel. St 299798 (Antonič Katja) ali na tel. St 299985 (Antonič Paolo) v večernih urah. PUST / DANES SPREVOD PO MESTU ZGONIŠKA IN REPENTABRSKA OBČINA Po vaseh in v mestu številna pustna rajanja Jutri slovo od letošnjega »mokrega« pusta Po nedeljski plohi si je pust včeraj vendarle opomogel. Vreme sicer ni bilo idealno, a za pustovalce je bilo pomembno že, da ni bilo moče, ki bi skvarila njihove bolj ah manj originalne pustne kustume. . Tudi včeraj je bilo živahno predvsem po društvih. Na stadionu 1. maja pri Sv. Ivanu so imeli dvojno pustno slavje: popoldne sta KD Škamperle in Športna šola Trst priredila rajanje za otroke, s katerimi so se razigrale tudi mlade animatorke. Zvečer je Odbor za ohranitev stadiona 1. maja organizbal plesno zabavo. Včeraj so se pozabavah tudi v Klubu prijateljstva v Donizettijevi ulici, medtem ko je magični Viky pustno čaral za otroke v Mieli. Danes bo vse živo pri Domju, v Mačkoljah, na Proseku, v Trebčah, v Križu, in verjetno še mno-gokje. Ob 15. uri bo otroško pustno rajanje za najmlajše v Dijaškem domu Srečka Kosovela. Pustovanje bosta popestrila bogat srečelov in nagrajevanje mask. Po mestu bo sprevod, ki si v zadnjih letih utira pot med tukajšnje osrednje pustne manifestacije. Organizatorji najavljajo, da se bo za mestno pustno lovoriko potegovali Naselje sv. Sergija, Opčine, Sv. Jakob, Sv. Ivan, Sv. Alojzij, Sekednj in Sv. Sobota. Ob 14.30 bo sprevod krenil od Goldonijevega trga po Korzu proti Trgu Unita. Jutri bo pepelnično slovo od pusta. V Skednju ga bodo sežgati, s Kontovela pa doslej še ni bilo vesti o morebitnem pustnem pogrebu... Na slikah (F. KROMA) od zgoraj navzdol: prizori iz Ricmanj, s Stadiona 1. maja in iz gledališča Miela. Pustni običaji v kraških vaseh Vremenske neprilike niso okrnile tradicije V repentabrski občini so vremenskim nepri-likam navkljub bili v nedeljo zvesti pustni tradiciji, ki se je v zadnjih letih čvrsto zakoreninila predvsem po zaslugi zelo podjetne ženske komponente. Že v zgodnjih jutranjih urah so veseljaki z muzikanti na čelu začeli obiskovati domačije v Repnu, na Poklonu in na Colu. Nabrane dobrote - od jajc do klobas in vinske kapljice - so natovorili na terensko vozilo in tako poskrbeli za prehrambene potrebe do jutrišnje pepelnice. Čeprav jih je neprizanesljiv dež ves dan neusmiljeno namakal, pa ni ustrašil in pregnal repenskih šem, ki so zastavljeno nalogo izpeljale do srečnega konca. Zvečer so se domačini v velikem številu udeležili v kulturnem domu na Colu skupne večerje in družabnosti s plesno zabavo ob zvokih priznanega ansambla. Veliki finale repentabr-skega pusta bo jutri, ko se bodo na trgu posloviti od Jake in mu zagotoviti večni mir z upepelitvijo. V zgoniški občini so se služabniki kralja Pusta zapisali spoštljivemu poklonu že pred tremi meseci, ko so mladinci vse bolj homogene skupine Sazgo (Salež-Zgo-nik) začeli pripravljati alegorični voz. Po uveljavitvi na Kraškem pustu na Opčinah so v soboto zvečer do pozne ure razposajeno proslavljali v gostilni pri Pavli osvojitev prestižnega drugega mesta. Kar sedemnajst muzikantov (vraževemeži so modrovati, da je prav ta nesrečna številka bila kriva, da se niso povzpeli na sam vrh pustne piramide) je s svojimi glasbili hrupno dajalo duška svoji pre-šernosti in veselju, tako da so se šipe dobesedno tresle ob izvajanju po- skočnih viz. Skupina Sazgo se bo danes s svojim vozom »Sconcer-to in mifasoldo« udeležila sprevoda v Tržiču. V Zgoniku bodo danes po ustaljenem običaju, kateremu so vse bolj zavzeto zapisani z dušo in telesom, obredli vse hiše (tudi bližnje Koludrov-ce) in ponesli veselje s tipično kraško godbo na čelu. Zvečer bo večerja in ples za domače družinske člane, jutri pa bodo po žalnem sprevodu po okoliških osmicah zažgali pustnega mrtvaka. Po nekajletnem zatišju so tudi v Saležu spet strnili svoje vrste in sprožili mehanizem, da bo danes pust »vstal od mrtvih«. Obiskali bodo vse družine ob zvokih muzikantov, zvečer bo skupna večerja in plesna zabava, jutri pa se bodo dostojno poslovili od razboritega pokojnika. (B) BEŽEN OBRAČUN LETOŠNJEGA KRAŠKEGA PUSTA O sončnih in senčnih plateh pustne manifestacije se je z nami pogovarjal odbornik Kraškega pusta Viktor Sosič Organizatorji Kraškega pusta so imeli letos res posebno srečo z vremenom. Ce bi bila pustna prireditev samo dan kasneje, bi jo morali preložiti, tako kot so morali storiti mnogi drugi, začenši s prireditelji Milj-skega pusta. Tako pa je vse poteklo v najlepšem redu - v zadovoljstvo organizatorjev, skupin in vozov, ki so se udeležili sobotnega veselega sprevoda od Pikelca do Brdi-ne, pa seveda v zadovoljstvo tistih, ki so na prireditvi odnesti zmago. »Ni lahko organizirati tako velike prireditve kot je Kraški pust,« nam je v razgovoru povedal Viktor Sosič - Torči, sicer zelo uspešen in požrtvovalen predsednik domačega Kulturnega društva Tabor in dolgoletni član pustnega odbora na Opčinah. »Samo koliko telefonskih in neposrednih posegov na občini, pri gasilcih in tehničnem uradu je bilo potrebnih za ureditev vseh birokratskih problemov. Le nekaj ur pred začetkom sprevoda smo morali odhiteti v Milje, kjer smo dobiti še zadnja dovoljenja za uporabo odra, na katerem je potekala zaključna pustna prireditev in za katerega je treba dobiti soglasje prefekture, policije, občine, gasilcev, itd. Vse smo utegnili še ob pravem času urediti,« je povedal Sosič. »Prav je,« je še dodal, »da se ob letošnjem pustu spomnimo prvih pustnih prireditev, ki so bi- le v rokah umetnikov, duhovitežev in šaljivcev Roberta Hlavatyja, Križniča in Vremca. Oni so postaviti temelje pustnim prireditvam, ki so postale že tradicija. Takrat je prve kostume za kralja in kraljico pusta napravila Marija Vidau, ki ju je predstavila kot dva črnogorska mogotca. Konj, ki je vozil kraljevo kočijo je prihajal iz Lipice, kočija pa iz Radovljice pri Bledu. Pripeljati voz čez mejo ni bila lahka zadev. »Eno leto,« se še spominja Sosič, »so bile v pustnem sprevodu tudi narodne noše, za kar je poskrbela nepozabna kulturna delavka in novinarka Nadja Kriščak. Zal nam je, da nekatere vasi, ki so bile v preteklih letih zmagovalke, ati vsaj med prvimi uvrščenimi, letos niso sodelovale. Smo pa veseli udeležbe voza iz Stivana - Medje vasi, ki nas je zelo razveselil. Takšnih novih udeležencev bi bili veseli tudi v bodoče.« Vozovom dajejo organizatorji le nekakšno simbolično denarno podporo. Vse ostalo je v breme skupinam, ki pri tej pustni prireditvi sodelujejo z velikim veseljem. Na težave bomo pozabiti, na uspehe pa ne. Veseli smo, da so bili tokrat udeleženci, pa tudi gledalci zadovoljni z izidom glasovanja. Tokrat je res obveljalo geslo, da je bolj pomembno sodelovati kot zmagati. Neva Lukeš DOLINA Josip Lovriha praznuje 70 let Josip Lovriha, po domače Pepi Bukar iz Doline slavi danes 70 let. Sedemdeseto pomlad je dočakal Cii, zdrav in živahen in bi mu jo na pogled težko pripisali. Pepi je imel predvsem v mladosti burno in težko življenje; že kot 17-leten fant je moral v posebne bataljone, med prisilnim delom na letabscu v Foggn je bil težko ranjen, po razpadu Itabje so ga na poti domov v Mestrah zajeli Nemci in ga odpeljali v koncentracijsko taborišče, a je težko preizkušnjo srečno prestal in se po vojni vrnil domov. Obiskoval je pobticne teCaje v Ljubljani in se udeležil udarniške akcije na progi Brcko-Ba-novici. Ko se je vrnil v rodno Dolino, se je zapo-sbl kot občinski delavec in kot tak tudi dočakal upokojitev. Vsa povojna leta je bil v vasi pa tudi širše politično in kulturno aktiven. Dolga desetletja poje v moškem zboru Valentin Vodnik prvi tenor in je za svojo zvestobo domačemu zboru in Josip Lovriha slovenski pesmi tudi prejel zlato Gallusovo značko. Pri tržaški zvezi upokojencev pa je odgovoren za območje dolinske občine in si prizadeva predvsem za družabna srečanja in izlete. Ob pomembnem življenjskem jubileju se ga spominjajo prijatelji in soletniki in mu kličejo še na mnoga zdrava ni živahna leta. Voščilom se pridružuje Primorski dnevnik. VCERAJ-DANES Danes, TOREK, 28. februarja 1995 ROMAN Sonce vzide ob 6.46 in zatone ob 17.49 - Dolžina dneva 10.53 - Luna vzide ob 5.48 in zatone ob 17.01. Jutri, SREDA, 1. marca 1995 ALBIN VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 7,1 stopinje, zračni tlak 1013,9 mb naraSCa, veter 13 km na uro vzhodnik severovzhodnik, vlaga 73-odstotna, nebo oblaCno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 8,9 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Federica Bertoz, Alessandro Pilos, Micol Sciucca, Laura Belci, Lisa Tercovich, Marco Ma-mssi, Alesandra BrancoviC, Virginia Mioni, Lucrezia Rodella. UMRLI SO: 56-letna Marina Meola, 80-letni Luigi Oblati, 90-letna Emi-lia Sedmak, 84-letni Gio-vanni Sorgo, 96-letna Ameba Cararetto, 85-letna Albina Muhic, 69-letna Regola Vetterutti, 80-letna Albina Trebiciani, 64-letna Mirella Lussi, 92-letni Pasquale Gergolet, 64-letni Bruno Bado, 65-letni Tullio Ive, 86-letna Bianca Konobely, 86-letni Tullio Bon, 83-let-na Michela Brunetti, 90-letna Palmira Candotto, 80-letna Lucia Pietron. I ; LEKARNE Od ponedeljka, 27. februarja, do nedelje, 5. marca 1995 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 UL Combi 17 (tel. 302800), Trg 25. aprila 6 -Naselje sv. Sergija (tel. 281256, UL Flavia 89 -Zavije (tel. 232253). FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 UL Combi 17, Trg 25. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Ul. Mazzini 43, Ul. Flavia 89 (Zavije). FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Mazzini 43 (tel. 631785). Torek, 28. februarja 1995 Do 13.00 bodo lekarne odprte kot po navadi. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Combi 17, Trg 25. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Ul. Flavia 89 (Zavije). FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 16.00 do 19.30 UL S. Giusto 1 (tel. 308982), Borzni trg 12 (tel. 367967),UL Revoltella 41 (tel. 947797), Ul.Cavana 11 (tel. 302303), Korzo Italia 14, 631661), Ul. Settefonta-ne 39 (tel. 947020), Ul. Co-stalunga 318/A (tel. 813268), Ul. Bernini 4 (tel. 309114), Ul. Mascagni 2 (tel. 820002), Trg Gioberti 8 (tel. 54393), Ul. Dante 7 (tel. 630213), Ul. Pasteur 4 (tel. 911667), Ul. Giulia 1 (tel. 635368), Trg Ospedale 8 (tel. 767391), Istrska ulica 33 (tel. 638454), Bazovica -UL L Gruden 27 (tel. 226165), Prosek št. 161 (tel. 225141), Opčine - Trg Monte Re 3 (tel.211001). Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Combi 17 (tel. 302800), Trg 25. aprila 6 -Naselje sv. Sergija (tel. 281256), UL Mazzini 43 (tel. 631785), Ul. Flavia 89 - Zavije (tel. 232253). FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KD Valentin Vodnik - Dekliški pevski zbor vabita vse male-mini maske na OTROŠKO PUSTNO RAJANJE danes, 28. t.m., od 15. ure dalje v društveni dvorani v Dolini. (P.S. Zabava in pravo razpoloženje sta zagotovljena) DEVINSKI ZBORI PRIREJAJO V DISKOTEKI .. [BIVŠA EUFORIA] (ptusTMim&iMMg w uMrnumj Vsak večer od 21. ure dalje ples z D. J. in ansambli: Danes, 28. t.m., igra STATUS SVMBOL H ČESTITKE Danes praznuje 70. rojstni dan PEPI LOVRIHA v Dolini St. 252. Vse najboljše mu želijo žena Marta, sin Vojko z ženo Majdo ter vnuka Mitja in Jana. Danes praznuje okrogli rojstni dan naša draga GETA MILIC. Da bi bila Se naprej zdrava in vesela ji voščijo mož Marjo, hčerka Marina z Igorjem, posebno pa Daniel in Giorgia. J PRIREDITVE ZDRUŽENJE staršev osnovne Sole Prosek prireja PUSTNO RAJANJE, ki bo v Kulturnem domu na Proseku danes , 28. t. m. od 15.30 do 18.30. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM »Srečko Kosovel« priredi danes, 28. t. m., ob 15. uri OTROŠKO PUSTNO RAJANJE za najm-lajse. Tudi letos bomo pustovanje popestrili z bogatim srecolovom in nagrajevanjem mask. Otroci in starsi so torej danes vljudno vabljeni v UL Ginnastica 72 (tel. 5731411 SKD PRIMOREC - Trebče in Mladinska skupina prirejata danes, 28. t. m. od 15.30 do 18. ure v Ljudskem domu v Trebčah OTROŠKO PUSTNO RAJANJE. KD LONJER - KATI-NARA vabi vse mini maske na OTROŠKO PUSTNO RAJANJE danes, 28. t. m. od 15. do 18. ure v v društvenih prostorih v Lonjerju. V DOMU A. SIRK v Križu bo na pustni torek od 16. ure dalje OTROŠKA PUSTNA ZABAVA. Vabljeni! PUSTNI POGREB bo jutri, 1. marca, ob 14.30 na Kontovelu. Pusta bomo zažgali na mlaki. VANČA IN TONGA ter plesalci latinsko-ame-riških plesov bodo gostje na našem PRAZNIKU OB DNEVU ŽENA, ki bo v petek, 3. marca, ob 20.30 v prostorih KD Rapotec v Prebenegu. Prisrčno vabljeni! Žene iz Prebenega. SEKCIJA VZPI - ANPI E. Antonie prireja v soboto, 4. marca, ob 16. uri v Ljudskem domu v Križu PRAZNIK VČLANJEVANJA. Nastopil bo TPPZ P. Tomažič, med govorniki bo tudi partizanski komandant, nosilec zlate kolajne za vojaške zasluge Giovanni Pešce, soborec pokojnega Josipa Verginelle. FC PRIMORJE organizira DAN ZENA v Kulturnem domu na Proseku v soboto, 4. marca . Informacije in rezervacije: cvetlicama Nadja in cvetlicama Cvetka. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE IZ TRSTA gostuje v petek, 3. marca, ob 20.30 Sarajevski ratni teatar s predstavo ZAKLONIŠČE (Skloniste). Avtorja Safeta Plakalo in Dubravko Bibanovic. Neposredno iz Sarajeva pretresljiva predstava-priCe-vanje o obleganem mestu ter vojni v Bosni in Hercegovini. KD VESNA prireja v soboto, 4. marca, ob 18. uri v Domu A. Sirk v Križu ob Dnevu slovenske kulture nastop mladinske skupine SKD Primorec iz Trebe z igrico MESTNI GODCI. Priložnostno misel bo podal Miroslav Košuta. Vabljeni otroci in odrasli! ŽENE IZ RICMANJ IN LOGA vabijo na PRAZ- NIK ZENA v nedeljo, 5. marca, ob 18. uri v Kulturnem domu v Ric-manjih. SKD BARKOVLJE prireja v nedeljo, 5. marca na sedežu TPK Sirena na barkovljanskem nasipu SREČANJE OB LEPI DOMAČI BESEDI IN GLASBI. Nastopili bodo: Aleksander Furlan, Atilij Kralj, ucenci šole Finžgar in mladi recitatorji. Začetek ob 16.30. Vabljeni! DOM J. UKMAR, PD KOLONKOVEC in KD L GRBEC vabijo na DAN SLOVENSKE KULTURE v nedeljo, 5. marca, ob 16.30 v društvene prostore KD I. Grbec (Skedenj-ska 124). Sodelujejo: ške-denjski mešani pevski zbor, MePZ Kolonkovec, ZPZ I. Grbec, gojenci Glasbene matice, priložnostna beseda prof.a Bogomila Kravos. □ OBVESTILA KRUT obvešča udeležence plavalnih ur v Strunjanu, da je odhod avtobusov iz Trsta - Trg Oberdan jutri, 1. marca ob 13.15, v Četrtek, 2. marca ob 14.30 in v torek, 7. marca ob 14.30. SKD CEROVLJE-MAVHINJE namerava prirediti festival slovenskih zamejskih dramskih amaterskih skupin, ki naj bi potekal v Mavhinjah od 30. junija do 9. julija t.l. Vabljene so vse slovenske amaterske dramske skupine, ki se lahko predstavijo s katerokoli igro z neomejenim številom igralcev. Prijavo je treba poslati najkasneje do 16. marca. Informacije dobite na tel. št. 299798 (K.Antonie) ali 299985 (P. Antonie) v večernih urah. S IZLETI SKD CEROVLJE -MAVHINJE organizira v nedeljo, 12. marca, smučarski izlet na Monte Elmo z možnostjo ogleda smučarskega centra To-blach za nesmuCarje. Zbirališče ob 6. uri v Seslja-nu, odhod z avtobusom ob 6.15. Informacije tel. 299798 od 19. do 21. ure. KLUB PRIJATELJSTVA in Vincencijeva konferenca prirejata v torek, 7. marca izlet v Kromberg na ogled razstave Černigojevih slik, v Sežano na ogled Kosovelove sobe in v Lipico v Černigojevo galerijo. Vpisovanje in navodila v trgovini Fortuna-to, Ul. Paganini 2, do četrtka 2. marca. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV v Trstu prireja v sredo, 8. marca, ob Dnevu žena , izlet v Dolenjske Toplice in v Stično. Možnost kopanja v bazenu v Toplicah. Vpisovanje v sredo, 1. marca , ob 9. uri na sedežu društva v Ul. Cice-rone 8. 3 ŠOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešča učno osebje, da je rok za vložitev prošenj za vstop v pokrajinske lestvice za upravljanje suplenc podaljšan do 31. marca 1995. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAZEANJE obvešča, da se bo v kratkem začel teCaj Data Base v okolju Windows - ACCESS 2.0. Razpoložljivih je še nekaj mest. Vpis in ostale informacije v tajništv Zavoda v Trstu, Ul. Ginnastica 72, tel. 566360. KINO ARISTON - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Neli«, i. Jodie Foster. EKCELSIOR - 17.30, 19.50, 22.15 »Rivelazioni«, i. Michael Douglas, Demi Moore. EKCELSIOR AZZURRA - 17.00, 18.40, 20.20, 22.00 »Clerks commessi«, r. Kevin Smith. AMBASCIATORI 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Stargate«, i. Kurt Russell. NAZIONALE 1-16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Pallot-tole su Broadway«, r. Woody Allen, i. John Cu-sack. NAZIONALE 2 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Love Affair - Un grande amore«, i. VVarren Beatty, Katherine Hepburn. NAZIONALE 3 - 16.45, 19.15, 21.45 » P u 1 p Fic-tion«, i. John Travolta, Bruce VVillis, prepovedan mladini pod 18. letom. NAZIONALE 4 - 15.45, 17.50, 20.00, 22.15 »Quiz Show«, r. Robert Redford, i. John Turturro. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Femmina ingorda II.«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.30, 18.20, 20.10, 22.10 »SPQR - 2000 1/2 anni fa.« i. Christian De Sica, Massimo Boldi Anna Falchi. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »The Mask« r. Charles Russel, i. Jim Carrey, Cameron Diaz. LUMIERE - 16.00, 18.00, 20.00, 22.15 »Kika, un cor-po in prestito«, r. P. Almo-dovar, prepovedan mladini pod 14. letom. PRISPEVKI Ob 9. obletnici smrti Barbare Opeka daruje teta Marta in nono Rudi 50.000 lir za Glasbeno matico. V spomin na našega Milana, ki bi danes dopolnil 18 let, darujemo 100.000 lir za SD Kontovel. Ob obletnici smrti tete Anice TavCar daruje nečakinja Iza Arban 50.000 lir za Sklad za uveljavitev slovenskega jezika. KD F. VENTURINI priredi Otroško pustno rajanje danes, 28. t.m. od 15. do 19. ure z ansamblom Adria levintet v Kulturnem centru A. U. Miro pri Domju. V spomin na drago Angelo Rodella por. Zerial daruje družina 300.000 lir za MPZ Valentin Vodnik. Namesto cvetja na grob pok. Andreja Cok darujeta Eda in Danilo CaC 300.000 lir za KK Adria. MALI OGLASI POPUSTI od 10% do 50% na knjigah in še marsičem od 1. do 31. marca v Tržaški knjigarni. ISCEM priče prometne nesreče, ki se je pripetila dne 27.12.1994, ob 12.15 na SS 202 v UL Carsia (Opčine) med Peugeotom 505 in BMW. Tel. št. 299473. PODJETJE elektronskih in električnih inštalacij išCe marljivega vajenca. Tel. št. 0481/882032. ISCEM zazidljivo zemljišče na Krasu ali v Miljah s pogledom na morje. Tel. št. 662023 ali 370947. SONČNO, trosobno, sodobno opremljeno stanovanje oddam. Ponudbe poslati: Publiest, Ul. Montec-chi 6 - Trst pod šifro’Trst”. NA PROSEKU se je v nedeljo izgubil psiček svetlo rumene barve po imenu Simba. Kdor ga je videl, naj tel. na št. 251231. PODARIMO simpatične majhne psičke. Tel. st. 200865. NA OPČINAH smo našli psička , rdečega mešanca pasme Cocker. Tel. št. 815255. DVOSTANOVANJSKO hišo v Rocolu, 70/75 kv. m, vsako stan., terasa, podstrešje, garaža, vrt, centralno gretje s toplo vodo, prosto v teku leta, prodam. Možnosti in ponudbe poslati na Publiest Srl, UL Montecchi 6, 34137 Trst, pod geslo “ Rocol“. PRODAM avtomobil Ni-va, bele barve, letnik 90, prevoženih 59.000 km, v dobrem stanju. Tel. št. 778932 PRODAM A 112, letnik 85 v odličnem stanju. Tel. 229468. V KRIZU pri Sežani prodam zazidljivo parcelo 1.800 kv. m na odlični lokaciji z gradbenim dovoljenjem, voda, elektrika, PTT na parceli. Tel. št. 00386/67/ 65324. DAJEM v najem vinograd. Tel. št. 231859. OSMICO odprli smo, da veselo v družbi bo. Berdon Josip, Pulje pri Domju St.123. OSMICO ima Ostrouška v Zagradcu št. 1. PUBLIEST Tel. (040) 7796611 - Fax 768697 oglasi - obvestila: 8.30-12.30 osmrtnice - sožalja: 8.30-12.30 13.30 -17.00 (razen sobote) OBVESTILO BRALCEM DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst -Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-12.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka. VESELO PUSTOVANJE za majhne in velike Srenjska hiša v Mačkoljah danes, 28. t. m. od 16. ure dalje. Zabavali se bomo z Long Zlunk. Vabljeni! Pustni odbor KD Primorsko t V starosti 90 let nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica in sestra Emilia Sedmak vd. Sedmak Pogreb bo jutri, 1. marca, ob 12.40 iz mrtvašnice v UL Costalunga v cerkev v Sv. Križ. Žalostno vest sporočajo sinova Marjo z Mirello in Ivan s Cirilo, vnukinje Marija, Barbara in Ingrid z družinami, zet Milko in sestra Štefanija Sv. Križ, Canberra, 28. 2. 1995 Žalovanju se pridružujeta družini Ferlatti in Radovich t Mirno nas je zapustila Albina Trebiciani vd. Polissa Pogreb bo v Četrtek, 2. marca, ob 10.40 iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v opensko cerkev. Žalostno vest sporočajo sin Aldo z ženo, sestra, vnuki, pravnuki ter ostalo sorodstvo Trst, 28.2.1995 (Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3) ZAHVALA Iskerno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega dragega Andreja Čok Družini Cok in Poropat Lonjer, 28. februarja 1995 28. 2. 1992 28. 2. 1995 Stanislav Pupis Vse mine in beži, a spomin na tebe vedno bolj živi Tvoji dragi Sesljan, 28.2.1995 VOZNI RED VLAKOV Železniška postaja v TRSTU Proga TRST-BENETKE ODHODI PRIHODI URA l/RSTA SMER URA VRSTA SMER 4.12 (R) Tržič (4.35), Mestre (6.20), Benetke (6.32). 0.47 (IR) Benetke (22.40), Mestre (22.51), Tržič (0.23) 5.36 (D) Tržič (5.59), Mestre (7.36), Benetke (7.47). 2.32 (D) Benetke (0.14), Mestre (0.25), Tržič (2.08). 6.10 (C) TERGESTE - Tržič (6.34), Portogruaro (7.19), Mestre 6.34 (R) Portogmaro (5.05), Tržič (6.08). Op.: ukinjen ob praznikih. 6.16 (R) (8.02), Padova (8.36), Vicenza (8.57), Verona (9.31), Milano (10.55), Torino (12.55). Tržič (6.42), Portogruaro (7.41). Op.: ukinjen ob praznikih. 7.10 7.45 (D) (D) Portogmaro (5.56), Tržič (6.47). Portogruaro (6.30), Tržič (7.17), Sesljan (7.24), Nabrežina (7.30). Op.: ukinjen ob praznikih. 6.48 (IC) MIRAMARE - Tržič (7.12), Mestre (8.40), Padova (9.14), Bologna (10.35), Firenze (11.44), Rim Termini (13.45). 8.01 (E) Rim Termini (22.15), Firence (1.38), Bologna (3.55), Mestre (5.50), Tržič (7.37). 7.12 (E) VENEZIA EXPRESS - Tržič (7.35), Mestre (9.07), Benetke 8.55 (E) SIMPLON EXPRESS - Ženeva (22.52), Milan (3.42), Vero- (9.18). na (5.16), Padova (6.16), Mestre (6.40), Tržič (8.32). 7.35 (D)* Tržič (7.58), Gorica (8.19), Videm (8.48), Pordenone (9.28), Treviso (10.19), Benetke (11.06). Op.: ukinjen ob praznikih iz Trsta do Vidma. 9.10 (E)* Turin (22.50), Milan (0.40), Verona (3.31), Benetke (5.08), Treviso (6.15), Pordenon (7.05), Videm (7.46), Gorica (8.25), Tržič (8.46). 8.12 (IR) Tržič (8.35), Mestre (10.07), Benetke (10.18). 9.31 (R) Portogmaro (8.00), Tržič (9.03). 9.25 (R) Tržič (9.53), Portogruaro (10.54). Op.: samo ob praznikih. 9.53 (D)* Benetke (6.34), Treviso (7.06), Pordenon (8.01), Videm 10.12 (IR) Tržič (10.35), Mestre (12.02), Benetke (12.18). (8.40), Gorica (9.09), Tržič (9.30). 12.12 (IR) Tržič (12.35), Mestre (14.07), Benetke (14.18). 10.07 (E) Lecce (18.14), Bologna (4.37), Benetke (7.10), Mestre 13.12 (IR) Tržič (13.35), Mestre (15.07), Benetke (15.18). (8.12), Tržič (9.43). 13.47 (R) Tržič (14.15), Portogruaro (15.17). Op.: ukinjen ob praznikih. 10.47 (IR) Benetke (8.40), Mestre (8.51), Portogruaro (9.35), Tržič 14.12 (IR) Tržič (14.35), Mestre (16.07), Benetke (16.18). (10.23). 14.20 (IR)* Tržič (14.43), Gorica (15.05), Videm (15.30), Pordenone (16.01), Treviso (16.39), Mestre (16.57), Benetke (17.08). Op.: ukinjen ob praznikih od Trsta do Vidma. 11.03 (R)* Benetke (7.08), Treviso (7.42), Pordenone (8.54), Videm (9.34), Gorica (10.14), Tržič (10.36). Op.: ukinjen ob praznikih. 15.12 (IR) Tržič (13.35), Mestre (17.07), Benetke (17.18). 11.47 (E) Benetke (9.40), Mestre (9.51),, Tržič (11.23) 16.10 (IC) SVEVO - Tržič (16.34), Portogruaro (17.19), Mestre (18.02), Padova (18.36), Milano (20.55), Genova (22.55). 14.09 (IC) SVEVO - Sestn Levarte (6.15), Genova (7.13), Milan (8.50), Verona (10.27), Benetke (11.54), Mestre (12.21), Tržič (13.45). Benetke (11.10), Pordenone (12.24), Videm (13.05), Gorica (13.48), Tržič (14.12). Op.: ukinjen ob praznikih. 17.12 17.18 (E) (R) Tržič (17.35), Mestre (19.07), Benetke (19.18). Tržič (17.45), Portogruaro (18.45), Mestre (19.48), Benetke 14.35 (D)* (19.59). Op.: se ne ustavi v Grijanu in Križu. 14.47 (IR) Benetke (12.40), Mestre (12.51), Tržič (14.23). 18.12 (E) Tržič (18.35), Portogruaro (19.23), Mestre (20.07), Benetke (20.18), Bologna (23.10), Lecce (9.34). 15.05 (R) Portogmaro (13.45), Tržič (14.41). Op.: ukinjen ob praznikih. 19.12 (IR) Tržič (19.35), Mestre (21.07), Benetke (21.18). 15.47 (IR) Benetke (13.40), Mestre (13.51), Portogruaro (14.35), Tržič (15.22). Benetke (14.17), Mestre (14.28), Portogmaro (15.15), Tržič 19.45 (R) Tržič (20.14), Portorguaro (21.16). Op.: ukinjen na predpraznični dan. 16.27 (D) 20.28 (E) SIMPLON EXPRESS - Tržič (20.52), Mestre (22.15), Pado- (IR) (16.03). va (23.04), Verona (0.02), Milan (1.34), Domodossola 17.47 Benetke (15.40), Mestre (15.51), Portogruaro (16.35), Tržič (3.05), Ženeva (6.49). (17.23). 21.12 (IR) Tržič (21.35), Mestre (23.07), Benetke (23.18). 18.57 (D) Benetke (16.40), Mestre (16.51), Portogmaro (17.35), Tržič 21.18 (E)' Tržič (21.41), Gorica (22.02), Videm (22.30), Benetke (021), 20.10 (18.23). Padova (1.10), Verona (2.14), Milan (4.05), Turin (6.37). (R) Benetke (17.34), Mestre (17.46), Portogruaro (18.45), Tržič 22.10 (E) Tržič (22.33), Portogruaro (23.21), Mestre (0.04), Bologna 20.47 (IR) (19.43). (3.00), Firenze (4.35), Rim Termini (8.25). Benetke (18.40), Mestre (18.51), Tržič (20.23) 20.54 (IR)* Benetke (17.58), Treviso (18.28), Pordenon (19.07), Videm (19.38), Gorica (20.10), Tržič (20.31). Op.: ukinjen ob praznikih iz Vidma v Trst. 21.45 (IC) TERGESTE - Turin (15.08), Milano (17.05), Padova (19.22), Mestre (19.40), Tržič (21.21). 22.47 (R) Benetke (20.28), Mestre (20.39), Portogmaro (21.35), Tržič (22.23)). Op.: se ne ustavi v Sesljanu, Nabrežini, Grijanu in Miramam. 23.12 (IC) MIRAMARE - Rim Termini (16.15), Hrence (18.17), Bologna (19.27), Padova (20.46), Mestre (21.04), Tržič (22.48). 23.27 (E) VENEZIA EXPRESS - Benetke (21.22), Mestre (21.34), Tržič (23.04). * Proga Trst-Videm-Benetke Proga TRST-VIDEM ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 5.25 (R) Tržič (5.48), Gorica (6.09), Videm (6.43). Op.: ukinjen ob 6.50 (R) Videm (5.28), Gorica (5.59), Tržič (6.22). Op.: ukinjen ob praznikih. praznikih. 6.29 (D) Tržič (6.52), Gorica (7.18), Videm (7.43). Op.: ukinjen ob 7.28 (R) Videm (6.10), Gorica (6.33), Tržič (7.00). Op.: ukinjen ob praznikih. praznikih. 6.54 (R) Tržič (7.20), Gorica (7.45), Videm (8.10). Op.: se ne ustavi v 7.54 (R) Videm (6.25), Gorica (7.01), Tržič (7.25). Op.: samo ob Miramaru, Grijanu, Križu. praznikih) 7.52 (D) Tržič (8.15), Gorica (8.36), Videm (9.01). Op.: vozi samo ob 7.54 (D) Sacile (5.46), Pordenone (6.00), Videm (6.41), Gorica praznikih. (7.11), Tržič (7.31). Op.: ukinjen ob praznikih. 8.42 (R) Tržič (9.09), Gorica (9.34), Videm (10.10). Op.: ukinjen ob 8.41 (R) Videm (7.08), Gorica (7.46), Tržič (8.11). Op.: ukinjen ob praznikih. praznikih. 9.35 (R) Tržič (10.00), Gorica (10.25), Videm (11.01). Op.: vozi samo ob praznikih; ne ustavi v Miramaru, Grijanu, Križu, Nabreži- 8.47 (D) Videm (7.43), Palmanova (7.59), Cen/ignano (8.11), Tržič (8.24). Op.: ukinjen ob praznikih. ni. 12.30 (R) Videm (11.02), Gorica (11.38), Tržič (12.02). Op.: samo ob 10.46 (R) Nabrežina (11.00), Sesljan (11.04), Tržič (11.13), Gorica praznikih. • (11.37), Videm (12.09). Op.: ne ustavi v Miramam, Grijanu Križu. Tržič (12.47), Gorica (13.08), Videm (13.36), Pordenone (14.18). 13.56 (R) Videm (12.37), Gorica (13.08), Tržič (13.29). 12.24 (D) 14.57 15.39 (R) (D) Videm (13.30), Gorica (14.06), Tržič (14.30). Op.: ukinjen ob praznikih. Videm (14.30), Gorica (14.55), Tržič (15.16). Op.: ukinjen ob 13.20 (R) Tržič (13.47), Gorica (14.12), Videm (14.48). Op.: ukinjen ob praznikih. Tržič (15.08), Gorica (15.31), Videm (16.06). Op.: ne ustavi praznikih. 14.40 (R) 15.39 (R) Videm (14.10), Gorica (14.46), Tržič (15.11). Op.: samo ob praznikih. 16.16 (D) v Grijanu in Križu. Tržič (16.39), Gorica (17.00), Videm (1725). 16.43 (D) Pordenon (14.50), Videm (15.30), Gorica (15.59), Tržič (16.20). Op.: ukinjen ob praznikih. 17.04 (R) Tržič (17.27), Gorica (17.48), Videm (18.23). Op.: ukinjen ob 18.00 (R) Videm (16.32), Gorica (17.08), Tržič (17.32). Op.: samo ob praznikih. praznikih. 17.28 (R) Tržič (17.52), Gorica (18.17), Videm (18.55). Op.: ne ustavi v Grijanu, Križu, Nabrežini, Sesljanu. 18.21 (R) Videm (17.01), Gorica (17.32), Tržič (17.54). Op.: ukinjen ob praznikih. 17.45 (D) Tržič (18.08), Palmanova (18.32), Videm (18.49). Op.: ukinjen ob praznikih. Sesljan (18.21), Tržič (18.30), Gorica (18.52), Videm 19.07 (R) Videm (17.40), Gorica (18.16), Tržič (18.40). 18.05 (D) 19.29 (D) Videm (18.18), Gorica (18.44), Tržič (19.05). Op.: ukinjen ob praznikih. 18.30 19.25 20.00 (R) (D) (R) (19.10). Op.: ukinjen ob praznikih. Tržič (18.57), Gorica (19.20), Videm (19.54). Op.: ne ustavi v Grijanu, Križu. Tržič (19.48), Gorica (20.09), Videm (20.34). Tržič (20.25), Gorica (20.48), Videm (21.15). Op.: ukinjen ob praznikih. 19.58 20.39 21.28 21.56 (D) (R) (R) (D) Camia (18.01), Videm (18.30), Gorica (19.14), Tržič (19.35). Videm (19.13), Gorica (19.48), Tržič (20.11). Op.: ukinjen ob praznikih. Videm (20.00), Gorica (20.36), Tržič (21.00). Op.: samo ob praznikih. Videm (20.47), Gorica (21.12), Tržič (21.33). Proga TRST-OPCINE ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 9.16 (E) SIMPLON EXPRESS - Opčine (9.45), Sežana (10.14), Lju- 6.28 (E) VENEZIA EXPRESS - Budimpešta (17.30), Zagreb (0.20), bljana (12.15), Zagreb (14.50). Ljubljana (3.20), Sežana (5.31), Opčine (5.40). 12.04 (E) DRAVA - Opčine (12.38), Ljubljana (15.00), Čakovec (18.05), Budimpešta (22.58). 10.57 (IC) KRAS - Zagreb (5.40), Ljubljana (8.10), Sežana (10.05), Opčine (10.14). 17.58 (IC) KRAS - Opčine (18.25), Sežana (18.49), Ljubljana (20.43), 16.50 (E) DRAVA - Budimpešta (6.00), Čakovec (10.44), Ljubljana Zagreb (22.55). (13.55), Opčine (15.55). 23.43 (E) VENEZIA EXPRESS - Opčine (0.11), Sežana (0.40), Lju- 19.49 (E) SIMPLON EXPRESS - Zagreb (14.10), Ljubljana (16.45), bljana (2.40), Zagreb (5.00), Budimpešta (12.30). Sežana (18.45), Opčine (18.54). IC- ntercity E - ekspresni vlak IR - Meddeželni vlak D - Brzovlak R Deželni vlak GLASBA / NA POBUDO DRUŽIVA L1P1ZER Pustovanje v glasbi na koncertu sITupine Kolman Farkaš Prava glasba ob pravem Času, bi lahko zapisali za petkov nastop skupine “Kalman Farkaš Ensemble” iz mesta Gyor na Madžarskem. Gostovanje tradicionalnega ciganskega ansambla, ki ga sestavljajo v glavnem Člani družine Farkaš, vsi odlični glasbeniki, je v okviru svoje redne koncertne sezone organiziralo združenje Rodolfo Lipizer v sodelovanju z Zensko sekcijo Italijanskega rdečega križa. Glasbeniki so poslušalcem v dvorani Fogar postregli z bogatim sporedom veselih ciganskih melodij, ki so bile kot nalaSC za Cas okrog pusta, ter znanih skladb dunajske glasbe. Na sliki: elani Kalman Farkaš ansambla na goriskem koncertu KINO GORICA VmORIA 17.40-19.50-22.00 »Stargate«. I. Kurt Russel in James Spader. Ozvočenje Dolby stereo. CORSO 17.30-19.45-22.00 »Neli«. Igrata Jodie Foster in Liam Neeson. TRŽIČ COMUNALE Ni predstave. GLEDALIŠČE OBČINSKO GLEDALIŠČE V TRŽIČU, jutri in v Četrtek ob 20.30 gostovanje skupine “Teatro delTArchivolto” z glasbeno igro Giorgia Gallioneja “Coccodrilli”. Nastopajo Giuseppe Cedema, Rugge-ro Gara in Giusi Cataldo. Pe KONCERTI KULTURNI DOM. no- coj ob 21. uri Srečanje z jazz glasbo. Nastopajo pianistka Carla Bley, basist Steve Swallow in saksofonist Andy Sheppard. M PRIREDITVE KD OTON ZUPANČIČ prireja danes ob 15. uri otroško pustno rajanje v domu Andreja Budala v Standrežu. V KULTURNEM DOMU V GORICI bo danes ob 15. uri veselo pustovanje. Na prireditev vabijo ZSS-DI, Kulturni dom in SZ Dom. KD OTON ZUPANČIČ V STANDREŽU prireja 4. marca družabnost ob mednarodnem prazniku žena. Pojasnila in prijave pri Marti tel. 21407. KD DANICA prireja družabnost ob 8. marcu v kulturno-Sportnem središču na Vrhu v soboto, 4. marca, ob 19.30. Prijave sprejemata Elda in Irena (tel. 882190 ali 882222). IZLETI DRUŠTVO KRVODAJALCEV IZ DOBERDOBA prireja od 18. do 22. maja izlet z letalom na Portugalsko. Prijave v gostilni Peric in po tel. 78103 do 10. aprila. ODBOR UPOKOJENCEV IZ DOBERDOBA prireja 7-dnevni izlet na Sardinijo, Sicilijo in v Kalabrijo od 15. do 21. maja. Prijave v trgovini pri Mili (tel. 78072) do 10. aprila. ODBOR UPOKOJENCEV IZ DOBERDOBA prireja 11. marca izlet na Bled z muzejskim vlakom. Odpeljal bo ob 9. uri iz železniške postaje v Novi Gorici. Prijave do 3. marca v trgovini pri Mili (tel. 78072) in v gostilni Peric (tel. 78000). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO prireja ob 8. marcu izlet v Caorle. Prijave jutri, 1. marca, na sedežu in pri poverjenikih. H3 OBVESTILA SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA priredi 5. marca ob priložnosti Zamejskega smučarskega prvenstva avtobusni smučarski izlet v Cima Sappada. Na razpolago je še nekaj mest v avtobusu. Na društvenem sedežu sprejemajo prijave za društveno tekmovanje, ki bo v nedeljo, 12. marca, na Trbižu. Sedež v ul. Malta 2 je odprt ob sredah od 11. do 12. ure in ob četrtkih od 19. do 20. ure tel. 33029. SPD GORICA obvešča, da bo redni letni občni zbor društva v Četrtek, 16. marca 1995, v Kulturnem domu v Sovodnjah. Prvo sklicanje bo ob 20. uri, drugo pa ob 20.30. KULTURNO DRUŠTVO SOVODNJE obvešča, da je zbornik Tabor “So-vodnje 93” na razpolago pri odbornikih društva. SKD KREMENJAK IZ JAMELJ obvešča, da vpisujejo v začetniški in iz- popolnjevalni teCaj igranja na diatonično harmoniko. Informacije pri odbornikih društva ali po tel. (0481) 419952 ali 42024 ali 81113. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVODNJAH posluje vsak ponedeljek, sredo in petek od 15. do 18. ure, v petek tudi od 10. do 12. ure. OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU posluje s sledečim urnikom: vsak dan od ponedeljka do Četrtka od 15. do 17. ure in v petek od 10. do 12. ure. OBČINSKA KNJIŽNICA V ROMKAH je odprta od ponedeljka do petka od 15.30 do 18.30 in ob sredah tudi od 9.30 do 11.30. Knjižničarka slovenske sekcije je na razpolago v ponedeljek in sredo popoldne in v petek zjutraj. H LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI D’UDINE, Trg S. Fran-cesco 4, tel. 530124 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU AL REDENTORE, Ul. Rosselli 23, tel. 410340 DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Vrtna ul. 2, tel.78300 POGREBI Danes: 11.00 Maria Grat-ton iz bolnišnice Janeza od Boga na glavno pokopališče, 12.30 Bruno Flaiban iz splošne bolnišnice v cerkev v Stražicah in na glavno pokopališče, 13.15 Irene Collina vd. Tordi iz splošne bolnišnice v Campolongo, 13.15 Giuseppina Beltram por. Marega iz splošne bolnišnice v Slovrenc. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV KULTURNI DOM GORICA SZ DOM - GORICA priredijo danes, 28. februarja 1995, ob 15.00 uri, v Kulturnem domu Program: - animacija, karaoke, ples - BOGAT SRECOLOV VABLJENI GORICA / NASTAL NA POBUDO DRUŽBE SPI IN TRŽAŠKEGA BIC CENTRA PUST / SIOR ANZOLETO IN SPREVOD VOZOV Novi BIC center kot Center dogajanja bo danes v Tržiču ^ , , , , , , , V Gorici (na gradu in po rajonih) nastopi Deluje no območju blogovnego terminolo lutkarjev in žonglerjev, ki so odpadli v nedeljo Od zamisli do njene uresničitve sta minili le dobri dve leti. Goriški center za nastajanje in pospeševanje novih gospodarskih pobud - BIG že deluje in to v prostorih hale A blagovnega terminala (avtoporta). V dobrih šestih mesecih so preuredili in opremili približno pet tisoC kvadratnih metrov uradov, manjših hal, konferenčne dvorane in drugih prostorov. Včeraj dopoldne so goriski center BIG, ki so ga uresničili predvsem po prizadevanjih finančne družbe SPI, ki deluje v okviru državnega koncema IRI in tržaškega centra BIC (gmotno je uresničitev projekta podprla družba SDAG) pfedstavili novinarjem. Govorci, med njimi še posebej predsednik družbe SDAG, Beppino Zanotto, so naglasili pomen ustanove za nadaljni razvoj goriškega gospodarstva, ki je danes pretežno usmerjeno na področje terciarnih dejavnosti. Odprtje BIC centra pomeni ovrednotenje obstoječih mejnih in drugih struktur, ki se na Goriškem gradijo že nekaj desetletij. Za go-riško gospodarstvo je to enkratna priložnost. Predsednik finančne družbe SPI, ki je med glavnimi pobudniki novega centra (v Italiji je že kakih petnajst podobnih ustanov, najbhžji sta v Trstu in Venetu) Agostino Paci je prikazal vlogo te družbe, katere glavni namen je spodbujanje novih gospodarskih pobud (v nekaj letih nad 150 s preko 8.000 delovnimi mesti) in možnosti, ki se ponujajo tudi za razvoj goriškega centra. Poverjeni upravitelj tržaškega BIC centra Zac-chigna je prikazal kako je prišlo do zamisli in uresničitve nacrta ter nekaj smernic bodočega delovanja. Bic center naj bi pomagal predvsem pri rojevanju in razvoju manjših podjetij, ki v prvi fazi potrebujejo, poleg kapitala še vrsto storitev, informacij, znanja, ne samo na tehnološkem področju, ampak tudi na področju trženja. Zanimiv je bil poseg glavnega direktorja družbe SEED, ”ki se ukvarja s pripravo načrtov industrijskega razvoja”. Luigi Ruspantini predstavnik družbe Telespazio (IRI - Štet) je predstavil načrt Entertmcks, ki ga v Italiji uresničujejo kaka tri leta in ki ga bodo poskusno in začasno (za pol leta) uvedli tudi v Gorici, oziroma preko goriškega blagovnega terminala. Gre za sistem komunicaranja preko satelita, ki preko osrednjega centra v okoli- ci Pariza in manjših območnih centrov, pokriva celotno Evropo in v realnem Času omogoča zelo natančno evidentiranje (s toleranco nekaj sto metrov) pozicije tovornjakov, opremljenih s terminalom in komuniciranje. Poskusno bodo v Gorici opremili dvajset tovornjakov. Poleg omenjenih so na srečanju govorili še nekateri drugi predstavniki raznih ustanov, med temi poverjeni upravitelj družbe SPI Romualdo Volpi. Popoldne se je dogajanje preselilo v konferenčno dvorano razstavišča na posvet o gospodarskem sodelovanju, nastajanju novih podjetij za nova tržišča. Organizatorji pustnih prireditev in nasploh vsi veseljaki, ki jih je nedeljska moCa prikrajšala za sprevode vozov in druge pustne prireditve na odprtem, upajo, da bo vsaj na zadnji pustni dan vreme nekoliko bolj prizanesljivo. Glavne pustne prireditve bodo danes v TržiCu, v Gorici pa napovedujejo poulične nastope, ki so v nedeljo odpadli zaradi dežja. Na Goriškem je središče dogajanja na pustni torek tradicionalno v TržiCu, kjer bo v zgodnjih popoldanskih urah sprevod vozov in pustnih skupin. Prireditve se bodo začele že ob 9. uri z mimohodom mestne godbe po tržiških rajonih. Ob 9.45 bo s Trga Republike krenil sprevod šolskih pustnih skupin z godbami. Ob 12. uri se bo na glavni trg na kočiji pripeljal “sior Anzoleto po-stier”, ki bo v navzočnosti notarja Toia Gratariola in soprog prebral svojo oporoko s pikrimi bodicami na račun politikov in javnih osebnosti. Sprevod pustnih vozov se bo oblikoval ob 13. uri v Ul. Valentinis (pri gasilski postaji) in krenil ob 13.45 po mestnih ulicah do Trga Republike, kjer bo ob 17.30 nagrajevanje. Omeniti gre, da bodo danes v veži tržiškega županstva odprli poseben poštni urad za priložnostno žigosanje dopisnic. V Gorici bo pustovanje danes v glavnem prepuščeno domiselnosti posameznikov, ki bodo v popoldanskih urah imeli na voljo mestni korzo za sprehajanje in norčevanje. Korzo bo popoldne zaprt Danes zadnji dan za vpise v šole Velika večina staršev je že poskrbela za vpis otrok v otroške vrtce in šole vseh stopenj za šolsko leto 1995/96. Nekaj bo najbrž tudi zamudnikov ali takih, ki so na obveznost kratkomalo pozabili. Za vse se danes izteka rok za vpise v prve razrede, ki ga je določilo ministrstvo za šolstvo z namenom, da se pravočasno poskrbi za organizacijo pouka in da v jeseni ne bi bilo že običajnih zamud. Po prvih in nedokonCnih ocenah sodec, bo jeseni v slovenskih vrtcih in osnovnih šolah nekaj veC otrok kakor letos. POKRAJINA /SEJA POKRAJINSKEGA SVETA KRONIKA / SAMOMOR Pripravlja se že nova nevihta zaradi APT Končno preklicali mandat Toniolu (SL) Življenje si je vzel 234etnik iz Ločnika Truplo so našli pri Biljah, kjer je živel Zapušča ženo in še ne 2-lefno hčerko Nad pokrajinskim avtobusnim podjetjem se spet zbirajo temni oblaki. Prve znake bližajoče se nevihte j e bilo opaziti že na si-nocni seji pokrajinskega sveta. Podjetje je že eno leto brez ravnatelja in zaradi tega ne more poslovati tako, kakor bi lahko. Za zadnje presenečenje je poskrbela pokrajinska uprava z zavrnitvijo (naslovniku namreč) sklepa o imenovanju ravnatelja. Na vprašanje o razlogih za tako odločitev, včeraj nismo slišali odgovora. Svetovalec DSL Pironi je zaman spraševal, zakaj prihaja do zmeraj novih zamud v postopku združitve podjetja APT in me-doobcinskega konzorcija za prevoze na Tržiskem m kakšno je pravzaprav stališče Pokrajine. Odgovora ni dobil. Da se pripravlja nova nevihta, je napovedal predstavnik nacionalnega zavezništva, Cosma, ki je navrgel nekaj ugotovitev, do katerih se je dokopala takoimenovana "preiskovalna komisija”, ki pregleduje delovanje APT. Dejal je, da bo podrobnosti razkril na eni prihodnjih sej, da pa je mogoCe