16. številki*. v UaMjani, o nedeljo 21. lannarla 1923. Isto LUI. Izhaja vsak daa popoldne, iiTioaiil nedel;« la pramlfc«. Inseratl: do 9 petit vrst a 1 D, od 10—15 petit vrst I 1 D 50 p, večji inseratl petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne oonjJijj beseda 75 o. Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — In seratni dav^k posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se prilo!i znamka za odgovor. Uiuavnistvo „Slov. Naroda' la .Narodna tlakama" SaaOova ulica st 5, pritlično. — Tel*!os fit. 304. UradAlatro „Si07. Naroda*' Knailova ntlca sL 9, I« nadstropje Tel« •□ štor. 34. Bopiss spra;e-as »e »loiiSsai! la žalostno fran'iOfara. WT Roko pio v se ne vrača. v JugoslavHi vsa d.ii po Din — v inozemstvu navadna d*« Oin 1, nedelja Din V25 Poštnina plačana v gotovini. »Slovenski Narod* velja v jflgoftlavlji V Litibijan; | po posti 12 mesecev 3 1 Din 120-— . 60 - 30 — lCr— Din 144 — . 72— - 36— . 12-- Din :i(3 — . 108--5-1-_ ! is— Pri morebitnem povišanju se ima dn!;š.i naročnina doplačati. Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno ^Sf" po nakaznici. Na -amo pismena naročila brez poslatve denarja s* ne moremo ozirati. FRAKCOSKO-KEEŠKA GOSPODARSKA VOJNA. Pri presojanju sedanjega razmerja med Francijo in Nemčijo si treba predstaviti pred oči, kako je leta 1871. Bismarck nastopal proti Franciji in kako se je Francija podvrgla takratni nemški mogočnosti ter plačala diktirane milijarde, še predno je potekel rok za plačilo. Ko so se vračali zmagonosni nemški vojaki s francoskih bojnih poljan domov, so vozili seboj prvi del »vojne odškodnine« v znesku 742 milijonov frankov. To je bila svota, skoro enaka vsemu takratnemu nemškemu denarnemu obtoku. Kancelar Bismarck je zahteval 5 milijard. Thiers prvi trenutek ni mogel prit? do besede ob taki zahtevi, ali končno je podpisal d'ktat neizprosnega nemškega kacelarja. Ali denar ali pa zasedemo Pariz! Tako na-kratko je velel nemški železni mož, izključujoč vsake obzire. Nemške čete so zasedle francosko ozemlje, da bi se francoski narod zavedal svojih prevzetih obveznosti in plačal nezaslišane reoa racije. To niso bile samo reoaracMe, marveč to je HI denar, ki je imel poleg reparacij še posebej ojačiti nemški narod. Bis-marekove zahteve niso slonele zgolj na temelju vojne odškodnine, marveč je on zlorabil svojo zmago in izvlekel iz francoskega naroda krivične strašne svote, da bi potlačil Francoze k tlom in visoko dvignil Nemce. Francija je kontralurala dve notranji posojili, prvo za dve milijardi in 776 milijonov frankov, drugo pa za 4 milijarde in 136 milijonov frankov: poslednje posojilo je sub-skribiral francoski narod, s 43 milijardami frankov! Finančni minister je govoril takrat v senatu: S presenečenjem stopamo pred te strahovite številke, kakršne se do danes niso pojavile še mkjer na svetu pri ni-kaki posojilni ali finančni operaciji, ves svet so presenetile te številke in dokazujejo ne sluteno plačilno silo in sposobnost ter najpožrtvoval-nejŠT patriotizem francoskega naroda. Senatorji so vstali in nepopisnim navdušenjem zaklicali »Vive la prnnce!« Zadnji obrok plačila je bil določen na dan 2. marca 1874., ali Francija je plačala Nemce že 5. septembra 1873., torej celih 6 mesecev ponrej Bismarck je na bajonete sta- 20. januarja* vil svoje zahteve in z bajoneti je kopal zlato iz francoske zemlje. Časi se res izpreminjajo in ž njimi naziranja o postopanju z ljudmi, toda ne smemo pozabiti, da imamo pred seboj Nemce, ki so v svoji nebotični oholosti izzvali svetovno vojno in ki sedaj na vse mogoče zvijaške načine zavlačujejo oddajanje svojih obveznosti. Ves svet, ki pošteno misli, je o tem enako prepričan. Angleškim izvajanjem o sedanjem stanju na ruhrsko-bochum-skem ozemlju se pozna, da se odgovorni krogi v Londonu čutijo vendarle zadete, zato pa odklanjajo vsako očitanje o sokrivdi na francoskih korakih. Nikar naj svet ne misli, da Anglija simpatizira z Nemčijo, ako ne soglaša s francosko zasedbo. Nič drugega ni sporno med Londonom in Parizom kot samo mnenje o metodi, kako naj se^ pripravi Nemčijo do plačHa. Ta čas pa hite Poročila v svet. kako se Nemci uspešno pogajajo po angleškm premogovnikih za dobavo premoga Nemčiji v času okupacije, kar je pač očitno naperjeno proti francoski akciji na zasedenem ozemlju. Niso brez krivde Angleži in tudi ne Amerika. Ponovno treba pribiti, da je bila dolžnost zaveznikov, da so ostali skupaj, tudi po vojni, kakor so bili v vojnem času, in njihova daljna dolžnost je bila. poslušati tudi premagance pa pričeti in izvršiti delo za obnovo mini in reda v Evropi. Ali blesk zmage jih je premotil, dobičkarski oziri so prepluli duhove vod?lnih državnikov in tako imamo danes veliko gospodarsko vojno med Francozi in Nemci. Kdo bo zmagal? Izkušeni generali in prvovrstni tehniki stoje v tem boju na francoski strani, na nemški pa so vrhovni generali veliki industrijalci, izvežban? gospodarji rudnikov, za katere je stopilo tudi delavstvo. Najbrže je gospodarska sila v borbi na nemški strani močnejša, zato na je boj v francoskih vrstah toliko težavnejše in prva gospodarska bitka kaže očitno nemški uspeh. Nemci so pripravljeni, kakor nas o tem prepričujejo berolinska poročila, na skrajnosti. Svojo rezi-stenco so izborno organizirali in vo- di jo najpopularnejši industrijalec na zasedenem ozemlju Fritz Tyssen. Po zadnjih poročilih iz Londona je zavladal tam splošen pesimizem. Pravijo, da sedaj se nahaja Francija v odprtem konfliktu z Nemčijo, toda nemška vlada se upira vsaki presiji, ki jo izvaja okupacija, in kažejo se znaki kaotične zmešnjave, zraven se čuje jo glasovi o tajnih zarotah, o komunističnih pripravah, o tajnih dogovorih s sovjetsko Ru-siio itd. V Londonu meniio, da ako Francija zasede tudi Berlin, ne opravi nič, marveč se bo morala vrniti domov brez reparacij, praznih rok potem, ko so se potrošili za zasedbo težki milijoni. Zelo ostro oa je prijel Nemce »Dailv Telegraph«, ki p!še o govoru kancelarja Cuna v nemškem parlamentu to-le: Kance-larjev izbruh moraličnega ogorčenja se čuie čudno iz ust moža, ki v javnem življenju reprezentira industrijske magnate Nemčije, to je ono sku-pmo, na katere ukaz se je sistematično uničila vsa industrijska organizacija v Belgiji in severni Franciji. Mrlo let po razbitju vseh produktivnih strojev na ozemlju, katero so bili Nemci zmedli, vidimo iedne-p;a izmed onih, ki so vodili take odredbe, kako v svetem imenu pravice divje protestira proti odredbi, po kateri se ne ustavi mkaK rudnik in m-kaka tovarna, po Kateri ne pride ob kruh niti en delavec. Cunov govor ie nov dokaz za nacijonalno posebnost Nemcev, da zanje ne eks^stira mkpko drago stal'šče kot nemško fn niti govora ni o tem, da bi poskušali biti pravični s svojim stališčem. Nemčija hoče imeti vedno pravico na svoji strani, pri drugih narodih pa vlada, po njenem mnenju, vedno le krivica. Taki pač so Nemci. Spominjamo se. kaj vse so počeli tudi po Srbiji in kako so divjali povsodi po tujih deželah! Trenotni položaj je brezdvomno tak, da se za Francijo ne napoveduje nič dobrega. Toda zgodovina nas uči, da se je tudi že v največiih težkočah na^Ia povoljna rešitev. Tako bi želeli v sedanjem sporu francoski kakor tudi nemški strani. Kajti ako se sedani? gospodarski boj, ori-čet na ruhrskem ozemlju, raznlete dalie, bo potegnjena vanj vsa Evropa. Tn Nemč'ia ima dati mno^o Franciji pa tudi mars^kni drugim državam, ki zelo potrebujejo reparacij v svrho svoje gospodarske obnove. ?mm IZ FREKMURJA. Nosilec liste SLS na Štajerskem, torej tudi v Prekmurju bo Dr. Korošec, Srczki kandidat v Prekmurju bo pa Jožef Klekl, vpokojeni župnik in dosedanji poslanec, ki je kandidiral tudi 1. 1020. pri volitvah v ustavotvorno skupščino na programu SLS ter dobil od 84S1 glasov 5437. Tudi sedaj je njegova izvolitev v dolenielandav. okraju sigurna ne glede na to, da so ljudje nagnali 7. t. m. njegove agitatorje v Krizevcih, Petrov-cih in v Nedelji ter 10. t. m. v Prose-njakovcih. Kukovčev kandidat Štefan Kuhar iz Markišavec se doslej s svoio »vjedinjeno prekmorsko sztranko« Še preveč ne giblje, amnak pripravka glavno agitacijo za zadnji teden pred volitvami. Govori se, da misli kandidirati v Prekmurju tudi Geza Hartner. ki ie bil že v ogrskem parlamentu poslanec. Takrat je nastopal najprej kot Frdodviev agitator in pridobival volilce z Erdodv-jevim denarjem zanj. Tik pred volitvami se je pa premislil in proglasil kar sebe za kandidata ter bil tudi izvoljen, vendar se ni upal prikazati v ogrskem parlamentu pred pretokom treh tednov. Znano pa še ni. pod katere stranke okriljem misli nastopiti kot srezki kandidat. 17. t. m. je obiskal Prekmurje minister Zupanič, ki ie sprejel na glavarstvu v Suboti razne deputacije. Aled temi je hUa tudi deputaciia sobeških Madžarov. A*iinister je govoril tudi z omenjenim Hartnerjem ter se nato napotil h Kukov-Čevemu kandidatu Kuharju, katerega pa ni bilo doma, ker je pravkar urejeval v Soboti svoio »Morszko Krajino«. Poslali so avtomobil ponj in ga pripeljali na dom. politična pogajanja ž njim pa niso uspela. Minister dr. 7upanič se je nato od-peb'al z velikim županom dr. Plojem v Dolenjo Lendavo, odkoder je mislil iti v Ljutomer, a se je vrnil vsled snežnih žametov Čakovec in od tam v Maribor. V Lendavi je imel minister dr. Zupanič renkonter z dvema radičevskima emisarjema, ki pa sta se morala vrniti na Hrvatsko, ker nista dobila v Lendavi ne strehe, ne hrane. Cuje se. da postavi radikalna stranka tudi za Prekmurje svojega srezkega kandidata ter da računa v prvi vrsti z agitaciio z agrarno reformo, katera agitacija bo gotovo vlekla, ker so poslali Prekmurei zaradi agrarne reforme v Ljubbano že marsikako brezuspešno pritožbo. Zahtevajo pred vsem izmenjavo uradnikov agrarne reforme, zmanjšanje njihovega števila in drugačno po- stopanje. Tudi Štefan Kuhar pra . i v svojem programu: A i—9 - e -;a reiorma aii naj bonde popra vici dosztojna szvo-jetni pozvani5, aH sze pa naj szploj ta zbrise.« V rokah vladajoče stranke bi bila lahko agrarna reforma hudo orožje v volilnem boju, ki bi predvsem šk< dila SKS. ker so nastopali dv)sedanji njeni uradniki kot pristaši SKS. V splošnem ima pa največ upanra na zmago v Prekmurju tista stranka, ki bo zadnje dni pred volitvijo trosila največ denarja, kajti Prekmurei so še preveč vajeni dosedanjih madžarskih v >".-tev. Vrnutega spada 20 odstotkov prekmurskega prebivalstva v vrsto delavcev, ki si iščejo v letnem času dela v tujini, 10 odstotkov pa in:a po lastni krivdi (oddaja dela posestva pri omožitvi hčera ali pa prepis na več sinov) tako malo zemljišča, da strada — vse, torej volilci, ki se bodo nagnili na ono stran, kjer se jim bo vsak nekaj ur dobro godilo. Pismo iz Prasije. Malic a. d. Saale,, 14. jan. 1923. Stojimo pod neposrednim vtisom dogodkov zadnjih dni. Dne 10. januarja je reparacijska komisija oficijelno potrdila nemško krivdo, ki so jo Nemci vsled smotrenega pomanjkljivega dostavljanja lesa in premoga zagrešili v svojih repara-cijskih plačilih napram Franciji. Dne 11. januarja so Francozi s kavaleri-jo. strojnicami, tanki in aeroplani zasedli Essen. da nadzorujejo na-daljno dostavljanje ruhrskega premoga. Dohod francoskih inženjerjev z vojaškimi četami v ruhrsko ozemlje je izzval po vsej širni Nemčiji velikansko ogorčenje. Aktiven protest v tem zgodovinsko in zlasti gospodarsko važnem trenutku, je Nemcem seveda nemogoč. Pač pa govore tudi brez jekla dovolj jasno o nemških Čustvih sledeča dejstva: Odno-klic nemškega poslanika i/. Pariza in Bruslja, prenos sedeža glavne industrijske rensko-westfalske organizacije — premogovnega sindikata — iz Essena v Hamburg, kjer se delovanje organizacije začasno ustavi. Na ta način namreč nastanejo Francozom nepregledne težkoče v vodstvu ruhrskih premogovniTkov, kajti mesto z dobro urejenim premogovnim sind;katom. ki je združeval vse ruhrske industrijske družbe v enoten, skrajno pregleden sistem, ki je A. E. \V. Mason: KLIC NA POMOČ. (Roman.) (Dalje.) VVethermill je debelo pogledal. »Vi jo torej poznate!« je zavpil preplašeno. . . , »Ne, toda videl sem 30 z vami v igralnih prostorih. Slišal sem, kako ste jo zvali z imenom.« « . ,,., ., »Videli ste naju skupaj?« je vzkliknil We-thermiiL« Potem lahko razumete, kako podel je ta sum.« Toda Ricardo je bil videl deklico samo pol ure prej. nredno jo je videl s Harrvjem Wether-millom. Živo se je še spominjal slike, kako se je vrgla v trenutku histeričnost? na klop v vrtu in muhasto vdarjala s satenskim čeveljčkom naprej in nazaj po kamnih. Bila je mlada, bila je ljubka, bila je očamjoče sveža, — toda —-toda — čim bolj se je upiral, tem bolj je pri premi^lievaniu dobivala njena slika temne poteze. Spomnil se je besed, ki jih je rekel tujec: »Ljubka ie. ta mala. Skodn, da je izgubila.« Mr. Ricardo je uredil svojo kravato še bolj prenagljeno kot do navadi. »In eospa Dauvray?« je vprašal. »To je bila ona krpokn ženska, s katero je odšla vaša mlada prijateljica?« »^a,« ie rekel Wethermf!1. Ricardo se je obrnil proč od ogledala. »Kaj hočete, da storim?« »Hanaud je v Aixu. On je najizkušenejši detektiv. Vi ga poznate. Enkrat je obedoval z vami.« Mr. Ricardo je imel navado, zbirati znamenite osebnosti okoli svoje mize in pri eni teh zHrk sta si bila predstavljena Hanaud in Wethermill. »Hočete, da greva k njemu?« »Na mestu!« »To je delikatna zadeva,« je rekel Ricardo. Dobil je nalog, da preišče umor, in midva greva mirno k njemu--« Pri tem ga je pa Wethermill prekinil. »Ne. ne.« je zaklical. »Ni doHl naloga, da oreiščo umor, temveč prijel ie sem na počitnice. Čital sem o njegovem prihodu pred dvema dnevoma v čason'sih. Pisali so, da oride na počitek. To. kar želim je. da bi sprejel to zadevo.« Vzvišeno zaupanje Wethermillovo je za trenutek osupnilo Ricarda, toda njegov spomin je bil jasen. »Vi hočete iti k najsposobnejšemu francoskemu detektivu v zaoVvi te gospodične? Ali je to pametno, VVethermill?« Wethermill je obupan poskočil s svojega stola. »V? tf'tfi? Vi mislite, da je kriva? Vi, ki sfe jo videb"? V? menite, da i> kriva, kakor ta nesrarnm časopis, kakor policij »t^akor pohV'ia?« ie vnraš^l P;^aro*o ostro. *Oa.« je odgovorit \*^effiorr>-m ^f^n c^m zvedel novico, sem tekel doli k vili. Policija jo straži in ne dovoli vstopa nikomur. Niso me hoteli pustiti v vrt. Toda govoril sem z enim izmed njih. Njih mnenje je, da je tudi ona med morilci. Ricardo je stopil parkrat gor in dol po sobi. Nato se je ustavil korak pred VVethermillom. »Poslušajte me,« je rekel slovesno. »Videl sem to gospodično pol ure predno sem vas zagledal. Prihitela je ven na vrt in se vrgla na klop. Ni mogla sedeti mirno. Bila je histerična. Razumete, kaj to pomeni? Izgubila je pri igri. To je točka številka ena.« Mr. Ricardo je dvignil en prst. »Zdivjala je nazaj v igralne sobane. Vi ste hoteb". da deh* z vami dob?ček vaše banke. Bila je s tem zadovoljna; izgubljali ste. To je točka 'tevilka dve. Malo pozneje, ko je odhajala, ste io vprašali, ali bo prišla prihodnjo noč — to je včerajšnjo noč — ko se je zgodil umor. Njen obraz se je zatemnil. Odlašala je z odgovorom, kakor bi premišljala, kaj se bo zgodilo naslednjo noč. Nato vam je pa odgovorila: »Ne, imamo druge načrte.« To je številka tri.« In Mr. Ricardo je dvignil svoj tretji prst. »Sedaj pa,« je vprašal, »hočete morda Še, naj M^naud prevzame zadevo?« »Da, in takoj!« je zakričal Wethermill. Ricardo je vzel svoj klobuk in palico. »Ali veste, kje stanuje Hanaud?« je vprašal. »Da.