LXVL, torek Cena Izbaja vmk dan popoldne, laraecnfil nedelje in praznike. — InseraC do 80 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2-50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, sa inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRA VNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica »t. 0 Telefon it 8122, 8123, 8124, 3125 In 8126 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg flt. 8. — NOVO MESTO, Ljubljanska telefon it. 26 — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva uhca 1, telefon se podružnica uprave: K ocen ova ulica 2. telefon št. 190 — JESENICE, Ob kolodvora 10&. Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani tt. 10.851« sivini megle je kosila strašna smrt Strahovita katastrofa potniškega letala na Studencu pri Ljubljani -Pilot, mehanik in šest potnikov našlo tragično smrt — Grozni pri zori na kraiu katastrofe s Ljubljana, 12. septembra. Nemo stojimo ob mrtvaških odrih osmih žrtev naše mlade civilne avijatlke. Komaj so zaplapolala naša krila po zračnih višavah, komai smo v mladem zaletu in zamahu zahrepenell za drugimi kulturnimi narodi v višave, že nas je udarila bridka usoda tako strašno, da ne najdemo besed, da bi izrazili svojo žalost. Osem življenj je ugasnilo v meglenem jutru, osem žrtev smo položili na oltar napredka in ne samo njihovim strtim svojcem, temveč tudi nam vsem krvave srca ob tej strašni izgubi. Toda zavedati se moramo, da brez žrtev ni napredka. Povsod, kamor reže človeški genij nova pota kvišku, padajo ob njih »žrtve, tu težje, tam lažje. Kakor na železnicah, na morju in na cestah, ta-ko so padale in bodo padale žrtve tudi v zračnem morju, dokler bo človek hrepenel po zmagi nad časom in prostorom. A to hrepenenje mu je položila v srce narava sama In zato sega veriga na oltar razvoja jn napredka položenih dragocenih človeških življenj daleč nazaj m v nedoslednost naprej. Težko je človeku doumeti veličino teh žrtev, sai nas nenadna smrt pretrese tako, da trenutno ne vidimo njenega ozadja in ne moremo trezno presoditi, da je bila žrtev doprinesena po večnih, nerzp remeni ji vin naravnih zakonih. Prva katastrofa v naši clvtmi avijatiki je težka, toda tolažiti nas mora zavest, da doprmašajo drugi narodi za svoi napredek še mnogo težje žrtve, tolažiti nas mora trdno prepričanje, da te žrtve niso bile doprinešene zaman. Malodušnosti ne sme biti mesta med nami. Samo narod, ki ohrani tudi ob najhujšem udarcu usode mirno kri in jeklene živce, ima bodočnost. Gosta, jesenska mesrla je ležala davi nad Ljubljano, toda nihče ni slutil, kaj je skrivala, nhiče ni mogel tudi verjeti strašne novice, ki se je z bliskovito naglico raznesla po Ljubljani že ob 7. In kmalu se je izkazalo, da je resnica še groznejša kot vse, kar si moreš misliti. Na dvorišču umobolnice v Studencu leži ob podrtem za vodo vem zidu 8 mrtvih. Strasna smrt je doletela 6 potnikov in vrlega pilota Nfkitana z mehanikom Tx-kuljo. Kakor vsak dan, je tudi davi z 10-minutno zamudo startal avijon redne potniške proge Ljubljana—Sušak »Far-man«. Kljub najhujši megli se je tri-motorni avijon v popolnem redu dvignil v zrak pod vodstvom znanega naj-spretnetšega našega pilota Viktorja Nikitina in njegovega pomočnika mehanika Trkulje. Avijon je bil skoraj popolnoma zaseden in sta ostali le šo dve mesti prazni. Nekaj minut potem, ko se ie dvignil v zrak, so ljudje zapazili, da motorji ne delujejo brezhibno, dasi ga kljub temu, da je nizko letel, zaradi izredno goste megle sploh niso videli. Nad glavnim vhodom v umobolnico se ie ropot motorjev še poslabšal, da so ljudje takoi slutili katastrofo. Minuto za tem je strahovit tresk razburil vse prebivalce umobolnice, ki so pohiteli iskat ponesrečene. Našli so jih pod popolnoma razbitim avijonom, ki ie razbil nekaj dreves in močan zid umobolnice tako, da ga je polovica bila v vrtu samem umobolnice, druga polovica pa izven njega. Ako bi avijon letel le še 200 m dalje, se ne bi ta katastrofa mogla zgoditi, ker bi priletel na odprto polje za malim gozdičem, pri katerem se je nesreča zgodila. Kako se je zgodilo Kako se je dogodila katastrofa? Zdaj je vse le domnevanje, vzrok nesreče bo natančno ugotovila komisija. Jasno pa je 'a ni bik) defekta pri motorjih. Motorji so delovali brezhibno. Nedvomno .ie glavni vzrok katastrofe gosta megla. Zaradi megle so tudi nekoliko čakali z odhodom. Sicer je pa bilo vremensko poročilo ugodno. Megla leži navadno nad Ljubljano le 250 do 300 metrov visoko Vremen ooročilo je pravilo, da je vedro. Letalo je krenilo aa pot ob 6.20. torej 10 minut pozneje, kot navadno. Bilo je skoraj vse zasede" no, le za dva potnika je bfto še prosto- ra, ker je bilo 8sedežno. Navadno se je dvignilo, leteč proti vzhodu, nakar je zaokrožilo proti mestu in odletelo naravnost proti Sušaku. G. dr. Divjak, šef umobolnice pripoveduje, da je slišal leteti letalo vsako jutro na levi ob umobolnici, davi je pa letelo proti vzhodu nad umobolnico zelo nizko nakar se je zaobrnilo na vzhodni strani zopet nazaj. Očividno je pilot izgubil takoj orijentacijo, še pTeden se je mogel dvigniti nad megleno morje. Najbrž se Je pa držal nižine tudi zato, da bi se orijentiral po objektih. Na vse zgodaj zjutra) je prihitelo že mnogo ljudi na kraj nesreče in so takoj poizkusili reševati nesrečneže, vendar pa so bili vsi mrtvi z razbitimi telesi tako, da dolgo niso mogli najti udov številnih potnfkov. Strežniki umobolnice so, še predno so prihiteli organi oblasti na kraj nesreče, izpod ruševin avijona izvlekli popolnoma deformirana trupla potnikov in jih zložili drugo poleg drugega. Malo kasneje so prinesli ogromno plahto, da so z njo zakrili strahoviti prizor. Med prvimi le prihitel ljubljanski župan dr. Dinko P u c, ki je v četrtek nameraval sam potovati na Sušak. Molče ie obstal, ko je videl grozovito razdejanje avijona in trupel. Motor sam Je odletel več kot 10 m daleč. Desno kHk> avijona je odbilo s silovito močjo vrh močnega drevesa m obtičalo na zemlji 20 m daleč od kraja nesreče. Takoj po 8. uri so prihiteli na Studenec organi ljubljanske policije z upravnikom g. Keršovanom, in so takoj napravili med vedno večjo množico Ljudi red. Strahovito razdejanje Ko je priletel zopet nad umobolnico od vzhoda proti zahodu, je očividno krenil zopet proti vzhodu, ker se je letalo zaletelo v gozdiču na zahodni strani umobolnice v drevje, nato pa še v približno tri metre visok zavodov zid, ki ga je porušilo v dolžini okrog 4 metrov. V gozdiču je kosilo močna akacijeva drevesa kot travne bilke. Tri drevesa, ki merijo pri prelomu približno 25 cm v obsegu, so obkrhnjena. Levo krilo leži od podrtega zidu v sme" ri proti zahodu kakšnih 30 metrov pri visoki akaciji. Desno krik) je popomo- Pokojnl pilot Viktor Nlkltln ma zdrobljeno sredi opustošenega prostora pred zidom. Tik ob zidu leže vsi trije razbiti motorji. Na vrhu razvalin v odprtini zidu leži zadnji del trupa letala, ki je še najmanj razbit. Ostali deli letala so tako razbiti in pomešani med razvaline zidovja, da jih ni mogoče spoznati. Razvaline so tu in tam oškropl:ene s krvjo in možgani ter nudijo strahovit prizor. Tik ob razvalinah leže pokrita trupla. Polovico Nikitinovega trupla je še med razvalinami. Letala ni videl nihče leteti, tik pred katastrofo, razen kmeta Berga. ki ima hišo na spodnji strani umobolnice. Bil je že pokoncu, ko se je dvignilo letalo. Radoveden je prišel iz hiše, ko je zaslišal, da leti letalo zelo nizko. Videl ga je leteti v smeri od vzhoda proti zahodu nad umobolnico, nakar je slišal, da se je skušalo dvigniti, kar se je slišalo po brnenju motorjev, a že tisti trenutek so motorjii odpovedali in Berg je slišal samo čuden zvok, nakar je vse utihnilo. Strežaj v umobolnici Naglic je bil pred katastrofo v lopi v bližini zidu, kjer se je zadelo letalo. Slišal je brneti motorje zelo nizko, vendar pa letala ni vids>l. Kmalu je zaslišal strahovit trušč in ko je pritekel iz lope se mu je nudil strahovit prizor. Tudi v bolnici in domu sester so vsi takoj opazili, da se je zgodilo nekaj strašnega, sad se je baje zgradba kar stresla kot ob potresu, čeprav je okrog 50 metrov od pozorišča Katastrofe. Strežaji so takoj pritekli, da bi rešili, kar bi se še dalo. Bili so Rožanc, Jeršin, Kocman, Jakič in Mlakar ter omenjeni Naglic. Videli so, da ne morejo več nič pomagati ter so samo Izvlekli iz razvalin trupla in prtljago. Ob razvalinah Kmalu so prihiteli tudi hud je iz bLž" nje okolice in nekaj minut po katastrofi se je pripeljal že tudi šef ietališča dr. Rape. Iz Ljubljane je prihitel tudi gosp. župan dr. Dinko Puc z občanskim svetnikom Rebekom Orožniki so takoj za-stražiH pozorišče, ljudi je pa bik) to* liko, da so jih j» težavo odganjan. i\a-dovedneži so siliti tudi na razvaline m nekateri niso bili očrvidoo nič p-etre-seni. Kot zastopniki oblasti so prihiteli sreski načcmik g Znidaršič, upravnik policije Keršovan in komanlcm žan darmerijske čete kapetan Peric. Policijski organi so fotografirati ra«valrne. Žrtve Vzrold katastrofe ie niso pojasnjeni, vendar pa je nedvomno kriva izredno gosta megla, ki se je dvigala zjutra] nad ljubljanskim poljem, ker je avijon komaj dve minuti po startu padel m se popolnoma razbil. Med potniki so bili gdč. P i 11 e r Ivana, mestna učiteljica iz Ljubljane, Sa-lendrova ulica 6, L u š i n Anton, trgovec in borzni senzal iz Ljubljane, Štrekelj Vladimir. Kosler Ivan iz Šiške, Ž u r a i Ivan, lesni trgovec in lastnik parne žage iz Slovenske Bistrice in Konig Georg, najbrž trgovski potnik iz Niirnberga. Žuraj Ivan se je pripeljal s taksijem na aerodrom tik pred odKJom avijona, za katerega odhod je že bil dan znak. Le radi njega so avijon zadržali in je odletel z 10 minutno zamudo. Ure so se ustavile Nesreča se je zgodila najbrž ob 6.21 minut, ker so med razvalinami našli ure, ki so se tisti trenutek ustavile. O nesreči Je bilo obveščeno poleg policije tudi državno tožilstvo in uprava »Aeroputa«, ki so še tekom dopoldneva izvršili preiskavo in agnosciranje posameznih trupel, od katerih večina je zaradi strahovite deiormiranosti komai spoznati. Prva nesreča . ~ a vi jonska nesreča je prva v Jugoslaviji, odkar imamo redni avijon-ski promet in je v Ljubljani že v ranem jutru vzbudila splošno potrtost in sočutje z žrtvami. Najbližji sorodniki so kmalu po katastrofi že bili pri umobolnici. Naključje ga je rešilo S ponesrečeno učiteljico Pillerjevo je nameraval potovati njen nečak Frelih in je prispel na letališče z osebnim avtomobilom nekaj minut prepozno. Tedaj je ležalo sivolas mož, ki j« ve* obupan \-n rove m dejal: »Kje je moj Vladimir? Moj bog. moj Vladimir je med njimi!