govoriti ”o neverjetnih stvareh” in da se bo treba soočiti tudi s kazensko odgovornostjo posameznikov. Dejstvo je, da je že od 7. februarja v veljavi statut posebnega podjetja za avtobusni prevoz in da se kljub temu ne izvaja. Slišati je bilo tudi namige, da bi utegnile biti zamude namerne. Sicer pa so svetovalci v uvodnem delu seje opozorili se na številna druga vprašanja, vpraševali za pojasnila in odgovore, ki jih v glavnem ni bilo. "Odgovorili bomo pisno”, je nekaj po 18. uri napovedal podpredsednik in povzročil ostro reakcijo in formalen protest Fiorellija ter napoved še bolj ostrih ukrepov, Ce se bo tudi v prihodnje nadaljevala praksa zavlačevanja. Po daljšem razglabljanju o vzrokih preklica mandata svetovalcu SL Toniolu so sklep le sprejeli (z dvanajstimi glasovi, pet proti, tri bele glasovnice). Nadomestil ga bo predstavnik zelenih. Predsednica Mar-colinijeva pa je pokrajinski svet seznanila s postopkom glede določitve višine odškodnine in napovedala da bo vložila priziv na Deželno upravno sodiSCe. Pri Biljah, v odmaknjenem kraju ob Vipavi, ki mu pravijo Počivala, so v nedeljo dopoldne našli v njegovem avtomobilu alfa romeo truplo 23-letnega Luca Sava iz Locnika, Ul. Marega 56. V avto je bila z izpušne cevi napeljana gumijasta cev, vozilo pa je bilo zaklenjeno iz notranjosti. Očitno gre za samomor. Truplo je za volanom odkril domačin v nedeljo okrog 10.30 in takoj obvestil policijo. Na osnovi podatkov, s katerimi razpolaga policija domnevajo, da je avto bil tam že vsaj 24 ur prej, sicer pa bo Cas smrti točneje opredelila obdukcija, ki so jo izvedli včeraj. Da gre za samomor, naj bi pričalo tudi pismo za ženo, ki so ga našli na prednjem sedežu ob truplu v avtomobilu. Luca Sava je bil doma iz Locnika, živel pa je v Biljah, kjer se je poročil s Tanjo Pegan. Pred poldrugim letom se jima je rodila hčerkica Michela. prometu urah na odseku med ulicama Garibaldi in Oberdan. Občina je v sodelovanju z rajonskimi sveti letos povabila žonglerje, lutkarje in klovne, ki naj bi nastopili danes po razporedu, kakršen je bil predviden v nedeljo, ko so morali prireditve odpovedati zaradi dežja. Nastopi so napovedani ob 11. uri v Podturnu, pred spominskim parkom, pred cerkvama na Rojcali in pri Madon-nini, ob 12. uri pred ljudskim vrtom, na Placuti, pred cerkvama pri sv. Ani in Stražicah, glavna prireditev pa bo popoldne ob 14.30 na gradu. Za najmlajše bodo danes popoldne tudi vesela pustna rajanja, ki jih prirejajo slovenska društva in organizacije. V Kultur- nem domu v Gorici bo ob 15. uri rajanje, ki ga prirejajo ZSSDI, Kulturni dom in športno združenje Dom, ob isti uri pa bodo otroci rajali tudi v domu Andreja Budala v Stan-drežu na pobudo društva Oton Zupančič. Veselo bo tudi po slovenskih vaseh, kjer bodo pustne skupine poskrbele za tradicionalne obhode po domovih in družabnosti v večernih urah. V Doberdobu bo glavna prireditev jutri popoldne, ko bodo pokopali strica Lo-vreta. Pusta bodo jutri pokopali tudi v Gorici na pobudo kluba “Amici deil taieto”. Žalni sprevod se bo zbral na Komu, kjer bodo prebrali šaljivo oporoko, nato pa se bo podal po mestnem središču do Podturna. NOVICE Trgovci protestirajo zaradi vladnega manevra Goriško združenje trgovcev Ascom se zaganja proti gospodarskemu manevru Dinijeve vlade ali bolje proti tistim določilom manevra, ki se dotikajo tudi trgovskega sektorja. Po oceni Ascom sta 1-odstotno povišanje zdravstvenih prispevkov in podražitev kohcnikov IVA krivična ukrepa, ki bosta prizadela trgovino in mala podjetja. Kot znano so se količniki IVA podražih od 9 na 10 in od 16 na 19%. Na 10% je narasel davek za storitve gostinskih lokalov in hotelov, na 16 pa zlasti oblačila in obutev. Po drugi strani se je zmanjšal na 13% davek na meso, na 4% pa je ostal za vsa glavna živila (kruh, mlaeko, testenine, sir itd.). Goriški trgovci sicer ugotavljajo, da je vladni manever potreben in koristen za sanacijo gospodarstva in umiritev tržišč, bojijo pa se, da ne bi privedel do stagnacije porabe, ki bi še dodatno prizadela trgovino. Groteskna glasbena komedija v mestnem gledališču v Tržiču V tržiškem občinskem gledališču bo jutri in v četrtek, 2. marca, gostovala gledališka skupina “Teatro del Archivolto” z delom “Coccodrilli” Giorgia Gal-lioneja, ki je tudi režiser predstave. Gre za razigrano groteskno komedijo z glasbenimi in plesnimi vložki. Igra pripoveduje o treh preživelih, ki se v neki bližnji bodočnosti eno leto po “velikem umiku” podajo iz svojega bunkerja na prosto in skušajo v svetu strahov in pošasti ohraniti drobce človeške kulture od jimija Hendrbca do Salingerja, od Beatlesov do kitajske poezije, od Karla do Groucha Manca. Predstavi sta v okviru abonmajske sezone, proste vstopnice pa so na razpolago od 17. do 19. ure pri blagajni gledališča. Danes po radiu Trst A igra Dramske skupine Štandrež Radio Trst A je v torkov dramski sproed uvrstil komedijo Georgesa Feydeauja Odlikovanje, ki so jo preteklo sezono uspešno uprizorili elani dramskega odseka Prosvetnega društva Standrež v režiji Emila Aberška. Za realizacijo trodejanke francoskega komediografa v dveh delih, ki bo požlahtila putni popoldan, je poskrbel Igor Tuta. Prvi del bo na sporedu danes ob 18. uri, drugi pa Cez teden dni ob isti uri. Ženska z nohti in kričanjem spravila v beg napadalca Policijski organi skušajo ugotoviti istovetnost moškega, ki je včeraj v Stražicah skušal pri belem dnevu na cesti oropati zensko. Dogodek se je pripetil okrog 12.30 v Ul. Torriani. Žrtev napada, katere starosti in osebnih podatkov nam niso javili, je mimo hodila po pločniku, ko se ji je približal približno 50 let star moški. ZaCel ji je groziti, in zahteval, naj mu izroči torbico oziroma denarnico. Grožnje je podkrepil rekoč, da ima v žepu nož. Zenska pa se kljub temu ni dala in je z odločno reakcijo presentila napadalca. Najprej ga je popra-skla in odrinila, nato pa ga je s kričanjem dokocno spravila v beg. INTERPELACIJA / ZOPER SOGLASNO MNENJE DEŽELNE KOMISIJE NZ proti slovenskim tv programom Rai Novi spored morda že spomladi, s 15 leti zamude NOVICE Rop v banki v Maianu VIDEM - Rop v pustnem slogu včeraj v Maianu. Dva roparja z lažnim nosom in lažnimi brki sta nekaj pred poldne vdrla v prostore Banco Ambroveneto in ukazala vsem prisotnim, naj se ne ganejo. Po mnenju direktorja banke sta zlikovca bila še zlasti izvedena. Uslužbenci so jima izročili ; nekaj desetin milijonov lir. V trenutku ropa je bilo v prostorih banke sedem oseb, dve stranki in pet uslužbencev. Bandita sta potem pobegnila s hitrim avtom, ki ga je vozil njun pajdaš, ki ju je čakal v vozilu. Policija in karabinjerji so postavili cestne bloke po vsej deželi, vendar do sedaj niso obrodili sadov. To je prvi rop, katerega tarča je bila filiala Banco Ambroveneto v Maianu, odkar so jo odprli. Comediants v Vidmu VIDEM - Pustne prireditve v Vidmu se bodo zaključile z nastopom barcelonske estradne skupine Comediants, ki bo nastopila na središčnih trgih Liberta in San Giacomo z delom Demoni, ki govori o borbi med dobrim in zlom. TRST - Prejšnji teden je deželni odbor za radiotelevizijsko službo soglasno odobril resolucijo z zahtevo po takojšnjem začetku televizijskihj oddaj v okviru tretje raieve mreže. Včeraj pa je, seveda v drugo smer, posegel deželni svetovalec Nacionalnega zavezništva Adriano Ri-tossa. Bivši misovec trdi, da manjka koncesija pristojnega poštnega ministrstva, predvsem pa da je zapadla konvencija med predsedstvom vlade in Raiem v zvezi s slovenskimi televizijskimi oddajami in da se torej slovenski tv program ne sme začeti. Kaj pa pravzaprav piše v konvenciji, ki so jo 5. novembra 1991. podpisali Rai in predsedstvo vlade? »Ta konvencija ... bo zapadla istočasno s splošno konvencijo (ki ureja odnose med državo in Raiem op. ur.) in se jo bo lahko obnovilo za isto obdobje kot glavno konvencijo.« Splošni sporazum, ki ureja vse odnose med državo in Raiem, je res zapadel 31. decembra lani in ga obnavljajo. Legalni urad Raia meni, da sporazum za slovensko televizijo spada v okvir splošnega in da se mu zato potrdi veljavnost avtomatično, ne da bi ga posebej obnovili, kot se n.pr. nemoteno izvaja že od leta 1956 za Radio Trst A. Novih zamud pri začetku slovenskih tv oddaj torej ne bi smelo biti in program naj bi stekel že letos spomladi: s petnajstletno zamudo, saj so zakon, po katerem je Rai dolžna uvesti slovenske tv programe, odobrili 14. aprila 1975. Ghersinova gladovna stavka (-5 kg) TRST - Deželni svetovalec Zelenih gladovno stavka že sedmi dan: zahteva spoštovanje predpisov parlamentarne komisije v zvezi z nastavljanjem novih novinarjev v državni radiotelevizijski ustanovi in sicer spoštovanje natečajev. Svetovalec je pod zdravniškim nadzorom, shujšal je 5 kil, njegovo zdravstveno stanje pa je »zadovoljivo«. V zvezi s polemikami okrog televizijske »par condicio« oz. enakopravnega pristopa do televizijskega medija, Ghersi-na trdi, da se o enakopravnosti ne more niti razmišljati, če pa novinarje nastavljajo v službo poimensko oz. mimo javnih natečajev. Predstavniki Zelenih, ki gladovno stavkajo, bodo v sredo manifestairali pred parlamentarno komisijo. - PORDENONE / ZARADI DOMNEVNE KORUPCIJE n Tudi Biasutti (KD) na zatožni klopi Poleg njega se mora pred sodniki zagovarjati še bivši poslanec Agrusti PORDENONE - V ospredju včerajšnje obravnave na procesu proti bivšima de-mokrščanskima parlamentarcema Michelangelu Agrustiju in Adrianu Biasuttiju, ki sta obtožena korupcije, je bilo pričevanje bivšega senatorja Gio-vannija Di Benedetta, prav tako demokristjana. Di Benedetto je bil tudi vpleten v isto preiskavo, vendar se je njegova sodna pot končala pri sodniku za predhodne preiskave, pred katerim se je odločil za dogovorno kazen. Včeraj je obnovil 15 let političnega življenja v Furlaniji-Ju-lijski krajini in med drugim omenil porazdelitev najpomembnejših deželnih odbor-ništev med KD in PSI na podlagi »železne osi«, ki je vezala obe stranki. V tem okviru, je dejal Di Benedetto, naj bi Biasutti imel glavno besedo, a v por-denonski pokrajini naj bi bil njegov največji referent prav Agrusti. Po Di Benedettijem pričevanju je za besedo zaprosil sam Biasutti, ki je bil svojčas tudi predsednik deželnega odbora. Zaustavil se je zlasti pri zakonu o decentralizaciji, ki je deželnemu odboru, kateremu je predsedoval, odvzela pristojnost glede razdeljevanja sredstev za javna dela. Biasutti in Agrusti sta se znašla na zatožni klopi po izjavah, ki jih je namestniku državnega pravdnika Raffae- leju Titu dal Bruno Ca-sagrande, podjetnik iz Fontanafredde. Casa-grande je konec osemdesetih let predstavil načrt za odstranjevanje strupenih odpadkov. Krščanski demokraciji naj bi bil obljubil milijardo lir, če bi bil načrt sprejet in realiziran. Načrt pa ni bil odobren in tudi podkupnina naj ne bi bila izplačana. Oba obtoženca pa sta vedno trdila, da za Casagrandejevo ponudbo nista nikoli slišala. Včeraj so zaslišali še nekaj prič, a naslednja obravnava bo 3. marca. Pozornosti na tem procesu pa ne zbujajo samo bivši parlamentarci in senatorji KD, na njem je tudi bivši tajnik krščanske demokracije Mino Marti-nazzoli, sedanji župan v Brescii. Martinazzoli, ki je po poklicu odvetnik, je namreč sprejel Agrustijevo obrambo. Povejmo še, da se je včeraj v pordenonskem zaporu prostovoljno predstavil Giuliano Vi-sentin, poverjeni upravitelj videmskega gradbenega podjetja Cisa, ki sodi v grupo Gambo-gi iz Piše. Proti Visen-tiniju je Raffaele Tito izdal varnostni nalog, ker naj bi bil vpleten v podkupninsko afero, zaradi katere je za rešetke že končal Pie-tro Venturini, podjetnik iz Humina (Venturinija so zatem izpustili, vendar ne sme iz domačega kraja). Po mnenju obtožnice naj bi Visentin nekaterim funkcionarjem obrambnega ministrstva izplačal 330 milijonov lir podkupnine z namenom, da si zagotovi nekatere zakupe. Bogdan Berdon Pravno stanje jezikovnih pravic Slovencev v Italiji 78. Prof. Guala Duca je razmišljal o stanju slovenskega jezika v Trstu in se ustrašil dvojezičnosti. Rotil nas je, naj nehamo z rabo slovenskega jezika v razmerjih z javno oblastjo. Saj v kavami naročimo kavo v italijanščini: »La me dia un capo in bi« (»kapucin v kozarcu, prosim«). Pa tudi prof. Jože Pirjevec, ki je njegov kolega in prijatelj, ne bo vendarle zahteval, da se na fakultetnih svetih govori slovensko, saj bi morali skoro vsi imeti slušalke (»auricola-ri«) za poslušanje prevajanja. »250 dni v letu kupujejo v italijanščini, prebivajo 8 ur dnevno v delovnem okolju, kjer se govori le italijansko, pa ‘Dallas’ gledajo v italijanščini, ampak hočejo zakon, ki naj jih ščiti, ko gredo enkrat na leto na občinsko izpostavo po potrdilo o stalnem bivališču« (»Farmo la spesa 250 gior-ni alTanno in italiano, vivono 8 ore al giomo in un ambiente di lavoro in cui si parla solo italiano, guardano magari ‘Dallas’ doppiato in italiano, ma vogliono una legge che li tuteli per quella volta alTanno in cui vanno al Cen-tro civico a chiedere un certificato di residen-za«). Pismo vseučeliščnega profesorja je samo navi- dezno otročje. V resnici pa odkriva pri nas ne-načeto poglavitno manjšinsko vprašanje, ki pa je pravno vzorno urejeno in uresničeno v Republiki Sloveniji. Dne 10. aprila 1984 »H Piccolo« objavlja moje skromne pripombe na to pismo: »Slovenski jezik je živ jezik« »Prof. Riccardo Guala Duca trdi, med drugim, da Slovenci imajo sicer pravico govoriti v javnosti svoj jezik, nimajo pa te možnosti. Do tega prepričanja prihaja, sklicujoč se na primer svoje prodajalke kruha, ki pozna slovenski jezik in svojega drogerista, ki pa ga ne pozna. Na podlagi tega jezikovno kulturnega ‘mini štetja’ cenjeni sogovornik pride do nestvarnega zaključka, po katerem Slovenci '250 dni v letu kupujejo v italijanščini, živijo 8 ur dnevno v delovnem okolju, kjer se govori le italijansko, gledajo "Dallas" v italijanščini. Očividno je, da zanikanje varstva katerikoli manjšini ne bi moglo temeljiti na podobnih trditvah, niti v primeru, da bi bile resnične. Toda zanikati nam Slovencem ‘možnost govoriti v javnosti’ v našem materinem jeziku pomeni zanikati naš obstoj. Z enakim opazovanjem bi lahko sestavil seznam obrtnikov in trgovcev, ki razumejo slovenski jezik, če ne bi trojezičnost (srbohrvaščina), na področju trgovine, že davno prekosila dvojezičnosti. Lahko zagotovim, da se slovenski jezik uporablja od jutra do večera brez slušalk. Seznam oseb, ki uporabljajo slovenščino bi bil zares presenetijiv. Slovenščina je živi jezik v Trstu, tudi v trgovskem, bančnem, zavarovalnem, poklicnem, športnem, kulturnem svetu itd. in to ne samo na ravni ‘kapucina v ko(zarcu), prosim’«. »Sloveno, lingua viva« II prof. Riccardo Guala Duca sostiene tra Tal-tro che ”gli sloveni non hanno, non tanto il diritto, quanto la possibilita di p ari are in pubblico nella loro lingua”. A questa convin-zione perviene citando Tesempio della sua panettiera che comprende lo sloveno e del suo droghiere che non lo comprende. DalToperato "mini censimento” linguistico cul turale Tillustre interlocutore arriva alTir-reale conclusione secondo la quale gli sloveni »farmo la spesa 250 giomi alTanno in italiano, vivono otto ore al giomo in un ambiente di lavoro in cui si parla solo italiano guar-dando magari "Dallas” doppiato in italiano. E’ evidente che la negazione della tutela di una qualsiasi minoranza non potrebbe trova-re giustificazione in simili argomenti, anche se fossero corrispondenti al vero. Senonche negare a noi sloveni la "possibilita di parlare in pubblico” la nostra madre lingua, significa negare la nostra esistenza. Con altrettanto empirismo potrei fomire un elenco di esercenti e negozianti che com-prendono lo sloveno se il bilinguismo, nel settore del commercio non fosse gia da tempo superato dal trilinguismo (il serbo croato). Posso pertanto assicurare che lo sloveno vie-ne usato dalla mattina alla sera in pubblico senza auricolari. L’elenco delle persone che lo praticano sarebbe veramente sorprendente. Lo sloveno e una lingua viva a Trieste anche nel mondo commerciale, bancario, assicurati-vd, professionale, sportivo, culturale ecc. e non soltanto al livello di ”la me dia un capo deca in bi”. Avv. Bogdan Berdon« STAVKA KONTROLORJEV LETENJA Na ronškem letališču črtali kar sedem letov TRST - Vsedržavna šti-riurna stavka kontrolorjev letenja je včeraj imela hude posledice tudi za promet na ronškem letahšču. Stavka je trajala od 12. do 16. ure, zaradi nje pa so v Ronkah morali zbrisati kar 7 letov. Odpadli so odhodi Alitalie ob 11.40 za Rim, ob 12.45 za Milan in ob 14.35 za Rim, pa tudi prihodi Alitalie ob 14. uri iz Rima, ob 16.20 iz Milana in ob 18.15 iz Rima. Poleg tega ni vzletelo letalo Airdolomiti, ki bi bilo moralo ob 13.12 odpotovati v Miinchen. To je seveda pozročilo veliko težav zlasti potnikom, ki so v nekaterih primerih dobesedbo zapravili dan. Obračun na vsedržavni ravni je bil seveda veliko hujši. Po podatkih, ki jih je posredovala tiskovna agencija ANSA, je samo italijanska družba Alitalia včeraj morala zbrisati na domačih progah kar 56 odhodov, na mednarodnih pa 41, poleg tega je morala reprogramirati (anticipirati ah posticipi-rati) na domačih progah 41 odhodov in na mednarodnih 69. Podobne posledice so zabeležile tudi tuje letalske družbe. Italijanske letalske oblasti so vsekakor poskrbele, da so imele prednost letalske povezave z otoki na notranjih letih, še zlasti če je šlo za enkratne dnevne lete, in seveda medcelisnki prihodi, pa tudi odhodi. Vsekakor je štiriurna stavka po vseh italijanskih letališčih prozročila precej težav in zmede. »Zadružna^ BANKA OPČINE Zadružna BANKA I^NABREŽINAjJ ^Zadružna KRAŠKA BANKA MnMMMBMHRSMDMBKSHHHHI Ul. de! Ricreatorio, 2 OPČINE-TRST TEL 040/21491 FAX 040/211879 A DENARNI TRG / NEUSTAVLJIVO PADANJE ITALIJANSKEGA BANKOVCA Glede na petek je marka pridobila 41, dolar pa 44 lir Marka do J. 161 lir-Krah britanske banke Barings pretresel svetovne trge LIRA TOR SRE ČET PET PON 1616^ 16252 16183 1627,6 1671/ RIM - Reka kapitalov, ki se je bila že pretekli teden preusmerila proti marki, je vCeraj močno narasla zaradi »ciklona Baring«, kot so na svetovnih trgih takoj poimenovali nepričakovan krah ugledne angleške poslovne banke Baring Brothers (o zadevi poročamo tudi na x strani). Poleg denarnih trgov je ciklon zajel tudi borze, najprej azijske (tokijska je izgubila približno 4 odstotke), nato pa - sicer v blažji meri - tudi evropske, med katerimi se milanska kljub poldrugemu odstotku izgube ni najslabše odrezala. Lira je sredi dopoldneva dosegla nov negativni rekord, ko je marka prišla do 1.161 lir, dolar, ki na drugih trgih še naprej pada, pa je poskočil tudi do 1.700 lir. Od ostalih evropskih bankovcev so pod največjim pritiskom francoski frank, španska peze-ta in britanski funt šter-ling, občutne pretrese pa so doživeli tudi skandinavski trgi, kjer je norveška krona dosegla najnižjo raven v menjavi z marko, a se je v zameno okrepila do vseh ostalih bankovcev. Dokaz več, da so se denarni trgi začeh gibati po dveh vzporednih tirih, medtem ko marka ubira povsem svojo pot. Povsem razumljivo je torej, da je Banka Italije včeraj spet posegla na denarni trg za zaščito svojega bankovca, podobno, kot je morala storiti tudi španska centralna banka, saj so se v Madridu celo razširile govorice, da bo pezeta zapustila evropski denarni sistem. Pomirjajoče sporočilo trgom je včeraj prišlo tudi iz Bonna, kjer je Bundesbank dopoldne izvedla nepredvideno finansiranje na dva dni v obsegu 7,9 milijard mark in po obrestni stpopnji 4,85 odstotka. Signal naj bi bil namenjen tudi tujini in naj bi imel namen odvrniti ostale države partnerice od morebitnega zvišanja obrestnih mer. »Marka pri 1.160 lirah dokazuje predvsem to, da denarni trgi danes kot sistem ne funkcionirajo več, da niso več sposobni predstavljati realnega gospodarstva neke države,« je včeraj v Bologni izjavil podpredsednik znanstvenega odbora zavoda Nomi-sma, centra za ekonomsko raziskovanje, ki ga je ustanovil Romano Prodi. Komentar o dogajanjih na finančnih in dernarnih trgih, ki ga je Bianchi posredoval na predstavitvi poročila o italijanski industriji v dveletju 1994-95, temelji na prepričanju, da bo morala Italija - in tudi vsa Evropa - monetarne tečaje spet postaviti pod Barings Brothers v Italiji RIM - Britanska banka Barings Brothers je v Italiji znana predvsem po tem, da je izvedla cenitev vrednosti Čistega premoženja državne zavarovalne grupe INA za njeno privatizacijo, pa tudi po tem, da je predsednik njene italijanske izpostave (Barings Brothers Italia) Renato Biverso, sicer predsednik letalske družbe Alitalia. Italijanska Brings, kije nastala leta 1990, se ukvarja izključno s podjetniškim in menedžerskim svetovanjem, zagotavljajo na njenem rimskem sedežu, kjer v isti sapi dodajajo, da krah ne bo imel nobenih posledic za italijansko dejavnost londonske poslovne banke. V Baringsovi centrali pa po istih virih že preučujejo rešitve, ki bi grupi omogočile, da že v nekaj dneh vzpostavi svojo normalno dejavnost v vseh državah, kjer je navzoča. Nalogo za ocenitev premoženja zavoda INA je Barings prejela novembra 1992 od takratne vlade Amato, končala pa jo je julija 1993. ADRIA AIRWAYS SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK IZ ^.nJBLIAN£ V pRANKFURT pONDON J^JUNCHEN JSJANBUL ]y[QSKVQ pDPENHAGEN pARIZ piM gKOPJE §PLH piRANO JJUNAJ 2^RICH Rezervacije in informacije: ADRIA AIRWAYS, Koper, Pristaniška 45, tel. 066/38-458,38-512 ADRIA AIRWAYS, Maribor, Cankarjeva 3, tel. 062/27-038,26-155 ADRIA AIRWAYS, Ljubljana, Kuzmičeva 7, tel. 061/131-81-55 Ljubljana, Gosposvetska 6, tel. 061/313-312 nadzor. Dejstvo, da denarni trgi niso več izraz realnih gospodarstev, povzroča namreč veliko negotovost, in to ne toliko na dolgi kolikor na kratek rok. »Ljudje se danes sprašujejo, kaj se bo zgodilo jutri,« pravi Bianchi, »in to povzroča velike probleme podjetjem, ne samo italijanskim, ampak tudi nemškim. Ni namreč lahko prodajati, če velja marka 1.160 lir. Očutek imam,« je nadaljeval ekonomist, »da bo morala vsa Evropa, in ne samo Italija postaviti menjalne tečaje ponovno pod kontrolo.« Ko je govoril o posledicah »denarnega neurja« na rast italijanskega gospodarstva, je Bianchi podčrtal, da je to še en korak k večanju nestabilnosti, saj povečuje negotovost podjetij ne samo na daljši, ampak tudi na kratek rok. Ob tem pa ne smemo pozabiti - je dodal - da so italijanska podjetja zdrava in trdna prav tako kot nemška, kar pomeni, da je paradoks še toliko večji. Za podpredsednika zavoda Nomisma preostaja torej ena sama izbira, in sicer ta, da razmišljamo na realnem terenu, torej na osnovi investicijskih in razvojnih sposobnosti podjetij. »Ohaniti moramo mirmo kri,« je zaključil, »saj je res, da imamo težak javni dolg, ki pa je vseeno manjši kot pred dvema letoma in tudi naša podjetja imajo manj problemov kot dve leti nazaj. Položaj je res zapleten, vendar ne samo za Italijo, ampak za vso celino, ki se mora vrniti h gradnji skupne Evrope.« Pospešena rast cen pri proizvajalcih EIM - Po podatkih zavoda Istat se je indeks cen pri proizvajalcih decembra lani glede na enak mesec leta 1993 povišal za 5,4 odstotka, kar je hkrati največji vzpon od decembra 1989. Podobno živahno rastejo tudi grosistične cene, ki so se povišale za 5,2 odstotka. Povprečna letna stopnja rasti cen pri proizvajalcih pa je Ini dosegla 3,8 odstotka, medtem ko je leto prej znašala 3,7 odstotka. Istat ob tem poudarja, da decembrski vzpon ponazarja občuten pospešek, do katerega je prišlo pri rasti proizvajalnih cen v zadnjih mesecih, saj je bila ta stopnja še oktobra in novembra lani občutno nižja. SDGZ / RAZGOVOR Z VODJO KONZULENČNE SLUŽBE STEVOM KOSMAČEM Poleg zahtevne davčne pomoči nudi služba vso pahljačo pravnih nasvetov Ena izmed najtežjih nalog je asistenca pri reševanju sporov z davčno upravo TRST - Pri stanovski organizaciji, kot je Slovensko deželno gospodarsko združenje, je konzu-lenčna služba ena izmed ključnih storitev, ki jih zagotavlja svojim elanom. To službo že več let uspešno vodi komercialist dr. Ste-vo Kosmač, ki skupaj s sodelavci posreduje podjetnikom prave nasvete in predlaga ustrezne rešitve oziroma usmeritve, za administrativni del in obdelavo podatkov pa skrbi strokovna služba družbe Servis. »Čeprav je reševanje fiskalnih zadev najobežnejša zadolžitev, mora naša konzulenca posredovati podjetniku celovito paleto pravnih nasvetov. V zakonodajnem la-biritnu najprej izberemo pravo obliko pravnega statusa podjetja, nakar steče birokratski postopek za vpis v sezname pri trgovinski zbornici, na urad IVA in za družbe tudi na sodišče. V tej prvi fazi je ključnega pomena za nadaljnje poslovanje sestava takega statuta, ki se z ozirom na civilni kodeks in na komercialno zakonodajo opredeh za pravo obliko (individualno podjetje ah družba), upoštevajoč zlasti odgovornosti in obveznosti lastnika. Vsako podjetje oziroma dejavnost moramo najprej uokviriti in iz vseh zornih kotov pretehtati, katero pravno obliko izbrati, kar je precej kompleksna zadeva.« Članom torej nudite vse storitve, od pravnega do davčnega in knjigovodskega servisa. »Večini včlanjenih gospodarstvenikov nudimo vse storitve. So pa tudi družbe, ki se npr. obrnejo na SDGZ za mnenje ob sklepanju kake pogodbe, ob odprtju agencije in podobnih pobudah. Naš delokrog je torej zelo širok in treba je obvladati vso tematiko najrazličnejših podjetij, ki delujejo na raznoraznih področjih. Pri tem ohranjamo vizijo celote, vendar gremo v smer specializiranega posega in s kolegi poglabljamo tematiko na posameznih področjih.« • Ob taki obilici vedno novih zakonskih ukrepov se morate stal- no prilagajati predpisom. »Zakonodaja je res izredno bogata in se stalno izpopolnjuje, tako da moramo vsak dan slediti novostim, sicer bi ne mogli zagotavljati konzulence, še zlasti zdaj, ko se vlade hitro menjujejo in vsaka uvaja nove manevre, pa tudi vsebinske izbire z ozirom na svoje politične in tehnične poglede. Zato se moramo sproti ažumi-rati, pri čemer se poslužujemo specializiranih revij, dnevnikov in raznih okrožnic.« Kot ste že prej omenih, je davčni vidik tisti, ki zahteva največjo pozornost »Reševanje sporov z davčno upravo predpostavlja dobro poznavanje postopka za pravilno sestavljanje pritožb, zato je nujna specializacija. Davčna reforma iz leta 1974 predvideva možnost reševanja sporov v treh fazah: poleg pritožbe-na davčno komisijo 1. in 2. stopnje je možen tudi poseg na osrednjo komisijo v Rimu. Pri tem so časovni roki zelo dolgi: prvostopenjska komisija rešuje prizive zoper ugotovitve domnevnih prekrškov od 3 do 5 let, drugostopenjska komisija porabi še približno 3 leta za izstavitev sklepa, čakalna doba na odgovor osrednje komisije v Rimu pa je od 5 do 10 let. Davčni spor se torej lahko zavleče kar 15 let. Med tem časom mora podjetnik ob vsaki pritožbi anticipirati del davka in obresti na ugotovljeno vrednost: za davek IVA mora takoj plačati polovico zneska, ki se poveča na 3/4 ob začetku druge stopnje, vključno z obrestmi, tako da se izogne dodatnim globam. Ce davčna uprava pritožbo sprejme, povrne plačani davek s 6-odstot-nimi obrestmi.« Kako pride do spora? ■»Metoda induktivnega ugo- Kakšne bodo posledice gospodarskega manevra za podjetja Dodatni gospodarski manever ni prizanesel niti podjetnikom oziroma gospodarstvu nasploh, zato smo našega sogovornika zaprosili še za kratko oceno tega ukrepa. »Ce začnem pri davčnem aspektu, bo za družbe kapitalov nedvomno predstavljalo hud zalogaj povečanje obdavčitve za 1 odstotek. Prizaneseno ni bilo niti podjetjem, tako individualnim enotam kot družbam, še zlasti kar zadeva zvišanje davka na zdravje in spremembo kriterija za odbijanje izgube (doslej je bilo mogoče izgubo odbiti od drugih dohodkov, sedaj pa le še od dohodkov drugih podjetij, ki izkazujejo aktivo),« Veliko težo ima tudi povišanje davka na dodatno vrednost IVA. »Višji davek IVA bo učinkoval na potrošnike, medtem ko je za podjetja ta premik nepomemben, ker že sicer odbijejo davek IVA. Ni pa težko napovedati, da bo to povzročilo verižno reakcijo in avtomatično povišalo stopnjo inflacije, ker davek IVA zadeva široko paleto dobrin in aitiklov.« Ce ta ukrep povežemo še z valutnim pretresom in dvigom uradne eskomptne mere, se za gospodarski sektor ne kažejo ravno najboljše perspektive. »Banke bodo verjetno v najkrajšem času zvišale svoje obresti na posojila podjetjem, kar bo imelo za neizbežno posledico, da bodo poskočile cene storitev in proizvodov. Pri Združenju se dobro zavedamo, da bo manever navrgel dodatno obremenitev za vse, politične ocene pa ne bi dajal, ker vsakdo lahko po svojih merilih tolmači, ali gredo ti ukrepi - sicer nujni - v pravo smer ali ne.« (B) tavljanja domnevnega dohodka na podlagi nakupljenega blaga včasih pokaže izkrivljeno sliko in zato moramo dokumentirati vsako fazo produktivnega procesa in finančnega donosa. Ce je ugotovitev davčnega prekrška utemeljena, mora podjetnik oziroma profesionalec plačati posredne in neposredne davke, pa tudi višje socialne dajatve INPS in davek na zdravje, kar poveča strošek tudi za več kot 100 odstotkov.« Davčne spore je možno zaključiti. s koriščanjem odpustov, ki jih je bilo v teh letih kar nekaj. »Ker se je v uradih nagrmadilo veliko prizivov, skuša davčna uprava razredčiti število sporov s pomočjo odpusta, torej s plačilom forfetarnih zneskov. Do 31. marca se podjetniki lahko odločijo za davčni odpust, ki zagotavlja zaključek spora s plačilom za 10 odstotkov višjega davka.« V teh dneh se veliko govori o tim. davčnem konkordatu. Za kaj gre? »Davčni urad na podlagi količnikov ugotavlja domnevno višino dohodka in dokler ne pride do spora, je mogoče sporazumno »pobotanje« o višini prometa in dohodka prek »konkordata«, tako da vsaka stran nekoliko popusti. Kazni se tako znižajo za četrtino, kar je zaenkrat še teorija, ker tega postopka še niso začeli izvajati.« Vaša konzulenčna služba in uradi imajo torej vedno polne roke dela. »Davčne in druge obveznosti si sledijo kot na tekočem traku. Do 3. marca bo treba plačati davek IVA in morebitno razliko za leto 1994, nato bo letna prijava IVA, zaključiti bomo morali bilance podjetij, nato pridejo na vrsto prijave 740, 770, plačilo davkov ICIAP in ICI in še bi lahko našteval. Na vse te obveznosti moramo biti zelo pozorni, kajti morebitne napake na tem področju prinašajo vse prej kot prijetne posledice.« Boris Simoneta NOVICE AVSTRIJA / NAJNOVEJSE NAPOVEDI CELOVEC Boutros Gali se je sestal z najvišjimi avstrijskimi politiki DUNAJ - Generalni sekretar Organizacije združenih narodov Butros Gali je včeraj zaCel svoj večdnevni uradni obisk v Avstriji. Sestal se je z zveznim predsednikom Klestilom, kanclerjem Vranitzkym ter zunanjim ministrom Mockom. Popoldne se je Gali udeležil seje koordinacijskega komiteja OZN, dunajska univerza pa mu je podelila častni doktorat. V pogovoru z zveznim predsednikom Klestilom je Gali poudaril, da je Dunaj pomembno območje za OZN in bo to ostal tudi v prihodnje. Zanikal je tudi govorice, po katerih naj bi se organizacija UNIDO preselila v drugo evropsko mesto. Douglas Hurd na Dunaju DUNAJ - V avstrijsko prestolnico je vCeraj prispel na enodnevni uradni obisk britanski zunanji minister Douglas Hurd. Z vodilnimi avstrijskimi politiki se je pogovarjal predvsem o vlogi Avstrije kot novi Članici Evropske zveze. Kot smo že poroCah, se je Hurd pretekli teden dejavno vključil v Avstriji aktualno razpravo o prihodnosti avstrijske nevtralnosti in menil, da ni razloga, da se bi Avstrija odpovedala sedanjemu statusu. Dejal je, da pomeni nevtralnost novih Članic EZ (polega Avstrije sta tudi Finska in Švedska nevtralni državi) zelo pozitiven izziv za Evropsko zvezo. Hurd je s tem podprl stališče socialdemokratskega kanclerja Vranitzkega, ki - v nasprotju z zveznim predsednikom Klestilom in vodilnim politikom ljudske stranke - vztraja, da Avstrija tudi kot nevtralna država lahko sodeluje v skupnem evropskem varnostnem sistemu. Nakup radarske opreme v vrednosti 1,3 milijarde šilingov DUNAJ - Svet za nacionalno obrambo pod predsedstvom pristojnega ministra VVemerja Fasslaben-da se je konec minulega tedna izrekel za nakup osmih radarskih naprav v vrednosti 1,3 milijarde šilingov. Vojska bo naprave naročila pri fancoskem koncernu Thomson. Pred sklepom je prišlo do vročih razprav, saj so tako socialdemokrati kot opozicijske stranke zahtevale, da se v prihodnjih nakupih opreme za avstrijsko zvezno vojsko uvedejo načelna pravila, ki naj bi omogočala večjo transparentnost pri nabavnem postopku. Socialdemokratska stranka je sprva zahtevala celoten nadzor postopka pri nakupu radarske opreme, ker je bila mnenja, da je pri razpisu naprav prišlo do večjih nekorektnosti. 75. obletnica Delavske zbornice DUNAJ - Z veliko slovesnostjo so v avstrijski prestolnici praznovah 75-letnico Delavske zbornice, po zakonu urejeno zastopstvo delojemalcev v Avstriji. Predsednik države Thomas Klestil je ustanovo označil za nepogrešljiv del socialnega partnerstva v državi, zvezni kancler Franz Vranitzky pa je izpostavil, da je Delavska zbornica pomemben steber, ki zagotavlja socialno in gospodarsko stabilnost države. Nova predsednica zbornice Hostasch je odločno zagovarjala obvezno članstvo vseh delojemalcev v tej ustanovi, svarila pa je tudi pred »3. republiko« brez sedanjih interesnih zastopstev, kot jo hoCe Jbrg Haider. Turizmu se obetajo še veliko slabši časi Število nočitev se manjšo - Vse manj nemških turistov Ivan Lukan DUNAJ, CELOVEC -Avstrijskemu turizmu se ne obetajo prev niC spodbudni Časi. Po najnovejši napovedi o razvoju turizma v alpski republiki, ki ga je javnosti včeraj predstavil pristojni minister VVolfgang Schiissel, se bo negativen trend namreč nadaljeval. Po upadanju števila gostov in nočitev v letošnji zimski turistični sezoni je pričakovati tudi padec v letošnjem poletju. Nazadovalo bo še posebej število gostov iz Nemčije, se glasi napoved strokovnjakov, razlog za to pa so na eni strani izredno ugodne ponudbe za dopust v eksotičnih državah, na drugi strani pa padec vred- nosti nekaterih valut, na primer italijanske lire. Tudi na Koroškem se turistična podjetja Čedalje bolj soočajo z upadanjem števila gostov iz Nemčije. Zastopniki šestih velikih poletnih turističnih občin na Čelu z občino Vrbo (milijon nočitev!) so zato napovedali ustanovitev posebne delovne skupnosti, ki bo v Nemčiji nastopila z lastnimi promocijskimi prireditvami. Močnejša prisotnost turistične dežele Koroške na nemškem trgu je potrebna, saj je število nočitev nemških gostov v zadnjih dveh letih upadlo za kar 20 odstotkov, so poudarili. Kljub pestri turistični ponudbi število gostov v zadnjih letih na Koroškem močno upada CELOVEC / PRIREDITEV Solidarnostni večer za sirote žrtev atentata v Obervvartu CELOVEC - Približno 60 tisoč šilingov znaša izkupiček solidarnostne prireditve za otroke, ki so po zahrbtnem atentatu neonacističnih teroristov v Gornji Borti (Obervvart) na Gradiščanskem izgubili svoje oCete. Prireditev je potekala v občinskem centru v Šentrupertu, udeležilo se je je približno 300 ljudi, ki so s svojo navzočnostjo izrazili solidarnost z narodnostno skupnostjo Romov v Avstriji. Vrhunec prireditve je bil koncert znanega glasbenika Ha-rryja Stojke. Številni koroški poli- tiki ter predstavniki ustanov, med njimi podpredsednik Federalistične unije evropskih narodnostnih skupnosti (FUENS) Reginald Vospernik, so najostreje obsodili nasilje nad avstrijskimi manjšinami in posvarili pred nadaljnjo širitvijo terorizma skrajnežev. Predsednik društva avstrijskih sintov H. Taub-mann je v svojem govoru poudaril potrebo po strpnosti v družbi. Organizatorji večera so bili celovška Mohorjeva založba, deželni studio ORF v Celovcu in koroški dnevnik Kleine Zeitung. H KOROŠKA / VRNITEV ZIME h Kaos na cestah, veselje v smučarskih središčih CELOVEC - Tudi na Koroško se je vrnila zima. MoCno sneženje v nedeljo in deloma tudi še včeraj je povzročilo kaotične razmere v cestnem prometu. Vsi cestni gorski prehodi proti jugu (Jezersko, Ljubelj, Korensko sedlo) so bili prevozni le z verigami, na gornjem Koroškem so morali nekatere ceste celo zapreti. Na t. i. Južni avtocesti (A2) je prišlo do številnih prometnih nesreč,-pri katerih je bila gmotna škoda sicer precejšnja, k sreCi pa je bila huje ranjena samo ena oseba. Medtem ko je v nižinah zapadlo skoraj 20 centimetrov snega (v Celovcu 15 centimetrov), so ga v gorah namerili do pol metra. Tako so se lahko oddahnili predvsem v smučarskih središčih, kjer je na novo zapadli sneg ta: ko rekoč v zadnjem hipu rešil zimsko sezono. Kot smo poročali, so imeli v nekaterih smučarskih središčih zaradi pomanjkanja snega že veliko odpovedi. (L L.) Priznanje za dvojezično ljudsko šolo Projekt Unesca CELOVEC - Dvojezična ljudska šola 24 v Celovcu, na katero je bil avgusta lani izveden bombni napad, je med tistimi avstrijskimi šolami, ki bodo v letošnjem mednarodnem letu strpnosti izvedle šolski projekt s to tematiko. Zvezna vlada je projekt razpisala skupaj z Unescom, celovški predlog pa je bil uvrščen med tiste, ki jih nameravajo podpreti. Na predlog podžupana mesta Celovec Siegberta Metelka bo tudi koroška prestolnica iz svojega proračuna prispevala sredstva v višini 40 tisoC šilingov. AVSTRIJA Banke dajejo višje obresti DUNAJ - Po zvišanju obrestne mere za posojila so avstrijske banke v minulih dneh zvišale tudi obrestno mero za hranilne vloge. Kot prva ugledna avstrijska banka je Credit-anstalt (CA) obrestno mero zvišala za 0,5 odstotka, sledila pa je BAVVAG, ki je zvišala obrestno mero za posojila in za hranilne vloge za od 0,5 do 0,75 odstotka. Tudi slovenske banke na Koroškem so sledile avstrijskim in v enakem obsegu zvišale obrestno mero za posojila in hranilne vloge. ISTRA Mediji so v rokah vladajoče HDZ REKA - Poročilo Tadeusza Mazo vvieckega, posebnega poročevalca za Človekove pravice Združenih narodov, ki je svoje porazne ugotovitve o stanju medijskih (ne) svoboščin na Hrvaškem poslal Butrosu Galiju, je razburilo tukajšne novinarske kroge. Med dnevniki je Mazovviecki samo roškemu Novemu listu prisodil zadostno oceno. V isti druščini neodvisnih medijev so se znašli samo še splitski politicno-satiricni tednik Feral Tribune, Časnik, ki ima neznaten vpliv, Arkazin ter kulturni 14-dne-viuk Vijenac, M ga izdaja Matica hrvatska pod vodstvom Slobodana Pro-sperova Novaka in Vlade Gotovca. Za državo, ki trka na vrata Evrope, ne glede na vojne in druge okoliščine, je tak položaj medijskih (ne) svoboščin, kakršnega je prikazal Mazovviecki, izjemno slab. Ce pa bi pod povečevalnim steklom pogledali, kateri so zares neodvisni mediji, bi prišli do še hujšega sklepa, saj splitski Feral Tribune in Arkazin izhajata zgolj s pomočjo precejšnjih dolarskih prispevkov Sorosove fondacije, ki, kar izziva nemalo besa tukajšnjih novinarjev, fi- nancira zgolj medije, za katere ti zatrjujejo, da »pljuvajo« po Hrvaški. Reški Novi list, ki ga z nekaj stranmi povzema tudi puljski Glas Istre, je skušal poročilo Mazovvieckega izrabiti tudi kot propagandno gradivo. Očitno pa je bila užaljena splitska Slobodna Dalmacija, saj skuša njen vodilni komentator zmanjšati pomen tega poraznega poročila Tadeusza Mazovvieckega, tistega, ki naj bi menda mislil, da so novinarji na območju nekdanje Jugoslavije v veliki meri zaslužni za sedanjo krvavo tragedijo. Kot piše ta splitski dnevnik, ki je, kot zatrjujejo nekateri, po »sumljivi« lastninski preobrazbi prešel v roke »zagrizenih« hadezejevcev, »je problem v tem, da Mazovviecki napačno oziroma skrajno površno gleda na hrvaško medijsko stvarnost«. Josip JoviC, glavni urednik Slobodne Dalmacije, ima svoje stališče o tem, kako je na hrvaškem ta, ne pretirano priljubljeni Poljak prišel do svojih sklepov o medijskih (ne) svoboščinah. »Gospod sede za mizo z Ivanom Zvonimirjem Čičkom in Goldsteinom, popije kavo, zapiše tisto, kar sta mu Goran Moravcek povedala z vsem njunim strastnim nezadovoljstvom in stvar je opravljena,« piše Josip Jovič o domnevnih raziskovalnih metodah Mazovvieckega. Res je, da številni tuji politiki površno sklepajo o dogajanjih na Hrvaškem, saj niso ustrezno seznanjeni s tukajšnjimi okoliščinami. Del krivde za to bi lahko pripisovati tudi značajem različnih poročevalčev o človekovih pravicah, toda dogajanja v hrvaškem prostoru so, kot se zdi, dovolj zgovorna. Vladajoča Hrvaška demokratična skupnost (HDZ) Franje Tuđmana trdno nadzoruje medijski prostor. Vodilni predstavniki Vjesnika, Slobodne Dalmacije, Glasa Slavonije, Državne televizije in radia so zagrizeni hadezejevci, ki s svojimi medijskimi postopki po zatrdilih prvakov opozicije najbolj škodujejo prav nacionalnim interesom. Tu je dobro znano, da je eden od pogojev za vstop Hrvaške v evropske integracije prav omogočanje medijskih svoboščin. Zamenjave Antona Vrdoljaka, elana državnega parlamenta in dobrega prijatelja Franje Tuđmana, z dolžnosti generalnega direktorja hrvaške radiotelevizije, še zmeraj ni Čutiti. Novi direktor Ivan ParaC, ki je »po partijski dolžnosti« zamenjal več pisarn, naslanjačev in tajnic, tu po vsej verjetnosti ne bo mogel storiti veliko. Za vladajočo stranko je televizija najvažnejši medij, ki ga ne želi deliti s komerkoli drugim. Prav tako so poglavitni dnevni Časniki pod nadzorom HDZ, razpečevanje tiska pa je centralizirano in tako skoraj v celoti izključuje kakršnokoli možnost medijske »sabotaže«. Mazovviecki je v svojem poročilu zatrdil, da je država molče odobrila oddajanje zasebnim televizijskim postajam, tistim, ki so pod vplivom HDZ, medtem ko drugim, ki se za to zanimajo, ne omogoča, da bi se pojavili na frekvencah medijskega neba. Zato nekateri predlagajo, naj bi začele zasebne televizijske postaje svoje programe oddajati s pomočjo satelita. Ati bo do tega res prišlo, je težko povedati, toda istrska televizija, ki bi bila pod vplivom regionalistov, tistim, ki so blizu pogledom Ivana JakovCiCa, si bo bržkone morala izbrati tak naCin oddajanja, naj stane še toliko. Zdi se, da bo morala po isti poti kremti tudi televizijska postaja, katere lastniki so s svojimi pogledi blizu krogom liberalca Dražena Budiše. Sedanji položaj v hrvaških medijih marsikomu ni povšeCi, vendar vse to pojasnjujejo s sedanjimi vojaškimi in političnimi okoliščinami. Številni novinarji in politiki so prepričani, da velja zaradi »višjih interesov« nekoliko zmanjšati raven človekovih pravic in medijskih svoboščin. V nasprotju z njimi pa Čedalje večji del opozicije kakor tudi javnosti meni, da bi morala Hrvaška ne glede na okoliščine postati demokratična in svobodna država za vse svoje državljane. Glede na trenutni razvoj dogodkov in Ce bi sklepali po Čedalje ostrejših javnih polemikah o stanju v medijih, se lahko zgodi, da bodo prihodnja poročila Mazovvieckega, Ce že ne ugodnejša, vsaj bolj upoštevala dejansko stanje. Kajti mediji na Hrvaškem so v večini pod nadzorom vladajoče HDZ, zaradi Cesar pa tu vseeno ni mogoče govoriti o »medijskem somraku«, kot bi kdo nemara lahko sklepal ob branju poročila Mazovvieckega. GENERALNI DIREKTOR WTO V LJUBLJANI Nadaljevati z začeto liberalizacijo ekonomije Slovenija bi lahko bila vzor ostalim državam v prehodu LJUBLJANA - Na povabilo predsednika vlade dr. Drnovska prihaja danes v Slovenijo generalni direktor Svetovne trgovinske organizacije (VVTO), ki ima sedež v Ženevi, Peter Denis Sutherland. Irec po rodu, po poklicu diplomirani pravnik, ki se je Šolal vednoma na Irskem, pravo pa je prakticiral tudi v ZDA, je imetnik številnih strokovnih naslovov, dobil je tudi precej državniških odlikovanj različnih držav. Preden je postal generalni direktor GATT, predhodnice nove WTO, je bil komisar Evropske skupnosti, zadolžen za politiko na področju konkurence in generalni direktor ene naj-večjih bank na Irskem. Objavil je več strokovnih del in knjig. Zaslužen je za uspešno dokončanje »urugvajskega kroga« GATT, tudi zato, ker je lahko kot nekdanji visoki uradnik Evropske skupnosti in navsezadnje tudi Irec uspešno posredoval v sporih med ZDA in Evropsko skupnostjo. V Ženevi velja za spretnega, dinamičnega in sposobnega organizatorja ter predstojnika organizacije, ki jo vodi. Zdaj prihajate prvič v Slovenijo. Kako ocenjujete vstop nase države v Svetovno trgovinsko organizacijo? »Vse članice so lani pozdravile vstop Slovenije v GATT. Napori in zavzetost, ki jih je izpričala med pogajanji o pristopu, so pokazali resnost gospodarske preobrazbe v državi in odločnost, da igra aktivno vlogo v odprtem sistemu mednarodne trgovine. Proces pristopanja je zelo zahteven in uspeSno vodenje teh postopkov s strani Slovenije bi moralo biti koristen zgled drugim gospodarstvom, ki se podajajo na to pot. Zdaj pričakujemo polnopravno članstvo v naslednici GATT - VVTO, potem ko bo po ratifikacji sporazumov, ki jih je podpisala lani, postala izvirna članica.