« je odgovoril WetremuH in je vedel r>icprri^ v ne^na^en. maiben hotel v sredi mesta. Ricardo je oddal posetnico in oba obisko- Jvalca so pustili v malo sobo, kjer je Hanaud 1 srebal svojo jutranjo čokolado. Bil je močan in ie imel široke rame, polno in zadovoljno obličje. V jutranjem plašču pri zajutrku je izgledal kot izboren gledališki igralec. Prišel jima je nasproti s prijaznim nasrne-I hom in poda! obe roki Ricardu. »O, dragi prijatelj.« je reket »veseli mc. da vas vidim. In Mr. Wethermil!,« je vzkliknil ;n podal r^ko mlademu iznajditelju. »Torej se me spominjate?« je vprašal VVethermill naglo. »To je moj poklic, si zapomirti ljudi,« je rekel Ffanaiid z nasmehom, »Bili s+n pri veselem obedu pri Mr. Ricardu v Grcsvenor Square.« »Gospod,« je reke! VVethennill, »prišel sem, da vas prosim pomoči.« Prošnja je jasno zvenela iz teh besed. Hanaud ie obrn'1 stol pri oknu in ga ponudil We-thermillu. Na drugega je pa posadil Mr. Ricarda. »Govorite,« je rekel re^rro. »Gre za umor gospe Dauvray,« je rekel Wethermill. Hanaud se je začudil. »Tn v kakem ozira se zanimate za umor gospe Danvrav?« »Njena soremlievalka,« je rekel Vether-mill. »mlada Angležinja — je moja dobra pri-iateliica.« Hanaud je gledal temno, iz ^ mu te sijala jeza. (Dalje prihodnjič.) Stran 2. »ST. OVPNSKt NAROD« d*- 21. januarja 1923. štev. 16 vodil tudi premogovni transport preko morskih pristanišč- bodo imeli Francozi opraviti le s posameznimi rudokopnimi in knapovskimi upravami brez enotnih pravil in brez enotne oddaje premoga. Dne 12. januarja je dosegel dolar rekordno višino 10.700 M, kar ni Čuda, ko izgublja Nemčija svojo na premogu in industriji najbogatejšo pokrajino. Sorazmerno s skokom dolarja se je pojavil nov draginjski val s skoro že avstrijskimi številkami: jajca komad 100 M. svinjetina pfund (t. J. pol kg) 2000 M. slanina In mast pf 2200—2400 M, surovo maslo pf 2500 M, margarina pf 1300 M, kruh na karte (1800 gr) 500 M, žemlje komad 30 M, liter mleka 230 M. Državni in mestni očetje sklicujejo skupščine in si belijo glave, kako bi sadržali silo novega draginjskcga vala. Seveda zaman, kajti trgovci in branjevke morajo prlkrojati cene novemu dolarskemu kurzu. Vsled usodepolnih dogodkov v ruhrskem ozemlju prihajajo iz vseh strani Nemčije žalne izjave in protesti, po mestih vihrajo črne zastave, včeraj je bil šole prost dan, da se tudi mladina pouči o važnosti zunanjih dogodkov. Raz govorniške odre vseh strank brez razlike nolitič-neea mišlienja ermfjo protestni govori napram francoskemu postopanju, kajti v trenjtku novega težkega ndarca sta si nemški nacijonalec kol socijalni demokrat in komunist edina. Trenotno so potihmlf prepfrčkf in nagajrvosti med desnimi in levimi, tako n. pr. v našem mestu zbog M ol tke je ve ^a kina (visokega 4 m In vPtega fz brona), kf ra ie v prvem tednu novega leta sne!a komunistična mladina s podstavka in ea odnesla fz mes**. Zoret slučai izmed mnogoštevilnih poškodb bronastih spomenikov, to pot s političnim iozadjem. B. K* Kaj se godi na Reki? Reka je zaprta svetu in le malo vesti prihaja fz nje. Kar pa jih pride, se glase vse zelo neugodno in kažejo le vedno večje propadanje nekdaj tako cvetočega reškega mesta. Na Reki ni nobene oblasti, ki bi vzdrževala s potrebno avtoriteto red in mir. Nekaj ljudi je tam, ki so jM prilastili vrhovno pravico nad :vsem in nad vsemi ter delajo baš kar hočejo. Tako žalostno ie sedaj ;na Reki. da je čutila celo »Veduta« tpotrebo, Izpregovoriti resno besedo jo sedanjem stanju v mestu. List pra-jVf, da je Reka bolno mesto in da •Ima dolžnost to bolezen ozdraviti z .Vso svojo energijo sedanja ital?jan-jska vlada, ker je no mnenju te^a li-'sta Reka Italijansko mesto. Italijanska vlada bf morala tako nastopati, kakor nastopa doma v TtMiH. Na vsak način je potreba na Reki obnoviti spoštovanje zakona. Beseda avtoriteta zveni danes na Reki kot ironija. Na Reki je neko število oseb, katere mislijo, da jim je vse dopustno in ki sramotno špekulirajo s patriotizmom in ljudskim čustvom v svoje lastne svrhe. Ako se take ljadi vpraša, zakaj tako nastopajo, odgovore srdito, da delajo v imenu pravičnosti in Človečrnstva. To tudi takrat, kadar izvrše kaj takega, kar spada pred kazenski zakon, pa se mu znajo oni spretno Izogniti z grožnjo represalii proti onim. ki bi j'h ovadMi. pa tudi proti onim, k* bi jih mogli kaznovati. Ako pojde tako dalje, pravi »Vedetta«, postane življenje na Reki nemogoče. Zlo raste od dneva do dneva in vedno bolj se vidi, da ni nikogar več, ki bi izvrševal zakon. Ako se bo zdravljenje zavlačevalo, nastanejo v kratkem tako težke posledice, da bomo pris'tjeni dvomiti dnjrro časa glede ozdravljenja rc*k"h razmer. Treba rezati, brez itsm'lienja? Ako tako piše »Vedetta«. so pipkale nastat! pač 7ndn»> dneve na Reki take stvari, kakršnih še ni bilo in katere končno nnbnMo rresto V nopnjno pogubo. Okol' lista »Po-polo d? Firme« so zbran! razni nezadovoljne^ In ta V*\ ie nastopil v svolTh zadnjih številkah zelo ostro proti vod;lni^» krogom, očitajoč fm r?7n« nenrfvilnostf. pri čemur ne iz-V^p^a ?em sed^nfe provizorne vlade Dc^JPa. Sled«!? je renrTča-kovano odpotoval v Rim. da nemudoma Informira itn It lansko vlado o neznosnem stanju na Reki. Magi-sf^t in '"ivernntnrsko nplačo so za-srctf« pTnjncfcp če**». Tudi fašisti se pv^^jo. proti reški in proti rimski vlad*. Tr^ov'nn je pmnadla, rteza*>o*-f*»TT^st r^ra^ča. mračan? so pror'alf, k*»r so f^el?. rcv^xi"n Jn pomanuVa» p**» '•con^'-ca^l "l^Činr^ so P*PST)0- f?^r?i r»i »*f***t. fvVcr n* r»oV,er»f*<"ra reji*, i« d?,T** in vsakdo se boli prP^dnfe^a dne. ker na mesto se siplje samo. zlo in beda, od nikoder pa nI tako težko pričakovanega rešitelja za Reko. Na propasti Reke je kriva v glavnem le italijanska vlada. Težko bo Reko obnoviti, tudi ako pride do ratifikacije in aplikacije dogovorov iz Sante Margherite. Kakor se vidi, čaka Jugoslovene rešilno delo na Reki, ako bi pa v svoji nespameti italijanski naslneži to delo preprečili, zapade Reka svoji smrti. _ Kongres socialno-demckratične stranke. Skupni nastop socijal'stov s slovenskimi komun stL — Ceozrad, Z\ januara (Izvir.) Včeraj Je bi! otvorJcn kongres socijalnodemo-kratične stranke, ki se ca udeležu e okoli SO delegatov iz vseh kraev države. Slovensko soclalnodemokratlčno frankclo zastopata dr. Milan Korun fn Jos'p Kopač. Kongres ie otvoril voditelj hrvatskih soci alnih demokratov Vitomir KoraČ. V svojem govoru Je predsednik kongresa Korač naglaSil program kongresa, katerega glavna točka je končno ujedin;en e vsega socf-ial'stično čutečega fn organiziranega delavstva v enotno fronto, v enotno socialistično stranko. Kongresu posveča"© politični krogi veliko važnost, kajti pričakovati le, da bodo v stučau pozitivnih uspehov kongresa nastopile vse socfalistične stru e kompaktno pri volitvah. Kongres ima glavno nalogo, da končno konstituira enotno socialistično stranko in da se izvede uje-din;en e vseh soci alistov. Kongres bo tra« jal tri dni. Po končanem kongresu bo ob* JavPen program enotne soci alistične stranke, obenem pa bodo dane smernice za taktiko pri bodočih volitvah. Kakor e Informiran VaS dopisnik, za-sleduejo razvoj debate na kongresu z velikim zaniman em nekateri sedal v Beogradu navzoči zastopnik! bTvše komunistične stranke iz Slovenle. Privatno Te razširjena vest, da se nameravao slovenski komunisti pridružiti tej edinstveni stranki In skupno nastopiti pri volitvah v narodno skupščino. Po iz avl nekega slovenskega komun s*a se bivši komunisti v Sloveniji voč ne udeleže volitev skupno s klerikalci. — Beograd. 20. jan. (Izvir-) Zastopniki bivše komunistične stranke v Sloveni I so se včerai razgovarali z notran im ministrom, skušajoč od n ega zaznati stališče vlade nnprnm »socialistični strank!«, ki bi pri volitvah združila socialistične glasove v enotno fronto. Zastopniki so ministru Izjavili, da nameravao nastopiti skupno s ostaUmi soeFaliatfčnimi strankami v Sloveniji. Stališče ministra je bilo kratko precizirano s tem. da vlada še vedno vpošteva vcl'avnost zakona o zaščiti države, ki je v prvi vrsti napsren proti komunistom. Po drugem poročilu ie deputacija komunistov med njimi Fabjančič, vprašala ministra notran lh zadev, kako stališče zavzema vlada napram programu takozvane •delovne stranke», ki je nastopna pr| zad-nfh volitvah. Obenem je FabiančiČ oba-vll ministru, da je sklican za 21. t. m. sestanek, ki ima nalogo ustanoviti novo pro-letarsko stranko. TabUanClč ?e ministru zatrjeval, da slovenski komunisti nikakor niso bili tako razdiralen element kakor srbski In da so pozneje, ko so uvideli posledice politike srbskTh komunistov, izstopili iz komunistične stranke Jugoslavl e. Volilna borba. SPLOŠNA SITUACIJA. — Beograd, 20. januarja (Izv.) Volilna borba se polagoma razvba v stadij agitacije in raznih shodov. Vse stranke odpoš'Ijaio v važnejša mesta svoje agitatorje, govornike in informatorje, da pripravljajo razpoloženje med volilci za kandidate, živahno je postalo v vseh strankah. Radikalci zelo agilno izvršujejo agitacijo po vseh krajih države in skušajo povsod parirati nastop demokratov. Zelo živahna ie agitacija v Voivodini. Tudi Južna Srbija je že postala teren ostre volilne borbe. V teh krajih bo na fluida borba med demokrati in radikalci. Radikalci skušaio na vsak način zavzeti nekatere demokratske postojanke, demokratie pa so na drugi strani odločeni ohraniti dosedanje postojanke za vsako ceno. Kakor znano, so demokrati pri zndniih volitvah v kon-stituanto priborili znamo in močno večino glasov v Južni Srbiji in Makedoniji. Uvidcvaioč* resnost volilne borbe in položaj v Južni Srbiji, se je predsednik demokratske stranke Lniba PavIdovTo odločil, da započne v Južni Srbiji in Makedoniji sam osebno agitaciio. LJuba Davidovič je včerai odpotoval v Skop-b*e In je nam-rnen, da tam naipreje kon-ferira z uglrdrtiml voditelji demokratske stranke In da potem v vseh važnih mes+ih MaVedoni;e priredi konference In shode. Padil'n1ci bodo poskušali na drugi stkani akcijo Ljube Davidoviča s protiagitaciio obrezuspešiti. KONFERENCE RADFKALCEV. — Peograd. 20. ianuaria (Izv.) V ministrskem predsedstvu so bile zadnie dneve neprestane konference radiVa!-nih ministrov z ministrskim presednl-kom Pa*;ćem. Vrše se pa tudi konference z radikalnim! poslanci In strankinimi vod?tc*m\ V prvi vrsti gre za manifest radikalne stranke, ki bo v kratkem objavi icn. Sklenieno je bilo dalje, da se prične tako! orihodmi teden z živahno In sistematično agitaHio v Vojvodini. Bosni, severni in južni Srblii. Za prihodnji teden je sklican kongres radikalne stranke v Skopi je. Tega kongresa se u-deleže Nikola Paslo ter ministra Krsta Miletić, Marko TrifkovkS, Ljuba Jovano-vi<5 in še drusi radikalni prvaki. Na tem kongresu se ima predvsem določiti kandidate za volilna okrožja v Južni Srbiii. Velik interes polagajo radikali na volilno situacijo v Bosni. VOLILNO GIBANJE REPUBLIKANCEV. — Peograd, 20. januarja flzv.) Republikanska stranka v prečanskih krajih po sedatvih informacijah rte postavi lastnih kandidatov. 2 vso žilavostfo in ve-hemertco so se vrgli rcpuMikanci na Južno Srblio In Črno^goro. živahno agitacijo razvijalo republikanci po Makedonci v onih kra?ih, kjer so popre ie zmagali komunisti. V volilnih okrožiih. kjer so imeli znatno večino glasov komunisti, npalo republikanci na nspeh. Reniblikarrski dijaki so polnoštevilno odšli na agitacijo. — Peogrnd. 20. januarja (Tzv.) Radi velikih snežnih žametov so se morali razni poslanci, ki so odšli na volilno a-gitacijo v Slavonijo, Vofvod'no in druge krale. vrniti v Beograd. Vrniti so se morali tudi nekateri radikalni ministri, ki so odšli na agitacijo. NOSILCI DEMOKRATSKIH KANDIDATNIH LIST. — Beoffrnd. 20. januarja (Tzv.) Po poročilih Iz Hrvatske, ie demokratska stranka za hrvatskoslavonske volilne okra'e že določila nosilce kandidatnih list. Srezki kandidatie 5e niso določeni. V lIšTcokrbavsk? žunaniji je nosilec liste Svetozar Pr?blč>vV\ ▼ modruSkoreSVl županiii Milan Prlb'čevltf, v zagrebški žtmanlil Nikola TZra&ca, r varaždinski Hinko Krizman. ▼ bielovarsk? Večestav VVifder, v nože?kI Svetozar Prm'čevIC*, v virovitički Tvan R»bar In ▼ Sremn Svptozar Pr^VčeviČ. Kakor ie videti, si je Svetozar PriMčevIč zasigural mandat s tem. da kandidira v treh volilnih o-k rož jih. Zaključek slavnosfi ob ^letnici beopradskena gledališča. USTANOVITEV ZVE7E SLOVANSKIH GLEDALIŠČ. — Baograd. 19. januarja (Tzv.) Slovesnosti povodom petdesetletnice beo-gradskega Narodnera gledališča so bile snoči zaključene s Smetanovo opero »Prodano nevesto«. Zakb'učen je tudi kongres slovanskih gledališč. Rezultat tega kongresa je zelo povolicn in je pričakovati, da prinese uresničenje ideje kulturnega zbližanja na polju dramske In operne umetnosti. Sklenjeno je, da se ustanovi »Zveza gledališč češkosfova-?Ve. Poljske, Bolgarske Tn kraHevlne SHS.« Ta kulturna institucija naj bi imela nalogo posredovati med posamniml gledališč! za repertoar in osobje ter gledati, da se dvigne slovanska dramska in operna umetnost. Kongres je napravil na javnost globok vtis. ker je dan prvi korak h kulturnemu zbližanfu ?n u-Ied*njenju velikega dela slovanskih narodov. Kongres je sklenil, da se vrši bodoči kongres slovanskih gledališč v So-FJTt povodom 20 letnice obstoja sofijskega Narodnega gledališča. Obenem je dal kongres inicijativo za ustanovitev »Udruženja slovanskih igralcev.« Povodom predstave opere »Prodana nevesta« je ravnatelj bmskega gledališča Vaclav Stech podaril v imenu češkoslovaških narodnih gleda^šč krasen venec beogradskemu gledališču. Žrtve zadnjih naparlov makedonskih cefašev. — Beoprad, 20. januarja. (Izv.) Iz Stina so sedaj prispela podrobna po* ročila o nap^Hu makedonskih razbojni« kov na vas Kadrifalk. Pri napadu sc je razvila ljuta borba med komitaši, ki jih je vodil znani Todor Aleksandrov, na katerega g'avo je sedaj razpisana na* fTrada od 2^0.000 dinarjev, in med sel?** ki, ki so izkMučno kolonisti. V tej borbi ?e padlo 15 kolonistov, 6 ko'onistov je bilo težko ranjenih. Vlada je pos'a'a trpečim rodbinam nujno pomoč 10.000 dinarjev. V Stipu samem se je ustano« vil komite, ki zbira podporo za pone* srečene. — Beograd, 20. januarja. (Tzv.) Ko* mandant ce^kunne žandarmerije Uzun M i r k o v i c* in šef javne varnosti 2ika L a z i ć sta odpotovala v Južno Srbiio, da na licu mesta preiščeta s!učai. Naša vlada namerava nasloviti na bolgarsko v'ado prijateljsko noto. s katero poziv# tja bo'garsko vlado, da ukrene vse po« trebno ▼ smislu zadnjih dogovorov beo« gradske konference z ministrskim pred* sednikom Stamholnskim. Nikakor se ne more pripisovati kaka krivda oficie'ni Bo'garskl, gato je torej umevno, da se morajo varovati vsi dip'omatičnt obziri in da ja sadnje sredstvo proti make« donskim razboiniškim to'nam, da za* deva pride pred sodišče Društva na* rodov. Gospodarstvo. Valutna melanholija. Ljubljana, 19. jan. Dogodki zadnjega časa so nam prinesli dosti otožnosti. Tega si ne moremo prikriti in radi priznamo, da je ta splošna otožnost deloma vsaj tudi opravičena. Opaziš jo povsod, kamor stopiš in kamor pogledaš. Saj pa tudi ni čuda, da bi se v sedanjih težavah koprneči svet ne udajal čimbolj čmožolčnemu črno-vidstvu in da bi marsikdo med nami ne zapel znano pesmico: »Veselje proč je proč itd.