« Bil je naš splošno znand višji sadjarski in vrtnarski nadzornik g. Štrekelj. Solznih oči je pripovedoval, da je odšel njegov sin Vladimir zarana z doma in je rekel, da se bo njbrž peljal z letalom na Sušak m da bo obiskal svojega brata. »Ostani doma a*i pa se pelji z vlakom,« sem mu dejal, je obupano pripovedoval g. štrekelj. »Zdaj ne vem, ali je šel z vlakom, aM je morda že mrtev« je dejad in solze so mu polaeie po licih. Iskal je sina in ga je hotel na vsak način najti ter videti. Obzirno so mu povedali, da je sin med ponesrečenrmi. Ves skrušen in potrt j« sprejel strasno novico, udal s« je v bridko usodo in odSel opotekajoč se domov. Pokojni Vladimir štrekelj je študiral elektrotehniko na ljubljanski lmivern ter je bil star 34 let. Bil je si apatičen in miren mladenič ter splošno priljubljen. Svojci na kraju katastrofe Na Studenec so prihiteli mnogi meščani, ne le iz radovednosti, temveč v bojazni, da so med ponesrečenci njihovi znanci ali celo sorodniki. Zato so nervozno poizvedovali po imenih ponesrečencev. Tu in tam so se nekaterim tudi lesketale solze v očeh, večina jih je pa bila globoko presunjena nad strašnim dogodkom. Zaloška cesta je bila vse dopoldne izredno frekventirana. Ljudje so hiteli od vseh strani na Studenec, največ jih je pa bilo iz Ljubljane. Ivan Koder Kmalu so prispele na kraj uearees tri starejše dame v črnem v spcemstvu priletnega moža. Brli so Koslerjevi, katerih brat j« med ponesrečenci. HoreH so v*Jt- truplo, pa so jim poredali, da mota pop*e>e priti sodna komocija. Noto so se nekoliko pomirili in sedli ne btiinjo klop. Prtpove- Ponesreceno letalo, ki Je bilo v LJubljani na otvoritvi aerodroma letalo že razbito m njegova teta mrtva med razvalinami. Bil je ves iz sebe na kraju nesreče. »Kje je moj Vladimir« Izmed sorodnikov ponesrečencev je prispel na kraj katastrofe razen gosp. Freliha najprej g. nadzornik Štrekelj, oče ponesrečenega Vladimirja Streklja, Bil je prepričan, da je njegov sin še živ, in ni mogel verjeti strašne resnice ob kupu razvalin. Pokojni akademik Štrekelj je hotel odleteta na Sušak obiskat svojo nevesto že včeraj, pa ga niso sprejeli v avijon, ker je prosil za znižano tarifo, česar mu pa niso mogli dovoliti, ker je bil avijon zaseden in ker je znižana tarifa strogo omejena. Njegova tragedija je tem stra&nejša, ker je hotel danes po zračnih višavah odbite ti k svoji nevesti, a ga je kruta smrt sredi najlepših nad iztrgala iz bujnega življenja. Na kraj strahovite letalske katastrofe so pričeli prihajati že zgodaj svojci ponesrečenih žrtev. Okrog 9. je prišel tja do vali so, da se je pokojni Ivan koder ie ves teden veselil tega poleta. Včeraj je priiLa h Kosiorjevirn na obisk neka teta iz Kraljeviče m Ivan ji je dejal, da se bo jutri z letalom peljal na Sušak, nato pa poj de na Rab, na povratku jo pa obišče v Kraljevici. Pokojni Ivan Koaler je iz znane in ugledne rodbine, ki je lastnica Cekinovega gradu in drugih posestev. Svoječasno je bil eden glavnih delničarjev pivovarne Union, sodeloval je pa tudi pri raznih irj gah gospodarskih podjetjih ter je bil član ki upravni svetnik pri mnogih denarnih zavodih. I 'čakal je lepo starost 78 let. Georg Konig Nemec Georg Konig iz Niirnberga je pu poklicu uradnik. Večkrat je prihajal v našo državo, zlaati se mu je pa priljubil Bled kjer se je lani seznanil z Ljubljančanom Slajmerjem. Včeraj je prispel v Ljubljano m obiskal šlajmerjeve na Mirju. Pripovedoval Jim je, da ima tijsniirmsi i dopust in ds « »8L0TSN8KI NAROD«, 4» 2S. si je omislil takozvani a&unckeisebillet«. Namenjen je bil na morje, nato pa v Italijo, na povratku bi se pa zopet ustavi] v Ljubljani. Popoldne je šel z mlajšim Slaj-mer jem na Grad, kjer se je divil lepoti našega mesta. Imponira 1 mu je nebotičnik, nenadoma se je pa zezrl v daljavo ter vzkliknil: »Kaj imat* urejeno letališče, hangarje vidim?« In ko mu je Slajmar pojasnil, da je bil nedavno otvor j en aerodrom in da imamo tudi zračno rveao t morjem, je veselo vzkliknil: >Potem se Jutri popoljem z letalom na Sušak. Namesto dvanajst ur vožnje po želez-niei. raje pol ure prijetne vožnje po zraki.« Prenočil je v hotelu >MikliC< in zjutraj se je odpeljal e Putnikovim avtomobilom naravnost v naročje smrti. •. Pokojni je bil star okrog 30 let. Šlajmer-jevi so o strasni nesreči brzojavno obvestili njegovi sestri v Niimberjru. Sodna komisija Naval na pozorišče strahovite letalske katastrofe se ie stopnjeval od minute do minuto. Z vseh strani so prihajali ljidje, se rili skozi gozd in vejevje, po cestah proti Studencu je švipalo na stotine kolesarjev, neprestano so donele hupe avtomobilov in motorjev. Vestni orožniki pod vodstvom^ komandirja g. Sušnika iz Vevč so s težavo vzdrževali red ter pazili, da niso ljudje silili prav na kraj nesreče. Pozneje jim je prišla na pomoč eskorta policije. Daleč okrog razbitin in ruševin so se zbirali tisoči radovednežev ter nemo zrli na žalostne ostanke razbite orjaške ptice. Kmalu po 10. uri se je pripeljala tudi sodna komisija, ki so jo tvorili preiskovalni sodnik dr. Mirko Kersnik ter sodnik Franc Pance, državno tožilstvo je pa zastopal državni tožilec g. dr. Fellacher. Komisiji so se pridružili tudi ©reski načelnik dr. Z n i d a r š i č, upravnik policije g-Keršovan, poveljnik orožnikov kapetan Niko Peric ter komandir narednik gosp. S-j š n i k. Trupla nesrečnih žrtev so odgmLli. Komisija je ugotovila identiteto posameznih ponesrečencev ter sestavila zapisnik, nato so pa čez žrtve zopet potegnili rjuho. Komisija je po sestavi zapisnika odobrila prevoz trjpel na domove, oziroma v mrtvašnico. Ob času, ko to pišemo, so ležali še vsi ponesrečenci na kraju katastrofe. Člani eodne komisije so si ogledali še pozorišče grozne nesreče ter si skicirali prostor, kjer je letalo strmoglavilo na tla. Tehnične komisije še ni bilo Katastrofa letala »Gohath Farman« je bila seveda takoj javljena v Novi Sad, kjer je sedež tehnične komisije. Do opoldne tehnične komisije še ni bilo, vendar je računati, da se bodo njeni člani z letalom pripeljali na vsak način še danes. Zagrebško potniško letalo je davi zaradi megle odletelo precej pozno in je startalo na aerodromu šele ob 9., tako.: potem, ko se je dvignila megla. Letalo je bilo brez potnikov, čemur ni bila vzrok nesreča sušaškega aviona, temveč ni bil zanj prodan noben vozni listek. Vse žrtve zavarovane Kakor znano, je vsak potnik, ki se per.e z letalom, zavarovan za visoko vsoto 400.000 Din. V znesku za vožnjo je namreč vračunana že posebna pristojbina za zavarovanje, ki jo družba plača posebnemu mednarodnemu koncernu zavarovalnic. Zastopstvo tega koncema ima pri nas zavarovalnica »Triglavc. Svojci ponesrečenih žrtev bodo torej dobili izplačanih po 400.000 Din. V celoti bodo torej družbe izplačale za šest ponesrečenih potnikov 2 milijona 400.000 Din. dočim sta pilot in mehanik zavarovana vsak samo za 100 tisoč Din. Pokojni Anton Lušin Žrtev prve letalske neereče v naš>m civilnem zračnem prometu je poslal tudi Anton Lušin. sen zal produktne borze v Ljubljani. Pokojnik je bU rojen 1. jamarja 1889 v 5v>dražici, toda že od mladih nos ie živel v Liubliani, kjer je dovršil tudi srednjo Silo. Na Dunaju ee je vpisal v Trgovsko aka-rf^mijo, ki jo je dovršil a odličnim uspehom. ciii7boval ie pri večjih trgovskih podjetjih, dokler ga ni zajela svetovna vojna. Poslali so sra na srbsko fronto, toda kot odločen nacionalist se ni hotel boriti proti lastnim bratom in je takoi ob prvi priliki pobegnil k Srbom in se prijavil kot nrostovoliec. Skupno z njirrr se je udeležil strahovitega umika preko albanskih gora in je pozneje priše! v Francijo in nato v Švico, kjer je do konca leta 1918 marljivo sodeloval v Jugoslo-von^kem odboru. V začetku leta 1919 se je vrnil v domovino in ko je kmal.i bila osnovana Ljubljanska borza, je postal njen sen-sal V poslovnih krogih ie kmalu zaslovel ne samo kot eden naispretnejših, marveč tudi kot najvestnejši trgovec. Soliden kakor v poslovnem življenju, je bil pokoini T ušin tudi v zasebnem življenju- Ves svoj prosti čas je posvetil samo svoji družini ter je bil dober mož svoji ženi Reziki iz znane Preloeove rodbine in dober oče svojim trem otrokom. Najmlajši fantek ie ravno te dni obolel, obe starejši deklici pa sta v šoli in še nič ne vesta, da jima '"e kruta usoda vzela očeta. Ze par dni se je pripravljal na potovanje na Sušak, kjer je imel trgovske opravke. Da bi prihranil na času. se je odločil za letalo in si je bil včeraj rezerviral mesto. Snoči je bil v krogu svoje dnžine Se r>rav razigran in vesel ter se ie davi odhajajoč na letališče poslovil z he^Adami: >Kako ie dobro, da imamo že le-*al-ki promet p Sušakom, bom vsaj zvečer že zopet doma!