« Kakšne koristi bosta Slovenija in njeno gospodarstvo imela od članstva v WTO? Kako odgovarjate kritikom in dvomljivcem v zvezi z delovanjem WTO? »Članstvo v VVTO pomeni polnopravno vključitev v sistem mednarodne trgovine. Slovenskemu gospodarstvu odpira nove možnosti izvoza blaga in storitev ter zagotavlja čvrsto in napovedljivo pravno podlago. Poleg tega obvezno- sti o odpiranju lastnega gospodarstva, ki jih je Slovenija prevzela, krepijo notranje reforme v smislu liberalizacije gospodarstva in bodo povečale sposobnost slovenskega gospodarstva, da tekmuje na mednarodnih trgih. Te ekonomske koristi morajo pomagati pri pritegovanju dodatnih tujih vlaganj, ki bodo pospešila razvoj Slovenije. Za majhno in mlado državo pa ni nič manj pomembna varnost, ki jo zagotavlja članstvo v WTO. Bistvene trgovske interese Slovenije ščitijo pravila organizacije, ki zavezujejo vse članice in so zasnovana na pomembnih načelih. Eno taksnih je načelo o nediskriminaciji. Tako kot druge članice bo tudi Slovenija imela dostop do izboljšanega in okrepljenega mehanizma za reševanje sporov, ki bo zagotavljal, da bodo spoštovane njene pravice kot članice VVTO. Imela bo poln dostop do edinega foruma globalne trgovine, lahko bo sodelovala v prihodnjih pogajanjih o nadaljnji liberalizaciji trgovine in prispevala k opredelitvi ključnih vprašanj svetovnega gospodarstva v prihodnjem stoletju. Meni se zdijo te koristi tako očitne in tako prepričljive, da si težko predstavljam, da bi v Sloveniji lahko kdo kritiziral članstvo v VVTO. Ce pa vendarle nekateri pristopa ne zagovarjajo, bi jih morali povprašati, kakšen alternativni okvir predlagajo za prihodnost slovenske trgovine, ki je tako pomembna za Slovenijo. Osamitev in protekcionizem bi bila zanesljiv recept za polom in to ne samo v smislu trgovine.« Kaj nam lahko svetujete kot novi Članici WTO, ki ima omejeno število kvalificiranega osebja tako v Ženevi kot doma?. In v Cern lahko Slovenija pomaga svetovni trgovinski organizaciji? »Vasi viri kadrov so lahko omejeni številčno, toda zanesljivo ne kakovostno. Tako kot druge majhne države, ki so odvisne od mednarodne trgovine, Slovenija usmerja nekatere najboljše kadre k vprašanjem mednarodne trgovine in je že pomembno navzoča v Ženevi. Država, kot je Slovenija, lahko veliko ponudi sistemu svetovne trgovine: neodvisnost v presoji, izkušnje v reformah, vdanost skupnemu mednarodnemu reševanju problemov. Sedanje članice VVTO pa Sloveniji nudijo oporo v njenih prizadevanjih za prilagoditev, recimo prek tehnične pomoči.« Kje so po vasem glavni problemi in izzivi v svetovnem gospodarstvu? Kako slednji učinkujejo na gospodarstva v prehodu, kot je naSe? »Poglavitni izziv v svetovnem gospodarstvu izhaja iz hitrosti sprememb, ki pogosto presega prilagoditveno sposobnost naših političnih in gospodarskih ustanov. V zadnjem desetletju so globoki preobrati v gospodarskih in političnih povezavah postavili na glavo dolgo ustaljene vzorce in po- dmene, in sicer predvsem v osrednji Evropi. Te spremembe so še dodatno zapletle temeljna gibanja v svetovnem gospodarstvu, kot so vse večja medsebojna povezanost ter različni demografski trendi v razvitih državah in državah v razvoju. Skupni učinek teh sprememb je okrepil pritiske za prilagajanje gospodarskih politik in zaznavanje teh sprememb po vsem svetu. To je morda najtežje doseči v najbolj razvitih državah, ki so imele največ koristi od prejšnjih danosti in določnosti. Izziv za politike v teh državah je, da se uprejo klicem k defenzivnemu odzivu na te spremembe. Ta defenzivni odziv na gospodarskem področju se izraža v protekcionizmu, na dragih področjih pa kot sovraštvo do tujcev. Gospodarstva v prehodu, kot je slovensko, so se pretežno že odločila, da sprejmejo spremembe in usmerjajo svoja gospodarstva po poti liberalizma in odprtosti. Podobno velja za razvijajoče se države v Azi- ji, Afriki in Latinski Ameriki. Eden od poglavitnih izzivov za svetovno gospodarsko politiko je, da se ustvarijo pogoji, da bi ta prizadevanja obrodila sadove. Življenjsko pomembno je, da se v teh državah nadaljuje zamah liberalizacije in da glavne industrijske države, ki so poglavitni trgovski partnerji in izvor vlaganj, spoštujejo tista načela, ki so bila ključna za njihov lastni razvoj in blagostanje in da ta načela ostanejo veljavna za svet v celoti.« Kaj pričakujete od svojega obiska v Sloveniji? »Predvsem, da bom več zvedel o eni od najmlajših članic mednarodnega trgovinskega sistema in o enem najbolj obetavnih gospodarstev v prehodu. Pričakujem izmenjavo mnenj s slovenskimi voditelji, katerih stališča me zelo zanimajo. Upam tudi, da bom lahko spodbudil Slovenijo, da cimprej zaključi z ostalimi formalnostmi za vstop med polnopravne članice VVTO.« Darja Lavtižar Britanski marinci na skupnem urjenju s Slovensko vojsko LJUBLJANA - Slovenija se po vključi- vem britansko-slovenskem vojaškem urje- tvi v Partnerstvo za mir vse bolj dejavno nju. Kraljevi marinci so včeraj že pripoto- vključuje v mednarodno vojaško sodelo- vali v Slovenijo, v vadbenem centra na vanje. Konec tedna bo v pristanišču v Ko- Pokljuki pa bodo skupaj s slovenskimi pru prvič v zgodovini samostojne Slove- vojaki vadili zimsko alpinistiko, prežive- nije zasidrana fregata ameriške mornarice, tje v naravi, varstvo pred snežnimi plazo- ki bo na ogled tudi širši javnosti. Ta teden vi in reševanje, turno smučanje ter papa bo Slovenska vojska gostila enoto kra- traljni tek s streljanjem. Boštjan Lajovic Ijevih marincev iz Velike Britamje na pr- Foto: B. V./BOBO SREDNJEEVROPSKA POBUDA Nacionalni koordinatorji na delovnem sestanku v Ljubljani LJUBLJANA - Na dvodnevnem delovnem sestanku v Sloveniji se mudijo nacionalni koordinatorji držav članic Srednjeevropske pobude (SEP). Gre za priprave na sestanek ministrov za trgovino, ki bo 25. marca v glavnem mestu Makedonije, razpravljali pa bodo tudi o dokumentu, ki ga je sredi februarja pripravila delovna skupina SEP za mala in velika podjetja. Omenjeni delovni skupini v tem mandatu predseduje Slovenija. Srednjeevropsko pobudo sestavlja 10 držav (Avstrija, Italija, Madžarska, Češka, Poljska, Slovaška, Slovenija, Hrvaška, Makedonija ter Bosna in Hercegovina), njeno delo pa je še posebej pomembno zaradi skupnih projektov pri izgradnji infrastrukture, denimo železni- ških in cestnih povezav z vzhoda na zahod. Prav zato SEP tesno sodeluje z Evropsko banko za obnovo in razvoj, ki sofinancira omenjene projekte, njen predstavnik pa je navzoč tudi na delovnem sestanku v Ljubljani. Ena od tem, o katerih v SEP že nekaj časa razmišljajo, je tudi širitev njihove organizacije na vzhod. Nacionalni koordinatorji bodo tokrat govorili o sodelovanju z Belorusijo, Bolgarijo, Romunijo, Ukrajino in Albanijo, ki sestavljajo Pridruženi svet SEP. Nacionalne koordinatorje SEP sta včeraj pozdravila tudi zunanji minister Zoran Thaler in državni sekretar Iganc Golob, ki jim je predstavil tudi gospodarsko in politično situacijo v Sloveniji. Boštjan Lajovic Politična kasta je iz sprave naredila folkloro Rastko Močnik Sedanja država ni sposobna proslaviti petdesete obletnice vojaške zmage nad fašizmom. Iz tega je mogoče najprej sklepati, da je bil konec druge svetovne vojne zgolj vojaška zmaga. Premagane so bile fašistične države in njihove vojske. Ni pa bil premagan fašizem kot zgodovinska praksa, politična metoda, ideološka mreža in miselni obrazec. Fašizem je preživel in se zdaj vrača - tudi tja, koder je bil premagan. Obrobne, Šibke in odvisne države postkomunizma so za fašizem mehke iz dveh vrst razlogov. Najprej iz ideoloških razlogov: v svoje temelje so vdelale prvine, ki so tudi prvine fašizma - nacionalizem in nacionalni kolektivizem, rasizem, sovraštvo, kult moči, antiintelektualizem. Nadalje in pomembneje pa iz gospodarskih in političnih razlogov: "vključevanje" v sistem svetovnega kapitalizma jim je vsiljeno na način, ki integracijo izenačuje s podreditvijo svetovnim razmerjem gospostva. Politične kaste teh držav se ne sprašujejo o vključevanju v odvisnost in so se celo izrecno odpovedale tradicijam samostojnosti. Gospostvo političnih razredov v postkomunizmu zato temelji na značilnih "postkolonialnih" političnih strategijah: navzven na podrejenem partnerstvu z metropolskimi elitami, navznoter na klientelizmu in korupciji, na uničevanju domačih civilnih družb in onemogočanju nadzora od spodaj. Te strategije prav lahko državo "iašizirajo", v družbi pa hkrati spodbujajo populistični odpor v slogu samoniklega ljudskega fašizma. Potemtakem fašizma ni mogoče premagati zgolj z vojaškimi sredstvi. A potem tudi petdesetletnice ni ustrezno proslaviti z vojaško parado. Prav to pa predlaga država. A državni pripravljalni odbor predlaga še marsikaj drugega in Se bolj grotesknega. Državni predlog vsebuje tole protislovje: za ideološko podlago so si vzeli kolaboracionisticno tezo izpred štiriinpetdesetih let; slavili pa bi radi antifašistično zmago izpred petdesetih let. Temu sedanja pohtična kasta menda pravi realna politika. Pri svoji realni politiki sedanji politični razred uporablja dve protislovni ideološki strategiji: kadar so v agitacijskem naskoku, reklamirajo "spravo"; kadar se morajo braniti, razglašajo, da naj bi bila "družba razklana". "Sprava" je že postala folklora pohticne kaste: pri vsakem manevru, s katerim utrjujejo ločnico med novim vladajočim razredom in preostalo družbo, kakor zajca iz klobuka potegnejo spravaški sentimentalizem. Kadar pa družba poskusi revoltirati proti novi razredni delitvi, jo prepričujejo, da delitev ni razredna, temveč ideološka, da ne ločuje družbe od novega razreda, temveč družbo od sebe same. Dejanska sprava se je že zdavnaj zgodila s konsolidacijo novega vladajočega razreda na interesni podlagi in ne glede na ideološke frakcije. Vnašanje ideoloških razcepov v civilno dražbo pa je pogoj, da se nova vladavina ohrani. Kljub vsej eleganci, ki novi vladajoči kasti omogoča, da svoj divertimento igra z belimi in s črnimi tipkami hkrati, se melodija zatika. Disonance prihajajo tako iz instrumenta kakor iz partiture. Demokratična predstavniška država je slab instrument za prvotno akumulacijo v rokah primitivnega kapitalističnega razreda. Koketiranje s fasizoidnimi ideologijami pa je preveč vznemirljiva uspavanka za zrelo civilno dražbo. Država ne more organizirati "sprave". Država JE sprava -vsaj tista država, ki izhaja iz človekovih pravic, iz svobode in enakosti državljank in državljanov. Država, ki organizira spravne ceremonije, ni te vrste država, vtika se v civilno družbo in postaja nevarna. Državni spravni cirkus je samo sentimentalna stran korupcijske, klientelistične drame. Nesposobnost države, da proslavi petdesetletnico, je sicer zgolj simptom - a vseeno simptom, ki sproža daljnosežne posledice. Groteskni predlog za državno proslavo je neizbežno zbudil odpor. V tej zagati, ko se je država znašla na braniku fašizma in v spopadu z antifašistično dražbo, jo njeni ideološki aparati branijo s tole puhlico: državni predlog naj bi "razklal javnost". Puhlica hoče ohraniti državo v položaju, ki ga je sama zapustila: nad razlikami v civilni dražbi in onkraj političnih ločnic. A ločnica med fašizmom in antifašizmom ni politična ločnica niti ni razlika v civilni družbi. Ločnica med fesizmom in antifašizmom je civilizacijska ločnica - in na strani fašizma civilne družbe ni, kakor tudi ni demokratične politike. Ideološki aparati države se zdaj na vse kriplje trudijo, da bi dokazali resničnost obrambne floskule o "razcepu". Puhlica bo postala resnična, ko jo bodo naredili za resnično. Tako ideološki aparati države zdaj zares "cepijo" javnost. V dražbo vcepljajo ločnico, ki je resda zastarela, res stara več kakor pol stoletja -a ni zato nič manj ločnica med fašizmom in antifašizmom. Ob proslavi "zmage" potemtakem sedanja država ni sposobna opravljati naloge, iz katere črpa legitimnost: vloge povezovalca dražbe in garanta družbenega miru. Se huje: ob vprašanju fašizma je sedanja država postala dejavnik ločevanja in nemira. Se huje: ob vprašanju fašizma sedanja država deluje kot netilec iasizacije. Zakaj je tako, je dolga zgodba. A izhod iz zagate je nemara preprost. Država naj prizna svojo nesposobnost in se odpove proslavi. Slavljenje naj prepusti tistim, ki imajo do tega pravico in ki to tudi zmorejo. S tem bi država naredila prvi korak iz ujetništva, v katerem jo drži sedanja politična kasta. To pa bi bilo hkrati tudi največ, kar lahko država ta čas stori, da se prebije iz osame in vzpostavi količkaj odprto razmerje z antifašistično civilno dražbo. ________NOVA GORICA / ŠTUDENTJE_____ Več jih odide, kot se jih vme Novogoriški župan se zaveda težav Trditev, da Nova Gorica izgublja svoj intelektualni potencial, saj se vsaj tretjina Studentov, ki odhajajo na študij v Ljubljano, ne vraCa več, drži. Res je, da razmeroma mlado mesto - ob koncu stoletja bo praznovalo komaj 50-letnico - nima dovolj moči, da bi mlade pritegnilo iz večjih središč. Verjetno tisto, kar ta trenutek nudi Nova Gorica, ni ravno veliko ali vsaj ne dovolj privlačno. ____________KRANJ / 1SKRATEC___________ Je bil morda stečaj podjetja načrtovan? Prizadeti delavci so sestavili posebno peticijo in jo naslovili no stečajnega upravitelja Vseh 376 delavcev je zaradi stečaja Iskrateca pristalo na zavodu za zaposlovanje. Delavci so se v delu proizvodnje, poimenovanim TIV, samoorganizirali in stečajnemu upravitelju Igorju Antauerju predlagali dve poti nadaljevanja proizvodnega procesa. Župan mestne občine Črtomir Špacapan potrjuje, da veliko mladih po končanem študiju ostane v Ljubljani. Vzrokov pa je več: neustrezna stanovanjska politika v minulem desetletju, ko je bila predvsem poudarjena socialna, ne pa kadrovska plat pridobivanja stanovanj, neperspektivnost industrijskih kolosov, ki so potrebovali predvsem manualno delovno silo, boljši življenjski standard v glavnem mestu, neustrezna, šibka in preskromna štipendijska politika, kakršno so vodila novogoriška podjetja... Skoromati, izvirne brkinske pustne maske, bodo letos prvič zaznamovani na posebnem poštnem žigu, ki ga bo danes, na pustni torek, uporabljala pošta v Podgradu. Na pustnem žigu bo napis Pust 95 - Skoromati, 66244 Podgrad - 28. 2. 1995. V sredini žiga bo upodobljen osrednji pustni lik škoromatov, ki mu v Podgradu pravijo kli-ščar, ker ima v rokah velike lesene klešče. V Hrušici temu liku pravijo tudi skopit, po drugih vaseh pa se pojavljajo imena skopljar, afar, klanfar in podobno. Ker je oblečen Kakšno je današnje stanje? »Sodelovanje s študenti, posebej s Klubom goriških štu-denotv, se je izboljšalo, še posebej, odkar so študentje dobili svoje prostore v občinski zgradbi. Spet oživljajo tudi bmcovanja in spoznavni večeri. Predstavniki občine se udeležujejo skupščin Kluba goriških študentov, v kratkem nameravamo pripraviti srečanje med novogoriškimi podjetniki in študenti ter med enimi in drugimi ustvariti dovolj velik interes za sodelovanje,« pravi Špacapan. Veliko bo pripomogel k reševanju mladinske in študent- v črno »cerado«, prepa-san z verigo in ker v klešče lovi svoje žrtve (predvsem dekleta), se ga vsi bojijo. Na glavi ima široko pokrivalo iz zajčje kože, okrašeno s ptičjimi peresi. Kliščar je nosilen lik škoromatov, po nastanku najstarejši, po videzu pa najstrašnejši. Njegovo poslanstvo je odgnati zle demone zime. Poštni žig je oblikoval Romeo Volk, izdalo pa ga je Primorsko numizmatično društvo iz Ilirske Bistrice ob sodelovanju s koprsko poštno upravo. Mateja Godejša ske problematike tudi pred kratkim ustanovljeni Urad za mladino. V Novi Gorici gradijo tudi objekte, ki jih do zdaj mesto ni imelo: gledališče, knjižnico, bazen, športno dvorano itd. V zadnjem času se čedalje bolj utrjuje spoznanje, da mora mesto postati tudi višje - in visokošolsko središče. Kažejo se pohebe po predvsem tehničnih profilih. »Se veliko je treba narediti, da se bodo naši novoiz-šolani strokovnjaki rade volje vračali v domače mesto. Mnenja sem, da novopečeni podjetniki pri tem še vedno stojijo ob strani in ne razmišljajo o morebitnem štipendiranju in poznejšem zaposlovanju. Tudi gospodarska zbornica, obrtna zbornica in drage podobne inštitucije še vse premalo naredijo na tem področju,« pravi župan Špacapan. Vojko Cuder Pri pripravah na mednarodno lovsko razstavo v januarju ah februarju prihodnje leto se bodo zgledovali po madžarskem konceptu. V Budimpešti bo namreč lovska razstava od 15. avgusta do 8. septembra prihodnje leto. Ocenjevanja trofej bodo ves mesec maj prihodnjega leta, žirija pa bo ocenjevala junija. Slovenska žirija bo za svojo razstavo lovske trofeje ocenila letošnjo jesen. Lovci Po prvem predlogu bi takoj prekinili najemne pogodbe s podjetjem Intec (by pass podjetje Iskratec) in sklenili nove najemne pogodbe - ločeno za program tiskanih vezij in za program mehanskih delov in konstrukcij. Delavci pri tem dodajajo, da bi podjetje, s katerim bi sklenili pogodbo za nedokončano proizvodnjo, stroje, opremo in prostore izbrah sami. Po drugi poti, ki so jo včeraj predstavniki tako imenovanega samoiniciativnega odbora za solastništvo TIV predstavili tudi novinarjem, bi se proizvodnja nadaljevala znotraj Inteca, a so menih, da bi bilo najbolje, če bi bila razstava v Kranju neodvisna in povsem ločena od ostalih sejemskih prheditev. Kot so se dogovorih, bo slovenska razstava nekakšna »generalka« za razstavo v Budimpešti. Poudarili so, da mora projekt razstave pokazati predvsem »drugačnost« lovstva, zlasti pozitiven odnos do živalskega sveta, zato naj bi bila razstava trofej drugotnega po- brez vodilne četverice -Vengarja, Jeze, Cimpermana in Dremlja. Slednjim delavci očitajo marsikaj, tudi to, da so želeli nadaljnjo proizvodnjo Iskrateca speljati kar prek njihovega lastnega podjetja Proksima, s sedežem v Cerkljah. Ob pogodbah, ki bi jih sklenih za (ne) določen čas, delavci zahtevajo popolno prekinitev poslovnih stikov s podjetjem Quahterm v Nemčiji, ki je sicer v 100-odsto-tni lasti Iskrateca, vodi pa ga nekdanji Iskratecov šef marketinga Bojan Dremelj. Cez omenjeno podjetje imajo namreč delavci vrsto pripomb in dvomov o nje- mena. Posebej bi morali izpostaviti lovsko kulturo, predstaviti slikarstvo, kiparstvo, lovske pevske zbore in rogjste. Ob tem je tudi Skupnost slovenskih lovskih pevskih zborov in ro-gistov predlagala, naj bi bilo njihovo redno letno srečanje na kranjski razstavi drugo leto in ne junija letos, tako kot je bilo prvotno dogovorjeno. Kar zadeva Mednarodno kmetijski sejem v Kranju, na njem lovske organizacije sodelujejo že petnajst let. Pripravljajo različne razstave, posvete, razgovore in srečanja lovcev. Z omenjenimi dejavnostmi naj bi govem pravilnem poslovanju. »Stečaj Iskrateca je bil načrtovan,« so včeraj zatrdili predstavniki iniciativnega odbora TIV in dodali, da se »zadeve odvijajo mimo njih, nekatere tudi mimo stečajnega upravitelja Igorja Antauerja.« Delavci tiskanih vezij so včeraj do nadaljnjega tudi preki-nih delo, s čimer žehjo, kot so zapisah v peticijo, prisi-hh stečajnega upravitelja k hitrejšemu reševanju nastale problematike, saj se po njihovih besedah zavedajo, da vsak dan ustavljene proizvodnje tiskanih vezij prinaša škodo v višini 60 tisoč mark. Po neuradnih informacijah je nekdanji direktor Vengar prostore Iskrateca že zapustil, začasna vodstvena pooblastila pa naj bi dobila kadrovnica Irena Jerman. Vine Bešter nadaljevali tudi letos. Sejem bo od 7. do 14. aprila, en dan pa bo kot običajno dan lovcev. Na njem bodo predstavili predavanje z naslovom Lov na prelomu stoletja, ki bo povzemalo zaključke mednarodne konference v Zemunu prejšnje leto, vsem obiskovalcem pa pokazali tudi vse, kar je bilo v zadnjem obdobju natisnjenega o lovu. Po sejmu naj bi imeli predvsem za mlajše obiskovalce organizirano vodstvo, prikazovali pa bodo tudi dia-posnetke in videokasete z lovsko in naravovarstveno tematiko. Mateja Faletič Dejavni krvodajalci SEŽANA - Lani se je krvodajalskih akcij udeležilo blizu 800 krvodajalcev iz nekdanje občine Sežana. V območni organizaciji RK ocenjujejo, da je bil taksen odziv zaradi težavnih razmer kar zadovoljiv. Bil je celo nekaj večji kot leto pred tem. Tridnevna spomladanska krvodajalska akcija je imela nekaj slabšo udeležbo, jeseni pa se je je udeležilo kar lepo število krvodajalcev. Tudi krvodajalskih akcij, ki so jih organizirali tako, da so krvodajalce prepeljali na odvzem krvi v Ljubljano in Izolo, se je udeležilo veliko krvodajalcev. Sekretarka območne organizacije RK Irena Husu pravi, da skušajo poiskati več možnosti, da bi krvodajalci darovali kri v domačem okolju, čeprav jedejstvo tudi to, da se jih na odvzem v Ljubljani ali Izoli prijavlja čedalje več. Očitno je, da krvodajalci žehjo svoje človekoljubno dejanje izkoristiti tudi za izlet, zasebne opravke itd. V zadnjem času pa krvodajalci ne čakajo več na organizirane krvodajalske akcije, ampak si dan in kraj odvzema določijo sami. To je po eni strani dobro, saj nastaja manj zapletov glede dopustov oziroma izostankov v službah, zlasti v podjetjih, kjer je več krvodajalcev, meni Irena Husu. Denarja za darovanje krvi je čedalje manj. Zdaj ne dobijo niti toliko, da bi plačali najnujnejše stroške, ki nastanejo z organizacijo krvodajalskih akcij. (O. K. S.) PODGRAD / SPOMINSKI 2IG Brkinski škoromoti tudi na priložnostnem poštnem žigu KRANJ / ZVEZA LOVSKIH DRUŽIN GORENJSKE Priprave na mednarodno lovsko razstavo V začetku prihodnjega leta nameravajo razstaviti lovske trofeje po madžarskem vzoru Na pogovoru, ki so se ga udeležili predstavniki lovskih organizacij z vse Gorenjske, so največ pozornosti posvetili mednarodni lovski razstavi na začetku prihodnjega leta in dejavnostih lovskih organizacij na letošnjem gozdarsko-kmetijskem sejmu v Kranju. VOJSKO / PROJEKTI Vojskarji imajo ve iko načrtov Največje razvojne možnosti vidijo v predelovanju leso in v turizmu Na vojskarski planoti, kjer posamezne kmetije ležijo nad tisoč metri nadmorske višine, so pred tremi tedni dobili prvih osemnajst telefonov. V tem visokogorskem in skorajda neokrnjenem svetu je že na začetku tega stoletja živelo več kot tisoč prebivalcev, po zadnjem štetju pa jih je še 211. To je le nekaj osnovnih podatkov o majhni vasici Vojsko nad Idrijo, kjer so konec minulega tedna krajanom predstavili izsledke enoletnih raziskovanj, pogovorov in skupne ankete, ki so jo v okviru programa CRPOV (celostnega razvoja podeželja in vasi) pod vodstvom dr. Stanka Pelca in izrednih študentov Pedagoške akademije izvedli v minulem letu. Projekt je v okvira ministrstva za kmetijstvo in ob sodelovanju idrijske občine izvedlo podjetje Landart, do.o., iz Ljubljane, z njim pa so po besedah dr. Pelca Vojskarji šole na začetku poti, saj so v tem času skušah s skupnimi močmi osvetliti izhodišča, na katerih lahko temelji nadaljnji razvoj njihove vasice. »Mogoče so krajani nekoliko razočarani,« je naše vprašanje o njihovem zadovoljstvu komentiral krajevni predsednik Aleksander Šinkovec, »saj so nekateri pričakovali, da bo v okvira tega projekta za izvedbo zamisli na voljo tudi denar.« Krajani Vojskega so se zelo dejavno udeleževali skupnih predavanj, ob zaključku pa so izpolnili obsežen vprašalnik, ki je pokazal, kako gledajo na nadaljnji razvoj planote. Svoj kraj si tudi v prihodnje zami- Raziskava je pokazala, da Vojskarji prisegajo predvsem na predelavo lesa šljajo kot planoto mira in ravnovesja med neokrnjeno naravo in v skladnem sožitju z razvojem lesno-predeloval-ne obrti, kmetijstva in proizvodnje biohrane, razvojem turizma in dragih dopolnilnih dejavnosti, kot so čipkar-stvo, zehščarstvo in ponudbo gozdnih sadežev. Med glavnimi ovirami so navedli slabe cestne in poštne povezave, ostre zime, visoko starostno strukturo prebivalstva in pomanjkanje denarja za nove projekte. Poleg izjemnega naravnega bogastva, miru in vaške idile se na vojskarski planoti spominjajo tudi dogodkov in pričevanj iz časa NOB, med katerimi je najbolj znana partizanska tiskarna Slovenija. Odločih so se, da bodo projekt CRPOV zaokrožih s turistično predstavitvijo in ureditvijo Vojskega ter zaključno prireditvijo v letošnjem poletju. Na sobotni predstavitvi izidov razvojnega projekta je prizadevanja Vojskarjev podprl tudi idrijski Zupan Samo Bevk in se zavzel, da bi v proračunu idrijske občine za promocijo Vojskega namenili več sredstev. Glavno pozornost naj bi letos namenili telefoniji, saj je na Vojskem ta Cas še okoli 50 prosilcev za telefonski priključek. Roman Bric RADOVLJICA / LDS Spodbuditi župana in občinski svet Po mnenju predstavnikov LDS se stvori premikajo veliko prepočasi Občinski odbor LDS Radovljica se je odločil, da se bo enkrat mesečno srečeval na tako imenovanih liberalnih omizjih in na njih razpravljal o aktualnih temah, ki zadevajo radovljiško občino. Na prvem omizju so se pogovarjali o delovanju župana, občinskega sveta ter občinske in državne uprave. Zaskrbljeno so ugotovih, da občinski svet pravzaprav z delom sploh še ni začel in da je na prvi seji po volji večine sprejel nezakonit poslovnik. Menih so tudi, da se vodstvu sveta nikamor ne mudi in da zato tudi statut še ni oblikovan. Poleg tega, je ugotavljala radovljiška LDS, tudi še ni oblikovan program dela občinskega sveta, čeprav menijo, da so pred novo radovljiško občino številne naloge, ki jih je treba nemudoma opraviti. To je predvsem rešitev komunalne deponije, občinskih cest in organizacija prireditev ob radovljiških obletnicah. Poudarih so, da občinska uprava nastaja prepočasi, zato bodo Zupanu občine Vladimirju Černetu predlagali, naj čimprej pove, kako bo razmejil naloge z državno upravo, in predlaga, katere bodo reševali skupaj s sosednjimi občinami. Zupan mora dati prednost oblikovanju občinske uprave. Ce bo namreč še nekaj Časa čakal, menijo v radovljiški KDS, bodo sposobni upravni delavci odšli drugam. Prepričani so, da občina potrebuje sposobno upravo, da bo lahko nadaljevala zastavljene projekte in zagotovila načrtovanje novih, ki so ključni za razvoj občine. Mateja Faletič KULTURA Torek, 28. februarja 1995 LIKOVNA UMETNOST Clotilde Fenzl in silna izpovedna moč njenih slik V goriškem Kulturnem domu je razstavna dejavnost izredno živahna. Po razstavi del slikarke Clotilde Menardi Fenzl, bodo v Četrtek odprli razstavo idrijskih čipk, ki jo prireja Kulturni dom Gorica, občina Idrija in idrijski Mestni muzej. Slikarska razstava Clotilde Fenzl in umetnica sama (na sliki) je pritegnila precejšnjo pozornost občinstva, Joško Vetrih pa je razstavljene slike takole predstavil: »Ko so mi prvič predstavili dela Clotilde Fenzl, me je najbolj prevzel živi jenski nagon, ki ob razpoznavnih slogovskih pečatih, izstopa s skorajda divjo močjo v nizu krajinskih motivov, v katerih so barve nanesene z veliko izpovedno svobodo. Ta svoboda se izraža v slikovitih kretnjah, ki skoraj rotijo k priklicu močnih, a tudi preprostih občutkov. Rekel bi, da gre za bajeslovno izražanje nasilnih in nezadržnih čustev, ki se zoperstavijo urejeni in razumni viziji stvari, ki nas obkrožajo. Vse to bi verjetno v meni ne vzbudilo pretiranega začudenja, če bi šlo za mlado slikarko, ki bi v svoja dela vnesla vso svojo mladostno vnemo. V resnici pa gre za dela, ki jih je ustvarila priletna gospa, rojena v Švici, v daljnem letu 1912. Ta slikarka ima za sabo resen študij slikarstva, ki ga je najprej opravila pod vodstvom pariškega akademika, nato pa v šoli nemškega učitelja. Kakorkoli že, najbolj mi je pri srcu to, da iz-postavim predvsem silno izpovedno moč njenih del, ki se v glavnem izražajo v vzorno, skoraj idealno urejenih krajinah, kjer je v ospredje postavljeno besnenje izvirnih na- ravnih sil in kjer je v izstopajočem bohotenju prikazana tista narava, v kateri zaslutimo krepko priložnost v izpričevanju neizmernega veselja do življenja ter vso energijo notranjih čustev, ki razvnemajo umetnico. Priča temu je slikovna in spodbujajoča kretnja, ki se kaže v silni neposrednosti iskanja učinkov, včasih celo z uporabo prstov, polnih obliko-valnosti in snovnosti, z izkazovanjem v razkošnosti krajin, v nebu, ki ga razvname nenaden sij, v razburkani in peneči morski gladini. Nekateri kritiki so opozorili, da nam slike Clotilde Fenzl prikličejo v spomin barvni ekspresionizem, kjer podobno kot Turnerjeva, dokaj dobro izpostavi subjekte terizoblikuje romantično vzdušje, ki se kaže prav v morskih motivih ter v svetlikajočih se prizorih. Istočasno pa skuša ovrednotiti trenutke čustvene sproščenosti, ki jih izpriča v gozdnatih krajinah ter v tihožitjih. Med deli bomo našli tudi stvaritve, kjer barve zadobijo nadvse blag in nežen viez; površine se razširijo, strnjene gmote zadobijo rahlejši značaj, ozračje pa se zjasni. Barve zastrejo površino ter jo raznežijo v raztezajoči se svetlobi, medtem ko obrobni predeli slik ostanejo temni, skoraj zaprti sami vase. Največja vrlina Clotilde Fenzl se nahaja prav tu, v zmožnosti zajetja zmagoslavja bežečega trenutka in njegovega prenosa v oblikovno razvidnost, v zmožnosti najdbe trenutka, ki pogosto odločujoče vpliva, da se življenjski naboj razodene bodisi skozi krajinsko stvarnsot v stalnem spreminjanju, kot tudi skozi bolj vedre in sproščene motive.«. GLEDALIŠČE Priljubljeni Garderober tokrat v postavitvi gledališča iz Catanie V okviru letošnje bogate sezone deželnega stalnega gledališča gostuje v Trstu do 5. marca znani igralec Turi Ferro z eno najbolj priljubljenih angleških dram o gledališču in zlasti o gledališčnikih, to je z delom Ronalda Harvvooda The Dresser (Garderober), ki jo je pred nedavnim in z uspehom postavilo tudi Slovensko stalno gledališče. Dramo je v italijanščino že leta 1981 prevedel Masolino D’Amico z naslovom Servo di scena za postavitev v režiji Ga-brieleja Lavie in z Giannijem Santucciom ter Umbertom Orsi-nijem v glavnih vlogah. Isti prevod je uporabilo tudi Stalno gledališče iz Catanie za svojo skrajno tradicionalno uprizoritev Harvvoodevega dela. Drama pripoveduje o zadnjem nastopu in smrti klasičnega angleškega igralca, velikega interpreta Shakespearjevih del, posredno pa podaja tudi sliko angleške družbe v letih druge svetovne vojne. Osrednja tema je odnos med zvezdniškim igralcem sirom Ronaldom in njegovim uslužnim garderoberjem Normanom. V Harvroodovi drami je precej avtobiografskih drobcev, saj je bil avtor sam v mladosti »dresser« Donalda VVolfita, ki je bil poleg Lavvren-cea Olivierja in Johna Gielguda eden takratnih velikih gledaliških osebnosti. Zanimivo je poudariti, da je bil v istih letih med člani VVolfitove skupine tudi Harold Pinter, eden najbolj znanih sodobnih angleških dramatikov. Marsikatera VVolfitoto-va značajska poteza je prešla v lik sira Rolanda, ki se čuti poklican, da širi med množicami umetnost velikega Shakespeara, čeprav zaradi izčrpanosti kdaj pomeša med sabo besedila iz različnih tragedij. Nelahka turneja po angleškem podeželju med vojno, ko nemška bombardiranja prekinejo marsikatero predstavo, je za starega igralca usodna. Nekega dne mu postane slabo; njegova življenjska družica in upravnica ga skušata prepričati, naj prekine turnejo, garderober Norman, ki pravzaprav obstaja le v odvisnosti od Ronaldove velike osebnosti, se slepi, da ni nič resnega. Ko sir Ronald po uspešnem nastopu v vlogi kralja Leara izdihne, se Normanov svet, ki se je vrtel izključno okoli dispotič-nega zvezdnika, popolnoma sesuje, še zlasti ko spozna, da ga veliki igralec sploh ni omenil med številnimi osebami iz posvetila v avtobiografiji. Režiser Guglielmo Ferro, Tu-rijev sin, je delo postavil v realistično prikazano angleško okolje z začetka štiridesetih let, kot kažejo tudi kostumi Elene Man-nini. Zanimiva je scena Stefana Paceja, ki prikazuje zapleteno gledališko zaodrje z Ronaldovo slačilnico pod odrom, na katerega z obeh strani vodijo ozke stopnice, predstavo Kralja Leara pa vidimo od zadaj, za kulisami, medtem ko so nastopajoči le sence na zastoru. Turi Ferro prepričljivo nastopa v vlogi starega samoljubnega zvezdnika, ki zna vse ljudi okoli sebe prikleniti nase. Prav tako prepričjiv je Piero Sammataro kot malenkostni, sitni, z dušo in telesom predani, skoraj parazitski Norman, ki pa je v svoji predanosti enako tiranski. Poleg njiju velja omeniti še Ileano Rigano kot Ronaldovo družico Mi-lady, ki mu je posvetila življenje, in Ido Carrara kot upravnico Madge, ki je bila v mladosti zaljubljena vanj. Gledališče iz Catanie je postavilo solidno in tekočo, pa čeprav malce predvidljivo predstavo, ki jo je sicer maloštevilno občinstvo na premieri v četrtek pozdravilo s toplim aplavzom. (bov) Na sliki Turi Ferro (Sir Roland) in Piero Sammataro (Norman). V Vidmu tudi letos niz komičnega gledališča Videmski center Centro servizi e spet-tacoli bo letos že sedmič ob »resni« gledališki sezoni »Contat-to« priredil tudi kratek niz predstav s sodobnimi komiki »»Contatto comico«. V letošnji ciklus so vključili štiri predstave, ki se zelo razlikujejo po zasnovi. Tudi izvajalci so predstavniki povsem različnih šol oz. gre za gledališke osebnosti s povsem svojstvenimi značilnostmi. Niz se bo pričel 10. marca, ko bo nastopil Daniele Luttazzi z zelo izzivalnim monologom Seks z Luttazzi jem (Sesso con Luttazzi). Dva tedna kasneje (24. marca) se bo v neobičajni vlogi otožnega rockerja predstavil Gene Gnocchi v absurdni igri z nemogočim naslovom VsVso to strukturo je mogoče popraviti (Tutta questa struttuta e suscettibile di modifica). Nato bo (7. aprila) tudi v Vidmu nastopil Ennio Marchetto (na sliki), ki je s predstavo »Carta Diva« že dvakrat očaral tržaško občinstvo. Niz bo (23. aprila) zaključila Franca Rame s predstavo Seks? Hvala, samo za pokušnjo (Sesso? Grazie, tanto p er gradire), ki je že bila deležna številnih napadov. Franca Rame bo nastopila v športni palači car-nera, medtem ko bodo ostale predstave v dvorani Cristallo na Trgu Cella. Gre za kinodvorano, v kateri so do pred kratkim predvajali »filme za odrasle« (se pravi pornografske), nagajivi ironiji pa se je trebazahvaliti, da prva »resna« predstava govori prav o spolnosti... Tižiško glasbeno potovanje tokrat posvečeno baroku Dvanajsta sezona bo posvečena baročni glasbi. Gre za spomladansko glasbeno sezono, ki jo že dvanajsto leto zapored prirejajo v tržiškem občinskem gledališču na pobudo krajevne občinske uprave in pod odličnim strokovnim vodstvom tržaškega muzikologa Carla de Incontrere. Tokratno glasbeno potovanje, ki bo obsegalo tradicionalne koncerte, filmske projekcije, plesne in glasbeno-gledališke predstave in ki se bo končalo junija s simpozijem, označujejo Tassovi verzi »Ecco mormorar Fonde«, ki jih je Monteverdi prelil v glasbo. Kot je v kratki predstavitvi zapisal Carlo de Incontrera, je približno pol-drugostoletje dolgo obdobje baroka zapustilo veliko mojstrovin, ki pa razen skladb nekaterih znanih avtorjev (Bach, Vivaldi) doslej ni bilo posebej čislano. Vendar pa se je ovrednotenju baročnih glasbenih del posvetila vrsta glasbenikov, ki so znali razkriti in pravilno podati značilnosti glasbe in občutljivosti dobe, kateri pripadajo. Tako končno baročna glasba zadobiva pravo mesto in k temu mednarodnemu »odkrivanju« želi pripomoči tudi tržiški festival s svojim »venčkom« pobud. Vsako srečanje - vseh je 18 - je namreč povsem drugače zasnovano, zato je vsako »cvet v vencu«. Prvi koncert (14. marca) je posvečen fantastični Španiji Cervantesa in Lopeja de Vege. Zadnji koncert bo 6. junija, na njem pa bodo nastopili izvajalci Akademije za staro glasbo iz Moskve. Niz se bo sklenil z mednarodnim posvetom o znanosti v baroku na mednarodni šoli za podiplomski študij SISSA v Miramaru pri Trstu. Velika večina predstav bo v tržiškem Občinskem gledališču, vendar pa bosta koncerta 3. in 8. maja v tržiški cerkvi della Marcelliana oz. v stolni cerkvi v Čedadu. In tudi potopis tega glasbenega potovanja bo izšel v obliki zajetne knjige z eseji, opisom del in avtorjev in drugim zanimivim gradivom. NA KRATKO PARIZ - Ob prisotnosti številnih filmskih zvezd in v znamenju stoletnice filma je francoska filmska akademija v bleščavem stilu podelitve Oskarjev v soboto zvečer podelila jubilejne 20. Cezarje, najvišjo francosko filmsko nagrado. Najboljši film leta je Divje trsje (Les roseaux sauvages) Andreja Techineja, ki je skupno dobil štiri Cezarje (tudi za režijo in scenarij). Igralska zasedba Kraljice Margot Patricea Chereauja pa je zasluženo dobila večino nagrad za igralske dosežke -Isabella Adjani za glavno žensko vlogo in Vima Lisi za stransko ter Jean-Hughes Anglade za stransko moško vlogo. Za glavno moško vlogo pa je cezarja dobil Gerard Lan vin (Najljubši sin Ni-cole Garcie). Za najboljši francoski film v zadnjih dvajsetih letih je bil nagrajen Cyrano de Bergerac Jeana-Paula Rapeneauja, za najboljši tuji film pa Štiri poroke in pogreb Mikea Nevvella. Podelili pa so tudi tri častne cezarje za življenjsko delo - Gregoryju Pečku, Jeanne Moreau in Stevenu Spielbergu (na sliki). (AFP, V. R.) Umrl je Slavko Kvas LJUBLJANA - Umrl je Slavko Kvas; kot novinar bo živel v spominu bralcev poetičnih utrinkov, ki jih je objavljal na Dnevnikovih kulturnih straneh, medtem ko se je veliko dragocenega znašlo na knjižnih policah tistih zaljubljencev v slovensko besedo, ki jim intimna poetična izpoved pomeni odkrivanje žlahtnih skrivnosti lastnega jaza. Tak je bil novinar in pesnik Slavko Kvas. (N. R.) Ameriški igralci nagradili kolege UNIVERSAL CITY - Ameriško združenje filmskih igralcev (The Screen Actors Guild) je v soboto zvečer prvič podelilo nagrade igralcem in igralkam za vloge v filmih in na televiziji. 