« Tak je danes položaj, če ne v političnem, pa gotovo v gospodarskem pogledu. Tn kdor bi ne hotel verjeti tej efektivni splošni potrtosti, kdor bi slikal sedanjo našo »situacijo en gross in en detail« v rožnobojnem smislu, bi varal samega sebe in varal pa tudi svojega bližn'esra. če bi bilo sploh mogoče. Zatorej dobro vemo, da je treba skrame opreznosti, premišljenosti v raz-motrivaniu hudih in trdovratnih težnv v sedanii snl^šnl melanholiji. PolastUa se je naiširših krogov vsled vedno hujših vsakdanjih skrbi za življenje, za življenjsko borenje, ki razieda počasi pa gotovo na vse strani še kliubuioči živ-lieniski pogum. da. če tudi krepak, počasi poiema ter grozi ugasniti in povsem — obubožati. Tak je odmev In take so posledice zadnjih dogodkov, zlasti na valutnem polju. Saj segajo s svojim odločilnim vplivom ne samo v pridobitno vrvenje, marveč tudi do zadnjega kotička, kjer bi želel in hotel živeti svoje mirne povojne dnove najskromneiši — konzument. Tudi njega ima valutna pošast takorekoč na vrvici. In prav njega vznemirja bolj kot vsakega drugega, ki skuša in tudi razume prevaliti nai-huiše bridkosti, izgube, neprijetnosti itd. na hrbet in na breme ravno konzument a. On in le on pač plača na koncu koncev ves račun, s Čimur mora poravnati vse diference in vse podražene cene, ne da bi vedel, »kje bi jemal, da bi — drugim daial itd.« To tukai na kratko popisanie In nal-noveiše podraževarifo je pač naiveč'1 sovražnik dandanašnjega življenja ali — žlvotarem'a. In kdor bi umel odpraviti to najhiuše zlo povojnega gospodarstva, ki ga poprej vsai v taki meri zlasti pri življenskih potrebščinah nismo poznali: kdor bi umel odgnati tega kragulja, ki vsem nam konzumentom kljujc srce itd.. tega življenjskega umetnika bi vkovali z veseljem lahko v zlato ali pa — v zvezde. Je pa ta naloga, to vprašanie vseh sedanjih vprašanj, tudi sila težko. Težko in neizvedljivo bi dostavil morda še marsikdo, ki nima pravih človeških in domoljubnih občutkov ali pa si jih je do cela pokvaril. Tako razdejanost vedno ia*ne?še opažamo pri grobokonih okrog krščansko - komunističnega »Slovenca«, ki ie baš te dni z naslovom »Brezupen položaj naše valute« napisal že smrtno obsodbo našemu dinarju in denarju! Črnovestni »Slovenčevi« komunisti in valutni bankirji so tedaj izrekli preki ali kratki sod, sČimur so dosegli svoj defetistični vzor in ideal. Treba bode poiskati le še primerno grobliišče, kamor bi zmetali ti brodarji vse svoie brezupne položaje in valute. In potem bi se na i jim — ne vemo. kje — odprla ob angeliskem petju raiska vrata, kamor nai bi po vsem tem blatenju in »defetira-niu« vstopili kakor belo problečeni o-drešenci vse dosedanje valutne in druge mizerije. Zaka! smo omenili te najnovejše valutne izbruh. So pač zelo značilni za še kolikor toliko resni »politični list za slovenski narod«, kakor se pod svojim naslovom še vedno in še vsak dan na-zivlia samega sebe to izmed strupenih klerikalnih listov v Jugoslaviji gotovo najstrupeneiše in najstarejše trobilo. No in takega trobentanja se čuje dan- danes vsepovsod in vsepreveč. Pomisliti pa se mora pri bučanju teh trobentačev, da so vse to le kreature, valutne kreature, če naj jih pravilno označim:). S takimi sredstvi — to vedo najboljše sami — pač ni mogoče ozdraviti naše valutne bolezni! Pač pa se jo le še bolj razkriČi po svetu in razgrne našim smehljajočim se sosedom, na pr. Italijanom in dr., ki Imajo sedaj najlepšo priliko pokupiti za slepo ceno Se vse tisto blago. Živež itdL. kar ga do sedaj niso pokupili. — Naše gTavne upe osredotočili smo povsem pravilno svoj čas na stabilizacijo naše valute. Kakor kaže spodaj prikliu-čeni pregled valutnega gibama. se nam ta goreča želja ni ali vsai ni še izpolnila. Pač pa smo od 2. do 19. januara t. 1. padli v Curihu za 1.75 in se tendenca za nadaljno padanje le še bolj kaže in uve-ljavl'a. Novemu finančnemu ministru Sto-i^dinoviču nanizali smo sicer pred kratkim odkritosrčno mišlicni pozdrav k prevzetemu težavnemu delu. Stnrmo ?n obstanemo na stališča, da ie v finančnih vprašanjih in problemih izključeno vsako strankarstvo! In finančno miristrctvo z velevažno svoio nalogo, z odločilnim svo'im delom, ki se je mora občutiti v vseh delih velikega državno-gospo-darskega ustroja, ne moTe po nnSih mislih vebati in se izrabPatl za ekspozituro iedne aH druge in katerikoli stranke! To je naš odgovor na razne luibez-nivosti, s katerimi se je hotelo ob nastopu ministra Stoiadinoviča presojati naše in tudi druge odkrite žcl'e za d^bre In kolikormogoče hitre bodoče finančne uspehe, katerih pri niegovem predniku nismo mogli in to brez vsake politične aver7*;e zapaziti in ugotoviti. Podoba naše valute v tekočem mesecu pa za Stojadinovića nI ugodna. NaS dinar drvi in vrvi kar naprej na videz brez konca in kraia v balsse-o. 7cle1i smo si In z nam? vsakdo, ki deluje na go*nodarskem polju in v gospodarskih poklicih, da bi se naš dinar čim prcie stabiliziral dosegel primerno višino in ondi stal dle ča*a. Hudomušneži so se pri tem sklicevali celo na znani rek In ministrovo priimek. Češ: nomen est o-men! Poudaril! pa smo, da se Čez noč ne da opraviti tega zvitega dela in da bode sprva nod novim orlom, v novem s?sfermi po dev?z?il sedaj baš uveTlavne-nl devizni reformi nastopila valutna ba-?sso-a. PovzročiTa bode prvo hipno razburjenje, da potem čim prcie prisile solnce valutne stalne okrepitve brez hujših, tako zelo pogubnih oscilacij. Danes je ta padec naše valute že dejstvo, ki razburja kakor gori poudarjamo vso javnost in vse sloje. Vprašanje je pa. Če ie le hipen ali — trajen! Upaimo prvo! Nihče — namreč ne more dvomiti, da so izvenredni dogodki zadnjega časa sploh in zlasti v naših sosednih državah zelo otežkočili tudi naš položaj, ki ie brezdvomno podvržen tuiim dogodkom in nfih vplivom in posledicam. Ne mislimo sicer razmotrivati posameznih dogodkov. Poudarimo pa lahko, da stojimo in živimo v zelo kritičnih časih. — žalibog brez parlamenta in njegove velepomembne pomoči, — da se širijo daleč naokrog zadnie čase o naših državnih posojilih vse različne, povsem neresnične vesti, da se nas na naših mejah napada. Tudi je »gospodarska« okupacija nemškega ozemba po francoskih četah za celo fTvropo tako izreden in nevaren dogodek, da lahko, četudi na videz lokalna in specijalna francosko-nemško zadeva in — iskrica lahko užge in razpali zopet velikanski evropski plamen, ki bi prav gotovo objel in razdejal še to, kar je pustila in Čemur je prizanesla »ranjka« voiska. V takih napetih Časih in razmerah je te/ko živeti, še težje mirno in preudarno delati, najtežje pa doseči cilie in uspehe, katerim so prvi pogoj in glavni temelj odkritosrčni sporazum in gospodarsko prijateljstvo med sosedi. Curih, 2. 10. 20. PREGLED VALUTNIH TEČAJEV V JANUARJU 1923. Berlin Zapreb MHan Proga BukareSta Sofija Dunaj BudtmpeSt* jan.: 0.07 5.35 2*.00 1^.45 3.70 3AS 0 0075 0"M75 a 0 047/« 5.55 25*1 14.S0 2.75 3 50 0OO7"> 0 20 a 0.02Vt 4(3.99) 25 62 15 2.80 3.50 0.0075 oio«/. » (Glej borzno poročilo.) BILANČNO STANJE NARODNE BANKE dne 8. januarja 1923. Aktiva: 1. Kovinska podlaga 2. Dana posojila 3. Preemki od države 4. vrednost drž. domen 5. Saldo raznih načunov 342.266.685.06 D 1.4S9 997.536.07 » 4.517.550.447.76 » 2.138,377.163.00 » 1.603.632.60 » Skupa! . Pasiva: 1. Vplačana glavnica 2. Rezervni fond 3. Novčanice v rbtokv 4. Razne obveznosti 5. Terjatev države 8.489,795.464.49 D 18.211.000.00 D 4 930.054.87 » 5.038.485.650.00 » 1.289.791.596.62 » 2.138,377.163.00 • 1 Skupai . 8.489,795.464.49 D Obtok pnpTnatih bankovcev se je v primeru z Izkazom z dne 31. decembra 1922 vmm&H za 1,397.485 (Lnariev, — Ljubljanski semeni ža Irožnhovino. Kakor vsako leto se vrši ttrdi letos pri »Balkanu« v prostorih I. itibljanskcsa javnega sklnd-šča, L:ubljnnn. Dunrvska cesta 33., dne 23. ;anuar*a 1923 Pavlovi semenj za kožuhovfno. Ta serem je v prvi vrsti v interesu malejra lovca In kmetskejra sudstva, ki ima potom n ega možnost vnovčltl svo.e blago brez vsakršnih prekupcev. — z Poročlo z žitnega trga. Ljublana 19. Jan. Hftrt padec naše valute 'e up'fval tudi na žitni trg- Posebno 5e poskočila cena moke »0c katera ie velala danes dopoldan že d?n. 6.88 franko Vojvodinska po-staa. V zvezi s številko 2 se je pn dobila še po 6.75, št. »2« In »6« pa po 6.70. ker slabše vrste za izvoz na pride o v pnStev in je po n ih sbbo povpraševanje. Tšcniea stane že d;n. 4.63, oves 3. otrobi 1.75. Koruza je radi malega povpraševnnia ostala §e na ceni 2.95. Vse navedene cene se razumejo franko oddajna postaja, Trgovino Štev. 15 »SLOVFNSK1 NAROD« dne 20- januarja 1923. Stran 3 se je polastila velika nervoznost ter skačejo cene vsako uro. —g Ljubljanski trg. Goveje meso I. vrste 56 do 60 K. II. vrste 48 do 52 K, III. vrste 36 K, loj 70 K, teletina 64 do 66 K, svinjsko meso L vrste 94 K., II. vrste 84 K, trebušna slanina 110 do 116 K, riba in sal 128 do 135 IC mešana slanina 120 do 126 K, mast 145 do 150 K, drobnica 40 K, piščanec 60 do 90 K, kokoš 120 do 150 K, jajce 7.50 do S K. Perutnine in jajc nekoliko primanj* kuje. Ribe se dovažajo ▼ večji množini na trg; ščuke in karpi 80 K kg, mleko 14 K liter, surovo maslo 200 K, čajno 280 K, kruh: kg belega 23 K, črnega 24 K, žemelj 34 K. Spe* cerijsko blago: kava od 160 do 220 K po kvaliteti, kristalni sladkor SS K, v kockah 96 K, riz I vrste 52 K, II. vrste 36 K. liter namiznega olja 123 K, jedilnega 96 K. Moka št. 0 30 K, bela krušna 24 K, črna 22 K, kaša 26 K, ješprenj 36 K., otrobi 12 K., koruzna moka 18 K, a;dova moka 40 K, q pšenice 2000 K, rži 1800 K, ječmena 1500 K, ovsa 1450 K. pro<=a 1500 K. konizc 1400 K, fižola ribničana 1700 K. prepeličarja 1800 K, — m3 trdih drv 600 do 700 K, q premoga 140 do 150 K. — Glede zelenjave je potreba krita. Zel inate glave 6 do 8 K kg, kislo zelie 10 do 12 K kg. ohrovt 12 do 14 K, karfijolc 40 do 44 K, kolerabe 20 do 25 K, čebula 20 do 22 K, česeni 40 K, krompir 7 K, repa 3 do 4 K, kisla repa 8 K. Prognoza za razvoj cen v bliznii bodočnosti je neugodna. — Tržne cene v Mariboru 15. t. m.: Cena mleku je poskočila za 1 D, maslu od 23 na 34 D, konske kože so se podražile za 50 D, tako da stanejo 150 D, dočim se je cena telečiim kožam podražila samo od 15 na 16. 25 D; izdatno pa je poskočila v ceni kon etina (od4 na 7 D). Glede sladkorja se cena ni spremenila, izvzemši sladkor v kockah, ki se je podražil za 1 krono. Pač pa se je podražila moka in sicer št 0 za 1 % K št. 1 za K K, št 4 za % K št. 6 za ■/* K, pšenični zdrob za % K. Čudno je, da se je tržna cena kruho podražila za 1 K, dočim ga pekarPe prodajajo še po stari ceni. Še bolj čudno je pa to, da ?e cena surovemu maslu padla kar za 6 K, dočim se je Čajno maslo, ki se ie pa podražilo, toda ne samo za 6, temveč za 10 kron! — g Zagrebški živinski trg. Zagreb 19. januarja. Cene za kg žive vage v dinar'Ih: Svinle I. mesnate 19, II. 18, III. 16.50, svinjska mast (100 kg) 35, salo 32, slanina 28. čvrsta tendenca In veliko povpraševanje. — g Živinski trg v Varaždinu. Cene v dinar'Ih za kg žive vage notirajo: Svinje mesnate I. 20—21, II. 19, III. 18, svinjska mast (100 kg) 35, salo 32, slanina 28- Čvrsta tendenca- — g živinski trg v Bjelovara. Ha sviniskem trgu so notirale cene: mesnate svine 1. 19, II. 18, ITL 16.50, svinjska mast (100 kg) 35, salo 32, slanina 28. Čvrsta tendenca, veliko po vp rale vanje- Prigon radi snežnih žametov slab. — g Zagrebški trg. Zagreb 19. Jan. Cene v dinarjih za 100 kg, postavno bačka, odnosno vojvodinska postaja notiralo: Pšenica 450, nova rumena koruza 220, umetno sušena 290, rž 350—400, ječmen za pivovarne 400—420, za krmo 325—350, oves 275—300, pfsanl fižol 350—360, beli 375, pšenična moka »Oc 700, »2« 675, »4« 650, za krmo 225, drobni otrobi 175—200, debeli 250. Čvrsta tendenca, — Z Novosadska blagovna borza. Novi Sad, 19. jan. Radi praznika »Blagojavlja-n;a« je bila borza zaprta. — g Prodaja lesa. Kr. direkcija Sum v Vinkovcih bo prodala dne 29. januarja t I. ob 10. dopoldne potom javne dražbe hrastov in drug les. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. — g Dobara krtač ln držajer za krtače. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se vrši dne 28. januarja t. 1. pismena ofertalna licitacija glede dobave 19.600 raznih krtač in 1000 držajev za krtače. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. — g »Kmetijski pouk po deželi: Oddelek za kmetijstvo priredi od 22. do konca meseca januarja t. L sledeče poučne tečaje in predavanja: 1. V četrtek dne 25. jan. v Mirni peči v šoli ob 13. uri praktični tečai za cepljenje, okr. ekonom Kafol, v Mavčičah ob 8. uri v stari šoli (o izboljšanju hlevov, o gnojenju in živinoreji, pomočnik okr. ekonom Hladnik). 2. v nedeljo, 23. jan. v Trški gori ob 14. uri v vinogradu g. Osolnika (praktični tečaj o režnji trt — okr. ekonom Kafcl). v Rndečah ob 8. uri (o racijonelnem gnojenju, pmočnik okr. ekonoma Ambrož), v Cerkljah ob 15. uri v Ljudskem domu (o krmlicnin živine in o mlekarstvu, pomočnik okr. ekonoma fTladnik). v Mokronogu po prvi maši v Društvenem domu (o živinoreji, o mlekarstvu, o ureditvi gospodarskih stavb, živ. instruktor Gregorc). v Dcbrempolju (o zimskem in zgodnjem pomladnem delu čebelarja, potovalni učitelj čebelarstva Okorn), v Trbovljah pri zborovanju kmetiiske podružnice (o svinjereji. o produkciji mleka, živinorejski instruktor Zupane), v Vuzenlcl (o pospeševanju živinoreje, o sadjarstvu, okr. ekonom vVemisr). v Turnišču v Prekmurju (o izboljšanju hlevov, o živinoreji, okr. e-konom Vojsk), v Krogu v Prekmurju ob 13. uri (o gnojenju z umetnimi gnojili, pomočnik okr. ekonoma Pavlica). 3. v pondeljek 29. jan. pri Sv. Marku pri zborovanju kmetijske podružnice (o zboljšanju krme. o vzgoji plementakov) in v torek 35. jan. v Hrastniku pri zborovanju kmetijske podružnice (isto predavanje, živ. instruktor Zupane).« —t Plavšlčev valutni adjutant g. Gluck je, kakor se nam piše, v resnici odprl v Trstu svojo menjalnico oziroma bančnico Tako je spretni ebre ec, ki je leta 1919 menda priromal iz Galicije per pedes apo-stolorum v bogati Zagreb, odrinil za eno postajo dalje. Iz zagrebške borze, kjer je bil koncesijoniran senzal za srebro, zlato, dolarje itd., se je preselil na tržaški borzni trg. Nastanitev v Trstu mu je b:ia, pravijo, kaj lahka stvar, ker ga ie velikopotezni g. Plavšič že poprej v oficijelnih m: si>ah večkrat pošiljal v Trst prodajat naše dolar e. In gališki mojster je začel najbr/ znašati svoje gnezdeče v Trstu, kamor sc je sedaj prav imenitno vsedcl. Podrobnosti njegovega sedanjega dela v Trstu — tako pravi naš dopisnik — še niso znane Pa bodemo kmalu na jasnem glede Gliicka v Trstu, ki je tudi v Jugoslavi i kmalu zaslovel, ker je bil v prvem času menda št pred Plavšičem večkrat in visoko kaznovan radi valutnih prestopkov. Ce je vst-dotične kazni in stotisočake dinarske tudi resnično poplačal naši državi, tega ne vemo. Pač pa vedo to — drugi 1 ud e. Glavno ie pri celi stvari, da deluje spretni Gluck sedaj v Trstu in da je svoj meč povsem obrnil. Postal je čez noč velik Italijan in očitni nasprotnik jugoslovanskega dinarja, ki mu je trn v peti in ki ga e treba seveda po intenciiah fašistovskih Italijanov več ali manj tlačiti — uničiti. Danes tukaj, jutri tam, si misli Gluck, ki igra svo »Rouge et noir« sedaj v tržaški Niči. »No-irc mu je seveda naš dinar, dasi mu Je ravno naša valuta prinesla prvo srečo, katero pa utegne med prebrisane širni Tržačani kaj kmalu zaigrati. — Tako nam piše naš dopisnik. Radovedni smo, če se bode o tem poglavju oglasil tudi kaj »Jutrovc informator. „Sokolski dom" v Gornji Radgoni. (Odgovor *Slovenm« na članek: *Kultarm Škandal Sokola ob dri. mefL«. Slovenski javnosti ]e znano, da sf fe nadela Oor. Radgona, nekdaj nemčursko radgonsko predmestje, šele s preobratom slovensko lice; ln to deloma vsled pritoka številnega slov. uradništva v povečane stare ln v nanovo ustanovljene urade, deloma pa se je tržanstvo samo preorijentiralo v slovanskem smislu; s Čemer pa ne trdim, đa nima tukaj naša narodna kakor državna misel še mnogo odkritih in prikritih sovražnikov. Potreba je dala, da so se tu kmalu ustanovila razna kulturna društva, med drugimi »Sokol« In »Dramatično društvo«. Delovanje teh dveh pa se vrši pod najneugodnejšimi razmerami; društvi nimate dvorane; »Sokol« telovadi na prostem; pozimi m ob slabem vremenu pa je ta telovadnica nerabna Omenjam pri tej priliki, da tudi tukajšnja šestrazrednica nima telovadnice. »Dram. društvo« pa je navezano na rostflnišTce prostore in na dobrohotnost krc-marjevo ter si mora oder za vsako predstavo nanovo postavljati. To da obilo truda In stroškov in kvari se inventar; da nam Je »Dram. društvo« vkljub vsem tem tež-kočam nudilo v prošlem letu 12 predstav, ]e pokazalo s tem svojo na]resnejšo voljo do dela. Uvideli smo, da le pod takimi razmerami društveno delovanje nemoeoče in da tako ne gre dalje. Razitl se? Ne, sklcnHi smo, posvetiti vse svoje skromne sile nesebičnemu delu za zgradbo »Doma Sokol-sken in Dram. društva«. A napravili smo že prvo napako: vprašal! nismo naših klerikalcev za dovoljenje; pa kaj hočemo; zamujeno Je zamujeno in se ne da več popraviti Kupili smo stavbišče, razposlali prošnje za podooro širom vse naše države; društvenki sami pa pridno zbiramu In žrtvujemo svoj težki oboi: saj smo povečini državni nameščenci. Gledamo že na lepe uspehe. Poslali pa smo tudi 26-ti m avstrijskim dvovlastnikom ( ki imajo pri nas posestva), i. s. takim, ki so nam večkrat v družbi ali kjerkoli naglašali svojo naklonjenost in narodno strpljivost ter obljubljali podporo, nemški pisano okrožnico. Proti tej naši akciji je zavzel svoje stališče »Grossdeutscher Parte'tar fur Mettel-u. Untersteiermark «pod predsedstvom dr. Karmrkerja. (Gelj »Tacrespost« z dne 27. 