« Dogovorili so se še. da bo takoj po pristanku na Sušaku telefoniral domov, da ne bodo v skrbeh. Ko ob dogovorjenem času ni bilo telefonskega podiva e Sušaka, se le začela lena vznemirjati in predno je utegnila sama klicati Sušak, je že priSla vest o etrašni nesreči. Pokojni Anton Lušin je bil navdušen planinec in je bilo njegovo največje veselje z otroci in ženo pohiteti v naravo. Cfl in zdrav pokojni Lušin seveda ni mislil na smrt, bs na oporoko, pa? pa I© večVrnt iz- ijo rsksl tel jo, naj ga pokopljejo s »Gor čez izaroc, m je bito njsfrova najbolj priljubljena pesem. Ob veakl prilik! Jo je zapel in tudi na klavirjj si Jo js sam vselej uigral, kadarkoli je utegnil privoščiti si to razvedrilo. Ljubljansko borao in vas na* trgovski svet je sad sla s tragično smrtjo Antona Lu- lina huda, morda nenadomestljiva izguba, saj baš sedanja doba velikih gospodarskih perturbaeif lahteva celih in sposobnih mol, kakršen Je bil pokojni Lota, ki mu bodi ohranjen svetal spomin. Velik uspeh „Ljubljane v jeseni" Jesensko velesefrasko razstavo smo zaključili včeraj — Obiskovalcev je bilo okrog 90.000 pridobitvah stanovanjske kalture. Na5i mizarji so vedno sodobni in solidni- Zato je tudi razumljivo samo po sebi, da ie dosegla mizarska razstava tako lep uspeh. O veterinarski razstavi pa bi bilo brez pomena ponavljati, kar je itak moral spre-videti vsak njen obiskovalec. Obžalovati moramo le, da Ljubljana nima takšne stalne razstave in velika škoda je. da morajo zdaj že pospraviti razstavno gradivo ter uničiti delo, ki ga je bilo toliko s pripravljanjem razstave. Ce omenjamo, katera razstava je dosegla popoln uspeh, se razume samo po sebi. da spada tudi gospodinjska razstava med najbolj uspele. Škoda le, da so se ie nekateri obiskovalci izogibali zaradi vstopnine. Toda nikomur ni bilo žal nizke vstopnine, kdor si je ogledal razstavo. Gospodinjam je treba priznati, da imajo globok smisel za organizacijo takšnih razstav, da se zavedajo, kako važno je zlasti dandanes gospodin;stvo in da niso ravnodušne za napredek. Gospodinjska razstava je bila za marsikatero gospodinjo prava, zelo koristna Šola. Velesejem je bil vse dni dobro obiskan, dokaz, da so se ljudje zavedali pomembnosti >Ljubliane v jeseni«, ki je imela letos tjdi resen kulturni značaj in ne le poslovnega in kmetijskega. Obiskovalcev je bilo okrog 90.000, kar pove dovolj. Velesejma si pa niso ogledali le domačini, temveč tudi številni tujci iz mnogih držav. Nedvomno gre sloves našega velesejma čez meje naše države. Razstavljalo je 291 tvrdk. To je mnogo, ker velesejem ni imel ob tej priliki predvsem trgovskega, odnosno industrijskega značaja- Ce hočemo biti izčrpni, moramo še povedati, da eo liudje zadovoljni tudi z veselo stranjo velesejma. Opažamo pa, da ljudje hodijo po večini na velesejem zaradi razstav in ne zaradi veseličnega prostora. Toda, kdo bi ne pogledal še na veselični prostor, ko najdeš na njem potrebno razvedrilo. Da je bil veselični prostor tako lepo obiskan, je pa pripisovati predvsem dobremu varijeteju. Ljubljana nima varijetejev, zato bo tega težko pogrešala. Sicer pa bomo pogrešali težko ves velesejem, zato mislimo že zdaj na prihodnjo velesejmsko prireditev, ki bo od 2. do 11. junija. Ljubljana, 12. septembra-Velesejmska vrata so ee zaprla. Z optimizmom so otvarjali velesejem, s popolnim zadoščenjem in brez razočaranja so ga zaključili. Slabi časi nam niso mogli do živega in zopet smo dokazali svojo podjetnost, or-ganizatorno sposobnost in delavnost. To niso le lepe besede. Z velikim uspehom zaključeni velesejem dokazjje, kako potrebna Je bila tudi zda i velesejmska prireditev, in potrdil je, da ga nismo otvarjali e praznimi besedami. Včeraj je še bilo živahno na velesejmu kot normalno ob delavnikih. Razen številnih obiskovalcev, ki je bilo izmed njih tudi mnogo poslovnih ljudi, so obiskali velesejem tudi šolarji in dijaki v skupinah. V paviljonih je bilo zelo živahno vrvenje, zlasti v onih. kjer so prodajali blago na drobno. Na vseh koncih in krajih so bile razprodaje in vse se je čudovito pocenilo. Pocenile so se tudi žlahtne kapljice v paviljonih H 'n G-Zanimiva bi bila statistika, koliko kozarčkov smo zvrnili te dni na velesejmu, kajt' tudi takšne statistike so potrebne, da al ustvarimo jasno sliko o pošasti — krizi, ki vedno odpove, ko imamo velesejem. Največ ljudi se je gnetlo ob usnjenih izdelkih, ki so bili samo vzorčno blago, a so ga proda-iali. da jim ga ni bilo treba voziti nazaj-Prodaialca sta komai postregla vsem kjp-cem. Pa tudi za dražje predmete eo se ljudje prece! zanimali, celo za kožuhe. Dame so oblačile kožuhe kavalir jem je pa bilo poleg neznansko vroče. Posebna vročica se je polaŠčala ljudi tudi v drugih paviljonih. Nekateri razstavljal-ci so začeli že pospravljati, vendar so po večini imeli še povsod razstavljeno blago, ker je bilo še mnogo ljudi. Prodajalci drobne robe so vabili kupce z učinkovitimi trgovskimi gesli. Nekateri so klicali, da prodajajo po tovarniških cenah, drugi pa po polovičnih- Pri mizarjih se je ustavljalo precej resnih interesentov. Mizarska razstava je dosegla tudi ob tej priliki popoln uspeh. Nekateri mizarji so prodali pohištvo po večkrat. Zdaj je prišlo pri nas že v navado, da nihče, kdor hoče imeti lepo pohištvo, ne kupuje, preden si ni ogledal razstave na velesejmu-Ta razstava ima tudi ta pomen, da se dvakrat na leto poučimo o modi in najnovejših Stična dobi »Postojnsko jamo44 Jamarji nadaljujejo z raziskovanjem 80 m globoke Hovškove jame Ivančna gorica, 11. septembra. Jesen prihaja v deželo. Dela po polju so v glavnem končana. Jamarji, ki »o po večini kmečki fantje, imajo torej obilo časa za brskanje po jamah, ki »o jih že po večini prelezli in pretaknili od vrba do tal, pa najsi je to se tako neznatna razpoka kje med kamenjem. Jamsko akcijo je začel v Stični akademik g. K. iz Ljubljane. Po njegovem odhodu so se lo-. tili jamarji raziskovanja na lastno pest. Zanimivo jih je opazovati pri njihovem delu, še bolj pa poslušati >strokovna« razlaganja jamskih pojavov. Prelezli In pretaknili so že vse količkaj znane jame v Stični in okolici Gradišča. Iščejo namreč bajne jame. najmanj take, kot je postojnska, in so trdno prepričani, da jo bodo našli. Stari ljudje pravijo, da se bere v Rimu vsak dan maša »a Gradišče, da bi se ne pogreznilo v podzemsko jezero. Samo smola je pri tem, da pripovedujejo isto pravljico prebivalci vasi Jugovje pod Gorjanci, za katere se tudi bere maša, da bi se ne odtrgala velika skala ki baje tudi zadržuje podzemeljsko jezero. To pa naših raziskovalcev prav nič ne moti. Vneto in z vztrajnostjo se drže svojega dela, rezultate pa drže v strogi tajnosti. Zanimivo je. če jih opazujemo pri delu v znani >Hovškovl jarnU. Jama sama je nad vasjo Mekinje, al leži nekako 200 m nad Stično. Od vasi je še kakih 10 minut preko njiv, od koder se nam nudi lep razgled na samostan in vso stisko dolino. V dobrih petih minutah smo pri zadnjem posestniku, na čigar svetu je jama. Pri njem imajo naši »raziskovalcu svojo garderobo. Tukaj ima človek priliko videti, kaj zmore Človeška iznajdljivost. Na mal voziček nalože vso jamsko opremo, ki je sestavljena iz starih hlač in eu-kenj v tako čudovitem stanju, da moraš temeljito preštudirati ves njihov UBtroj, predno jih spraviš nase. Prav taki so tudi jamski površniki. Naših Jamarjev to seveda pri delu prav nič ne ovira. Na voz nalože še dvoje po 100 m dolgih vrvi, kladivo, žago, škripec m dvoje karbidnih luči. Voziček zagrabi par krepkih rok ln že se pomikamo po kamenju proti gozdiču, v katerem je jama. Jama ima pri vrhu komaj pol metra od. prtine. S težavo se zrine vanjo par delavcev, ki ugotove, da je jama pri vhodu zasuta in jo bo treba odmetati. Kmalu je ovira premagana. Delavci so dospeli do žrela. Napeti je treba vrvi in pritrditi nanjo >strokovnjake<. Z veliko verigo prt-vežejo okoli stoječe bukve škripec, preko katerega spuste vrv, katere konec je ovit okoli debla. Ko je vse sa spuščanje pripravljeno, da strokovnjak« znamenje, delavci pa začno vrvi počasi popuščati. Iz jame prihaja vsak trenutek povelje, da se vrv ustavlja in znova spušča. Publika na vrhu pričakuje nestrpno poročiL Prvo jih zanimajo kapniki, kakšni so, koliko jih je I. t d. Jamar je s Izjavami skrajno rezerviran. Izvrstno posluje tudi jamski »telefon«. Za >strok^vnjakomc zleze njegov >pomagač<, nad nJim zopet drugi ln tako do vrha. Tako so želje in povalja kaj hitro izmenjana. Kar pa ss tiče poročil iz notranjosti, ni takle telefon prav nič zanesljiv. Se prav rado zgodi, da Je v Jami odkrita za ped široka špranja, publika na vrhu pa je obveščena o bajni dvorani, od vrha do tal polni kapnikov. Spuščanje traja že dobro uro. Povelja so skoraj popolnoma prenehala. Jamar je prispel na dno. Naenkrat sporoči, da mu je ugasnila luč in da nima vžigalic. Na vrhu nastane zmeda. Nihče jih ni vzel s seboj. Treba je ponje do prve vasi, kar traja v najboljšem primeru četrt ure, med tem pa je visel ubogi jamar na vrvi 70 m globoko. Prav prijetno mu v tem položaju gotovo ni bilo. žveplenk na noben način ni mogoče spraviti v jamo Edina možnost je, da ga potegnejo zopet na površje. Dvajset krepkih rok zagrabi vrvi, ki se začne sunkoma dvigati. Kmalu se prikaže pri vrhu jamarjeva glava in nato on sam. Strahovito je zdelan. Razumljivo, da se radi >utrujenosti< noče več spustiti nazaj. Hitro se javi drugi in spuščanje se začne znova. A ne zadnjič. Kdo ve kolikokrat bo treba >prehoditl< isto pot, da bo jama raziskana. Jamarjem daje pogum in voljo upanje na uspeh. In uspeh? Vsa jama se konča z ozkim rovom ah kletjo in potem nikjer nikake sledu o nadaljevanju. Jamarji pa so trdno prepričani, da Lolo nekje odkrili jamo, po kater: bodo prišli pod stisko gladino, kjer je baje pravljično jezero. Takrat se bodo začel! za Stično zlati časi. Tujci bodo preplavili kraj z denarjem. Ekspresi In zrakoplovi bodo vodili radovedno ljudstvo gledat podzemeljsko jezero. Palače in hoteli bodo rastli kakor gobe po deželi. Skratka, Sti-čanl ne bodo vedeli, kam z denarjem. _ar. PAUL ABRAHAMOVA OPERETA I HAVAJSKA ROŽA Žanetova denarnica Ljubljana, 12. depiemhra. 2-anetu, uslužbencu pri oosestniku Mandku v Ivančni gorici, ni nedelja potekla preveč veselo, dasi je imel v soboro zvečer še dokaj lepih denarcev v žepu. V nedeljo dopoldne je segel v žep po denarnico, a se je hipoma spomnil, da jo je pozabil v zglavju na senu. kjer je spal. Brž je od>el po njo na seno, toda denarnice ni b*.:j več tamkaj. Tudi seno je bilo razmetano. 2e je mislil, da je neznan nepridiprav stisne Ustnico in lepo vsorico 250 Din; celo seno ;? lopov premetal, da bi morda kje še k a, več našel. Jezen jo je mahnil Žane k živini v hlev. Tu so ga malo potolaž-'e lepe kravice, ki so pulile mrvo iz jaili. da je bilo kar veselje. Stopil je k L.ski in jo milo počebljal po glavi, ne bi li morda razumela njegove Žalosti ali jeze. A glej čudo! Ko se je zazrl v tla, je naenkrat opazil nekaj bleščečega. Svetli desetdiTiarski novci! Kdo, vraga, jih je neki izguoil, je pomislil 2ane. Toda, ojoj, ojoj, zraven L'ske je ležal rudi košček prežvečene — Žaneto-ve denarnice . . . Žaneru se je tedaj z:as-nrlo in stemnilo pred očmi. oboje naer-krat Nesrečna Liska! A še bolj nesrečna Pepa. ki je s senom vred prinesla ic.