78.000 elanov združenja se je odločilo, da bodo nagrado za stanovske kolege pomenovali kar igralec, gre pa za marmornati zeleni kipec golega igralca, ki drži v rokah tradicionalni maski komedije in tragedije. Združenje je za najboljšo glavno moško vlogo nagradilo Toma Hanksa za vlogo v Forrestu Gumpu, za glavno žensko vlogo pa Jodie Foster v filmu Neli. Za stransko moško vlogo so nagradili Martina Landau za vlogo v filmu Ed Wood, Dianne Wiest pa za vlogo v filmu Streli nad Broadwayjem (Bullets Over Broadway). Igralci so se poklonili tudi spominu lani umrlemu Raulu Julii, ki so ga nagradili za vlogo Chica Mendeza v televizijskem filmu The Buming Season. (Reuter, V. R.) Na panafriškem festivalu prvič filmi iz JAR OUAGADOUGOU - Na 14. panafriškem filmskem festivalu (FESPACO), ki poteka v Burki ni Faso, bo med 26 celovečernimi filmi v tekmovalnem delu prvič sodeloval tudi film iz Južnoafriške republike. Med festivalom, na katerem bodo prikazali tudi 31 dokumentarnih in kratkih filmov in retrospektivi filmov iz JAR in filmov iz kolonialne dobe, bodo tudi svečano odprli afriško filmsko knjižnico, v kateri bodo shranjevali kopije filmov avtorjev z afriškega kontinentna. (Reuter, V. R.) LITERATURA / EZOTERIKA NA SLOVENSKEM Večji krogi bralcev LJUBLJANA - »Spoznaj samega sebe,« je pisalo že na steni preročišča v Delfih, kjer so vsi grški junaki in kralji iskali nasvete. Ta maksima velja tudi dandanes kot ena najpomembnejših krilatic sodobnega časa, ko človek odkriva še tretjo razsežnost svojega obstoja -duhovni svet. O naraščajočem zanimanju za ezoteriko priča vedno večje število založb in samozaložb, ki izdajajo ezoterično literaturo (Amalietti, Iskanja, Gnosis, Vale, Rea, Maya, Aura, Tanfgram, Potencial, Pan, Julija Pergar, Marjan Beranič, Dušan Jimmy Do-blanovič...). V svoje programe vključujejo zbirke ezoterične literature tudi večje založbe (DZS, MK, Mohorjeva družba, Mihelač). Beseda »ezoterično«, ki sicer obsega človekovo notranje duhovno življenje, je pojmovana nadvse široko. Pod to etiketo lahko srečamo marsikaj - od literature o jogi, meditaciji, teozofiji, antropozofiji, svetovnih religijah in različnih sektah, raznih verskih kultih, alke-miji, psihologiji, tantri do okultnih besedil, hermetičnih traktatov, priročnikov o zdravju, pravilni prehrani, zdravem načinu življenja, psiholoških priročni- kov, izročil mistikov različnih svetovnih religij, svetih knjig človeštva (Upani-šade Vede, Biblija, Koran, Ji Cing, Tao Te Ching, Tibetanska knjiga mrtvih, Egipčanska knjiga mrtvih...) Zanimanje ljudi za tovrstno literaturo je vse večje, o čemer pričajo tudi bogato obložene police v knjigarnah. Priljubljena dela V Čopovi knjigami, ki je specializirana za ezoterično literaturo, so med največjimi uspešnicami (tiskana v nakladi okoli pet tisoč ah več) naslednja dela: Vrelec mladosti Petra Kelderja, ki nas seznanja s petimi tibe- tanskimi obrednimi vajami z izrednim učinkom. Te so ključ do zdravja in življenjske moči, saj uravnavajo neskladje med sedmimi čakrami. Knjigo je izdala založba Vale. Zelo brana in popularna avtorica je Louis Hay in njeni deli Življenje je tvoje (založba Iskanja) in Moč je v tebi (založba Rea), v katerih opiše metode, s katerimi lahko odkrijemo svojo lastno moč in notranjo modrost. Avtorica, ki je uspela premagati raka, na- vaja miselne vzorce, ki se skrivajo za različnimi boleznimi. Uspešnica založbe Gnosis, ki ravno pripravlja prevod Castanede v slovenščini in zelo pričakovano delo Ann Brennan Roke, ki zdravijo, je delo dr. Johna Graya Moški so drugačni, ženske tudi. Knjiga naj bi pomagala urejati partnerske odnose in izboljšati razumevanje med spoloma. O vzpostavljanju, usklajevanju in izpopolnjevanju medsebojnih odnosov govori tudi uspešnica Kena Keyesa, Jr. Moč brezpogojne ljubezni, ki z upoštevanjem enaindvajsetih napotkov obljublja srečno in izpolnjujoče skupno življe- nje. Med domačimi deli sta najbolj brana avtorja Martin Kojc (Učbenik življenja) in Marko Sterle (Živeti modro). Uspešnice, ki so bile ponatisnjene, so še številne. (Anthony De Mello - Pot k bogu, Norman V. Peace -Moč pozitivnega mišljenja, Podzavest centrala moči, Dr. M. Scott Pečk - Ljubezen in duhovna rast...) Priročniki za samopomoč Ti naslovi razkrivajo, da so iskani predvsem različni priročniki za osebnostni razvoj oziroma samopomoč, ki naj bi z nasveti o pravilni miselni drži, fizični aktivnosti, prehrani, celotnem načinu življenja pomagali pri reševanju življenjskih problemov sodobnega človeka. Pisani so v enostavnem in komunikativnem jeziku, ki prek uveljavljene sheme »pomšen red - vzpostavljen red« dajejo bralcu občutek obstoja harmonije. Z osvojitvijo raznih tehnik in veščin naj bi bili rešeni raznih zasvojenosti, nervoz, strahu, travm...V priročnike so poleg konkretnih nasvetov vtkane tudi zgodbe iz vsakdanjega življenja ljudi, ki so doživeti v življenju totalne preobrate. Pri tem avtorji priročnikov izhajajo predvsem iz ljubezni, kot najmogočnejše sile na našem planetu. Mišljena je ljubezen do samega sebe, ki je pogoj za ljubezen do drugih. To je le ena od parafraz starih modrosti, ki so prilagojene pojmovanjem sodobnega človeka. Med kupci ezoterične literature prevladuje srednja in starejša generacija, pri čemer je delež žensk večji od moških. Sicer pa tudi mladi ljudje kažejo zanimanje za ezoterično literaturo. V Čopovi knjigami dnevno prodajo v povprečju od 70 do 100 izvodov, v decembra je to število doseglo tudi 300 ah 400 izvodov. Posamezne založbe imajo svoj krog stalnih bralcev, ki se počasi Siri. Mnogi od njih kupujejo tudi po več izvodov in jih podarjajo naprej svojim bližnjim. Andreja Paljevec Slovenska ezoterična knjižna ponudba po eni strani odseva veliko zanimanje Slovencev za njene izbrane teme in discipline, hkrati pa tudi ustvarja nove kroge pristašev določenih kultov. Dandanes je v Sloveniji delujočih več ducatov sekt in kultov, od častilcev Krišne, prek budističnega združenja, oboževalcev Maharadžija in Ma-harišija, Bele Gnostične Cerkve do Ordo TempU Orientis, ekologov, satanistov, častilcev hudiča, teozofov, antropozofov, islamskih sufijev in prostozidarjev, ki se navezujejo na srednjeveške Templjarje. Nedvomno se Slovenci danes vključujemo v svetovne duhovne tokove, kar priča o tem, da smo duhovno dejaven in prebujen narod, kar je delno tudi posledica vse večjega odvračanja ljudi od materialnih vidikov življenja in iskanja novih vrednot. PRISLUHNITE Glasbena dediščina Slovenije X. plošča (DDD; EBCD 812457-8790): Koper/arhiv stolne cerkve in tretja laserska plošča iz serije predstavitve glasbe koprskega skladatelja in organista Antonia Tar-sie (1643-1722); skladateljeva vokalno-instrumentalna dela/arije, Založba Edition Bizjak, d.o.o. Ljubljana; 2.275 SIT. Ena najbolj ambicioznih slovenskih založb zunaj državno subvencioniranega sistema, Edition Bizjak, d.o.o. iz Ljubljane, je spet poslala na tržišče nov izdelek svoje redne serije CD-jev z naslovom Glasbena dediščina. Tokrat gre za nadaljevanje (in morda sklep) kar treh zaporednih plošč z glasbo koprskega skladatelja in organista Antonia Tarsie, katerega 350-letnico rojstva so slavili leta 1993 v Kopm. Na njej pojejo zadnji splet Tarsijevih vokalno-in-strumentalnih baročnih »da capo« arij pevski solisti sopranistka Olga Gracelj, mezzosopranistka Sabira Hajda-rovič in bas-baritonist Juan Vasle ob spremljavi-sodelo-vanju dveh violinistov Igorja Grassellija in Tomaža Lorenza, violončetista Igorja Mitroviča in čembalista Milka Bizjaka (basso continuo). Slišimo lahko kar šest Tarsijevih arij z naslednjimi latinskimi naslovi: Salve regina (dvoje arij s tem naslovom), Beatus vir qui timet, Regina coeli, Confitebor tibi domine in De profundis tenebra-mrm. Posnetki iz leta 1993. Največ zaslug za vse to ima vsekakor založnik (izdajatelj notnega in izvedbenega gradiva), čembalist, producent, urednik in oblikovalec tega projekta Milko Bizjak s še nekaterimi sodelavci. (F. K.) Različni izvajalci SOUR: Sound Of The Underground; jungle/plesna glasba, 60 minut, distribuira Dallas, prodajajo bolje založene trgovine s CD-ji, 2.600 SIT. Zbirka Zvok podzemlja je eden prvih albumov, ki je na potice trgovin prinesel hit prejšnjega londonskega poletja, jungle glasbo. Ne bi mogli reči, da je SOUR mati zbirka vseh jungle glasbo. Ne bi mogli reči, da je SOUR mati zbirka vseh jugnle zbirk, toda tudi Tarzan je moral v džungli shajati brez matere. Bil je eden in edini. »Jaz Tarzan, ti Jane,« je bevskal beli lepotici, ki je materinsko poskrbela zanj, ga očedila in naučila angleško. Tako je Tarzan postal »človek«, ki je bil manj »divji« kot »prej«. Tudi jungle glasba, mešanica hardcore techna in hitrih ragga izbruhov, je shodila v džungli londonskih underground klubov, skoraj pol leta pa niste mogli kupiti niti enega nosilca zvoka, na katerem bi prostor okupirala ta nova in nora glasbena zvrst. Govorila je svoj jezik belih diskografskih nalepk, na katerih ni bilo oznake založbe, v klubih pa so jo vrteli večinoma tisti DJ-ji, ki so jo sami napisali in posneli - za zabavo. Toda od zraka se ne da živeti, in kmalu je luč dneva ugledala prva serija jungle kompilacij, med katerimi je bila tudi SOUR. Skupine so dobile ime, glasba dokončno obliko, in čar je začel bledeti. Džunglo so zorah z isto lahkoto, kot so to naredili z amazonskimi deževnimi pragozdovi. SOUR je vseeno priporočljiv album, saj je neke vrste fotografski posnetek stanja na londonski sceni lani jeseni. Bfraljujejo T-Power, UK Apachi vvith Shy FX in Potential Bad Boy with MG Det. (M. P.) KONCERTI Donizettijeva Lucia di Lamermoor V SF lahko jutri ob 19.30. uri prisluhnete Zvokom šestih strun Pariškega kitarskega tria v sodelovanju s francoskim kulturnim centrom Charles Nodier in SF. V petek, 3. marca, bo v Gallusovi dvorani CD v okviru Zelenega abonmaja ob 20. uri 5. koncert Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Dirigent bo Lior Shambadal, solist na klavirju Mihah Rudy, igrali pa bodo dela V. Hrovata Sinfonietto za trobilni orkester in tolkala, B. Bartoka Koncert za klavir in orkester št. 3 in J. Bratunsa Simfonijo št. 3 v F-duru op. 90. Ljubitelji opere si lahko v petek, 3. marca, ob 19.30. uri ogledajo prvo premierno izvedeno opero na novem velikem odru SNG Maribor, Donizettijevo Lucio di Lamermoor. Umetniško so jo pripravili dirigent Boris Švara, režiser, scenograf in kostumograf Roberto Lagana, zborovodja Maksimiljan Feguš in drugi. V nedeljo, 5. in ponedeljek, 6. marca, bo v Gallusovi dvorani CD ob 20. uri baletni večer, na katerem se bo predstavilo baletno gledališče Sankt Petersburg. Balet v dveh dejanjih P. I. Čajkovskega Possede par son double je umetniško pripravil Boris Eifman, ki sodi v mlajšo generacijo koreografov. (T. F.) OSEBNA IZKAZNICA DRUŠTEV / DRUŠTVO SLOVENSKIH PISATELJEV (4) Društvo slovenskih pisateljev je stanovska organizacija slovensko pišočih literarnih ustvarjalcev - pesnikov, prozaistov, dramatikov in esejistov. Obstaja že 123 let, vse od Jurčičevih časov. O njegovi zgodovini: Prvi poskusi ustanovitve društva, ki segajo v 19. stoletje, so bili neuspešni. Sele na pobudo D. Trstenjaka je več kot petdeset prijavljencev 1872. v Ljubljani ustanovilo Društvo slovenskih pisateljev in za prvega predsednika izvolilo Trstenjaka. Zaradi nasprotij med staroslo-venci in mladoslovenci je kmalu zamrlo. V preteklih sto letih pa je bilo društvo aktivno pod različnimi imeni, dokler se ni leta 1968 ponovno preimenovalo v Društvo slovenskih pisateljev. Splošne in redne dejavnosti: Po letu 1979 se je društvo, kot nam je sporočila njegova tajnica Barbara Subert, začelo intenzivno ukvarjati z družbenimi problemi in je v poznih osemde- setih letih postalo eden od glavnih pobudnikov slovenske pomladi in premikov, ki so pripeljali do slovenske državnosti. Po Sloveniji in zunaj nje njegovi člani, med katerimi so tudi slovenski pisatelji, ki živijo v tujini, organizirajo številne literarne nastope, skupaj s slovenskim klubom PEN-om pa vsako leto pripravljajo mednarodno srečanje pisateljev na Bledu. Zadnjih deset let pa društvo, ki ga od januarja ’95 vodi E val d Flisar, podeljuje mednarodno nagrado Vilenica. Izdaja tudi trimesečno revijo v tujih jezikih z naslovom Litterae Slovenicae in več knjig slovenskih avtorjev v tujih jezikih. Društvo slovenskih pisateljev, ki združuje okrog 300 članov, med drugim skrbi tudi za obiske svojih članov po svetu in za sprejemanje tujih delegacij. Naslov: Društvo slovenskih pisateljev, Tomšičeva 12, 61001 Ljubljana, p.p. 516, tel./fax. 061/214-144. Pripravlja: Tanja Fajon Evald Flisar (Foto: B. Velikonja/ BOBO) Evald Flisar, predsednik DSP: Ni mogoče natančno predvideti, kaj bo Društvo slovenskih pisateljev počelo v naslednjih letih. Ne vemo, v katero smer se bo družba razvijala in kaj nas čaka kot narod, zato je težko govoriti o tem, kako se bo naSe društvo vključevalo v družbeno dogajanje. Slovensko pišoči literarani ustvarjalci bomo Se vnaprej spremljali problematiko našega novega načina življenja in naSega preživetja z novim in izostrenim posluhom. Vključevali se bomo v javno debato tam, kjer le-ta lahko prispeva kaj konstruktivnega. Takih primerov bo seveda več kot dovolj, prej preveč kot premalo. Sicer pa si mora društvo prizadevati, da literatura ostane temeljna komponenta nase duhovne podobe in da skupaj z drugimi vidiki naSe specifičnosti prodre na tuje in se uveljavi kot enakopravna sestavina evropskega kulturnega prostora. V ta namen bomo pesniki, prozaisti, dramatiki in esejisti tudi v prihodnje po Sloveniji in zunaj nje organizirali Številne literarne nastope. Vsekakor pa mora naSe društvo ohraniti in okrepiti svojo stanovsko vlogo, nadaljevati tudi z organiziranjem literarnih srečanj, izdelati strategijo za ponovno zbližanje beročih Slovencev in umetniške besede, se boriti za preživetje izvirnega slovenskega leposlovja in Se sto stvari. DUNAJ / LETNO POROČILO ORGANIZACIJE ZDRUŽENIH NARODOV NOVICE Poraba mamil narašča, karteli pa se povezujejo Zaskrbljujoče narašča poraba kokaina in sintetičnih mamil DUNAJ - Ilegalna poraba mamil je svetovno vse bolj razširjena, mednarodni karteli pa so vse bolj povezani v pravcato mrežo: to so v bistvu zaključki letnega poročila OZN o mamilih, ki so ga predstavili včeraj na Dunaju. Poročilo o stanju v lanskem letu je podčrtalo, da prehaja raba mamil v Evropi od heroina h kokainu, ki prihaja Se zlasti iz Kolumbije preko Španije in Portugalske. HaSiš, ki ga prevažajo iz Afrike in zahodne Azije, ostaja najbolj razširjena droga. Njegova poraba Se narašča, vzporedno s porabo anfetami-nov. Poglavitni cilji trgovine z mamili in pranja umazanega denarja so politično in gospodarsko nestabilni predeli sveta, Se zlasti vzhodna Evropa. V petih od bivših sovjetskih republik, med temi Rusija, Belorusija in Ukrajina, je danes približno pol milijona zasvojenih z mamili, v teh državah tudi cveti proizvodnja sintetičnih drog, ki jih nato tihotapijo tudi v zahodno Evropo. Lani so v Evropi zaplenili rekordne količine mamil, in sicer 18 ton kokaina, 8 heroina in 500 hašiša. NajveCjo količino kokaina so zaplenili v Italiji, kjer so prestregli kar 5, 4 tone iz Kolumbije. Med najbolj zaskrbljujočimi težnjami, ki jih je podčrtalo poročilo, je zlasti vse večja razširjenost kokaina, poraba katerega se je razpasla iz severne Amerike in Evrope V jugovzhodno Azijo in na Japonsko. Poleg tega se med mladimi vse bolj uveljavlja poraba sintetičnih drog, ki povzročajo hude stranske učinke in naglo zasvojenost. Zelo nevarna težnja je povezovanje med južnoameriškimi karteli in evropskimi, vzhodnoevropskimi in afriškimi zločinskimi organizacijami. Italija, še zlasti Sicilija, je ena glavnih prehodnih tržišč, z njo pa tekmujejo tudi Portugalska in Španija, poleg nekaterih poljskih pristanišč in praškega letališča. Na področju sintetičnih mamil je Avstrija postala najpomembnejše tržišče, medtem ko v Srednji Ameriki narašCa proizvodnja in poraba hašiša oziroma kokaina. Afrika ostaja pomembna prehodna točka, z Marokom kot proizvajalcem hašiša na čelu. Ves otok vpleten v trgovino z mamili LONDON - Redko se zgodi, da je v eno od preiskav Scotland Varda v celoti vpletena neka država s politiki in prebivalci vred. Angleška policija sumi, da so kolumbijski mogotci preusmerili drogo, ki jo vsak dan pošiljajo v ZDA, na majhni otok St. Kitts, bivšo angleško kolonijo na Karibih. Življenje prebivalstva otoka (40 tisoč oseb) se je nenadoma povsem spremenilo. Ubitih je bilo že na ducate oseb, mnogi so izginili kot kafra, vlada in opozi- cija se obtožujeta sodelovanja s trgovci ma- j mil, šef lokalne policije je bil umorjen, sinovi podpremierja so v jed, veleposlanik OZN pa je izginil, kakor tudi ogromna količina mamil, ki jo je skril na dnu morja neki krajevni politik. Vrh vsega je neki zapornik, vpleten v trgovino z mamili, organiziral upor jetnikov, ki so pobegnili iz zapora in ga nato ' uničili. Angleži so na otok že poslali svojega agenta, ki pa je bil kmalu primoran zaprositi vojsko za zaščito. Rojstni dan Moraržija Desaia, zadnjega Gandijevega soborca NEW DELHI - Danes bo praznoval 99. rojstni dan Morarži Desai, ki je za Indijo starosta njenih politikov, saj je zadnji Gandijev soborec. Desai je eden redkih indijskih politikov, ki Se vedno živi v Gandijevem asketskem slogu. Zanj je gandijevstvo »pogum, Človečnost in ljubezen do vseh«. Desai je ostal v Kongresni stranki mahatme Gadija in pan-dita Nehruja vse do šestdesetih let, ko se je sprl z Nehmjevo hčerjo Indiro Gandi. V Albaniji otroška umrljivost zaradi podhranjenosti že 45%o TIRANA - Italijanska človekoljubna skupnost sv. Egidija je albanskim oblastem predlagala, da bi s skupnimi močmi in v tesnem sodelovanju s podobnimi pravoslavnimi in muslimanskimi človekoljubnimi organizacijami znižali otroško umrljivost, ki je zaradi podhranjenosti v prvih petih letih po rojstvu kar 45%o. Ta itahjanska skupnost se je v letih 1991-92 nabrala dragocenih izkušenj pri nudenju zdravstvene in druge pomoči Albaniji. Kjer so delovali njeni prostovoljci, se je umrljivost otrok znižala za 30%, kar je zgovoren dokaz, da bi lahko s koordinacijo in nekoliko višjimi fianCnimi sredstvi znižali umrljivost na sprejemljivo raven. V Južni Afriki poskušajo zajeziti nasilje in kriminal PRETORIA - Južnoafriški predsednik Nelson Mandela je včeraj po sestanku s podpredsednikom Fre-derickom de Klerkom, prisotjnimi ministri in odgovornimi za varnost napovedal, da bodo poskušali z vsemi sredstvi zajeziti nasilje in kriminal. V prvi vrsti bodo poskušali zapleniti vse orožje v nezakoniti posesti. PUST / OD BLESKA SAMBE V RIO DE JANEIRU DO ZVOCARJEV SOSEDNJE KASTAVŠČINE Danes višek pustnega rajanja po vsem svetu NEVV ORLEANS, REKA - Medtem ko v ameriškem New Orleansu skoraj po evropsko praznujejo pust z alegoričnimi vozovi (spodaj), ki pa jim manjka evropske duhovitosti, v KastavSCini ostajajo zvesti tradiciji. ZvonCarji (levo) Se vedno po vaseh Ka-stavSCine izgajajo zle duhove in zimo, kot so nekoC v srednjem veku mislili, da bodo maske in zvenenje prestrašili Turke. Pust pa je po vsem svetu tisto edino obdobje, ko si ljudje z obraza snamejo masko vsakdanjosti in se za nekaj ur sprostijo. Kot tak je bil pust v preteklosti neke vrste ventil za med letom nakopičene družbene napetosti. Morda pa ga prav zato v sosednji Hrvaški letos tako praznujejo. 18 Torek, 28. februarja 1995 SVET INFORMATION SUPERHIGHWAY *,7' . BRUSELJ / G-7 O NOVI INFORMACIJSKI DRU2BI Evropska tehnologija je daleč za ameriško Kje je na informacijski avtocesti Slovenija? BRUSELJ (Reuter) - Najbogatejša sedmerica sveta je minuli konec tedna v evropski prestolnici Bruslju razpravljala o tem, kako naj se svet pripravi na prihod Se hitrejših in inteligentnejših tehnologij, ne da bi se spet in Se globlje razdelil na priviligirane in opeharjene. ZDA, Japonska, Kanada in evropske države soglašajo, da novo informacijsko obdobje potrebuje konkurenco in odprta vrata za vse. Države, ki sestavljajo organizacijo G-7, naj bi se pravočasno pripravile na prihod informacijske družbe, ki bo s telefoni, televizijskimi ekrani in računalniki prepredla svet. »To bo svet velikih priložnosti, pa tudi velikih nevarnosti,« je opozoril nemški minister za gospodarstvo Giinter Rexrodf. Ne da bi se premaknili iz svojih sob, bomo lahko obiskovali najboljše muzeje na svetu, učitelji pa bodo učili otroke iz stotine kilometrov oddaljenih območij. Toda že zdaj kaže, da bodo nekateri prej kot drugi dobili nove tehnologije v svoje domove. Nekateri na primer menijo, da je Evropa vsaj štiri leta za ZDA v razvoju informacijske družbe. Samo eden od desetih Evropejcev ima doma računalnik, v ZDA pa jih ima polovica ljudi. Se slabše je razmerje z modemi, ki računalnike s pomočjo telefonskih zvez poovezujejo med seboj. Dva milijona Američanov je že povezanih z računalniškimi mrežami, v Veliki Britaniji jih je nekaj sto tisoč in v Nemčiji samo nekaj tisoč. Tudi računalniški programi so v Evropi enkrat dražji kot v ZDA. Države v razvoju pa so celo svetlobna leta za evropskimi. Videti je, da bodo ZDA še naprej vodile v razvoju nove družbe. Razvoj računalniške tehnologije v ZDA so spodbudili komunikacijski trgi, ki so tam veliko bolj odprti kot v monopolističnih evropskih državah. Tudi v Bruslju je ameriški podpredsednik Al Gore povedal, da bo njegova država omogočila svobodnejše delovanje telekomunikacijskih družb iz tistih držav, ki bodo svoja vrata odprla ameriškim družbam. Pripravljeni so spremeniti sedanjo zakonodajo, večina evropskih držav pa bo še nekaj let, do leta 1998, podpirala telekomunikacijske monopole. Ameriški trgovinski minister Ro n Brovm je kljub temu izrazil upanje, da bo Evropska zveza Američanom in drugim odprla svoja vrata. Informacijska avtocesta, necentraliziran sistem med seboj povezanih računalniških baz podatkov, bo gospodinjstvom in poslovnežem ob prelomu stoletja ponujal velikansko količino najrazličnejših uslug. Informacije so shranjene v javnih ali zasebnih bazah podatkov, ki jih lahko dosežemo s kateregakoli mesta, ki je priključeno mreži. Baze podatkov so povezane tudi med seboj, zato lahko uporabniki komunicirajo s pritiskom na tipko. Večina uporabnikov se danes vključuje na informacijsko avtocesto s pomočjo računalnika in moden Med seboj povezane televizijske postaje pa bodo omogočile uporabo najsodobnejše tehnologije tudi velikemu številu občinstva hkrati. Satelitsko povezano avtocesto bo iz podzemlja napajala velikanska mreža iz optičnih vlaken. Takšna vlakna veliko hitreje prenašajo informacije od staromodnih bakrenih kablov. Kabli iz optičnih vlaken so sestavljeni iz bodo lahko hkrati prenašali kar 20.000 telefonskih pogovorov Raztegnjenega čistega stekla premera Signali potujejo kot kodirani 0.5 ram Ovoj, ki ne prepušča svetlobe svetlobni utripi, ki se nenehno odbijajo od notranjega površja optičnih vlaken Nekaj prihodnjih načinov za uporabo informacijske avtoceste: Poslovneži z vsega sveta bodo lahko organizirali računalniške konference, zaposleni pa bodo lahko delali doma in celo v različnih državah Vlade, knjižnice, univerze in neprofitne organizacije bodo ponudile svoje informacijsko bogastvo na voljo uporabnikom. Glasbene in video posnetke bodo lahko prodajali kar digitalno. Tudi drugo blago si bodo lahko potencialni kupci najprej ogledali in nato kupili. REUTER Posamezniki bodo lahko javnosti predstavili svoje knjige, filme in glasbo kar brez založnikov. Toda če sodimo po pripravljenosti evropskih volilcev, se to še ne bo zgodilo tako kmalu, ker preprosto ne bodo vedeli, za kaj gre. Polovica ljudi je v raziskavi javnega mnenja Eurobarometer povedala, da še nikoli niso slišali za informacijsko avtocesto. VOJNA V ZAKAVKAZJU / OBE STRANI STA PREPRIČANI V USPEH Čečenski poveljnik trdi, da je njegova vojska vse močnejša GROZNI (Reuter) - Rusko topništvo je včeraj že ob prvi zori začelo s silovitim obstreljevanjem čečenskih položajev v okolici Groznega. Tiskovna služba vlade v Moskvi je medtem sporočila, da je ruskim enotam uspelo v zadnjih 48 urah razbiti drugo obrambno črto okrog čečenske prestolnice in da postopno prevzemajo nadzor nad Širšim območjem Groznega, Id so ga zavzele pred dvema tednoma. Zdaj naj bi stopile v akcijo policijske enote in »očistile« mesto čečenskih diverzantskih skupin. Glavnina uporniške vojske naj bi se po trditvah ruskih virov že umaknila v Argun in Gudermes. Toda čečenski vojaški poveljnik general Maškadov, ki je v Goitiju spregovoril novinarjem, je kljub vsemu prepričan, da do končne ruske zmage ne bo nikdar prišlo. »NaSe sile so zdaj veliko močnejše kot v začetku vojne. Na visoki ravni sta tako morala kot organizacija,« je zagotovil. »Prehajamo v boj iz neposredne bližine, saj to Rusom onemogoča uporabo letal in težkega topništva.« Proti Zakavkazju je včeraj odpotoval namestnik ruskega premiera Soskovec, ki naj bi se osebno prepričal o možnostih za obnovo čečenskega gospodarstva in infrastrukture. Ujeti ruski vojak (Telefoto: AP) Kako zlorabiti računalnike Starša Kevina Mitnička sta se ločila, ko je bil ta star tri leta. Tako je bil izpolnjen predpogoj, da otrok postane ha-cker, vdiralec v računalniške sisteme -odsotnost očeta. Odraščal je z mamo, natakarico v Los Angelesu. Ko je bil star 16 let, je bil že obseden z računalniškimi mrežami. Vdor v računalniški sistem njegove srednje Sole je bil prvi prekršek. Kot je povsem običajno za hackerja, si ocen sploh ni spreminjal. Želel si jih je le ogledati. Od takrat naprej si je Kevin, izgubljen v računalniškem vesolju, ne-prenehno »ogledoval.« Prejšnji teden so ga prijeli v Severni Karolini, kjer je izmaknil najmanj miljon dolarjev vredne računalniške podatke. Slovel je kot najbolj iskan hacker na svetu. Že kot najstnik je prišel navkriž z zakonom, ko je kradel tehnične podatke iz računaliskega centra telefonskega podjetja Bell. Sodnik ga je obsodil na pogojno kazen, ki jo je Mitnick hitro prekršil z vdorom v računalniški center bližnje univerze. Zaprii so ga za Sest mesecev. Ko je prišel ven, je vedel več o največji računalniški mreži na svetu kot kdorkoli v Bellu. Lahko je ustvarjal nove telefonske Številke, katerih račune ni bilo treba plačevati. Lahko je prisluškoval, preusmerjal ter prekinjal telefonske pogovore. Hackerji so ga poznah pod imenom Kondor, za telefonska podjetja pa je bil James Bond. Njegove izmišljene telefonske številke so se namreč končevale na 007. Mitnick ima prefinjen smisel za humor. Izkušen tudi kot radioamater je iznašel način vmešavanja v pogovor med naročniki hrane in natakarji v obcestnih restavracijah. Ko je gost iz avtomobila v mikrofon povedal svoje naročilo, se je z oceno izbora in prehranjevalnih navad žrtve vmešal Mitnick »Svinja, kako lahko žres te pomije?« Večkrat se je grdo ponorčeval tudi iz hackerjev in svojih prijateljev. Leta 1988 ga je eden od njih izdal FBI in ga označil za »družbi nevarnega«. Mitnick je odsedel leto dni v zaporu, Se leto pa je bil vključen v poseben program, v katerem naj bi se odvadil računalniške zasvojenosti. Kot pogoj za izpustitev je moral obljubiti, da se ne bo dotaknil niti računalnika niti modema. Do junija 1992 je raziskoval in nadzoroval v službi pri zasebnem detektivu. V tem času je shujšal kar za 45 kilogramov. Ko je kmalu za tem zaradi prevelikega odmerka mamil umrl njegov brat, so ga znova zasrbeli prsti. Vnovič so ga obiskah agenti FBI in mu zastavih nekaj vprašanj o Bellovi zvočni posti. Izginil je brez sledu. Po treh letih je vdrl v računalnik Tsutomuja Shimomure, enega največjih strokovnjakov za računalniško varnost. S tem je najverjetneje podzavestno prosil, naj ga ujamejo. Ko je prejšnji teden Shimomura pripeljal FBI do njer govega brloga, si je za računalnikom ravno nekaj »ogledoval«. Joshua Quittner/ Time Novi čečenski voditelj že čaka v Kremlju MOSKVA - Zadnji čečenski komunistični voditelj sedi v svoji ogromni kremeljski pisarni, le nekaj metrov stran od svojega Sefa in prijatelja Borisa Jelcina. Potrpežljivo čaka, da bo ruska armada strla odpor preostalih nacionalistov, ki so ga pred tremi leti odstranili z oblasti. Rusija je medtem že pregnala separatistično vlado Groznega in za predsednika Dudajeva išče ustrezno zamenjavo. Doku Zavgajev je s svojim nasvetom v tem trenutku na pravem mestu. Pred tem je bil predsednik Vrhovnega sovjeta čečeno-inguške avtonomne sovjetske socialistične republike. Zaposlen je v Jelcinovem osebnem štabu. Zelo hitro pa pove, da nima prav nobene želje po svojem starem delovnem mestu: »Nočem ga. To sem že delal in videl vse, zato me resnično ne zanima. Ne morem pa stati ob strani, ko tam besni vojna in ljudje umirajo.« Zavgajev pa ni tako odločen, ko beseda steče o tistih, ki bi to delo lahko opravljali. Pravzaprav ne najde lepe besede za nikogar. Vitek možak z nazaj počesanimi, rahlo sivečimi lasmi in sproščenim šarmom uspešnega strankarskega birokrata ne skriva navdušenja nad usodo njegovega naslednika. Dudajev, ki se še naprej upira ruskim silam iz skrite mreže podzemnih bunkerjev, je po njegovem mnenju baraba, ki bi mu bilo treba soditi. »Nič več ni odvisno od njega,« privoščljivo pove. »Popolna ničla je. Nikogar nima za sabo. Sam je. Zdaj se skriva po jarkih in grapah. General je, kajne. Zdaj bi se moral pokazati in na svoja ra- mena prevzeti tisto, kar mu gre.« Dudajevi politični nasprotniki v Čečeniji so dobili rusko podporo pri ustanavljanju kvizlinške vlade. Ta bo morala delovati, dokler Moskvi ne bo uspelo organizirati volitev.Tudi o čečenski opoziciji Zavgajev nima posebej lepega mnenja. »Nikakršna opozicija niso. Vsi so enake barabe. Do leta 1993 so vsi držali skupaj, se skrivah za nacionalističnimi gesli in kradli nafto. Z Dudajevom so se sporekli le zato, ker si niso mogli razdehti plena. Tožilec bi se moral pogovoriti tudi z njimi.« Zavgajev ni omenil niti enega človeka, ki bi danes lahko vodil Čečenijo. Velik pomen daje volitvam, na katerih po njegovem mnenju nihče iz sedanje politične elite ne bo izvoljen. »Seveda lahko sodelujejo, toda zmagati ne bodo. Ne morete prisiliti ljudi, da bodo volili za njih,« je prepričan. Nekdanji čečenski predsednik se izredno dobro znajde v kremeljskih spletkah. Njegovi prijatelji imajo moč in sovržniki težave. Svojemu mentorju Jelcinu ne namenja niti besedice očitka, čeprav predsednika liberalni tisk ostro kritizira. Seveda je Zavgajev še dodal, da je proti vojni in goreč zagovornik mirovnih pogajanj. Izliv njegovega sovraštva je bil namenjen Ruslanu Habsbulatovu, nekdanjemu predsedniku ruskega parlamenta, staremu sovražniku še pred čečensko krizo. Trdi, da je prav on Dudajevu omogočil prihod na oblast. Obrambni minister po njegovem mnenju »pozna svoj vojaški posel, ki ga dobro opravlja«, čeprav ruska javnost prav Pavlu Gračovu pripisuje največjo krivdo za razmere v Čečeniji. Vse vojaške neuspehe opravičuje z urbanim bojnim poljem, ki ruskim oboroženim silam ni naklonjen. Tudi ob dokazanih zločinih ruskih vojakov, ropanju, mučenju in množičnem zapiranju Zavgajev ne ostaja brez besed: »Ne, ne. Ne smete govoriti takšnih stvari. Takšne zločine počno civilisti. Rusi, Cečenci, Inguši, Armenci, kdorkoli. Poglejte te vojake. To so 18-letni fantje. Kako bo tak fant plenilec? Morda je kdo od njih zagrešil tudi kakšno pobalinstvo. Toda ne cela vojska.« Zavgajev je sovjetsko ero preživel med vzpenjanjem po družbeni lestvici. Začel je kot kovinostrugar, potem zasedel mesto predstojnika kolhoza, nadaljeval kot minister za kmetijstvo, podsekretar, prvi sekretar in na koncu vodja komunistične partije. Meni, da bi se morala Čečenija vnovič združiti s Ingušijo, a to si žeti le malo prebivalcev te sosednje države. Dudajevu očita zatajevanje dejstva, da je imela Čečenija tudi pod sovjetsko oblastjo »neodvisnost, resnično suverenost in svobodo veroizpovedi. Politične in gospodarske reforme pa so se že izvajale.« Cisto drugače kot njegovi rojaki spremlja tudi ruski poseg v domovini. »V Čečeniji so bile vedno vojaške enote Tako bo tudi v prihodnje. To je normalno. Nehajmo dramatizirati. To je naša ruska vojska, ki ima pravico ostati, kjer si žeti. Vanora Bennet / Reuter HRVAŠKA Evropski parlamentarci na ogledih v Zagrebu Zanima jih predvsem italijanska manjšina ZAGREB - »Zelena luč« za vstop Hrvaške v članstvo Sveta Evrope bo v marsičem odvisna od tega, kakšna bodo spoznanja, ki jih bodo iz te države odnesli člani Pododbora za človekove pravice parlamentarne skupščine Sveta Evrope z dvodnevnega obiska v Zagrebu. Včeraj, na prvi delovni dan, se je ta delovna skupina pod vodstvom Joseja Luiza Lo-peza Henaresa, predsednika omenjenega pododbora, in ob navzočnosti Gunnora Janssona, na novo imenovanega poročevalca Odbora za pravna vprašanja in človekove pravice parlamentarne skupščine v Svetu Evrope, zanimala predvsem za vprašanje, ah bo razveljavitev 18 členov statuta Istrske županije vplivala na zmanjšanje pravic italijanske narodnostne manjšine na Hrvaškem. V pogovorih s predstavniki pristojnih saborskih odborov za človekove in narodnostne pravice - je bilo za vrati, ki so bila zaprta za javnost - govora tudi o »srbskem vprašanju« na Hrvaškem, odpovedi gostoljubja Unproforju, možnostih spremembe hrvaške ustave kakor tudi o pravicah beguncev in pregnancev, zlasti tistih iz BiH. Včeraj pa se je vseh devet elanov pododbora sestalo s predstavniki državnih in neodvisnih medijev ter nevladnih organizacij, medtem ko se bodo danes, na drugi dan delovnega obiska v Zagrebu, posvetih predvsem državnim pravosodnim ustanovam, od ministrstva za notranje zadeve do odvetniške zbornice. Obiskati bodo tudi nekdaj zloglasni begunski center v Dugem Selu, v katerem so v dveh razpadajočih barakah bivale osebe brez potrebnih dokumentov. Zanimivo je, da je bilo na sestanku s parlamentarnimi opozicijskimi strankami, kjer so člani tega delovnega telesa SE iskali odgovor na vprašanje, ali je Hrvaška »zrela« za članstvo v SE, slisati - kot poročajo - precej neusklajenih Stališč. O tem, kako dobro so poučeni evropski parlamentarci o spo-, štovanju človekovih pravic na Hrvaškem, priča tudi dejstvo, da so svojim hrvaškim sogovornikom razdelili pisna vprašanja s priporočilom, naj na zastavljena vprašanja odgovarjajo natančno in kratko, naj se ne ponavljajo in pri odgovorih opustijo splošne, zlasti zgodovinske uvode. Gordana Gojak SVET Torek, 28. februarja 1995 19 BLIŽNJI VZHOD Meje in bodeča žica na Zahodnem bregu BARTA - Palestina z nejevero sprejemajo obljubo izraelskega predsednika vlade Rabina, da bo z ograjo ostro začrtano mejo med Izraelom in Zahodnim bregom preprečil samomorilske bombne napade. Teroristi naj bi prav tu prestopali mejo, Id dosedaj pravzaprav sploh ni bila nadzorovana. Potekala naj bi prav sredi Barle in prebivalce te vasi razdelila med dve državi. Na tem mostu med Arabci in Izraelci živijo že vse od nastanka židovske države. V vojni leta 1967 je Izrael iztrgal Zahodni breg Jordaniji in združil vasico v eni državi. Ideje o njenem vnovičnem razbitju, ki so jih sprozili izraelski levičarji, pa ze povzročajo tesnobo v srcih vaščanov. Podobno je tudi v drugih krajih ob tako imenovani zeleni Črti iz leta 1948, ki ločuje Galile, izraelsko pokrajino z najvecjim odstotkom arabskih prebivalcev, in Zahodni breg. »Rabin nas ne more ločiti. To je v resnici nemogoče. Mar lahko razcepi tudi gore?« se sprašuje Sabri Kabaha, prebivalec Barte. »Izrael potrebuje odprte meje, saj od tu prihaja na delo v njihove tovarne veliko delavcev. Sami teh del ne zmorejo opravljati, drugi pa so veliko manj produktivni kot mi,« dodaja Sa-brijev brat, ki je velik del svojega življenja prebil v izraelskih zaporih zaradi sodelovanja s PLO. Nedavni samomorilski bombni napadi so dodobra prebesli izraelsko javnost, ki je izgubila zaupanje v mirovni sporazum z Arafatovo PLO. Pritiski na izjemno nepopularnega ministrskega predsednika Rabina so se povečati v tolikšni meri, da je ta postal pripravljen nepropustno zapreti meje. S tem pa je resno ogrozil izraelsko kmetijstvo in kar je se huje, rast nezaposlenosti je povzročila val nezadovljstva. Z Zahodnega brega je vsak dan odšlo v Izrael stotine delavcev. Danes se jih med policijskimi stražami na drugo stran prebije le pešCica. Ti pa morajo delati pri arabskih delodajalcih, sicer jim grozi izgon, morda celo zapor. Zato so novi izraelski ukrepi tudi povečali socialne razlike med Palestinci z obeh strani. Te so vidne že na prvi pogled. Na zahodni strani Barte so hišice višje, pred njimi stojijo avtomobili. Prebivalci imajo izraelske osebne izkaznice, ki so neke vrste prepustnice za službo. Vzhodnjaki se lahko tudi sprehajajo po vsej vasi in jih izraelska policija ne zaustavlja. Palestinci dvomijo, ali si Izraelci resnično želijo gospodarsko in politično stabilnega soseda. Zaprtje meje namreč povzroča hude družbene napetosti. Levičarski izraelski politiki že predlagajo denarno pomoč Palestincem z druge strani ograje v višini 330 miljonov dolarjev. Bojijo se namreč podobnega izbruha nasilja, kot so ga zanetile razmere v Gazi. Drugi ministri spet omenjajo zaščito samo najbolj ogroženih židovskih naselbin. Izraelski Palestinci se nad novimi razmerami ne navdušujejo, vendar se svojim ugodnostim ne nameravajo odreci. Njihovi bratje z Zahodnega brega pa Čakajo na boljše razmere. V nobenem primeru pa ne bodo podarili Izraelu svojega kosa ozemlja le za delovno dovoljenje. Robert Mahoney / Reuter Prek nenadzorovane zelene črte so v Izrael prihajali samomorilski teroristi IZRAEL / NAD RABINOVIM KABINETOM SE ZGRINJAJO ČRNI OBLAKI Sivih las vladi ne povzroča mirovni proces, temveč gospodarske težave JERUZALEM - Izraelski ministrski predsednik Jicak Rabin bi lahko brez strahu pričakoval raziskave javnega mnenja o svoji uspešnosti, saj je gospodarska rast v Izraelu sedemodstotna, nezaposlenost pa se je zmanjšala za četrtino. Crne oblake nad izraelskim gospodarstvom povzročajo padci na borzi, rastoča inflacija in visoke obrestne mere. Analitiki opozarjajo, da bo morala vlada hitro povleci odločne poteze, sicer ji bo prihodnje leto na volitvah trda predla. Tudi državni uradniki priznavajo, da bo o padcu ati kontinuiteti sedanje vlade odločal položaj v gospodarstvu in ne mirovni proces. Napovedi gibanj v izraelskem gospodarstvu so trd oreh tudi za strokovnjake, saj ekonomija židovske države obenem kaže tako pozitivne kot negativne znake. Kratek opis stanja bi bil, da je gospodarstvo sicer zdravo, toda s težavami. Izrael dosega zelo visoko gospodarsko rast, toda obenem je inflacija zrasla na zaskrbljujočih 14, 5 odstotka, proračunski primanjkljaj pa se je v zadnjih letih podvojil in znaša tri milijarde dola- rjev. Centralna banka je v boju proti inflaciji v zadnjem letu nekajkrat zvišala obrestne mere. Gospodarske težave so povzročile razdor tudi v vladi. Olje je na ogenj prilil notranji minister Moše Sahal, ki je premierju Rabinu poslal svojo kritiko gospodarske politike, ki jo izvaja finančni minister Avraham Sohat. Sahal ugotavlja, da vlada »s polnim plinom drvi v gospodarsko katastrofo«. Ministri so se nato po maratonski seji vlade le strinjati, da je treba utišati medsebojne obtožbe o tem, kdo nosi najvecji delež krivde. Analitiki za letošnje leto še ne napovedujejo izboljšanja. Trgovinski primanjkljaj, ki je s šestih milijard dolarjev leta 1993 lani narasel na več kot osem milijard, se verjetno tudi letos ne bo zmanjšal, ker izvoznikom povzroča sive lase precenjeni šekel. Centralna banka valute ne namerava devalvirati, ker bi to po njenem mnenju še povečalo nestabilnost. Nekateri strokovnjaki dvomijo v argumente centralne banke in pri tem navajajo mehiški primer. Tova Cohen / Reuter Premieru Rabinu se majejo tla pod nogami Hiša miru na Zahodnem bregu JERUZALEM - Dalia Askenazi ni nikoli veliko premišljevala o tem, kdo in kakšni so bili nekdanji prebivalci hiše, ki jo je njena družina dobila leta 1948 od izraelske vlade, potem ko se je iz Bolgarije preselila v izraelsko mestece Ramle. Nato pa so se nekega dne, bilo je leta 1967, nenadoma pojaviti na pragu Khairijevi. Po odprtju meje med Izraelom in Zahodnim bregom, ki je ob koncu Šestdesetih sledilo izraelski zasedbi arabskih ozemelj, je namreč na tisoče palestinskih beguncev prišlo pogledat kaj se je zgodilo z njihovimi nekdanjimi domovi, ki so jih morali zapustiti leta 1948, ko je bila ustanovljena židovska država. Tudi družina Khairi, ki se je naselila v Ra-malahu na Zahodnem bregu, oddaljenem od Ramleja približno 30 kilometrov, se je želela na lastne oci prepričati, ati njihova hiša še stoji. Aškenazijevi so »goste v lastnem domu« sprejeti prijazno in z razumevanjem. »Nasa prostorna hiša z visokimi stropi in velikimi okni poslej ni bila veC le lepa zgradba brez zgodovine,« je vec let kasneje zapisala Dalia. »Poznali smo obraze ljudi, ki so jo zgraditi in prebiti v njej večji del življenja, ljudi, ki jim je pogled na znane zidove obudil spomine in izvabil solze.« Za Datio pa se je takrat pričel mukotrpen proces pomirjanja lastne vesti, saj ji misel na to, da prijetna enonadstropna hiša s širokim dvoriščem v resnici pripada tudi Khairijem, ni dala miru. Končno se je odločila, da bo celotno zgradbo-namenila dejavnostim skupin, ki se aktivno zavzemajo za mir med tradicionalno sprtimi bližnjevzhodnimi sosedi. Potem ko so njeni starši umrli in je Dalia hišo podedovala, se je s svojim možem Jehezkelom Landauom podala v akcijo in poiskala Baširja Khairija, ki ga je poznala še iz mladosti. Bašir, ki je imel le šest let, ko so njegovi zapustiti Ramle, je v začetku sedemdesetih podtaknil bombo v neko jeruzalemsko blagovnico in zakrivil smrt dveh ljudi. Obsoditi so ga na petnajst let zapora, nato pa i^nati v Jordanijo. Datio je sicer spreletaval srh, ko je izvedela za to, toda ostala je odločena, da svojo zamisel izpelje. Landaus pravi, da sta v določenem trenutku sicer že razmišljala, da bi hišo preprostro vrnila nekdanjim lastnikom, vendar sta spoznala, da bi bil to s političnega stališča preveč radikalen korak, saj večina Izraelcev ostro nasprotuje vračanju palestinskega premoženja. Zato sta vztrajala in stopila v stik z drugimi elani družine Khairijevih, ki so načrt sprejeti z odobravanjem in celo ponudili svojo pomoč. Gez Cas je nastal natančno izdelan program dejavnosti, ki naj bi potekale v zgradbi. Projekt je stekel in v hišo se je vrnilo življenje. Dopoldne so prostori namenjeni najmlajšim arabskim otrokom iz Ramleja, ki doslej niso imeli lastnega varstvenega centra. Popoldne in zvečer pa hišo napolni tako arabska kot židovska mladina ter z raznimi družabnimi dejavnostmi razvija medsebojno spoštovanje in se uCi živeti v slogi. Michael Fanous, arabski kristjan, je elan mestnega sveta in izvršni direktor projekta, ki so ga poimenovali Odprta hiša. »Zgodba o tej hiši je palestinsko-arabska zgodovina v malem,« pravi. »S to razliko, da ima prva srečen konec, do razpleta druge pa nas Caka še ogromno dela.