11. 1922 št. 313.) Nekaj dni nato nas ie v isti stvari napadel v Feldba~hu izhajajoč nemško - šovinističen list »Grenzpost« v članku »5tarker Tabak«; objavlja našo okrožnico in govori o slovenski predrznosti. In sedaj prihaja »Slovenec«, oz njegov gor-meradsronski izvestitelj s svojimi superlativi. Ko nirotavllamo delstvo. da se prof! našemil domu. ki ho na najsevernejši točki naše domovine glasnik slovenskega živila in branik državne misli, bore ramo ob rami in z istim orožiem proslnlf Vse^emcc KamnuVer, šovinistična Grenznosf in pa naši kfcr;fca!n! »narodnjaki« v »Slovencu«, Imamo zavest, da nam za svoje delovanje nI treba drage upravičbe pred slovensko Javnostjo. To naj ie po seveda merodoinem mnenju »Slovenčeve^a« dopisnika »sijajen dokaz za našo minimalno moralno kvaliteto \rt toliko kulturen škandal, da se ga ne more dovoli ožigosati*, ako smo dosegli, da so nam Nemci pomagali nosi+i in palacati temeljne kamne za slovensko obmejno trdnjavo. Oreh in škandal: tako nravi nVnl-malna mnr?!a: za na*e klerik^loe p* velja druga, menda maksimalna morala. Njihovu »Gospodarska zađrufHH bf bila šla zbo^ ^o-srtodarjsrva raz-nih niemli nad- i" ^rd^^a-teljev že davno rakom žvižerat. o"n jim nf na mile prošnje in hrurve pod kakimi or>-ljub*m? segel nod nazdnho — nemško - av-strirki kapital. Pa torei Onsn. zpdnuri sploh Se 7ivi in da gosnodie Tmks^alni moralisti še naprej gospodarijo, tako, da raste enemu salo, drugemu gozdovi, zadružnikom pa dolgi nosovi, se imaio zahvaliti Nemcu. Čudno, da pri tem ne trp: klerikalna narodnost in da se pod to poglavje ne da mimo pripisati »Der Zweck heiligt dR Mittel«. Najbrž mi tega ne razumemo; ako se katoliški strankar v dosego političnih koristi združi in veže s komunisti in boli-ševiki, ako se klerikalec masti s kruhom, ki je pomazan z nemškim maslom, takrat je -Teslo »Der Zweck heilgt die Mittel« edino pravilno, ker ima katoliško podlago; ta p<* ;e edino zveličavna. Tudi se spodtikajo na tem, da smo našim apaškim Nemcem poslali nemške okrožnice. Povejte nam vendar, vi katoliški hinavci, v kakem jeziku pa naj govorimo Z :jim\ kakor v takem, ki ga razumejo; ah ovorite Vj slovenski ali morda hotentoi-ki, kadar hodite agitirat med nje. Ah saj :ovor:tc lepo nemški, dobro ali slabo; jezi vas pač le, da je Roškarjeva nemščina med \pačani tako malo zalegla. S kratko od-^onilno gesto naj še odpravim ogaben ou mejni pojav, ki se mu pravi »Murska Strada«. Ta l:st je bil tu ustanovljen po preoo-ratu; njegov program je bil čisto nestrankarski: čuvati interese obmejnih Slovencev. Tega programa se je list pod prejšnjim urednikom g. B. Horkom točno držal. Sedanji urednik, n^ki P^man Bende, katere mu je svojčas ^Kmetii^ki list« izdelal mičen konterfe z zelo obskurnim ozadjem, p* smatra očiVdno za svojo življenjsko nalogo pridrbiti M ur. Straži primat v klerika*-r*> -n revolverstvu; in priznaimo — čast komrn" čast — mož je na najboljši poti, da d seže svoj cilj. Mur. Straža je danes le še zbirka neslanosti in psovk podobna bolj kakemu zooln?kemu lek<;:ku knkor pa listu za obmejne Slovence; njen urednik pa ou-laja vse. kar nima zanj spec:fTčnc?ra vonja; mi mu tega skoro ne moremo zameriti, ker ni drugače mogoče, kakor da ie to pri njem pač fizijološki pojav. Zato naj svobodno laja naprej. Zadnto besedo v odgovoru na vse klerikalne klevete pa dajemo slovenski napredni javnosti: Pomagajte nam z vsestransko podporo sezidati ponosen Sokr|«H dom. ki bo strah naših zunanjih in notranjih sovražnikov. __ Dr. Leopold PoPanecs Naraščaj »Rdečega križa". L Vseučfliški profesor dr. Leopold Pl-tamic je poročal v 7. številki letošnjega »Preporoda« pod naslovom »Revolta proti avtoriteti« o znamenitem članku, ki ga je priobčil ameriški sodnik James M. Beck v angleškem mesečniku cThe Fortnightlv Review€. To poročilo me je globoko prevzelo. Znano je pač vsem, da nas tlači pet egiptovskih nadlog: brezprimerno Izpodbijanje avtoritete, strastna mržnja I'udi med seboj, splošni odpor proti delu. nezmerna žela po zabavi, in sirovi materi'aJizom, ki zanl-kuje vsako duševnost v našem življenju. Znamo to ter se Izgovarjamo z izrednim stan em po voini, z vojno psihozo in drugimi takimi krilaticami, ki se vsele: porajajo tam, kjer ni jasnih po mov. Zato te pretrese tembolj, ako spoznaš, da so te zle energije že desetletja utajene v člove-veštvu kakor žeravica pod pepelom in da jih je svetovna vo na le izprožila ter nih pogubno delo pospešila. Človeška družba je kakor jetičen bolnik, ki mu bolezenske kali že dolgo razjedajo pljuča, ki pa sc v vročici tolaži, da mu je škodil le zadnjj Iz-prehod v burji. Treba bi bilo, da časnik! Pitamičev članek večkrat ponatisnejo, da bi si človeška družba v nem kakor v zrcalu ogledala Izmučeno ln izpačeno lice. Kdo nam pamaga v tej sili in kako? Na sedanii dorasli rod ne smemo preveč računati; vse gleda v mladino, njo je treba vzgo iti za boljše in srečnejše živi e-nje. Beseda »vzgoja« lepo zveni, toda težko je «vzgarati»! Mimo staršev bi morali vzga:ati mladino mi učitel i, saj jo imamo na dan 4—5 ur v rokah; le da moramo ta čas izveč:ne porabiti za pouk, ker tako zahteva naša mehanična doba. Po šoli je otrok 19-20 ur ali doma v rodbini, ki ga dostikrat noče ali ne m^re vzga;nti, ali pa v družbi in na ulici. Kako vzgaja ulica, vemo vsi, ni treba da bi dalje o tem govorili. Tako se dostikrat dogaa, da klice zlatih zrn, ki ;ih vestni učitelji sejejo v mlada srca, ob izhojenih potih in na kamenju kmalu ovene o. Na'te:od-I lefelo nam je in letos opažamo sr'ošno : malodušnost in potrtost. Starši namreč kot j domači nadzorniki iprer razen redkih izem i niso podpirali šole; m- tere so sinom in hče-i ram pridno delale »križce« tudi v predalih 1 za one prednje, ki jih otroci n!ti vršili ni-j so, ter :ih tako naravnost nava;ale k l~či j in prevapi. V L'trbl'ani torej nT šlo, znkaj j zgradba na lakih teme! ih mora r-^p^sti, da kamen ne ostane na kamnu: v ČeŠko-I, slovršk? repi?b'iki pa :e leta 192! z denarno pomoč?o amcrisTesa narašča a Rdečega križa igralo to igro 70.000 otrok, letos pa jo igra već ko 165.000 otrok. Kako bi pač združil; dom in šnln k i skupremu de!ovan:u. to je zda: veliko Vprašanje. Rodbnski večeri so se preživeli; če jih skušamo zdaj le obnoviti, se nam lahko prmeri* da se izpremene v samozvana sodeča, ker bo grmelo in treskalo proti sol? fn proti učitel em. Po mo-*em mnenu lahko postane narašča? R(frro+i tri. pe^ai nroti oni državi *e va&tfcKfa Madžarska povsod samo nc-zaupanje in nikjer so ni doseglo tega. da bi se b;l? snreicli madžarski ci'ij v okvir večje evropske koncmciie. Crrfftz vf>ra,strje: Čemu delamo to oolitrko? Delamo io zato. ker nam se tiči v krvi stara mentaliteta velesile. Na našem j razmerju do sosednih držav ra tiče tradicije naše stare narodnostne politike. Izjave in dejanja vplivni.1 osebnosti ki se v naših sosednih državah zlorabljajo za širjenje nezaupanja proti Madžarski, so posledica te mentalitete. = Volilna pravica narodnostnih manjšin. Protičev »Radikal« poroča: »Vlada je brzojavnim potom sporočila podrejenim oblastem naredbo, da je narodnim manjšinam priznana volilna pravica in da se morajo v volilne imenike vpisati vsi volilci, ki d slej Še niso bil! vanje sprejeti. Čujemo, da računa vlada na glasove narodnih manjšin in da bo našla pota. da te manjšine ne nastopijo s svojimi kandidatskimi listami = Ustava ni okamerz'na. »Tribuna«, ki je v tesm'i zvezah s Pasieem, razpravlja o možnosti revizije ustave in izvaia: »Demokrat Pribičevič strji na stališču, aa je ustava večna in da se nikdar ne sme spremeniti, a':o tndi zahteva to tok časa in ako je bila tudi v danem momentu najboljša na svetu. Po Pribi-čevičevem mne^ki bi naj bila državna ustava neke vrste okamenina in M se ne smela, kakor v Švici, v 40 letih menjati osemdesetkrat. Zato pravimo: Tudi naša ustava se bo, naravno, enkrat spremenila, ako bo naša država korakala naprei ali nazaj. Po ka;jri poti bo stopala, tako se bo spreminjala tudi ustava: bo napredna, ako bo država stopala po naprednih potih, bo pa reakcionarna, ako bo stjpala v nazadnjaški smeri.« = Prošnja o pomf?oščen3u Nrewla-domskega. 24. t. ni. vloži r7. Paschalski v imenu rodbine umorjenega poljskega prezidenta Narutowicza pri novem pre-zidentu prošnjo o pomilušeenju morilca N ie wiad 1) msk e g a. — Davek na verrf.ke. Pred kratkim je sovetska vlada i: dala dekret, ki nalaga vsakemu verniku imeti s seboj, kadar sre v cerkev, legitimacijo in 1 milijon rabljev. Brez legitunacTe in plačane vstopnine vstop v cerkev ni dovoljen. Komunisti se sklicujejo prj tem na Ameriko, češ da ludi tam brez vstopnic ni dovoljeno hoditi v cerkev. — Propadanie ruske Industrie. Sovjetski listi priobču eo neprestano sezname tovar en in pod c; i j, ki ne moreo več nadaljevati svo esa obrata in se likvidirajo. V elektrotehnični industriji se skrči promet do 29 pod etii s 40.000 delavci. Cementna indus'ri a bo zastopana po 4 tovarnah. Od 266 podjetij kemične industrije je prenehalo z delom 127. Od 342 usnjarskih podieii bo likvidirano 231. — NEP. Predsednik vrhovnega sveta narodnega gospodarstva Bogdanov je poročal na X. zborovanju sovjetov o rezultatih nove gospodarske politike. Jasno ie, je dc:al, da nova ekonomska politika (N. E. P.) ni samo prehodni pojav v našem revoluci enarnem bo;u, ni samo me. ki smo jo včeru' uvedli in jo lahko jutr? spet likvidiramo. To je proces, ki bo trajal dotlej, dokler se ne zbol ša rusko gospodarstvo in industrija in ne doseže viška svoje organiziranosti Sele ko ho ta razvoj na vrhuncu, bo mogoče preslepiti k socijalizmu. Priznati e treba, da je ind.:-stri a 1922. leta storila prvi ko^ak z mrve točke, na kateri se je nahajala v zadnjih letih. Korak naprej ie oči viden. V mali industriji je več i napredek koc v veliki. V mali industriji so tovarne dosegle dvakratno ali celo trikratno pomnoženje izdelkov in sc približu e o dvem tretinam predvojnega obrata. Produktivnost dela smo zvišali 2K-krat. Tekstilna indnstri a, ki je bila v na težjem polo/au, tudi napreduje. Razvoj male mdustri'o je tolik. da ne zadostu'ejo več domače surovine, tako da bo treba kupiti letos v inozemstvu 200 mili onov pudov prediva in 300.000 podov volne. Na polju veleindusiric ie napredek rnan'Š!, toda tudi v tem oz?ru n. pr. petroleska industria že nopolnoma zadostuje držnviinn potreb.>m. — Ljcrfn na smrtni posteOL Ljudje, »V priha a o iz Ri;si'e, zatrjujejo, da je L enin na smrtni postelji. Ze devet dni ne more govoriti in n'egovo s'-ir/e je sedaj brezupno. V Kremi in sestavljajo triumvirat, ki bo nadnrr.csfl L'onina oo r o.,'ovi smrti. Predlagajo: Trockega, Dzerdžinskega in Kameneva. Psihiater proi. Forster, ki [e prispel iz Moskve v Rigo, ie v po^ov i i izjavil, da ima Ljenin isto bolezen 1- t poleti. — K2tastrora v zrnkop-ovstvu. 12, t. m. se fe ponesrečil v i-< Igiri'i poročnik Rusov iz Trnova. Letal To s svojim apai tom nad Sofi o ln r::e d v mesto vabila na zabavo, ki io re prirejal aen klub. Ko se je vračal, e dobil aeropl .n nad mesto i Božiirišee znatne poškodbe, pilot se :e hipoma spustil na zemljo, pri tem pa je obtičalo eno krilo aparata r.a nekem poslopju, aparat s poročnikom Ruševini pa ie p:-del na zemljo. Pilot ie bi! na mestu mrtev. — Priznane Daskalova. Ob priliki pred volilno agitaciio po t'C'Cli bolgar« ski notran i minister Daskalov govoril v i^tari Zagori, kjer ie med drugim d.' 1: Vcvnn v:si nad Boljrartlo. Položaj fc tako kritičen kakor je bil leta 1015. leta nrc 1 vstopom Bolgarije v svetovna vo'no. Tad! sedaj prcdbgftO Dol^nriji od rr»znili strani orož e in denar, da b? se ena cdelf Ha eventualne vone na Balkanu. Polet; "i obeta'o tadi tcritori'alne pridobitve. Toda bolgarska vlada ni hotela pahniti oproda v propast !n je te Prclcge cdklcrla. V nrad-ni »Pobjedi« je priobčena izava gle^le vesti o zvezi med bolgarsko vlado fn bolSe-viki, ki so jo razšTili romunski listi. Uradno glasilo zatr"uje, da bo ostala Bolgarija v sluča.u konflikta na Balkanu ne> tralua. Stran 4. •v —- - iSLOVPNSKl NAROO« dne 21 januarja 1923 Stcv. 16 Kultura. REPERTOAR NARODNEGA GLEDA-LISCA V LJUBLJANI. • DRAMA. Scbota 20.: Vojlček. Izven. Nedelja 21.: ob 3. pop. PeterČkove poslednje sanje. Izven. Nedelja 21.: ob 8. zveč. 2ivl mrtvec Izvt Ponedeljek 22.: Vojičck C , t j OPERA. " ' Sobota 20.: »Mefistofeles« red C. Nedelja 21.: Scviljski brivec. Izv. Ponedeljek 22.; Zaprto. • • • ^T-- Šentjakobski gledališki oder ▼ LJubljani. . -— V soboto 20. januara: »Avtomobil-st«. || V nedelo 21. Jan.: Charleyeva teta, V p ' Operni repertoar, se Je moral sadni leden dvakrat spremeniti, ker je več opernih Članov bolnih. Zaradi bolezni ne morejo nastopati ga. Thierv . Kavčnikova, ca. Lewandowska in g. Levar. — Iz gledališke pisarne. V nedeljo dnt ti. t m. nastopi prvič v naš! operi novo-angažiranl bariton g. Balaban, dosedaj član raznih velikih ruskih gledališč. Poje vlogo Figara v »Sevil skem brivcu«. — »Peterčkove poslednje sanje« se vprlzore v nedelo dne 21. L m. zadnjikrat kv tej sezoni. Začetek ob 3. popoldne. — Opera — E. d* Albert: »Nižava*. DanaSnji večer je bil častni večer za našo opero. D* Albertova »Nižava« je muzikalna drama, katere uprizoritev zahteva le prvo* vratnih pevskih moči, smele dirigentske roke ln junaSkega orkestra. Vse to sem imel danes zvečer priliko občudovati. Vsi naši pevci, ki so sodelovali v »Nižavi«, so bili Vseskozi pogumni in samozavestni, v prvi vrsti seveda lastniki glavnih vlog gg. Levar, Sowilski in Betetto ter gdč. Thalerjeva. Obvladati v občem tako mestoma kolosalno težke stvari in jih ne samo pevsko, a isto* časno tudi igralsko podati tako zadovoljivo, kakor danes zvečer, ni lahka stvar Podčrtati moram zlasti krasno igro Betetta in Levarja. Prave čudežne čine je izvrševal orkester a kapelnikom g. Matačičem. Predstava je za* pustila globok vtis in navdušenega prizna* nja Še nisem kmalu slišal tako mnogo, zlasti ob koncu dela. G. Sowilski, gdč. Thalerjeva in g. Matačič so dobili lepe cvetlične daro* ve. Obstanovka opere je bila nad vse do* stojna. Sploh ima do sedaj uprava naše ope* re z malimi izjemami zelo spretno roko v izbiranju učinkovitih del, kar se zlasti opaža ▼ primeri s prošloletnimt repertoarji. O »Ni* lavi« izpregovorimo obširnejše. —č. — Gradsko pozorlšte