-flv'cam tudi lepo Ž-anetovo denarnico, v kareri sta btfa poleg nekaj kovanega denarja ie o*-a papirnata bankovca po 100 Din m kolesar-ska knjižica. Zane se bo moral kljub vsemu t Izgubo teiko pnaluženega denarja bržkone kar sprijazniti, ker je bil pač papirnat Se radi kolesarske knjižice bo malo nerodno, če ga bodo kdaj vprašali strogi orožniki. Ako jim poreče, da jo je požrla krava, ima lahko Še sitnosti, ker bodo mislili, da se norčuje. No, pa bo že kako. Glavno je, da 2ane liski ni preveč zameril, malo oolj PepL Rdeči križ v Dobovi Dobova, 8. septembra. Društvo Rdečega kriza v Dobovi je imelo v nedeljo 3. septembra v lepi novi moderni dvorani g. Kramerja otvoritev dru&tvenega gledališkega odra in obenem otvoritev sezone. Kot otvoritveno predstavo bo Igrali igro >TJtopljenca« pod skrbnim vodstvom režiserja g. Grbca. Krasen oder in lično poslikana dvorana sta delo našega domačina umetnika g. Fr. Bogovi-ča. Tudi igra je nad vse dobro izpadla in gre res čast vrlim igralcem. Med igro je imel društveni predsednik tukajšnji šef postaje Prestor Ciril nagovor na občinstvo v ka-terem je obrazložil o organizaciji Rdečega križa, čemu je Ln kako deluje, prečita! je pozdravno pismo s otvoritvene proslave za glav. odbor in oblast, odbor Pozval je navzoče, da RK vsi pomagajo, stari in mladi, posebno je mladino pozval, da stopi v vrste druStva in da vsi slede delu za RK po vzgledu Visokih pokroviteljev. S vzklikom, >Naj živi visoki kraljevski dom« je končal svoj govor. V jako lepih besedah je orisal dosedanje delo društva predsednik nadzornega odbora g. dr. Cirman. Pohvalno se je izrazil o delu društvenih funkcijonarjev in navduševal navzoče za organizacijo Rdečega križa, ki ima ravno v Dobovi tako ugodna tla. S tem je bil oder in dvorana otvorjena, po igri se je razvila prosta zabava, pri kateri je sodelovala godba iz Loč. Posebno svečan utis napravi na oder znak Rdečega križa nad odrom levo in desno odra po sliki visokih pokroviteljev Nj. Vel. kralja m kraljice. Društvo si je postavilo ta oder za to, da bo z lepimi kulturnimi prireditvami dobilo sredstva, da bo lahko sledilo humanemu delu, ki ga mora vršiti in želimo društvu tako pri humanem delu kakor tudi patriotično kulturnem delu tudi v naprej najlepših uspehov. Naj ostane ta lepa humana organizacija tudi v naprej v ponos lepi Dobovi. Karambol dveh avtomobilov Selca, 6. septembra. Na ostrem ovinku, ki £*a dela banovinska cesta v Selcih nad Skorio Loko. je prišlo te dni do hudesa karambola dveh avtomobilov in je le sreča v nesreči, da so ostali ljjdje nepoškodovani. Bilo t? sredi popoldneva, ko je vozil ekozi vas arvto industrijca Joška Vebra iz Škofje Loke. Vozilo jb bilo baš od Tavčarjeve gostilne nekoliko vstran, ko je privozil v nasprotni smeri avto veleposestnika Gustava Egra iz Železnikov. Avto-mobilista st3 S3 zagledala šele v zadnjem trenutku, tako, da je bila nesreča neizogibna, zlasti še. ker je vozil ed?n izmed vozačev menda po levi strani c^ete. Le trenutek in že sta treščili vozili skupaj. Karambol j1? bil dovolj hud. Vebrov avto ie utrpel po ve^m sprednjem delu hude poškodbe in ie bil za nadaljevanje vožnje sploh nesposoben. prec?j pa je udar?c zdelal tudi Egrovo vozilo, pri katerem se je zdrobila poleg drugega zaščitna šipa, ki je ranila gospodarja. Vebrov avto so morali zvleči v vpr3go v popravilo, dočim je bil Egrov avto za nadalj?vanje vožnje še sposoben. Skoda je znatna. Tatova posebne vrste Poljane, 10. septembra Poljanskim orožnikom je uspelo zajeti dva tatinska bratca, ki sta kradla vse, kar jima je prišlo pod roke. Kmetje so že dalje časa opažali, da jim Izginja otava lz kozolcev, da zmanjkuje sena in drugih takih reči. Zagonetnih tatvin si nikakor niso znali pojasniti, sklepali so pa, da tatovi ne morejo biti 'aleč. Opazovanja so slednjič privedla do prepričanje, da utegneta biti tatinska bratca dva mladeniča domačina. Na njunem stanovanju je bila izvršena preiskava, ki je dovedla do presenetljivih rezultatov. Pravcato zalogo ukradenih drobnarij so dobili pri nepoštenih fantih Poleg ostale najrazličnejše krame so dobili pri njima celo kolekcijo nožičev, mnogo vsakovrstnih vrvi ln okoli 30 verig. Kaj sta s to pisano robo nameravala fanta, niti sama ne vesta povedati, pravita pa, da sta se hotela s temi stvarmi okoristiti za delo, ki sta ga pri posestnikih pošteno odslužila, pa nista dobila zato nobenega plačila. Ta IzgOvor pa seveda ni tako močan, da se ne bi morala nepofitenjakoviča zagovarjati pred strogimi gospodi v Skofji boki, ki bodo že dognali, kako je s to zadevo. Naše gledališče DRAMA. Začetek ob 20. uri. četrtek, 14. sep-tembra: Komedija zmešnjav, veseloigra. Otvoritvena predstava. Izven. Petek, 15. septembra. Zapnto. Sobota, 16. septembra: V agoniji. Premijera. Izven. Nedelja, 17. septembra: Pohujšanje v dolini šentflorjanski. Premijera. Izven. m Otvoritvena predstava letošnje dramske sezone. V četrtek, Ane 14. t. m. otvori ljubljanska drama novo sezono s Shakes. pearejevo veseloigro: Komedija zmešnjav To mladostno delo največjega dramatika vseh časov odlikuje prav posebna svežos*. živahno dejanje ln ostro risani roačaji. Pri letošnji uprizoritvi se vporablja prvič prevod Otona Župančiča ln Je letošnja vpriz^ritev te veseloigre v resnici premijera. Pri predstavi sodeluje večina našega moškega ansambla z go. Nablocteo, go. Vido Ju van ovo in go. Gabri Jelčlčevo. Režijo vodi prof. Šest. Vse prijatelje ln ljubitelje Shakespeareja prav posebno opozarjamo na ta večer in na otvorrtev dramske sezone. Predstava je izven abonmaja. Prihodnji dve premijeri ljubljanske drame bosta v sobote In nedeljo. Prvi ve. čer se vprizori drama Krleže: V agoniji v režiji dr. Bra/nka Gavelle. v nedeljo zvečer pa brezdvoma naj^Učnejše Cankarjevo odersko delo: Pohujšanje v dolini Sent-florjanskt v režiji prof. Šesta. Obe pred- stavi sta laven. Vsi štirje razpisani abon maji Imajo dramske predstave prihodnj' teden od ponedeljka do sobote. Ljubljanska opera otvori sezono v soboto, dne 23. t. m. z opero: Pikova dama. Koledar. Danes: Torek, 12. septembra katoličani: Večedrag, Macedonij, Ime Marijino, Gvtdo, pravoslavni 30. avgusta. Današnje prireditve. Kino Matica: »Pesem za Tebe< ob 1* in ob 19.16. Kino Matica: Scampolo ob 21.16. Kino Ideah Strah pustinje. Kino Šiška: Caričina podvezica. Dežurne lekarne. Danes: Dr. Piccoli, Tvrševa cesta 6 Is Rakarčič, Sv. Jakoba trg 9. Iz policijske kronike Ljubljana, 12. septt aibra. Prav težka nezgoda je doletela delavca Franca Novaka iz Tacna pod Šmarno goro. V nedeljo se je s kolesom peljal v Goričane, med potjo pa se je nekdo zaletel od zadaj v njega in ga podrl s tako silo na tla, da si je zlomil levo ključnico, ima pa še druge poškodbe. Na Viču so se snoči fantje sporekii. Tekom prepira je nekdo udaril s kolom po glavi 5<6-leLnega delavca Boštjana Ju-hanca. J uhane je zadevo prijavil na policiji, od koder so ga poslali v bolnico. Iz mariborske kaznilnice je nedavno pobegnil prosiuu razbojnik ač-letni Pavle Poton. Skrivaj se je v domači občini v Cerkljah, kjer so ga pa kmalu zalotili orožniki. Hotel jim je pobegniti, zasledovalci so mu pa zagrozili, da bodo streljal;, če se takoj ne ustavi. Poton se pozivu ni odzval, kar je postalo zanj usodno. Orož. niki so oddali za njim več strelov, od katerih sta ga dva zadela v trebuh. Težio poškodovanega so prepeljali v ljubljanski, bolnico, kjer je davi poškodbam podlegel. S Ponikev — Čudna nesreča konja. Pred par dnevi je nakladal neki trgovec v Trebnjem krompir za izvoz. Med drugimi mu je prodal koš krompirja tudi posestnik brane Slak, iz Dečje vasi. Pri povratku s postaje v Trebnjem pa ga je doletela nesreča, o kateri bi vsakdo dejal, da je nemogoča. Ko je vozil s praznim košem po poljski poti proti Dečjl vasi, je v diru na ovinku konju spodrsnilo, da je padel. Pri padcu se je nataknil na ograjo poljske poti tako, da je takoj poginil. Debel kol od ograje se je konju z vso silo zaril v prsa in je nesrečni konj poginil na mestu. Posestnik trpi Din 2000 škode, dočim je za krompir prejel komaj par sto dinarjev. — Čas trgatve se bliža. Navadno smo na včerajšnji praznik dobili po naših gostilnah že prvino — portugalko — letos je f>a pričelo grozdje kasno zoreti. Zato pa epi dnevi sedaj tem bolj pomagajo in v najkrajšem času bo trgatev zgodnjega grozdja. Vinske gorice kažejo najlepše in bo letošnji pridelek znatno boljši po kvaliteti in kvantiteti od lanskega. — Zveza kmečkih fantov in deklet je osnovana na Ponikvah. Vodita jo tukajšnji šol. upravitelj g. Saša Dominko m trgovec fi. Cen Josip. Želimo našim fantom in dekletom čim širšega razmaha in društvene aktivnosti. Iz Ptufa — Proračun cestnega odbora ie ministrstvo financ z znatno redukcijo odobrilo. Proračun je reduciran za skoro Din 000000. V proračunu pa je zlasti črtana postavka za nadaljevalna dela Dravinjske ceste n pa ceste Zavrč—Turški vrh. — Prodaja sadja na trgu in po hišah. Prodajalci sadja se opozarjajo na strogo odredbo mest. načelstva, da morajo imeti vedno pri sebi potrdilo pristojne občine, s katerim se lahko izkažejo, da je sadje res njihova last, odnosno da so upravičeni k prodaji. Policija in tržno nadzorstvo ima strog nalog vsak prestopek takoj naznaniti, ki se bo kaznoval po zakonitih določilih. _ Novi trener SK Ilirije. Po odhod« Baara, ki je odšel po prehodnem sporazumu z načelnikom nogometne sekcije, je Ilirija pozvala za tehnično vodstvo sekcije Emnajčana Roberta Haftla. ki vodi sedaj trening moštva že natd mesece dni. V tem času je g. Haftel dokazal, da je v vsakem pogledu kos svoji nalogi in da je vodstvo treninga res v strokovnjaških rokah; zato je 'Ilirija te dni sklenila ž njim angažma za daljšo dobo. G. Haftel je iz. šel iz dunajske Avstrije, udejstvova! se je nekaj let kot aktivni igrač v Italiji, Nem. člji in Franciji, 1930 pa je prišel med poklicne trenerje. Zaposlen je bil v Nemčiji in čeboslovaški, v letih 1931-32 pa je v^-dl trening Gradjanskega Zagreb, ki je po*v njegovim dosegel prvenstvo ZNP. Upajmo, da te velike žrtve Ilirije ne bodo zaman in da nam bodo naši >purgarju skoraj zopet zaigrali, kot v svojih najboljišh časih. Pri zaprtosti in hemoroidih, motnjah v želodcu in črevesju, oteklosti jeter in vranice, bolečinlh v hrbtn in križu je naravna >Franz Jo*efova* grenčica. večkrat na dan použlta, krasen pripomoček. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2314.29 -2325.66. Berlin 1365.41—1376.21, Bruselj 799.96 do 803.90, Curih 1108.35—1113.85, London 185.86—187.46, Newyork ček 4074.94 do 4108.20, Pariz 224.43—225.55, Praga 169.90 do 170.76, Trst 301.57—303.97 (premija 28.5%). Avstrijski šiling v privatnem kil-ringu 8.80 INOZEMSKE BORZE. Curih: Pariz 20.25, London 16.80, Newyork 370, Bruselj 72-20, Milan 27.26. Madrid 43.20. Amsterdam 208.80, Berlin 123.3750, Dunaj 57.75, Praga 15.33. Varšava 57.90. Bukarešta 3.08. Otroci med seboj. Mati: »Julček, kaj si pa storil Mihcu, da tako joka?« »Nic, mamica. Izkopal sem mu v pesku jamico, wiaj p* tuli ^ ;* no ~"->re vneti domov.« Stev 207 »SLOVENSKI NAROD«. dne 11. septembra 1083 Stran 3. Dnevne vesti — Zahvala bolgarskih gostov. Predsednik Zbornice za TOI g. Ivan Jela Čin ie prejel od predsednika bolgarske delegacije g. Velizarja Pejeva iz Caribroda sledečo brzojavno zahvalo: »Zapuščajoč Jugoslavijo se bolgarski trgovci, indjstrijci, obrtniki in predstavniki gospodarskih organizacij Se enkrat preko Vas srčno zahvallu-jemo vsem ljubeznivim gostiteljem zu prisrčen sprejem v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. Prav tako se zahvaljujemo Vam in vsem onim, ki se iskreno navdušujejo s prisrčnimi željami, da se odstranijo vse ovire s poti dobrih sosednih odnošajev. Mi bomo na tem vedno in z navdušenjem delali. Industrijalci in trgovci so bili vedno zveza med narodi m naj bomo tudi mi taka zveza med Jusroslavi jo in Bolgarijo. Za skupino: Velizar Pejevc — Ustanovitev zveze pravnikov slovanskih držav. Na konsresu pravnikov slovanskih drfav v Bratislavi, ki je bil v nedeljo popoldne zaključen, je bilo me*! drugim sklenjeno ustanoviti zvezo pravnikom slovanskih držav, s centralo v Bratislavi. Njeno delovanje se bo raztezalo na češkoslovaško, Jugoslavijo, Bolgarilo 1n Poljsko, po priznanju Sovjetske Busije, bi se pa razširilo tudi na njo. Zveza priredi drugi kongres pravnikov s!oransk:h držav leta 1933 zonet v Bratislavi. V pred. sedstvu Ima vsaka slovanska država tri č.7ane Predsedstvo sestavi pravila ln poskrbel bo. da bodo v vsaki državi potrjena Za častne predsednike TI. kongresa pravnikov slovanskih drfav so bili izvoljeni v znak nrlmanja za zasluge za T>rvi kongres dT. Kaz'mir Kumaniecki. vseučUi. *ki profesor iz Krakova, dr. Štefan Bob-čev, profesor iz Sofije, dr. A Arandielo-vlč. vseučiliSkl profesor Iz Beograda in dr Kare1 Lastovka iz Bratislave, za e^ne-ralnega tajnika pa dr. Ciril Baflnka Obenem ie bil ustanovljen pripravljalni odbor Zveze vseučilišklh profesorjev slovanskih držav, ki Ima v njem vsaka država svojega zastopnika. _ H kongresu lekarniških sotrudnikov. Včera-" smo kratko poročali o kongresu lekarniških sotrudnikov in omenili, da je v resoluciji tudi zahteva po skrajšanju delovnega časa lekarniških sotrudnikov. V resnici pa na kongresu o skrajšanju delov-nesa časa sploh ni bilo govora. _ Španska infantka v Dubrovniku. V nedeljo je nrispela s pamikom >Kraljica Marija< v Dubrovnik spanca infantka Bea-rrice. ki si je s svojim spremstvom ogledala mesto in oknlieo, poldni se je pa odpeljala proti Benetkam. — Propaganda Oadhijevih idej v Slavoniji. V Oajjek ie prispel iz Indije dunaieki lingvist Mraz, ki hofp naoi^ati kniipo o svo-jih doživljajih v Indiji, kjer je preživel 10 let. V Indiji se ie navdu5;l za Gandhijev pokret in zda? hoče Sfritj Gadhijeve ideje tudi nri na<*. Prav', da bo hodil tudi oblečen toko. kakor Gadhi. Mož zna baie 17 jezikov. — ObrtniStvo r Radečah pri Zidanem mostu. Obrtniki v Radečah pri Zidanem mostu so ustanovili 10. t. m. svojo podružnico >DruŠtva iugoslovpnskih obrtnikov za dravsko banovino«. Na ustanovnem občnem zboru č5o bili navzoči poleg 64 obrtnikov Še banovinski svetnik g. Ravnihar, nadalje župan g. Polanc šolski upravitelj in zastopniki štirih podružnic. 7,n predsednika je bil tzvo-lien c. Uli Franjo. 7n podpredsednika go**p. .Tq7ber. v odbor in nadzorstvo pa: gg- Strniša, Vrankar, Jeglič, Gospodaric, Perhaj, Debelfak, BaciČ". Tabor, Podlogar, Nezika, Dornik, Podlesek, Klanrar. Ravnikar. Mole. Jane in Petauer. va zboru je bila sprejeta resolucija, ki zahteva znižanje obrestne mero, davčnih in socijalnih dajatev, ter taka obrtniška zastonstva v TOI zbornici in 0 rožnih odborih, ki si iih izvoli obrtništvo po svoji prosti volji. Sklonjeno je bilo ridi, da na^lopiin obrtniki iz Rade? pri Zidanem mostu pri bodočih oboinskih volitvah en *tno. _ Vr*»m*». Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno. Včeraj .le bilo po večin? krajev naše države lepo vreme. Najvišia temperatura je znašala v Splitu 28, v Skoplju 2r>, v Sarajevu 23, v Beogradu 22. v Zagrebu 21, v LJubljani 19.6, v Mariboru W fi. Davi je kazal barometer v Lhibljani 7f>9.7. temperatura je znašala 9.4 — Prepodeni tatovi. V noči od sobote na nedelio so vlomili neznani tatovi v kasčo in let gostilničarja in posestnika Engelberta Goriška v qticui, a niso imeli sreče. Svoj posel so opravljali s takim ropotom, da sta se prebudila domača hčerka in tudi gospodar sam. Ko je Gorišek prižgal luč in šel gledat, odkod prihaja sumljivi ropot so tatovi hitro odnesli pete. V naglici niso mogli vzeti ničesar, ker je v kleti in kašči le vino in pol'ski pridelki To je v kratkem Satu že druffi obisk tatov pri Gorišku. Prvikrat so s; zaželeli kokoši, na so bili tudi tedai prepodeni. Na T>olfmjekem se dan za dnem vrŠe ziniti tatvine kokosi, ki tudi sedaj ne prenehajo, ko so spravili šentviški orožniki dva glavna lisjaka za mreže. — Hišo jim je dal nad elavo podreri. V Breškanu blizu Sarajeva so imeli v soboto edinstven primer deložacije. Anton Tomič je bil zastavil za garancijo na menico svojo hišo. Zirnnt mu je bil neki trgovec, ki je končno dobil Tomičevo hišo. Ker se Tomič ni mogel izseliti, je trgovec odredil, da se mora hiša porušiti. Med podiranjem hiše je on^ka ranila nekatere člane Tomirev** družine. Obla«4i bodo sevoda rjeaemfljeoega trgovca poklicale na odsovor. _ Strahovit umor. Kmet Branko Božič v Sidu v Sremu je obljubil finančnim or-eanom. da jim bo izdal družbo tihotapcev. fe ^nf je poklical finančno patruljo, da bi na njegovem vrtu v zasedi počakala na tihotapce. Patrulja eptemherskih demon stracij iz leta 190S. ki so bili ranjeni ali sodno preganjani, vnb'mo na sestanek, ki bo futri v sredo ob 20. v posvetovalnici na magistratu. —Ij Fasado tri nadstropne hiše na Oo-sposvetski cesti bodo obnovili. Na vogalu Kersnikove ulice in Gosposvetske ceste štev. 4 stoji velika hiša z bogato fasado Včeraj so začeli zidarji ob nji postavljati oder, da bodo poprav!!! omet. _ V Kersnikovi ulici so tudi začeli lani zidati vajenski dom. Ko so spravili zgradbo pod streho, je delo zastalo, zato so šele zdaj na grobo ometali pročelje. —Ij Tudi ZKD prifne t petek 15. L m-svojo novo filmsko sezono. Prijatelji Zvoze kultjrnih društev čakajo gotovo že nestrpno na filmski program ZKD in nedvomno jih bo razveselila vest. da bodo že v petek videli prvi letošnji program, velefilm >Zadoji dnevi Pompejev« Ta film. ki je v svoji zvočni izdaji napravljen po znamenitem is'o imenskem romanu, bo že zaradi splošno znane in velezanimive v>p-bino vzbudil vas* občo pozornost PAUL ABRAHAMOVA OPERETA HAVAJSKA ROŽA —Ij Drevi premiera *$rampnia< v Elitnem kinu Matici. Kiepurov velefilm »Pesem zate« je bil že tako dolgo na sporedu, da na-a publika že željno pričakuje naslednp film >Seampolo« z Dollv Haas v glavni vlogi. Premiera filma "»Scamnolo« bo drevi ob VdO uri, ob 4. in ,/«8 pa gostuie zadnjikrat Kiepura v velefilm« »Pesem zate*. Vsi, ki d> danes še niso videli in slišali tega prekrasnega filma. Pesem zate«, naj si ga danes sigirno ogledam. —Ij Dnevna gledališka blagaina posluie od srede dalje zopet redno, in sicer od 10 do pol 13. in od 15 do 17- ure v glavni veži opernoga gledališča. —Ij Priglasi za letošnji gledališki abonma se sprejemajo do srede popoldne v veži dramskega gledališča, in sicer od 9. do 12. i-n od 15. do 17. ure. —Ij Ljubljanske CM podružnice priredo ob priliki odkritja spomenika september-skih žrtev dne 16. in 17. septembra zbirko To naj bi bil prvi odgovor v Ljubljani na zloglasni poziv nemškega >?ch jlvereinac >100 milijonov grošev«. 4o9n —Ij Esperantoj Najlažje in najhitrejše se ga naučite po izvrstni in zabavni Če-metodi. brez vsakih učil. Vabimo vas k poskusni url v četrtek 14. t- m. ob 8. zvečer v prostorih šole na Grabnu, Cojzova cesta. Po zaljuČ-ku lekcije se interesenti lahko vpišejo. Tečaj bo vodil diplomirani učitelj esperanta. —Ij Seja akcijskega odbora za proslavo septemberskih žrtev bo v sredo. 13. t. m. ob 6- uri zvečer v mestni dvorani- Udeležbu obvezna za vse. —Ij Redni mesečni sestanek Zveze akad. izobr. žen bo v sredo 13. t. m. ob 20 uri v posebni sobi kleti Emone. Odslej se bodo vršili redni sestanki spet kakor lansko leto vsako drugo sredo v mesecu —Ij Klub jugosl primorskih akademikov poziva članstvo, da se udeleži v Čim večjem številu pogreba tragično preminulega tov. Vladimiria Štreklja. Čas pogreba bo naznanjen jutri. —I j Nogavice, razne svilene flor in otroške, dobite trpežne pri tvrdki Miloš Kar-ničnlk, Stari trg. 56-1 Pri zapeki, krvnem prenapolnjenju trebuha, kongestijah, bolečinah kolknih živcev, bolečinah v boku, zasopljenosti, hudem srčnem utripanju, migreni, šumenju v ušesih, omotici, pobitosti povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica izdatno izpraznjenje črevesa in osvoboditev od občutkov tesnobe. Mnogi zdravniki uporabljajo »Franz Josefovo« vodo tudi pri nadlogah klimakterijalne dobe z največjim uspehom. »Franz Josefova« gren-čica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in speceriiskih trgovinah. — Odcepitev Hraetnika od trboveljske občine. Z uredbo o komasaciji občin v dravski banovini Je izločen Hrastnik z okoliškimi kraji od trboveljske občine ter priključen občini Dol. S tem je zmanjšano število prebivalstva trboveljske občine za okroglo 4000, tako da bo štela trboveljska občina v bodoče okrog 13.500 prebivalcev S to odcepitvijo je trboveljska občina izgubila precej pasivnega teritorija, kar je trboveljskim davkoplačevalcem vsekakor Po godu, ne pa hrastnicanom, kar