« Susan Sappir / Reuter Blizu in daleč od doma GAZA - Mahmound Abbas ob večerih skupaj s svojimi starimi prijatelji poseda ob obali. Pijejo limonado, kadijo ročno zvite cigare, pojejo palestinske pesmi in se otožno pogovarjajo o starih Časih. Abbas je bil eden od glavnih arhitektov lanskega palestin-sko-izraelskega sporazuma, ki je omogočil vzpostavitev palestinske samouprave v Gazi in na Zahodnem bregu. »Ko smo ustanovili PLO, smo se začeli boriti pod geslom: »Vrnimo se v domovino!« To se zdaj dogaja, lahko upamo, da bomo ustanoviti državo, ki bo prava domovina za vse Palestince,« pravi 59-letni Abbas, ki ga rojaki imenujejo Abu Mazen. Toda vvashingtonski sporazum je nepravičen; tako kot desettisoCi drugih Palestincev se je Abbas sicer lahko vrnil v domovino, ne more pa se vrniti v svoj rojstni kraj. Njegova rojstna vas Safed namreč leži globoko na izraelskem ozemlju, daleC stran od Gaze in tudi od Zahodnega brega. Ko se je leta 1947 začela prva arabsko-izraelska vojna, je imel Abbas le trinajst let, vendar se živo spominja tistega burnega obdobja: »Vaške starešine so odločile, da morajo ženske, starci in otroci zapustiti vas, zato sem skupaj s svojimi brati pobegnil. Vrnili naj bi se po koncu vojne.« Leta 1948, po koncu prvega spopada med velikima semitskima narodoma, je Abbasova vas Safed postala del sevemoizrael-skega okrožja Eretz Mordehaj, Zahodni breg je bil v jordanskih rokah, Gazo pa so nadzirati Egipčani. V dragi arabsko-izraelski vojni leta 1967 so Izraelci zavzeti še Zahodni breg in Gazo, ki ju kljub dejstvu, da se je tam naselilo vec kot sto tisoč židovskih naseljencev, uradno nikoli niso priključili Izraelu. Ko se je Abbas skupaj z ostalimi palestinskimi voditelji vrnil na Zahodni breg, natančneje v Jeriho, se je odločil obiskati svoj rojstni kraj. V Safed je sicer prispel, vendar so mu židovski skrajneži kljub močnemu policijskemu spremstvu preprečili, da bi obiskal svojo rojstno hišo. Po nekaj urah je razočaran zapustil kraj, ki si ga je vec kot štirideset let želel videti. »Zdi se mi, da sporočilo mira se ni doseglo Safeda, »ugotavlja Abbas in dodaja: »Takrat sem bil zelo vznemirjen, saj sem si dolgo zaman prizadeval obiskati kotičke, ki so mi tako pri srcu.« Izraelske oblasti palestinskim beguncem bržkone ne bodo dovolile, da bi se naseliti znotraj meja židovske države. Tako se Abbas nikdar ne bo mogel vrniti v svojo rojstno vas. WafaAmr/Reuter Židje iz Rusije so v Izraelu nezaželeni TEL AVTV - Veliko Izraelcev je sovražno razpoloženih do novih sodržavljanov iz nekdanje sovjetske diaspore. Predsodki, ki jih je najpogosteje slišati, so: Rusi so leni, ženske so kurbe, možje pa elani mafije in tako ali tako niso pravi židje. Bolj ko se Izrael razvija v urejeno potrošniško družbo, večji postajajo tudi problemi s priseljevanjem. Tako si »olimi« (novi sodržavljani) svoje prihodnosti v obljubljeni deželi seveda niso predstavljali. V nekdanji Sovjetski zvezi in njenih državah naslednicah so biti osovraženi zaradi njihovega židovstva, v Izraelu pa se zdaj znajdejo v vlogi nezaželenih Rusov. »Tam so me klicali umazana Židinja, tukaj pa sem ruska kurba«, toži 36-letna Ella Pachevsky v tedniku Jeruzalem Report. Izraelska družba, ki jo sestavljajo preganjani židje z vsega sveta, ima zdaj težave s sprejemom 550 tisoC nekdanjih državljanov Sovjetske zveze - skoraj desetina celotnega prebivalstva - samo v obdobju petih let. Težave so podobne tistim, ki jih imajo zahodnoevropske države. Bistveni problem je prepad med različnimi kulturami in vzorci obnašanja. Ella Pachevsy, ki je v Rusiji diplomirala na področju geofizike, je morala v štirih letih kar trikrat zamenjati službo, ker je trpela zaradi seksualnih namigovanj in vsiljivosti izraelskih macistov. Zdaj si je lase pobarvala na crno in dela kot Čistilka. Do napetosti prihaja tudi zaradi vse večje konkurence za delovna mesta, stanovanja ter socialno pomoč. Veliko sovjetskih židov je v svoji nekdanji domovini spadalo k akademski eliti in mora zdaj v Izraelu opravljati dela, ki so pod njihovo izobrazbo. Za veliko število visokokvalificiranih strokovnjakov primanjkuje primernih delovnih mest. Mnogi strokovnjaki svoje družine preživljajo tako, da delajo kot taksisti ali delavci v proizvodnji. V Izraelu se zato širi tudi bojazen, da se ta znanstveni potencial v bližnji prihodnosti preseli v ZDA ali v zahodnoevropske države. Odkar je Mihail Gorbačov odprl vrata svojega razpadajočega imperija in s tem izzval šesto »alijo« (val priseljencev), so nekdanji sovjetski državljani že dosegli zavidljive uspehe. S pomočjo državnih programov za pomoč in za priseljence značilno delovno vnemo, si je polovica teh priseljencev v kratkem Času ustvarila življenjski standard, ki dosega ati pa celo presega izraelsko povprečje. Štirje od petih novih državljanov so zaposleni in petdeset odstotov jih je lastnikov lastnih štirih sten. Iztočnice za grde predsodke do priseljencev iz nekdanjega sovjetskega imperija so predvsem sad delovanja ruske mafije, ki po mnenju izraelske policije tesno sodeluje z zločinskimi skupinami med priseljenimi Rusi. Prostitucija v Tel Avivu je trdno v njihovih rokah. Prostituke pridejo v državo s ponarejenimi dokumenti, s katerimi skušajo dokazati, da so Židinje. Drugi kriminalci pa so se specializirati za razpečevanje mamil, pranje denarja ati tihotapljenje ukradenih avtomobilov. Izraelski minister za priseljevanje Jair Tzaban se je demonstrativno postavil pred nove državljane in pozval izraelsko javnost, naj ne stigmatizira teh ljudi in jih ne enači z rusko mafijo. »Ponavadi vodi šok zaradi priseljevanja k povečanju kriminala, toda ti priseljenci so tako izredni, da je med njuni stopnja kriminala celo pod izraelskim povprečjem. Priseljenci nujno potrebujejo stanovanja in delo, predvsem pa jih morajo sprejeti s spoštovanjem«, pravi minister. Podobnega mnenja je tudi večina priseljencev, ki žeti v ta namen ustanoviti tudLstranko olima, da bi si na ta način priborili potrebno spoštovanje izraelske javnosti. Priseljenci sanjarijo celo o tem, da bodo po splošnih volitvah leta 1996 z desetimi odstotki glasov postati pomembna politična sila v knesetu (izraelskem parlamentu). Nobena vlada jih potem ne bo mogla vec prezreti. Jan-Uvve Ronneburger / dpa Torek, 28. februarja 1995 SVET ŠKANDAL NA SVETOVNIH BORZAH finančni pretres s pritiskom na gumb LONDON (Reuter) - Častitljiva londonska finančna ustanova Baring Brothers, ki med drugiini hrani tudi premoženje kraljice Elizabete druge, je do zaprtja borze včeraj zvečer zaradi enega samega predrznega borznega posrednika izgubila najmanj mibjardo dolarjev. Britanski funt je v primerjavi z nemško marko padel v zgodovinske nižave, krizni valovi pa so po uvedbi prisilne uprave v Baringsu preplavib tudi druge mednarodne borze in pretresli manj stabilne evropske valute, med njimi predvsem itabjansko liro. Finančni škandal, ki je zamajal predvsem evropske valute, naj bi zagrešil 28-letni borzni posrednik v Singapuru, Id je zastaral - in izgubil - vso vrednost Častitljive finančne ustanove in še več. Mladenič, ki je, Ce verjamemo sporočilu Angleške banke, spravil v jok Baringsove direktorje, je že v Četrtek izginil v neznano. A tudi britanska osrednja banka ni mogla rešiti »finančne ustanove z modro krvjo«, ki jo je družina Baring ustanovila leta 1762, med najbolj ugledne stranke pa je štela angleško kraljico. Druge britanske banke namreč niso hotele posoditi denarja za reševanje Baring-sa, dokler ne bo znana dokončna škoda. Banko, ki je preživela stoletja, zdaj pa jo je uničilo nekaj pritiskov na računalniške tipke, naj bi razdelili in prodali, da bi pomirili že zaradi nedavne mehiške finančne krize razburjene trge. Finančna ustanova Ba-rings, ki jo je zdaj pokopala računalniška revolucija, ima izjemno barvito zgodovino. V 19. stoletju je pomagala Veliki Britaniji financirati vojne proti NOVICE Črnogorsko trgovsko ladjevje »tone« CRNA GORA - Podjetje »Prekookeanska plovidba« iz Bara (eno od dveh podjetij, ki sta imeli skupaj več kot 41 čezocenskih ladij do zaostritve sankcij OZN proti ZRJ aprila leta 1993) je bilo v teh dneh prisiljeno prodati šest ladij nekemu norveškemu podjetju v skupni vrednosti 1, 8 milijona dolarjev, da bi si tako zagotovilo denar za ohranitev preostalih plovil tega znanega podjetja. Vlada ZR Jugoslavije je sicer tem podjetjem zagotovila štirinajst milijonov dolarjev posojil za ohranitev flote, ker pa so dnevni stroški vzdrževanja ladij, zaseženih v različnih pristaniščih po svetu, izjemo visoki (dnevno po štiri tisoč dolarjev za posamezno ladjo), vidita obe črnogorski podjetji rešitev v prodaji posameznih plovil. Če pa sankcije OZN letos ne bodo odpravljene, bo ta republika bržkone ostala brez večine svojih čezoceanskih plovil. (Blerim Shala) Bombni atentat v Iraku ANKARA - V sevemoiraškem mestu Zakhu, ki leži ob meji s Tučijo, je v včerajšnji eksploziji podtaknjene avtobombe življenje izgubilo najmanj 54 ljudi, 80 pa jih je bilo ranjenih. Mesto nadzorujejo pripadniki Demokratične stranke Kurdistana (KDP), ki je že dalj časa v sporu za oblast s Kurdsko domoljubno unijo. V Zakhu ima sedež tudi vojaški urad ZN za koordinacijo, katerega naloga je nadzor prepovedi letalskih poletov nad severnim Irakom. Kot sporočajo ameriški vojaški viri iz Turčije, nihče od osebja urada ni bil poškodovan. (Reuter) Al Gore pri Willyju Claesu BRUSELJ - Ameriški podpredsednik Al Gore je včeraj v Bruslju obiskal generalnega sekretarja Severnoatlantske zveze Willyja Claesa. Osrednja tema pogovorov je bil položaj na območju nekdanje Jugoslavije. Unprofor se namreč namerava v primeru, če bodo ZDA enostransko ukinile embargo na uvoz orožja republikam nekdanje Jugoslavije, popolnoma umakniti z Balkana. Pri tem pa jim bo pomagal Nato. Gore se je včeraj s Claesom pogovarjal tudi o belgijski vladni aferi, saj je bil Claes v času, ko naj bi italijanski vojaški koncern Augusta podkupil flamske socialistične politike, minister za gospodarstvo. Claes je že zanikal kakršnokoli vpletenost v afero, (dpa) Slavka nemških kovinarjev se nadaljuje MUNCHEN - Stavka nemških kovinarjev in zaposlenih v elektro industriji, ki jo je organiziral eden največjih nemških sindikatrov IG Mettal, je včeraj prešla v drugo fazo oziroma se je razširila še na sedem bavarskih podjetij. Delodajalci namreč še zmeraj niso odgovorili na zahteve delavcev po zvišanju plač in krajšem delovnem tednu niti pripravili predloga za rešitev spora. Ce tega ne bodo storili do srede, se bo stavka razširila še na dvanajst podjetij. Kot se je izvedelo iz krogov blizu delodajalcev, se slednji nameravajo sestati šele v četrtek v Munchnu. (dpa) Baringsova podružnica v Hongkongu (felefoto: AP) francoskemu cesarju Napoleonu. Leta 1890 se je preveč zadolžila v Argentini, toda takrat jo je rešila Angleška banka. Borzni posrednik v Singapuru Nick Leeson se je očitno uracunal pri trgovanju z derivati na tokijski borzi. Derivati so - poenostavljeno povedano - posebne pogodbe o vrednosti blaga, delnic ali obveznic. So dogovori različnih vrst med finančnimi posredniki o zamenjavah prihodnje vrednosti blaga, fiksnih ali drsečih obresti, ali pa različnih valut. Derivati, ki naj bi varno zasidrali cene, omogočajo velike dobičke, pa tudi velikanske izgube. Nemška družba Metallgesellschaft AG je nedavno pri trgovanju z derivati izgubila poldrago milijardo, še nekaj več pa kalifornijska občina Orange. Finančni škandal v Singapuru je prava tragedija za evropske valute, ki bodo v naslednjih dneh najverjetneje plule po viharnem finančnem morju. Borzni posredniki so že organizirali množični beg sredstev iz italijanske lire in britanskega funta ter se zatekli v nemško marko in švicarski frank. Tragična pa je tudi usoda družinskega podjetja Barings. Njihov najdragocenejši sklad je nekaj manj kot 48 milijard dolarjev vredni Baring Asset Management (BAT), kjer obračajo denar uglednih ustanov in posameznikov. Med njimi je tudi britanska kraljica, toda strokovnjaki menijo, da je njeno premoženje varno. BARINGSOVE IZGUBE OGROŽAJO SVETOVNE TRGE Svetovni trgi se pripravljajo na vihar, potem ko je včeraj družba Barings, najstarejša in najbolj dobičkonosna britanska investicijska banka, priznala, da je njen borzni posrednik v Singapurju zapravil najmanj milijardo dolarjev. To je precej več od vrednosti banke. Dobički 1989-1994 pred obdavčenjem (vse številke so zaokrožene) £mln 89 90 91 92 93 94* ‘Polletni dobički pred obdavčenjem do junija 1994 REUTER Vir: Extel O čem pišejo drugje po svetu O neuspelem posredovanju v Somaliji »Sele šest mesecev po začetku posredovanja v Somaliji so ZDA vojaško poveljstvo predale Združenim narodom -takrat pa je bilo že prepozno. Seveda je razumljivo, da želijo ZDA ohraniti poveljstvo nad svojimi enotami. Nerazumljivo pa je to, da morajo zdaj le Združeni narodi prevzeti odgovornost za somalski neuspeh. Ostaja pa seveda še dejstvo, da so ZN skoraj brez sredstev, saj ZDA Združenim narodom ne plačujejo svojega deleža za posredovanja modrih Čelad.« (Der Standard, Dunaj) O dogovoru med ZDA in Kitajsko »Peking je v trgovinskem spora v zadnjem trenutku popustil. Kršenje avtorskih pravic in patentov se sicer ne bo končalo čez noc. Toda ZDA so Kitajsko resno opozorile na to, da ne more več ignorirati mednarodnih trgovinskih pravil, ko se sklicuje na status države v razvoju. Kitajska se želi po lastnih trditvah še bolj integrirati v svetovne gospodarske tokove. Toda Kitajska nujno potrebuje tudi soglasje VVashingtona, Ce se želi vključiti v Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO).« (Frankfurter Rundschau, Frankfurt) O srečanju G7 »Sanjarimo torej. Informacijska dražba - s svojimi slavnimi avtocestami podatkov - torej znanju odpira nove poti in razsežnosti, nudi prost dostop do dragih kultur, je možnost za demokracijo v svetu in velikanski virtualni katalog za kupovanje na daljavo... Torej vstop v novo obdobje, ki ga lahko primerjamo z začetkom elektronskega obdobja. Kot prvo bo sprostitev telekomunikacije - ki je osnovni pogoj za odprtje informacijskih avtocest - kratkoročno povzročilo visoke socialne stroške... Kot drago pa bodo informacijske avtoceste kar nekaj Časa ostale inštrument v rokah bogatih držav. Se huje: obstaja nevarnost, da se prepad med severom in jugom Se bolj poglobi... Ohranimo torej trezno glavo. Informacijska družba veliko stane.« (La Tribune, Pariz) »Namere predstavnikov sedmih industrijsko najbolj razvitih držav (G7) bi bile še bolj prepričljive, Ce bi jih spremljal tudi dogovor o denarnih sredstvih: na primer pripravljenost bogatih držav, da bodo vsemu svetu priskrbele dostop do informacijskega zaklada našega planeta. Kljub ustnim zagotovilom glede tega pa prevladujejo pozivi k deregulaciji: tudi na tem področju naj bi začela veljati pravila tržnega gospodarstva. Tržno gospodarstvo bo za to poskrbelo na svoj način: z razvojem, ki ga bodo spremljala velika nasprotja.« (Der Bund, Bern) O polomu britanske banke Barings »Več kot dvesto let zgodovine je šlo v manj kot treh tedih po zlu. Bančni sistem Baring, ki se lahko pohvali z najstarejšo britansko komercialno banko, je sesul en sam sodelavec v singapurski podružnici, ki se je spustil v nekaj tveganih poslov. Morda je še prezgodaj za zaključke, toda nekaj lahko sklepamo... Nadzorstvo bank mora v prihodnje preprečiti, da bi banke špekulirale z bančnimi vlogami, ki so zavarovane. Trgovanje z opcijami bi bilo treba ostro ločiti od drugih poslov komercialnih bank. Obstajajo tehtni razlogi, da se bančni posli razdelijo na manj donosne (manj rizične) zavarovane posle in na nezavarovan bančni sektor za banke, ki nameravajo špekulirati.« (Financial Times, London) SOMALIJA Zaradi bojev so ZN pospešili operacijo Združeni ščit MOGADIŠ (Reuter) - Ameriški marinci in pripadniki italijanskih mornariških enot so včeraj malo pred začetkom operacije Združeni ščit pospešili izkrcanje svojih enot v Mogadij^u. Predstavnik ameriških marincev podpolkovnik Jeny Bro-eckert je povedal, da izkrcanja ni nihče oviral. »Nikogar nočemo izzivati. Trudimo se ostati na območju, kjer nas nihče ne ogroža.« Prihod naj bi se nadaljeval, dokler v torek operacije OZN v Somaliji ne bo uradno prevzel ameriški general polkovnik Tony Zinni. Na obalo je doslej prišlo 1500 ameriških marincev in 400 pripadnikov italijanskih mornariških enot, ki bodo z letališča in pristanišča pomagali evakuirati 1400 egiptovskih, pakistanskih in bangladeških Cet. Priče so včeraj poročale o hudem boju med pripadniki ab-galske in murusadske policije na območju Bermuda. Pripadniki sil ZN in ameriški Častniki pravijo, da se ne bojijo neposrednega napada, ampak jih skrbi, da se bodo znašli v boju med policijami, ko bodo le-te skušale zajeti pristanišče in letatišCe. Oboroženi Somalci pred mogadiškim letališčem (AP) Somalska klanska ureditev je realnost, ki je OZN ni razumela MOGADIŠ - Stoletja star klanski sistem v Somaliji se je v celoti ohranil tudi med dve leti trajajočimi posegi mirovnih sil OZN (UNOSOM). Pričakujejo, da se bo v sporih, Id se bodo najverjetneje obnovih po odhodu mirovnih posrednikov, še bolj okrepil. Klani so v Somaliji temeljna družbena enota, kar so načrtovalci mirovne operacije popolnoma napačno razumeti. Klani so edina možnost za preživetje prebivalcev v težkih pogojih vzhodne Afrike. Pastirska nomadska ljudstva so povsem odvisna od dostopa do vode in pašnikov za njihove ovce in kamele. Med vladavino diktatorja Mohameda Saida Barrea so bile razmere v Somaliji zelo nestabilne. To, kar je ves svet po zrušenju diktatorja leta 1991 videl kot anarhijo, je bil klanski boj za preživetje in nadzor nad veliko količino orožja, ki izvira še iz hladne vojne. »Klani so realnost, so organizacije, ki zagotavljajo varnost,« je povedal M. Levvis, profesor antropologije na londonski univerzi. »V nezanesljivih razmerah se klani vedno okrepijo. Umik sil OZN bo povzročil prav takšno stanje, saj se bodo vneti spopadi za dostop do vode in surovin,« je se dodal. Mirovna operacija je sicer uspešno zaustavila spopade, vendar je neposredno ogrozila klanski sistem, s tem da se je spravila na generala Mohameda Faraha Aidida. Šele Cez pet mesecev so spoznati svojo napako in se skušati o miru dogovoriti z Aididom in drugimi klanskimi voditelji. »Ena od najvecjih težav mednarodne skupnosti je obsedenost z evrocentristi-čnimi idejami o politični moči. Tako bi morale imeti vse države kralje, sefe in voditelje. To ne velja za Somalijo, kjer so vojskovodje voditelji klana le začasno. »Vojskovodje nastopijo le v Času sporov. Klan jih uporabi takrat, ko se čuti ogrožen ali kadar ima priložnost kaj ukrasti. Ce pa klanu ni všeč, kar počno, jim odtegne podporo,« pojasnjuje Levvis. Mirovna operacija je OZN stala vec kot mi-Ijardo dolarjev. Propadla pa je zato, ker so vojskovodje dajali politične obljube, ki jih niso mogli uresničiti. Posebni poslanik OZN Victor Gbeho je ob grenkem razočaranju nad vojsko-vodijami, za vse obsodil klane. »Preveč Časa je preteklo med zrašenjem diktatorja in prihodom UNOSOM. Somalci so se spet vrnili v svoje klanske strukture.« Poznavalci razmer se z njim ne strinjajo. Bane je sam izkoriščal in izgrajeval klanski sistem po načelu »deti in vladaj«. Njegovi nasprotniki so biti klansko organizirani zato, ker jim ni dal nobene druge možnosti. Sest miljonov Somalcev je razdeljeno v šest velikih družinskih klanov, ki so preveliki, da bi lahko uspešno politično delovali. Zato čedalje večje odločitve sprejemajo v podklanih ali še na nižjih ravneh. Klane vodijo šejki, Id imajo v resnici malo mod. Prava oblast je v rokah klanskih veljakov. Temelj klanske vladavine v Somaliji niso voditelji, kakor v večjem delu Afrike, marveč krvne vezi po moški strani. Pojavljajo se zapleti med tistimi sovražniki in zavezniki, ki so vezani po ženski strani. Tako je moški voditelj enega klana prav lahko vezan na druge klane, od koder prihajata njegova mati ali žena. Mirovna pogajanja med klani so dolg in zapleten proces. OZN so hvaležno sprejeti vsak sporazum z vojskovodjami, preden so dojeti, da bi se pravzaprav morati pogajati s klanskimi veljaki. Vendar je bil UNOSOM v somalskih očeh že ponižan. Nihče se ni bil pripravljen z njim pogajati o mira, ko je bilo očitno, da bo moral oditi. »Neskončni zunanji pritiski so Somalce povsem zmedli in na koncu dosegli, da je bilo nemogoče doseči kakršenkoli sporazum,« je dejal Levvis. Aden Ali / Reuter V Ženevi je pred kratkim zasedala Komisija OZN za človekove pravice. Sergej A. Kovaljov, varuh človekovih pravic Ruske federacije, je eden njenih najbolj uglednih elanov. Težko bi bilo prezreti spoštljiv odnos, ki mu ga izkazujejo drugi udeleženci zasedanja. Sergej A. Kovaljov je možakar nedoločljivih let po petdesetem, prej nizke kot visoke rasti, svetlih redkih las in modrih oci, ki tedaj, ko se z njim pogovarjaš, postanejo prodorne, preiskujoče, ostre in zelo pogosto hudomušne. Takšen je tudi on, ko začne poglobljeno in natančno razlagati stvari, o katerih ga vprašaš. Sem in tja je tudi sarkastičen, zlasti, kadar beseda nanese na njegov odnos do predsednika Jelcina in oblasti nasploh. Očitno je zadovoljen, da se lahko pogovarja v ruščini; vsak njegov stavek je odmerjen, ničesar ni premalo ati preveč. Menim, da je zelo pogumen človek. Ima pa eno slabosti kar naprej vleče cigarete. Katere so posebnosti položaja varuha človekovih pravic v Ruski federaciji v primerjavi z zahodnoevropskimi državami? Jasno "je, da mora varuh človekovih pravic delovati v skladu z zakonom. V Rusiji varuha sicer imamo, zakona pa ne. Ustava vsebuje le določilo, da duma varuha izvoli in odpoklice, ta pa mora delovati na temelju zakona. Doslej je Sel zakon Sele skozi prvo branje. Da bi bil sprejet, morata zanj glasovati najmanj dve tretjini poslancev dume (spodnjega doma) in tri četrtine poslancev zgornjega doma (zveznega zbora), nato pa ga mora podpisati Se predsednik države. Izvolili so me za varuha človekovih pravic, ob prvem branju je za nadaljevanje zakonodajnega posto- CnejSe orožje v zahtevah do oblasti, kot zakon. Na javno mnenje lahko vplivam zato, ker mediji pozorno spremljajo moje delo. Težje pa je vplivati na zakonodajo, saj to ne uspe niti večjim strankam. Nisem prepričan, da je moj vpliv na zakonodajalca vedno pozitiven. Pogosto se zgodi, da je neki predlog zavrnjen samo zato, ker sem se jaz zavzel zanj. Vendar je to običajen boj v parlamentu. Kar zadeva razmerja med varuhom in izvršilnimi organi, je treba povedati, da osnutek zakona varuhu ne daje nobenih izvršilnih pristojnosti. Varuh nikomur ne more ničesar ukazati, lahko samo priporoča. Ko so pripravljali prvi osnutek tega zakona, so bila številna mnenja, V zadnjem govoru je predsednik kritiziral delovanje Številnih državnih organov (govor v dumi, 16. 2.1995), ki so zagreših napake; omenil je tudi napake armade. Tega govora nisem videl, slišal sem samo poročila dopisnikov. Vendar kljub temu lahko rečem, da je slo pri tem v večji meri za opravičevanje teh organov kot za njihovo kritiko. Predsedmk in njegovi ljudje menijo, da je bila v Čečeniji sto- voSčiti najbolj enostavne rešitve: priznati svojo napako. Predsednik bi moral izjaviti: bil sem slabo obveščen, te in te odločitve so sprejemali brez moje vednosti, imel sem netočne in in kakšna je bila motivacija, predsednik ne bi mogel i s sebe odgovornosti. Ce pa bi svojo odgovornost in napake priznal, bi izgubil na prihodnjih volitvah. Ce pa bi na volitvah izgubil, bi buo to slabo zanj in - kot vedno pmvijo v taksnih primerih - tudi zelo slabo za Rusijo. Nenehno se istovetijo z Rusijo. Za Rusijo naj bi bilo to slabo zato, ker bi v tem primeru na oblast prišel Zirinovski. To je dilema z njihovega gledišča: ah Jelcin ali Zirinovski! Kot da ni tretje možnosti. pka glasovalo več kot dve tretjini poslancev, naprej pa ni slo. Doslej sta se ponesrečila že dva poizkusa drugega branja. Obakrat je ob drugem branju za osnutek glasovala vec kot polovica poslancev, zdi pa se, da nikakor ni mogoče doseči dveh tretjin. Zakaj? Ker je zdaj na tem položaju Kovaljov. Kovaljov ni vseC frakciji Ziri-novskega in frakciji komunistov. Ti frakciji sta skupaj dovolj močni, da lahko preprečita drugo branje. Zakaj pa ne ugajate komunistom? Nisem jim vseC. Čeprav so komunisti kritični do Jelcinove politike v Čečeniji. Bojijo se, da bi se podobne krize pojavile tudi v drugih delih zvezne države. Odklonilno stališče obeh strank se je doslej že nekajkrat izrazilo v dumi; že dva poskusa odstavitve Kovaljova sta bila, vendar jim ni uspelo zbrati potrebne večine glasov. V Sloveniji se je o vas izoblikovala predstava, da ste tako ugledna osebnost, da lahko tudi mimo uradnih oziroma formalnih poti odločilno vplivate na oblikovanje javnega mnenja, Id je lahko še mo- da to ni dobro in da mora varuh dobiti vsaj nekatere oblastne pristojnosti. Mi (komisija pri predsedniku) pa smo zatrjevali, da tega ne potrebujemo. To je bil nenavaden spor: ponujati so nam izvršilne pristojnosti, mi pa smo se jih otepali. Zakaj sem se temu odrekel, kakšna filozofija me je gnala k temu? Menim, da je to bistveno, nanaša se prav na naravo funkcije varuha. Seveda razmišljam v ruskih okvirih, kaj ta položaj pomeni v Rusiji, ne nasploh. Česa ruski družbi manjka, kaj je tisto, brez Cesar Rusija ne more postati pravna država? Rusiji manjka civilna družba, civilna družba pa je družba, ki se zaveda svojega posebnega razmerja do oblasti: »Mi smo gospodarji, vi pa ste oblast v tolikšni meri, kolikor smo vas izvolili oziroma postaviti. Mi smo vir oblasti, to oblast smo vam zaupati začasno in samo v primem, Ce jo boste znati pravilno uporabljati. Ves ta Cas vam bomo gledali pod prste!« Prav te psihologije v Rusiji ni. Prepričan sem, da se taksna filozofija lahko razvije samo z avtoriteto argumentiranega, profesionalnega mnenja, z močjo argumentov in dokazov. Brez tega ni civilne družbe. Ce je za neko družbo značilna zgolj moc oblastnikov, tam ni civilne družbe. Civilne družbe ni, kadar se varuh obme na družbo prek medijev in sporoči, da je na primer v spora z nekim ministrom, da sodi, da mni-ster ni ravnal prav oziroma, da je kršil človekove pravice, minister pa še vedno ne odstopa od svojega ravnanja. Ministri so povsod iz enakega testa, tudi v Ameriki in pri vas. Bistveno je, da se mora minister bati. Minister pa se bo bal Sele takrat, ko bo pomislil, aha, Kovaljov je v Časopisu o meni napisal nekaj slabega, moji vo-lilci bodo verjeti njemu, ne meni, in Ce se bom pogosto z njim prepiral, me ne bodo več izvoliti; izgubil bom položaj. Ce bi bilo tako, bi že lahko govorili o navzočnosti civilne dražbe. Avstrijski varuh mi je povedal, da pri njih vedno izpolnijo vec kot 90 odstotkov njegovih priporočil. Ko sem to navedel kot argument v dumi, so mi govoriti, to je pač Avstrija, ne Rusija, kako to sploh lahko primerjaš! Dokler se ne bo začel proces približevanja merilom Avstrije, seveda ni mogoče govoriti ne o civilni družbi ne o Rusiji kot pravni državi. Ravno zato menim, da varuh ne potrebuje oblastnih pooblastil. Ali to torej pomeni, da je za uveljavitev ombudsmana ključen ugled osebe, Id opravlja to funkcijo, zlasti ugled tistega, ki to institucijo postavlja na novo? Bržkone je res tako, toda o tem naj presodijo dragi. Kakšne so dejanske razmere na področju varstva človekovih pravic v Rusiji in kateri so glavni problemi? Položaj je seveda zelo slab. Sestavil sem dokaj dolgo poročilo za leto 1993 o položaju človekovih pravic v Rusiji. V zvezi z njim je nastal pravi škandal, sprva ga niso hoteti objaviti. V kabinetu predsednika Jelcina je bilo najti celo vplivne posameznike, ki so poročilo hoteti označiti kot zaupno gradivo za uradno rabo. Za to je izvedel tisk, nastal je škandal, visoki uradniki pri predsedniku pa so popustiti in dovolili objavo v Časniku. Kadar me vprašajo o položaju Človekovih pravic v Rusiji, navedem tri, zame najbolj žgoče sklope problemov, kjer prihaja do množičnih kršitev človekovih pravic in nato dodam še Četrti sklop, ki je najpomembnejši, Čeprav ga je težko definirati. To so pravica do svobode gibanja - pri nas še vedno velja obvezna registracija bivališča, kar pomeni, da se ne moreš preseliti brez dovoljenja, Čeprav je to zdaj že v nasprotju z novim zakonom - razmere v zaporih in razmere v vojski. Prvi problem zadeva slehernega državljana, dragi in tretji pa mnoge. Zapor, kot veste, zelo veliko ljudi v Rusiji. Četrto in najpomembnejše pa je pravna zavest prebivalstva. Ne gre zgolj za poznavanje zakonov, marveč za občutek prava, razumevanje temeljnih pravnih načel. Rusi to izražamo z eno besedo »pravoso-znanije«. Pravna zavest naših oblastnikov sodi naravnost v kameno dobo, pravna zavest v družbi je nekoliko višja, a še vedno zelo nizka. To je ruska tradicija. To je vidno iz starejših spisov ruskih mislecev iz XIX stoletja. O tem je pisal znani ruski demokrat Aleksander Gercen, ki je dejal: »V Rusiji zakoni ne veljajo. Ko Rus sliši besedo zakon, misli samo na eno: kako bi ga obšel.« Nato znani demokrat sklene: »Navsezadnje je tako tudi prav!« Kakšna so v Rusiji mnenja o smrtni kazni? V Rusiji je kar veliko načelnih nasprotnikov smrtne kazni. Tudi jaz sodim mednje. Toda javno mnenje odpravi smrtne kazni ostro nasprotuje. Seveda je tudi to povezano s pravno zavestjo. Kako je s svobodo govora? Glavni problem je v tem, da en- krat ena, dragic druga veja oblasti vztrajno skuša disciplinirati »te preklete« novinarje. Nedavno je predsednik Jelcin v nastopu v dumi priznal, da so taksne stvari poskušati početi celo njegovi sodelavci in da je to težko preprečiti. Obljubil je, da tega ne bo vec. No, bomo videli...! Ampak za Rusijo je najbolj pomembno to, da nobena oblast te svobode nebo vec mogla ne odvzeti ne omejiti. Stopnja svobode govora, ki jo uživamo danes, nam ni bila podarjena. Gorbačov nam je ni podaril: bila je izbojevana. On in očetje perestrojke sploh niso imeli tega namena. Hoteli so samo za malenkost odškrniti vrata in sprostiti ventil. Svobodo so izboriti novinarji in družba. Danes lahko govorimo in beremo, kar hočemo. To je pomemben vir upanja. Ali je veliko primerov zlorab v potici jskih postopkih? Značilno je, da se ti organi pri nas uradno imenujejo organi za varovanje pravnega reda, v resnici pa bi morali govoriti o represivnih, kaznovalnih organih. Tovrstne zlorabe so zelo razširjene. Ni policijske postaje, kjer ne bi vsaj dela privedenih oseb pretepali. To je enako razširjeno v zaporih kot drugje. Ati ima oseba v policijskem postopku pravico poklicati svojega odvetnika? Po sedanjem zakonu se odvetnik lahko vključi šele v začetku uradne preiskave, torej ne takoj, ko osebo aretirajo ali privedejo na policijo. Ker smo v novo ustavo vpeljati tudi habeas corpus (razlaga) *, bi ta pravica morala izhajati že iz ustave, Čeprav je v zakonu ni. Vendar je ustava predvidela prehodno obdobje in možna je tudi razlaga, ki odvetniku odreka navzočnost ob aretaciji. Zelo redki so primeri, da posameznikom pri tem uspe in še vedno gre za privilegij (denar, premalo odvetnikov, njihova oddaljenost...) Tudi sicer ni v navadi ruskega človeka, da bi zahteval odvetnika, ko ga aretira policaj. Policaj bi se celo krohotal, nemara bi ga tudi udaril, verjetno bi se smejal tudi odvetnik. Ruska federacija je ratificirala vse najpomembnejše mednarodne akte s področja varovanja človekovih pravic. Kakšno je razmerje med sprejetimi mednarodnimi obveznostmi in dejanskim položajem? Odnos do mednarodnih konvencij je ruski oziroma sovjetski! Ko se je nekoč moj prijatelj v taborišču pritožil državnemu tožilcu in se Sergej A. Kovaljov na konferenci OZN o človekovih pravicah v Ženevi bro je pri nas. Zato se nikar ne sklicujte na ustavo!« No, to je tipični tradicionalni odnos Rusov. Ali to pomeni, da svoje notranje zakonodaje niste uskladiti z načeti in določiti sprejetih konvencij? Napredek je. Naša komisija je pripravila deklaracijo o človekovih pravicah, ki jo je sprejel tudi prejšnji parlament - vrhovni sovjet. S tem je izrazil svojo namero. Deklaracija je ustrezala mednarodnim normam. Tudi poglavje o Človekovih pravicah v naši novi ustavi ni slabo.Temu ustrezno se postopno spreminja zakonodaja Zdaj sta v postopku revizija kazenskega procesnega zakona (kot veste, so procesna določila pomembnejša od materialnih) in kazenskega zakonika. Osnutek dragega je razmeroma slab. V njem je veliko ostankov starih predstav. Vseeno so to koraki naprej, in ker gre šele za zakonske osnutke, je jasno, da nas pravi boj za posamezna določila se Caka. Razmerje sil v dumi je nenaklonjeno neprednejšim rešitvam. Odbor za varnost - predseduje mu nekdanji Kako je s spoštovanjem človekovih pravic v Čečeniji? Ah o tem sploh lahko govorimo? Kako naj govorimo o tem?! Tam so uničili celo veliko mesto. Po naSem pribhžnem izračunu, ki smo ga poskuSah metodično in natančno izpeljati, je Število smrtnih žrtev v Groznem v dveh mesecih - od 26. novembm do 25. januarja -ocenjeno na 25 tisoč oseb, z možno napako 20 odstotkov. Samo v mestu Grozni! Tako je s človekovimi pmvicami! Več prič, ki jim verjamem, saj ves, kdaj človek govori resnico in kdaj laže, je opisovalo mučenja. Bilo je več pričevanj o sistematičnem mučenju vseh zajetih oseb. Po pnbhžnem izračunu je bilo 1900 samovoljnih usmrtitev, brez postopka. V to Številko moramo vključiti tudi ustreljene roparje. Ko so ma-skurnii pripadniki posebnih enot zveznega notranjega ministrstva ropali stanovanja, so ustrelili vsakogar, ki se je upiral. V Številko 1900 so vključeni tudi ustreljeni zajeti in neoboroženi mladi moški, ki so se skrivali v kleteh skupaj z drugimi civilnimi osebami. Ko so maskirani pripadniki posebnih enot v čistkah po kleteh naleteli nanje, so druge civiliste izpustili, te pa zajeli in mnoge od njih na mestu ustrelili. skliceval na tedaj veljavno Stalinovo ustavo (med nami rečeno, v tej ustavi so bile tudi nekatere dobre rešitve), mu je ta zelo enostavno odvrnil: »Ta ustava ni napisana za vas, marveč za zamorce in Zahod, da bi pri njih ustvariti vtis, kako do- tožilec in elan komunistične partije -je v zakonodajenm postopku zelo uspešen, kadar gre za represivne predloge. Za taksne predloge v dumi ni težko dobiti večine. Duma tako sprejema grozne zakone, takšne, ki so v neposrednem nasprotju z obveznos- tmi Ruske federacije na področju Človekovih pravic. Med takšnimi so zakon o državni varnosti, zakon o boju proti organiziranemu kriminalu in še nekateri dragi. Vsi ti so represivni, celo bolj od tistih, H so biti sprejeti v začetku devetdesetih let. Takrat je zakon določal vsaj to, da je državni tožilec odrejal uporabo posebnih sredstev (prisluškovanje, odpiranje pisem...) Zdaj policija sama sebi odreja ta dovoljenja. Se vec takšnih primerov bi lahko naštel. Kdo so žrtve ruskih čistk v Groznem? Na to ne gledajo. Važno je, da so sposobni nositi orožje. Bila so tudi posilstva, vendar je o tem težko zbrati verodostojne podatke, ker gre v veliki meri za muslimansko deželo, kjer takšne podatke skrivajo. Tam je to velika sramota. Pričevanja o tem so, imen pa nikoli ne omenjajo. Veliko je tudi dragih oblik nasilja, na primer množičnih ropov, ki so jih zagrešili vojaki ruske armade. Naropano blago so prevažati z vojaškimi tovornjaki in celo z oklepnimi transporterji. Veliko prič je potrdilo, da so prevažati tudi kose pohištva, omare ipd. Zelo pogosto je šlo za stilno pohištvo, preproge in stike. Morda so ropati tudi za svoje šefe... Tako je s Človekovimi pravicami v GeCeniji. Pri nas ste postati znani tedaj, ko ste vztrajati, da si sam ogledate razmere v GeCeniji, predsednik Jelcin pa je temu nasprotoval. Kakšne posledice je imela ta odločitev, kaj je sledilo, kakšen je zdaj vaš odnos do predsednika? Kot veste, sem se ravno v zvezi s Čečenijo pokazal kot ostra opozicija, tako do predsednika kot zvezne oblasti. Svojih stališč ne nameravam spreminjati. Kar zadeva predsednika, je to njegova stvar. O tem se težko izrekam. Samo domnevam lahko, kaj namerava storiti z menoj. Ati je tretji? Menim, da Zirinovski nima večjih možnosti kot Jelcin, celo manjše. Toda po mojem tudi Jelcin nima možnosti za izvolitev. Zato so vsi tisti, ki razmišljajo o tej dilemi, lahko mirni. Menim, da po volitvah 1996 ne bo ne Jelcina ne Zirinovskega. Darja Lavtižar MENJALNIŠKI TEČAJI 27. februar 1995 Nemška marka Avstrijski šiling Italijanska lira menjalnica (tečaj za 1 DEM) (tečaj za 1 ATS) (tečaj za 100 TL) nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni A banka Ljubljana 79,90 80,70 11,30 11,46 7,03 7,44 A banka Koper 79,30 80,60 11,21 11,46 6,99 7,40 A banka Nova Gorica 79,70 80,70 11,21 11,47 6,95 7,40 Banka Celje d.d., t: 063/431-459 79,90 80,60 11,05 11,45 7,00 7,50 Banka Noricum* d.d., t: 133-40-55 79,90 80,60 11,30 11,50 6,85 7,50 Banka Vipa NG, t: 065/ 28-511 79,70 80,62 11,18 11,45 7,00 7,37 Bund Ljubljana, t: 18-51-318 80,00 80,50 11,20 11,45 7,20 7,50 Come 2 us* 80,15 80,45 11,34 11,43 7,20 7,43 Tel: 061/ 15-92-635, od 8-15, sob od 9-12 Creditanstalt d. d. 80,00 80,80 11,20 11,60 7,00 7,80 Eros Ljubljana*, t: 13-17-197 80,20 80,30 11,35 11,40 7,20 7,30 Hida, od 7-19, sob od 7-14 80,35 80,37 11,39 11,41 7,15 7,40 Ulrika Ljubljana, t: 12-51-095 80,26 80,30 11,37 11,39 7,29 7,39 Kompas Hertz Celje* 79,80 80,30 11,32 11,42 7,13 7,43 Tel: 063/26515, od 7-19, sob od 7-15 Kompas Hertz Velenje 79,80 80,30 11,32 11,42 7,13 7,43 Tel: 063/855552, od 7-15, sob od 7-13 Kompas Hertz Idrija* 80,10 80,60 11,32 11,42 7,13 7,43 Tel: 065/ 71-700, od 7-15, sob od 7-15 Kompas Hertz Tolmin* 80,10 80,60 11,32 11,42 7,13 7,43 Tel: 065/81-707, od 7-15, sob od 7-15 Kompas Hertz Bled* 80,10 80,60 11,32 11,42 7,13 7,43 Tel: 064/741519, od 8-12, 17-19, sob od 7-16 Kompas Hertz Nova Gorica* 80,10 80,60 11,32 11,42 7,13 7,43 Tel: 065/28-711, od 7-19, sob od 7-19 Kompas Hertz Maribor* 80,00 80,45 11,32 11,42 7,13 7,43 Tel: 062/225252, od 7-19, sob od 7-13 Nova kreditna banka Maribor d.d.* 79,20 80,90 11,20 11,48 7,10 7,50 Lemo Šempeter*,!: 065/ 32-250 - - - - - - Ljudska banka d.d. LJ, t: 13-11-009 80,25 80,80 11,27 11,42 7,30 7,65 Poštna banka Slovenije* 78,80 80,35 10,80 11,37 6,87 7,40 Publikum Ljubljana, t: 312-570 80,30 80,34 11,40 11,41 7,20 7,28 Publikum Piran, t: 066/ 73-269 80,18 80,38 11,31 11,41 7,20 7,32 Publikum Celje, t: 063/ 441-405 79,70 80,25 11,30 11,40 7,20 7,55 Publikum Maribor, t: 062/ 222-675 80,15 80,39 11,35 11,37 7,00 7,45 Publikum Šentilj, t: 062/ 651-355 79,35 80,90 11,15 11,50 6,90 7,55 Publikum Tolmin, t: 065/ 82-180 80,16 80,56 11,34 11,40 7,25 7,29 Publikum NM, t: 068/ 322-490 79,90 80,35 11,33 11,45 7,22 7,55 Publikum Žalec, t: 063/ 715-114 79,50 80,20 11,20 11,40 7,20 7,50 Publikum Šentjur/CE, t: 063/ 743-174 79,70 80,30 11,25 11,40 7,20 7,48 Publikum Kamnik, t: 061/832-914 80,10 80,55 11,33 11,43 7,20 7,45 Publikum Trebnje, t: 068/ 45-670 79,95 80,55 11,31 11,42 7,33 7,45 Publikum Sevnica, t: 0608/ 82-822 80,05 80,40 11,30 11,44 7,20 7,50 Publikum Mozirje, t: 063/ 831-842 89,80 80,58 11,26 11,45 7,30 7,70 SKB d.d.,*** 79,55 80,35 10,90 11,65 6,90 7,30 SHP Kranj, t: 064/331-741 80,10 80,30 11,34 11,39 7,40 7,60 SZKB d.d. Ljubljana 80,10 80,49 11,31 11,44 7,17 7,60 UBK Ljubljana, t:061/444-358 80,00 80,70 11,30 11,47 7,30 7,60 Upimo Ljubljana, t: 212-073 80,32 80,37 11,39 11,41 7,21 7,27 Tečaj velja danes: *, Zaračunavajo provizijo: * * Tečaji po poslovnih enotah SKB banke d.d. so lahko različni:*” Sedež: tel. +39/40/67001 - Agencija Stara mitnica: tel. +39/40/636311 Agencija Rojan: tel. +39/40/411611 Agencija Domjo: tel. +39/40/831131 27. FEBRUAR 1995 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1612,00 1662,00 nemška marka 1112,00 1140,00 francoski frank 313,50 323,50 holandski gulden 985,00 1018,80 belgijski frank 53,70 55,30 funt šterling 2548,00 2629,00 irski šterling 2556,00 2637,00 danska krona 278,50 287,00 grška drahma 6,80 7,10 kanadski dolar 1160,00 1196,00 japonski jen 16,65 17,00 švicarski frank 1304,00 1344,00 avstrijski šiling 157,20 162,00 norveška krona 250,0 258,00 švedska krona 222,00 229,00 portugalski escudo 10,40 10,90 španska pezeta 12,50 12,90 avstralski dolar 1195,00 1235,00 madžarski florint 11,00 15,00 slovenski tolar 12,70 13,10 hrvaški dinar-kuna 258,00 272,00 27. FEBRUAR 1995 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1641,00 1701,00 nemška marka 1132,00 1167,00 francoski frank 319,00 334,00 holandski gulden 1004,00 1032,00 belgijski frank 54,60 55,80 funt šterling 2595,00 2685,00 irski šterling 2600,00 2690,00 danska krona 283,00 291,00 grška drahma 7,10 7,70 kanadski dolar 1176,00 12211,00 švicarski frank 1333,00 1363,00 avstrijski šiling 159,90 164,90 slovenski tolar 12,80 13,30 27. FEBRUAR 1995 država banka nakupni prodajni Avstrija Posojilnica Pliberk 8,30 8,90 Avstrija Posojilnica Železna Kapla 8,70 9,30 Avstrija Posojilnica Borovlje 8,50 8,85 Avstrija Posojilnica Šentjakob 8,60 9,40 Avstrija Posojilnica Ločilo 8,50 9,10 Italija Kmečka banka Gorica 12,80 13,30 Italija Tržaška kreditna banka 12,70 13,10 27. FEBRUAR 1995 v DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar 1.4561 francoski frank 28.3180 nizozemski gulden 89.1500 belgijski frank 4.8503 španska peseta 1.1310 danska krona 25.1320 kanadski dolar 1.0420 japonski jen 1.5060 švicarski frank 117.8400 avstrijski šiling 14.2090 italijanska lira 0.8735 švedska krona 19.8400 r Tečajna lista za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij veljavna dne 28.2.95 Valuta Enota Nakupni Prodajni ATS 100 US8J033S 1.1622963 DEM 100 8350,0000 8.180/1000 USD 1 118,6722 119/090 Ttttt/i so okvirni, pri konkretnih poslih so nuftia odstopanja. MENJALNICA HIDA 061/ 1-333-333 BANKA SLOVENIJE Tečajna lista št. 039 z dne 27. 