n Subotlcl. Pišu Mm: Uprava gradskog pozorišta u Subotlcl, pravilno Je pojmila svoju dužnost, po-pularizovana naše umetničke snage, te nam je posle gostovan a drugih prvaka naših scena priredila gostovane slovenske umetnosti — u osobi dramske prvakinje gd'e- J u v a n o v e, članice narodnog gledališča u Ljubljani. Gdia. Juvanova Je Umetnica par excellence; sa jasno Izraženom crtom naše slovenske jačine, ko]a krepko rešava I najteže probleme i stranih autora. N ena Laura je tip žene — tro-vačice — koja nI e svesna svoga zločina, ali je svesna onog sto hoće I kamo Ide. Jaka energična i osečajlma sopstvene snage — meka I blaga pod utiscima proizvedene boli sopstvenom krivicom. Laura :e majstorsko delo gospodje Juvanove. Uz gošću istakli su se svi sudelovači, te je tako Strindbergov »Otac« doživio pravn impretacfiu toga večera. U Faunu kao Le-dy Aleksandra, otkrila nam le gošča sve prave n ene osebine, te smo uživali n n/enoi diskretno', sigurnoj i promišljenoj Igri. Bila je odlična. Želeli bi da nam se ukaže prilika više P"ta videti je na našo] pozornici. Toga večera gostovao je I g. Aleksander Zlatković sa beogradske pozornice u ulozi Kneza Silvanv sa ravnim uspehom. — L'tiblianskl mnze) bi tvoril lahko veliko privlačno silo za tukre, kakor delajo to muze7! po drugih velikih mestih, da se n'egova uprava organizira in bi bil pristopen občinstvu večkrat, kakor je doslej, nabrž vsled pomanjkan!a potrebnega nadzorstvenega osob a. Ker se morajo boriti naši muzeji po deželi, n. pr. v Celiu in Mariboru, z gmotnimi težkočaml, predvsem pa s stanovan skimi neprilikami. bi morali gledati na to, da postane MubPansk! muzej nekak osrednji zavod za Slovenlo. Moral bi biti zrcalo vseh znamenitosti naših krajev, obenem pa nekak svetovalec pri vodstvu man ših muzeTev. Mal začetek za moderno organizacio muzeja ;e napravila vlsda s tem. da je nastavila posebnega vodio za etnološki oddelek, ki bo, če se Izpopolni, delal čast našemu mestu. Pa tudi prirodoplsnl oddelek čaka še veliko delo. Posebno na tem poPu bj lahko zainteresirali s smotrenim delom In nabiran"em zunanl svet, kajti za prfrodnpfse :e bHa Slovenija že od nekda: obliublena dežela. Umevno pa *e. da ne more obvladovati en sam uradnik vsega dela tako, kot bi bflo potrebno. Zdi se nam. da bi bilo potrebno, da dobi tudi prlrodopfsnf oddelek svojega vodo, kakor ga !e dob?! etnološki. Ta vod'a nai bi skrbel predvsem za to, da bi prišlo Čim več prirodoplsnih zaninrvosti v muzei in da bi iih shranjevali ostali nastavljene! zavoda dobro in v potrebnem redu. Obisk muze'a vesel! človeka namreč samo tedai. če vidi pred sebo? sistematično in pregledno zbirko. Taka ureditev prl-rodopisnega oddelka je tem bol nu*na, ker misli otvoriti vlada prirodo varstven! pirk na 1'ublnrskem Baru in v Triglavskem ptvrorju, s čimer stopi Jugoslav^a v krog držrv s prirodovarstveniml parki, kakor so Amerika. Amrleška Itd. Ker n-m ne man V a t^zadevn'h strnkovn'akov. bi bilo nab*1! e. če bf s« poverilo glavno vodstvo nrš?h prircdcplsnih zbirk in ustanov eni osebi. Spomlniajte se Družbe sv. Cirila in Metoda! Glasbeni vesfnik. — Koncert »Glasbene Matice* na Jetrn* nlcah. Od posetnika, ki se je udeležil koncerta Glasbene Matica na Jesenicah dne 14. t. m., se nam sporoča: Prekrasen dan! Štirideset navdušenih pevk in pevcev a svo* jim ljubljenim Hubadom v aredi. Bleščeče planine a Triglavom I Vseokoli čisto in jas« no kot v zimski bajki. Na kolodvoru iskren sprejem. Ob 3. popoldne ▼ sokolski telovad* niči, v dvorani čudovitega dela jeseniškega »Sokola«, se je vršil koncert. Nabito polna dvorana. Iz Žirovnice, Koroške Bele, Javor* nika in še celo od onkraj Karavank, so ss pridružili posetniki vrlim Jeseničanom. Vi* deli smo stanove, ne glede na prepričanje. Bil je kulturen praznik, globoko prisrčen in prav tako lep. Od točke do točke je ras tel aplavz. Pri večnolepi »Gor čez izaro« ae je anlavz navdušenja odprl docela. Bili smo pač blizu žalostne meje. Ko ae je zbral zbor v lepih prostorih kolodvorske restavracije k prijateljskemu sestanku, tedaj so vsi navze* či čutili, da je šla pesem do globine. Govor Eodstaroste jeseniškega »Sokola« br. Ravni* a je tako živo prepriča! o avoii iskrenosti, tako globoko uveril t svojo zahvalo, da so vsi čutili, da je namen doaežen: Dvigniti, plemenititi in napajati žejna lica. Tako pri* jateljsko lepega večera pevaki zbor že dolgo ni doživel. Predsednik zbora g. Prunk je v besedah potnih vere in ljubezni poiasnil na* men zletov pevskega zbora »Glasbene Ma* tiče« in se je tonlo zahvalil za nepričako* vano lep odziv od strani domačinov in nje* nih neumornih, vzglrdnih narodnih delav* cev. Ponovno se je videlo, da je haš od dela nekaterih agilnih mož in voditeljev odvisen — predvsem v pokrajini — napredek vsega duševnega življenja v dotičnem kraju. Prav na Jesenicah smo se kar najlepše prepričali o tem. V vsled voine ponolnoma ranemari^ni dvorani so ustvarili možje z vzglednim Hhim delom vzorno telovadnico, iz skromnih po* četkov godbo in gledališki oder. Na i jim bo izražena na tem mestu iskrena zahvala in prepričani naj bodo in vsi Jeseničani, da kakor oni. tako tudi pevci in pevke dolgo ne pozahiio na lepotah bogat dan. katerega so preživeli med niimi. Toda prijatelji pra* vijo ob slovesu: Na svidenje! P. — S!nfon*čnI koncert Muzike dravske div'zPske oblasti v Lrublanl se vrši v po-nedePek dne 22. t m. ob 8. zvečer v velik! dvorani hotela Union. Razven Mozartove Serenade so vse ostale točke koncertnega sporeda slovanskega Izvora In se v LjubPani prvič izva a*o. Posebno opo-zar7amo občinstvo na vePko delo češkega skladatela Jiraka, na njegovo Sinfoni o v c - molu. Na koncertnem sporedu, ki sc dobiva v pređprođa'i in pa na večer koncerta pri večerni blaga'ni. so označene vodilne misli posameznih stavkov te s'nfo-nlje. Ta program stane 2 D ter ga toplo priporočamo v nakup. Fedežev ie še dovoli na razpolago ter so v pređproda"I r ponedePek cel dan v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. — K. Đ. J'rđkova slmfon'la. katero bo izvaral dr. J. čerin na koncertu v ponede-1'ek 22. t. m. nI le po cbsegu, ampak tudi po instrumentncIM nalveče orkestralno delo, kar se jih ;t dosedaj izvaalo v L ubijani. Poleg močno zasedenega godalnega kvarteta zahteva Jirak štiri flnvte In pf-colo, tri oboe in angleški rog, dva b klarineta, en es klarinet, en bas klarinet, tri fagote In kontrafagot, šest rogov, štiri trompete. Štiri pozavne In tubo, harfo ln velik aparat v to!kalfh. Da bo mogoče te kolosalno slmfonl'o dostone Izvesti, sode-lu*e pri koncertu Iz pesebne prPaznostf mnogo članov orkestra kr. opere, tako da bo orkester štel 65 sodelutočih godbenikov. Cena vstopnic se pa vseledno ni zvišala. Dnevne vesti. Sokolsfvo. — Ljubljanski Scko! Ima svoj redni občni zbor v nedeljo dne 4. februara t. I. ob pol 9. zutraj v telovadnici v Narodnem domu z dnevnim redom: 1.) Čttan'e zapisnika o zadn em občnem zboru. 2) Poročila društvenih funkcionarjev. 3.) Iz-prememba pravil. 4.) Volitve In 5. sluča'-nostf. Članski sestanek v svrho določitve kandidatne liste se vrši v torek dne 30. t. m. ob pol devetih zvečer na galeriji telovadnice. — Odbor. — Sokol I!.. LJubljana, naznanja, da se vrši v nedelo dne 21. t. m. ob P. dopoldne v telovadnici državne realke pripravi alni članski sestanek za redni občni zbor. Na dnevnem redu Je med drugim sestava kandidatne liste za bodoči društveni odbor, razmotrivala pa se bo zlasti tudi akcija za zgradbo lastnega Sokolskega doma In letnega telovadišča. Bratje in sestre. Pridite polnoštevilno! — Jezdni odsek telovadnega društva Sokol v L'uM/anl vabi brate člane na redni letni sestanek, k! se vrši v ponedeljek 22. :anuarja 1923 ob 2X v Narodni kavarni z običa nlm dnevnim redom. Udeležba dolžnost! — Zdravo! — Dramski odsek Sokola t Mostah vabi k igri »L'ublmkan'e«. Gostuje I. n. a. d. »Jadj-an« dne 21. januara ob 20. zvečer v sokolski dvorani na ?elu. Zdravo! — Sokol v Doln'1 LendivI ima svoj 3. redni občni zbor v soboto dne 27. t. m. točno cb 20. zvečer. Ker le to velevazna postoanka, je dolžnost vsakega zavednega Jugoslovana in Jugoslovenke, da se kot narodni pion'r udeleži občnega zbora. (Poslano brez pristojbine, prihodnjič roma v koš. — Uredništvo.) Turisf ika in spori. — Sank alt ŠČe v Bohinja otvorjeno. Sankališče Belvedere v Bohinjski Bistrici Je urejeno in bo otvorjeno Jutri v nedeljo, 21. t m. Sankači dobrodošli! — Klub kolesarjev In motoclktlstov »ITKfi« ▼ LjuhTani. Odborova se a se vrši v ponedel ek dne 22. t m. ob S. zv- na Rimski cest! ŠL II. restavracl a »Ko-dela«. Vsi člani, kateri imajo nabiralne pole za dirkalne aparate, na) k tej sel pride o sigurno s polarni ter prineso nabrane zneske. Obvezno je za vsakega člana, kateri Ima nabTralno polo. V soboto dne 27. t. m. ob 20. zvečer sestanek vseh kolesarjev In motociklistov v klubov! sobi restavracij« prt »Slonu«« —. Podpredsednik V Liubijanl. dne "K — Ljubljanske občinske volitve — potrjene. Vlada ie zavrnila ugovor proti dne 3. decembra 1922. izvršenim občinskim volitvam v Ljub-liani kot neutemeljen, ter potrdila volitve v celem obsegu. Prva seja novega občinskega sveta bo najbrže r soboto, 27. C m. Na dnevnem redi te seje bo izvolitev župana in podžupana. Za župana bo izvoljen dr. Perič„ Ako bi pa bil Peric izvoljen za poslanca, bo po paktu s klerikalci primoran odložiti mesto župana, na kar je za župana določen klerikalec dr. Stanovnik. Na mestnem magistratu bo torej zagospodovala klerknfno-boljševiška večina, katere moč bodo v kratkem tmrlt priliko ohčuVH predvsem ljubljanski davkoplačevalci. — Dn za vežemo JerHt klerikalni klopotači, ki se imemiie »Slovenec«. iz;av-Itamo jrlasno in »a*no za vsakogar, ki Ima u$e«a. da s!i$i. In oči. da čita. da il b?l na§ list nikdar in nikoli v preteklosti v zvezi z dr. ^nsterSičem, da nima tudi sedal nobenih stikov z nilm fn da dr. $ti-steršič še nf nikoli ne direktno, ne indirektno napisal niti ene Crtice za naš list. Klerikalno trobilo to prav dobro ve. In če vklfub termi dan za dnevom re«rl»a o zvezah, ki jih Ima bale dr. Šusteršič z našim listom, dokazule s tem samo, da nlma'o klerikalci proti SrtsterSiču in proti njegovi polltlčrri akciji nobenega dragega orodia kakor to. da skušalo javnosti sugerirati mnenje, kakor da je bivši voditeli klerikalne stranke sedaj v zvezi In službi tistih napredmakov ali — da se poslužuiemo svoječa^nega klerikalnega in tudi dr. Šrfsteršičevega slagari« — liberalcev. Ce torej kl?rikaTci rlmajo drugih argumentov proti §t^ter-šiču, kakor tega. potem stole rubove šanse v boju proti bivšemu »kranjskemu vojvodi« na zelo slabih nogab ln se ni Čisto nič čuditi, ako se klerikalni kolovodje sedaj tresejo pred dr. Susteršičem ka^or šiba na vodi, boječ se njefcoveea maščcvnn*a. — Povrate* krafla g lova. Po porocfln f« Peofrada se |e sno£i povrnil kralj iz drfavnera posestva Belje. kler Je bil d v* dni na lovn na nHasce In lisice. — V riši fn|«ki gvf** sta Imenovana za prihodnjo rmkcfsko dobo dveh let kot z^stop^ka rod'tel'ev tovarnar Stane Vidmar kot pravi član In Ivan K r a n J c kot n;etrc>v namestnik. Oba pripadata narodno-soc!;s!isf!v nWef?stva v vTsT Selski svet. Ker še niso dospele uradne glasovnice na nekatera šolska vodstva, je nokrafinska uprava za Slovenijo odredfla, da se rok za oddalo glasovnic pri solskfi vodstvih podaljša do lanuarla ob 12. opo'dne. Rok za predložitev glasovnic In volilnih Imenikov pri volilnih odborih se pa podaljša do 10. februarja ob 12. opoldne. O tem Izide ra^as v »Uradnem listu«. —Vpokojltcv g. Rlbnikarja. Bivši šef oddelka za socialno politiko pri pokrajinski vladi za Slovenijo Adolf Rib-nikar je bil, kakor je znano, premeščen v Zagreb. Na svoje novo službeno mesto je hotel oditi že te dni. Včeraj na je dobil Iz Beograda brzojavko, da je rpokojfen. Po predpisih pri nas veljavne službene pragmatike se sme stalno nameščenega državnega uslužbenca upokojiti le po predhodni disciplinarni preiskavi. — Javno predavanje o Pasteurjn sc vrši danes v soboto zvečer ob pol 8. zvečer v veliki dvoran Mestneea doma. — K aretacijam slovenskih učite* tjev na Krasu. Poroča se, da sta bila po'e*« Pahorja in Hreščaka aretirana tudi učitelja Vrabec iz Komna in Mer* l.iak iz Gorjanskega. Tudi ta dva sta komunista. Aretacijo so izvršili karabinjeri skupno s faStsi. katerim naČeluje neki Scoppi. Prijeli so jih baje radi tega. ker se niso ogrevali za fasistovsko gradbeno zadrugo »Giovanezza«. Učite« Ija Vrabca so izpustili. Strašno je to, kal vse smejo početi med Slovenci fašisti! — Predavan*« o |et:kl. V nedeVo 21. t. m. ob 10. uri dopoldne se vrši v dvorani filharmonlčne družbe predavane dr. Jos?pi VolavSka: Kako se obranimo fet ke. Predavan'e bodo poasnjevale skloptlčne sPke In poseben film zdravstvenega odseka. Vabimo občinstvo, da se mnogoštevilno udeleži tega velepoučnega predavanja. Vstopnina Din. 2. za dlake D:n. 1. — Prenos *efa IvlS. ▼ Judenhorgu ustreljenih vojakov 17. pp. V posvetovalni dvorani mestnega magistrata je bil snočl sestanek oficirjev in votakov bivšega 17. pešpolka. na katerem je dr. Tone Jamar kot p-edsednlk pripravljalnega odbora kratko omenil pomen sestanka. Tekom daljše debate so se ugotovile glavne točke programa za slovesni prenos zemeli*klh ostankov vseh ▼ Judenburgu dne 16. ma*a 1019 ustre-lienlh vojakov - deklarantov. Prva na- 20. januarja 1923. loga je, da se povodom petletnice Izkaže vojakom - mučenikom za jugosloven-sko idejo zaslužena pijeteta na ta način, da se slovesno preneso ostanki — šestih vojakov — iz Judcnburga v domačo grudo. Druga naloga pa bodi, da se gmotno preskrbe vdove in sirote šestih ustreljenih vojakov. V ta namen se je konstituiral poseben izvrševalni odbor, in sicer: dr. Tone Jamar, predsednik; dr. Jo?a Bohinjec, glavni tajnik, in F. Golubi Č, Kramar, Žužek kot pomožni tajniki, dalie kot odborniki: podporučnik V. Delak, P. Franchetti. Janko Bukovec, ing. Miklič in BlanČ, za namestnike: Jurij Fajdiga (KamnilO, F. Praznik, Križnar in A. Kos (Vrhnika). G. Pelko iz Toplic in Jože Cegnar s Krškega. Ta odbor bo prevzel funkcije izvrše-valnega odbora, poleg njega pa se v kratkem ustanovi širši odbor, v katerega bodo pozvani zastopniki vseh strank, kulturnih korporacij in osebe, ki so se odlikovale v revolucijskem gibanju 17. pešpolka. Izvrševalni odbor si je nadel Častno nalogo, da proslavi petletnico padlih Junakov - muČcnikov na najsiiai-neiši način dne 16. mala 1923. Prosimo občinstvo, da moralno in gmotno podpira akcijo izvrševalnega odbora. »Jutro« In volitve v »Pokol, zavod*. Odkar se je živahnejše razvilo volilno gibanje povodom volitev v »Pokojninski zavod« za nameščence, skuša »Jutro« zavesti celo stvar na politično polje. Njegov navadni »šlager« (seveda najslabše vrste) je, da je lista »Združenih zasebnih nameščencev« političen konglomerat in da je samo lista Jutrov-skih eksponentov »strokovna in nad-strankarska«. Vsakdo pa vidi tudi brez očal. kako je v resnic. Pred par dnevi je »Jutro« samo prineslo dokaz, da je v resnici le lista »Združenih zasebnih nameščencev« nadstrankarska. Navaja kot primer kandidatno listo V. edinice. Četudi nekoliko pogrešeno. S to navedbo pa je »Jutro« nehote dokazalo, da sc pri sestavljanki liste ZZN ni prav nič oziralo na politično prepričanje, temveč se je oziralo edino le na sposobnost ln resno volio za delo pri kandidatih. Na drugi strani pa vidimo, da je »strokovna (?) in nadstrankarska (?) lista« sestavljena prav pristransko. Tako na primer kandidra v IV. edinicl kar pet uradnikov »Jutra«! Med 23 kandidati je dobra poTovica »mladinov«. Samo kot olepševalni obl'ž so si Še nadiali v V. edinici organista iz Petrovč, da z njim razkrijejo svoje strankarstvo. Iz tega je brez druzega razvidno, kje se uganja politika in kje je resnično nadstrankarstvo. Volitve pa bodo pokazale, da zasebni nameščenci nočeio demagogov za svoje zastopnike. Kdor Je za jasen in pošten program ter za resno delo, bo oddal svoj glas listi »Združenih zasebnih nameščencev.