je po_ vsem razumljivo. Pred dnevi Je bila pri banski upravi v tej zadevi večja deputacija pod vodstvom g. Klenovška iz Trbovelj in g. Malovrha iz Hrastnika, ki Je skušala doseei, da bi ostalo vse pri starem, vendar pa je bilo že odločeno, da se Hrastnik od Trbovelj odcepi. _ Na trboveljski občini že pridno delajo z ločitvijo hrastniških volilcev iz trboveljskih volilnih imenikov, ker morajo biti volilni imeniki za občinske volitve že v četrtek, dne 14. t. m. javno razgrnjeni volilcem na vpogled. _ Za brezposelna revna dekleta. Županstvo vabi vsa ona dekleta, ki bi rade odšle k solidnim in dobrim družinam v dravski banovini in izven nje kot služkinje in hišne pomočnice odnosno, ki bi hotele iti na kmete, naj se zglase v času od 11 do 16- t. m. v občrnskem socialnem uradu med uradnimi urami dopoldne Brezposelna dekleta morajo biti neoporočenega vodenja m zadržanja in da ao adrave, torej niso kakorkoli okužene, ker ie jih v nasprotnem slučaju ne more zapoaliti. Za tovarniško delo bi morda prišlo tudi nekaj deklet v poštev in sicer v tekstilnih tovarnah (Maribor. Kranj ln ev. Kočevje) ln sicer take, k! imajo na krajih sorodnike odnosno znance, pri katerih bi dobile ata-novanje ta hrano, županstvo bo skrbelo sa čim večjo možnoat zaposlitve brezposelnih deklet v gospodinjstvu in drugje. _ Nedeljske nogometne tekmo. V nedeljo je gostoval v Trbovljah SK Reka is LJubljane, ki je ob pol 5. uri popoldne nastopil na igrišču SK Trbovlje proti domačemu SK Trbovlje. Rezultat I. polčasa je bil ie kolikor toliko zadovoljiv za SK Trbovlje, ki je trdovratno in borbeno branil svoje stališče, v K. polčasu pa je SK Reka nastopil ofenzivno in premagal Trbovlje z 6:3. Igra je bila lepa in je publika prišla na svoj račun. — Ob 16. url pa sta ae spoprijela na igrišču SK Amaterja zagor. Bki SK Sloga in domači SK Dobrna, ki je bil ves čas tekme v znatni premoči. Prvi polčas je rezultira! z 1:0 sa Dobrno, v drugem polčasu pa je SK Dobrna zaigral oster tempo, kateremu se Sloga ni mogla upirati ter je podlegla z rezultatom 4:1. Publika je bila mirna in disciplinirana. _ Smrtna kosa. V nedeljo je umrla po daljši bolezni še mlada, komaj 22 letna Francka Suln, žena rudarja in hčerka tra-fikantke ge. Ane Kušar. Naj počiva v miru, svojrem naše sožalje. Z Jesenic — Lepo uspela sokolska tombola. V nedeljo popoldne se je vršila pred Sokolskim domom sokolska javna tombola, ki je priva bila izredno veliko število iskalcev sreče od blizu in daieč. Ceni se, da je bilo preko 3000 ljjdi, kljub temu da je šlo mnogo ljudi z Jesenic na veliko gasilsko tombolo v Kranj. Kljub ogromni množini ljudi, pa tombola ni do?eila tistega finančnega uspeha, kot tombola prejšnnh let, ko Je vsak igralec kupil celo vrsto tablic, sedaj pa se vsak zadovolji z dvema ali tremi. Glavni dobitek, vagon naibolišega trboveljskega premoga, je zadel g. Janez Hud "»vernik, posestnik v Mojstrani, drugi dobitek 20 kub- metrov bukovih drv, pa g. Jože Svetlin, uradnik KID, III. dobitek balo sifona g. Jože MundiČ. železniški uradnik na Jesenicah, zaboj sladkorja ga. Brigita Smolnikar t Blejske Dobrave, vrečo fine moke na g. Kaplan Ignar. železpJčar z Lesc — Zborovanje obrtnikov V soboto zve čer se je vršilo v spodnjih pros'orih tovar niške restavracije zborovanje obrtnikov z Jesenic in okolice, ki eo naoolnili vse prost> re do zadnjega kotička. Zborovanje ie otvo-ril predsednik obrtniškega društva g. Ivan Gogala, ki je podal poročilo *> položaj 1 obrtnikov z ozirom na previsoko odmerjeno pri-dobnino. Sreski poslanec in minister n. r. Mohorič, pa je poročal, da je vse ukrenil v korist obrtništva na pristojnih mestih in da bo tudi v bodoče branil interese obrtniške* ga stanu, v kolikor mu bo mogoče. Zbornični konzulent g. Žagar je podal točne številke o obdavčenju posameznih erezov m vplačanih davkov in dokaze, da je radovljiški srez najboljši plačnik davkov, ki :zka-zuje le okrog 9000 Din davčnih zaostankov, dočim drugi srezi dolgujejo mnogo vef-V debato so posegli tudi drugi govorniki, ki so poudarjali, da je ocena za pndobni* no mnogo previsoka in krivična in da bi bilo treba zvedeti, kdo daje davčni upravi take informacije. Zbor je potekel deloma zelo bjrno, a vendar zelo dostojno in so bile debate vseskozi stvarne. _ Izredno lep uspeh pri nabiranju gob. Ga. Francka Sušnikova je našla na Pokljuki v nedeljo popoldne orjaškega jurčka, ki je tehtal 2 kg. Pod eno samo smreko pa je našla 7 jurokov. ki so skupaj tehtali 4 in pol kg. _ Prijet tihotapec s saharinom. Orožniki iz Gorij so te dni aretirali starega znanca J. S., ki je bil že velikokrat kaznovan ker tihotapi s saharinom in drugimi mono-polskimi predmeti. Pri njem so našli 30 zavojčkov saharina, ki so ga dobili pri njem v neki hiši v Radovni. Prepeljan je bil na orožniško stanico na Jesenicah, nakar je bil ekskortiram v Mojstrano v svrho nadaljnjih poizvedb, nato pa v sodne zapore v Kranj sko goro, kjer ga čaka zaslužena kazen. — Vol. imeniki za volitve v Del. zbornico so razgrnjeni v pisarni Obrt. društva ▼ stari šoli- Reklamacije prejema predsednik krai. vol. odbora Pibrovec Leo. Sokolska misel prodira Ljubljanski Sokol na Jadranu — Lepa sokolska prireditev v Polhovem gradcu Iz Kranja — Sekaj podrobnosti z nogo/neme tek me SK Korotan : SK Elan ■*> \ovem mestu. Ze včeraj smo poročali, da se ie naše moštvo vrnilo v Kranj z nogomenie^a meetrn-ga v Novem mestu poraženo s konćnim rezultatom 3 : 1 za SK Elan. Vz«*.,jc za ta nepričakovan poraz je vsekakor skati v tem da se kranjsko moštvo ni znas>o na tujem igrišču, prodvsem pa je šlo v boj v oslabljeni postavi, saj sta manjkala dva glavna »kanona« srednji half Žgur in desno krilo Hiltscher Potek igre: Dočim je potekala igra v prvem polčasu, ki ie končal z 2 : 1 za SK Elan. v pretežni premoči domačine v zaradi zgoraj navedenih "-az'ogov. ie bila igra v drugem polčasu povnem ^zravnana in dasi je SK Korotan nastopal samo z 10 možmi, so ti neprestano ogroža', nasprrt nikova vrata. Le naključju n pa izdatn-pomoči domačih »dmkarje^« je pripisovati zmago SK Elana. — V nedeljo. 17. t. m. se bo odigrala I. prvenstvena iek:na v jesenski sezoni med SK Korotanom iz Kranja m SK Javornikom z Rakeka :>b popoldne na Rakeku za gorenjsko - notranjsko okrožje. — Zapušča nas te dni po desetletnem vestnem in vzornem službovanju g. prot Ivan Kolar in odhaja v Ljubljano na 1. realno gimnazijo. Njega, ki je bil orgamza tor malodane vieh dijaških drjštev na tukajšnji gimnaziji, član in odbjrnJc vseb kulturnih, nacionalnih m humanih organizacij v našem mestu, bomo pnv gotovo vsi pogrešali pa bodisi kot govornika ali kot prijetnega družabnika. Želimo n;emu in njegovi ljubeznivi gospe j -»progi na novem službenem mestu obilo uspehov. _ Da zaščitijo svoje stanovske inteiese pri bodočih občinskih volitvah, so državni uslužbenci, ki jih je v mestu preko 200. izvolili svoj akcijski odbor. — Umrla ie včeraj popoldne ob pol 4 v Kokriškera predmestju ga, Gregorc Lu cija. Ljubljana, 12. septembra. Ljubljanski Sokol - matica prireja v zadnjih letih propagandne Izlete v kraje, kjer sokolska misel še ni prodrla med narod, ali pa k društvom, katerim je potrebna predvsem moralna pomoč za nadaljnje plodonosno sokolsko delovanje Ta. ko je priredil lani izlete v čabarskl srez k sokolskima društvoma čabar ln Prezid. Letos pa Je priredil propagandni Izlet v Dras*o, sokolska fcupa SuSak . Rijeka, k proslavi 25detnice obstoja tamkajšnjega Sokola, 40-letnice Jufoalovenske čitalnice in 20-letnice Narodnega doma V soboto 2. t. m. se je odpeljak> izpred Narodnega doma s tovornim avtomobilom 18 članov v kroju z društvenim praporom pod vodstvom starosite br. Bogomila Kaj-xe!a na Izlet v Drago. Vožnja je bila prav prijetna po naSl Dolenjski skozi Ribnico. Kočevje in Kočevake vasi, nadvse zanimiva Je bila vožnja od Broda na Kolpi po Gorskem kotaru. skozi Delnice, Mrzle/vodice, Krasico In Skrljevo do Drage. Povsod je narod navdušeno irozdravljal ljubljanske Sokole In Sokoliće, zlasti v Delnicah. Kljub trturni zamudi so vrli Dragani priredili ljubljanskemu Sokolu navdušen aprejem. Prišli so pozdravit matico jugo_ alovenskega sokolstva člani, članice, naraščaj in deca ter številno občinstvo Po kratkih pozdravih — saj je bila ura že 23 90 odšli Ljubljančani v udobna prenočišča r Martlnščico, kjer so bili ravnotako foatoljubno ln bratsko sprejeti. V nedeljo na slavnostni prazni* Dra*e je dolival Ljubljanski Sokol prijetno pre senečenje. S Sušaka je pri vozil 1 Martin ščico čoln Sokolskega društva Sušak in so člani - veslači odvedli člane in članice LjublJ. Sokola na krajše izlete po našem sinjem Jadranu. Vožnja po mirnem morju je vsem ugajala in najrajše bi bili ostal vsi na morju, da ni klicala sokolska do.'