2. 1995 - Tečaji veljajo od 28. 2. 1995 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE drtava šifra valuta enota nakupni srednji prodajni Avstralija 036 avstr, dolar 1 88,1144 88,3795 88,6446 Avstrija 040 šiling 100 1160,2959 1163,7873 1167,2787 Belgija 056 frank 100 396,0717 397,2635 398,4553 Kanada 124 dolar 1 85,0889 85,3449 85,6009 Danska 208 krona 100 2052,2596 2058,4349 2064,6102 Finska 246 marka 100 2625,3441 2633,2438 2641,1435 Francija 250 frank 100 2312,4258 2319,3840 2326,3422 Nemčija 280 marka 100 8165,9223 8190,4938 8215,0653 Grčija 300 grd 100 51,3708 51,5249 Irska 372 funt 1 — 189,2823 189,8501 Italija 380 lira 100 7,1329 7,1544 7,1759 Rep. Hrvaška 385 hrv. kuna 100 — 2200,0000 — Japonska 392 jen 100 122,9788 123,3488 123,7188 Nizozemska 528 gulden 100 7279,9197 7301,8252 7323,7307 Norveška 578 krona 100 1840,4356 1845,9735 1851,5114 Portugalska 620 escudo 100 78,5235 78,7598 78,9961 Švedslca 752 krona 100 1620,1190 1624,9940 1629,8690 Švica 756 frank 100 9622,7229 9651,6779 9680,6329 Velika Britanija 826 funt šterling 1 188,1510 188,7172 189,2834 ZDA 840 dolar 1 118,9040 119,2618 119,6196 Evropska unija 955 ECU 1 151,5146 151,9705 152,4264 Španija 995 peseta 100 92,3566 92,6345 92,9124 Opomba: Tečaj H RK se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo. Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 28.2.1995 št. dni do zapadlosti veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečai) tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT) (A) tolarski del (B) devizni del skupaj APOEN (A) tolarski del (B) devizni del skupaj 1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI. IZPLACUIVI 12. 5. 1995: 1,500,000 813,549 810,710 1,624,256 Z3 108.4732% 108.0947% 108.2839% 150,000 81,355 81,071 162,426 77777777777 uveuAvt sto« OfKA.NCt. ne Tečajnica borznega trga št.: 37 Datum: 27. 2. 1995 Vrednost. papir obr. m.div. ex kupon Sldat(3) enotni tečaj % sprem datum povpraš pmaifa Max. Min. looosrr ME W1 FiWiW ■■ ■ LEK 796 14.5.93) 11.417 24.2. 11.350 11.500 PRB 1.000 (6.6.94) 14.177 8,21 27.2. 13.910 14.100 14.400 13.210 10.208 ŠAL 500 (7)(29.8.94) 19.942 3,61 27.2. 19.660 20.400 20.400 19.520 8.974 SKBR 458 (16.5.94.) 35.888 ,10- 27.2. 35.820 36.000 36.500 35.300 28.854 ME KOI 8,0 4.(31.12.94) 98,0 ,02- 27,2. 96,6 98,0 98,1 97,0 2.344 RS02 9,5 8.(1.10.941 102,7 ,45- 27.2. 102,2 103,2 103,1 102,2 10.925 RS08 5,0 3.(30.11.94) 83,3 17.2. 77,0 91,5 Kil 7,0 4.(15.1.951 80,1 8,41- 27.2. 87,0 89,2 90,0 86,0 11.464 KUD 8,0 4.(31.12.94) 96M M 27.2. 96,5 97,0 96,8 96,8 304 KL2D 9,5 8.(1.10.94) 102,2 20.2. 100,0 SKBl 10,0 4.|1.11.94| 98,8a 1,86 27.2. 96,1 97,9 98,8, 98,8 287 ME GSBE BUHE BTBR 1Z.980A 73 27.2. 12.450 13.000 12,990 12.930 1.051 DAD 10.000 (1.6.94.) 120.883' 4,93 27.2. 125.000 126.550 126.700 105.500 45.661 FMD (81 15.298 1,93- 27.2. 16.000 16.900 16.990 14.100 15.543 GPGR 16.000 6.2. 17.600 HMER 14.933 570 27.2. 14.800 15.600 14.990 14.500 1.792 MKZ 218 (30.3.93.1 9.068 5,30 27.2. 9.010 9.190 9.180 9.000 3.491 NBS 4.000 (81(10.6.94.) 4.450" 21.2. 4.900 Ot (5) 715,6 1,94 27.2.| 717,0 729,0 729,0 709,0 1.440 crn?? SEE* KBTT 4000 (23.5.94| 37.833 275 27.2. 37.550 39.300 38.000 37.000 2.270 PFNT 40.756 3,48 27.2. 39.550 41.000 42.000 39,450 4.809 RGSP (61 2.665A 9,97- 27.2. 2.690 2.665 2.665 3 UBKP 11.144" 31.2, 14.990 WP 41.200 15.2. 41.000 41.250 ME STOT« LEK2 12,0 4.(1.11.941 99,0 24.2. OZG 11,0 4.(1.1.95) 91,1 24.2. 91,0 92,9 PCE 12/) 6.(1.12.941 99,0 24.2. 97,0 PLJ 12,0 7.(1195) 98,9A 27.2. 98,0 99,0 98,9 98,9 12 PGO 10,0 1.(1.6.941 93,5 24.2. 91,0 94,0 KGSl 10,0 4.(1.6.941 95,0 22.2. 98,0 Tečajnica izvenborznega trga ŠT. 37/95 - 27. 2. 1995 Vrednost. papir obr. indiv. ex kupon 1 enotni Stdai(3) 1 tečaj % sprem datum povpraš ponudba Max. Min. im GEAR GRDO mo m RDR0 JGSR 119 (8.3.94.1 2.500 1.000 3.390 3582 17.142 480, ,05 63,26 4,39- 20.2. 2.2. 23.2. 27.2. 27.2. 27.2. 1.500 580.0 3.415 7.050 440.0 6.500 3.290 3.585 17.500 485,0 3.585 17.900 480,0 3.580 17.000 480.0 287 1.629 23 (imr smmnr nfifiTT* HBP0 KBPI KBPP DBKC 3.057 40.500 3.750 ,23 27.2. 20.2. 23.1 3.100 30.000 1250 3.200 38.000 4.600 3.100 3.050 214 (OTI GORO LOK MLjO OSMO OLSO ONM OPO UBKK mo 10,0 9,(15.1,95) (1.10.94) (1.4.94) (1.10.94) 81.9.94) (1.8.94) 6.(1.2.951 (15.10.94) (1.10.94) 97,7 84j 94,OA 83,1 85,0 90,OA 86.5 98.5 1,29- 2,08- ,38- 27.2. 20.1 27.2. 15.2. 27.2. 27.2. 23.2. 30.1. 95.0 85.0 92.0 80.0 841 88,0 86,0 25.0 91.0 97,5 94,9 94.0 87.0 90.0 95.0 98.0 94.0 85.0 90.0 95.0 94.0 85.0 90.0 13 18 1.096 13 SO dnevni (vST) 90 dnevni (v ST) 120 dnevni (v SIT) ISULir IRIiTi JTilTCl BNB2 brez naLlxma(l. 6.951 (1.6.95) del nat bona (v SIT) NBSl del nat bona (v ST) NBS2 95,5 49.803 13.991 ,12 3,94- 27.2. 23.2. 27.2. 95,5 42.000 13.830 95,5 52.000 13.930 95,6 14.800 95,4 12.510 37.252 160.991 11 Wl) ll d »čl 1 i) IM+M Idi b) THIB5 150.000 SlTskupaj maj tolarski del maj devizni del maj 150.000 SUskupaj maj tolarski del maj devizni del maj cd i 27.2.95 prejšnji d T d% aBI 1,235,41 1.215,75 19,66 1,62 Vse pravice pridržane .Opombe: Obveznice, komercialni zapisi in blagajniški zapisi kotirajo v odstotkih (osnova je najnižja nominacija), delnice kotirajo v tolarjih; obveznice kotiralo brez pripisanih obresti; enotni teCaj je izračunan na podlagi tehtane aritmetične sredine; (0) - izkoriščena davčna olajšava; A - aplikacijski teCaj: borzni posrednik je hkrati kupil in prodal isti papir za različni stranki; S - suspendirano trgovanje; Z - zadržano trgovanje; * - dosežena 10-odstotna dnevna sprememba tečaja; * * - dosežena 30-odstotna omejitev - trgovanje je zadržano. Obveznice z anuitetnim odplačilom glavnice: RS01, RS08, RSLl, SKBl, OZG, PCE, PGO, PLJ, RGSl; ex kupon - številka kupona in datum zapadlosti le-tega; (3) - obveznice kotirajo brez kupona vključno 4 delovne dni pred zapadlostjo le-tega; (4) - dospele obresti od vključno kupona, ki je zapadel 1.3. 93 dalje niso bile izplačane; (5) - od 12.4.94 delnica kotira brez kupona za 1.93; (6) - od 26.5.94 delnica kotira brez kupona za 1.93 in 92; (7}-izplaCilo akontacije dividende za L94; obr. m. - obrestna mera (obveznice); div. - dividenta (delnice) v SIT, ce ni navedeno drugače; max. - najvisji tečaj določenega vrednostnega papirja; min. - najnižji teCaj določenega vrednostnega papirja Tečajna lista Nove Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 28. februarja 1995 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE država valuta enota nakupni prodajni Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: Tečaji so ol trenutne tečate na tre šiling frank marka lira funt dolar cvirnl. Pri kan iu deviz oz. t 100 100 100 100 1 1 ikretnih p Mseben 1159,7386 2311,3152 8162,0000 7,1295 188,0606 118,8469 »slih je možno odsl doaovor. 1162,2962 2316,4124 8180,0000 7,1452 188,4754 119,1090 topanje glede na banka valuta nakupni prodajni Probanka Maribor SKB Banka d.d. Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih je DEM DEM nožno odstc 81,35 81,61 panje. 81,75 81,80 Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 28. februarja 1995 od 00.00 do 24. ure banka valuta nakupni prodajni Bank Austria Banka Creditanstalt d. d. Banka Noricum SZKB UBK banka Devizni tečaj za USD, ATS, UT h CHF so dota vefavn tečqnid Banke Slovenie, pri vat oziroma zmanSano za 025ocBtotne točke. Te do ECU = 30.000 na dan. Pri večjh prMi h nak * Banke, ki objavfamo tečaje, se zavezujemo nem te^ h v sMadu s tekstom, ki dopolnMe DEM DEM DEM DEM DEM 'eni na podk utah pa je razi 3čqj veljajo zc upin se tečaj kupovati h oogojendejp 81,40 81,60 81,40 81,60 igi srednjih tečaj mje Banke Slov odkup prilivov jdodvsporazurr /odevati tujo vak. a ai prodaje. 81,80 81,75 81,75 81,80 3V po trenutno snije povečano i prodajo deviz ti. rto po objavfe- 27. FEBRUAR 1995 v LIRAH valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar — 1671,400 — ECU — 2130,200 — nemška marka — 1147,940 — francoski frank — 324,890 — funt šterling — 2643,650 — holandski gulden — 1023,290 — belgijski frank — 55,667 — španska pezeta — 12,978 — danska krona — 288,350 — irski funt — 2648,330 — grška drahma — 7,197 — portugalski escudo — 11,045 — kanadski dolar — 1195,570 — japonski jen — 17,281 — švicarski frank — 1352,810 — avstrijski šiling — 163,100 — norveška krona — 258,590 — švedska krona — 226,490 — finska marka — 368,390 — avstralski dolar " 1236,000 27. FEBRUAR 1995 v ŠILINGIH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 10,0500 10,5500 kanadski dolar 7,2000 7,6000 funt šterling 15,9500 16,7500 švicarski frank 811,0000 843,0000 belgijski frank 33,5000 34,8000 francoski frank 196,0000 204,0000 holandski gulden 615,0000 639,0000 nemška marka £90,3000 716,3000 italijanska lira 0,6020 0,6360 danska krona 173,0000 181,0000 norveška krona 155,0000 162,0000 švedska krona 137,2000 143,8000 finska marka 221,0000 231,0000 portugalski escudo. 6,6800 7,0200 španska peseta 7,8300 8,2700 japonski jen 10,3000 10,8000 slovenski tolar - - hrvaška kuna - - Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute. GLEDALIŠČA SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM, tel.: 061/ 222-815 Danes, 28. februarja, ob 19. uri: G. Puccini-TURANDOT (GD). V Četrtek, 2., in v soboto, 4. marca, ob 20. uri: S. Ožbolt - ZRCALJENJE (DP). V nedeljo, 5., in v ponedeljek, 6. marca, ob 20. uri: BALETNI VEČER - BALETNO GLEDALIŠČE SANKT PETERSBURG. Nedelja: P. I. Čajkovski - Possede par son double - balet v dveh dejanjih. Ponedeljek: Don Kihot ali norčava fantazija - balet v dveh dejanjih (GD). SNG DRAMA, tel.: 061/221-511 V petek, 3. marca, ob 19.30: T. Stoppard - ARKADIJA, predpremiera, za abonma studentski prvi. Predstava bo Se v soboto, 4. marca, ob 20. uri, premiera, za izven. MALA DRAMA, tel.: 061/ 221-511 V Četrtek, 2. marca, ob 20. uri: A. Nicolaj - PRVA KLASA, za izven. Vpetek, 3. marca, ob 20. uri: F. Boyer - ALI BOG LAJA? za izven. SNG OPERA, tel.: 061/331-950 V sredo, 1. marca ob 19. uri: T. VAN SCHAYK - BALETNI VEČER, za red sreda. Predstava bo se v petek, 3. marca, ob isti uri, za red petek. V Četrtek, 2. marca, ob 19. uri: G. Bizet - CAR-MEN, za izven. V soboto, 4. marca, ob 19. uri: G. Verdi - TRAVIATA. V nedeljo, 5. marca, ob 11. uri: B. Adamič - SNEGULJČICA. MGL, tel.: 061/210-852 Danes, 28. februarja, ob 19.30: M. Camoletti -PRIDI GOLA NA VEČERJO, za izven. Razprodano! Predstava bo Se v sredo, 1., in v petek, 3. marca, ob 19.30, za izven. Razprodano! V sredo, 1. marca, ob 16. uri: S. Makarovič - SHOVV STRAHOV, za izven. V Četrtek, 2. marca, ob 19.30: A. Miller - SMRT TRGOVSKEGA POTNIKA, zadnja ponovitev, za izven. V soboto, 4. marca, ob 19.30: J. Godber - NA SMUCISCU, za izven. Razprodano! V nedeljo, 5. marca, ob 20. uri: F. Mitterer - SIBIRIJA, premiera, za izven. SMG, tel.: 061/125 33 12 V sredo, 1., marca, ob 19.30 in v petek, 3. marca, ob 19, uri: LEPA VIDA. V soboto, 4. marca, ob 17. uri: KLOVNI, za izven. LGL, tel.: 061/314-789 TUNEL V petek, 3. marca, ob 21. uri: P. Quignard -IME NA KONCU JEZIKA, premiera. Predstava bo Se v soboto, 4. marca, ob isti uri. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE, tel.: 061/312-860 V četrtek, 2. marca, ob 17. uri: L. Kraigher -ŠKOLJKA, za abonma red U in izven. V soboto, 4. marca, ob 19.30: A. Hieng - ZAKLADI GOSPE BERTE, za izven. kd španski borci, tel.: oei/14 04 iss V petek, 3. marca, ob 20. uri: J. Kranjc DETEKTIV MEGLA. Gostuje SLG Celje. V soboto, 4. marca, ob 16. uri: M. Marinc-N. Berlec - RE-GRETANIJA. Gostuje lutkovna skupina TRI iz Kranja. KUD FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/ 332-288 V četrtek, 2., in v petek, 3. marca, ob 20. uri: Zijah Sokolović - CABARES, CABAREI. V nedeljo, 5. marca, ob 20. uri: gledališka improvizacija PILOTI : MASH. CELJE SLG CELJE, tel.: 063/ 25-332 V sredo, 1. marca, ob 16. uri: C. Goldoni-A. Rozman - SLUGA DVEH GOSPODOV, za abonma Čebelica 4. Predstava bo še v Četrtek, 2. marca, ob 10. uri, za abonma Čebelica 4. 25 TFDFNT SLOVENSKE DRAME V sredo, 1. marca, ob 19.30: D. Smole -ZLATA ČEVELJČKA, premiera, za izven (PG Kranj). Otvoritev 25. tedna slovenske drame in podelitev nagrade Slavka Gruma. V Četrtek, 2. marca, ob 19.30: S. Makarovič - MEDENA PRAVLJICA, za izven (LG Ljubljana). V petek, 3. marca, ob 19.30: D. Jančar -HALSTAT, za izven (SSG Trst). V soboto, 4. marca, ob 19.30: J. Kranjc -DETEKTIV MEGLA, za izven (SLG Celje). KRANJ PGK, tel.: 064/ 222-681 MARIBOR DRAMA, tel.: 062/ 221-206 V sredo, 1. marca, Minoritska cerkev ob 20. uri: Serling-D. Lukič - OBMOČJE SOMRAKA, za abonente in izven. V Četrtek, 2. marca, stara dvorana ob 19.30, E. Albee - KDO SE BOJI VIRGINIJE VVOOLF? za red Studentski, abonente in izven. Predstava bo Se v soboto, 4. marca, ob isti uri, za red sobota 2, abonente in izven. LGM, tel.: 062/ 26-748 V nedeljo, 5. marca, ob 11. uri: F. LainSCek -REGRATOVA ROZA NOVA GORICA PDG, tel.: 065/25-326 V sredo, 1. marca, ob 20. uri: H. Barker - LJUBEZEN DOBREGA MOŽA, za abonma sreda in izven. Predstava bo Se v Četrtek, 2. marca, ob isti uri, za abonma Četrtek, izven in v petek, 3. marca, ob isti uri, za abonma petek in izven. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Kulturni dom V petek, 3. marca, ob 20.30 gostuje Sarajevski ratni teatar z delom Safeta Plakalo-Dubravko BibanoviC »Zaklonišče« (Skloniste). Neposredno iz Sarajeva pretresljiva predstava-pricevanje o obleganem mestu ter vojni v Bosni in Hercegovini. Gledališče Rossetti Danes, 28. t. m., ob 20.30 (red prost) ponovitev predstave »Servo di scena«. Režija Guglielmo Ferro. V glavni vlogi nastopa Turi Ferro. Predstava St. 4. Urnik blagajne gledališča: 8.30-14.30 in 16.00-19.00 ob delavnikih (tel. 54331) in pri blagajni v Pasaži Protti (tel. 630063): 8.30-12.30 in 16.00-19.00. V gledališču je na ogled razstava »40 stagioni in mostra«. Urnik od 16.00-19.00. Gledališče Cristallo - La Contrada Danes, 28 t.m., ob 16.30 bo na sporedu »Vita col padre« H. Lindsaya in R. Crou-seja. Režija Piero Maccarinelli. V glavnih vlogah nastopata Ugo Pagliai in Paola Gassman. Ponovitev jutri, 1., ter 2. in 3. marca, ob 20.30. Jutri, 1. marca, ob 18.00 - Srečanje z Ugom Pagliai in Paolo Gassman, ki jih prireja dr. Paolo Quazzolo. TRŽIČ Občinsko gledališče Jutri, 1. in v četrtek, 2. marca, ob 20.30 gostovanje gledališke skupine Teatro delVArchivolto z delom »Krokodili« G. Gallioneja. Režija G. Gallione. VIDEM Gledališče Contatto Do 4. junija bo skupina Me’ o Matt predstavila »Orfejev labirint« Pietra Faielle. KOROŠKA CELOVEC DOM Glasbe: v nedeljo, 5.3. »Koroška poje«. r ŽELEZNA KAPLA Hotel Obir: v sredo, 8. marca, ob 14.00 - Praznovanje Mednarodnega dneva žena. Govor bo imela Katarina LavS. V J RAZNE PRIREDITVE SLOVENIJA LJUBLJANA KLUB CD, tel.: 061/176 72 28 V soboto, 4. marca, ob 21. uri: recital in poezija RADE SERBEDZIJA - Se nismo že nekje srečah? Gosta večera JURE IVANUŠIČ in DANILO SERBEDZIJA. LGL, tel.: 061/314-962 Danes, 28. februarja, od 16. do 19. ure: PUSTNO RAJANJE. GLEDALIŠKI KLUB KRKA, Dunajska 65 Danes, 28. februarja, ob 19.30: srečanje zgledabskim igralcem in televizijskim urednikom MITOM TREFALTOM. SLOVENSKI SOLSKI MUZEJ, Plečnikov tre 1 V sredo, 1. marca, ob 18. uri: Lil ANA FANEDL in DUŠAN CAF - Potepanje po Škotski. V petek, 3. marca, ob 18. uri: METKA DOBROTA in GORAZD RAJH - Vtisi s poti po Sri Lanki. KUD FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/ 332-288 V sredo, 1. marca, ob 20. uri: predstavitev treh društev: Združenje proti spolnemu zlorabljanju, Zenska svetovalnica ter MODRA - skupina za raziskovanje psihosocialnih potreb žensk. KAMNIK RAZSTAVIŠČE VERONIKA V sredo, 1. marca, ob 19. uri: predstavitev monografi- je FERDINANDA SERBELJA - SV. PRIMOŽ NAD KAMNIKOM. KOČEVJE MUZEJ KOČEVJE, tel: 061/ 851-864 Danes, 28. februarja, ob 10. uri: TO SO GADI, slovenski mladinski film. V sredo, 1. marca, ob 10. uri: CISTO PRAVI GUSAR, slovenski mladinski film. Ob 17.30: Muzejska delavnica - IZDELOVANJE LUTK, vodi Irena Robič. V četrtek, 2. marca, ob 10. uri: Muzejska delavnica -MAMICAM ZA PRAZNIK (izdelava brošk, vazic), vodi Irena Škufca. Ob 17.30: potopisno predavanje z diapozitivi - Potepanje po gorah Nepala, predava Mateja Ribarič. V petek, 3. marca, ob 10. uri: slovenski mladinski film PASTIRCI. Ob 17.30: muzejska delavnica - INDIJANCI IN KAVBOJI. MARIBOR MALI ODER SNG DRAMA, tel.: 062/ 224-421 V četrtek, 2. marca, ob 17. uri: kabiten prof. Sedmaka. Gostja - DRAGICA KORADE. PORTOROŽ AVDITORIJ, tel.: 066/ 747-230 V petek, 3. marca, ob 19. uri: predavanje VERA GOJKOVIČA - Pot duhovnega romarja. V četrtek, 2. marca, bo ob 18. uri v Galeriji Ilirija v Ljubljani otvoritev razstave risb METKE KRAŠOVEC RAZSTAVE SLOVENIJA GLASBA SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM, tel.: 061/222-815 V sredo, 1. marca, ob 19.30: ZVOKI SESTIH STRUN -PARIŠKI KITARSKI TRIO. Program: I. Albeniz, E. Gra-nados, M. de Falla (dvorana SE). V petek, 3. marca, ob 20. uri: koncert SIMFONIKOV RTV SLOVENIJA, zeleni abonma (GD). KLUB CD, tel.: 061/17 67 228 V petek, 3. marca, ob 21. uri: koncertni veCer s skupino GREEN TOWN JAZZ BAND. SLOVENSKA FILHARMONIJA Danes, 28. februarja, ob 19.30: komorni koncert HELENE KOSEM (klavir) in MATEJA GRAHEK (flavta). Program: Bach, Beethoven, Chopin, Skrjabin, Debussy, Doppler, Karg-Elert. K4, Kersnikova 4 V ponedeljek, 6. marca, ob 21. uri: koncert skupine IN-TERCEPTOR. V ponedeljek, 13. marca, ob 21. uri: koncert skupine AFTERHOURS. LJUBLJANA CANKARJEV DOM, Prešernova 10 V petek, 3. marca, bo ob 20. uri v Sprejemni dvorani otvoritev mednarodne razstave ilustracij za otroke PODOBE DOMIŠLJIJE. Razstava bo na ogled do 26. marca. V MaM galeriji je do 5. marca na ogled razstava fotografij BARBARE JAKŠE. Razstava skulptur in risb DRAGA TRŠARJA je na ogled do 20. marca. V prvem preddverju je do 5. marca na ogled razstava SLOVENIJA IN DUNAJ. MODERNA GALERIJA, Slovenska 35 V spodnjih prostorih Modeme galerije je do 12. marca na ogled razstava VVILLIAMA HENRVJA FOKTALBOTA. GALERIJA ARS, Čevljarska 2 Razstava slik BRANKA SIMČIČA je na ogled do 9. marca. BEŽIGRAJSKA GALERIJA, Dunajska 31 V ponedeljek, 6. marca, bo ob 18. uri otvoritev razstave JIRIJA BEZLAJA GALERIJA CENETA STUPARJA, Dunajska 405 Razstava fotografij EDA MARUŠIČA je na ogled do 1. marca. GALERIJA COMMERCE, Einspielerjeva 6 Razstava akvarelov PETRA KOZINA je na ogled do 10. marca. GALERIJA ILIRIJA, Tržaška 40 V Četrtek, 2. marca, bo ob 18. uri otvoritev razstave risb METKE KRAŠOVEC. Razstava bo na ogled do 23. marca. GALERIJA KAPELICA ŠOU Razstava del ROBERTA SIMRAKA je na ogled do 10. marca. GALERIJA KLUB B-51, Gerbičeva 51a Razstava slik ROBIJA OSEPA je na ogled do 3. marca. GALERIJA KRKA, Dunajska 65 Razstava grafik, risb in slik BOŽIDARJA JAKCA je na ogled do 5. aprila. GALERIJA CZP KMEČKI GLAS, Železna 14 Razstava olj PETERNELJ - MAUSER je na ogled do 17. marca. GALERIJA TIVOLI, Pod tumom 3 Razstava grafičnih listov BOGDANA BORČIČA je na ogled do 19. marca. GALERIJA VODNIKOVA DOMAČIJA, Vodnikova 65 V četrtek, 2. marca, bo ob 18. uri otvoritev razstave grafik BOJANA KLANČARJA. Razstava bo na ogled do 4. aprila. GALERIJA ZDSLU, Komenskega 8 Razstava ANTONA HERMANA - Objekti je na ogled do 14. aprila. KUD FRANCE PREŠEREN, Karunova 14 Danes, 28. februarja, bo ob 21. uri otvoritev razstave oblikovalke ALENKE GLOBOČNIK. Razstava bo na ogled do 21. marca. KD ŠPANSKIH BORCEV Razstava treh absolventov Mestne Sole za risanje in slikanje TEJE KRAŠEK, FRANCIJA NOVAKA in PRIMOŽA PISKARJA. KNJIŽNICA SISKA, Cesta komandanta Staneta 10 Razstava slik IRENE POLANEC je na ogled do 7. marca. CEUE GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI CELJE, Trg Celjskih knezov 11 Pregledna razstava slik AVGUSTA LAVRENČIČA je na ogled do 31. marca. PIRAN MESTNA GALERIJA PIRAN Razstava GENERACIJA 1982 je na ogled do 3. aprila. PTUJ MIHELIČEVA GALERIJA Razstava MITOLOGIJA ZOHARJEVEGA KURENTA je na ogled do 28. maja. TRŽIČ GALERIJA KURNIKOVA HIŠA Razstava risb Slike stare Ljubljane BORISA TROBCA je na ogled do 5. marca. SEŽANA KC SREČKA KOSOVELA Razstava del DAMJANA ŠVARE je na ogled do 15. marca. VELENJE KC IVAN NAPOTNIK Razstava del VOJKA POGAČARJA je na ogled do 22. marca. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Muzej judovske skupnosti »Carlo in Vera VVagner« (UL Monte 5): do 17.4. »Sveta dežela v antični topografiji«. Urnik: torek, sreda 16-20, četrtek, petek 10-13, ob nedeljah pa dopoldne in popoldne. Galerija Rettori Tribbio: razstavlja slikar Ottavio Bomben. Art Light Hall: do 4.3. razstavlja slikar Davide Lippolis. StudioPHI: do 4.3. je na ogled razstava akvarelov slikarke Rosette Valetti in risb Sal-vatoreja Marcheseja. Studio Bassanese: do 11.3. razstavlja Enrico Castellani - »Carte 1994«. Galerija Torbandena: na ogled je skupinska razstava »Maestri del novecento«. Galerija Le Caveau (UL Sv. Frančiška 51/A): do 11.3. je na ogled razstava Livia Rosignana. SPETER Beneška galerija: do 2.3. je od 17. do 19. ure na ogled slikarska razstava Jasne Merkvi. GORICA Galerija Kulturnega doma: V Četrtek, 2. marca, ob 18. uri bodo odprli razstavo »Idrijske Cipke», ki jo prirejajo Kulturni dom Gorica,občina Idrija in Mestni muzej - Idrija. Razstava bo odprta do 20. marca. KOROŠKA CELOVEC Galerija Carinthia: do 4.3. razstavlja Ludvvig Gerstakker. TINJE Dom: na ogled je razstava fotografij Ivana Klariča. BOROVLJE Galerija Rieser: razstava 50 koroških umetnikov. RADIŠE Kulturni dom: na ogled je razstava del G. Loiskandla. BEGUNJE Galerija Avsenik: Do 13.2. bo na ogled razstava »Trofeje iz Nambije«. G A JO JAZZ CLUB, Beethovnova 8 Danes, 28. februarja, ob 22. uri: nastopa GREEN TOVVN JAZZ BAND. ILIRSKA BISTRICA MKNŽ V petek, 3. marca, ob 22.30: koncert skupin INTERCE-PTION (Žalec) in SKYTOWER (Rakek). FJK TRST Glasbena matica - Koncertna abonmajska sezona 1994/95 V Četrtek, 23. marca, ob 20.30 koncert Camerata Li-bacensis. Dirigent Stojan Kuret. Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1994-95 Od 9. do 19. marca bo na sporedu »El amour brujo« (L’amore stregone) Manue-la De Falle. Glavni interpreti: Maria Gimenes, Anna Noya, Igor Yerba, Tamara Roj o in Victor Ullate Ballet. Dirigent Angel Gil Ordo-nez. Predprodaja vstopnic in rezervacije od danes, 28. t. m., pri blagajni dvorane Tripcovich (urnik: 9-12/16-19 - zaprto ob ponedeljkih). Gledališče Rossetti V torek, 14. marca, ob 21. uri koncert Enrica Ruggie-rija. Predstava izven abonmaja. Predprodaja vstopnic je že v teku pri blagajni gledališča Rossetti in v Pasaži Protti. Tržaško koncertno društvo: v ponedeljek, 6. marca, ob 20.30 nastop G. Shahama in A. Eguchi. Gledališče Miela Tržaški jazzovski krožek: V torek, 7.3., ob 20.30 nastop Brother Jack Mc Duff. Športna palaca pri Carboli V ponedeljek, 13.3. ob 21. uri koncert ansambla Litfi-ba. Predprodaja vstopnic pri UTAT v Pasaži Protti. GORICA SCGV E. Komel Koncertna sezona 1994-95 V nedeljo, 12.3., ob 20.30 bo v stolni cerkvi koncert sakralne glasbe 20. stoletja. Izvajajo Ljubljanski madrigalisti pod vodstvom Matjaža ŠCeka. TV SPORED Torek, 28. februarja 1995 SLOVENSKI PROGRAMI ST SLOVENIJA 1 08.00 08.20 08.45 09.05 09.15 09.40 10.00 10.30 11.00 12.35 13.00 13.05 13.50 16.15 16.45 17.00 17.10 17.25 18.00 18.45 19.13 He - Man, ameriška risana nanizanka Deklica z zlatimi prsti Zverinice iz Rezije, 8/13 del lutkovne serije Podelitev nagrad za nove zgodbe medveda Bojana Indijanske legende, 5/10 del kanadske nanizanke . Otroci glasbe, zabavnoglasbena oddaja Najhujši dan v življenju, 2. epizoda avstralske nanizanke Zlati cekin, 1. del zabavnoglasbene oddaje Policijska akademija I, ameriški film, pon. Izziv, poslovna odaja, pon. 4. dela Poročila Sedma steza, ponovitev Sobotna noc, pon. Mostovi Podarim - dobim, pon. Tv dnevnik 1 Žepni nož, 2/7 del nizozemske nadaljevanke P. Golia: Srce igrač, 3., zadnji del mladinske gledališke igre Regionalni studio Koper Lingo, tv igrica Risanka Tv dnevnik 2, vreme, sport Ptuj - mesto stoterih obrazov Osmi dan Tv dnevnik 3, tema dneva, vreme, Sport VPS 2200 Žarišče Poslovna borza Sova Z eno nogo v grobu, 12., zadnji del angl. nanizanke Umor, je napisala, 10/12 del ameriške nanizanke Video strani IT SLOVENIJA 2 12.50 13.00 14.30 15.50 16.25 17.25 17.55 18.45 19.10 19.20 20.05 20.35 20.55 21.45 22.40 23.15 Video strani Euronevtrs Dežela tišine in teme, pon. nemškega filma Kamniti svet, 2/4 del dokumentarne serije Karaoke, razvedrilna oddaja TV koper - Capodistria, ponovitev Sova, ponovitev Murphy Brovm, 10. del ameriške nanizanke Umor, je napisala, 9/21 del ameriške nanizanke Iz življenja za življenje: Prisluhnimo tišini Podarim - dobim VideoSpon R & R Zelena ura Roka rocka R. Eichhom: Onstran perja, nemška drama Svet poroča Video strani A KANALA 07.00 10.00 10.05 10.15 11.05 11.35 12.05 12.15 12.20 15.45 15.50 16.00 18.00 18.45 19.00 19.05 19.10 20.00 20.55 21.00 21.50 22.20 23.05 23.10 22.20 Video strani Spot tedna A shop, televizijska prodaja LuC svetlobe, ponovitev 371. dela ameriške nadaljevanke Dežurna lekarna, pon. 14. dela Španske nanizanke Video igralnica, oddaja o računalniških igricah A - shop, televizijska prodaja Spot tedna CMT Spot tedna A - shop, televizijska prodaja Orlando, ponovitev filma Rodeo, kontaktna glasbena oddaja A - shop, televizijska prodaja Poročila Risanka LuC svetlobe, 372. del ameriške nadaljevanke Presno, 1. del ameriške nadaljevanke Poročila Karma, oddaja o duhovnosti Upravljanje, 20. del dokumentarne nanizanke o manage-mentu Rodeo, ponovitev kontaktne glasbene oddaje Spot tedna A - shop, televizijska prodaja CMT 01.00 Video strani M MTV (62. kanal) 15.00 16.00 19.00 19.05 19.30 20.00 20.30 22.10 23.10 01.00 01.00 MMTV shop, televizijska prodaja Vesela nedela, glasbeno razvedrilna oddaja, pon. Obvestila Risanke MMTV shop, televizijska prodaja Domači zdravnik, kontaktna oddaja z zdravstvenimi nasveti Balboa, ameriški pustolovski film Igra: Frank Latimore; režija: J. M. Elias Pustna živa scena, ponovitev MMTV shop, televizijska prodaja Video strani Deutsche Welle 6 RAI 1 6.45 9.35 10.05 1J.40 12.25 12.35 13.30 14.00 14.20 14.50 15.45 17.30 17.55 18.00 18.10 18.50 19.35 20.30 20.55 22.50 23.05 23.10 0.05 0.15 0.25 Jutranja oddaja Unomat-tina, vmes(7.00, 8.00, 9.00, 9.30, 10.00) dnevnik, 7.35 Gospodarstvo Nam: Cuori senza eta Film: Lo spirito deli' aquila (pust., ZDA ’90), vmes (11.00) dnevnik Vabilo k mizi: Tutti a ta-vola Vreme in dnevnik Nam: Gospa v rumenem Dnevnik Aktualno: TGl Motori Kviz: Sala giochi Nam: Catvvalk Mladinski variete Solleti-co, vmes risanke Nam: Zorro Danes v Parlamentu Dnevnik Zanimivosti iz vsakdana: Italia sera Variete: Luna Park (vodi Fabrizio Frizzi) Vreme in dnevnik Aktualna tema: II fatto Nogomet: Lazio-Borussia Dortmund (pokal UEFA) Sport: Posebna oddaja o nogometnih pokalih Dnevnik Variete: Seconda serata Dnevnik in vreme Danes v Parlamentu Videosapere-dok.: Z Magdo Oliviero I RAI 2 7.00 7.50 8.40 10.30 11.30 Variete za otroke, risanke Nam: Doogie Hovvser, 8.15 Black Stallion Nad.: Beautiful Aktualno: Lo sportello del cittadino, 11.00 Fra le righe TG2-33,11.45 dnevnik 12.00 13.00 13.40 13.45 14.30 15.40 Variete: I fatti vostri Dnevnik, gospodarstvo in vreme Vse najboljše za rojstni dan. Kino Variete: Quante storie ra-gazzi, risanke Nad.: Paradise Beach, 14.55 Santa Barbara Kronika v živo (vodi A. Cecchi Paone), vmes (15.45,17.00) dnevnik Nogomet za pokal UEFa Sereno variabile Nam: Miami Vice Dnevnik in šport Variete: Ventieventi Film: Su e giii per Be-verly Mills (kom., ZDA ’86, i. N. Nolte, R. Drey-fuss, B. Midler) Aktualno: Mixer dokumenti Dnevnik, pregled drugačnega tiska, vreme A, RAI 3 6.30 6.45 10.25 11.10 12.00 12.30 12.40 14.00 14.50 15.15 15.30 16.30 18.30 19.00 19.50 20.30 22.30 22.45 23.50 0.30 1.00 Pregled tiska Videosapere: Filozofija, angleščina, dok. Gledališče ’34-’95, Alfabete TV, dok. Japonska, itd. Fantastica Eth Fantastica Mente Dnevnik in gospodarstvo Znanstveni dnevnik Dove sono i Pirenei? Deželne vesti,dnevnik TGR Bellitalia Odprti prostor Sport: nogomet Aktualno: Alfabeto TV, 17.00 Pari ato semplice, 18.00 dok. Geo Sport, Insieme in vreme Dnevnik, Deželne vesti Blob Soup, 20.10 Blob Aktualno: Chi Pha visto? (vodi G. Milella) Dnevnik in vreme Aktualno: Speciale 3 Resnične zgodbe Dnevnik, pregled tiska, vreme, filmske novosti Variete: Fuori orario Sd RETE 4 7.30 8.00 9.55 14.00 14.20 17.00 20.45 22.45 1.20 Nam: Tre cuori in affitto Nad.: Manuela, 9.05 Gua-dalupe, 9.30 Catene d’amore Variete: Buona giomata, vmes 10.00 Grandi Ma-gazzini, 11.00 nad. Feb-bre d’amore, 12.00 Rubi, 13.00 Sentieri vmes (11.25,13.30) dnevnik Rubrika o lepooti Nad.: Sentieri, 15.20 Cuore selvaggio, 16.00 La donna del mistero Aktualno: Perdonami, 18.00 Funari Nevvs, vmes (19.00) dnevnik Film: I soldi degli altri (kom., ZDA ’91, i. D. De Vito, G. Pečk, P. Miller) FilrmFollie deli’ anno (kom., ZDA ’54, i. E. Merman, M. Monroe), vmes (23.45) dnevnik Pregled tiska @ CANALE5 Na prvi strani Variete: Maurizio Costan-zo Show Aktualno: Forum Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Kviz: Complotto di fami-glia (vodi A. Castagna) Agenzia matrimoniale Otroški variete TG5 Flash - Kratke vesti Kviza: OK, il prezzo b giusto, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5, 20.25 Stri-scia la notizia Film: Paura d’amare (dram., ZDA ’91, i. Al Patino, M. Pfeiffer) Nam: Časa Vianello Variete: Maurizio Costan-zo Show, vmes (24.00) dnevnik Sgarbi quotidiani ITALIA 1 I Otroški variete 31 Nanizanke Aktualno: Village Odprti studio Aktualno: Fatti e misfatti Sport studio Otroški variete Odprti studio Variete: Non e la RAI Variete: Smile Nam: Star Trek Variete: Talk Radio 17.25 Nam: Bayside School, 18.10 Superboy, 18.45 Village, 18.50 II principe di Bel Air 19.30 19.50 20.00 Odprti studio, vreme Sport studio Variete: Karaoke 20.45 22.40 TV film: Lo gnomo e il poliziotto (kom., ZDA ’9Q, i. A.M. Hall) Fatti e misfatti 22.45 0.45 Sport: Torkov priziv Italia 1 šport # TELE 4 13.30 20.30 19.30, 22.25, 0.05 godki in odmevi Nadaljevanka Do- te) MONTECARLO 14.00 14.10 20.00 20.35 23.00 18.45, 20.25, 22.30, 24.00 Dnevnik, 13.30 Sport Film: La giugnla dei te-merari (vestem, ZDA ’55) The Lion Trophy Show Film: Exodus (dram., ’60) Variete: Tappeto volante Ul Koper Euronews Ponedeljkov športni pregled, ponovitev Svet danes Slovenski program Studio 2 - pogovor Primorska kronika Tv dnevnik Tv šola Euronevvs Vsedanes - aktualnosti Rhythm 8t Nevvs - vodi Andrea F. Tierras de Espana: Andaluzija Vsedanes - tv dnevnik ■ Sportel - oddaja o zamejskem športu in športnikih (OIMF Avstrijci 1 09.05 09.30 10.25 12.00 12.15 13.00 13.15 13.35 14.00 14.45 15.00 17.00 17.10 18.00 18.05 19.00 19.30 20.15 21.55 22.05 23.35 01.25 02.05 Naš hrupni dom, pon. Poročila iz parlamenta, pon. Na psihiatrovem kavCu, pon. Mr. Bean Sportn arena, pon. Cas v sliki Mi, pon. Pravica do ljubezni Blagoslovljena dvojica Pogled od strani Otroški program Mini Cas v sliki VVurlitzer Cas v sliki Prijatelji Nas hrupni dom Cas v sliki, vreme, šport Hunter, am. serija Pogledi od strani Umor lutke, angl. kom., 1989 M.A.S.H., ameriški film, 1969 Igrajo: Elliott Gould, Tom Skerritt, Donald Suther-land in dragi Režija: Robert Altman Zenska leta, am. kom. 1942 z Katharine Hepburn Video strani (□MSF Avstrija 2 Cas v sliki Raji živali JtSj Trojica s štirimi pestmi Q • MoC strasti, serija Department S Lipova ulica Leteči zdravniki Rljj Ljubezenska preiskuSnja Rastline in ljudje Hudičeve rastline m Orientacija Mi mj Tista stvar je 065 Zvezna dežela danes 0® Cas v sliki Vm Kultura Pustovanje v Beljaku JRk Večerni studio Ambo terna SE? Klub 2 Ples vampirjev, angl. srhljiva kom., 1966 Igrajo: Roman Polanski. Jack McGovvan, Sharon Tate in drugi: režija: Roman Polanski Videostrani Hrvaška 1 08.00 10.00 10.05 10.30 11.00 11.35 12.00 12.05 12.50 14.40 15.00 15.30 15.55 16.20 16.30 17.15 17.45 18.00 18.35 19.30 20.10 21.00 22.50 23.30 00.25 Dobro jutro Poročila Šolski program: Encimi Ekologija: Zaščita zraka Mehanično vesolje Mesecev Skakač, 3/14 del serija Poročila Cesarica, 108. del serije Moj stric, francoski film, 1958 Igrajo: Jaques Tati, Jean -Pier Zola, Adrienne Ser-vante in drugi; režija: Jac-ques Tati Šolski program, pon. Encimi, pon. Mehanično vesolje, pon. Otroški program: Igrajmo se Risanka Mali veliki svet Poročila Odaja narodne glasbe in narodnih običajev Iz sveta znanosti Hrvaška danes Kolo sreCe Santa Barbara, 943. del ameriške serije Dnevnik, vreme, Sport Hodnik, dokumentarna oddaja Parlament Slika na sliko j Nenavadni bogataš, do-i kumentarni film Poročila 00.30 Sanje brez meja M Hrvaška 2 15.25 15.40 15.50 16.50 17.40 19.15 19.30 20.10 20.40 21.30 22.05 22.50 23.35 Video strani Tv-koledar Arena, oddaja o športu, pon Udobna vožnja, pon. 3/6 dela nanizanke Split: Hrvaško košarkaško prvenstvo: Croatia osiguranje - Šibenik Risanka Dnevnik, vreme. Sport Popolna tujca, 4/22, del ameriške humoristične serije Udobna vožnja, 4/6 del nanizanke Žametna taca, 2/7 del dokumentarne serije Sestre, 16/22 del serije HR TOP 20, zabavnoglasbena oddaja Video strani @ Madžarska Mejno mesto Dopopldne - magazin, Panoptikum mesta Prage Zvon Posel Sotrpini, rehabilitacijski magazin Naravno zdravilstvo Fizika za Solarje Poročila Analiza pesmi Gospodična, serija Dimenzije, rezultati znanstvenih raziskav Za boljši jezik Tele video’95 Katoliška kronika Posel Maček v žaklju, kviz Pravljica Muza, novice iz kulture MS Dnevnik Zakaj ravno Aljaska 'lUl Studio '95 !hm| Ugrabitelj otroka, it. film Drugače misleci MKl Dnevnik BBC TV SPORED Torek, 28. februarja 1995 OO TV SLOVENIJA 1 20.05 PTUJ - MESTO STOTERIH OBRAZOV, pustna oddaja Slovenci že stoletja dolgo živimo in razvijamo pustne običaje v naSih krajih, od katerih pa noben ni tako doživet, znan in privlačen kot tisti, ki so povezani s ptujskim kurentovanjem. Prireditev Kurentovanje na Ptuju, ki je prerasla iz enodnevnega festivala v pravo karnevalsko razpoloženje pa bo letos potekalo polnih 11 dni in bo še posebej slavnostno in karnevalsko; Ptuj namreč letos praznuje že 35. obletnico kurentovanja. Zato so se prireditelji odločili za posebej bogat program in povabili vseh 16 tradicionalnih pustnih skupin iz Slovenije (kurenti, škoromati, iavfarji, otepovci, babac. ..) skupaj z vsemi tujimi skupinami, ki se bodo tudi predstavile na ptujskem karnevalu. Takšna predstavitev vseh tradicionalnih pustnih skupin na enem mestu bo vsekakor prvič v Sloveniji zato vas še posebej vabimo k ogledu. TV SLOVENIJA 2 20.05 R&R, oddaja o računalništvu Virtual realih/ ali navidezna resničnost je prihodnost uporabe računalnika. Koliko ježe tudi sedanjost? Pri navidezni resničnosti računalnik upravljamo, mu ukazujemo s pomočjo gibov in govora. Navidezna resničnost nas prestavi v tridimenzionalni prostor, v katerem hodimo, se vozimo z dirkalniki Formule 1, letimo z vesoljskim plovilom ali se nežno dotikamo Miss ali Mistra sveta. Stvar domišljije avtorjev in globine žepa uporabnikov. O navidezni resničnosti bomo govorili v oddaji R&R v torek zvečer. Pokazali bomo posebno čelado, t.i. naglavni prikazovalnik; izredno zmogljiv računalnik, ki nas bo popeljal s helikopterjem na naftno ploščad, nam predstavil plavanje morskega psa ali pa nas peljal na sprehod po ljubljanskih ulicah. Spoznali pa bomo tudi programe, s katerimi so bili narejeni mnogi znani filmi (Kosec, Maska...)__________________ TV SLOVENIJA 2 20.35 ZELENA URA, izobraževalna oddaja Čez dve leti do treh let bodo v večini slovenskih občin odlagališča komunalnih odpadkov prepolna, zato bo nujno poiskati prostor za nova. Toda kako, če pa jim skoraj povsod ostro nasprotujejo. Tehnične rešitve so znane tudi našim slovenskim strokovnjakom, z vrsto dobrih zgledov v tujini. Treba bo pač najti skupne dogovore - tega pa doslej niso znali. O teh problemih bomo spregovorili v ZELENI URI. Oddajo pripravlja in vodi Borut Mencinger. TV SLOVENIJA 2 21.45 ONSTRAN PERJA, nemška drama Avtor: Ronald Eichhorn Režija: Ronald Eichhorn Igrajo: Johannes Terne, Gerd Wameling, Kirsten Dene, Sebastian Weingarten in drugi V ospredju zgodbe je nenavadno kriminalno dejanje: dva moža sta prišla ukrast petelina, hišnega ljubljenca gospe Wassermannove in pokrovitelja številne pernate družine. Kriminalca sta: Wilhelm, neutrudni zagovornik pravice, ki trdi, da je treba jemati bogatim in dajati revnim, in mlajši Mango Karl, veliki ljubitelj svežega sadja, ki ima še nekaj bolj ali manj skritih talentov. Tu sta še dva »odštekana« policaja, Moser in Wurm, vsak po svoje zaznamovana, in komedija se lahko začne... Wilhelm in Karl ukradeta petelina, konec pa je precej nepričakovan... Režija: Walter Lang Igrajo: Marilyn Monroe, Ethel Merman in drugi Terence in Molly sta srečen par, tako v življenju kot na odru. Njuni otroci prav tako igrajo, dekler se najstarejši ne odloči, da bo duhovnik. Brat Tim se zaljubi v prelepo plesalko in z njo odpotuje, sledi pa jima tudi sestri--------------------- ca. Tako se družina znajde v težavah in čakajo jo še težki trenutki, ki bodo hudo preizkusili njihovo solidarnost in pripadnost. TV SLOVENIJA / NOVOSTI Kdo bo koga Nova tv nadaljevanka V studiu Vibe filma je bila pred dnevi posneta nova televizijska nadaljevanka, sestavljena iz treh polurnih epizod. Pravzaprav so posneli njen drugi in tretji del, prvi je bil namreč posnet že pred letom dni. Naslov nadaljevanke je Kdo bo koga in je preprosta zgodba o vsakdanjih tegobah, v ospredju je stanovanjsko vprašanje in gre za to, kdo se bo vselil v izpraznjeno stanovanje. Zanj se v prvem delu potegujeta mlad zakonski par Marija in Janez Novak (Maja in Roman KonCar) in upokojeni gledališki uslužbenec Evgen Benedik (Danilo Benedičič), nastopila pa je Se Majda Potokar kot soseda in v manjši vlogi poštarja Iztok Mlakar. Drugi in tretji del sta nadaljevanje prvega, osnovna težava, zaplet, pa ostaja isti: kdo bo novi lastnik praznega stanovanja. Nastopijo pa novi liki: zakonski par Dolenc, lastnika izpraznjenega stanovanja (Brane Šturbej in Mirjam Korbar), avtomehanik Jože Koblentar (Jernej Šugman), tajnica gospoda Dolenca (Janja Majzelj) in kot uslužbenka z občine Meta Vranic. Zgodba teCe kontinuirano, vse se zgodi v enem dopoldnevu, pravzaprav v Šestih urah nekega dopoldneva. Nadaljevanko režira Igor Šmid, scenarij pa je napisal Roman Končar. To je njegov scenaristični prvenec in lotil se ga je z velikim veseljem. Ko je bil pred letom posnet prvi del Kdo bo koga Se kot tv igra Se niste vedeli, da boste pisali tudi nadaljevanje, ste pa rekli, da vas to področje zanima in bi radi nadaljevali s pisanjem. Kaj pravite zdaj? Roman Končar: »Da se je to uresničilo. Zelo sem hvaležen prijatelju Igorju Šmidu, ki me je izzval in spodbudil, da sem nadaljeval. In tudi prvi del je zaključen tako, da kar kliče po nadaljevanju.« Prvi del ste napisali zelo hitro, kot ste rekli, je slo ta-korekoč za enkratno dejanje. Ste tako hitro napisali tudi nadaljevanji? »Ne tako hitro. Ce namreč pišeš nadaljevanje, ko je prvi del že posnet, je težko karkoli spreminjati. Ni bilo prav enostavno, moram reci.« In katere so bile tiste izkušnje po pisanju prvega dela, ki ste se jih držali pri pisanju nadaljevanja? »Enotnost kraja, Časa,...te temeljne dramaturške zakonitosti, pa tisto, kar zahteva vsaka zgodba: zanimivost, dinamika, karakterji. NiC posebnega v bistvu.« Torej ste bili zadovoljni s prvim scenarijem in pri na- daljevanju niste ničesar bistveno spreminjali? »Imel sem to srečo, da sem si vedno znova lahko ogledal prvi del, ki je bil že narejen. Ogledali so si ga tudi drugi: odgovorni v Umetniškem programu, pokazal sem ga tudi prijateljem, ki niso imeli pripomb. Nasprotno. In potem stvari nisem spreminjal.« So se osnovni tild v nadaljevanju kaj spremeniti? Je lik, Id ga igra Maja Končar dobil po njeni nadvse emancipirani vlogi v Razjamiko-vili kaj na moči in oblasti? »Ne, ni. Lepo po naravni poti se je razvijal in obdržal vse tiste značilnosti, ki jih je njen značaj nosil že v prvem delu.« Pisanje vas torej mika, imate že kako novo zamisel, boste napisali Se kak scenarij? »Prav gotovo ga bom napisal. Zamisel že imam, ne vem še, v kakšni obliki jo bom napisal, vendar to ne bo več stvar lahkotnejšega značaja.