« — »Un''a« se Imenuje priloga zadnje številke »Delavskega Lista«, ki bode odslej izha.ta kot tednik Uni'a. Prvo neno geslo Je: »Izenačen'e razredov naroda«. Ne-na naloga pa ie, da organizira narod za resno skrpno delo. Država mora postati last celokupnega naroda, ona mora postati realna cerkev reilnega naroda. Na drugem mestu prinaša »Unia« celo tabelo o naših, narodno - državnih zahtevah«, h katerim se ob pr5l*ki še povrnemo. — Kontrolne kn'lge za promet z devizami a) za uvoz in b) za Izvoz, predpisane, oblastveno odobrene glasom ustanove general: inspekt. minlst. financ, vezane po 50 ln 100 folfa; nadalle obveze za nabavo deviz dobi se po na "niz"! ceni pri tvrdki SU. Kogll. Zagreb, niča 30. — Pogreb Pavla Ločntka. Včeraj popoldne ob 2. so položili zadnje zemeljske ostanke pokojnega člana dramskega gledališča Pavla Ločnika k večnemu počitku. Pred mrtvašnico mu je operni zbor zapel poslovilno žalrstinko »Vigred se povrne«, nakar se Je razvil falni sprevod. Gledališki Igralci In uprava Narodnega gledališča so položili na krsto dva krasna venca — poslednii pozdrav prerano umrlemu tovarišu. Za krsto so stopali prkojn'kovi sorodniki, nadalje poInoStevUnf Igralci dramskega in oneme«ra gl-daliSča pod vodstvom ravnatelja Oolle. Pogreba so se rdelo?!!! trdi dramaturg Oton Župančič In Številno občinstvo. Ko Je §el sprevod nrmo »Leo-nišča« so na balkonu zaigrale fanfare žalno koračnico. V cerkvici na pokopališču Je operni zbor zapel »Uslišt nas« in ob grobu »Blagor mu«, nakar sc je Imenom dramskega gledališča poslovil od pokojnika ravnatelj Pavel Orlia. omenjajoč zasluce In nadarjenost pokojnika za gledališče. V Imenu Udruženja gledaliških igralcev se le poslovil g. Danilo. — Smrt dveh vzornih slovensVh žen, V kratkem presledku smo izgubili dve odlični rodolubki, ki sta si pridob'li neven-Ijlvih zaslug za narodno probuio In za slovensko društveno živi enje sploh. Posebno Ciril - Metodova družba e dolžna obema pol>p'nlcama veliko zahvalnost Prva }e bila ga. Adela B a I o h, trgovka na Jesenicah, ki je bila mnogo let blagajničarka, oziroma podpredsednica ondotne ženske podružnice in prava mati malčkov v otroškem vrtcu. — Te dni pa so pokopali v Rušah nad Mariborom go. Emo O o r i -š e k, vdovo po pok. zdravniku, mater odvetnika g. dr. Milana Goriška in tovarniškega raynater.a g. Mirka Goriška, Pokoj- nica je bila v odboru vseh narodnih društev, Ciril - Metodove podružnice pa mnogo let predsednica. Sploh je bila Go-riškova hiša središče za vso narodno propagando. Ohranimo zaslužnima rodoLub-kama iivalcžen spomin! — V Št. Vidu pri Ptuju je umrla dne 19. t. m. ga. Emilija Tombah rnj. Vo-Šnjak, mati trgovca in vclcpcscstnika Davorina Tombaha in dež. sod. svetnika dr, Jcsipa Torr.baha v Maribora. B.Ia je v SO. letu. Porreb bo v nedeljo cb 14. popoldne. — Popolna borza v Ljubljani? Iz Peoprrada poročajo, da nameravajo v kratkem v Ljubljani ustanoviti popolno borzo. Doslej je imela Ljubljana samo dovoljenje za otvoritev produktne borze. V Beogradu sedaj dcUiicjo na to, da bi ljubljanska borza dobi!a tudi dovoljenje za poslovanje z devizami In valutami. Kakor zatrjujejo, bo borza to dovoljenje dobila, ker sta temu načrtu naklonjena tako ravnatelj Narodne banke dr. Novakovič. kakor tudi finančni minister dr. Stojadinovič. — »ObJevnlnl fezlk« pri lludske-n Štetju v Avstriji. Z Dunaja poročajo, da se bo vrSIlo napovedano ljudsko Štet'c v Avstriji po najnovejših dispozicijah dne 15. marca t. 1. Avstrijska vlada je prevzela iz sfnre Avstrije v ljudsko štetje »občcvalni jezik«, ker hoče preslepiti svet, da je v*n Av<;tri?a nemška in da ri v njej nikakih znatnih slovanskih manjšin. — Za Tatlan'n dan, ki bo 25. t. m. so obTnbill svo:e sodelovane sledeče umetnice In umetniki: Gg. Saričeva. Thn'ercva, Ada PoT'akova, Bnragvfn. Bnlrban, Nikolajeva, Nnblocka, Boraco, Dan'lova, Juvanova, Rogozova. VVintrova I. dr. Gosp^«i;e: Betteto. Kovač. Šfmenc, Levar, Zupan £est, Gregorin, Putinta, Danilo, Kral'. Rogoz, PeČek I. dr. Imena umetnikov In umetnic nam iamčlio. da bo prlred'tev ruskih akademikov res prvovrstna zato vemo, di prihitl občinstvo onera večera v Narodni dom v prav velikem številu. — Gladu'oč'm v Rusiji ne pomagalo več. »Times« poročalo, da je orc^n'zntor pomoči ruskim gladujočfm sir Robcrtson Izjavil, da ie treba končati pomožno akcijo, ne glede na to, da pričakuelo v !eto§-n'em letu v Rusi i pravtako lakoto kako? lani. Knt razlog navala Robertson sovražno stališče sov'etske vlade napram AneTe-žem in n'eno dnvol'en'e za Izvoz fita. Na-dallevatj pomožno akcio, pravi on, bi pomenilo metati denar v lamo brez dna. — Elektrifikacija Celja In okolice. Odbor za elektrifikacijo je imel te dni v Celju svojo sejo. V tej seji so se končno določile varnejše točke dobavne pogodbe s falsko elektrarno In se Je sklenila ustanovitev družbe z omejeno zavezo, ki bode izpeljala daljnovod I.a?ko - Celje. To vprašanje le sedaj definitivno rešeno. Falska e! ktrarna mora zgotoviti daljnovod Fa!a v Trbovlje do I. oktobra 1923. Do tega roka mora biti gotova tudi celjska družba s svojim delom. V Jeseni letoSnlega leta bomo torej d^bH! falski tek v Celje In bo s tem izpolnjen veliki predpogoj za nadaljnl razvoj Celja In okolice v Indrstrljskem ozlru. Dob'li bodo tok za razsvetljavo In pogon vsi tisti, ki ga danes nimajo vsled preobteženega mestnega električnega omrežja. — Generalna stavka v Prođu. V Brodu so vstopili v stavko delavci vseh industrijskih pod'etr. Velik sprevod stavku* fočlh je šel skozi mesto, nakar so Imel! zborovanje. V mestu vlada v ostalem mir In red. — Pov!5anje telefonskih prlstopMn. Na podlagi odredbe ministrstva za poŠ*e in bi-zolav stopi z današnjim dnem v vsej državi 20*/» povišanje telefonskih pristojbin v veljavo. — Seja celiskega občinskega sveta se vrši v ponedeljek, 22. januarja. Dnevn7 red obsega poročila raznih odsekov. Vol*!! so bodo tudi člani v razsodišče stanovanjske oblasti. — Aretac'Ja mTIonskega tato. V Veliki Kikfndi le bil 17. t. m. aretiran neki AthVo Leonardi iz Trsta, ki je preteklo leto odnesel Iz »Bnnca Comercfalet v Trstu en milTon lir. Iz Trsta je pobegnil v Zader, Ker je živel s soprogo trgovca Koblenca. Ker so mu postala tla prevroča, 'e pobegnil v Veliko Kikindo. Na ovadbo Koblenca je bil nato aretiran. Imel je več priiatellev, ki so mu stali zvesti ob strani PH razsipanju milijončka. Tudi te je policija priela. — Bolečine? V obrazu? V udih? Poskusite pravi Fclleriev Elzanuid! Vi se bodete čudili! Dobrode'en pri drgn'enju celega telesa In kot kosmet'kum za kožo, zobe In nejmvanje ust! Veliko močnešj m bolšl kakor francosko žgane ter čez 25 let prlVubljen! S pakovanem In pošfn'no 3 dvo'nite aH I specialna steklenica 24 D; 36 dvojnatih ali 12 šoeci»alnih steklenic 20S dlnar'ev s 5% doplatka razpošla: le-karnarEugen V. Feller, Stublca Don;a, El-zatrg št. 238, Hrvatsko. — g Koncert v hotelu Tivoli v nedeljo dne 21. januarja 1923, od 16. do 20. ure. Domače jetrne in krvave klobase. Godba dravske divizije. Vstopnina prosta. Se priporoča Vekoslav Dolničar. — V restavracij In kleti »Zvczdat Je snočl prvič igrala šrameljska godba. Kakor čujemo, bo odslej ta godba igrala redno vsak večer v kleti, semtertja pa tudi popoldne od 16.— Ift. v kavarni, s čemer bo zelo ustreženo občmstvu. ki si želi včasih tudi kakega razvedrila. Bo vsai malo več življenja v sicer itak patriarhalni in dolgočasni Ljubljani. — Telesno zaprtle. Po IzVnšn'ah, zbranih na kPnlkl za notrane bolezni, delu'e grenčlca »Franz - Josr?« zanesljivo In prijetno tudi pri hemeroldih. — Kavarna »Tadran«, Tnr'aškl trg 9. Dnevno koncert. Dvakrat iti teden sVnniel koncert Vstopnina prosta. Cena običaji Stev. 16. »SLOVENSKI NAROO« dne 9L januarja 1923. stran. 5. — Sprejemanje t novo Žensko bolnlš- r\3. Bolnice se začno spre emati v novo-»-'.orjeno bolnišnico za ženske bolezni dne 23. t. m. ob 8. z utraj. Bolnišnica obsega g iodnišnico in ginekološki oddelek (žen-- a bolezni). — Opozorilo. Cenjene naročnike, S. prejemajo nas list po pošti in še niso -: slali zapadle naročnne za januar, vladno opozarjamo, da se bode poši-'!::nje lista takim zakasnelcem preklnl-; s z dnem 24. januarja t L Kdor torej l U nemoteno pošiljanje, naj stori svojo tdžnost. — Pozor papirnice! Dnevni blok*kalcn* a.iri, slovenski v velikosti AXA X 7 cm, ko* •zd Din 4.50. Pri večjem naročilu popust. Vjročuje se pri Stj. Kugli. Zagreb. Ilica 30. — Koncert Danes in redno vsako sre-r3, soboto In nedel.o koncert salonskega kestra v kavarni »Tratnik« na Sv. Petra castt Začetek ob pol 23. do pol 1. ure po-nsčl. — P r oZn Je za dobavo inozemskih de* '.^vcev. Ministrstvo socialne politike je kon* datiralo, da se reševanje prošenj za dobavo ;aozemsTdTTCIra na dan ^.OOO ton. sedal komaj 7000. Ri-darJI so im^li n«va zbnrovanK na katerem so zonet potrdil svoi sklep da n* bodo delali nad 9 vr. Ako r>« bi se tovarne vojaTfo zasedle, onuste tskH vsako d-!o. Te dni se j« mudil na ruhrskem rz-m- j Hu vladni komisar z« premog Iz Berlina, imel le porovore z lastniki rudVkov in z delavci, na kar te takoj od^roval. Fran-Cocko-bH"-iJ«ka oblast ie izvedela za njegov prihod Sele. ko Je že odšel. n?¥N0WIlAP0R0fi!LA Pred Izbruhom konflikta ; v Orijentu. ANGLEŽI SE UTRJUJEJO OB r>M*r>A-NELAH. — KONCFVTRACUA GRŠKIH ČET. — Rim. 20. jan. (Izv.V Po poročtllh Iz Carigrada Angleži z mrzlično naglico utrjujejo Dardanele. Nekateri fortl so že popolnoma utrjeni in armirani. Angleži razvijajo živahno delavnost v rekognosclranfu terena In stanja turSklh Čet ob demarkacijski Črti potom aeroalasov, k! plovejo nad ©zemnjem Izven črte* Sistematično so dalle Izvaja koncentracija grških čet v Trak»fl. Prvi armadni k^r je koncentriran okoli Kavale, drugi pri Dedeagaču In tretji kor pri Karagaču. Grško koncentrirano armado cenijo na 70.00(1 mož. Mustafa Kemaf paša ie prispel v Izmet IZKRCANJE RUSOV V MIDTJT. — London, 19. januarja. (Tzv.) Listi poročafo iz Aten. da so se sovjetske čete izkrcale v Midifi v evropski Tur* čiii. V Odesi se fe bftfe zbral armadni zbor, določen za Trakijo. Rapallska pogodba. — Beotrrad, 20. januarja. (Tzv.) Včeraj dopoldne ie bila v ministrskern | predsedstvu daljša konferenca o rapalski pogodbi. Gre za nekatere spremembe. Konference so se udeležili ministrski predsednik N;koIa Pašič, zunanji minister dr. NinČič, minister pravde dr. Laza Markovič, pooblaščeni minister Liu-ba Nešič in min. svetnik dr. Otokar Rybaf. ŽELEZNICA OPMOS — MURSKA SOBOTA. <— Beograd, 20. jan. Železnica Ormož — Ljutomer — Murska Sobota ie bila vsled sabotiranja ministrstva financ od strani demokratov in klerikalcev v veliki nevarnosti, da izostane nadaljevanje dela, v to kategorijo je bila linija sprejeta po večkratnih korakih ministra Znpaniča pri min. predsedniku Pašiču in ministru financ dr. Stojadinoviču, ki sta »tvar uredila. Italijanski parlament. — Rim, 19. januarja. (Tzv.) Jutri | pride semkaj zbornični predsednik De Nicola, ki bo imel z Mussolinijem po# govor glede otvoritve parlamenta, ki je določena na dan 6. februarja t. 1. POSLANIK BALUGDŽIC V ATENAH. — Atene, 19. Jan. (Izvir.)) Poslanik na atenskem dvoru z. Balufdžić se le povrnil Iz Beograda. Na svoem potu se ie ustavil v Solunn, kjer ;e imel daljše konference z zastopniki grške trgovske zbornice In Ie spre:el informacije od srbskih trgovcev glede ureditve svobodnega pristaniška «a našo importno In eksportno trgovino. Kot naša svobodna cona v solunskem pristanišču prihaja ▼ poštev takozvani francoski Ouav, ki je sedaj popolnoma neporabljen. Na ta način bi se zman šali stroški za uredite« našega pristanišča v Soluna, Veliki snežni zameti. — Beograd, 20. Jan. (Izvir.) Včeraj in danes neprestano sneži. Iz raznih kraev Bosne in Slavonie javi a o o velikih snežnih zametih. 2e!ezn:ški promet zastaja, ponekod je pcpolnoma ustavi en. Po poročilih iz SlavonI e so nastali veliki snežni zameti okoli Osijeka in Vitrovice. Železniški promet je ustavljen. Osebni vbki priha'a'o z velikimi zamudami. Na prosi Virovittca-Osi'ek je promet popolnoma ustavi en. Veliki znežni zameti so okoli Sv. Ivana Zeline. — Budimpešta, 20. Jan. (Izv.) Iz vseh krajev Madžarske prhajajo poročila o vw likih snežnih zametih in viharjih. Železniški promet Je ponekod ustavljen. Na progah Južne železnice Je le delni promet. Tržaški brzovlak je prispel samo do Vc! ke Kaniže, Brzojav in telefon sta na mnog.b, krajih pokvarjena. Borzna poročila. — Zagreb, 20. januarja. (Izv.) Danes borza ni poslovala. — Curlh. 19. Januarja. (Direktno.) Zagreb 3.81. Dunaj 0.0075. Budimpešti 0.2)5. Berlin 0.0255, Praga 14.85. Milan 2557, Pariz 35.55. London 24.915. Newyork 5..V9. — Trst, 19. ianu-rja. Zagreb 15.30, Berlin 0.1 C5, Praga 5S.50, Parfz 1.-9.—, London 97.50, Newyork 21.—. Curili 391.—. — Praga. 19. januara. 2'greb 21.—. Budimpešta 1.3675. Mlbn 174.—, P? riz 240.—, London 167.50, Newyork 35.—, Curin 609.—. — Curlh, 20. 'an-ar*. (T?v.) Dnn-^šn'a precTbnrza: Zazreb 3.75. Pert?n 0.03 Praira !4.9\ Dunaj 0.0075, Budimpešta 0 2^25. Mi-bn 25.75, London 24.96, Pariz 35.55, New-york 5.35. Sofija 3.50, Bukarešta 2.83. Društvene vesli. — Društvom na znanje I DruStVš nem v zadnjem časti pošiljajo objave s\'0 ih cbčnih zborov in prireditev dosledno brez. predpisanih pristojbin. (Za vsako besedo 5 par. za plesne prireditve 15 par), cd nosno brez državnega davka (za vpako prireditev proti vstopnim Je treba plačati drž^vneva davka od l—10 tiskanih vrst l D. cd 10 do 29 vrst 3 D in nad 20 vrst 5 D). Ker Je danes papir in tisk silno drag. — društvene objave nam v*ak dan vzamejo skoro eno kolono — in ker nihče ne more od nas zahtevati, dn plačuJemo mi za društva celo u svojega žepa državni davek. srtoročamu vsem dmStvom. da bomo vse društvene objave brez priložene pristojbine in davka metali breznosojno v Jfcoš. Toliko v ravnanje, da ne bo potem nepotrebnih pritožb. — Udruženie korošk h Slovencev priredi v soboto 20. t. m. ob 20. zvečer pri Mraku na Rimski cesti predavanje o Aškercu. Priatel i Korošcev ter člani UKS. so iskreno vabljeni. Pridite vsi! — Sestanek dam, ki sode!u!e'o pri le-tošrfem lovskem plesu, se vrsl v torek 23. t. m. ob 5. popoldne in ne ob 4., kaker -e bilo včeraj pomotoma natisn.eno. — Odbor »SLD.«. — Pekoinlnskl zaklad za zdravniške vdove in sirote v L?ubIJanl Imi letni redni občni zbor dne 31. ;anuar:a 1923 cb pol 4. popoldne v magfstratni posvetovalnici. Va-bro se člani, da se občnega zbora gotovo ndeleie. — Upravni odbor. — Občni zbor »Društva stanovanjskih nalemnlkov« se bo vršil v sredo, 24. januarja 1923, ob S. uri zvečer v dvorani Mestnega doma. Glasovalno pravico na občnem zboru imajo samo člani društva. Dolžnost vsakega stanovanjskega najemnika in podnajemnika je, da je član tega društva, ki tako požrtvovalno ščiti koristi svojih članov. Pristopite nemudoma vsi, ki še niste Člani. Novi Člani se sprejemnjo vsak dan v društveni sobi na Sv. Petra cesti. Udeleženci občnega zbora naj nn7nnni-jo povišanje stanarine, da se obelodanijo imena hišnih posetnikov, ki so pretirano in brezsrčno povišali stanarino revnim najemnikom in podnnjemnikom, kakor tudi imena onih h;?n'h posestnikov, ki niso nič ali pa malenkostno povišali stanarino, uvidevši -/nTosfni poTo-7aj srednjega stanu v Ljubljani. — Na" lemnik. — Dramat'Čn! odsek ČHaln'ce v PrežT-cah ima svoj redni ob?r» zbor oziroma občni sestanek v sredo, dne^ 24. t. m. ob 23, uri zvečer v prostorih »Čitalnice«. Ker so na dnevnem redu zelo važne točke, se vabi k obilni udeležbi vse člane in tudi nečlane, ki se zanimajo za dramatično delo-van e. — (Brca pristojbine, prihodnji gre v kcš!) _ Medicinski ples. Danes ob T), zvečer se vrši, v ve'ikj dvorr.ni Un:ona, ples, ki ga priredi društvo iugcs'ov. mcdicin:evf pod pokrovitci stvem ge. dr. Blciweis-Tr-steniške, v prid svoji društveni kn.ižnici Vstop le proti vabilu. — Odbor. — Plesni ve^cr Društva drl. pisar, uradnikov za Slovenijo se vrši v veliki dvorani »Kazine« dne 3. fcbrunr'a t. 1. Začetek ob 8. zvečer. Sodeluje grdba dravske divizije pod osebnim vodstvom g. kapelnika dr. Čcrina. Aranžma te priredtve, katere čisti drbiček je namenjen prdnernema in prgrcbnrrr.it skladu tcrra društva, Ja poverjen najboljšim aran?erjem. — Slovenskega rlbars':ega druSrva v LJubljani rb:ni zb-r se vr?! dne 30. Januarja 1923. rb 20. v hotela »Unicn« v *RoZ* cah«. Dnevni red rbičakn. Razne stvari. • !.