ž-nost telovadcev in telovadk k popoldanski alavnosti ln javni telovadbi. V nedeljo zjutraj je bila najprej budnica vojaške godbe, nato je bila zahvalna služba božja, nakar se je vršil veličasten narodni tabor pred Narodnim domom Zborovanje je vodil predsednik zbora br Margan Avgust, ki Je v lepem patriotič-nem govoru orisal pomen trojnega slavja Med burnimi ovacijami kralju ln kraljev skemu domu sta bili odposlani vdanostnl brzojavki Nj Vel kralju Aleksandru »n starosti Saveza SKJ Nj. Via prestolonasledniku Petru Tajnik Jug»os!ovenske čitalnice je ori3al zgodovino čitalnice, tajnik sokolskega društva Draga br. Milovan Klepič pa zgodovino društva. Impozantna In navdušena narodna manifestacija je bila zaključena s petjem slovanske himne >Hej Slovani<. Popoldne ob 16. je bila okrožua Javna telovadba ob ogromni udeležbi naroda ln sokolstva. Pred javno telovadbo so govorili starosta župe Sušak Rijeka br. Ivo Polič, starosta Sokola s SuSaka br. Grki-nič, podžupan Drage br Kolacio ln končno starosta Ljubljanskega Sokola br Bogumil KajizelJ. Zlasti govor brata Kajzelja je napravil na vse navzoče prijeten vtis Zahvalil ae je Draganom za bratski sprejem. Prišli smo iz Ljubljane, da vrnemo obisk vrlim Draganom za njihov peset ob priliki lanskega izleta v Gerovo in Čabar V Imenu matičnega društva jugosloven-skega sokolstva je čestital jubilantu, ki more a ponoaom gledati na avoje 25-Ietno plodonosno sokolsko delovanje Svoj govor Je zaključil 8 pozdravom čuvarjev od Triglava, čuvarjem našega sinjega Jadrana. Po govorih je sledija Izvrstno napela javna telovadba, pri kateri je sodeloval tudi Ljubljanski Sokol, člani in članice so najprej nastopili pri skupnih prostih vajah, nato pa sta izbrani vrsti članov ln članic nastopili Ln sicer člani na drogu članice pa na bradlji. Občinstvo s^ je divilo krasnim Izvedbam in vurno pozdravljalo posamezne telovadce in te lova d ke Končno so nastopili še člani s posebno točko — prostimi vajami, ki jih je sestavil br. Boris Gregorka, ter želi nav'ušeno pohvalo občinstva. Po telovadbi je sledilo medsebojno spoznavanje toda žal le prehitro je prišel čas odhoda. Ob 18.45 Je Ljubljanski Sokol zasedel zopet svoj avtomobil ter krasni lunini noči odbrzel po Gorskem kotaru skozi Dolenjsko proti Ljubljani, kamor je prišel v ponedeljek zjutraj ob pol 4. Ljubljanskemu Sokolu, ki na tak lep način vrši propagando za medsebojno spoznavanje naše širše domovine izrekamo priznanje z željo, da bi ti Izleti rodili čim lepee sadove. Zdravo J. H. Polhovgradec, 10. septembra. Da bo sokolska miBei č a bolj razširi med našim narodom so priredila sokolska društva VHS, Brezovica, Preserc ter sokolske čete Kožarje, Dobrova, Notranje gorice in Horjul na praznik 8. t m. propagandni rzlet, združen z javnim telovadnim nastopom v Polhov gradeč, kjer tamošnje učiteljstvo z mladino skuša ustanoviti čtm prej sokolsko četo. Lepo jesen sko jotro Je privabilo v Polhovgradec šte vilno članstvo, naraščaj ln deco Iz nave-enih sokolskih edinic Zlasti lepa je bila udeležba Vičanov, ki so se pripeljali -a treh z zelenjem in državnimi trobojnicaral okrašenimi vozovi, dalje s kolesi, avtomobili In avtobusi, dočim so ostala bratska društva prišla peš po najbližjih potih v Polhov gradeč. Okrog 12. je bilo zbrano vse sokolstvo v znani Grašičevi gostimi, kjer Je bil obed ln pa kratek odmor. Popoldne ob 16 se je vršil na travniku g. čepona improviziran javni nastop, pri katerem so nastopili vsi oddelki. Udeležba občinstva je bila kljub strastni agitic!-Jl, ki se Je vršila nekaj dni pred izletom, prav lepa ter je občinstvo dasi ol strani z zanimanjem sledilo javni letovadbi. Prod javno telovadbo Je domači župan g. Leben pozdravil sokolstvo in 'očinstvo v imenu domače občine, na kar je šolski unraviteij jr. Starman pozdravil navzočega načelnika br. dr. žnideriiča, sreskega Sorskega nadzornika br Urbančiča, viškega župana g. Petrovcima, zastopnika sokolske župe LJubljana br. Pate rn os ta ln starosto Sokol« na Viču br. Recnsa. kateremu ;e zre kel prisrčno zahvalo za propagandni ?let Pozdravil Jo tudi zastopnike vseh bratski d edinic K javnem nastopu Je pripeljalo učitelj-•tre iolsko mladino, ki le prv,č vi de'a sokolski nastop ter je z gromkim ploska p Je m i~-ažala priznanje nastopajočim oddelkom Pod vodstvom viškega načelnika br. Bra- no Bortteika so nastooHl najpiej člani z izlecnimi prostimi vajami pr*> dobro in skladno, na kar je nastopila ženska ln moška deca istotako z zletnimi prostim vajami. Zelo lep je bil nastop članic ln mo škega naraščaja s prostimi vajami, na kar je nastopijo pet narašcajnikov vlekega So kola 3 parterno gimnastiko, ki je vzbujala vihamo odobravanje občiestva. Končno Je nastopila še vrsta članov na drogu, ki Je žela za svoje lepe vaje zasluženo pohvalo občinstva Nato je starosta Sokola na Viou br Rems v lepem lu jedrnatem govoru orisa1, pomen sokolske ideje za naš narod, se dotaknil razmerja sokolstva do vere ter končno pozival vse zavedne Polhograjča-ne, da skušajo čim prej ustanoviti samostojno sokolsko četo oz. društvo. Med drugim je dejal: Kljub agitaciji od strani so kolstvu nenaklonjenih faktorjev mi Sokol: ne bomo odnehali, ter vas bomo še obiskali drugič še v večjem številu, tako iolgo, da bomo lahko rekli sokolskemn Polhovemu gradcu sokolski zoravol Govor br staroste je napravil na občinstvo prav prijeten vtis In videli smo. da prvi Izlet Sokola v Polhov gradeč n! bil zaman ter bo v najkrajšem časiu, največ po zaslugi domačega učiteljstva zrasla krepka sokolska četa Po javni telovadbi se je sokolstvo razišl© po vasi, si ogie dalo njene zanimivosti ter se v večernih urah vrnilo na svoje domove. DANES NEPREKLICNO ZADNJIKRAT ob d. in l4 8 zvečer poje JAN KIEPURA v edinstvenem, fenomenalnem, bajno lepem velefilmu Zadnja prilika, da vidite in slišite takega pevca, kot je Kiepura I Zvečer ob v410 uri premiera filma po znamenitem oderskem komadu Nlcodemlja Scampolo DOLLY HAAS in LUDWIG DIEHL PAUL. HoRJBIGER, OSKAR SLMA Nov Paramountov zvočni tednik Elitni kino Matica Telefon 2124 Iz Hrastnika — Sokolove nogometne tekme. V nedeljo 11. t m. je priredil tamkajšnji SK Hrastnik pokalne tekme za pokal, ki ga je poklonila steklarna za zmagovalce turnirja Tekem so se poleg SK Hrastnika ude. ležili še SK Rudar Iz Hrastnika, SK Zagorje in SK Sevnica. Pred pričetkoan tekem je steklarska godba igrala skozi Hrastnik, ter odšla na igrišče. 2e mnogo pred pričetkom tekem se je zbrala na igrišču čez Savo velika množica gledalcev, da prisostvuje napetimi borbam za pokal. Zasedena pa so bila tudi pobočja gričev okrog igrišča od zastonjkarjev tako, da se lahko tudi, da Je tekmam prisostvovalo okoli petsto gledalcev. Vsaka tekma Je trajala dvakrat po 15 minut. Točno ob 2. sta se pojavili na igrišču moštvi Rudarja ln Zagorja. Nato so se vrstila ostala moštva. Za sigurnega zmagovalca Je že v zače*ku tekem veljal SK Hrastnik. Vendar Je bila borba za točke Izredno trda, ln se je moral Hrastnik pošteno truditi za zmago. Končni rezultat tekem Je bil sledeči: 1. SK Hrastnik 5 točk, razlika golov 6:0, drugi Je bil SK Rudar 3 točke, razlika 8:2, tratji SK Zagorje 2 točki, razlika 0:2, m četrti SK Sevnica 2 točki, razlika golov 1:5. Tekme Je sodil g. Božič iz Trbovelj zadovoljivo. Pokal si je s tem dokončno osvojih Hrastnik. Iz Celja —x Obe mestni narodni šoli v Celju obiskuje 552 otrok in sicer deško Sok) 260 dečkov, dekliško pa 292 deklic. V manjšinskem oddelku je 28 otrok (20 dečkov in 8 deklic), med temi 4 Slovani ta 24 Nemcev. To je pač samo pri nas mogoče, da obiskujejo nemško manjšinsko Šolo tudi slovenski otroci! _c Delovni trg. Pri ekspozituri Javne borze dela v Celju je bik) 10. t. m. v evidenci 2S6 brezposelnih (270 moških ln 1£ žensk) napram 252 (233 moškim ln 19 ženskam) dne 31. avgusta. Delo dobijo: 2 kamnoseka, 5 tlaacev, 1 čevljar. 1 kolar, 2 hlapca, 2 služkinji. 1 kmečka dekla, 1 pletilka, 1 natakarica, 1 varuhinja ter 2 privatni in 1 hotelska sobarica c Umrla sta v celjski bolnici: v nedeljo 10 t. m. 60 letni kočar Anton Antlej s Kalobje, v ponedeljek 11. t. m. pa 60 letna dninarlca Marija Kolšakova a Polzele. _c Avtomobil Je povozil v soboto 9. L m ob 19 30 v bližini Celja 20-letnega posestnikovega sina Franca Jecla z Os-orožnega Jecl je dobil hude poškodbe na hrbtu Prepeljali so ga v celjsko bolnico _c Glasbena Matica v Celju. Vsi doslej prijavljeni gojenci in gojenke naj se zbe rejo v četrtek 14. t m ob 14 v prostorih Glasbene Matice na Slomškovem trgu kjer bo razdelitev učnega reda. S tem dnem so prične redni pouk Gojenci, ki Se niso vpisani, s«, lahko dotlej Se naknadno Javijo odnosno vpišejo. StMD 4. »SLOVENSKI NAROD«, dne 12. septembre 1998 »tov. /07 o (D ve sirott .— Vražja strela! — je godrnjal če-«4o, ko je zjutraj vodil umivanje krova, in rxKsparavkjanje ladje; — pomisliti, da bo treba nekega dne prepustiti to krasno ladjo požrešnim tr^ovoecn, to je strašno! Od razburljive prigode je vrti Bre" tonec še boJj skrbel za svojo ladjo. Na vse je pazil, vse je moralo biti v najlepšem redu. Odkar je bil napovedal žalostne dogodke, so mu rojile po glavi mračne misli in rad bi bil pripravil poveljnika na to, kar bi se utegnilo zgoditi. Videli smo že, da je spravil v red vse čolne. V svojem prizadevanju ukreniti vse potrebno za vsak slučaj je hotel i*ti celo še dahe. Nekega dne mu je sinoda v glavo misel svetovati poročniku, naj da za poskušajo spustiti na vodo rešilne čolne s posadko in ponvicami, kakor da je treba v sili zapustiti ladjo. Poročnik je baš govoril z zdravnikom in častniki na poveljniškem mosti-ču; vsi so se podčastnikovemu predlogu na ves glas zasmejah*. Vrli Bretonec je pa vrgel v morje 6ik prežvečenega tobaka in počasi odšel po svojih opravkih. — To ie pa res originalna misel, — se je zasmejal zdravnik in se oh-rni-1 h kadetu; — vam bi kaj takega gotovo ne prišlo na misel, kajne da ne? — Pri moji veri, gospod doktor, praznoverju se ni treba smejartL Moj ded, ki je bil tudi star mornar, mi )e pra" vH, ko sem bil še mlad... — Dobro, dobro, — se je zasme>a4 zdravnik, — pravljica, otroška uspavanka. Kadet je zardel in obmolknil. Zdravnik je pa nadaljeval: — Ne trdim, da bi se tok morske vode in vetrovi ne spreminjali in da ni nič tako zahrbtnega kot je morje, toda zaenkrat se glede vremena ne moremo pritoževati. — Res imamo ideamo vreme, prijatelj, — je pritrdil poročnik. — Od Azor-skih otokov nismo daleč, kajne, gospod Depierre? To vprašanje je bHo namenjeno praporščaku, ki ie baš stal prd zemkjevndu, da bi dognal, kje je ladja. — Od Azorskih otokov smo oddaljena deset mM j, — je odgovoril častnik. — Ce se ne motim, imajo mornarji navado ustaviti se pri teh otoktoh. Če se jim preveč ne mudi. — Da. toda nam se preveč mudi, da bi se mogli ustavljati, — je zamrmrail podčastnik. — Kar naj pomeni, stari volk, — se je zasmejal zdravnik, — da si trdno 10 1 skieoii prorokovan nam neprestano nesreče ... — Ce bi bik) samo to! — je vzoUhnil podčastnik. — Kaj pa še? — Ce nas enkrat doleti nesreča, moramo biti pripravljeni na vse. — Da bi te vrag s tvojimi prerokovanji! — je zagodrnjal zdravnik in obr" ml podčastniku hrbet. Ta čas je poročnik n^rrognjl kadetu, naj zapove odvesti izgnanke nazaj v medkrov. Ko je pa prišla mimo njega Marjana, jo je poročnik ustavil, rekoč: — Nikar se ne ustrašite vsega, kar ste slišali iz našega pogovora. Marjana se je ozrla na poročnika: — Saj se ne bojim, gospod. — je odgovorila, — če me zadene na tej vožnji nesreča, sprejmem voljo neba ... Pripravljena sem. Poročnik je dolgo zrl za njo. Še potem, ko je ni več videl, je staJ neprerrrift-jjo, zatopljen v težke misli. Bil je tako zamišljen, da ni sfcšal ko-rnkov zdravnika, ki mu je rrenadorrra