« TV STIK (c.t.) MUSIČ TELEVISION 09.00 Video: 12.00 The Soul; 13.00 Greotest Htts; 14.00 Popoldanski mix; 16.30 Coca Cola Re-port; 16.45 CineMatic; 17.30 CHal MTV; 18.00 Musič Non Stop; 20.00 Greatest Hits; 21.00 Most Wanted; 22.30 Beavis & Butthead; 00.00 The End? SKVONE 11.00 Koncentracija; 12.00 Sally Jessy Raphael; 13.30 E Street; 14.00 St. Elsevvhere; 15.00 Kalni izvir; 16.00 Oprah Winfrey Show; 16.50 DJ Kat Show; 18.00 Star Trek' 19.00 Gameswortd; 19.30 Family Tles; 21.00 The x - files; 01.00 Ponovitve PROT 05.00 Serije; 12.00 Neizprosna, a prisrčna; 13.00 Chartijevi angelčki; 14.00 Arabella Klesbauer; 15.55 Zakon v Los Angelesu; 17.00 Bugs Bunny; 17.55 Kremenčkovi; 18.25 Rock 'n' roli očka; 18.55 Roseanne; 19.25 Alf; 19.55 Poročita; 20.15 Vse razen umora: Krvava resničnost, nemški triler; 23.10 Kung Fu - v znamenju zmaja; 00.05 Vojna svetov; 01.00 Poročila; 01.10 Ponovitve PREMIERE 14.00 Orson in Olivta; 16.25 Hiiša v hribih, am. triler; 17.55 Premiere; 18.10 Dave, am. pot. kom.; 20.00 Program; 20.15 Brez sledi, am. psih. film, 1993; 22.05 Veter, ameriški pustolovski film, 1992; 00.10 Strok Stephena Kinga SATI 07.30 Dopoldanski program; 12.30 Pod kalifornijskim soncem; 13.25 Falcon Crest, 14,25 Pustolovščine mladega Indiane Jonesa; 15.25 Macgyver; 16.30 Pojdi na vse!; 17.30 Poročita; 18.00 Kolo sreče; 18.55 Nogomet: Bayer 04 Leverkusen - FC Nantes; 22.52 Run If You Can...ali pa boš naslednja žrtev, am. kriminalka, 1987; 00,40 Vse je ljubezen ...ali kaj? EUROSPORT 08.30 Evrogolf, posnetek 09.30 Olimpijski magazin; 10.00 Atletika, pon.; 11.00 Triatlon, pos. iz Pariza; 12.00 Evrogol; 13.30 Speedworld; 15.30 Atletika, pon.; 16.00 Tenis, ATP turnir v Stuttgartu; 18.00 Nogomet; 19.30 Športna poročila; 20.00 Evrotenis; 21.00 Evroski; 22.00 Boks; 23.00 Nogomet; 01.00 Športna poročila RTL 05.30 Jutranji program; 12.30 Springfieldova zgodba; 13.15 Kalifornijski klan; 14.10 Umor, je napisala; 15.00 llona Christen; 16.00 Hans Mei-ser; 17.00 Jeopardyl; 17.30 Med nami, 66. del; 18.00 Bogati in lepi; 18.45 Poročila; 19.10 Eksplozivno: 20.15 Alex lil. - vohljač z zlatim nosom, am. kriminalka; 23.05 Gottschalk RTL 2 05.55 -17.00 Ponovitve; 17.00 Mož za sedem milijonov dolarjev; 17.55 Umik; 18.25 Nasmehnite se, prosim; 19.00 Ženska za sedem milijonov dolarjev; 20.00 Poročila; 20.15 Proti njmi volji, am. drama, 1990; 22.10 Poker, francoski triler, 1987 SKY MOVIES 13.00 The Further Adventures Of VVildemess Fa-mily; 15.00 A Long Last Love; 17.00 A Boy Na-med Charfie Brown; 18.50 A Million To One; 20.30 Close Up: VVhoopi Goldberg in Ted Dan-son; 21.00 Lifepod; 23.00 Timebomb MOVIE CHANNEL 11.35 High Hell; 13.05 Spiderman Strikes Back; 14.40 The Desert Song; 17.25 Bugs Bunny Super-star; 19.05 The Treasure Of Svvamp Castfe; 21.00 Pray!ng Mantis; 23.00 Full Metal Jacket FILMNET + 12.00 City Of Joy; 14.00 Sarafina; 16.00 K-TV; 18.00 Caught In The Act; 20.30 Prince Of The City; 22.30 Grammy's Greatest Moments SUPER CHANNEL 05.30 Novice; Gospodarstvo; Market Wrap; 14.00 Kolo denarja; 17.30 Poročilo Financial Times; 18.00 Danes; 19.00 Poročila; 19.30Življenski slog; 20.00 Entertainment X Press; 20.30 Dateljne; 21.30 Inside Edition; 22.00 Poročila; 22.30 Jay Leno Show; 23.30 Res osebno CNN 06.00-23.00 Worid Nevvs; 07.30 Moneytine; 11.30 Wortd Report; 12.30 Business Report; 13.30 Business Day; 14.30 Business Morning; 15.00 Larry King Live; 17.30 Business Asia; 20.00 Worid Business Today; 21.00 International Hour; 23.00 International Hour; 00.45 VVorid Sport; 01.30 Shovvbiz Today Slovenija 1 5.00, 6.00,6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00. 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 8.30 Dnevnikov odmev; 8.40 Novakovi; 10.30 Pregled slov. tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Poslovne informacije; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Ekološki kotiCek; 17.00 Ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slov. zermlja v pesmi In besedi; 21.05 Igra; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22.40 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.40 Radio most; 8.50 Koledar prireditev; 11.30 Obvestila; 12.00 Opoldne; 13.00 Val 202 popoldan, obvestila; 14.00 Drobtinice: 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Lingvistični kotiček; 17.50 Šport; 18.15 Fiesta latina; 19.30 Štos - še v torek obujamo spomine; 21.00 Od dejanj k besedam; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20-23.00 Stoletje improvizirane glasbe. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00. 22.00,Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 Kulturni globus; 11.05 Človek in zdravje; 13.05 Enajsta šola; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Big Band RTS; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Ljudsko izročilo; 16.40 Esej; 17.45 Sodobna umetnost; 18.00 Koncerti na tujem; 19.30 Arije in monologi; 20.00 Literarni večer; 20.45 Koncert, 22.25 Nizozemski festival 93; 23.55 Utrinek. Radio Koper (slovenski program) 6.00 Otvoritev; 8.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKO obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.15 Vsak dan je dober dan; 9.00 Servisne informacije, prireditve; 9.45 Iz odvetnikove pisarne; 11.15 Hladno, toplo, vroče; 12.15 Pesem tedna; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Jagode in podoknice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.45 Informativni servis; 17.15 Borzno poročilo; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.00 Dnevnik; 19.30 Večerni pr. Modrega Vala; 22.30 Torkov koncert. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Prireditve; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Edlg Galletti; 10.35 Souvenir d'ltaly; 11.00 Kultura; 11.30 Aktualnosti; 12.00 Balio e . bello; 13.00 Glasba po željah; 14.50 Single tedna; 15.00 Zoo statlon; 16.00 Modri val- glasbeno popoldne; 18.00 Italijanska glasba; 18.45 II flauto magico; 20.00 RMI. R. Glas Ljubljane 5.15, 7.15, 10.15, 13.15, 14.15, 17.15, 19.15 Novice; 7.35 Vreme; 8.15 Napoved; 9.00 Pust v BTC; 9.30 Kam danes: 11.00 Anketa; 11.45 Borza; 12.00 BBC novice; 12.15 Novinarjev gost; 14.05 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 16.10 Spoznajmo se; 16.25 Uganka; 18.15 Okrogla miza; 23.00 Egosty-le; 24.00 Hits; 2.00 Sat. Radio Kranj 9.00, 14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.30 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 9.20 Tema dneva; 10.40 Informacije, zaposlovanje; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna; 13.20 Tudi jeseni je lepo; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.00 Na vrtiljaku z Romano; 19.30 Večerni pr. Radio Maribor 6.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00. 14.00, 15,00 Poročila; 17.00, 19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.45 Pregled tiska; 7.00 Kronika; 9.05 Štajerske m iniature; 11.45 Infoservis; 12.10 Mali oglasi; 13.05 Pod Pekrsko gorco; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 18.00 študij in glasba; 19.30 športna sobota; 21.00 Kulturno-umetniški program. Radio študent 9.00 Jajčkova lestvica; 12.00 Kondicija dvojiške-ga sistema; 14,00 OF (24 ur in-fo); 15.00 Recenzije & Napovedi + Radio Metelkova; 17.00 Jocula-tor; 19.00 TB: Spearhead; 20.00 Undergorund International; 24.00 Reprize. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar In Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Cigani. večni potniki; 8.40 Slovenska lahka glasba; 9.15 Odprta knjiga: Ettore Mangialupl (prip. A. Ru-stja, 12. odd.); 10.30 In-termezzo: 11.45 Okrogla miza; 12.45 Primorska poje: MePZ F. Borgia Sedej; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Aktualnosti; 16.00 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Simf. orkester RTVS; 18.00 Komedija: Odlikovanje (G. Fey-doau. r. E. Aberšek, PD Standrež, 1. del); 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Glasba po željah; 15.00 Rok z Vami; 18.00 Otroški vrtiljak; 20.00 Oddaja SKD Tabor Opčine; 20.30 Smeh in glasba. Radio Koroška 18.10-19.00 Partnerski magacin, 1. ŽENSKA DIVIZIJA / NA TRŽAŠKEM Po derbijih čakata Slogo odločilni tekmi v boju za napredovanje Breg in Kontovel tokrat brez možnosti Sloga - Killjoy 3:0 (15:11, 15:9, 15:10) SLOGA: Ferluga, Kosmina, Perini, Spacal, Starc, Tensi, Viđali, ZubaliC. Tretji nastop in tretja zmaga Sloge, ki je tako potrdila, da cilja na visoka mesta na lestvici. Res je sicer, da je v zadnjih dveh tekmah igrala proti skromnejšim nasprotnicam, vendar daje način igre, ki ga naša ekipa predvaja dobro upati na še veliko uspešnih nastopov. Pred samo tekmo, so sd v Slogi-nem taboru nasprotnic sicer bali, saj so te ekipi Pallavolo odvzele dva seta, vendar se je strah kmalu razblinil. Igralke Killjoyja so sicer borbene v obrambi, vendar so slogašice z zelo odločno igro v napadu kaj kmalu pokopale vsako upanje gostinj na uspeh. Kakšno vlogo bo Sloga odigrala v prvenstvu bomo videli v naslednjih kolih, saj jo zdaj Čakata najprej derbija s Kontove-lom oz. Bregom, nato pa z obema ekipa, ki se borita za napredovanje in sicer Virtus in Pallavolo. (Inka) Virtus - Breg 3:0 (15:1,15:2,15:4) BREG: F., L, M. in T. Sancin, Stur- man, Canziani, A. in S. Mauro, Mauro, Pettirosso. Brežanmke so se pomerile z enim od glavnih favoritov v boju za napredovanje in - kot kaže rezultat - gladko potegnile krajši konec. Pallavolo Trieste - Kontovel 3:0 (15:11,15:7,15:13) KONTOVEL: Bogateč, Fišer, Sossa, Starec, Ferluga, Kobau, Skerk, Stoka. Mlade Kontovelke so se solidno upirale enemu od favoritov za najvišja mesta. Odigrale so svojo doslej najboljšo tekmo in poraz s 3:0 je zanje prehuda kazen. Zal pa so igralke trenerja Kuš-sarja v konCnincah setov še vedno premalo samozavestno in se prehitro zmedejo, tako da pogosto prihAjajo do menjave servisa, potem pa ne dosežejo odgovarjajočega števila točk. Napredek v igri je vsekakor opazen. Ostali izid 4. kola: Sant’Andrea -Prevenire 3:0. Vrstni red: Virtus, Sloga, Pallavolo Trieste in Sant’Andrea 6, Breg 2, KI1-ljoy, Kontovel in Prevenire 0. (Kontovel in Sant’Andrea imata tekmo vec) T. MOŠKA DIVIZIJA / NA TR2AŽKEM Odslej bo za Korting težje Po lahki zmagi z Volley dubom čaka združeno ekipo hud boj Korting - Volley dub TS 3:0 (15:5,15:4,15:11) Korting: Pulitano (8+9), VolciC (2+0), Furlanič (8+3), Cuk (5+3), Delise (4+6), Veljak (1+4), Miot (2+2), Šušteršič (0+0), Pertot (0+0), Glavina. Servis (točke/napake) 9/12 Napake: Korting 11, Volley 13. Sobotno srečanje je potrdilo, da je boj za napredovanje omejen na tri moštva oziroma (žal) šest direktnih srečanj med Kortingom in šesterkama Pallavola. Z ekipo Nuova Pallavolo pa se bodo DrasiCevi igralci pomerili že v naslednjem kolu. Proti šibkejšemu Volley clubu je Korting ponavljal iste napake: preveč zgrešenih servisov, sprejem še vedno niha, v ostalih elementih pa je bil opazen napredek, tako da so lahko igrah dobro in učinkovito in se jim ni treba bati za sobotni nastop. Drasic je moral v zadnjem tenutku nekoliko spremeniti postavo zaradi nerazumljivih odsotnosti (morda pustna sobota?!), a to ni povzročilo težav. Prvi podajalec Volčič je svojo vlogo dobro opravil, igral je dovolj domiselno, tako bi dobil prav dobro končno oceno, če ne bi proti koncu nekoliko popustil. Dobro je v »novi« vlogi igral Furlanič, ostali so igrali po svojih možnostih. (Marij) Ostah izidi 6. kola: Nuova Pallavolo - Volley 80 3:0, Pallavolo Trieste - Sant’Andrea 3:1, Prevenire - Old Cats 3:0. Vrstni red: Nuova Pallavolo in Pallavolo Trieste 10, Korting 8, Volley club 4, S’Andrea, Old Cats in Prevenire 2, Volley 80 0. 2. ŽENSKA DIVIZIJA / 2 KOLO Vse naše šesterke najmanj enkrat doživele poraz Prvič klonilo tudi Bor in Sokol Prvi uspeh Slogine A ekipe Skupina A Sloga A - Altura 3:0 (15:2, 15:13,15:2) SLOGA A: Babudri, Ban, Blažina, Criti, Furlan, grgic, Kalc, KocjanCiC, Kufersin, Molassi, Sosič. V drugem kolu so slo-gasice gladko premagale ekipo Al ture. Trener Peterlin je na igrišču zvrstil vse svoje igralke. Izenačen pa je bil le drugi set. V tem so slogašice, verjetno zaradi prelahkega uspeha v prvem, podcenjevale svoje nasprotnice in zelo lagodno zaigrale. To je izkoristila Altura, ki je takoj povedla s 6:1 in celo 11:5. To je slogašice »zdramilo«, da so uredile svoje vrste, zaigrale bolj umirjeno in organizirano tako v napadu, kot v obrambi in kmalu dohitele in prehitele Alturo. Tretji set je spet predstavljal le golo formalnost in Sloga ga je osvojila brez najmanjšega naprezanja. (Inka) MLADINSKA PRVENSTVA / DEČKI IN DEKLICE NA TRŽAŠKEM Slogaši so praktično že prvaki Tudi Kontovelke v končnici Borovke do konca grenile življenje Pallavolu - Prva zmaga Brežank Naraščajnice: Bor in Breg nepremagana, smola Kontovela Končno prva zmaga Bregovih »deklic«! (Foto KROMA) DEČKI Volley 80 - Koimpex 0:3 (6:15,14:16,3:15) KOIMPEK: Bogateč (0+0), Drasic (11+6), Milic (10+2), Peterlin (1+0), Ritos-sa (6+6), Stopar (0+1), Viez-zoli (1+1). Po osvojitvi desete zaporedne zmage je Koimpex praktično že pokrajinski prvak. Matematično sicer naslova še ni osvojil, mislimo pa je, da je skoraj nemogoče, da bi se mu izmuznil. In po tekmi tega kola lahko tudi mimo napišemo, da si ga je povsem zaslužil. Ko so naši dedd brez težav osvojili prvi set, se jim je na začetku dragega popolnoma zataknilo in jim ni šlo Cisto nic od rok. Volley 80 pa je po igri brez napak začel nizati točko za točko in že povedel kar z 11:0. Tedaj pa so slogaši odločno reagirali in znižali razliko na 7:12. Domačinom je za tem uspelo osvojiti še dve točki, Koim-pexovih dečkov pa niti to ni spravilo s tira in z veliko zagrizenostjo in voljo do zmage so osvojih še oesem zaporednih točk in potem bez težav zmagah še v zadnjem setu. (Inka) Bor - Ricreatori 3:0 (15:4, 15:5,15:13) BOR: Mauri (9+3), Bosari (3+5), Krmec (1+0), Mikolj (3+3), Pečar (0+0), Pipan (0+0), Pussini (4+2), Savarin (11+4) Po treh zaporednih porazih je Bor ponovno prebil led prod šibkemu Ricreatori. Objektivno boljši borovci so že od vsega pričetka zaigrali dobro ter Ricreatoriju niso dopuščali, da bi kdajkoli prišel do živega, tako da so naši prva dva seta osvojih v enem mahu. Nato je trener Mevlja razvrstila na igrišče vse menjave. Ricreatori se je tedaj močneje upiral, vendar pa v izenačeni končnici so bili naši priseb-nejši. Tokrat lahko pohvah-mo celotno ekipo, še posebno za igro v obrambi, ter Sa-varina za blok. Ostah izid 11. kola: Pallavolo Trieste - Virtus 3:0, VoIley club ni igral. Vratni red: Koimpex 20, Volley club 14, Pallavolo Trieste 10, Bor in Volley 80 6, Ricreatori 2, Virtus 0. DEKLICE Skupina A Pallavolo Trieste - Bor Friulexpart 3:2 (7.15,15:11, 15:4,3:15,15:11) BOR FRIULEKPORT: Bogateč, Orel, Stemad, Fle-go, Macho, Rogelja, Sadlov-ski, Mihcevic. Proti prvouvršCenemu Pahavolu, ki je glavni favorit za osvojitev pokrajinskega naslova, so se borovke odlično upirale. Kmalu pa bi tudi presenetile domačinke, Ce bi skozi celo srečanje zaigrale koncentrirano in brez nihanj v igri. Srečanje pa je bilo vseskozi dopadljivo in kvahtetno, kar je v mladinskih kategorijah že prava redkost. Obe ekipi sta bili sicer že uvrščeni v »play-off«, vendar pa nista Sledili z modni. Borovke so pričele zelo dobro, osvojile so prvi set, vodile večji del drugega, nato pa nekoliko popustile, kar je Pallavolo izkoristil in stanje v nizih izenačil. Tedaj so splavale po vodi sanje o prvem mestu (Pallavolu je bil dovolj osvojen set). Tretji niz je bil monolog tržaškega društva, Četrti pa borovk. Spet izenačen je bil »tie break«, v katerem so borovke vodtie že 8:7, tedaj pa je prišla na dan večja homogenost domačink, ki so strle vsako upanje v zmago borovk. (Dejan) Sloga - SGT 3:1 (15:6. 10:15,17:16,15:8) SLOGA. Canziani, D’Agostini, Ferluga, Milic, Sosič, Strajn, Žagar. Tudi v povratnem kolu so slogašice premagale svoje tržaške vrstnice, tokrat po štirih setih. Zaigrale so včasih nijahoce, saj so lepim akcijam sledile pavze z napakami, vendar so bile v odločilnih fazah tekme uspešne, kar je bilo tudi dovolj za uspeh. Najlepša in najbolj izenačena sta bila drugi in tretji set, v preostalih dveh pa je bila premoč slogašic očitna. (Inka) Vrstni red po 9. kolu: Pallavolo Trieste 14, Bor Friu-lexport 10, Sloga in Ricreatori 4, Sgt 0. Skupina B Kontovel - Altura 3:0 brez boja Kontovelke so nestrpno Čakale na dvoboj z Alturo, ki je neposredno odločal o uvrstitvi v koncninco prvenstva, toda gostje iz Trsta so prišle na Prosek v nezadostnem številu in tekmo izgubile brez boja. Njihova šesta igralka se je predstavila le nekaj minut zatem, ko je sodnik po tridesetih minutah Čakanja odpiskal konec tekme. Kontovelke so se tako uvrstile v končnico, svoje konCno drugo mesto pa so tudi sicer upravičile s tem, da so Alturo (pa Čeprav tesno) že premagale v prvem delu. Breg - Virtus 3:1 (10:15, 15:8,17:15,15:3) BREG: Mauro, Rocco, Sancin Irina, Rodella, Garbom, TerCon, Zeriali Sara, Zeriali Monika, Bet, Sancin Jelka. KonCno je tudi Breg v predzadnji tekmi v letošnjem prvenstvu dosegel zmago. Prvi setso sicer osvojile igralke Virtusa, v drugem setu pa so brežanke nadigrale nasprotnice s servisom, pri Čemer gre posebej omeniti Deboro Rodeha. V prvi dveh setih je bilo na igrišču premalo zbranosti in obe ekipi sta negotovo graditi igro. Tretji set je bil precej bolj napet. Brežanke so izvedle nekaj res lepih akcij, Virtus pa je nudil dober odpor. V zadnjem setu pa se je Breg razigral. (S.M.) Ostah izid 9. kola: Oma -Koimpex 1:3. Vratni red: Koimpex 18, Kontovel 12, Altura 10, Oma 6, Breg in Virtus 2. NARAŠČAJNICE Skupina A Pallavolo - Sloga A 0:3 (4:15,0:15,5:15) SLOGA A: Berzi, Gregori, Gigič, Kovačič, Sosič, Sossi. Slogašice so v nedeljo osvojile glakdo zmago. Kot je razvidno že delnih izidov, ki so že pravi monolog naše ekipe, Id se ji domačinke ' nikakor niso mogle upirati. Kljub očitni premoči pa slogašice niso podcenjevale nasprotnic, ampak so igrale zbrano od začetka pa do zadnjega sodnikovega žvižga. (Inka) Kontovel - Oma 0:3 (6:15, 12:15,13:15) KONTOVEL: Stoka, Kante, Gollia, Bukavec, Milkovič, Sossa, Starc, Furlan. Doslej nepremagane Kontovelke so si s porazom proti Orni precej zakomplicirale pot do play offa. Treba je reci, da so Kontovelove vrste pred tekmo zelo načele bolezni, tako da je manjkala cela vrsta igralk, med temi kar štiri igralke iz standardne šesterke. Kljub temu so se Omi upirale celo poldrugo uro, s kančkom vec športne sreCe pa bi lahko osvojile vsaj dragi set. Pohvalo si zaslužita najmlajši Veronika Sossa in Meta Starc, prvič pa je kot po-dajaCica dokaj uspešno zaigrala Roberta Golha. Ostah izidi 3. in 4. kola: Sloga A - S. Andrea 3:0, Ricreatori - Kontovel 1:2, Oma - Virtus 2:1, Sant’Andrea -Ricreatori 0:3. Vrstni red: Kontovel 8, Oma 7, Sloga A in Virtus 6, Ricreatori 5, Pallavolo Trieste 4, Sant’Andrea 0.(Ricrea-tori, Oma, Pallavolo Trieste in Virtus imajo tekmo manj) Skupina B Breg - Sokol 3:0 (15:3, 15:4,15:2) BREG: Rodella, TerCon, Bet, Zeriahi, Orlando, Kalc, Žerjal, Cossutta, Mingot, Gregori. SOKOL: Švara, Trampuš, Leghissa, Sanna, Tanze, Španu, Vidau, Bogateč. Za Brežanke je bil to prvi derbi. Na igrišče so stopile napadalno razpoložene, vendar se jim ni bilo treba pretirano naprezati, saj se je pokazalo, da je bila razlika v kvahteti med ekipama prevelika. Brežanke so bile v vseh treth setih stalno v vodstvu in so zlahka zmagale. (IVI) Bor Friulexport - Oma 3:0 (15:1,15:3,15:5) BOR FRIULEKPORT: Carpani, Ciacchi, Frandohc, Furlani, Husu, Krasevic, Mihcevic, PeCenik, Posar. Borove naraščajnice so dosegle svojo tretjo zaporedno prvenstveno zmago in sedaj lahko resno računajo na play off. Tokrat je bila njihova žrtev skromna Oma, ki tehnično zaostaja za našimi igralkami, tako da je bilo srečanje monolog borovk. Trener Forausova pa je dala priložnost vsem svojim igralkam. Naj omenimo se, da je ponovno manjkal sodnik (že drugia v prvenstvu). Po dogovoru obeh ekip pa sta sodila Marko Coloni in Rado Šušteršič, ki sta regularno speljala srečanje do konca. Ostah izid 3. kola: Sloga B - Altura odložena. Vrstni red po 3. kolu: Bor Friulexport in Breg 8, Sokol 4, Sloga B 1, Oma in Altura 0. Sokol - Juha 1:3 (11:15, 8:15,15:6,4:15) SOKOL: BriSCek, Gole-mac, Gabrovec, Bogateč, Co-mino, Franco, S. in V. Španu. Sokolovke so zaigrale v zelo okrnjeni postavi, tako da so na pomoč ekipi priskočile tudi igralke, ki že dolgo ne trenirajo. Ekipa je bila seveda zelo neuigrana. Skoda, kajti nasprotnice res niso bile nepremagljive in kljub vsem težavam se jim je Sokol dobro in požrtvo-valnoupiral. Vrstni red po 2. kolu: Juha, Nuova Pallavolo, Sloga A in Sokol 2, Altura 0. (Nuova Pallavolo in Julia imata tekmo manj) Skupina B Sloga B - SGT 1:3 (12:15, 6:15,16:14,11:15) SLOGA B: Canziani, Ferluga, Milic, Sosič, Strajn, Žagar. Tudi v svoji dragi tekmi so slogašice morale poražene z igrišča. Tokrat je nastopilo le Sest igralk, saj so bile ostale, ki sestavljajo skupino istočasno zaposlene v prvenstvu narašCajnic. Slogašice so zaigrale bolje kot v krstnem nastopu in tekma je bila, Ce izvzamemo drugi set, vseskozi izenačena in borbena. Nekaj pavz v sklepnem delu nizov pa je našim dekletom prepecilo, da bi dosegle zmago. Razveseljiv je vsekakor napredek v igri. Z novimi tekmovalnimi izkušnjami pa bodo naše igralke pridobile na samozavesti in tudi uspehi ne bodo izostati. (Inka) Virtus - Bor Friulexport 3:2 (13:15, 15:13, 15:6, 13:15,15:6) BOR FRIULEKPORT: Bogateč, Orel, Stemad, Fle-go, Macho, Regolja, Sadlov-ski, Mihcevic. V drugem kolu so borovke izgubile po »tie breaku« proti sicer starejšim in bolj izkušenim domačinkam, ki pa niso nepremagljive. Vendar so borovke tokrat zaigrale premalo zagrizeno in bolj pustno razpoloženo, tako da so na koncu klonile pred Virtu-som. Res Skoda, kajti, Ce bi naše igralke zaigrale tako kot znajo, bi odnesle obe točki, vendar pa so domačinke kaznovale slabosti naših, predvsem v »tie breaku«, ki je bil povsem enosmeren. (Dejan) Vrstni red po 2. kolu: Virtus 4, Sgt in Bor Friulexport 2, Sant’Andrea in Sloga B 0. (Sgt in Sant’Andrea imata tekmo manj) m Slogini dečki so praktično že osvojilio naslov pokrajinskih prvakov (Foto KROMA) KOTALKANJE / POKRAJINSKO PRVENSTVO NARAŠCAJNIC Tanja Romano daleč najboljša tudi v prostem programu Na kotalkališču Gionija v Trstu se je v nedeljo končalo pokrajinsko prvenstvo v kotalkanju za naraSCajnice. Predstavnici Poleta Tanja Romano in Vesna Hrovatin sta po izredno uspešnem nastopu v obveznih likih (osvojili sta 1. in 2. mesto) zelo dobro kotalkali tudi v prostem programu. To Se posebej velja za Tanjo Romano, ki je v konkurenci 15 tekmovalk s svojim prostim programom navdušila gledalce in premočno zmagala z zelo visoko oceno 29, 9 točke pred Isabello Ferrari (Polisportiva Opicina), ki je dobila 20 točk, in Gaio Demonte (Gio-ni) 19, 7 točke. Dobro je svoj program izpeljala tudi Vesna Hrovatin, z 18, 8 točke pa je v prostem programu osvojila 4. mesto. Za začetek sezone lahko nastop obeh Poletovih kotalkaric ocenimo kot zelo uspešnega. V nedeljo bodo imeli pokrajinsko prvenstvo Se začetniki, v marcu pa vse Caka tudi deželno prvenstvo. Na vseh teh tekmovanjih bodo prisotni tudi predstavniki Poleta. Tanja Romano je dvakrat slavila (F. Kroma) NOGOMET / NAJMLAJŠI IN ZAČETNIKI Sovodnje zdržale le en polčas Bor Farco zaradi dežja ni igral - Visoka zmaga Primorja B NAJMLAJSI NA TRŽAŠKEM Bor Farco - Altura-Muggesana odložena Tekmo med Borom in miljsko ekipo Alturo-Muggesano tokrat niso odigrali zaradi naliva na bazovskem igrišču. NA GORIŠKEM Gradese - Sovodnje 5:0 (2:0) SOVODNJE: SimsiC, Mauri, Cotič, Pavšič, R. Tomšič, Figelj, Monti (Pirasj, Bagon, S. Tomšič, Todde, Mozetič Z okrnjeno postavo (zaradi bolezni) so Sovodnje zdržale tempo gostiteljev le v prvem delu tekme. V prvem polčasu pa so imeli smolo, saj so po napakah obrambe nerodno prejeli dva gola. V drugem polčasu je domaCa ekipa zamenjala veC igralcev in Se pospešila tempo igre, Čemur pa naša združena ekipa ni bila kos. Vratar slovenske enajsterice SimsiC je večkrat odlično branil in tako preprečil gostiteljem, da niso zmagali še z večjo razliko v golih. (PavšiC Aljoša) ZAČETNIKI Primorje Interland B -Costalunga 6:0 (1:0) STRELCI. Cauter 3, Kante, Pipan in Švara po 1. PRIMORJE: Pavletič, Stoka, I. KrižmančiC, Kante, Desco, Pipan, Pri-vileggi, Antonini, Švara, Pilat (Strajn), Cauter. V zaostali tekmi je naše moštvo brez vsaks-ne težave visoko odpravilo Costalungo. O nesporni premoči naših predstavnikov zgovorno kaže izid, ki bi lahko bil še »obilnejši«, saj so ProseCani poleg 6 golov trikrat zadeli stativo in tudi zamudili številne ugodne priložnosti za zadetek. MLADINSKI NOGOMET Mladinci Juventi morali priznati premoč San Sergia Pri naraščajnikih visoka zmaga Zarje in uspešen nastop Mladosti MLADINCI DEŽELNO PRVENSTVO Juventina - San Seigio 0:2 (0:1) JUVENTINA: Zanier, Serem, G. Trampuš, Romano, Makuc, D. Trampuš, Bal-laben, Gergolet, Ferro, Gallo, Gambino. Proti drugoplasiranemu San Sergiu je Juventina zasluženo izgubila, Čeprav je imela priložnost, da bi osvojila vsaj točko. Gostje so namreč tik pred koncem polčasa ostali le z desetimi igralci na igrišču zaradi prekrška njihovega branilca, ki je bil zadnji mož pred vratarjem, nad napadalcem Juventine. Gostje, ki so po prvem polčasu vodili z golom razlike, so tako ves drugi polčas igrali z igralcem manj. Juventina je sicer napadala, zapravila si je tudi veliko število priložnosti za zadetek. Najugodnejšo priložnost so si spet ustvarili gostje, ki so si s protinapadom prislužili enajstmetrovko. Vratar Zanier pa je enajstmetrovko ubranil. Ob izteku tekme so gostje dosegli še drugi zadetek. ZAOSTALA TEKMA Gradese - Juventina 2:2 (2:0) STRELEC ZA JUVENTI-NO: Gambino 2: JUVENTINA: Zanier, Serem, G. Trampuš, Romano, D. Trampuš, Gallo, Ferro, Geigolet, Gambino, Ballaben, Pibiri. Pred dnevi je Juventina igrala zaostalo tekmo v Gra-dežu. Standreški nogometaši so mislili, da bodo zlahka obračunali s tem tekmecem, kar pa jih je drago stalo, saj so v prvem delu prejeli kar dva zadetka. V nadaljevanju pa so le zaigrali bolj odloCn in zasluženo izenačili. NARAŠČAJNIKI NA TRŽAŠKEM Chiaibola - Zarja Adriaim-pex 1:5 (1:2) Strelci za Zarjo: Šušteršič (2), Lorenzi, Curman, Man-zin. ZARJA ADRIAIMPEK: Damjan Gregori, Bukavec, Zomada, Jan Gregori, Križ-mandc (lozza), Miliani (Blazina), Lorenzi, Curman, Ota (Damjan Gregori), Šušteršič (Kariš). Pustno vzdušje ni negativno vplivalo na našo združeno ekipo, ki je visoko premagala sicer skromno ekipo Chiarbole in tako obdržala stik z vodilnimi. Kljub razmočenem igrišču in nalivu so tekmo vseeno odigrali. Naši igralci so takoj na začetku povedli s prostim strelom Šušteršiča. Zarjani so vano remizirali z 11-me-trovko. Proti koncu polčasa pa je Šušteršič prav tako z bele točke zarajane spet popeljal v vodstvo. Po odmoru so naši igralci še bolj stisnili domače v njihov kazenski prostor in na izredno razmočenem igrišču so Curman, Manzin in Lorenzi po gneCah pred vrati Chiarbole dosegli še tri zadetke, ob tem pa so imeli še vrsto priložnosti za še višjo zmago, (d.gr.) NA GORIŠKEM San Canzinn - Mladost 0:0 MLADOST: D. Devetak, M. Devetak, Moro, Peteani, Zanier, Peric, Mikluš (Rosano, Cotič), Jelen, Gorjan, Ferletic, Florenin. Združena ekipa Mladosti in Sovodenj je v Škocjanu dosegla lep podvig, saj je iztržila točko proti vodilnemu San Canzianu. Čeprav je bilo igrišče izredno razmočeno, pa sta ekipi predvajali še kar lep nogomet in si ustvarili tudi večje število priložnosti za gol. V prvem poCasu so naši imeli veC od igre in tudi večkrat ogrožali domačega vratarja, ki je vsakič odlično posredoval. V drugem delu srečanja je imel najugodnejšo priložnost za gol Dimitrij Ferletic, ki se je sam znašel pred vratarjem, a je Zal streljal mimo vrat. Za lepo predstavo in osvojeno točko je treba pohvaliti vse naše nogometaše. (A.F.) NOGOMET KOŠARKA / PRVENSTVO DEČKOV IN PROPAGANDE Odpadle tekme bodo igrali 8. in 15. marca Vodstvo deželne nogometne zveze je vCeraj sklenilo, da bodo tekme, ki so v nedeljo odpadle zaradi slabega vremena odigrali 8. in 15. 3.1995, ob 15. uri. Med tistimi, ki v nedeljo niso igrali je tudi večina naših ekip. Tako bodo v 1. amaterski ligi v B skupini Sovodnje 8. 3. doma igrale s Pro Romansom, v skupini C pa bo Primoije na Proseku gostilo Torreanese, medtem ko bo Zarja gostovala pri Reaneseju. Med tekmami 2. amaterske lige v skupini E bosta morala 8. 3. zaostalo tekmo odigrati tudi Kras in Primorec. Kras bo v Repnu gostil Domio, Primorec pa bo na Trebčah sprejel v goste Piedimonte. V isti skupini igra tudi Gaja, ki pa bo zaostalo srečanje nedeljskega kola v gosteh pri Mariami odigrala 15. marca ob 15. uri. Sokol dobil derbi z Domom Zanesljiva zmaga borovcev DEČKI Dom Unitecno - Sokol 63:133 (30:64) DOM: Pahor 2, Tacco 10 (0:4), Golob 1 (1:2), Radikon, Cozzucco-li 20, Zulian 6, Bresciani 24 (0:3). SOKOL: Grilanc 14, Pavletič 45(0:1), Šušteršič 27 (2:4), Fran-doli 12 (2:6), Dolja 25 (1:4), Bogateč 2, Bukavec 0, Hrovatin 9. 3T: Sokol 5 (Pavletič 3, Šušteršič in Hrovatin 1). V prvem derbiju povratnega dela je Sokol visoko premagal domačine. Obe ekipi sta se predstavili v okrnjenih postavah, še posebno pa so to občutili domovci, katerim sta manjkala tudi oba najboljša igralca Bodiroža in Gravner. Srečanje je bilo izenačeno in zanimivo le v prvi Četrtini, ko sta se ekipi izmenjavali v vodstvu in le ob koncu so si gostje s 26:22 priigrali manjšo prednost. V nadaljevanju pa je derbi izgubil vsako zanimivost, saj so Pavletič in ostali brez težave polnili Domov kos in samo Bresciani se je delno upiral premoči gostov. Sokol je vsekakor dokazal, da zasluzeno zaseda srednji del lestvice in da bo svoj položaj lahko tudi izboljšal. Poleg Brescianija in Pavletiča za dobro igro zasluzijo pohvalo tudi Dolja in Šušteršič pri Sokolu in Cozzuc-coli pri Domu. Dopolavoro Ferroviario - Bor Edi Auto 70:84 (36:43) BOR: Kafol 2, Smilovic 2 (0:2), Gaburro 14 (0:1), Stokelj 35 (11:12), Opelli 2, Santi 14, Krmec 2, Bosari 10 (0:1), Tolentino 1 (1:2), Cossutta, Lovriha 2; trener Giacomini PM 12:18 Borovi košarkarji so povratni del prvenstva dečkov pričeli z zmago proti Dopolavoro Ferroviario. Nasi so takoj povedli za osem točk (25:17). To razliko so pa veC ali manj držali do konca druge Četrtine. V nadaljevanju so borovci najprej nekoliko popustili. V zadnjih desetih minutah pa so se spet zbrali in brez večjih težav strli odpor nasprotnikov, ki so bi- li predvsem fizično mnogo slabši. V naslednjem kolu Caka naše tekma z Gradisco, to soboto, 4. marca, ob 18. uri, na domačih tleh. (N. Stokelj) PROPAGANDA Bor B Autocarrozzeria Boris -Barcolana 42:44 (22:9) BOR: Floridan 12 (0:4), Mirceta 6, Pison 2 (2:10), Kodrič 10 (0:2), Premru 3 (1:4), Pitacco 3 (1:5), Sadlovvski, Drosina 2, Krizmancic 2 (0:2), Sunerga 2, trener Canciani. PM 4:27 Borova B ekipa je zapravila priložnost za tretjo prvenstveno zmago, potem ko je deset minut pred koncem imela že 25 točk prednosti. Tekma se je za borovce začela zelo dobro in v takem slogu nadaljevala vse do zadnje četrtine, ko je za nasprotnike stopil v ospredje igralec Marchesi, ki je z 28 točkami v zadnjem delu popeljal Barcolano do nepričakovane zmage. (Niko Stokelj) izidi in lestvice Košarka Prva divizija IZIDI 4. KOLA - Skupina A: Foghano - La Talpa 76:63, Aida - Barcolana 56:70, Monfalcone - Prosek 73:54. Skupina B: Dinamo - Ferroviario 62:42, Superbasket - Cosina jutri zveCer, Saba - Amatori 73:71, prost Intermuggia. VRSTNI RED - Skupina A: Prosek, Fogliano in Monfalcone 6, Barcolana 4, La Talpa in Aida 2. Skupina B: Saba 6, Dinamo in Cosina* 4, Intermuggia, Amatori in Superbasket* 2, Ferroviario 0. (*tekma manj) PRIHODNJE KOLO - Skupina A: Fogliano - Prosek (sre. 8. ob 20.00), Aida - Monfalcone, Barcolana -La Talpa. Skupina B: Amatori - Intermuggia, Ferroviario - Superbasket, Saba - Dinamo (tor. 7. ob 19.30), prosta Cosina. Nogomet Deželni mladinci IZIDI: Fortitudo - Gradese odi., Itala S. Marco - San CanzianliO, Juventina - San Sergio 0:2, Ponziana -Ronchi 1:2, Portuale - Cormonese 1:4, San Giovan-ni - San Liugi 3:2, Staranzano - Ludnico 2:0. VRSTNI RED: Ronchi 32, S. Sergio 30, Cormonese 27, Ponziana 26, Itala S. Marco 22, Juventina 21, Staranzano 20, San Giovanni 19, San Canzian 18, Fortitudo 15, Gradese in Ludnico 11, San Luigi 9, Portuale 5. PRIHODNJE KOLO: Cormonese - Juventina, Gradese - Ronchi, Lucinico - Itala San Marco, San Canzian - San Giovanni, San Luigi - Portuale, San Sergio - Fortitudo, Staranzano - Ponziana. Pokrajinski mladinci IZIDI: Costalunga - Domio 0:0, Zaule - San Marco 0:0, Sant’Andrea - Edile Adriatica 2:1, Primoije -Olimpia odložena, Montebello D. Bosco - Chiarbo-la 4:3, Opicina - Muggesana 2:1, Vesna prosta. VRSTNI RED: Opicina 28, Domio 27, Costalunga 22, Olimpia 19, Sant’ Andrea 18, Muggesana 17, San Marco 16, Edile Adriatica, Chiarbola, Zaule 15, Montebello D. Bosco 13, Primorje 12, Vesna 1. PRIHODNJE KOLO: Chiarbola - Primorje, Domio -Zaule, Edile Adriatica - Costalunga, Muggesana -Montebello D. Bosco, Olimpia - Sant’ Andrea, Vesna - Opicina, San Marco prost. Naraščajniki IZIDI: CGS - Ponziana odi., Chiarbola - Zarja Adriaimpex 1:5, Costalunga - Alt. Muggesana prekinjena, Esperia - Domio 0:7, Fortitudo - Opicina odi., Olimpia - J. Aurisina prek., Portuale -Montebello D. Bosco prek,, Sant’Andrea - San Sergio 7:1 VRSTNI RED: Sant’Andrea 37, Fortitudo 35, Zarja Adriaimpex 33, Opicina 29, Alt. Muggesana in Domio 25, Costalunga 21, Olimpia in Chiarbola 19, San Sergio 16, Portuale 15, Montebello D. Bosco in CGS 13, Ponziana 8, Esperia 6, J. Aurisina 0. PRIHODNJE KOLO: Alt. Muggesana - Olimpia, Domio - Portuale, J. Aurisina - Sant’Andrea, Montebello D. Bosco - CGS, Opicina - Chiarbola, Ponziana - Costalunga, San Sergio - Fortitudo, Zarja AdriaimpeK - Esperia. Najmlajši IZIDI: Fortitudo - Fani Olimpia 0:2, Montebello D. Bosco 7:1, Domio - Ponziana odi., Bor Farco - Al-tura Muggesana, Chiarbola - Costalunga, Opicina -San Luigi in San Sergio - Sant’Andrea (vse prekinjene), Esperia prosta. VRSTNI RED: Fani Olimpia 35, San Sergio 32, Montebello D. Bosco 29, Bor Farco 27, Alt. Muggesana 23, Opicina 22, Fortitudo 18, Esperia 15, Domio 14, Chiarbola 12, Costalunga in Sant’Andrea 11, CGS 10, Ponziana 8, San Luigi 7. PRIHODNJE KOLO: Alt. Muggesana - Opicina, Costalunga - Montebello D. Bosco, Esperia - Domio, Fani Olimpia - Chiarbola, Ponziana - Bor Farco, Sant’Andrea - Fortitudo, San Luigi - San Sergio, CGS prost. Obvestila SD MLADINA obvešča, da prireja pod pokroviteljstvom ZSSDI, 14. zamejsko smučarsko prvenstvo, ki bo 5. marca v Sappadi. Rok za vpis zapade 3. marca. Možnost avtobusnega izleta. Informacije nudita Lara tel. 220793 in Enio tel. 213518. SK DEVIN vabi vse svoje smučarje, naj se udeležijo 14. zamejskega prvenstva, Id bo v Sappadi 5. marca. Prijave sprejema Stojan na tel. 220423 do Četrtka, 2. marca do 21. ure. Možen avtobusni prevoz. SKBRDINA organizira v nedeljo, 5. marca avtobusni izlet v Sappado ob priliki zamejskega prvenstva. Vpisovanje na sedežu kluba, Proseška ul. 131 na Opčinah v ponedeljek, 27. t. m., od 19. do 21. ure. PRIMOTOR KLUB obvešča svoje odbornike, da bo seja odbora v Četrtek, 2. marca, ob 20.30 v gostilni Pri studencu v Dolini. Obenem vabi na sejo vse elane motocikliste, ki nameravajo sodelovati v spremstvu kolesarske dirke v Lonjerju. ŠPORT Torek, 28. februarja 1995 NOVICE NOGOMET / EVROPSKI POKALI NOGOMET / PRVENSTVA NA TUJEM Trener Diego Maradona ima krhke živce BUENOS AIRES - Diego Armando Maradona je slabo začel svojo trenersko kariero na klopi Rating kluba. V prvem kolu prvenstva »clausu-ra« so njegovi varovanci izgubili s skromnim Ferrocarril Oeste. Med srečanjem so televizijske kamere večkrat zabeležile precej živčne izpade nekdanjega nogometaša, ki se je stalno jezil na svoje igralce in glasno protestiral proti sodnikovim odločitvam. Vse to pa je večkrat podkrepil z dokaj zgovornimi gestami... Tako obnašanje Mardone so nekateri argentinski časopisi precej ostro kritizirali, najbolj oster pa je bil komenmtator Clariona, ki je zapisal, da Maradonova prisotnost slabo vpliva na nogometaše. Po ponesrečeni trenerski karieri lani pri Man-diyu di Corrientes, ko je dobil eno samo od dvanajstih tekem, se nekateri že sprašujejo, če ima Maradona sploh kakšno prihodnost kot trener. Po drugi strani pa Maradona vztrajno trdi, da bo spet igral, ko mu bo septembra potekla kazen Fife. Sampras še vedno v vodstvu na teniški lestvici ATP MONTE CARLO (Reuter) - Na najnovejši teniški lestvici ATP, ki so jo izdali včerja, še vedno vodi Američan Pete Sampras pred rojakom Andrejem Agassijem. Na tretjem mestu je še vedno Boris Becker, medtem ko je Michael Chang napredoval na 4. mesto. Vrstni red: 1. Pete Sampras (ZDA) 4776, 2. Andre Agassi (ZDA) 4017, 3. Boris Becker (Nem) 3251, 4. Michael Chang (ZDA) 2697, 5. Sergi Bruguera (Spa) 2619, 6. Goran Ivaniševič (Hrv) 2500, 7. Jevgenij Kafelnikov (Rus) 2491, 8. Alberto Berasategui (Spa) 2488, 9. Michael Stich (Nem) 2467, 10. Richard Krajicek (niz) 2045, 11. Wayne Ferreira (JAR) 1937, 12. Todd Martin (ZDA) 1872,13. Jim Courier (ZDA) 1837, 14. Andrej Medvedev (Ukr) 1815, 15. Stefan Edberg (Sve) 1750,16. Magnus Larsson (Sve) 1738, 17. Marc Rosset (Svi) 1534, 18. Andrea Gaudenzi (Ita) 1439, 19. Thomas Muster (Avt) 1423, 20. Patrick Rafter (Avs) 1285. Krajiček zaslužil največ MONTE CARLO (Reuter) - S sedeža ATP so posredovali tudi lestvico najboljših zaslužkarjev. Po nedeljski zmagi v Stuttgartu je po zaslužku najboljši Nizozemec Richard Krajiček, ki je zaslužil 427.059 ameriških dolarjev. Vodilni na lestvici ATP Američan Pete Sampras pa je zaslužil le 213.030 dolarjev in je na 6. mestu. Vrstni red zaslužkarjev: 1. Richard Krajiček (Niz) 427.059 ameriških dolarjev, 2. Andre Agassi (ZDA) 414.760, 3. Boris Becker (Nem) 284.558, 4. Michael Stich (Nem) 283.078, 5. Jevgenij Kafelnikov (Rus) 267.564, 6. Pete Sampras (ZDA) 213.030, 7. Wayne Ferreira (JAR) 201.809, 8. Paul Haarhuis (Niz) 198.548, 9. Thomas Enqvist (Sve) 192.398, 10. Michael Chang (ZDA) 185.710, 11. Martin Damm (Ceš) 165.958, 12. Grant Connell (Kan) 161.420, 13. Patrick Galbraith (ZDA) 157.325, 14. Magnus Larsson (Swe-den) 155.727, 15. Petr Korda (Ceš) 154.828, 16. Daniel Vacek (Ceš) 150.418, 17. Todd Martin (ZDA) 143.796, 18. Richey Reneberg (ZDA) 134.253, 19. Andrea Gaudenzi (Ita) 131.639, 20. Stefan Edberg (Sve) 129.996. Enqvist presenetljivi zmagovalec PHILADELPHIA (STA/AFP) - V finalu moškega teniškega turnirja v Philadelphiji z nagradnim skladom 700.000 dolarjev je Šved Thomas Enq-vist presenetljivo premagal tretjega nosilca Američana Michaela Changa z 0:6, 6:4 in 6:0. Švedski igralec, trenutno 43. na lestvici ATP, je presenetil že v polfinalu, ko je premagal drugega nosilca in tudi drugega na lestvici ATP Američana Andrea Agassija. Krajiček zmagovalec turnirja v Stuttgartu STUTTGART (STA/dpa) - Zmagovalec mednarodnega moškega teniškega turnirja v Stuttgartu z nagradnim skladom 2.25 milijona dolarjev je Nizozemec Richard Krajiček, ki je v finalu premagal Nemca Michaela Sticha s 7:6 (7:4), 6:3, 6:7 (6:8), 1:6 in 6:3. Krajičkov izkupiček turnirja z največjim denarnim skladom v dvorani je 395.000 dolarjev in 496 točk za lestvico ATP, ki mu bodo prinesle vrnitev med najboljšo deseterico na svetu. Krajiček, ki je do finala prišel z 69 asi, se je v finalu odlikoval predvsem z odličnimi retumi. Na ta način se je oddolžil Stichu za poraz v finalu istega turnirja leta 1993. Z izkupičkom, 208.000 dolarjev in 370 točkami, je lahko zadovoljen tudi Stich. Novotna zmagala v Linzu LINZ (STA/APA) - V finalu ženskega, teniškega turnirja v Linzu z nagradnim skladom 161.250 dolarjev je prva nosilka Čehinja Jana Novotna premagala Nemko Barbaro Rittner s 6:7 (5:7), 6:3 in 6:4. V Danes že prve četrtfinalne tekme V pokalu evropske nogometne zveze danes Eintracht F. - Juventus in Lazio - Borussia D, Real Madrid vodi, Barcelona zdaj pred Deportivom V Nemčiji brez presenečenj Blackburn še naprej na čelu m Gianluca Vialli je eden od Juventusovih adutov (AP) PARIZ (STA/AFP) -Ljubitelji nogometa v Evropi bodo po daljšem premoru spet prišli na svoj račun, saj se bodo ta teden spet začela tekmovanja v evropskih nogometnih pokalih. V vseh treh pokalih (pokal, prvakov, pokal pokalnih zmagovalcev in pokal UEFA) bodo na sporedu prve četrtfinalne tekme, medtem ko bodo povratna srečanja na sporedu čez štirinajst dni. Za naslove treh evropskih pokalov se poteguje še 24 moštev. Največ predstavnikov ima Italija, kar pet. Po enega v pokalu prvakov in pokalnih zmagovalcev ter kar tri v pokalu UEFA. V pokalu UEFA ima tri predstavnike tudi Nemčija, vendar za razliko od Italije nima več predstavnika v pokalu pokalnih zmago- Messner peš od Sibirije do Severnega pola MILAN - Reinhold Messner, znani južno-tirolski alpinist, se bo skupaj z bratom Hubertom podal na novo avanturo. Peš bo skušal brez kakršnih koli pripomočkov iz Sibirije priti do Severnega tečaja in nato nadaljevati do Kanade. Brata naj bi prehodila preko 2000 kilometrov, vse potrebno za ta podvig pa bosta imela na dveh saneh, ki jih bosta potiskala pred seboj. Na začetku bodo sani tehtale 140 kg. Celotna ekspedicija se bo začela med 8. in 10. marcem, končala pa naj bi se v treh mesecih. valcev, kar pomeni, da ima v konkurenci še štiri moštva. Na tretjem mestu po uspešnosti je Francija s tremi predstavniki, v vsakem pokalu po enega. Francija je tako poleg Italije edina država, ki