£d*n •Tf1. PrencosVl list? poro?«-*o. da 'c prT"''' v Tire; iz M?»le Azl'e lad-;a, k^t-ro «e lahko Imenu e »L.id'i smrti«. Ni n cl c t~"^ pofn^ov, med kateri-mi cc fe t^š": i! tifus, kolera In koze. Na potti v P?re; ;e x*mrlr» >5. katerih trup1a vrgli v more, je Pr'ispe^ d'a 'ih *e rmrl'v ko P'rei. Pristaniška zdravstvena rbinst e tnkol ^rir^d'li, di se Ima teh 2" tr^p^l r-m-dn-1 sežgatL Ostalim potnikom v\ b'M dovnUeno rap-:-st'tl IrdTo. marve/5 so bi'e izvršene vse potrebne odredbe, da se prepreči raz?Ir.a-n]e ep*dernre. • Prezžlcna prrnr? Ic^a. An»:1-3t1Tf fn?e-nfr Sanders le izlrnstruiral brezžični apa-rat rr?tn?eč iz pr«;ne leie, katerega 'e pr«d kratkem pokazal novinarjem, iTla "e tako ure'cna, da l-^h'-n spre'ema brezžične pogovore alt brezžično ^-.o-bene komade ;n 1p'-,j-^ st'^' nosilec aparata. Prsra i*-!a st^pi v brezžično zvezo v prv^iop'u. ki Ima ra strehi svo: spre>ma-?oči prostor. Kakor hitro sn tava rv*»za vzpostavi, l°!iko vlovi r^«::1e^ Ir^e brez-flčre pogovore v kropi 90 do loo mil', lahko posluha pa tudj tako đal'ne koncerte. Pri poskušnfah, kf :ih je priredil IznaJ-diter, so se čuli brodovni s-rr.^1! v kanalu La Mr?rche in tt:d? neki londonski koncert 'e Čtil nosPec take prsne Igle- Tera brez'?ćnec:a aparata znnša tri unce. Inženir Snndcrs i7dclu'c nnv aparat enake vrste za vsprejemanTc pogovorov na 5e vgč-jo dal avo. — p Porvrni knrfel v AvstrSt Kakor se poroča, so sklenile avstrijske tovarne finega paoiria medsebojni dogovor slede cen. po kahrem ne sme nobena papirnica prodajati papir pod določeno ceno. TnJ;o se obdrže dosedanje zekx visoke cene pnpirja. — Zatekel so te pes dobermanske pa-, sme. Drbi se V'č-fjlfnce št. 67. — V ponedeljek 15. t. m. zvečer se ?e zgubil na Dolcnskj cesti rroti Rudniku moSki povpSni sukn'ič, ključ in doza. Pošten na dffelj n?.j ga odda polici.ski straži nlcl na Dolenjski cesti. Glavni urednik: RASTO PUSTOŠ!EMŠEK Odgovorni urednik: VALENTIN KOPITAR. IIC Vsa dovolj en; a v mestnem lovišču se prekTičejo. Tudi postanejo vsa dovo* Ijenia za streljanje vran in skobcev s puško ali Pobertovko neveljavna. Proti vsakemu, ki se ga zaloti v mestnem lovu z navadno lovsko puško ali flober* tovko na lovu na zajce, race aH tudi samo na vrane, se napravi ovadba radi lovske tatvine. Za najemnika mestnega lova g. T. Schreva: Ing. FRAN TAVČAR. 740 GUMENE PETE ih GUMENE POT cenej« in trajn?ja so kakor usnenel Najbolje varstvo preti vSagl I mraza I Prodajo se radi prevelike številke (41) enkrat rabi eni, nizki beli platneni solni. Cena 400 K. — Naslov pove uprava »Slovenskega Naroda*. 686 Sobo, Iščem službe kot TRGOVSKI POMOČNIK, SKLADIŠČNIK ali kot PISAR* NIŠKA MOČ. Naslov pove Aloma Companv, Ljub* jan*, pod »Štev. 600c, 573 meblovano ali nemcblovano IŠČETA dve mirni solidni gospodi "ni uradnici; gresta tudi kot sostanovalci brez hra* re, eventualno trdi z zajtrkom. — Ponudbe ped »Vcli^odJŠnost/737« na rpravo »Slovenskega Naroda«. » išče sc potnik za vso J-goslavijo. Lahko se mnogo rasluži. Treba je kavcije 3 do 4 tisoč dinariev. Samo reprezentacije zmožni mlaisi gospodje naj pošljejo ponudbo pod »Bcrlincr \Vclthars, g^s. geseh. Ncuheit 692« na upravo Slovenskega Naroda«, ^ 692 « stran 6. „SLOVENSKT NAROD"* dne 21. januara 1922. Stev. 16. Graščina na Pragerskem ima na prodaj več vagonov prešanega prvovrstnega sladkega sena. Lesni manipulant ISCE MESTA pri kakem večjem podjetju lesne industrije, vešč vseh pisarniških del. Naslov pove AJoma Companv pod »A. P.«, Ljubljana. 581 Službe išče cigare! ni LIPA-H9I.S, konfekcijski papir glavna zaloaa A. Lamppet, Ljubljana. Krekov trg 10. 682 Takoj se tt u najem na zasebnem strelišču pod Rožnikom. Ponudbe na »Društvo ostrostrelcev ljubljanskega glavnega streltš'a v Ljub'jani. Pojasnila v trgovini Ani. Schusier, Stritarjeva ulica 7. 676 Dr. RUDOLF SAJOViC PAVLA SAJOVIC roj. Jeruc poročena Ljubljana, januarja 1923. inteligentna gospodična k boljši rodbini; zna tudi šivati in se do* bro razume v gospodarstvu. Ponudbe pod »Gospodarica«, poste restante, Ljubljana. 698 Naprodaj je na pol novi STROJ ZA IZDE* LOVANJE POKALIC (KracherI) in dobro obranjena velika HLA» DJLNA OMARA (Eiskasten). — Več pove tvrdka »Slovenija« Ljublja= na. Gosposka ulica 4. 729 Stanovanje, obstoječe iz ene sobe in kuhinje v Domžalah, se zamenja z ena* kim v Ljubljani. — Naslov pove uprava »Slovenskega Naroda«. 667 Deček iz poštene hiše. ki ima veselje do mesarske obrti, SE SPREJME pod ugodnimi po* goji s 1. februarjem. — JOSIP PODLOGAR. mesar. Trbovlje L 632 Tražim stanovanje od 2 do 4 sobe po mogt?čnosti sredina mjesta ili periferija: plačam najmo* vinu za 2 godine naprijed. — Ponnd* be na upravo »Sovenskega Naroda« pod »V naprej/727«. Lakiranje in tapeciranje avtomobilov v najnovejših sistemih B. BELANTIC, Ljubljana VTI Spodnja Šiška, Sv. Jerneja c. 44. Konkurenčne cene! Solidna postrežba! 715 F 8 Ui:U ub lep moderni črni KOSTIM, mo.-deraJ MANTELKLEID in SVI, LENA OBLEKA za ples ali pro* menado za srednjo postavo, vse skoraj novo. 691 Bleiweisova cesta 21, pritličje. LEOPOLD ODLAZEK ELICA ODLAZEK roj. Foite poročena Trbovlje Ljubljana 24. januarja 1923 fepanjske liofelike, KONJAK O VE in DRUGE STE* KLENICE LIKERJEV kupuje vsako množino tvrdka FR. KHAM, Ljuljana (nasproti »LTniona«). Na prodaj TRI KRAVE in ENA KOZA za* radi pomanjkanja krmil. Naslov pove uprava »Slovenskega Naroda«. 700 Sijenu i slamu, zobenu kao i pšeničnu, nudja na vagone postavno stanica Zagreb A. MATIJEVIČ, odpremnik, Zagreb, Draškovičeva 9. 683 Na prodaj TE ENONADSTROPNA IIISA z lokalom; zraven hiše je šupa in hlev ter dve parceli. Nahaja se v Novi vasi pri Rakeku. — Vpraša se v Rožni dolini 167 (pritličje desno). Preda se stavbna parcela (862 rrr) v mestu. — Naslov pove uprava »Slovenskega Naroda«. 703 Proda se hiša z vrtom v Rožni dolinisVič. — Poizve se pri g Oroslavu Pečku, Mala čolnarska ulica 3. Ljubljana, 701 Proda se MALO RABLJEN ČEVLJAR* SKI STROJ. — Naslov pove upra--va »Slovenskega !7vr\'~r^r>f23« na upra# i> »Slovenskega NaruJa«. .1 lil Luilđ $\j FANTEK (nad eno leto star) v ..lobro oskrbo proti primernemu plačilu. — Naslov pove uprava »Slo* venskega Na-oJa«. 717 Tekstilni uradnik SPREJME MESTO kot tehniška moč; je absolvent tekstilne šo!e s prakso. — Ponudbe pod »Cchoslo« vak/56vS« na upravo "Slov. Naroda«. Išoe se deklica strogo soildna, resna, ki zna kuhati in opravljati v redi vsa dr"£a hi5na dela k maihni rodbini (mati in sin). Plače 600 do 700 kron. — Samo pošte= ne in d^sfnjne deklice naj pišejo ra Josip RAL L. K a-lovac. 670 Tlvuu\A JCitbaOv V nedcl)ot 21. januarja t. 1. ob 2. popoldne se bo prodajalo na drnžbi več stoječih jesenov v Zalogu pri Steletu. r- SS jp*s tO ^3* Iščem družabnika s kapitalom 100 do 150 tisoč Din v svrho izdelovanja predmeta, kojega uspeh je zasifturan. — Po* nudbe na upravo »Siov. Naroda« pod »Izdelovanje /704«. Redka prilika! Radi oclnotovania .SE TAKOJ PRO* DA LEPO KMETSKO POSESTVO na Gorenjskem. Hiša in gospodarsko poslopje v dobrem stflnu.; vrt, njive, travniki, pašniki, gozdi v izmeri osem hektarov. — Cena relo nizka. — Po* r"dbe pod »Posestvo/711« na upravo »Slovenskega Naroda«. se STJrefme llavisu vratarja ki je vešč s'ovensk^ga in srbo^rv.T^ke^a JeziKa v govoru in pisavi, dalje ital*-i.tnskepa in nerrSkeera jezika v govora. Lc rc*ni refekfanti, ki so v položaju fokflTflti neoporečnost pre*1 življenja, nai vloxe pto^nie in zahtevke g:ede mesečne plače na tain-štvo Llnbljans'-e kreditne banke do 27. jantarja t. L Za vratar'? je predvideno rrosto stanovanje )kuhi-na in soba) in pros'a razsvetljava. Dr. ms. Miroslav Kssai oblastveno poverjeni stavbni inžene.r in mestni stavbenik . irfllifc Jt. 13. 1! Stavbno rodietie In tehnika pisalna za betonske, železobetonske in vodne zgradbe, arhitekturo ia vsakovrstne visoke stavbe. PRAVE »JAKOBI« antinikofin stročnice št. 3 v zalogi pri rCZriČU, Ljubljane Še!enb^irgova ulica. Vsaka množina na razpolago, dokler traja zaloga. 712 POZORI POZOR! Sprejme se POŠTE'' \ DRUŽINA na kmet* ko posestvo, katera bi istega oskr* bovama. Ooveja živina in orodje pri hiši. Proti prostemu stanova* nju, kurivu, mleko, par njiv. Prašiče ?i l^hko nabavi in zase izredi, tudi nekaj živine ima Irhko. Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« p->d »Posestvo 113«. v hmer! 80— 120m2, če mopoče s hlevom, so išče w najam, event se vzame v zakup dvorišče, kjer bi se mogla sezida:i skiadišče. Kupi se tudi za skio-di.^'no *-tavbo prime ia parcela. Punudbc [ od .Z^jtVo sklad SLxe" na A'o:na Com-pany, Ljubljana, Kongrrsni trg 3, 1. Gozdar a!i starejši gozdarski adnmkt, SAMSKI, samostojna moč. dober lovec, resen in tre cn, z daljšo praks SE SPREJME za večinoma revirsko s'užbo. Prošnje s prepi i revirsko službo. — Prošnje s pre= nisi spričeval in navedbi) referenc znamke za nadaljno pošijatev priloa žiti) je nasloviti na upravo »Sloven* skega Naroda« pod »Gozdar/677«. ne i Um lin ppoii kot gospodinjo iz boljše hi?e, za Ljubljano, zmožno nemškega jezika, ki ima ljubezen do mlajših šoloobveznih otrok. Ponudbe in priporoči'a se prosi pod .Gos odinja" na anončno družbo Aloma Companv, Ljubljana, Kongres"' Tg štev. 3. 720 HS^VJWSW!g Oddam fa-coi na prooajs V moji n^vosadki trtn;ci sc dohjva-o nastopne vrste vinskih trt: Požlaht-^jenkona amer'Jfns'i podlagi In sicer 50 vinskih ter namiznih vrst, Klonticola In Por&a-Eis. Sprejemajo sc naroČila zn jesen in spom ad. — V vinsluh zadevah dajen' brep ačna pojasnila Nikola Resch nasTcifnFk Novi Sad, ulica Petra Zrlnskega 23. Parni stroji Svloiorja na surovo o?|s Elekf ričns siroji in insta?. materijal Stroji za usn^rsko in lesno industrijo Orodie za vsaki obrat Snažilni materijal Vsakovrstni obratni maie> rijai Olja in mast za stroje vseh vrst Vsakovistni projekti in instalacije Tehniška 680 IMon dražSa z o. z. l!;jbl!3na, Vsnova ul'ca 2 - II-----N r f WM Ho wffl Mm hlev, župo, vešjo s!iladiš5e3 konja, dva vozova z o.-srsmo lepo dvorišče z vc32'o njivo pripravno za vrtnarijo ali za večjo delavnico event. tovsrno, ker do vel j prostora za prizidek Vd.lefba ni izk'jLi-čena, Dopisi p d .Pristava" ni Anon.nc d;užbo Aloma Comp.j Ljubljana, Kongresni trg 3. 721 m Mi l Sftp&nB irosiindliiie ne morejo po^-biii Vy^rovko. Zato se je ustanovilo d maec podjetje, ki izd« luje i s r::i s 1 a d n o !•; Ivo, kri Gos j.or poizkusite rZikom. Zahtevajte jo pri svojem trgovcu! Praiarna . S"T:cifl dr. z o. z. Lji'ijIJr.na, Rož.ia do'ina. ijc, m izuciujc it. rzi sla dno ivo, kakršna je bila Vydrovka os od nje! M|e o je dragoj SL-'d->r je dtagl^Najhdlj Štedite, če » ■ .• ..____: . pavaaaaaaaai Stev. 16. .SLOVENSKI NAROD« dne 21. januarja 1923 stran 7. Ustanovljeno 1912 IVAN PAKIŽ trgovina z urami, slatnlno In srebrnfno LJUBLJANA $ Stari trg 20. Osfaaovfjaao 1912 Največji davki katere plačate Vam nastanejo, ako ne gledate na to, kje nakupujete, zgubite denar in imate poleg tega večkrat Se sitnosti. Poskusite enkrat z Hustrovanfm ka'alozom tvrdke H SuJtner, ( mctnik Henrl Malre), Ljubljana »1. 3. Ta Vam svetue resnično dobre ure, specijalne znamke .IKO* iz lastne tvorn'ce v Švici, kakor tudi druge dotre žepne ure. zapestne, svetilne ia stenske ure, verižice, prstane, zapestnice, uhane, nanVzno orodje, krstna in brmska darila ter vso drugo zlatnino in srebrnino. Pa tud' porabne predmete kakor: škarje, nože, britve, lasestrižne in brivske stroja, steklorezce, doze za tobik, svalčice in smotre, nažleare in denarnice kupite dobro in ceno pri tvrdkl: H. SUTTNER, (Imetnik Henri Malre), Ljubljana St, 3. v/- -~ 4 Otroški voziček, dobro c hranjen, visok, bel SE PRODA. — Naslov pove uprava »Slovenskega Naroda«. 612 Trinadstrcpna hiša na prometnem kraju v sredini Ljubljane, kjer se lahko vpelje dobra trgovina ali obrt, SE TA* KOJ PRODA. — Naslov v upravi »Slovenskega Naroda«. 621 Uprava državnih monopola namerava nabaviti 100.000 kg duvana i 50.000 k<* najfinijih trakijkih duvana za izradu najfi* aijih i luksuznih cigareta. Pozivaju se zaintere«ovana lica, da izvole podneti za lifero* vanje pomenutih količina ponude do 16. februara 1923 god. do 11 časova pre podne u zapečaćenom kovertu direktno Upravi gde će se ponude komisijski otvoriti. Ponude treba da sadrže cene, raspoložljive količine Clase* ment duvana i uslove plaćanja. Muster treba poslati zasebno Upravi Monopola. Iz kancelarije Industrijskog Ođelenje Uprave državnih Monopola IM-Br. 236. 664 Prostovoljna dražba celekupnog namještaja Kino Gri« ka u Dravogradu (Benzinagregat, Projektionsapparat, pianino. se* deži itd., ; : 25. januara 1923 u 12 sati u dvorani kino. 670 Broj 196/23. 646 NATJEČAJ. Kod gradskog poglavarstva u Banjoj Luci ima 66 popuniti mjesto gradjevnog inžinjera u VIII čin. razredu. M--iještenje je prve godine privremeno a definitivno C*e namještenie uslijediti prema uspješnom službovanju prve godine. Plata i doplaci analogno kao kod državnih službenika o osim toga i nagrade prema izvjesnim postignutim uspjesima u službi. Natjecatelji, koji moraju biti naši državljani, neka svoje propisno taksirane molbe podnesu ovom gradskom poglavarstvu najdulje do 30. IV. 1923« godine, i molbi prilože: 1. Krštenicu; .. , , . ., , 2. Domovnicu? 3. Svjedočbe (dip!ome) o stručnoj ŠkelskoJ spremi; 4. Svjedočbe o dosadanjem službovanju kroz najmanje pet godina.; 5. Svjedočbu o moralnom vladanju; 6. Uredovnu liječničku svjedočbu. Gradsko poglavarstvo Banja Luka. dne 11. januara 1923. Naznanilo. Naznanim vljudno, da do preselitve v novi lokal, šelenburgova nlici 1, sprejemam vsa naročila za čevlje po meri in popravila vsake vrste, ako ravno čevlji niso pri meni kupljeni ali izdelani, v provizoričnih prostorih, to je Pa&JTAaigKI NA«? 4ft H. rarSsfr. (star* cnkraraa>, kjer se nahajam z delavnico in zalogo čevljev. Franc fiaitin speci!a!Tst za ortopedija in anatomična obuvala In trgovec s Ir.lil. glave, kocke I kristal, tjesteninu, makartf&e, flđe-Uae i rezance kao I sra ostala špecerajska 1 koloni] aina roba i Hijeia gg. trgovcima svaku količinu i na svaku stanicu. Molimo zahtijevati cijenike. „Banija , trgovačko prometno drnStvo, veletrgovina mješovitom robom, . KARLOVAC. Fcoeni se proda njiva, obsegajoča 3 johe in leži ob de* želni cesti LjubljanasŠmartno, od* daljena 400 m zgoraj poljske šole. Poizve se: Miko Stefanovič, Goru po« va ulica 3/II. 506 KROMPIRJEVO MOKO KUPI tovarna flnton Šinkovec. Grosuplje Proda se malo posestvo. Naslov pove uprava »Slovenske« ga Naroda«. 655 Lep, krasen lestenec CENO NAPRODAJ. Naslov pove uprava »SL Nar.c 590 Sprejme se prodajalka v trgovino mešanega blaga. ANTON PETEK, Konjice 629 Mlad potnik dobro vpeljan, PREVZAME po* leg svojega predmeta še kak do* bro vpeljan predmet proti proviziji. — Ponudbe na upravo »Slov. NTaroda« pod »Mlad potnik/599«. Tambure prvorazredne i bezprikomo po* kockane, proizvadja na veliko P. BOGDANOV & Co.. STSAK. Solidne cijene! Tražite cijenike. Cvetlične čebule HIJACINT IN TULIPANOV iz Ho'andske SO PRISPELE. — CENIK raznih semen je pravkar izšel in ga pošljemo na zahtevo. SEVER & KOMP., Ljubljana. Wo!fova ulica 12. 