po-iJožil roko na ramo. — Halo, poveljnik, — je dejal smeje, — kaj sanjate o svoji ljubezni tu na samem? ... No, če pa celo kapitan nori za v?k> iz SaJperriere. ne morem jamčiti za nič ... Prvič je zdravnikova šala neprijetno svenela poročnikov emu ušesu. Poročnik je namršil obrvi, kar je ustavilo zdravnikov smeh. Potem je pa pomflsiil, da ne sme dati zdravniku povoda, da bi pTišel na sled njegovi tajni ijubezni. Bal se je torej njegovih zbad" &vk in šal, ki bi utegnile napraviti iz Marjane tarčo zasmehovanja in zaniče-\«anja. Tudi se je od tistega trenutka izogibal Marjane. Kadar je prišla na krov na izprehod, se je zadovoljil s tem, da se ji je od daleč prijateljsko nasmehnil, če ga ni nihče opazoval. Pri Azorih niso imeli nobenega vetra, pozneje je pa zapihal ugoden veter m ladja je plula s precejšnjo hitrostjo proti Bermudom. Vožnja je bi'la prijetna in vse je šlo v redu. — No! — je ponavljal vsako jutro zdravnik podčastniku, — še Štirinajst dni tega vetra, stari čarovnik, oa bomo pluli mimo Bermud in se bližali Mehiškemu zalivu. In res je moral podčastnik sam priznati, da se tako prijetno še ni vozil. Minilo je še osem dni. Na ladji že dolgo niso več govoriti o somu in njegovi čudni smrti. Le tu pa tam je poskusil ta ali oni mornar z nožem izluščiti somov zob iz jambora. XVII. Kakor je napovedoval zdravnik, je šla vožnja gladko. Pihal je ves čas ugoden veter in ladja je dosegla zemljepisno dolžino Nove Zemlje. Ta pogled je ne- , kokko razgibal posadko,, ki je videla dotlej samo nebo in morje. Od odhoda iz Havra so bili srečali le nekaj ladij, ki so se njih jadra nenadoma pojavila na obzorju liki kriJa galbov, da bi takoj zopet iagmife izpred oči. Toda nekega jutra je priletela cela jata ptic in sedla na vrvi in drogove vrh jamborov. Posadka je navdušeno pozdravite ptice; mornarjem narekuje namreč stara vraža, da morajo tako pozdraviti ptice, ki so priletele od daleč, da jih pozdravijo in jim oznanijo bližino Nove Zemlje. Te ptice s črnim, belo žoko in rdeče pikčastim perjem, so med mornarji zelo priljubljene in gorje potniku, če bi jih hotel streljati. Mornarji bi se odločno uprli temu. kar smatrajo za zločin. Kar se je prikazal nekaj mita prod severa otoček, ves zs4k z sto tinti sotačnimi Jarki. — Ledena gora I — je za klical mornar na jamboru. In takoj so prihiteli častniki na krov, da bi videli ogromno kepo, odtrgano od večnega ledu; morski tok jo |e gnal v tople kraje in spotoma se je počasi tajala. Kapitan je hotel tudi izgnankam pokazati ledeno goro. Prihitele so vse in se prerivale ob ograji krova. Nakjučje je zopet privedlo Marjano v bližino poročnika. To je bila najlepša prilika, da iz pregovori t a nekaj besed. Poročnik je hotel pojasniti Marjani, kaj so ledene gore. Dekle ga je molče poslušalo. Človek bi mislil, da posluša govor, ki je prav nič ne zanima, in da so njene misli drugje. — Gospod povejnik, — je dejala, — koliko dni se bomo še vozUi do New Orleansa? — Ce pojde vse po sreči, bomo čez tri tedne v Mehiškem zalivu. — Kaj, še tako dolgo? — Torej se dolgočasite na moji ladji? — je vprašal poročnik. Marjana je hotela popraviti vtis teh besed, ki so ji bile slučajno ušle. Ln hitro je odgovorila: — Lahko si samo čestitam, da se vozim z ladjo, ki ji poveljujete vi, gospod poročnik ... Neprestano mi izkazujete svojo naklonjenost, ki je nisem vredna. In če sem sprejemala vašo ljubeznivost, sem mislila vedno na svoje družice, nesrečnejše od mene, ker nimajo ne utehe, ne poguma. Te besede je izgovorila Marjana tiho. Poročnik je bii globoko ginjen in vprašal je: — Torej ste storili težak greh? — Zaslužila sem svojo usodo! — je odgovorila Marjana. — In vendar se mi zdite stokrat mani krivi kot druge. — Kdove, nasprotno, kaj pa, če sem stokrat večja grešnica? Mazaštvo na razstavi v Chicagu Kaj vse si izmislijo sleparji, da varajo naivne ljudi in stiskajo iz njih denar Na svetovni razstavi v Chicagu vzbuja veliko pozornost zbirka najrazličnejših zdravilnih sredstev, ki pa njihovi izumitelji in seveda tudi prodajalci sede za mrežami. Posebnost pri tem je, da ima največjo zaslugo na razkrinkanju sleparjev pošta. Ameriški zakon namreč določa posebne kazni za zlorabo pošte nri sleparijah. Pošta da proučiti sumjhre maže. ki delajo z njimi maza/ reklamo po tiskovinah, in opozoriro-o-asti na vse primere, kjer se izkaze, da gre za sleparijo. V zbirki je med dntgtm čudežno zdravilno sredstvo »Stroopak, ki zdravi raka m ženske bolezni z vso zanesljivostjo. To sredstvo so dajali bolnikom v štirih različnih dozah, ki jih je bik) treba zavžiti ob določenh dneh in urah. Eno teh doz je bilo treba zavžiti ob določenh dneh in urah S med 2.10 in 3.10 ponoči. Izkazalo se je pa, da je bila v zavojčku, ki je veljal pet dolarjev, navadna moka iz živalskih kosti. »•Psihosulfene« se je imenovalo drugo znamenito sredstvo, bel prašek, ki ga je bilo treba nasuti petkrat na dan v čevlje. Njegova lastnost je bila, da je potegnil iz telesa vse bolezni. Izumitelj bo ime1 sedaj dovolj časa razmišljati o drugem čudodelnem zdravilu za mrežami preiskovalnega zapora. Električni vložki, ki so jih prodajali par po pet dolarjev, so 'ečki revmatizem, sladkorno bolezen in bolezni 'edvic. poleg tega so pa lahko znižali tudi krvni pritisk. Izkazalo se je, da so to navadne cinkaste in medeninaste ploščice, ki nimajo z elektriko nič skupnega, če so v tej obliki. Izumitelja so veljale nekaj centov, zdaj jih je pa moral plačati tudi še s svobodo. Elektrokemični prstani so pa lečili naduho, vnetje s'epiča in ples sv. Vida. To so bili navadni kovinasti prstani. Mazači so prodajali tudi sredstvo proti kačjemu piku, ki je lečilo tudi duševne bolezni. Posebno mnogo je bilo v prometu raznih sredstev za pomlajevanje starih ljudi. Niti raznih mazaških zdravilnih instrumentov na razstavi ne manjka. Tako vidimo primitivno napravo iz vrvi in ročic, ki jamčijo ljudem, če so majhni, da se bodo potegnili za celih 25 cm. Aretirani izumitelj sam je bil visok 1.60 m. Da1 je ie razstavljena čarobna čepica, ki so jo prodajali po devet dolarjev in je imela čudežno moč. Iz nje so izžarevali infrardeči žarki, ki baje podpirajo rast last tako izdatno, da se pokrije z novimi lasmi še tako gladka pleša. V to kategorijo spadajo tudi sredstva za hujšanje, med njimi je milo za poldrugi dolar, ki odpravi človeku maščobo na poljubnem kraju, v resnici je pa to čisto navadno milo naj-s'abše kakovosti. Višek predrznosti so pa dosegli mazaški izumitelji zdravil proti tuberkulozi. Razpošiljali so tiskana priznanja in potrdila ozdravljenih bolnikov, tiskane zahvale prave, da so jih »ozdravljeni« ljudje iz hvaležnosti res pisali. Ironija usode je pa hotela, da sta oba izdeiovalca čudodelnega zdra-vra umrla za tuberkulozo v času, ko je njuno podjetje najlepše napredovalo. Katastrofa na Saturnu Na Saturnu bi gotovo izdali posebno izdajo vseh listov, če bi bilo tam življenje v našem pomenu besede. Tam se je namreč pripetih strahovita katastrofa, ki smo zvedeli za njo le sjučajno. Okrog Saturna vidimo z velikim daljnogledom nekakšen prstan, ki pa v resnici ni nič drugega, nego skupina Saturnovin spremljevalcev. In baš pod tem prstanom je odkril berlinski astronom dr. Weber čudno belo H so. Opazovali so jo tudi na angleški zvezdami in zvezdoslovci so se začeM takoj zanimati za njo, da bi pojasnili čuden nebesni pojav. Na svetli obli planeta Saturna se vidijo svetle in temne proge. To je para, ki obdaja planet, za njo je pa ognjena obla planeta. Kakor Jupiter, e tudi Saturn ogromno morje plamenov, ki iz njega zdaj pa zdaj bruhne po določenih naravnin zakonih ognjena snov. To so nekakšne erupcije, podobne izbruhom naših ognjenikov, in taka strahotna katastrofa se vidi našim zvezd osi ovc em kot bela lisa. Saturn je namreč oddaljen od nas poldrugo milijardo kilometrov. Enako liso, samo da je bila rdeča, so opazovali skozi 30 let na Jupitru in še sedaj ni povsem izginila. Premer lise na Saturnu znaša po sodbi zvezd os.'ovce v 40.000 km, torej je približno tako velik, kakor premer naše zemlje. Katastrofa, ki jo preživlja zdaj Saturn, je torej tako ogromna, da si je sploh mi-sMt; ne moremo. V šofl. Profesor: Cesa se učimo iz zgodovine? Dijak: Letnic. PRODAM Kaj prodati! Oglašujte v >Slovenskem Narodu«. — Beseda Din 0.50. TELEFONSKI APARAT poceni prodam. — Ogorelec, Škofljica. 3602 MLETO PAPRIKO dobite pri Belanovu v Martono-Su. 3604 Kdor išče službo, naj oglašuje v »Slovenskem Narodu«. Beseda samo Din 0.50 SIRARJA sprejme mlekarna Horvati Ć, Zagreb, Ilica 69 3600 POSLOVODENJO sprejmem. — Rata j, Sv. Lenart, Slov. Gorice. 3601 NOVINKO za laneno in bombažno blago sprejmem. Javiti se je pismeno ali ustno na tt. Braća Holzer d. d., Zagreb, Radnička 20. 3591 POUK rRANCOŠCINO, NEMŠČINO poučuje diplomirana učiteljica jezikov. Pomožni pouk učencem (-kam) vseh razredov (Sol) Naslov v upravi >Slov. Naroda« 3595 DIJAŠKA STANOVANJA oglašujte v »Slovenskem Narodu«. Beseda samo Din 0.50 VSE KAR POTREBUJETE oglašujte v »Slov. Narodu«. — Bese<1a le Din 050 3516 Modna * .m . t\a Najboljši nakup A. PRESKER LJUBLJANA, Sv. Petra ce*ta 14 11/T P. Bogdanov & Co. LJUBLJANA Cojzova cesta 9 M. Modic izdelovalnica glasbil; izvršuje popravila glasbil strokovnjaško in poceni. Kopitarjeva ulica 4 nudi glasbila, strune in glasbene potrebščine po priznano nizkih cenah. Oglejte si naše zaloge, preden si nabavite glasbilo! FANTKA 8 mesecev starega oddam za svojega. — Adam, Hrastje 72, p. Limbuš. 3603 DAMAM, KATERE V KRIZI ŠIVAJO SAME! Specijalna prikrojevalnica prikroji vsako obleko po meri, točno, po vsakem žurnalu. — Izdeluje vso damsko garderobo prvovrstno, hitro; cene konkurenčne! — Jožica Kumelj, Ljubljana, Gledališka ulica 7, parter 3605 SPALNICE moderne iz orehove korenine, mehke pleskane in kuhinjske oprave dobiti najceneje pri — Andlovic, Ljubljana, Komen-skega ulica 34. 62/L DOPISOVANJE — ŽENIT VE v »Slovenskem Narodu« beseda samo Din 0.50. 3532 Danes se je smrtno ponesrečil n naša iskreno ljubljena sestra, teta m svakinja Zeni Piller mestna učiteljica Ljubljana, 12. septembra 1933. Rodbina FRELIH-OVA Uitjuja: Josip Snpnfltfl Za »Narodno tiskarno«: Fran Jezersek — Za upravo in inaeratni del usta: Oton Chrlatot — Val v Ljubljan«