teoretično lahko osvoji vse naslove. Po dva predstavnika imajo Španija, Portugalska, Anglija (oba v . pokalu pokalnih zmagovalcev) in Nizozemska, po enega pa Švedska, Hrvaška, Danska in Belgija. Spored četrtfinala evropskih nogometnih pokalov Pokal prvakov (jutri, 1. marca) Bayern Miinchen (Nem) - IFK Gbteborg (Sve) -18, AC Milan (Ita) - Benfica Lizbona (Por) -20, FC Barcelona (Spa) -Pariš SG (Era) - 20, Hajduk Split (Hrv) - Ajax Amsterdam (Niz) - 18; povratna srečanja bodo v sredo, 15. marca; Pokal pokalnih zmagovalcev FC Bruge (Bel) - Chel-sea (Ang) - 19.30 (danes, 28. februarja); Feyenoord Rotterdam (Niz) - Real Zaragoza (Spa) - 19, Sampdoria Genova (Ita) -FC Porto (Por) - 19.45, Arsenal (Ang) - Auxerre (Fra) - 20 (v četrtek, 2. marca); povratna srečanja bodo v torek, 14. marca, in v četrtek, 16. marca; Pokal UEFA Eintracht Frankfurt (Nem) - Juventus (Ita) -16.15, Lazio (Ita) - Borussia Dortmund (Nem) - 20, Bayer Leverkusen (Nem) - FC Nantes (Fra) - 18 (danes, 28. februarja); AC Parma (Ita) - Odense BK (Dan) - 18 (četrtek, 2. marca); povratna srečanja bodo v torek, 14. marca. BILBAO - Po dolgem času so povsod igrali s polno paro. In to kakšno paro! V Bilbau je Afhletic gostil Real Madrid, ki seveda v baskovskih deželah nima ravno veliko oboževalcev. Tudi tokrat je bilo vzdušje na stadionu »La Catedral« naelektreno in domači so prešli v vodstvo z golom (bodočega člana Interja?) Guerrera. Real je šele tedaj pritisnil in naposled izenačil z golom Zamora-na, ki je dosegel že dvajseti gol v triindvajsetih kolih. Madridčani so torej preskočili še eno težko oviro, medtem ko je »epopeje« Deportiva La Corune očitno konec: »belo-modri«, ki jih je med tednom oprhal mrzel tuš hude poškodbe Brazilca Maura Silve, so položili orožje v Barceloni proti Espanolu. Na drugem mestu jih je tako prehitela Barcelona, ki je z goloma Jordija Cruijffa in Beguiristana zmagala v Composteli. Po dolgem času je bila uspešna tudi Zaragoza, »veliki« Adeti-co Madrid pa vztraja pri spektakularnih a malo donosnih igrah. Proti Oviedu Roberta Prosi-nečkega (dosegel je en gol) je igral 3:3 in »obdržal« predzadnje mesto na lestvici. VRSTNI RED: Real Madrid 35, Barcelona 31, Deportivo 30, Zaragoza 28, R. Betis 27, Athletic 25. V Nemčiji se Borussia Dortmund tokrat ni sprehodila in je le s težavo odnesla obe točki proti Kolnu. Zato pa so dokaj zanesljivo zaigrali njeni zasledovalci. VVerder Bremen je zmagal v Leverkusnu z dvema goloma »super« Baslerja. Prav tako dobro se drži tudi Kaiserslautemov Ceh Pavel Kuka, ki je proti Ein-trachtu (danes proti Ju-ventusu) prispeval gol in dve podaji tovarišu Marshallu. »Roten Teufel« -rdeči hudiči so tako zmagali 3:1 in naslednji teden lahko v svojem vedno razprodanem Fritz-VValter Stadionu optimistično pričakujejo prav vodilno Borussio. Bayem je gostil Freiburg, presenečenje letošnje sezone. Bavarci so v prvem delu zgubili 5:1 in katastrofe niso uspeli maščevati. Zgubljali so celo 2:0 in na koncu vseeno rešili remi. VRSTNI RED: Bo-rassia Dt 32, VVerder 28, Freiburg in Kaiserslau-tern 26, Borussia MG in Bayem 25. V Angliji je orientacija težka, ker se je nabralo enaindvajset (!) zaostalih tekem. Zanesljivo je samo to, da sta vsaj Blackburn in Manchester United odigrala enako število srečanj. VRSTNI RED: Blackburn* 66, Manchester Utd* 63, Newca-stle** 54, Liverpool*** 51, Nottingham* 47, Leeds*** 43. (* tekma manj) V Franciji nič novega. Nantes je sicer igral le neodločeno, kot protiutež pa je bil na sporedu neposredni spopad med zasledovalcema, v katerem je PSG premagal Lyon. Oba imata zdaj za vodilnim devet točk zaostanka. Porto je utrdil vodstvo: ekipa iz mesta slavnega vina je zmagala, lizbonski Sporting in Benfica, ki se podaja v goste k Milanu, pa ne. (dk) UNIVERZIADA / OTVORITEV BO 23. AVGUSTA V Fukoki zmanjkuje časa zanimanje pa ni veliko TOKIO (dpa) - V središču japonskega milijonskega mesta Fukoka na severu otoka Kjušu velikanski elektronski semafor že odšteva dneve do otvoritve poletne univeziade, ki se bo začela 23. avgusta. Prirediteljem študentskega svetovnega prvenstva 1995 neusmiljeno kaže, kako malo časa jim je ostalo za pripravo tekmovanja. Večina 1.3 milijona prebivalcev ga sploh ne opazi, kar prirediteljem povzroča prav toliko skrbi kot financiranje prireditve. Japonci na poletno uni-veziado pričakujejo približno 6000 tekmovalcev in njihovih spremljevalcev. Tekmovanja v atletiki, no- gometu, judu, sabljanju, plavanju, košarki, gimnastiki, skokih v vodo, vaterpolu, tenisu in odbojki bodo trajala do 3. septembra. Po prvih ocenah bo doslej največja in najdražja univerziada stala približno 17 milijard jenov. Zanimanje prebivalcev in gospodarstvenikov za univerziado, ki bo tokrat že četrtič na Japonskem, je izredno majhno. Od milijona vstopnic, ki so jih začeli prodajati v začetku februarja, so doslej prodali le zanemarljivi delček. Japonska podjetja niso preveč radodarna, kar pa ne gre pripisati samo šibki gospodarski konjunkturi. »Neverjetno je, kako težko je najti sponzorje. Prvič, ker niso nikoli slišali za univerziado, in drugič, čeprav se zelo trudimo, da bi jim razložili pomembnost tovrstnega tekomvanja, ne vidijo velikih možnosti za trženje svoje dejavnosti,« se pritožuje eden izmed članov organizacijskega komiteja, ki mu predseduje Soičiro Toyota, šef največjega japonskega avtomobilskega podjetja. Toda prireditelji še upajo, da se bo stanje spremenilo, kajti univerziada v Fukoki bi lahko bila generalka za olimpijske igre 1996 v Atlanti. V reklamnih brošurah se Japonci spominjajo, da je njihov plavalec Daiči Suzuki na uni- veziadah leta 1985 v Kobeju in leta 1987 v Zagrebu zmagal v hrbtnem slogu, Američan Matt Biondi v Kobeju postavil svetovni rekord na 100 metrov kravl in Yung Jo VVhang iz Južne KOreje leta 1991 v Sheffieldu dosegel svetovni rekord v maratonu. Vsi trije so po teh dosežkih zmagali tudi na olimpijskih igrah. Kritični opazovalci menijo, da je univerziada spričo vse večjega števila tekmovanj po celem svetu izgubila na priljubljenosti, in opozarjajo na primer, ko se je veliko vrhunskih športnikov z ameriških univerz izognilo zadnji poletni univerziadi leta 1993 v Buffalu v ZDA. HOKEJ n Beljak proti Kacu vodi že z 2:0 BELJAK/CELOVEC - Po zmagi v Celovcu (4:3 v podaljšku) je bil beljaški VSV tudi v drugi polfinalni tekmi za naslov avstrijskega prvaka v hokeju na ledu boljši od celovškega KAG-a, Beljačani so pred domačo publiko (skoraj 5000 gledalcev) zmagali s 5:3 (1:0, 2:2, 2:0). Tako Beljak vodi že z 2:0 in za uvr-stitvev v finale potrebuje samo še eno zmago. Junak tekme je bil legionar Pennej, ki je kar štirikrat zatresel mrežo Celovčanov. V drugi polfinalni tekmi je EC Gradec dokaj presenetljivo premagal lanskega prvaka VEU Feldkirch 5:1 (3:1, 0:0, 2:0) in izenačil stanje na 1:1. Tretji polfinalni tekmi bosta v petek v Celovcu in Feldkirchu. (LL.) ŠPORT Torek, 28. februarja 1995 ALPSKO SMUČANJE / SLALOM ZA 32. ZLATO LISICO NOVICE Zlato lisico je znova osvojila Vreni Schneider MARIBOR - Organizatorji tekmovanja za 32. Zlato lisico - delavci SK Branika iz Maribora - so Se enkrat dokazali, da so mojstri svetovnega slovesa. Po nedeljskem močnem dežju, ki se je v večernih urah po vsej slalomski progi prevesil v snežne padavine, so po celonočnem delu usposobili progo za včerajšnjo drugo vožnjo za svetovni pokal in seveda za Zlato lisico v slalomu. Ta je bila včeraj toCno opoldne nared za veliki spektakel, v katerem so slovenski smučarski strokovnjaki po sijajnem uspehu v veleslalomu pričakovali velik uspeh slovenskega ženskega alpskega smučanja tudi v slalomu. Vse do nastopa Katje Koren, ki je bila po prvi vožnji na sedmem mestu, se na dobro pripravljeni progi ni dogajalo nic posebej zanimivega, toda Katja Koren je z odlično vožnjo, v kateri* j e smucala »na nož«, napovedala, da se ni odrekla uvrstitve pri samem vrhu slalomske preizkušnje. Da je 19-letna Mariborčanka zares sijajno prevozila drugo progo, so pokazale tudi vožnje njenih tekmic. Korenova je namreč vodila tudi po tem, ko je v cilj prismuCala Urška Hrovat, cetrtouvršCe-na v prvi vožnji, pa tudi potem, ko je morala zaradi napake odstopiti tretje-uvršcena v prvi vožnji, Italijanka Deborah Com-pagnoni. Sele nepreko-sljiva Vreni Schneider, šestkratna zmagovalka tekmovanj za Zlato lisico, je dosegla boljši Cas od Korenove in prevzela vodstvo, prvouvrSCena po prvi vožnji, Nemka Martina Ertl, očitno ni vzdržala pritiska; med vožnjo je naredila nekaj manjših napak in na koncu pristala na petem mestu, celo za Urško Hrovat. Tako je slovensko žensko alpsko smučanje znova doživelo Vreni Schneider je na Pohorju znova dokazala svoje mojstrstvo (Foto: Srdan 2ivulovid/BOBO) enega izmed svojih najve-Cjih uspehov, z devetim mestom pa ga je dopolnila Spela Pretnar, ki je prav tako smucala zelo dobro in se z 18. mesta po prvi vožnji prebila na 9. mesto. Zlato lisico je tako v seštevku dveh mariborskih tekem osvojila Vreni Schneider s Časom 4:03.05, druga je Martina Ertl (4:03.94), tretja pa Urška Hrovat (4:04.23). Četrto mesto je zasedla Spela Pretnar (4:04.91), peto pa Katja Koren (4:04.98) Po nastopu je zmagovalka Vreni Schneider dejala: »Kljub slabemu počutju v zadnjih dnevih sem smucala dobro in sem zmage seveda zelo vesela. V Maribor rada prihajam, saj je to mesto zame glede na zmage sre-Cno. V Mariboru sem osvojila že veliko lisic, »lisjaka« pa še nisem našla!« Drugouvrščena Katja Koren pa se je veselila: »Takega uspeha nisem pričakovala. 2e tretjič v letošnji sezoni sem osvojila drugo mesto, vselej za Vreni Schneider. Po pljučnici se nisem počutila najbolje, toda tudi s skrhanim zdravjem se da dobro smucati, seveda če imaš voljo in željo po uspehu.« Urška Hrovat: »Morda sem po tihem, glede na prvo vožnjo, računala na vidnejšo uvrstitev, toda kljub temu sem zelo zadovoljna. Z malo veC sre-Ce in napadalnosti bi morda osvojila kakšno mesto višje, toda tudi Če- trto je izjemno lep uspeh.« Stojan Puhalj - trener za hitre discipline: »Kaj naj reCem? Vse so na smučišču povedala dekleta. Hvala predvsem organizatorjem, ki so iz nemogočega naredili mogoče.« Tone Vogrinec - dire- ktor slovenskih alpskih reprezentanc: »Znova se lahko veselimo, saj smo doživeli izjemen uspeh slovenskega smučanja. Dekleta so smucala izvrstno in rezultati niso izostali. Sezona je za nas izjemno uspešna, veliko uspešnejša, kot smo pričakovali.« Zmago Gomzi Kalja Koren si je s Startno številko 13 prismuCala drugo mesto (Foto: Srdan 2vulović/BOBO) Rezultati slaloma za 32. Zlato lisico Rezultati slaloma: 1. Vreni Schneider (Svi) 1:45.26, 2. Katja Koren (Slo) 1:46.65, 3. Trude Gimle (Nor) 1:46.88, 4. Urška Hrovat (Slo) 1:46.90, 5. Martina Ertl (Nem) 1:47.06, 6. Leila Piccard (Era) 1:47.29, 7. Elfi Eder (Avt) 1:47.46, 8. Marianne Kjerstad (Nor) 1:47.51, 9. Spela Pretnar (Slo) 1:47.88, 10. Gabriela Zingre Graf (Svi) 1:47.97, 11. Claudia Riegler (NZL) 1:47.98, 12. Kristina Koznick (ZDA) 1:48.11, 13. Ylva Nowen (Sve) 1:48.14, 14. Patricia Chauvet (Era) 1:48.16, 15. Morena Gallizio (Ita) 1:48.25, 16. Hilde Gerg (Nem) 1:48.53, 17. Renate Gotschl (Avt) 1:48.56, 18. Katja Seizinger (Nem) 1:48.70, 19. Titti Rodling (Sve), Martina Accola (Svi) 1:49.28. Vrstni red za svetovni pokal - skupno: 1. Katja Seizinger (Nem) 924, 2. Vreni Schneider (Svi) 874, 3. Heidi Zeller-Bahler (Svi) 831, 4. Martina Ertl (Nem) 713, 5. Picabo Street (ZDA) 605, 6. Anita Wachter (Avt) 593, 7. Pernilla Wi-berg (Sve) 439, 8. Spela Pretnar (Slo) 438, 9. Hi-lary Lindh (ZDA) 434, 10. Deborah Compagno-ni (Ita) 405... 23. Katja Koren 237, 44. Alenka Dovžan 125, 58. Mojca Suhadolc 75, 81. Nataša Bokal (vse Slo) 28. Slalom: 1. Vreni Schneider (Svi) 380, 2. Martina Ertl (Nem) 218, 3. Urška Hrovat (Slo) 193, 4. Patricia Chauvet (Era) 179, 5. Pernilla Wiberg (Sve) 175, 6. Kristina Andersson (Sve) 171, 7. Leila Piccard (Era) 161, 8. Beatrice Filliol (Era) 146, 9. Marianne Kjorstad (Nor) 130, 10. Katja Koren 126 ... 15. Spela Pretnar 93, 32. Alenka Dovžan 22; 37. Nataša Bokal (vse Slo) 18. Ženske - ekipno (23): 1. Švica 2859, 2. Nemčija 2561, 3. Avstrija 2236, 4. Italija 1709, 5. ZDA 1554, 6. Francija 1509, 7. Slovenija 1297, 8. Norveška 979, 9. Švedska 910, 10. Rusija 261. Pokal narodov (49): 1. Avstrija 6949, 2. Švica 4721, 3. Italija 4633, 4. Norveška 3655, 5. Francija 3192, 6. Nemčija 2921, 7. ZDA 2349, 8. Slovenija 2340, 9. Švedska 1453, 10. Luksemburg 646, 11. Kanada 619, 12. Liechtenstein 406. Ob porazu še smola s poškodbo LJUBLJANA - Rugbysti Ljubljane so v prvi pripravljani tekmi pred nadaljevanjem tekmovanja v alpski ligi gostovali v hrvaški prestolnici in se na igriSCu v Rudešu pomerili z moštvom Zagreba. Gostitelji so zmagali z 62:39, ob porazu pa je dodatna smola doletela Se ljubljanskega igralca Jasmina SuljiCa, saj si je v eni od akcij zlomil desno zapestje. Igralci Koloy’s Green Dragonsov danes odhajajo na krajše gostovanje v London, za to priložnost pa so se okrepili Se z nekaterimi igralci Zagreba in elanom Ljubljane Zverom. (M. U.) Pintarič odlično začel sezono SALOIA (STA) - Slovenski reprezentant, sicer elan Roga, Robert Pintarič je na enodnevni kolesarski dirki za lovoriko Giolly v italijanski Saloiji dosegel imeniten uspeh, saj je v konkurenci 150 kolesarjev iz osmih držav zmagal. Tekmece je premagal v silovitem Sprintu, njegov uspeh pa je s 30. mestom dopolnil njegov klubski kolega Kranjc, ki je zaostal natančno minuto. Drugo in tretje mesto sta na 150 kilometrov dolgi progi zasedla Italijana Bebelli in Pozzi. V koledarju akcije Brazde vzdržljivosti tudi OP Ljubljane LJUBLJANA - Športna unija Slovenije obveSCa vse udeležence akcije Brazde vzdržljivosti, da je odprto prvenstvo Ljubljane v teku na smučeh za rekreativce naknadno uvrščeno v koledar akcije. Tek na 4.5 km, 10 km in 20 km bo v nedeljo, 5. marca, na tekaškem poligonu na Rudnem polju na Pokljuki s Startom ob 10. uri. Anja Kalan šesta in osma INNERKREMS - Avstrijsko mladinsko prvenstvo v alpskem smučanju se je končalo s slalomom in veleslalomom za dekleta. Med slovenskimi predstavniki je bila obakrat najhitrejša Anja Kalan, v slalomu na 6. in v veleslalomu na 8. mestu. Rezultati - slalom: 1. Holzer 1:35.90, 2. Poli 1:36.96, 3. Schimpl (vse Avs) 1:37.17 ... 6. Anja Kalan 1:38.77,14. Lidija Bijol 1:41.24,18. Barbara Koštomaj 1:42.00, 20. Katarina Breznik 1:42.30, 22. Daha Lorbek 1:42.41, 27. Tina Bogataj 1:43.16, 41. B. Kalan (vse Slo) 1:47.37, Urška Bergoč, Andreja Gašperin, Petra Svet, Nina Makuc, Katja Šmalc in Mateja Dolničar so odstopile; veleslalom: 1. Kofler 2:11.04, 2. Rohrberger 2:11.32, 3. Huber (vse Avs) 2:11.45, 8. A. Kalan 2:13.70, 14. Bijol 2:14.50, 16. Bogataj 2:14.58, 17. Breznik 2:15.17, 18. B. Kalan 2:15.39, 19. GaSperin 2:16.21, 36. Lorbek 2:18.19, 41. BergoC 2:18.65, 42. KoStomaj 2:18.66, 48. Svet 2:19.83, 63. Makuc 2:21.30, 72. Jerala (vse Slo) 2:24.33, DolniCarjeva je odstopila. (A. D.) Sandi Vidovič sedmi v Lahtiju LAHTI - Tekaškega maratona Finlandia-Hihto na Finksem, ki spada v svetovni maratonski pokal VVorldloppet, se je ueležilo tudi sedem slovenskih tekačev na smučeh, elanov SD Planica. Zaradi pretankega ledu na jezerih, preko katerih ponavadi poteka, je bil letos maraton z običajnih 75 skrajšan na 50 kilometrov. Start in cilj sta bila v Lahtiju. V soboto je 6000 tekačev teklo v klasični tehniki za točke Worldloppeta. Najuspešnejši so bili Finci, ki so pobrali vse kolajne. Zmagal je Karri Hietamaki, najboljši Slovenec pa je bil Mladen Trstenjak na 50. mestu. Slovenci so bili uspešnejši na nedeljskem teku v prosti tehniki, ki je v Skandinaviji manj priljubljena in je na njem nastopilo »le« 3000 tekačev. Tudi tokrat je zmagal domačin, Jukka Hartonen, odlično pa je tekel tudi Sandi Vidovič, ki je v finišu izgubil stopničke in bil sedmi. Slovenski tekači so se že preselili na Švedsko, kjer bodo nastopih na znanem teku Vasaloppet. Rezultati - klasična tehnika: 1. Karri Hietamaki 2:11.28, 2. Haikki Kivikko 2:12.21, 3. Matti Vuol-lo (vsi Fin) 2:12.28, 4. Hakan Westin (Sve) 2:13.01, 5. Raul Olle (Est) 2:13.08, 6. Alec Vanek (Ces) 2:13.19...50. Mladen Trstenjak 2:22.13, 134. Rajko Podgornik Res (oba Slo) 2:32.06; prosta tehnika: Jukka Hartonen (Fin) 1:48.55, Juri TkaCenko (Rus) 1:52.53, 3. Petri Vlonen (Fin) 1:55.17...7. Sandi Vidovič 1:55.26, 48. Metod Močnik 2:04.11, 58. Darko Tarman 2:05.15, 66. Branko Trstenjak 2:07.14, 278. Franc Žbogar (vsi Slo) 2:28.38. (A. D.) Rezultati in vrstni red lige NHL NEW YORK (STA/AP) - Rezultati nedeljskih tekem v severnoameriški profesionalni hokejski ligi NHL: Tampa Bay - Washington 1:1, Calgary -Anaheim 5:3, Vancouver - San Jose 5:1, N.Y. Ran-gers - Buffalo 4:2, Chicago - Dallas 2:1. Vrstni red: vzhodna konferenca - atlantska divizija: N.Y. Rangers 20, Tampa Bay 18, N.Y. Islan-ders 17, New Jersey 16, Philadelphia 16, Florida 15, Washington 11; severovzhodna divizija: Pittsburgh 28, Quebec 28, Boston 20, Montreal 18, Buffalo 17, Hartford 15, Ottavva 7; zahodna konferenca - centralna divizija: Detroit 25 Chicago 23, St. Louis 23, Toronto 21, VVinnipeg 15, Dallas 11; pacifiška divizija: Calgary 21, Edmonton 16, San Jose 16, Vancouver 16, Los Angeles 14, Anaheim 11. ZANIMIVO ST I, ZA RAZVEDRILO Torek, 28. februarja 1995 Horoskop zapisal B. R. K. <»ePK V OVEN 21. 3.- 20.4: Kljub Številnim obveznostim. si boste vzeli nekaj Časa za obnovo telesnih mod. KonCno ste se torej naučili poslušati glas svojega telesa. Prisluhnite še glasovom duše. BIK 21.4 - 20, 5,: Začutili boste, da med domačimi stenami ni vse tako, kot bi moralo biti. Partnerju boste predlagali manjšo spremembo, v sebi pa boste načrtovali korenito revoludjo. DVOJČKA 21. 5.-21. 6.: V vaš vsakdan bo znova vstopila oseba, ki vam je nekoč vznemirjala srce. Kar je tedaj ostalo nedorečeno, bosta tokrat razčistila do dna. V srce se bo povrnil mir. RAK 22. 6. - 22. 7.: Z lucidnim umom boste spremljali svoja notranja dogajanja. Med drugim boste spoznah tudi to, da marsikdaj neupravičeno tarnate; gre vam namreč veliko bolje kot nekoč. LEV 23.7. - 23.8.: Starim nalogam boste prišteh nove ter se povrhu zasipali še s skrbmi v zvezi z njihovimi uresnidtvami. Odštejte skrbi, pa jih boste zagotovo zmogh. DEVICA 24 8. - 22.9.: Po krivem boste obdolžili prijateljsko dušo. Nebo vam zamerila, saj se zaveda, da ste ujetnik enega svojih slabih dni. Se veC; z radostjo vam bo pomagala iz zablode. TEHTNICA 23.9. • 22.10.: Deležni boste tolikšnega števila pohval, da vam bo postalo malone nerodno. Ker pa vam bodo hkrati godile, boste vpregli vse svoje mod, samo dahi jih izposlovali še več. ŠKORPIJON 23.10.-22.11.: Spretno se boste izogibali sporom z domačimi, vse dokler vam ne bo nekdo razkril vaših lastnih kart. Ko bodo iz rokava zleteli zadnji aduti, boste poštah naduti. STRELEC 23.11.-21.12.: Najnovejša spoznanja bodo občutno odsevala v vašem počutju. Mirni in optimistični boste kot že dolgo ne. Posredujte jih še drugim, pa bo vase veselje podvojeno. KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Uspelo vam bo prevetriti pretirane želje ter se strezniti v realnosti. To pa ne pomeni, da se jim morate tudi odreci. Počakajte boljše dni, pa se bo zgodilo. VODNAR 21.1.-19.2,: Komaj ste počistiti z navlako, že se vam kopiti nova Vendar ni razlega za jeremijade; ker tištite s pametjo, boste nekega lepega dne zagotovo ugledah luC večne svetlobe. RIBI 20.2. - 20.3,: Partnerja bo razganjalo, vi pa boste hladni; ko se bo končno ohladil, bo začelo razganjati vas. Ko se boste znova ohladili, se bosta vnela in zagorela v skupnem ognju. BAROMETER RAZPOLOŽENJA Ob mlaju v Ribah bo možno uresničiti skoraj vsako zamisel Prvega marca ob 11.48 nastopi na 10 stopinjah in 26 minutah Rib Lunin mlaj. V tem znamenju je Lima v egzaltaciji, kar pomeni, da pride do kombinacije najboljših lastnosti, tako Lune kot znamenja. Povečana občutljivost in nagibanje v individualizem bosta torej ohranila zdrave meje, saj ju bo oplemenjevala duhovna in univerzalna ljubezen, ki jo bo omogočalo sodelovanje znamenja Rib. Vračanje v preteklost, ki ga praviloma povzroča prazna Luna (mlaj) in ki nam pogosto dela preglavice v obliki kompleksov in splošnega nemira, bo v kontekstu egzaltacije z znamenjem Rib večinoma plodno. Obujanje spominov na nerazrešene dogodke nam bo tokrat svojevrsten izziv, v katerem bomo videli lepo priložnost za pojasnitev določenih dejstev, ki se dotikajo našega vsakdana. Naše misli bodo zbrane, hkrati pa jih bodo spremljala močna in korektna Čustva. V taksnem sožitju dveh osnovnih kompentent našega psihičnega življenja bo možno malone vse, zato bomo storili dobro, če bomo mlaj v znamenju Rib Cim bolj izkoristili. Mars bo 2. marca prešel v retrogradno gibanje, in sicer v znamenju Leva. To bo nekoliko ublažilo prodornost njegove energije. Venera preide 3. marca v znamenje Vodnarja. V nas bo spodbujala družabnost, na podoreju ljubezni pa bo povečala pomembnost prijateljske osnove. To bo brez dvoma zelo pozitivno vplivalo na naša Čustva. Tretjega marca bo prišlo tudi do spremembe v gibanju Plutona. Postal bo spet retrograden, in sicer v znamenju Strelca, kjer je »v padu«. To bo torej precej neugodna kombinacija, ki pa jo bomo glede na siceršnje harmonične situacije kar uspešno obvladovali. (A. O.) LABIRINT Emuja Ime in priimek:----------- Telefon in naslov:------- Glasbena želja:. Prijavnico pošljite na naslov: RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana, za LABIRINT ZNANJA Kviz »Labirint znanja« je na sporedu vsak torek od 20. do 21.30 na valovih Radia Glas Ljubljane (100.2 in 99.5 MHz), v njem pa lahko sodelujete s prijavnico, ki jo objavljamo na tej strani. TOR SRE CET PET SOB NED PON POČUTJE, ZDRAVJE sprostitev ............✓ / / ✓ O O X šport .................O O O O O / / post, dieta ...........O / O O X X X težja fizična dela ...X X X O O O O izlet..................O O Z Z / O O DRUŽBA, ODNOSI obisk znancev .........X O O O O / / domača zabava..........O O O O / ✓ O družinski posvet .....O / ✓ O O O O družabne igre..........✓ ✓ O O O X X urejanje uradnih zadev O ✓ ✓ ✓ O O X poslovno srečanje......O ✓ ✓ ✓ O O O naložbe in nakupi......✓ / ✓ O O O X zamenjava službe .....X X O O O X X izposoja denarja .....O O O Z Z Z O igre na srečo .........O Z Z Z O O O LJUBEZEN, SPOLNOST osvajanje..............Z Z Z O O O Z iskren pogovor ........O Z Z Z Z Z O zmenek ................Z Z Z O O O O ljubljenje.............O Z Z Z Z Z Z prekinitev zveze .....X X X O O O O UMSKE DEJAVNOSTI branje.................O O Z Z Z O O učenje, širjenje obzorja ...O X X O O O Z raziskovanje ..........O Z Z Z O O O umetniško ustvarjanje ...Z Z Z O O O Z reševanje težav........O O Z Z Z Z Z LEGENDA: Z ugoden dan, O nevtralen dan, X neugoden dan SKANDINAVSKA KRIŽANKA 207 VRSTA GLEDALIŠKE IGRE STIKANJE Z VEC STRANI VELIK UŽITEK TANTAL BIVŠA VBZHODNA NEMCUA ZENSKO IME DRUŽBENI RAZRED GRŠKI ZGODOVINAR RODITEU STAR NEMŠKI AVTO TOK, TULEC DEL ŽELODCA PRI GOVEDU ALEŠ VALIČ KAMENČEK AVTOR: LUKA PIBER PRIVRŽENKA HEDONIZMA GRŠKA BOGINJA MODROSTI ZORANA ZEMLJA DRAGO TRŠAR ULITA TISKARSKA ČRKA OSJE GNEZDO EGIPC. BOŽANSTVO PRIREDITEV ZA PUSTA SNEMUIVA STREHA AVTA ŽIVOT GLEDE NARAST, MERE - PRIVR2. ETATIZMA LUPINA JEZIK BANTU DRNCEV OSTANEK DEL VOZA BALETKA MLAKAR SILIČU ZENSKA Z OROŽJEM ŠIRJAVA NEM. NACIST. POUTIK (RUDOLF) KOMIK LAUREL GRŠKA ČRKA POHORSKI HEROJ MATI BOŽJA VOLNENO BLAGO GOSTIL- NIČAR ANČKA AMER. DRAMATIK (CUFFORD) ČRKI S KONCA ABECEDE VAL PO POTRESU PRIHOD V GOSTE SORTA KAVE IGRALEC DELON KANONIK MAK. HEROJ. INJA DRAGICA CADEZ BIVŠI IRSKI NOGOMET. (GEORGE) ANTON KOLAR FR. SKLADATELJ (EDOUARD) KRZNAR LUDOLFOVO ŠTEVILO DIŠAVA JUNAK TRDINOVE NOVELE RIBJA KOSCICA SVEDSKA LESTEV PERJE PRI REPI MUSSO- LINI MUSLIM. M. IME BOLEČINA JOSIP STRTAR GRS. MIT. SODNIK NEON PRISTANEK LETALA PTICA S SKARJASTIM REPOM MAKED. PESNIK (BLAŽE) ŽOGA Z IGRIŠČA SPREMUEVA-LEC EROSA FR. IGRALKA (CATHERINE) IGRALKA GARDNER PLESEN V VINU ZNAMENITI PRAŽAN KANADA Po sledeh humorista Jaroslava Haška ^ Pisal je za številne časopise, redne zaposlitve pa ni maral Avtocesta do severnega tečaja Ob njej ni motelov, so le medvedi in losi Ta karikatura bi bila verjetno všeč tudi Hašku Poleg ruščine je obvladal se poljščino, nemščino in madžarščino, za silo pa se je sporazumeval še v baskirščini, kitajščini in turščini. Od bega iz avstroogr-ske vojske do vrnitve domov je bil nekajkrat obsojen na smrt, prvič kot dezerter iz avstrijske vojske, kasneje pa so ga belim naklonjeni češki leginarji obsodili na smrt kot boljševika. Tudi v Bugulmi je bil obsojen na smrt z ustrelitvijo. Estonska vlada je razpisala na njegovo glavo 50 tisoč estonskih mark nagrade. Hašek je bil kar užaljen, saj je estonska marka veljala le desetino nemške. V Pragi so medtem že objavili njegov nekrolog. Kasneje je napised zgodbo o pogovoru s piscem svojega nekrologa. Po vrnitvi v domovino je mirno nadaljeval življenje v praških lokalih, kot da revolucionarne epizode sploh ne bi bilo. Hašek kot humorist in novinar Češki humoristični pisatelj Eduard Bass, eden izmed Haškovih prijateljev, je tudi eden tistih njegovih biografov, ki se velikega humorista spominjajo živega. Mednje sodita tudi Ladislav Ha-jek ter slikar in ilustrator Josef Lada. V novejšem času je njegov lik najbolj podrobno osvetlil Radko Pytlik v knjigi Potepuška gos in v drugih delih. Naslov knjige Potepuška gos je Pytlik vzel iz izročila; praški ko-čijaži so namreč potepuška gos imenovali Haška. Biografi omenjajo Baskovo resnost pri delu. Humoreske je v glavnem pisal v kavarnah (največ v Unionki in Tomovki). Takrat je zahteval mir, pil pa je le kavo, kvečjemu malo podkrepljeno z ru- mom. Zgodba je bila kmalu nared, osebno jo je odne- sel v uredništvo enega številnih časnikov (od Zlate Prage do Vesele Prage, vmes pa še v Humoristične liste, Svetozar ali pa v humoristični časopis Karikature, ki ga je izdajal Lada, in tako naprej). Tam si je dal honorar izplačati takoj. Zato je bil tudi nekoliko nižji. Eni navajajo številko 1500, drugi dva tisoč. Toliko naj bi bilo njegovih humoresk, satir, feljtonov in krajših zgodb. Menda pa še do danes niso dešifrirali vseh njegovih psevdonimov. Pisal je za številne časopise, tudi različno politično opredeljene. Nikoli ni bil stalno zaposlen, četudi je urejal razne časnike, 2ensky obzor, Svet živah, in anarhistična glasila, kot je bila Komuna, pisal pa je tudi za Češko besedo in druge časnike. Po končani trgovski akademiji oktobra 1902 se je zaposlil kot pripravnik v banki Slavia Borivoj Repe (Se nadaljuje) Dobrodošli na skrajnem severu, na koncu ceste, ki ob kanadski obali pelje do naselja Tuk-toyaktuk, kjer živi približno 900 ljudi. Na drugi strani ledenomrzle reke se začenja severni tečaj. Voznik tovornjaka Bill Rutherford pozna najmanjši ovinek na cesti, saj vsake tri tedne v naselje pripelje svežo zelenjavo in sadje. Pot od Vancouvra do zadnjih naselij na severu države je dolga nič manj kot 7360 kilometrov. Postal je nekronani kralj avtoceste Dempster, nekakšna arktična legenda, tako znana kot Red River in Fort McPherson. »Ce na zadnjem delu ceste, dolgem 640 kilometrov, srečam več kot tri vozila, je to že pravo čudo. Ne vem, kako se ljudje znajdejo v gostem prometu na jugu države. Tu je že nenavadno, če na primer drug za drugim vozita dve vozili. Po tej cesti vozim že devet let in včasih je vožnja res naporna. Ce človek naleti na težave, je odvisen od lastne iznajdljivosti,« je pripovedoval Rutherford. Med dolgo vožnjo mu dela družbo le majhen pudelj z imenom TD. Veliko ljubiteljev pustolovščin se zadnja leta večkrat podaja na pot proti severnemu tečaju. Predstavnik turističnega urada v Inu-viku, največji naselbini na Arktiki s tri tisoč prebivalci, ki leži v bližini avtoceste Dempster, ocenjuje, da vsako leto obišče te kraje približno osem tisoč turistov. Prihajajo z vseh koncev Amerike, celo Floride. Večina si želi spoznati kraje na skrajnem severu, neokrnjeno naravo in doživeti kaj vznemirljivega. Cesta se začenja v Dawson Cityju, prek goratih gozdnatih predelov in ravnin pelje čez reko Mackenzie, od tam pa kmalu zavije proti Inuviku, ki ga doseže po 720 kilometrih. Poleti se morate v tem naselju ustaviti, pozimi pa se lahko po zamrznjeni cesti peljete še kakšnih 180 kilometrov in potovanje končate v Tuktoyaktuku. Do tja si upajo le najpogumnejši domačini in nekateri turisti. »V tem delu sveta ljudje takoj opazijo vsako tuje vozilo, ker ne prihaja ravno veliko tujcev,« je izjavil neki prebivalec Tukoyaktuka. Dva meseca na leto je cesta le delno prevozna, saj so zaradi ledu mostovi neprevozni, led na reki pa bi popustil pod težo tovornjaka s tovorom. Cesto Dempster, imenovano tudi cesta k naravnemu bogastvu, so dogradili leta 1979, da bi lahko Kanadčani začeli izkoriščati nafto in druga nahajališča na kanadskem severu. Zelje se niso povsem uresničile, kajti pričakovanja o bogatem severu so se izkazala kot nerealna, cesta pa je vendarle ostala in je za ljudi s tega konca življenjskega pomena. Številnim daje upanje, da se bo razvil turizem, saj primanjkuje delovnih mest. Tisti, ki se odločijo za pot v te kraje, so nagrajeni, saj uživajo ob pogledu na neokrnjeno naravo, kajti ob cesti ni reklamnih panojev, opazujejo lahko le svetlikanje snega in polnočno sonce. Ob cesti je nekaj kampov, restavracij in bencinskih črpalk, vendar je priporočljivo, da se na pot odpravite z nekaj zaloge. Pozabite na obcestne McDo-naldse, velike bencinske postaje in motele, na cesti Dempster največkrat naletite na medveda, losa ali severnega medveda. Predstavniki Severozahodnega teritorija poletne obiskovalce opozarjajo na peščene viharje in nadležne komarje, pozimi pa so najbolj nevarni snežni viharji. Na seznamu stvari, ki jih je pametno vzeti na pot, so tudi voda, sredstvo proti mrčesu, vreča peska, odeje, sveče, vžigalice, visokalorične jedi, topla oblačila in spalna vreča. Vozniki, ki so že bili na skrajnem kanadskem severu, pravijo, da je najbolj primemo potovanje z vozili s pogonom na štiri kolesa. Cynthia Osterman, Reuter Karlov most čez Vltavo krasi 28 kipov (Foto: Borivoj Repe) Na skrajnem severu pozimi pričaka popotnika le sneg... Margery Allingham Starec pri oknu 15) V istem hipu je na drugi strani sobe iz ust generalnega majorja Stukely VVivenhoeja padla cigara in se zavalila po preprogi. Po vsej sobi so se zaslišali globoki vdihi, zliti v eno, kot bi sapo zajela velikanska žival, in v oddaljenem kotu je nekdo prevrnil kavno skodelico. Gospod Campion se je dvignil na komolec in pogledal naokoli. Nekaj trenutkov je negibno obstal v tistem neudobnem položaju. Po sobi je počasi prihajal stari Ro-semary, kot vedno urejen in svež. V gumbnici je imel rdeč nagelj, dolgi beli lasje so se mu lesketali in na nenavadno gladkem obrazu mu je lebdel običajni rahli nasmeh. Za njim je postavno in odločno korakal sir Edgar Philipson, zdravnik s Harley Streeta. Bil je trenutek, ko so vsi okamneh, trenutek, ki je zahteval vso slavno umirjenost članov kluba. Sredi sobe sta se prišleka srečala z dečkom, ki je prinašal zgodnje izdaje večernikov. Ob pogledu na starega Rosemaryja je fant popolnoma izgubil glavo. Starcu je pomolil časnik Evening VVire. “Pravijo - pravijo, da ste umrli, gospod,” je neumno zinil. Rosemary je vzel časnik in ga pogledal, vsa soba pa je negibno čakala. “Močno pretiravajo,” je rekel s svojim značilnim, odsekanim glasom, ki so ga vsi tako dobro poznali. “Odnesite ga.” Odšel je proti svojemu naslanjaču. Nihče ni videl, kako ga je Briggs zapustil. Nekateri zatrjujejo, da se je za špansko steno splazil proč po vseh štirih; drugi, ki imajo več domišljije, pravijo, da je skočil skozi okno in da so ga pozneje popolnoma zmedenega našli v kleti. Vsekakor pa je izginil molče in hipoma. Stari Rosemary je sQdel, pomignil negibnemu natakarju in naročil viski s sodavico. Medtem je sir Edgar Philipson stal sredi sobe in gledal naokoli, in bledi, nejeverni Fielding je vstal in stopil k njemu. Starejši moški ni bil dobrohoten. “Z vami mlajšimi, Fielding, je narobe to,” je zarogovilil tiho, pa vendar dovolj glasno, da so ga vsi slišali, “da se v diagnozah radi prenaglite. Prepričajte se, preden kaj rečete, fant. Prepričajte se.” Čedni stari mož je odšel naprej, nadvse zadovoljen sam s sabo. Fielding se je nebogljeno ozrl nao-koli, toda nihče mu ni pogledal v oči. Gospod Campion, ki je edini čutil z njim, je gledal starega Rosemaryja in opazoval zdravi lesk njegovih oči in živo barvo njegovih lic. Fielding je v popolni tišini odšel iz sobe.Tisti večer je gospod Campion sam večerjal doma in pisal kratko poročilo o svojem prispevku k primeru rumenih čevljev, ki je bil ravnokar zadovoljivo zaključen, ko ga je obiskal mladi kirurg. Fielding je bil v zadregi in je to tudi povedal. Nerodno je stal sredi Campionove delovne sobe v stanovanju na Bottle Streetu in se nebogljeno opravičeval. “Strašno mi je žal, da izkoriščam najino površno znanstvo, Campion,” je rekel, “toda v hudičevi godlji sem. Rosemary je bil danes opoldne resnično mrtev, veste.” Gospod Campion je prinesel kara-fo. “Na vašem mestu bi s£del,” je rekel. “To pomiri živce in odpočije noge. Ta zadeva bo najbrž ... no ... škodila poslom?” Videti je bilo, da je Fieldingu odleglo, in za hip se je na njegovem štirikotnem, resnem obrazu pokazal smehljaj. “Pa še kako,” je rekel in vzel kozarec, ki mu ga je ponudil Campion. “Vidite, zgodba je tako hudirjevo dobra. Robert Fielding je tako briljanten kirurg, da sploh ne v£, kdaj je premagan, kdaj mu pacient umre. Povsod že govorijo o tem. Uničilo me bo. Nesposobnost je v vsakem poklicu je nekaj hudega, v mojem pa je neodpu- stljiva. Vendar,” je nebogljeno dodal, “je bil mrtev, ali pa sem vsaj jaz mislil, da je. Srce se mu je ustavilo, in ko sem ga spravil domov, sem uporabil preskus z zrcalom. Seveda se dandanašnji dogajajo čudeži, ampak ne po zaslugi starega Philipsona. No, vsaj včeraj bi bil o tem prepričan. Hecno, ne?” “Vsekakor čudno,” je počasi potrdil gospod Campion. “Ko že govorite o teh modemih čudežih, za kaj pravzaprav gre?” “Oh, uporaba električnega šoka in podobno,” je nejasno rekel Fielding. “Vidite,” je odkrito dodal, “jaz nisem zdravnik splošne medicine, kirurg sem. Seveda sem študiral medicino, vendar se ne delam, da sem splošni zdravnik. Sodobni medikamenti in podobne stvari ne sodijo v moje področje.” Gospod Campion je dvignil pogled, in njegove blede oči za očali so bile radovedne. (Se nadaljuje) VETER JASNO ZMERNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE 6 66 6^6 središče TOPLA HLADNA SREDIŠČE ANT1- MEGLA FRONTA FRONTA OKUIZUA CIKLONA CIKLONA C A DANES GRADEC 1/7 TRBIŽ M. SOBOTA O 3/8 CELOVEC o 0/5 čS ČEDAD—> 5/8 O O KRANJSKA GORA Q TRZIC O S. GRADEC 1/5 MARIBOR o 3/8 O PTUJ o KRANJ S O VIDEM 6/9 —^N. GORICA GORICA o 6/8 3/4 O KOČEVJE UMAG CEUE > 1/7 N. MESTO O V4 ZAGREB “-"a- k, CT ponekod po nižinah megla. Naj-visje dnevne temperature bodo od 5 do 10, na Primorskem okoli 12°C Sosednje pokrajine: Sončno bo, V Avstriji občasno zmerno oblačno. DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 6.44 in zašlo ob 17.46. Dan bo dolg 11 ur in 2 minuti. Luna bo vzšla ob 5.46. in zašla ob 16.57. Uc PLIMOVANJE Danes: Danes: ob 2.49 naj- nižje -31 cm, ob 8.37 najvisje 44 cm, ob 14.59 najnižje -59 cm, ob 21.25 najvisje 49 cm. jutri: ob 3.22 najnižje -35 cm, ob 9.11 najvisje 44 cm, ob 15.29 najnižje -57 cm, ob SNEŽNE RAZMERE Rogla Kope Krvavec Vogel Kranjska GoralO na 30 do 50 Mariborsko Pohorje 50 na 50 Rakitna 20 cm 70 do 90 50 na 50 50 na 115 45 na 200 Kanin Kobla Zelenica Soriška planina Velika planina Golte Cerkno Na Kaninu naprave zaradi vetra ne obratujejo. Zaradi prireditve je na Mariborskem Pohorju zaprt del Miranove proge. Na smučišču Zelenica obratuje samo proga Ljubelj. Tekaške proge so urejene na Mariborskem Pohorju, Rogli, Soriški Planini in delno na Voglu, v Kranjski Gori pa jih urejajo. Smučarski avtobus vozi na Mariborsko Pohorje, Roglo. Veliko Planino, Koblo, v Cerkno, Vogel med Gozd Martuljkom in Podkorenom. Dostop na smučišča Mariborsko Pohorje, Roglo, Zelenico in Kope je možen z zimsko opremo. Vreme danes večini ljudi ne bo povzročalo težav, le vremensko najbolj občutljivi bodo sredi dneva manj zbrani in nerazpoloženi. ONESNi Konc. Sttvmg/m' 27.02. med 6 to 7 uro LJ Bežigrad...........9 Maribor..............31 Trbovlje.............28 Velenje............. 1 Celje................55 Hrastnik.............33 JUTRI GRADEC TRBIŽ M. SOBOTA O CELOVEC MARIBOR 9. GRADEC O KRANJSKA GORA Q S „ čedadS69n. (—O O KRANJ ( V o VIDEM 0 CEUE GORICA UMAG ZAGREB O A V Sloveniji: v sredo bo sončno in topleje. Cez dan bo pihal jugozahodni veter. Obeti: V četrtek se bo pooblačilo, občasno bo deževalo. Več padavin bo v južnih in zahodnih krajih. F—J Spolnemu nasilnežu podaljšali penis na stroške davkoplačevalcev stroške ameriških davkoplačevalcev podaljšali penis nekemu mornariškemu veteranu, ki je bil obsojen zaradi spolnega nasilja. Michael Martin je bil obsojen na štiri leta zaradi spolnega nasilja nad dvema deklicama, ki sta bi-b stari le 5 in 7-let. Po prestam kazni so mu v Jacksonu podaljšati prekratki penis, sedaj poslanec G.V. »Sonny« Montgomery zahteva, da se kaj takega ne bi več ponovilo. Pilot padel z zračne ladje HAYWARD (KALIFORNIJA) - Keith Hirsch, izkušeni pilot zračnih ladij in lastnik ene od teh sodobnih potomk nekdanjih Zeppelinov, je med vadbenim poletom umrl, ker je izgubil nadzorstvo nad svojo zračno ladjo. Rešil pa se je njegov učenec, ki je pravočasno skočil na tla, ko se je ponorela zračna ladja skoraj dotaknila nekega travnika pri kalifornijskem Haywardu. Padalec ranil otroka OSLO - Neki nemški padalec, ki je sodeloval na manevrih NATO v norveškem Trondheimu, je zgrešil pristajalni cilj in padel na nekega 5-letnega otroka, ki je s starsi opazoval padalske skoke. Otrok je zadobil lažje rane po glavi, tako da bo okreval že v nekaj dneh. Najstnica umrla, ker ji je človek padel na glavo PEKING - V kitajskem Changchunu je 13-letna VVang Ying izgubila življenje, ko je s svojimi sošolci in profesorji prisostvovala neki gledališki predstavi. Nanjo je z visine desetih metrov padel Človek, ki se je po lestvi penjal k gledališkim reflektorjem. Dekle je umrlo zaradi zloma hrbtenice, medtem ko je moški zadobil le lažje zlome. Hrana za vegetarijanske pse LONDON - Linda McCartney, žena Beadesa Paula Mc-Cartneyja, se je po shujševalni vegetarijanski dieti za ljudi spomnila tudi na njihove Cetveronožne ljubljence. Ce je torej’ vas kuža predebel, boste lahko v kratkem kupih vegetarijansko pasjo hrano, ki vsebuje vse potrebno, da bo vaS kuža shujšal, ne da bi poginil. Linda Evangelista ob kariero zaradi brazgotine po operaciji PARIZ - Znana manekenka Linda Evangelista se bo bržkone morala odpovedati svoji karieri zaradi komplikacij ob nekem banalnem kirurškem posegu, ki ji je iznakazal trebuh z dolgo brazgotino. Kot je napisal francoski tednik Voici, bi morali v neki losangeleski kliniki manekenki odstraniti cisto na jajčniku z navado sondo. je sedaj obupana, ker baje ne bo uspela vec zanositi. Kako je igralka spretno ugnala Mao Zedonga PEKING - Kitajska komunistična partija odpira arhive. Tako je hongkonski dnevnik Mingbao včeraj objavil prvo pismo, ki ga je tedanja igralka Jiang Qing napisala očetu kitajskega komunizma Mao Zedongu. Pismo, sicer brez datuma, je bilo poslano z oporišča Yanan v Času vojne z Japonsko, torej v tridesetih letih. Man je takrat uspelo prepričati Cang Kaj Sekove nacionaliste, da so pristali na skupno protijaponsko fronto, poleg tega je v partiji že premagal vse notranje nasprotnike. Lin Saoči je takrat že pripravljal Maovo doktrino. Nastajajočemu oCetu kitajskega naroda je nekaj vec kot 20-Ietna igralka Jiang Qing, ki se je v partijo vpisala leta 1933 v Sangaju, v teh letih pisala prebrisano pismo. Jing Qing je v njem prosila za srečanje, da bi ji veliki Mao Zedong razjasnil nekatera ideološka vprašanja, v zvezi s katerimi je priznala marsikatero vrzel. »Prosim te, ljubi predsednik Mao, da me sprejmeš samo enkrat, ko boS imel Cas; to je edino upanje vsega mojega življenja. Imam namreč marsikateri ideološki dvom; Ce bi me lahko osebno poučil, bi mi res veliko pomagal,« je pisala Jiang Qing. Predstavila se je kot hčerka izprijenega očeta. Pisala je, da je zaradi očetovega pijančevanja bila primorana v eno od mnogih pekinških opernih šol in pozneje postala »filmska in gledališka zvezda«. Trditev je bila prav gotovo precej daleC od resnice, saj Jiang Qing, ki je takrat se nastopala z imenom Lanping (Piavo jabolko), v Sangaju sploh ni bila uspeSna igralka. Mao se je kmalu zaljubil v mlado igralko. Prva Zena ga je zapustila, ko se je posvetil revoluciji, drugo so ubili nacionalisti, s tretjo, He Zižen, sestro slavnega maršala He Longa, pa so se odnosi že skrhali. Kljub temu so se zanjo zavzeb tudi drugi partijski voditelji, ki so že takrat imeli marsikateri pomislek na račun igralke, ki je bila po njihovi presoji preambiciozna. Naposled je paru uspelo premagati vsa nasprotovanja in se poročiti, vendar se je morala Jiang Qing obvezati, da se ne bo nikoli politično udejstvovala. Leta 1965, ob zaCetku kulturne revolucije, je obljubo prelomila in odločno stopila na politično prizorišče. Po smrti »velikega voditelja« je sama poskusila politično uveljavitev, poskus pa se je končal z obsodbo »tolpe štirih« na smrt, nato pa s pomi-lostitvijo obsojenih. Od tedaj o njej ni bilo vec slišati.