64S Enonadstrepna hiša v sredini mesta Ljubljane z več stanovanji SE PRODA; promet* na točka. Spodnji lokali pripravni za trgovino. — Ponudbe pod: »Cena 150.000 Din« na Anončni zavod Dra* go Beseljak, Ljubljana Sodna ulica 5. 657 POZOR! POZOR! Industrijalci, vrtnarji! Proda se zemlje blizu poceni ca. 12.000 m* tvornice za lep v Ljubljani ob glavni cesti. Elck* trični tok v obilni meri na razpo* lago. - Ponudbe pod »Rešitev valu* te- na Anončni zavod Drago Bcsc= ljak, Ljubljana, Sodna ulica 5. 65S Potrebujem starejšega, samostojnega crarsksga pomočnika, ki zna dobro delati. Plača po dogovoru in sposobnosti 1000 do 1500 dinarjev mesečno. — Reflek* tantf naj pošljejo ponudbe na Franjo KATONA, Petrinja, Hrvatsko, trgo* vina bižutcrije te urarskih artikla na veliko I malo. 553 Nudim po najnižji ceni: Lanaško moko, otrobs, krmilno moko, da! je seno, slamo In dru<*e deželne ori-delke. — Zaloga najboljšega »Dalmatinskega cementa« v vsaki manisi in vagon-ski oddaji. 355 LJUDEVIT SIR C, KRANJ. Prodajamo na debelo SLAMO (nrešano in v snopih), SENO, KROMPIR. FT20L in OTROBE po povoljnih cenah. Hrvatska Seljačka Zadruga Bs^ioTac kraj Varaždin?.. 571 Kontorisf injo, "esčo slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi ter strojepisja in knjigovodstva, SPRE J? ME rvrdka LAMPRET, Krekov trg 10, Ljubljana. — Plača In na* stop po dogovoru. One, ki znajo tuje jezike, imajo prednost. 610 NAJBOLJŠE VRSTE slavonskega sena ter ovsene in pšenične slame PRODAJA v kompletnih vagonih s svojega sk^dišča v Novi Gradi* Ski PO NAJNIŽJI CENI JOSIP \VEISS. Eksport sijena i slame. Zpgreb, Rokova ulica 2/IL, Telefon nuspostaja 13—51. 379 Ceno se proda DOBRO OHRANJEN FRAK. Naslov pove uprava »Slovenske- ga Naroda«. 561 Iščem stanovanje, obstoječe iz dveh sob in pritiklfn, event. v novi hiši. — Ponudbe pod »K./672« na upravo »Slov. Nareda«. Pr»nrlq co fpkri i I t; ti II C O i Ui'.L j dobro ohra^'en PLETTLN'T STRO T. — Naslov pove up-a* va »S!ov. Naroda«. 673 Izvanredno popravljeni L0R0M03ILI Zagreb promptno sa stanice i Ljubljana Sobe iščeta DVA AKADEMIKA: če mogoče <:kiTT>5j aH rf. — Ponvdbe pod »Akademičarja rfV&« na upravo »S'o* venskega Narodi«. Wo!f HP Wol! HP 19n8 10 ?o 1914 62 £0 1908 15'25 19?0 70 100 IV17 20'32 1913 8V1 0 1°12 24/10 1912 iro 150 1903 30 50 19 9 130/150 0 1^8 150 2?0 1921 54 75 ti 1916 85 4t0 Umz H 1 l.nnz HP |Of2 10/70 ' 1916 50 70 19' i 1 5 25 1 1^21 PO 90 917 2 3 194 70 '11 1 1 IS 22/3* 1909 85'120 19 2 ?r> 42 1^3 »00/I"0 1912 34 J9 1921 170/235 1914 38 57 1 1 1910 260/330 Naprodaj je travnik V LJUBLJANI. Naslov pove uprava Slovenskega | Naroda«. 638 PotreliriHm služkinjo, ki lahko TAKO T NASTOPI. — Hra-a in rd^ča dobrr*. — Oc^asiti se je na Mesnem trgu št. 6/1. M. P. 652 Gesoodiona T večletno ptsarr; :'-:o p^a*"sio. vešča t*'di enostavnega kn i igo vod *tva. vne* iflna v trrtnvd-n stro'-^. ISfiE MESTA PRODAJALKE a^i BLAGAJNTCAR* KE. — Pon"dbe ni tmravo »Slovan* sV.ejja Naroda« pod »Trvežbana '^74«*. KUPIMO VEČJO MNOŽINO DORRTH RABLJENIH jamskih tračni v teži 7 ali 9 ks na tekoči meter. Ponudbe na naslov: ANTIMON. MedijaJzIake. 584 Višaćl l s~m hdnl lokom^Mli svih ve'fčlna. — L^* omrbi ko il vi 22. 32 qrn. — J?dnojjodi'-rje t oriitčfco jnTstvo. Pivoraz-'edno gfnrr^ uo popravlienl, sav^csn > is ul n . — Loženje svakim gor,vem. Sreći Fischer d d. Zagreb, PantovZak 5. Djevojku kao kuharicu ^amostalnu, vješta svih domačiK poslova uz dobre uvjete i na stalno vrijeme, PRIMIM. Ponude pod šifrom »Zadovolji stvo« do o^n^nogi zavoda u Za* grebu, Mesnička ulica 15. 5H -— i' 11 ■— - PRODA SE kompletna lekarna , (lepe orebove steklene omnre, tehtnice, 150 posod fStandgefas* ^cl z napisi in zdravili, menzure, sk'edice fReibschalcn] i. dr.) ter veliko zdravil. — Vprašati pri: Dr. GREGORIĆm, Novo mesto. 532 Sprejmemo takoj IKU5ENEGA PODKOVACA in KOVAČA ZA VOZOVE, sam* ca, popolnoma samostojnega in zanesljivega z dobrimi spričevali. Samo prvovrstni delavci naj poŠ* ljejo ponudbe na: ŽELEZARNO MUTA, Muta ob Dravi. 635 Modema krasna vila z vrtom, v sredini mesta Ljublja* ne, SE PPvODA. Enodružinska šestimi sobami in pritiklinami, zi* dana pred 17 leti, blizu cestne že lezni"!2, posebno prikladna za zdravnike. Stanovanie mogoče z zamenjavo. — Ponudbe pod »Idila« na Anončni zavod Drago Beacljak, Ljubljana, Sodna ulica 5. 656 zaradi smrtnega slučaja sc da TAKOJ V ZAKUP kompletno opremljen«. W kolarska obrt m Vfc ?e?jem kraju na štajerskem (Jugoslavija). — Nekaj 100 m" dobro izsušenega kolarskega in brezovega lesa v zalogi. — Je to v tem kraju edina kolarska obrt. Več po—: Gottfried KREBS. Villach. Widmanrrgasse 42 (Karaten). Iščem v središča Ljubljane pod- ali nadzemski ® gostilniški lokal s skromnim stanovanjem. PRO* DAM ali ZAMENJAM za Pony* VOZ krasno izdelan. Se ncoko* vani »GIG«. — Proda se srednje* velika angl. PSIĆA, izborna ču* vajka In brake ter dva njena mla* diča z Dobermanom križana. — Avg. ZAJEC, BI. Dobrava, poita Je* scaice. 501 Mladog marljivog trgovca sa dobrom naobrazbom, hrvat* skom, njemačkom, po mogočno* sti i talijanskom jeziku vještog TRA2I veliko poduzeće za ured 1 privremeno putovanje. Ponude pod: »POVJERENJE 101 II«D*S3« na InterrcLlam d. d. Zagreb, Ilica 21. 661 PRODAJO SE 3 samci in 3 sa* miče po dva meseca stare PRIST* NE NEMŠKE VOLČJE PASME (deutscher WoIfshund). Vprašati: L. GREGORIČ. Novo mesto. 5S3 Proda se vse delnic TRBOVELJSKE PREMOGO* KOPNE DRLJ2BE po dnevnem kurzu. 659 Naslov pove Anončni zavod Drago BESELJAK, Ljubljana, Sodna ulica 5. Trgovski pomočnik, 22 let star, vojaščine prost, izur* ien ▼ šneceriji in lesni stroki, že!i PREMENITI MESTO, da bi opravljal tudi potniške posle. Ponudbe pod »Agilen/564« na upravo »Slovenskega Naroda«. DOBRO STOJEČI čevljarski mojster % in hišni posestnik v zelo promet* nem industrijskem kraju Slove* nije PREVZAME ČEVLJE ali USNJE V KOMISIJSKO RAZ* PRODAJO. — Dob ra garancija. Vpraša se na Anončni zavod Drago Beseljak, Ljubljana, Sodna 5. 660 Absolventlnja trg. tečaja, vajena nekoliko lesne trgovine, želi mesta pri kaki lesni industriji v Sloveniji KOT KONTORISTL NJA. — Gre 1—2 meseca brez? plačno. — Ponudbe pod »Lesna in* dustrija/521« na upravo »Slov. Nar.«. PRODA SE enonadstropna hiša v Celju, oddaljena 10 minut od kolodvora z moderno opremljeno prodajalno, delavnico, dvoriščem in vrtom: električna razsvetljava, parketirane sobe itd. — vse v prav dobrem stanju. — Reflekti* ra se samo na resne kupce. Dopisi: Poštni predal 31. Celje. 408 fostilnn (resfflvrnclio) dobro fdoČ.i, s poletnim in zimskim oVa* tcn. se v ve?;cm kraju S ovenHe v?arne v Z'iktip nll k»'p.. Ponudbe nod .Fottef Retr; strasse 4. 473 --—-1 Er^revskl olandski £!oyd Redrr b'7? po?tn? pa'-obro 41 od A m 3 ter« dama in Cherbourga za Južno Ameriko ^ic de Jsneiro, Sr.nics, Moh* ievitieo in Buenos Airas« Vsa potrebna navodi'a daje Kraljevski Holandski LIoyd Glavni zastopnik za Jugoslavijo 3ugcs!arensVa b;n'* ane 21. rannarta 1923. 5tcv. IG. Trgovska hiša, dvonadstropna, l.a prometni toč* ki v sredini Ljubljane, SE FRO DA. — Dobro vpeljani trgovski lokal, skladišča, kleti in hlev tekom dv~h mesecev razpoložljiv. Ponudbe pod »Ugodna cena« na An. zav. Drago Bcseljak, Ljubljana, So«4-a ulica 5. 491 Pozor trgovci! Radi družinskih razmer SE PRODA dobro vpeljana TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM, v več* jem industrijskem mestu Slove? nije. — Potreben kapital K 300 400 tisoč. — Ponudbe vposlati pod dobra »3odočnost/572« na upravo »Slovcns!-*»<»a Naroda«. Zaloga pohištva izdelava vseh vrst bla2in, žimnic, pere-snlc, diva nov, otoman in vsa spadajoča tapetniška dela po na jug- dnejš h cenah, v' zalogi imam tudi m- rs^o travo. Peter Koba', zaloga pohištva in tapetniška de avnica, Kranj. 10784 Lisičie kože in koie vseh vrst tiivjačin kupuje L. ROT9 krznarstvo = Izdelava, stro'fii'e fn b »r^anfe feciunovine. KLETARSKA ZADRUGA r. z. z o. z., MARIBOR Išče sposobnesii zostcpni&c za razpecavanje prvovrstnih vin last- nega pridelka. *e |e preselil Iz Nove uUce na Celovško Cesto štev. 93, Hiša g. svečar Kopača poleg velesejma Razpošiljam pristno domačo ajdovo račko, prosto postaja Doljnja Lendava, od 50 kg naprej, vsako množino. PETER OSTERC. paromlin Beltinci (Prekmurje. 222 Družba „Ilirija" Ljubljana, Kralja Petra tt-g 8 Tel. f 202 Prodaja fculioulfi dru na d.-belo in drobno, laganje drv. dostava ra dom. 101-14 Klavirje " u solidno in točne ter gre tudi na de?e!o. Fcrtrs Poirše m m ■ B9 «3 * Utfi*l, Tržaške c. 45 MARASKINO TZO^VmO CaSIca tega ć&2$k£tne2a lefc^ria e nepopisen u2itekr: Pilpo?očsmc 1 COGNAC C?,tWfiT!a MEOiCl?££2. in drura Izbrane li^erle. žqan^at elestrakte 5n s;rupe. PRVA C D LIK > VAM A &£LMA?s§*5KA PARNA DjESTILACUA V. M0RPURG0, SPLIT Zastoanik: BdoJf J;ofdlr», Lju^sj^na, Beethovnova 9. Vreče, rabljene in dobro ohranjene KUPI Jos# Bahovec, Ljubljana, Sv. Jakoba trg št. 7. 4™ Jetika § Dr. Pačnik ord nira za jetične izven orka in petka vsak dan v St. Jurju ob južni Že eznicl pri Celju- Čitajte njegove 3 knjige o jetlki! 7927 nnlnlca 30 volno in pavolo bi bi'a pripravljena oddati zastop-stvoza prodajo svo;'b izdelkov. P. nidbe na Bdrberis Can-nico Ore^re dtVitaie, Pon-zone Nova™ (ltalij ) 24 4. 5, 6, 7 In 8 metrov dol£«f*a MAORiERE 75/225 mm, 4 do 6 m dolžine TRAME mente kupi vsako množini dru!ba vyILIRIJA** LJu olj 3 na. Kralja Petra trg 8 po ugodni ceni lern^rš* v Se*. Siskl, to?h pravno za zidanje dveh a?3 trah hi?. Naslov v upravi Slov. Naroda. ©75 Vsled sklepa okr. sodniie v Kranju se bode vršila «f?**? 23. ianuarja 1923 dop. ob ti. uri na Zgornje«* Jezerskem izvršilna dražba Peter Prepotn'kove zal^cie lesa obstoječe iz približno 600 m3 smrekovih hlodov, 200 m3 drugih hlodov, 56 m1 smrekovih desk in 55 m3 mecesnovih desk. Ogleda se zo-loga lahko še pred dražbo na licu mesta. Najvišji ponudek je takoj položiti v roke sodnega komisarja. im . iiiiiHiiimnrT M. I iiiiiiiiiiigiiiciiiiiiiiiiiisiiiiiiiiiiiiinimikiiiiiiiiiiiiiii Važno za troovse z asnfera in če vlili ___fi£ 3 Wmm zs?an?čeE3 sscpremočljiva roaža za čevlje, c£air£aa sa vsakega, zlsstl pa za lovce« ftcrlsie in draga spoHnlke. Glavna zaloga za Slovenijo; JUU4ik STGZ1, trgovina s čevl|!9 L>Mars3, Prežsrnova ulica Pozor, trgovci! Za sestavo bilanc, ureditev trgovskih knj g in računov ter dru en podobna dela se priroroča perfekten knjigovodja-b lančnik. Gre tudi na de?elo. Ponndbe od .Bilančnik 9652* na upravo Sov. Naroda. 9652 ¥sakovrs!n$ 428 vožnje sprejasa po nafn'ž*! ceni Peter Semko LjugoslovensVa barvana, krznarstvo in jtro^rslvo Ljubljana, Križevnič ka u!ica ?. Barva lis'čje kože, katere izdekiit v naj-modemeše rarniture. Prevzema tudi vsa popravila v moderniziran-e. Te od* Kom, Ljubljana Poljanska cesta štev. 8. Krovec, stavbni. galanterlsM in okrasni klepar Instalacija vodovodov. Hiprm rMcvaiiffi. Rzpa'i:kt ii kluitsi ujm Izdelovanje posod ta rloče« ine za fir-než, barvo, lak ii med vsake velikosti kakor tudi posod (ška"e) za konserve. Ka?8tare?Sa slovenska plesKarska ln IMa delavnica IVAN BRICELJ Dunajska c. 19, se prirorroča. Izvišitev točna, cene zmerne. 1001 Prava turSka elektrčno pražena In mleta ymm liiip ii Mu Ti Vidovdanska (Radcckega) cesta 3. X 433 . --r i? ■ £2{ stalno v zalogi pri H. PefeSSg Lfisbl|aaay Siss3?5'-:a cesta 23» Tel. Skladišče „Balkan11. NAZNANILO, našim ceni. odjemalcem OOLSNJ5 iE IN BSLOKRANJ* SSCE. katerim na ljubo smo odprli v M&vem mestu podružnico naših amerikanskih S!n-i?er se^frslh sfr©!©^ rer nudimo cenj. občinstvu vse za šivalne stroje potrebno kot: Singer cl]e9 Singer lc«f®, Sin^er svilo, Sirtger sukanec, Singer nadomestne dele elc. S spoštovanjem Singer šivalni stroji, Đourne & Co. Novo mesto. Glavni trg 45 TjOVORHI [jj OSEBNI AVTOMOBILI ROVI IN RABLJENI PO NAJUGODNEJŠIH CENAH O. Z UZE K LJUBLJANA, SODNA UL. 11 TELEF 461 Možni &, Mm Me Sv. Petra cesta 23, le Prlroroca svoio bogato zalogo damskih klobukov po najnižji ceni. — Slamniki sprejemajo se v preoblikovanje in moderniziranje z 20. februarjem, nakar se r. n. občinst o že se^aj opozar ia. Gradbeno pedjBt] in. Silit h iro LJubljana, Bohoričeva ulica št 20 se priporoča za vsa v to široko sp:9a]sča Ssla. zafamčeno popolnoma cisia fn odlikovana z z^afo kolnjna, se dobi v?ak da^ sve^a najcfne;e -amo pri tvrdk' Jovo R. Jovsnović, Tu-la (Bosna). Raz-roš Ij^rno v po-tnin zavitkih od 5 kc naprej po puvzttju. c04s Staro Kutomersko vino. ■ Letnik 1921, prvovrstna kvaliteta, ca. 200 hI ter ista množina letnika 1922, SE i rvODA. Kupci, ki vzamejo tudi letnik 1922, imajo prednost. Cena in pogoji pri vi* nogradnikti in trgovcu IVANU VESELICU V ORMOŽU. 320 (\'oligattcr), žaime naprive in stroj ■ a: a o bde* isvanje lesa vsake vr^te, najnovejše konStr k-cije, dobavi takoj po n.ijni2j h cenah z jugoslo-vans-cetja skladišča — aVELKESTTTaSS, VJiZN SIII. — Brei:er.seerstrasse 55. 105C6 ^—^ '^aS*n nninD i tismii M mij tonti iz- f rULUil! biro ViMsi ia Wt ml vrst Modni salon ch!y-l» Uubliana« — Židovska ulica 3. — < 'Ji "C —» T 3 >—> tt O Žalni klobuki vedno v zalogi. 33! lil 11. Ui I ba ia elektrifiio IbIbsL Ii b.z. ELIN gradi električne centrale. SLIN proizvaja In dobavlja vsa električne stroje in elektrotehnične aparate in izdelke. SLIN proktira brezplačno vse nanrava In obrate, M so v zvezi z elektrotehniko. Tehnične o's^rn^ in s^'o^^' liJUBLJA^A, Dunajska cesta, pa*a{* L?u r'^^r -kreditne banke, MARIBOR, VctrinSsSta ulica 11. f r I?rT vrti ■«9 w n ^ n ??1 3 Rillfpillil iUi lUiiiiiii hvfnibnn ili" ■HI sta'no v zalogi rri fSarlinu Sflali. sedlarju in ličarju avtomobilov v Doai-^ala^. Vsako rrvo in tret o sredo v me s^cu v Ljabljand na Amhro?ev-in trgu {^t. Peter^ki most). Sprejemajo se t>o pravila in v z-meno. K654 Ml & & m i* u) ^* j. «fc x*>t j+Jfc «yv dR*" ka^or Jcp!s^9 zimsko perila, Borovice, PsS5i"?ioo v velf&l Izbir! pri A. SinkoviG Hi K. Soss LJU3LJrii.A, F/iesioi (rg 9. Velika zaloga klobukov in slamnikov se dobi pri SALA proč orste sveže blago povsem zrela dobavi se povsod I. hrv. tvrrnnica salamet sušenega mesa ln masti M Cevrilović sinov!, d. d-Petrinia. Glavno zastopstvo sa s:ovanl]o R. BUNC IN DRUG Celje — Maribor — Ljubljana f09ars9r v Stoba pošta Domiale Prevzemajo se tudi stari klobuki in slamniki v popra- ilo pri Ko-vačevič i Tršan v Ljubljani, Prešernova ulica št. 5. Sprejemanje v sredo. Zaloga v Celju GosposKa ul. 4 Predpust 1923 Svila za plesne obleke K REP TLAS . , ATIST . . TAMIN . OKAVICE g «55*. NOGAVICE f- *SS^m g^fJDA toaletni izdolkl '^LJUBLJANA MESTNI TRG 10 i CUlalAfaS tL"rJF ^jh.tr^j«! pnrobrod. sveta. Di reklni potniški tovorni in ex-rcs-1 ni rromet ( ii Hamtania in terinarp n Im.te In RjDzda 4 dimn!kl5V2 dni. Listne Vsbfne, ia potnike lil. razredi. Potnike spremijo izk-Seni uradniki do luke vkrcanja, ;n iim proti o v v vsakem po"J?du drn^ovo'jno vsako rornoč. N-»vodi'a daje: Cunard Lina Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: Jc^slavsnsVa taii đ. đ., Zagreb Glavno zastopstvo za Slovenijo: U^F'iia. iMmii aiica 2B naslov* • „Cunard11 Ne prenagli se! z nakupom ako si nisi ogledal zalego pri: i if jsr r l I'CL1H UUBUAKfl, Sv. Palra nasip 7 Tovarniške zaloge na'boljših šivalnih strojev ^GT^ITZN Z^v.'* za rodbinsko in obrtno rabo. Posamezne dele za šivalne stroje in kolesa. Potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje in sedlarje, toaletne potrebščine, galanterija in modno blago. NA VELIKO IN MALO! Lastnina in tisk »Narudne tiskarne«.